* i f ur uutMJAM
OOŽ/O	S	y,	%Mkf\
Petaina plftfaua t gotovini.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOT«.	'	Af'	Cen«	po»»«ezni	Številki	Din	1	50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo In ojbri.
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za ya leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri postni hranilnici v Ljubljani 11.953
H— UMI	    '	---»■—<S—I ■ ■* <iJ«Cll ll.lllll.l ■■■■Ul   	——»—■■■II	   ■■	HI	UMI	■■	11^
LETO Xin.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	torek,	dne	4.	novembra	1930	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	128.
Gospodarski problemi mesta Ljubljane.
Gradbena sezona letošnjega leta je pri kraju in z žalostjo moram ugotoviti, da do vseh mnogobrojnih napovedanih javnih del v Ljubljani, z edino izjemo početnih del za cestno železnico na Gosposvetski cesti, ni prišlo. Ob koncu leta, ko se bo delal nov proračun, moramo ugotoviti, da smo izgubili zopet celo letošnjo gradbeno sezona i glede carinarnice, kakor tudi glede regulacije Ljubljanice, posebno pa glede ljubljanskega kolodvora. Vprašanje carinarnice se je z administrativnimi neprilikami zavlačevalo preko celega poletja in še se daj načrti glede instalacij v zgradbah niso potrjeni. Dela so bila razpisana takrat, ko je začel padati sneg. Posojilo za te zgradbe, je kakor znano že najeto in gre nam sedaj vsaj za to, da se pravočasno ukrene vse potrebno, da ne narastejo visoke obresti za najeto, a neizkoriščeno posojilo in da se z deli pravočasno prične, vsekakor vsaj še pred novim državnim proračunskim letom, da nam ne bi zopet zapadla tangenta iz kaldrminskega fonda v korist splošnemu londu.
Tudi za dela na regulaciji Ljubljanice in pri osuševanju barja, ki so počivala celo leto, bi bilo želeti, da se v najzgodnejši pomladi začnejo, da stopimo v fazo uresničenja tega vprašanja, pri katerem smo vsled strankarske nagajivosti zgubili celih 20 let.
Vprašanje ljubljanskega kolodvora ni prišlo po konferencah, ki so se vršile sredi poletja, mnogo bližje izvedbi. Jesen je pretekla v pisarniškem dopisovanju tako, da niti kredita, ki je bil v letošnjem proračunu za pričetek gradbenih del na razširjenju ljubljanskega glavnega kolodvora, do-sedaj niso angažirali in bo vsled tega najbrže zapadel. Izgleda, da se še dolgo ne bo zasadila lopata.
Pred dvemi leti montirana auto-matska telefonska centrala bo v kratkem izčrpana. Tudi telefonski kabli so na mestnem pomeriju v nekaterih smereh popolnoma izkoriščeni tako, da razni prosilci ne morejo priti do telefonskih postaj. Kakor čujemo je vloženih okrog 200 prošenj za nove telefonske postaje, ki jih radi raznih računskih ovir ni mogoče rešiti, dasi stranke vnaprej plačajo vse stroške, ki jih ima poštna uprava z instalacijo novih telefonov. To je ne samo velika škoda za poštne dohodke, marveč je še večja ovira napredka in razvoja trgovine in obrtnosti v mestu Ljubljani in neposredni okolici.
Tudi promet z Zagrebom in Beogradom je vsled nezadostnosti telefonskih naprav zelo oviran. Ker imajo državni pogovori in cela vrsta drugih ustanov prednost, trpi trgovski poslovni promet. Tekom poletja po cele dneve ni bilo mogoče dobiti zveze v poslovnih urah z Beogradom za navadno govorilno pristojbino, kar pomenja za našo podjetnost in kup-čijski promet veliko breme in nedo-gledno oviro. Samo ako vzamemo število pogovorov, ki dnevno odpadejo, ker stranke ne morejo pravočasno dobiti zveze, in če upoštevamo, da se velik del interesentov sploh ne prijavi za pogovore, ker ve, da pravočasno zveze ne dobi, nam dokaže po enostavnem računu, da bi bila investicija za nove linije, ki jih je potreba zgraditi, v par letih odplačana.
Vedno bolj neodložljivo postaja tudi vprašanje zgradbe javnih avtomatičnih govorilnic na važnejših' prometnih križiščih, posebno na perife-
riji mesta. Ljubljana je v tem oziru zelo zaostala in potrebe naraščajočega prometa nalagajo dolžnost, da se tudi temu vprašanju posveti primerna pažnja.
Celo poletno sezono smo izgubili neizkoriščeno tudi glede modernizacije cest. Primitivno kakor pred 50 leti se vozi prod v nastale jarke in kotanje ob koncu sezone na ceste, da ga prvi avtomobil razmeče po polju na okoli. Še danes ne vidimo na državnih cestah nobenih parnih valjarjev, dočim je stanje izvoženih potov v okolici mesta Ljubljane postalo za velik promet že naravnost opasno. Videli smo, da se je v tem oziru v donavski banovini že našla formula za finansiranje cestnih zgradb, ki omogoča udeležbo privatne inicijati-ve. Za Ljubljano pomenja to vprašanje eden od najosnovnejših prometnih in turističnih problemov, za katerega rešenje je treba še tekom zime vse pripraviti, da se v zgodni spomladi lahko prične z delom. Za prvo etapo bi bilo treba tlakovati državne ceste v ljubljanski okolici vsaj v izmeri 5 do 10 km v vseh smereh naj-jačjega prometa.
Do turistične sezone bi bilo treba preskrbeti tudi na železnici uvedbo motornih vozil. Taki motorni vlaki, ki bi lahko transportirali do 180 potnikov, bi omogočali gostejše zveze z našimi letovišči, pa tudi olajšali prevoz delavstva, uradništva in šolskih šolskih otrok iz okolice v mesto in nazaj. Za nabavo motornih vozil imamo zadostne reparacijske kredite na razpolago in zato ni umestno, da se
Trgovska pogodba med Jugoslavijo in Španijo je onemogočila uvedbo neposrednega pomorskega prometa med obema deželama. Tako n. pr. se je vrnil
24.	oktobra parnik »Morava« plovbne družbe »Oceania« s svojega prvega španskega potovanja v Sušak. Ta vožnja je bila že redna. Glavna naloga takšnega rednega prometa pa ni sam izvoz jugoslovanskega lesa v Španijo. Pride vpo-štev tudi visokovreduo in lahko skvarlji-vo blago, ki zahteva hiter transport: perotnina, jajca, živa živina, medicinske rastline itd. Prav tako so pozdravili otvoritev nove jugoslovanske proge tudi španski gospodarski krogi. Za Španijo in prav tako tudi za Jugoslavijo je velikega pomena instradiranje španskega izvoza v Češkoslovaško. V prvih osmih iletošnjih mesecih je znašal po uradnih oslov, podatkih izvoz iz Španije v Češkoslovaško 61.817 ton blaga v vrednosti
ZUNANJA TROO-VINA AVSTRIJK IN JUGOSLAVIJE.
V izvozu in uvozu Avstrije prvih devetih letošnjih mesecev so bile udeležene glavne države s sledečimi številkami: Uvoz: Nemčija 427-2 mil. šil. (lani v istih mesecih 506-3), Češkoslovaška 356-8 (413), Ogrska 222-5 (214-9), Poljska 155-2	(220-9), Jugoslavija 112-1
(82-7); izvoz: Nemčija 239-2 (254), Češkoslovaška 172-3 (224-1), Jugoslavija 111-8(120-6), Ogrsk 90-9 (125-7), Poljska 61-3 (79-2). Jugoslavija je pri uvozu Avstrije letos dosti bolj udeležena kot je bila lani, pri izvozu pa dosti manj kot lani; torej se je morala njena trgovska bilanca v prometu v Avstrijo znatno zboljšati.
* * *
rešitev tega vprašanja od leta do leta brez potrebe odlaša na škodo tujskega in turističnega prometa zavlačuje.
Ljubljanski mestni svet bo pri novem proračunu postavljen pred težko nalogo reforme mestne trošarine, ki sme po novem zakonu z dne 16. aprila bremeniti samo ono blago, ki se v mestu faktično konsumira. Izvedba tega načela v trošarinski tarifi bi imela za mestne finance dokaj neugodne posledice, ker pomeni občutni izpadek nap ram sedanjim dohodkom. Nasprotno se pa tudi ne more živilskih predmetov obremeniti s previsoko trošarino, ki bi imela za posledico še večjo podražitev življenja v Ljubljani.
Vprašanje industrializacije ljubljanske periferije je ostalo tudi po dograditvi povečane mestne elektrarne še vedno nerešeno. Ljubljana v danih prilikah žal še ni mogla slediti politiki drugih mest Osijeka, Karlovca, Kranja itd., ki so znala s pametnimi ukrepi, olajšavami in ugodnostmi privabiti velika podjetja v svoje okrožje. Mestna občina ljubljanska ne razpolaga za te svrhe s primernimi zemljišči, da bi jih mogla nuditi interesentom po izjemno nizkih cenah, in imajo vsled tega interesanten pojav, da se niza industrija v ljubljanski okolici 5 do 10 km za mestom namesto v neposredni okolici. Kljub temu smatramo, da vprašanje industrializacije ljubljanske okolice tudi v sedanji situaciji ni nerešljivo in mestna uprava ima mnogo razloga, da doprinese nekoliko žrtev za pridobitev industrij, ki bodo pozneje postale trajen vir dobrih dohodkov mestnih financ.
70-4 milijonov Kč. Morda bi bilo mogoče, da se znaten del tega prometa napelje preko jugosl. ozemlja, »če bi jugosl. železniška uprava dovolila znižano prevozno tarifo. Doslej je šlo špansko, blago v Češkoslovaško preko Trsta. Gre za sveže posušeno sadje, riž, vino, kolofonij in drugo blago. Špansko sadje (južno sadje) bi moglo tudi v Jugoslaviji sami konkurirati z italijanskim. »Morava« je pripeljala sedaj v Sušak iz Španije 80 ton tovora, ki je šel deloma naprej v notranje kraje Jugoslavije, deloma pa v Trst in Split. V bodoče bo treba vprašanje dovoza iz Španije zadovoljivo rešiti; to se pravi, da dobijo ladje, ki vozijo tovor v Španijo, tudi dosti tovora za vožnjo nazaj; s tem bo hkrati rešeno tudi vprašanje tranzitnega prometa. — Kakor se sliši, bo dala zgraditi »Oceania za promet s Španijo še dva nova parnika po 3800 ton.
JUGOVZHODNA EVROPA in NEMČIJA Prof. r. Hoffmanu iz Dresdena, ki se peča že več let z gospodarskimi problemi Jugovzhodne Evrope, je dovršil nedavno potovanje po Balkanu, ki ga je zadržalo posebno mnogo časa v Jugoslaviji. O gospodarskih odnošajih med Nemčijo in Jugovzhodno Evropo, zlasti Jugoslavijo, ima sedaj prof. Hoffmann v važnih nemških industrijskih okrajih javna predavanja, ki so od interesentov zelo obiskana. Prof. Hoffmann pripravlja obenem izdajo obsežnega dela »Gospodarstvo in kultura 'v Jugovzhodni Evropi«. — Vidimo, da so se začeli v zadnjem času v Nemčiji prav zelo zanimati za naše kraje in za naše gospodarske razmere in se njih (literatura o nas od dne do dne bolj obogatuje. Gre po večini za prav resna dela.
Milivoje Savič:
Načrt praktičnega pouka v trgovskih šolah.
Za modernega trgovca je potrebno poleg načina trgovanja tudi knjigovodstvo, poznavanje blaga in način izdelave, tehnologija blaga. Navadno se poučuje v trgovskih šolah blago-znanstvo brez laboratorija, a način izdelave blaga brez vsakega opazovanja izdelave blaga; o načinu trgovanja se pa sploh ne poučuje. Radi tega se naši izšolani dijaki trgovskih akademij sramujejo teh poslov in neradi stopajo v službo pri trgovskih podjetjih. Treba je uvesti v trgovsko nižjo šolo, v trgovske akademije in višje trgovske šole poletno počitniško prakso slično, kakor je ta uvedena na srednje tehničnih šolah in to za stroiko po izberi bodisi na surovo kožarsko, izgotovljeno kožarsko, lesno, tekstilno, steklarsko, barvarsko, kolonijalno, mizarsko, železarsko itd. ali pa kako tovarniško prakso. Nobeden učenec ne bi smel prej dovršiti šole, dokler ne dokaže štiriletne prakse, če šola traja štiri leta, dvoletne, če šola traja dve leti. Učno osobje bi obiskovalo dijake, da bi se prepričalo, da-li oni v resnici izvršujejo prakso.
Teoretični pouk bi bil dopoldne in to bodisi v knjigovodstvu, poznavanju blaga v laboratoriju ali poznavanju blaga na kakem trgovskem poslu. Učenci bi hodili razdeljeni na grupe, pod vodstvom učiteljev enkrat, da sortirajo surove kože; drugič, da bi sortirali in merili les za gorivo, ki je i namenjen za prodajo; tretjič da bi sortirali deske in grede; četrtič bi šli na živinski in klavnični trg, da bi opazovali nakupovanje in klanje živine ter predelavo mesa in slanine; petič v usnjarno, da bi opazovli in da bi se jim pojasnilo, od česa zavisi kvaliteta kož, kako se ta spozna ter da bi sortirali kože; šestič bi šli v j papirnico in kartonažno tvornico in opazovali predelavo ter nato v trgo-! vini prodajo samo; sedmič bi šli v žit-| no ali sadno podjetje, a na tržni dan i bi bili na trgu ali v skladišču; osmič I bi si ogledali, kako se prehranjujejo | svinje in govedo, ki je namenjeno za izvoz; devetič bi delali v mlinu in opazovali bi, kako se proizvajajo razne vrste moke in kako se te spoznavajo; desetič bi si ogledali, kako se vodi hotel, kako kavarna ali restavracija; enajstič bi si ogledali in delali v kaki vinarski trgovini, delali bi v kaki železarski trgovini itd. Dijaki bi tedaj vedeli, zakaj se uče in odločili bi se, kaj naj se uče; tedaj bi se ne sramovali dela in posvetili bi se raje praktični trgovini, kakor pa državni ali bančni službi.
Na ta način bi mnogi ostali po dovršeni šoli na posestvu in nadaljevali posel svojega očeta ter bi ne postajali uradniki, kakor je to sedaj običajno.
V osnovnih šolah.
V osnovnih šolah je treba uvesti osemletni pouk: prva štiri leta obči pouk, a zadnja štiri leta specijalni pouk in to po vaseh specijalno poljedelski, a v mestih specijalno trgovski ali tehnični pouk.
Specijalni trgovski pouk bi služil bodočim trgovcem, a tehnični obrtni kom in delavcem.
Za deklice bi bile osnovne šole po vaseh specijalno za poljedelstvo, a po mestih tehnični pouk v krojaštvu, ple-tarstvu, klobučarstvu in poleg tega gospodinjski in trgovski pouk s trgov-
Jugoslovansko - španski pomorski prbmet.
TRGOVSKI LIST. 4. novembra 1930.
MUMI Ktf.::	:v,xs*Mizi&xaxatuEUc:*mmoki’ ^.c«B«»a»uiagttnra»,iM^^ ny c
skiitii predmeti, stenografijo, piša- j njem na stroj in gospodinjstvu.
Namesto gimnazij naj bi bile ali j srednje-tehnične šole ali trgovske i akademije. V srednje-tehnične šole bi se sprejemali dijaki iz specijalne tehnične osnovne šole, a v trgovske akademije iz specijalne trgovske osnovne šole. Iz srednje-tehničnih šol in trgovskih akademij bi se lahko šlo na visoko tehnično šolo ali na univerzo. Le nekoliko gimnazij bi bilo za pouk zgodovine in jezikov za bodoče učitelje srednjih šol. Kakor moramo imeti trgovske akademije kemične laboratorije in zbirke za blago, je treba, da so srednje-tehnične šole' nekake male tvornice itd., opremljene z raznimi stroji in aparati, trgovske specijalne šole bi morale imeti zbirke za blago, a tehnične specijalne osnovne šole zbirke, risbe, aparate in orodje zato so potrebna zelo veliko sredstva za instalacije, kakor tudi večje število < prostorov v današnjih gimnazijskih in * osnovnošolskih poslopjih.
Konjunktura v Jugoslaviji
Nove telefonske relacije z Avstrijo.
Po odloku gospoda ministra za grad-be št. 59.194 od 13. oktobra t. 1. so od
25.	oktobra t. I. naprej otvorjene telefonske relacije po vodu Ljubljana— Dunaj:	j
1. Ljubljana—Aspang. (Pristojbina za navadno govorilno enoto 4-20 zl. fr. ali 46-20 Din.)	i
2. Ljubljana—Zobern in Ljubljana— j Sehlag bei ZSbern. (Pristojbina 3-45 zl. j fr. ali 37-95 Din.)
Po vodu Maribor—Graz:
1. Maribor—Aspang. (Pristojbina za navadno govorilno enoto 3-45 zl. fr. ali 27-95 Din).
2. Maribor—Zobern in Maribor— Schlag bei Zobern. (Pristojbina 2'70 zl. fr. ali 29-70 Din.)
Po odloku g. ministra za gradbe št. 54.177 od 30. septembra t. 1. je od 15. oktobra t. 1. naprej otvorjen telefonski promet med centralami Konjice —Reif-nitz am AVortherseo in Konjice — Spiel-feld.
Pristojbina za navadno govorilno enoto v relaciji Konjice—Reifnitz am Wor-thersee je 2-70 zl. fr. ali 29-70 Din, v relaciji Konjice—Spielfeld pa 1-50 zl. fr. ali 16-50 Din.
Nadalje je bil po odloku št. 50.316 od 17. septembra t. I. dne 1. oktobra t. I. otvorjen telefonski promet med centralami Maribor, Ptuj, Celje, Slovenska Bistrica, Pristava in centralami Judenburg;, Obdach in Oberzeiring. (Pristojbina za navadno govorilno enoto je 2-70 zl. fr. ali 29-70 Din.)
Z odlokom ministrstva štev. 53.521 od 29. septembra t. 1. je od 10. oktobra t. I. naprej otvorjen telefonski promet med centralo Šent lij v Slov. gor. in centralami Spielfeld, Graz, Wolfsbcrg, Zelt-weg in St. Polten.
(Pristojbina za navadni pogovor Šent lij v Slov. garicah—Spielfeld je 1-50 zl. fr. ali 16-50 Din. Šent lij v Slov. gor.— Graz, Wolfsberg in Zeltvveg 2-70 zl. fr. ali 29-70 Din in Sent lij v Slov. gor,— St. Polten pa 3-45 zl. fr. ali 37-95 Din.)
Za nujne in silno nujne (eelair) pogovore je pristojbina trikrat oziroma desetkrat tako velika, za pozivnice pa je enaka tretjini pristojbine navadnega pogovora.
\>taue >clnii
VINSKI SEJEM PRIREDI VINARSKA ZADRUGA JERUZALEMČAN V IVANJKOVCIH
dne 10.decembra t. I. Otvoritev ibo ob 8. uri. Letošnji tnošti se prav lepo razvijajo in bodo do takrat gotovo že tako daleč, da se bode dala kvaliteta popolnoma presoditi. Pridelek je letos dvakratni od lani. Cene so pa izredno nizke. Pripuščena bodo le vina iz Ljuto-mersiko-Ormoiškega. vinarskega okoliSa. Ta sejmsika prireditev je 6. tukaj ter je pri producentih, kakor pri kupcih zelo priljubljena. Vrši se v restavracijski dvorani ti-k kolodvora, torej vreme ne more prav nič motiti. Kaka eventualna pojasnila daje rade volje uvodoma omenjena zadruga.
Gospodarski položaj v Jugoslaviji je po zagrebškem konjunkturnem poročilu še zmeraj v znamenju nizkih žitnih cen. Notacije za pšenico, koruzo itd. na produktnih borzah Jugoslavije se gibljejo po kvaliteti, tarifnem položaju itd. na prav nizki stopnji, tu vendar je tako-zvana svetovna pariteta še pod to točko.
V Ameriki so sicer mnenja, kakor smo to že na drugem mestu omenili, da je globinska točka pšeničnih cen prekoračena, a težko je videli, kako in kdaj bQ prišlo zboljšanje. Toliko je gotovo, da poljedelec pri teli cenah trajno ne bo mogel shajati. Jasno poznanje tega dejstva bo gotovo pospešilo izvedbo toli-krat premletih narodnih in mednarodnih pomožnih odredb. Vsaj zelo potrebno bi bilo to. Železniško - tarifne olajšave zadnjih dni so v teni oziru prav dobro došle.
Vedno bolj pogosta so žalostna poročila iz lesne industrije, ki je v znamenju izredno slabe kupčije in ki neprestano toži nad opustošujočimi učinki ruskega dumpinga, tudi v mednarodni trgovini z agrarnimi produkti dobro znanega. Belgijske in francoske obrambne odredbe, sedaj tudi rumunske, ostanejo v svojem učinku tako dolgo zelo omejene, dokler ostaneta Anglija in Italija — a tudi Nemčija — veleodjemalca ruskega blaga. In se tudi ne vidi, kako j bi moglo to drugače biti. Če naroči Rusija v Angliji za pet milijonov funtov tekstilnih strojev, je to protiusluga za velikanske angleške nakupe lesa v Rusiji. Če je Nemčija v hitro rastoči izmeri odjemalka ruskega lesa, slišimo na drugi strani, da je kupila Rusija v Nemčiji za 20 milijonov mark plemenskih prašičev. In politični momenti tudi ne kažejo, da bi se Nemčija borila proti ruskemu dumpingu. Prav tako zasleduje Italija politična in gospodarska stremljenja, ki ji priporočajo pospeševanje trgovine z Rusijo. Tudi Češkoslovaška, koje železne tovarne že več let prodajajo v Rusijo in se trudijo za dobavo vedno novih naročil, ne misli na anti-dumping. In tako dalje.
Jugoslovanska lesna industrija, ki mora sedaj zelo varčevati in se omejevati, more pričakovati zboljšanja le od zboljšanja mednarodnega tržnega položaja in tudi od dviga domače porabe, ki je izražena n. pr. v velikih načrtih železniških gradb z njih pragovnimi potrebami, v zasebnem in javnem stavbnem delovanju itd. Zboljšanje mednarodnega tržnega položaja, dvig potrebe, porabe in prodaje so izredno težki problemi. Vse je prepleteno — brezposelnost in znižanje konsuina, proračunski deficiti in valutne težave itd. —, vse se menja kot vzrok 'in kot posledica. Večkrat mednarodni značaj kriznih pojavov nam
razjasni mednarodne poskuse za njih odstranitev. Bolj ko se depresija po-ostruje, tem vztrajnejši in stanovitnejši bodo naravno postali ti poskusi in tem učinkovitejši bodo. In tako se kažejo že sedaj vidiki za zboljšanje, čeprav še čislo megleno.
V Jugoslaviji se je kljub svetovni gospodarski krizi in kljub označenim pojavom gospodarske depresije ohranila vseeno še neka gotova višina. Stavbno delovanje tekočega leta je bilo še zmeraj znatno, deloma celo večje kot ono lanskega leta, industrijsko ustanovitveno gibanje se ni ustavilo, zelo velike državne železniške in cestne gradbe se pripravljajo ali pa se že izvršujejo. Bankarstvo ima mirno, a ne vznemirjujoče leto za seboj. Dividende sicer ne bodo narasle in bodo deloma morda celo znižane, a konsolidacija je po kolebajočih povojnih letih z njih neutajlji-vimi velikimi izgubami v glavnem izvršena..
*
Mesec oktober je bil v znamenju učinka newyorških borznih dogodkov na jugoslovanske borze. Že v prvih dneh oktobra n. pr. je padlo Blairovo posojilo v Beogradu na 87. Katastrofalni padec v New Yorku 9. oktobra je nato na jugoslovanske dolarske vrednote občutno vplival. Zelo omembe vredno je, da padec tečajev v New Yorku ni povzročil na jugoslovanskih borzah prodajo jugoslovanskih dolarskih papirjev, temveč močno povpraševanje po njih. To povpraševanje se je javilo na jugoslovanskih borzah in potom jugoslovanskih velebank tudi neposredno na newyorški borzi sami. Tako so se tečaji na borzah v Jugoslaviji in v New Yorku zopet utrdili. Dolarskih listin je prišlo doslej iz inozemstva v Jugoslavijo nazaj za najmanj 300 milijonov dinarjev. Gre za posojilne zneske v skupnem nominalu 57 milijonov dolarjev.
Zunanja trgovina v prvih letošnjih osmih mesecih kaže napram lanskemu letu zmanjšanje izvoza od ca. 4600 na 4400 milijonov Din in zmanjšane uvoza od ca. 5000 na 4600 milijonov. Seveda se neprestani padec žitnih cen pozna iudi pri izvozu. Depresija v trgovini se nadaljuje.
Pisali smo že, da so 15. oktobra odprli v gradbenem ministrstvu oferte glede cestnih zgradb s proračunom 1180 milijonov Din in drugih del v znesku 116 milijonov Din. Napisali smo tudi imena interesentov, ki se za te gradbe zanimajo; gre v prvi vrsti za ameriške, nemške in francoske tvrdke. Tudi od teh gradb pričakujejo poživljenja gospodarskega položaja. O zanimanju inozemskega kapitala za naše rudnike poročamo v tekočih poročilih.
i A
y
mu MM
Naš novi luksuzni parnik »Kraljica Marija«.
Naša sicer mlada a zelo lepo se razvijajoča trgovska mornarica bo v kratkem zopet slavila eden svojih raajlepših
dnevov.
Kakor namreč poročajo, (je angleška paroplovna družba »Royail iMail« slovesno predala 1. novembra v Southamptonu zastopnikom Jugoslovanskega Lloy-da naš novi luksnsni parnik »Kraljica Marija«. V ta namen so odpotovali k temu slovesnemu aktu od naše strani generalni direktor Banjic, novoimenovani kapetan ladje V. Sumunkovič, inšpektor M. Bote in glavni ladijski komisar Jakšič ter dve skupini naših mornarjev. Upati je, da bo ta ponosna ladja že sredi novembra v naših Vodah. Ta dan bo tako za naše morje, kakor tudi za našo državo samo velik dogodek.
Imeli smo sicer svoj luksuzni parnik »Karadjordje«, ki je vedno 'vzbujal vsesplošno priznanje tako domačinov, kakor tudi tujcev, ki pa je moral vsled znane katastrofe za nekoliko časa prekiniti svojo redno službo. Sedaj je parnik v glavnem že popravljen in bo v kratkem času zopet ponosno zavihrala njegova zastava v naših lukah. Z novim parnikom »Kraljica Marija« pa bo storjen velik korak naprej v naši paroplov-bi, ker ta ne bo plul samo ob naši obali, ampak tudi po Sredozemskem morju in upati je, da ibo v doglednem času tudi otvorjena pot preko Oceana.
Tako bo bas trgovska mornarica s svojimi ladjami ona, ki bo ponesla slavo in moč naše domovine v najoddaljenejše kraje svete in hkratii vršila tudi veliko narodnogospodarsko misijo.
Privil, d. d. za izvoz agrarnih pro-| duktov bo otvorila v najbližnjem času I podružnico v Zagrebu, najbrž že v no-| vembru.
j Za cesto v Donavski banovini je določena svota pol milijona dinarjev. Gre za zgradbo novih in za popravo starih i cest.
j Tri novo kmetijske tovarne špirita v ; Južni Srbiji je dovolilo finančno ministrstvo. Vsaka od treh tovarn ima pra-; vico, da producira kot temeljni kontin-j gent 600 hektolitrov čistega alkohola, j Sliv s postaje Kruševac so odposlali i v sedanji izvozni seziji 3,478.000 kg ■ (348 vagonov), od teh 132 vagonov v Avstrijo, 111 v Češkoslovaško itd. Cena j sliv v Kruševcu se giblje med 110 in 160 dinarji, j Za izvoz sladkanega mošta bo po poročilu beograjskega »Vinarskega lista« dovolilo finančno ministrstvo izvozne : premije.
| Za železnico Varaždin—Križevci je ! zanimanje v prizadetih krogih zelo ve-’ I i k o in gre akcija kljub negativnim od-i govorom iz Beograda naprej.
, Grozdja iz Smedereva in okolice je i bilo eksportiranega v prvih dveh letošnjih izvoznih mesecih 1,785.000 kg. 82 vagonov je šlo v Prago, 56 na Dunaj ild.
Tarifne popuste za transport sladkorja iz Češkoslovaške v Jugoslavijo so dovolile čslov. državne železnice v sporazumu z avstrijskimi zveznimi železnicami od čslov. sladkornih tovarn do av-strijsko-jugoslov. državne meje Spiel-feld-Strass.
Ameriška družba Western Union Te-Iegraph izkazuje za prvih devet letošnjih mesecev 6,590.000 dol. čistega dobička, to je 5,020.000 dol. manj kot lani v istih mesecih.
Srednje- in jugovzhodnoevropske produktne borze so sklicale za 17. nov. konferenco tajnikov v Budimpešto, da se posvetujejo o zborovanju imenovanih borz.
Centralo za izvoz živalskih produktor so ustanovili v Rnmuniji, in sicer iz potrebe glede na trgovske pogodbe, ki jih je sklenila Rumunija z raznimi državami. Izvoz živalskih produktov bo dirigirala sedaj ta centralna zveza.
Voletržni indeks v Avstriji je padel od 118 v avgustu in 115 v septembru na 112 v oktobru.
Cene železa na svetovnih trgih so zopet padle; nemška Zveza surovega jekla n. pr. je znižala ceno za železo v palicah za 2 marki, valjano žico za 3-50, surovo in srednjo pločevino za 4 marke itd.
Pridelek mošta v Španiji je cenjen letos samo na 16,660.000 hi; lani ga je bilo 24,998.000 hi, v povprečnosti zadnjih petih let pa 22,921.000 bi.
Tečajni indeks na Dunajski borzi je padel od srede septembra do srede oktobra za 7-2%; najbolj so padle poljske vrednote, za 11-6%.
Tekstilne insolvence v Nemčiji se tako množijo, da se govori o »mnoštvenem umiranju« tekstilnih podjetij.
TVOR NIC A CIKORIJE
Priporoča svoje izvrstne izdelke
Ukinitev izvozne carine na okrogli les.
INa seji ekonomsko-finančnega komiteja ministrov, ki je bila 22. oktobra, je bil sprejet predlog g. ministra za šume im rude, da se za leto dni ukine izvorna carina na okrogli les, ki je napaden od insektov.
Kakor znano je bil okrogli les obremenjen z izvozno carino iz razloga, da bi se ne izvažal neobdelan les in da ne bi tako trpele naše žage na pomanjkanju surovin. Ker se je pa med tem pojavil lubadar, se je začelo igličasto drevje naglo sušiti tako, da so se nakopičile velike množine okroglega lesa, katerega pa naše žage ne morejo obdelati vsega, zlasti še radi tega, ker vlada kriza in stagnacija na lesnih tržiščih. BaŠ omenjeni sklep o ukinitvi izvozne carine'pa hoče temu kolikor toliko priti v okorni.
Izvršilnih predpisov za ta odlok, kakor smo informirani, doslej še ni bilo izdanih.
Štev. 128.
RGOVSKI LIST. 4. novembra 1930.
Stran 3.
Izpremembe v stanju trgovskih, industrijskih in obrtnih obratov v Dravski banovini.
Po statističnih 'podatkih Zbornice za TOI v Ljubljani so nastale v času od 1. julija do 30. septembra 1930 v stanju trgovskih, industrijskih in obrtnih obratov naslednje izpremembe (-f- pomeni pri, — -odjavo):
Izpremembe pri trgovinskih obratih:
Trgovina s konji — 1; z živino + 6,
— 6; s prašiči -f- 4, — 4; z železnino + 1; s šivalnimi stroji + 2, — 2; z avtomobili in motornimi vozili +5, — 1; s kolesi (bicikljii) + 1; z vozovi — 1; s steklom in porcelanom 1; z elektrotehničnimi predmeti -f- I; z urami
— 1; z lesam + 19, — 28; s kurivom _|_ 4? _ i; z ogljem — 1; s suho robo
  1; s pohištvom — 1; z manufa-ktur-
niim blagom + 8, — 7; s konfekcijo -f- 4, — 2; z modnim blagom -)- 2; s čipkami -f- 1, — 1; s klobuki -f- 1; z usnjem -f- 5, — 2; s kožami — 2; :s čevlji + 4; z deželnimi pridelki -f 25,
— 11; s senom in slamo — 1; s semeni
— 4; z imtevskimi izdelki + 3, — 1; z živili + 18 — 10; z delikatesami 4- 5,
— 3; z mesom — 2; z mlekarn + 6,
— 4; s sadjem + 2, — 2; .s perutnino _)- 7, — 11; branjarstvo- + 23, — 21; kramarija + 3, — 3; trgovina z mešanim blagom -f- 84, — 53; z galanterijskim blagom + 10, — 9; s ščetkami + 1; s fotografskimi potrebščinami + 1; z antikvitetami -f 2; s papirjem in pisar. potrebščinami -f- 2; z materijal-nim blagom + — 1; z municijo — 1; s kuhinjsko posodo -j- 1; z vinom — 4; z vinom v zaprt, steki. — 5; z žganjem
1, — 2; s sadnim sokom — 1; sej-marstvo -f 22, — 13; agenture in komisijske trgovine -f- 18, — 4; anončna pisarna -f 1; gospodarska pisarna 4- 1; Špedicija -f- 1; razno + 2; skupaj -f-303, — 230.
Izpremembe v stanju industrijskih podjetij.
Prijaviljen je bil samo 1 obrat za izdelovanje čevljv na tovarniški način in 1 tovarniški obrat za izločanje dragih kovin. Odjav ne beleži statistika za gornjo periodo nobenih.
Izpremembe v stanju obrtnih podjetij.
Vrtnarji + 1; kameno!orni; + 1; k-a-menoseki -f- 2; apnniee -f- 1; izdelovanje cementnih izdelkov -f- 1; izdelovanje cementne opeke + 2; izdelovanje strešne opeke iz cementa -f- 2; opekarne + 2; pridobivanje gramoza 4- 1; l°n_ ,čar ji + 1, — 2; pečarji + 3; kovači -f 8, — 11; podkovni kovači + 8, —
8; vozno kovaštvo — 2; ključavničarji -|- 7, — 5; izdelovanje žebljev 1; kleparji ,5) _ >2; zlatarji + 1; Izdelovanje pairamentov + 1, — 1; graverji -f- 1, gradnja mlinov in žag + 2; izdlo vanje in postavljanje patentiranih naprav »lila Silo« — 1; strojno ključavničarstvo -| ■ 1; izdelovanje orožja ter municije — 1; gradnja naprav za napeljavo električnega toka 1; mehaniki 1; urar-
ji
; Kobotehniki -f- 3; kolarji + 8,-11; žage + 9 — 4; Žaganje drv z motornim obratom + 3, — 1; sodarji —|— 2, — 1; mizarji + 36, — 15; stolar-na -f- 1; izdelovanje okvirjev + 1, — 1; harmonik 4- 1; športnega orodja -f- 1; kart ona žn ega in usnjenega galanterijskega blaga + 1; strojarji -f 3; sedlarji 4, — 3; torbar 4- 1; izdelovanje metel -+- 1; vrvarji + 1; izdelovanje tekstilnih izdelkov — 1; strojno pletenje 15, — 3; izdelovanje pletenin '-f- 7, — 3; strojno vezenje — 1; pred-tiskariija -f- 1; 'barvar — 1; tapetni-ki + 3,-4; krojači -f 32, - 21; šivilje -f 70, — 45; čevljarji -f 50, — 59; izdelovanje copat -f 1; kravat — 1; klobučar -f 1; -modistke — 4; pranje in likanje perila	+	2; brivci 4*	5, —
knjigovezi -f-	1, — 1; mlini +	14, — 11;
peki + 20, — 19; slaščičarji + 4,-1; izdelovanje sladoleda — 1; medičar in voščeninar + 1; (mesarji + 12, — 12; mesar in prekajevalec + 3, — 2; konjski mesar — 1; prekajevalec 4- 1; či-ščneje črev + 1; izdelovanje golaž, ekstrakta + 1; izdel. sadnih sokov +2; kon-serviranje rib, soč. in sadja — 1; mlekarna — ,i; izdelovanje drož + 1; žganja + 4; — 2; sodavice + 1,-1; kotel-riega kamna	— 1; oglja — 1;	mazila	za
usnje + 1;	olja	+ 1; kosmetičnih	iz-
delkov + 1; stavbno podjetje + 1; stavbeni mojster +4, — 1; zidarski mojster + 3; zidarji + 1, — 2; tesarji + 2, — 2; vodnjakar + 1; vodovodna instalacija + 1; krovci + 2; steklarji + 2; pleskarji + 2,-2; pleskarji in sobni slikarji + 3,-4; pleskar, sobni slikar ter črkoslikar + 1; sobni slikarji + 2, — 2; dimnikarji + 2, — 2; brusač + 1; snaženjo stanovanj + 1; fotografi + 5, — 1; elektrarne + 2; ko-rijači ■— 2; izvoščki + 2, —4; izvoščki z avtomobilom + 14, — 10; prevažanje oseb z avtomobilom + 25, — 7; prevozniki + 21, — 7; nakladanje blaga + 1; izposojevanje mlatilnic + 21, — 3; godbeniki + 2, — 2; kopališče + 1; pogrebni zavod + 1; gostilne + 43, — 58; brezalkoholne gostilne + 4; kavarne + 4; ostalo +3, — 1.
Sadni izbor za okraj Murska Sobota.
Dne 30. oktobra se- je zbralo v sobi j okr. načelnika 24 izkušenih sadjarjev: šolskih upraviteljev, kmetovalcev in trgovcev s sadjem, vsem na čelu veteran g. Šiftar, bodonski eveng. pastor, ki že celih 35 let eksperimentira v svojem krasnem sadovnjaku. Razen teh so bili navzoči gg.: zastopnik banske uprave, danji referent ing. 1. Skubic, okrajni načelnik G. Lipovšek, višji kmet. pristav, okrajni kmet. referent ing. Venko, ravnatelj vinarske šole od Kapele ing. Dular, šolski nadzornik Čižek in urednik »Novin« Fr. Kolenc.
Anketo je otvoril g. okrajni načelnik Lipovšek, ki je v prav lepem nagovoru naglasil, da je sadjereja velikanskega gospodarskega in državnega pomena. Za njim je povzel besedo g. ing. Skubic. Pojasnil je pomen sadnih izborov. H koncu je poudaril: »Zakonodavec je pokazal dobro voljo, banovina je pokazala dobro voljo in okraj je pokazal dobro voljo, toda vse to ostane brez uspeha, če t ud i sadjarji ne pokažejo dobre volje na ta način, da se s prvini razumevanjem lotijo dela v smislu sadnih izborov.«
Nato se je začela zelo živa debata. Nekateri izkušeni sadjarji (gg. Šiftar, Titan, Gomboc itd.) so navedli vrste jabolk, ki so se izkazale na podlagi mnogoletnih izkušenj kot najprimernejše. Po vsestranskem pretresanju, ki je sledilo, je g. ing. Sadar, ravnatelj kmetijske šole v Rakičanu, predlagal za jabolka sledeči izbor:
1. Letna: Charlamovsky.
2. Jesenska: Pisani kardinal in letni rnošancger (katerega so vsi navzoči prekrstili v »Goričanko«, ker raste na Goričkem).
3. Zimska (za višje lege): Isnathan, Kanada, Zimski rnošancger in Krivo-pecelj; (za ravnino pa) Londonski pe-ping, Bavmanovka, Karmeli tarča in Batul.
Za hruške, črešnje, višnje, češplje, slive ter orehe in kostanje so bile izbrane večinoma iste vrste kakor v mariborski okolici.
Pismena anketa o sadnem izboru se je vršila tudi že 1. 1926. Na podlagi odgovorov se je takrat sestavil izbor, ki je sedanjemu zelo podoben.
42	150	- 371%
0	31	- 343%
27	90	— 355%
14	24	- 161%
24	42	— 175%
Trgovska nadaljevalna šola v Ptuju.
Trgovska nadaljevalna šola v Ptuju je bilo ustanovljena 1. 1891. Do prevrata je bila nemška in huda ponem-čevalnica. Po prevratu pa je postala naša. Šola ima nalogo, usposobti naš trgovski naraščaj vsestransko.
Šola pričenja s poukom vsako leto 1. oktobra in konča z 28. junijem. Ima 3 postopne razrede. Vodstvo šole je v spretnih rokah sreskega šolskega nadzornika g. Jos. Gorupa.
Letos ima v I. razredu 8, v II. razredu 11 in v III. razredu 17 vajencev in vajenk.
Predmeti, ki se obvezno poučuje-so:
0 7		I. r.	IT. r.	III. r.
	ur	ur	ur
Učni jezik	2	1	1
Računstvo	2	2	2
Zemljepis	1	2	2
Trg. in men. nauk	—	1	—
Dopisje	—	1	1
Knjigovodstvo	—	1	2
Blagoznanstvo	—	—	1
Lepopis Neobvezni predmeti so:	1		
Srbohrvaščina	1	1	1
Nemščina	1	1	1
Dopisje nemško			1	1
je pripisovati manjšemu promet« vsled gospodarske krize.
Največ prispevata za vzdrževanje šole mestna občina in trgovski gre-mij. Znatno podporo pa dobi šolski odbor tudi od banske uprave in Zbornice za TOI. Učenci sami prispevajo k vzdrževanju s šolnino, ki znaša letno 100 Din.
m
Skupaj 8	10	11
Učni jezik se poučuje še v II. in III. razredu, ker pride v šolo mnogo naraščaja, ki slovenščine ne obvlada popolnoma. Število učencev je pa precej manjše, kot je bilo pred leti, kar
Generalnega zastopnika za razpečavanje kovinskih in ličarskih proizvodov išče neka tvrdka iz Berlina. Njen naslov je interesentom na razpolago v zbornici za TOI v Ljubljani.
Ivan M. Madun, Skoplje, Mokraujče-va 9, želi prevzeti zastopstvo tukajšnjih tvrdk za Južno Srbijo. Imenovani -je že zastopnik za mineralno vodo Slatina Radenci.
Za uvoz jabolk na londonski trg se zanimajo naslednje angleške tvrdke:
T. J. Poupart Ltd., 518, London, Centre Row, C-ovent Garden, W. C.
)A. O. Kel1y & Co., London, Covent Garden Market, W. C. 2.
Dan Wuille & Ltd., London, 102, Long Acre, W. C. 2.
J. & H. Goodwin Ltd., London, 39, Long Acre W. C. 2.
Ridley Houlding & Co., London, 10, Russel-Street, W. C. 2.
G. Monru Ltd., London, 41, King-Street. W. C. 2.
Isaacs Bros., Ltd., London, 28, James-Street, W. C. 2.
Nastavljanje kvalificiranega gozdarskega osobja pri gozdarskih podjetjih.
Ministrstvo za šume in rude je poslalo banskim upravam sledečo naredbo: »V zakonu o gozdovih se § 77 glasi ta-ko-le: »Vsa gozdarska (lesna) podjetja, ki eksploatirajo letno preko 30.000 m" trdega ali preko 50.000 m" mehkega lesa odnosno raznega tehničnega lesa, so zavezana imeti za eksploatacijo vsaj po enega popolnoma kvalificiranega gozdarskega strokovnjaka, državljana kraljevine Jugoslavije.
Ta odredba je uvrščena v zakon o gozdovih zato, da se m-oire vsako sekanje izvršiti tako, da bi radi tega ne bilo onemogočeno pomlajevanje, kar je pa uspešno mogoče izvesti samo s pomočjo kvalificiranega strokovnjaka zlasti, kadar gre na sekanje na velikih površinah. Z ozirom na to spadajo pod to normo § 77 -samo neposredna gozdarska podjetja, -katera eksploatirajo gozdove, pa tudi če ne predelujejo na mestu iz gozdov posekani materijal, kakor je to tudi običajno. Na nobeden način pa ne spadajo pod to norimo trgovci, tvornice, žage, ki ne eksiploatirajo gozdov, ampak samo kupujejo iz gozdov posekani lesni materijal.
Pod t-o normo spadajo zlasti firme, ki imajo z davčno ali s privatnimi veleposestniki dolgoročne pogodbe za eksploatacijo gozdov, dalje vse žage, tvornice, trgovci itd., ikateri kupujejo v gozdovih neposekani materijal, ga nato samo po-sečejo in od tu izvažajo. Nameravana likvidacija ali začasna ustavitev obrata ni nikalf razlo«. da bi se predpis zakona ne uporabljal.
Garcia & Co., Ltd, London, 28, Centre Row Oovent Garden, W. C. 2.
S. E Bates, London, 5, Stoney-Street, S. E. I.
V. Stergar, abs. trg. akad.:
0 sovjetskem gospodarstvu in izvozu.
Sovjetsko gospodarstvo, petletni načrt in izvozna politika, v-se-to je dalo mnogo povoda časopisju za razpravljanje o gospodarskem stanju sovjetske Rusije. Na tržiščih so se poznale posledice ruskega dumpinga lesa in žita. Že itak ostra gospodarska kriza je z nastopom Rusije še bolj poostrena. »Pjaitiletka« — petletni go-spadarski načrt za obnovo Rusije, je voditelje primoral do teh korakov, če hočejo izvesti svoje namere. V ta namen So jim dobrodošla vsa sredstva, od reklame do prisilnega deila, ki ga nalagajo doma delavcem.
Sporni n jami se letošnjega velesejma v Milanu, ikjer so razvili sovjeti naravnost sijajno propagando za svojo industrijo in poljedelstvo. V glavnem je bilo razstavljenega največ lesa in premoga. Deske, plohi, trami -itd. 4 prodotti dal le-gno degli stati U. R. S. S.« je -bili napis nad kupom lesa. Cele vrste fotografij so kazal® ogromne sklade lesa, nakopičenega v Neaplju. N-osiri depositi a Napeli« je v velikih črkah naznanjalo, da je les že na razpolago v Italiji, treba ga je samo vzeti in plačati. Ekstremi v politiki, se skušajo v trgovini med sabo kolikor mogoče podpreti.
Vsi znaki kažej-o, da se nahaja »pjati-tetka« v nevarnosti in je- ne bo mogoče izpeli jati ali pa le s težavo ter z velikimi žrtvama.
Porazdelitev investicij (v odstotkih) za petletni načrt je- sledeča:
1923-1927 1928-1932
Industrija Klektrifikacija Transport Poljedelstvo Jtazno
_ 225%
fz navedenega načrta se razvidi, koliko so investirali v iletih 1923.—1927. in koliko so namenili za dobo »pjatiletke«.
Posebno pozornost so torej posvetili sovjeti industriji, transportnim sredstvom in elektrifikaciji.
S svojimi novimi tovarnami, ki jih -grade pod v-odstvam nemških in ameriških dnženjerjev, -bodo lahko krili v doglednem času vse domače ooireue, razen tega bo pa mogoče izdelke tudi izvažati. V svirho upravljanja in vodstva teh tovarn -mora biti v teku petih let na razp-ollago 25.000 domačih inženerjev. S pomočjo tujih inženjerjev grade sedaj visoke peči za železno industrijo, tovarne za p-ortland-cement, tovarne za svilo, ki jo bodo dovažali iz Turkestana in lls-beikgostoirga ter tvornice' za bombažno tkanino. V ta namen so vsa žitna polja v Turkestamu spremenili v bombažne nasade. Gradijo in povečujejo izdatnost tovarn za gumijeve izdelke kot pneuma-ti-ke, cevi, galoše itd.; tovarne za tekstilne stroje. Pokrajina Ural j-e določena za težko industrijo. Izrednega pomena za odločitev, ali uspe gospodarski načrt ali ne, so tovarne za poljedelske stroje. Do-sedaj je zavisela letina od zadržanja seli jakov, ikii so se pa skozi vso dobo zadr-| žali pasivno; od njih je zaviselo obdelo-| vanje razsežnih polj: oranje, setev, žetev itd. V bodoče ne bo imelo pasivno zadržanje kmetov velikega pomena m izid letine. Peščica zvestih komunistov bo upravljala poljedelske stroje in storjeno bo delo, ki je usodno za celo državo iin nje stanje. Od tega dela bo zavisela državna blagajna in zadovoljstvo prebivall-stva ali finančne težave -in nezadovoljstvo ter nemiri.
Velikost države kot je Rusija, zahteva tudi temu primerna transportna sredstva odnosno dovoljno število prevoznih sredstev. Ne samo -strategični oziri in možnost brze-ga ter hitrega kretanja, nego -splošne gospodarske zahteve so silile sovjete, da se bavijo is tem važnim vprašanjem. Med mnogimi novimi železniškimi progami je posebne važnosti tudi proga, ki pelje iz Turkestana v žitnico — južno Sibirijo. Za tako razsežno državo, kot je sovjetska Rusija, so prevozna sredstva velikega pomena ludi glede prehrane ljudstva in dovoza živil. Ljudstvo, ki je stradalo v posameznih pokrajinah, bo sedaj s pomnoženimi prometnimi sredstvi lahko prišlo do dovoljne prehrane, kar je poprej ovirala npdo-s-taina zveza s pokrajinami, kjer je bilo še dovolj živeža na -razpolago.
Sovjeti se pa posebno zanimajo za aeroplaiie in zrakoplove. Znano je, da se je takoj po obisku Zepelina v Moskvi pričela nabiralna akcija, ki zelo dobro uspeva. Pa tudi vlada sama kaže za to mnogo razumevanja. Zaenkrat se seveda omejuje na bojne avijone, ki jih naroča v Zedinjenih državah. Isto tako imajo posebno veselje do povečanja svojega bojnega brodovja. V Julijski Benečiji, v Tržiču gradijo Italijani križarke »Vladivostok«) za sovjetsko Rusijo. Stalno izpopolnjujejo svojo trgovsko mornarico, posebno pa tanke za prevoz nafto iz Črnogi ionskih pristanišč.
Naslednja statistika nam kaže, kako se dviga izvoz (v tonah) nafte:
1923:	1924:	1925:
6.061.000	7,099.000	8,524.000
1926:	1927:	1928:
8.712.000	10,197.000	10,634.000
Izvozna pristanišča v Ornem morju za
petrolejske produkte so Novorosisk, Tu-apse in JBatuim.
Gospodarski boj, ki se vrši tiho, skoro neslišno, med velesilami, vela danes za petrolej odnosno za kameno olje in njega derivate. Sovjeti zato pridno pospešujejo dviganje ite gospodarske panoge in tudi veliko izvažajo. Pred vojno se je v najugodnejšem letu izčrpalo v Rusiji več kamenega olja kot pa v Združenih državah (mil. ton):
1901:	1927—1928:	1928-1929:
11,‘210	11,632	13,682
to je torej za 17‘6% v letu 1928.29. več kot leta 1027.-28. in za 20% več' kot pred vojno leta 1901.
Izdatnost ruskih petrolejskih vrelcev
se pa spreminja. Tako G-rosny (sev. zap.
K a uk as) prekaša Baku:
leta:	Baku:	<«ronuy:
1901	10,658	522t000
1927—28	7,574	3,576
1928—29	8,683	4,441
Posebnih uspehov, se sovjeti nadejajo od vrelcev v novo odkritih predelih reke Kama v distrifctu Peru (sev. Urall). Tam se nahajajo inženjerji z deilavoi s približno 40 vrtalnimi napravami. V relci Ukhta pa niso izpolnili made sovjetov.
»Fimiancial Times« poročajo, da se pa vlada zelo malo zanima za rafinerije v Baku in G rosnyju, ki so v zelo slaibem stanju in zanemarjene. Po mnenju strokovnjakov ne bodo, brez izdatnejših investicij in popravil, delovale niti dve leti.
Pomemben izvoz nafte je pripravil sovjete do tega, da so se pobrigali za najcenejši dovoz do izvozne luke, t. j. potoni cevi. Stare popravljajo in obnavljajo ter gradijo nove proti izvoznim pristaniščem v Črnem morju. Dokončana so deia za cevno napeljavo Grosny — Tuapše ter 26 km Baku — Batum. Zadnja ima izdatnost 1’6 mil. ton letno ter zniža prevozne stroške za približno 250’— Din za tono. Na progi Grosny — Tuapse bodo pa postavili vmesne pomožne postaje; na ta način zvišajo izdatnost pretoka od 1 mil. ton do 1'6 mil. ton letno. Skupna s treimi cevnimi napeljavami in tanki bo U. H. S. S. zmožna izvoziti letno 4-5 do
5 milijonov ton, medtem ko je izvozila povprečno
leta:	1905—1912: 1926—1927: 1927—1928:
mil. ton 650.000	2,384.000	2,728.000
Nameravana pa je tudii še cevna napenjava od Kaspiškega morja do Moskve, ki se ima dokončati do leta 1933.	—
Sovjeti se zavedajo, da je nafta njih glavno orožje, s katerim bodo mogli naj-oboutneje zadeti v živo dve velesili: Zedinjene države in Anglijo.
Enakovrednega pomena za industrijo je tudi preimog-anthraeit, ki ga poseduje Rusija v velikih množinah. Iz Donecove kotline, kjer so največja ležišča anthra-cita, se je izvozilo (v mil. tonah)
leta:	1913:	1917:	1920:
25-3	247	4-5
1921:	1922:	1923:
7-2	8-1	12-1
1924:	1925:	1926:
12-4	19-6	22-5
1927:	1928:
27-3	31-3
Izdatnost pridobivanja pa hočejo zvišati celo na približno 70 mil. ton letno.
Sovjetska vlada se tudi zaveda svojih nalog in težav. Zato Stallin s skrajno brezobzirnostjo izvaja načrt programa, ki pa je v nevarnosti, da ne bo docela izveden. Za izpeljavo potrebuje denar, ki ga more dobiti le z izvozom izdelkov in pridelkov domače zemlje. Notranje posojilo se je izjalovilo in je bilo podpisanega le 30%. Ne.zaupanje ljudstva in naraščajoča inflacija, ki se veča, je razočaralo Stalina. Takoj ko se je vrnil z dopusta, je odslovil finančnega komisarja Brjuhanova in ravnatelja Narodne banke Pjataikova. Prvega je zamenil novi finančni komisar Grinko, ki pa se tudi najbrže ne bo mogel držati, ne da bi bil prisiljen pridno uporabljati državne tiskarne za tiskanje červoncev. Denarno stanje sovjetske Rusije je v istini precej žalostno. Hranilnih vlog ni, odnosno zelo padajo, davek na »kulake« je ostal brezuspešen, pri zadrugah je izkazan primanjkljaj od 100 milijonov rubljev. Stalin se bavi z mislijo, da amortizira oel gospodarski načrt. Prihodnje gospodarsko Heto naj se prične s 1. januarjem 1931. Podpore brezposelnim so ustavljene z Izgovorom, češ da ni brezposelnosti. Organizacija »Intourist« dela reklamo v inozemstvu, da privabi dotok kapitala v Rusijo. Talko je tudi današnji dumping lesa in žita znak slabega denarnega stanja in ne toliko zmožnosti izvažanja in konkurence. Izgleda torej, da bo pritisk dumpinga tem večji, čim slabši bo državni denarni položaj. Stalin s svojo zvesto G. P. U. hoče in tudi mora izvesti nameravano »pjatiletko« ali pa bo sledil polom.
Dobave. Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. novembra t. 1. ponudbe glede dobave ilustracijske
barve in valjčne mase, glede dobave 1000 komadov nalučnikov in 500 komadov smerničnega mlečnega stekla za kretnice. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. novembra t. 1. ponudbe glede dobave napisnih tablic. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 13. novembra t. I. ponudbe glede dobave 3000 kg mila za pranje. — Dne 10. novembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave plošč iz azbestnega cementa. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 15. novembra t. I. se bo vršila pri računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave žice, pločevine, bakrene elektrolitne pločevine, cinka in svinca. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omejenem oddelku.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 12. novembra t. I. ponudbe glede dobave raznega orodja, 250 m balat-jermen, 800 komadov vijakov, 1000 komadov hrastovih pragov, 40 komadov visečih zaprtih armatur za električno razsvetljavo in 25 komadov žice za slušalk«' jamskih telefonov; do 15. novembra t. 1. glede dobave 400 m manesmanovih cevi; do dne
19. novembra t. 1. glede dobave 100 kg kleja, 50 kg usnja, 100 kg solne kisline in 10 kg naftalina. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do dne
20. novembra t. I. ponudbe glede dobave gumijevih obročev za tovorni avtomobil ter glede dobave Jakonet-traku. — (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
horys
Točaj 3. novembra 1930.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
»avizi:		
Amsterdam 1 h. gold. .	—•		22-74
Berlin IM 		—•—	13-455
Bruselj 1 belga			7-8719
Budimpešta 1 pengii .	—•—	9-885
Curih 100 fr		1094-40	1097-40
Dunaj 1 šiling		7-944C,	7-9746
London 1 funt		— •—	274-30
Newyork 1 dolar		56 25	56-46
Pariz 100 fr				221 60
Praga 100 kron 		166-95	167-75
Trst 100 lir		294-35	?96'35
Sprejem gojencev v banovinsko mlekarsko šolo v Škofji Loki. Na banovinski mlekarski šoli v Škofji Loki se otvori 10. decembra t. 1. novo šolsko leto, ki bo trajalo do 10. oktobra 1931. Sprejemni pogoji so sledeči: 1. Državljanstvo kraljevine Jugoslavije; 2. z do-
brim uspehom dovršena osnovna šola in vsaj dveletna praksa v mlekarstvu. Predhodna praksa v mlekarstvu se ne zahteva od absolventov kmetijskih šol z dveletno učno dobo ali učencev enoletne kmetijske šole z enoletno prakso, vendar pa imajo od teh prednost pri sprejemanju oni učenci, ki izkažejo še prakso v mlekarstvu; 3. starost nad 17 let in ne preko 25 let; 4. moralna neoporečnost; 5. pri mladostnih prosilcih dovoljenje staršev ali njih namestnikov za obiskovanje šole; 6. popolna fizična vsposobljenost za mlekarsko stroko in dokaz, da prosilec ne boleha na tuberkulozi ali kateri drugi prenosljivi bolezni. Na zavodu uživajo učenci poleg strokovnega pouka tudi vso oskrbo. Šolnina znaša za vse šolsko leto 1000 dinarjev, vzdrževalnina pa 6.500 Din. Obiskovalci zavoda iz dravske banovirie so šolnine prosti. Interesenti, ki želijo obiskovati zavod v prihodnjem šolskem letu, naj vložijo najkasneje do 1. decembra lastnoročno napisane prošnje za sprejem pri ravnateljstvu banovinske mlekarske šole v Škofji Loki. Pravilno kolkovanim prošnjam je priložiti te-le dokumente: 1. Domovnico; 2. zadnje šolsko spričevalo o praksi; 4. rojstni list; 5. nravstveno spričevalo; 6. dovoljenje staršev odnosno njih namestnikov za obiskovanje mlekarske šole (samo mladoletni prosilci); 7. zdravniško spričevalo s posebno izjavo zdravnika, da prosilec ne boleha na tuberkulozi ali kateri drugi infekcijski bolezni; 8. izjavo o plačevanju določenih prispevkov za pouk in vzdrževanje z overovljenim lastnoročnim podpisom plačnika; 9. spričevalo o uboštvu, vidirano od pristojne davčne uprave. (To spričevalo prilože samo po zakonu o taksah ubožni učenci.) Na zavodu je za prosilce iz dravske banovine 5 brezplačnih mest in 5 mest za polovično plačevanje vzdrževalnine. Prosilci iz drugih banovin nimajo pravice do teh olajšav, marveč se vzdržujejo na zavodu ali sami, ali pa so štipendisti oblasti odnosno katerih drugih korporacij. Vsa podrobnejša pojasnila daje prosilcem na željo uprava banovinske mlekarske šole v Škofji Loki.
jrjiu JiOiPtiL)
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 24. 10. 1930. je bilo pripeljanih 299 svinj, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 90—100, 7—9 tednov stari 150 do 200, 3—4 mesece stari 250—300, 5 do 7 mesecev stari 400—450, 8—10 mesecev stari 540—650, 1 leto stari 900 do 1000 Din; 1 kg žive teže Din 10—13, mrtve teže 15—17. Prodanih je bilo 216 svinj.
llllllllllllllllllllllllflll
| Tvrdka
| Nleklsbaehei^^Smrkoli
H trgovina z deželnimi pridelki in mlevskimi proizvodi = na debelo, se je preselila iz Pražakove ulice 11 v
|	Pražakovo ulico 3t. 4
H	(vogal Dunajske in Pražakove ul.)
Peki in trgovci
dobe prvovrstno moko iz gornjebačke pšenice produkt mlina Forgacs v Bački
Topoli pri Gospodarski zvesi v
Ljubljani.
Za jugoslovanske patente št. 5131 od 1. julija 1927 na:
»Postopek in priprava za izdelovanje žičnih vrvi, prostih vibe« (»Verfahren und Vorrichtung zur Herstellung drallfreier Drahtseile«);
št. 5132 od 1. julija 1927 na:
»Postopek in stroj za izdelovanje žičnih vrvi, prostih vibe« (»Verfahren und Maschine zur Herstellung drallfreier Drahtseile«); št. 5135 od 1. julija 1927 na:
»Priprava za izdelovanje žičnih vrvi, prostih vihe« (»Vorrichtung zur Herstellung drallfreier Drahtseile«)
se iščejo kupci ali odjemalci licenc.
Cenjene /ponudbe na:	ing. Milan Šuklje, Ljubljana,
Beethovnova ulica 2.
TISKARNA
Merku
TRO.-IND. D. D.
LJUBLJANA
Gregorčičeva ut. 23. Tel. 2552
se priporoča za naročila vseh trgovskih In uradnih tiskovin.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, štatute, tabele, letake i. t d. Knjigoveška dela izvršuje v LASTNI KNJIGOVEZNICI
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
II. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH:
SALDA-KONTE			MM			ODJEMALNE
STRACE						KNJIŽI CK
JOURNALE						RISALNE
ŠOLSKE						BLOKE
ZVEZKE-MAPE						I. T. D.
Dreja dr. IVAN PLESS. — Za Trgvrobo- Industrijsko d. d. >MERKKS< kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK Ljubljana.