Štev. 295. V Trstu« v ponedeljek, 23. oktobra 1916. Izhaja vsak dan, tudi oU nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkegai 5t. 25, L nad str. — Vsi dopisi naj se po51lj>jo uredništvu Usta. Nefrankirana pisma st ne sprej'imajo in rokopisi te ne vračajo. Izdajatelj in odtrovomi urednik Štefan Godina. Ustnik konsorcij lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge* omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška A*iškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina xna*a: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ...»............. za tri mesece.......»"T za nedeljsko izdajo za ctlo leto ...... . za pol leta................. ___Letnik KIL Posamezne številke .Edinosti* se prodajaj« po 0 vinarje.^ zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Srokost! ene kolone, Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oalaai denarniti zavodov ...............mm po 20 viru Oglasi v teksta Usta do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta • M al' oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina Id reklamacije se i»511jajo upravi lista. Plačuje se izključno te upravi .Edinosti1 — Plač3 In tofl se v Trstu. Uprava !n Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSk* AsiSkega IL 20. — PoStnohrani laični račun št 841.652 lir in istrskega predsednika Stflrgkha. Morilec storil umor v nerazsodnosti ? DUNAJ, 22. (Kor.) Kakor poroča *Fremdenblatt«, morilec ministrskega predsednika, dr. Fric Adler, na več vprašanj ni hotel odgovoriti. Izjavil je ponovno, da si je bil popolnoma svest daleko-sežnosti svojega dejanja. Sklenil da je izvršiti ta čin po polnem tehtnem preudarku in da ga je izvršil brez pobude ali sokrivcev, brez vsake pomoči. Posamezne izjave morilčeve so se glasile tako zmedeno in nesmiselno, da so se pojavili utemeljeni dvomi o njegovi razsodnosti. Nekateri listi poročajo, da se morilčeva sestra nahaja več let v neki blaznici. Soglasno kažejo tudi poizvedovanja, da je Friderik Adler kazal na zunaj mirnost in se je dal brez odpora odpeljati v policijsko ječo. Brovviiinško pištolo, s katero je izvršil umor, je imel Adler že pred izbruhom vojne in jo je vedno nosil pri sebi. Po deianju uvedene poizvedbe so pokazale, da je bil zločin dejanje posameznika, ki se je zaradi napornega dela in sporov s svojim očetom in svojo stranko nahajal v stanju duševne iznemoglosti in velike živčne razdraženosti. Nadaljna preiskava. — Dogodki na Dunaju. DUNAJ. 21. (Kor.) — Truplo grofa Stiirgkha so ob nastopu teme prepeljali iz hotela Meissi & Schadn v poslopje ministrskega predsedništva. Tam so se že prej vsi ministri pod predsedstvom po činu najstarejšega kabinetnega člana, de-želnobrambnega ministra barona Georgi-ja, sestali na več ur trajajoče posvetovanje. Običaj zahteva, da ponudijo ministri jutri cesarju svojo demisijo, vendar se smatra za gotovo, da demisija ne bo sprejeta. Sedaj na dopustu se nahajajoči minister notranjih zadev, princ Konrad Ho-henlohe, se jutri ob 8 zjutraj povrne na Dunaj ter prevzame svoj resort. Kot po činu najstarejši član kabineta in ker je že bil ministrski predsednik, se mu do definitivne ureditve stvari bržkone poveri predsedstvo v ministrskem svetu. Skupni finančni minister dr. pl. Korber, ki ga je danes dopoldne sprejel cesar ter ie hotel zvečer odpotovati v Bosno, je to potovanje odložil. v . . . . DUNAJ, 22. (Kor.) Grozni umor ministrskega predsednika grofa Stiirgkha je tvoril danes predmet razgovorom po vsem mestu iti ljudstvo se je zgražalo nad strahovitim dogodkom včerajšnjega dne. V palači ministrskega predsedništva je danes dopoldne dvorni svetnik profesor Ha-berda izvršil sodno razteiešenje trupla, čemur sta prisostvovala med drugimi prvi državni pravdnik in policijski predsednik. V uradnem zapisniku o raztelešenju, za katero je bilo treba okoli štirih ur, se je izkazalo, da je morilec z malim brownin-škim revolverjem trikrat ustrelil proti glavi ministrskega predsednika. Dva strela sta zadela v čelo, tretji pa v nanosje. Oba strela proti čelu sta bila ustreljena tako, da ste kroglji predrli možgane. Kroglji so našli v možganih. Tretji strel ie bil usmerjen od zgor navzdol in kroglja je prodrla skozi obrazne kosti ter je ticala v mehkem delu vratu. Obe kroglji, ki ste prodrli črepinjo, ste učinkovali absolutno smrtno; smrt je morala nastopiti hipno. — Dopoldne se ie v hotelu Meissi & Schadn vršil ponovno krajevni ogled v obednici. Ni dvoma, da kroglja, ki so jo našli pri oknu, prihaja od strela, ki je bil namerjen proti glavi ministrskega predsednika. Stol, na katerem je sedel grof Stiirgkh pri obedu, ie zgoraj na naslanjalu kazal sledove, da ga je zadela kroglja. Kroglja je zgrešila cilj, je prevrtala okensko zagrinjalo pri stebrih balustrade za stolom in je udarila ob debelo okensko šipo in jo ie nekoliko vtisnila, ne da bi jo bila razdrobila. Razploščena je potem padla na tla, kjer je obležala. — Storilca dr. Frica Adlerja danes niso zaslišali niti policijsko niti sedno. - Brata umorjenega ministrskega predsednika, namestmštveni svetnik v Radgoni, Henrik, in namestmštveni podpredsednik dr. Ferdinand grof Stiirgkh, sta danes dospela semkaj. — Tirolski namestnik grof Toggenburg se je snoči odpeljal v Inomost. — Predsednik poslanske zbornice dr. Sylvester je prišel dopoldne v parlament, da ukrene potrebno glede udeležbe poslancev pri pogrebu ministrskega predsednika in glede jutrišnje konference. Predsednik se je posvetoval z raznimi parlamentarci. Jutrišnja konferenca predsedništva poslanske zbornice in popoldanska poslanska konferenca skleneta sožalno izjavo in se najbrž odgodite do imenovanja novega načelnika kabineta. — Truplo ministrskega predsednika grofa Stiirgkha se prepelje v Gornjo Radgono, kjer se pokoplje v rodbinski grobnici. — Člani vseh treh skupin gosposke zbornice so imeli posvetovanje popoldne da se po-razgovore o korporativni udeležbi pri pogrebu. — Ministrskemu predsedništvu so dospele sožalne izjave vseh parlamentarnih strank, v katerih se obsoja strahovito dejanje. Vtisk umora v monarhiji. Sožalne izjave. DUNAJ, 22. (Kor.) Tudi vse provincijalno časopisje vseh narodnosti in strank izraža v globoko občutenih besedah bol zaradi smrti ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, čigar vzorna in neumorna vnema v izpolnjevanju dolžnosti in sijajna ljubezen do domovine bi bila ravno v sedanjem času zelo pomembna za državo. PRAGA, 22. (Kor.) Vsi listi brez razlike strank posvečajo ministrskemu predsedniku, ki je padel kot žrtev strahovitega atentata, žalnice v najtoplejših besedah. PRAGA, 22. (K-or.) Državnozborski češki klub se je zbral danes pod vtiskom žalostne vesti o tragični smrti ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, Predsednik dr. Fiedler se je kot zastopnik posl. Mastalke, ki je odpotoval na Dunaj k posvetovanjem parlamentarnih načelnikov v toplih besedah ob splošnem pritrjevanju spominjal pokojnika kot državnika in plemenitega človeka ter s primernimi besedami obsodil brezbožno dejanje posameznika, zaradi katerega bi v naših resnih časih itak težke razmere mogle postati še neugodnejše. Nato se je sklenilo, da se ministrskemu sivetu brzojavno izreče so-žalje, da se klub udeleži pogreba po odposlanstvu, v katero so bili izvoljeni poslanci Čech, Mastalka in dr. ToboHea, in se položi venec na krsto. PRAGA, 22. (Kor.) V imenu zastopa in vsega prebivalstva kraljevega glavnega mesta Prage je poslal župan dr. Groš ministrskemu svetu sožalno brzojavko. PRAGA, 22. (Kor.) Pri namestniku grofu Goudenhove so se oglasile daties mnogoštevilne ličnosti, med njimi predsednik deželne upravne komisije grof Schonborn, da izrazijo svoje sožalje povodom smrti ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. Posl. Svehla je osebno izrazil sožalje v imenu predsedništva češke agrarne stranke. PRAGA, 22. (Kor.) Za danes sklicano splošno zborovanje nemških- čeških^ državnih poslancev in zveze bivših deželnih poslancev se je vršilo danes v nemški hiši ob veliki udeležbi. Državni poslanec Pacher je poročal o atentatu na ministrskega predsednika in je izrekel za njim toplo žalnico. Vladi se je odposlala sožalna brzojavka. V znak žalovanja se je seja zaključila, ne da bi se bilo prešlo na dnevni red. GRADEC, 22. (Kor.) Vsa dežela je trajno pod vtiskom vesti o nenadni, nasilni smrti ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, čigar smrt se čuti splošno kot težka izguba. V vseh krogih se izraža naj-topleje sočutje s pokojnikom in njegovimi na Štajerskem živečimi sorodniki. V radgonskem okraju, kjer se nahaja grad grofovske rodbine Stiirgkhove in kjer je pokojni ministrski predsednik zaradi svoje ljudomilosti in pripravljenosti za dejansko pomoč, užival prav posebno spoštovanje, je žalostna vest pobudila splošno pobitost. V Radgoni, sedežu, okrajnega glavarstva, ki ga vodi pokojnikov brat, namestništveni svetnik grof Henrik Sturgkh, vise na več hišah žalne zastave. Namestništvene-nemu predsedništvu v Gradcu prihajajo neprestano izrazi sožalja iz vse dežele od javnih korporacij in posameznih oseb. V sožalno polo, ki je razpoložena v dvorcu, se je vpisalo že veliko oseb. V krogih štajerskega deželnega zbora, kateremu je pokojnik pripadal več let kot vodilen član, žalujejo zaradi vse prezgodnje smrti ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, zaradi izgube na redek način nadarjenega, izbornega in plemenitega člana štajerskega deželnega zastopa, čigar sijajna govorniška zmožnost in"duhovitost, izkušeno sodelovanje pri najtežjih vprašanjih deželne uprave je vedno izzivala občudovanje. Vsled svoje koncilijantnosti, stroge pravičnosti, in uslužnosti napram vsakomur, ki je prišel k njemu s kako prošnjo, je grof Sturgkh spadal med najspoštovanej-še ličnosti v vsej deželi. BUDIMPEŠTA, 22. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza je avstrijskemu domobranskemu ministru Georgiju poslal brzojavko, v kateri pravi: Globoko pretresen po včerajšnjem žalostnem dogodku, prosim, da v imenu avstrijske vlade sprejmete najsrčneje sožalje ogrske vlade. Z vso ostrostjo čutimo tudi mi izgubo, ki je zadela avstrijsko sestrinsko državo in avstrijsko vlado. Po medsebojnem zaupanju in zavesti, da smo bojni tovariši za isto vzvišeno stvar, navdano intenzivno skupno delo v težkem, velikem času nam kaže vso vrednost pokojnika in nas napo-tuje, da ljubimo njegove plemenite lastnosti. Njegov spomin bo živel tudi v naših krogih. v _ BUDIMPEŠTA, 22. (Kor.) Časopisje vseh strank posveča pokojnemu ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu globoko občutene in tople žalnice. BUDIMPEŠTA, 22. (Ogr. kor.) Podpredsednik državnega zbora Karel pl. Szasz je povodom atentata na ministrskega predsednika grofa Stiirgkha ministrskemu predsedništvu v toplih besedal brzojavno izrekel sožalje. V inozemstvu. BEROL1N, 22. (Kor.) Umor ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, o katerem se je izvedelo v včerajšnjih večernih urah, je pobudil splošno razburjenje in ogorčenje. Povsod so se čuli vzkliki ogorčenja in najglobljega obžalovanja, da je bil grof Stiirgkh, ki se je z brezprimernim čutom dolžnosti posvečal velikim nalogam, ki jih je nalagala vojna, umorjen po brezbožni roki. Umorjenca se spominjajo tu kot državnika, ki si je vedno prizadeval, da bi zadoščal zahtevam vojnega časa v okviru možnosti, in se je vedno varoval, da ne bi svoje lastne osebe postavljal v ospredje, in ki je vso svojo osebnost, vse svoje delovanje dajal na razpolago državnemu blagru. To razpoloženje odseva tudi iz časopisja, ki soglasno izraža ogorčenje nad atentatom. Splošno tudi poudarja časopisje delovanje grofa Stiirgkha za nemštvo v Avstriji. BEROL1N, 22. (Kor.) Državni tajnik pl. Jagow je snoči prišel k avstroogrskemu veleposlaniku in ga je prosil, da najgloblje sočutje nemške vlade povodom atentata, ki mu je bil žrtev ministrski predsednik grof Sturgkh, sporoči na Dunaj. MONAKOVO, 22. (Kor.) Kralj Ludovik je povodom smrti ministrskega predsedniki grofa Stiirgkha Njegovemu Veličanstvu cesarju Francu Jožefu izrekel svoje sožalje. Ministrski predsednik grof Hertling je dopoldne posetil avstroogrskega poslanika Velicsa, da povodom smrti ministrskega predsednika grofa Stiirgkha izrazi svoje sožalje. Istočasno je dobil bavarski poslanik na Dunaju nalog, da naj avstrijski vladi izrazi sožalje ministrskega predsednika grofa Hertlinga in bavarske vlade. SOFIJA, 22. (Kor.) Mtnistrski predsednik Radoslavov je, ko je izvedel za smrt ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, naložil bolgarskemu poslaniku na Dunaju, Toševemu, da naj izrazi avstrijski vladi in pokojnikovi rodbini sožalje bolgarske vlade in njegovo lastno sožalje. AMSTERDAM, 22. (Kor.) Vest o umoru avstrijskega ministrskega predsednika je pobudila tu veliko pozornost. Večina listov se omejuje, ker se je vest doznala šele zvečer, na sporočitev dejstva in kratek življenjepis ministrskega predsednika. »Handelsblad« pripominja, da je umor dejanje eksaltiranega človeka, kakor ie list doznal z zanesljive strani, in da nima nič opraviti s socijalnodemokratsko stranko. »Nieuwe van den Dag« pravi v uvodnem članku: V tem hipu vemo še premalo podrobnosti o umoru. Ce ima umor političen pomen, bi mogel biti v neposrednem stiku z vojno. HAAG, 22. (Kor.) »Nieuwe Courant« poudarja predvsem tragiko dogodka in pravi, da je bil grof Stiirgkh ustreljen, ko se je odpočival po težkem delu. Nihče ne bo oporekal, da je imel ta državnik težke naloge, ki so zahtevale vseh njegovih moči. Ce se je tupatam motil v presoji, vendar to ne krči hvaležnosti, ki jo dolguje Avstrija možu, ki je mislil, da je delal v pravo korist svoje države. Njegova smrt je končala življenje polno dela in bojev. * ♦ » GROF KAREL STORGKH. Grof Karel Sturgkh je bil rojen leta 1859. v Gradcu in je na graškem vseučilišču študiral pravo. Leta 1884., meseca avgusta, je vstopil v državno službo pri štajerskem namestništvu. Leta 1886. je kot koncipist vstopil v naučno ministrstvo in je bil dve leti pozneje imenovan za ministrskega podtajnika. Izstopil pa je kmalu nato iz državne službe in je bil leta 1891. v veleposestniški kuriji izvoljen v štajerski deželni zbor. Leta 1894. je bil kot dvorni svetnik poklican v naučno ministrstvo in je dobil referat o srednjem šolstvu. V tem času, bilo je leta 1896., se je vršila v državnem zboru tudi znana razprava o celjski slovenski gimnaziji, zaradi katere je padlo VVindischgratzovo koalicijsko ministrstvo. Po tem dogodku je grof StUrgkh zopet izstopil iz državne službe in odložil svoj državnozborski mandat. Isto leto je bil izvoljen zopet v veleposestniški kuriji v štajerski deželni zbor. Pod Badenijem je bil grof Sturgkh leta 1897. zopet po veleposestvu izvoljen v državni zbor. Po Badenijem padcu vsled nemške obstrukcije se je grof Sturgkh decembra meseca leta 1897. pogajal z njegovim naslednikom baronom Gautschem glede opustitve nemške obstrukcije in zo-petne otvoritve državnega zbora. Pogajanja so ostala brezuspešna. Ko je za Gautschem prišel februarja meseca leta 1899 Thun, je bil StUrgkh proti vsaka-terim pogajanjem. Za Claryievega ministrstva je Sturgkh posredoval za ob-ustavitev mladočeške obstrukcije, a ko je leta 1901. prišel Koerber, je bil grof Sturgkh za državno gospodarsko kompromisno politiko. Isto leto je postal tajni svetnik. Leta 1902., ko je prišlo zopet na dan vprašanje celjske slovenske gimnazije, je predlagal StUrgkh, naj'se celjske slovenske paralelke premeste v Maribor in tam ustanovi samostojna slovenska gimnazija. Predlog je bil sprejet v odseku, a je propadel v zbornici z glasovi klerikalcev in Italijanov. Za časa posvetovanja o volilni reformi ie bil Sturgkh proti splošni volilni pravici. Leta 1907. je kandidiral v okraju Radgona—Fehring— Cmurek a ie propadel. Dne 10. februarja leta 1909. je bil grof Sturgkh kot naučni minister poklican v Bienerthovo ministrstvo. Meseca junija istega leta je prvikrat predložil zbornici predlogo o italijanski pravni fakulteti. Naučni minister je ostal tudi potem, ko je Bienertha nasledil Gautsch. 31. oktobra leta 1911. je bil sam imenovan za ministrskega predsednika. * * « Atentator dr. Fric Adler pripada najskrajnejšemu levemu krilu socijalne demokracije, takozvani Liebknech-tovi smeri. Mož je visoke postave, nosi očala ter se pri hoji naginja nekoliko naprej. Dr. Adler ima 32 let, je izdajatelj znanstvene socijalistične revije »Kampf« in tajnik nemške socijalnodemokratične stranke. Študiral je v Švici kemijo ter je imel postati privatni docent na curiškem vseučilišču. Ali posvetil se je žurnalistiki ter je postal glavni urednik lista »Zurcher Volksrecht«. V svojih dijaških letih se je politično le malo udejstvoval. Pred kakimi šestimi leti se je povrnil na Dunaj, kjer je postal tajnik nemške socijalno-demokra-tične stranke in izdajatelj »Kampfa«. Atentator je oče dveh otrok. Dr. Adler nače-luje, kakor rečeno, radikalnemu krilu ter je radi svojega političnega stališča opetovano prišel v konflikt s svojim očetom dr. Viktorjem Adlerjem, znanim voditeljem avstrijske nemške socijalne demokracije, ki pripada Scheidemannovi smeri. Predzadnjo nedeljo je prinesla »Arbeiter-Zei-tungoc obširno polemiko proti nekemu članku, ki ga je bil dr. Fric Adler priobčil v »Kampfu« in v katerem je strastno napadal zmerno in patrijotično politiko avstrijske nemške socijalne demokracije ter se odločno izrekel za ono smer, ki jo zastopa Liebknechtova skupina. — Neka oseba, ki je že skozi leta občevala z atentatorjem, podaja naslednje podatke o njem: Dr. Fric Adler je bil fizik ter je veljal v svoji stroki kot jako odličen in uspešen raziskovalec. Živel ie prej v Cu-rihu ter se je pred petimi leti preselil s svojo družino na Dunaj, kjer je prevzel izdajateljstvo »Kampfa« ter razen tega še tajništvo socijalno-demokratične stranke. Da je postal tajnik stranke, je bilo za velik del strankinih članov pravo iznenađenje. Vsekakor ni prišel do tega mesta po kakem priporočilu svojega očeta, nasprotno je bil nameščen v tajništvu deloma celo proti volji svojega očeta dr. Viktorja Adlerja. Najprej je dr. Friderik Adler veljal za marksista in izključnega teoretika. V zadnjih letih pa je večkrat izpremenil svoje nazore, ki so ga dovedli naposled do najradikalnejše smeri. Tvoril je takore-koč levi vogal najskrajnejšega levega strankinega krila ter je prihajal s svojimi nameni in nazori v zmerom večje nasprotje ne samo s strankinimi vo^fcelji, temveč tudi s strankino maso. Ljudem, s katerimi se je dr. Friderik Adler dnevno sestajal, so postajali njegovi nazori in njegovo bistvo vedno bolj nerazumljivi. V poslednjem času pa je napravljal na svoje prijatelje vtis človeka, ki se nahaja pred svojim živčnim polomom. Postajal je zmerom napetejši ter je izzivljal zmerom večje nasprotstvo. Strankine seje, ki jim je prisostvoval, so potekale večinoma viharno. Zadnje dni so prijatelji dr. Adlerja opetovano izražali veliko skrb glede njega. Ljudje, ki že dolgo poznajo njega in njegovo družino, so se nehote spominjali tega, da se njegova sestra že nad 15 let nahaja v norišnici. Še zadnjo noč pred atentatom je dr. Fric Adler kazal znake izredne nervoznosti in razburjenosti. * * * Zadnje vesti. DUNAJ, 23. (Kor.) Tisočeri izrazi sožalja prihajajo v palačo ministrskega predsedništva, kjer se s strehe vijejo tri žalne zastave. Takoj, ko se je izvedelo za atentat, so prispele v palačo razne ličnosti, med njimi najvišji dvorni uradniki, ministra baron Burian in baron Krobatin, nemški veleposlanik Tschirschky, številni drugi dipiomatje, državni in dvorni dostojanstveniki. Ravno tako so se vpisali v razpoloženo polo člani diplomatskega zbora visoki uradniki, člani parlamentarnih korporacij in drugih najraznovrstnejših korporac'j. Število prihajajočih brzojavnih in pismenih sožalnih izjav je nepregledno. Med njnii se nahaja nadvojvodinja Izabela, razne državne in avtonomne oblasti, korporac:je itd. Vsa državna in zasebna poslopja so v žalnih zastavah. — Atentator je bil popoldne sodno zaslišan. Zasli-šavanje je trajalo do poznega večera. Pogreb. Pogreb pokojnega ministrskega predsednika se bo vršil v torek, 24. t. m. Truplo se blagoslovi na Dunaju in se prepelje potem v Gornjo Radgono na Štajerskem. Italijanska boiišfa. DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno se razglaša: 22. okt. 1916. Italijansko boiišče. — Dan je potekel mirno. Južno Toblinskega jezera smo zajeli in spravili odevek italijanskega priveznega zrakoplova, ki ga je dozdevno odtrgal vihar. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno se razgiaša: 22. okt. 1916. Rusko bojišče. — Prestolonaslednikov^ fronta: Ruske čete smo vrgli na več mestih. — Princa Leopolda Bav. fronta: Ob gornji Stripi uspešni boji v predozemlju. Nemške čete so z naskokom vzele ruske postojanke na zapadnem bregu Narajovke in so vrgle sovražnika čez reko; le majhen del ozemlja je še v sovražnikovi posesti. Zajetih je bilo osem sovražnih častnikov in 545 mož. Namestnik načelnika generalnega štaba ? pl. Hofer. fml. BEROLIN, 22. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 22. okt. 1916. Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Pred središčem ar-madne skupine generalnega polkovnika pl. Woyrscha in zapadno Lučka se je v posameznih odsekih povečalo obojestransko strelno delovanje. Boji v predozeinlju zapadno gornje Stripe so potekli za nas ugodno. Pod vodstvom generala pehote pl. Gerocka so nemške čete po prostorno ozko omejenih uspešnih sunkih zadnjih dni v posameznih napadih med Svistelniki in Skomorohami Novimi ponovno vrgle sovražnika. Samo majhen kos ozemlja »e na zapadnem bregu Narajovke še v sovražni posesti. Njegovi brezsmotreni protinapadi so se izjalovili. Imel je težke krvave izgube. Zaieli smo osem častnikov in 545 mož. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Romunska bojišča. DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno se razglaša: 22. okt. 1916. Romunsko bojišče. — Na ogr-ski-romunski meji se nadaljujejo siloviti boji z nezmanjšano srditostjo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pS. Hofer. fml. BEROLIN, 22. (Kor.) WoIffov urad poroča: Veliki glavni stan, 22. okt. 1916. Sedmograško bojišče. — Kljub žilavi obrambi dohodov v svojo deželo so bile romunske čete vržene na več mestih. Že priborjene posesti ozemlja proti-sunki niso mogli iztrgati. Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: Bitka v Do-brudži, ki se je pričela 19. t. m., se je odločila n?*~ v prid. Rusko-romunski nasprotnik je po težkih izgubah vržen na vsej fronti iz svojih že v miru zgrajenih postojank. Močni oporišči Toprajsar in Cobadinu ste vzeti. Zvezne čete zasledujejo. Prvi generalni kvartirmojster: pl Ludendorff. Albansko - snacedon- PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NAŠE UBOGE RANJENCE. — ODDA NAJ SE V »NARODNI DOM«. DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno se razglaša: 22. okt. 1916. Jugovzhodno bojišče. — Pri c. in kr. četah nič dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba.1 ol. Hofer, fml. ' BEROLIN. 22. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 22. okt. 1916. Balkansko bojišče. — Mace-donska fronta: Boji v koienu Črne še niso zaključeni. Nemške čete so tainkai posegle vmes. Prvi generalni kvartirmojster:-pl. Ludendorff. Zapadna bojišča* BEROLIN, 22. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 22. okt. 1916. Zapadno bojišče. — Fronta bav. prestolonaslednika: Sommska bitka se srdito nadaljuje. Na obeh straneh najmočnejši razvoj artiljerijskih sredstev jo je tudi včeraj označal, zlasti na severnem bregu. Posamezne napade je uvajal peklenski ogenj na jarke in zaledje. Izvajal flb je sovražnik z večkrat ponavljanimi naskoki od Ancre do Courceletta in na obeh straneh Gueudecourta. Ob brezobzirnem zastavljanju ljudi odgovarjajočih žrtvah se je posrečilo nasprotniku, da ie pridobil tal v smeri Rancourt—Pys. Pri Gueudecour-tu smo ga zavrnili. Srditi boji pri Saillyju so bili brez uspeha za Francoze. Južno Somme smo s protinapadom pridobili nekaj pred kratkim izgubljenih jarkov med Biachesom in La Maisonetto. Vzeli smo Francozom tu tri častnike, 172 mož in pet strojnih pušek. V gozdičevju severno Chaulnesa se od snoči sem zopet vrše boji. — Prestolonaslednikov^ fronta: Ob MozI se nadaljuje živahni artiljerijski ogenj. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Stran U. .EDINOST« Štev. 29$ V Trstu, dne 23. oktobra 1016. Nemška kri žarka torpedirana. LONDON, 22. (Kor.) Admiraliteta spo-rola:v Angleški podvodnik je 19. t. m. v Severnem morju zadel s torpedom nemško križarko razreda »Kolberg«. Križarko so nazadnje v.icleli, da je s težavo plula proti domu. — \Volfiov urad doznava k stvari, da gre za malo križarko »Miinchen«, ki je lahno poškodovana dospela v domače pristaniške. _ Turška bojišča. CARIGRAD, 21. (Agence Tel. MUli.) Glavni stan javila: T i g r I š k a fronta. — Sovražni konjiški oddelek smo v boju z našimi četami in našimi prostovoljci prisilili, da |e pobegnil. Kavkaškafronta. — Praske med dnevom so potekle nam v prid. Zajeli smo nekaj sovražnikov. Na levem krilu smo odbili sovražne poizvedovalne oddelke in jim zadali izgube. Na ostalih frontah nič pomembnih dogodkov. Dobruška fronta. — V zvezi z zavezniškimi četami smo 19. t. m. napadli sovražnikovo utrjeno postojanko m ga vrgli iz nje. Naše čete, ki so zasedle utrjeno sovražno postojanko na črti grič 121 — okoliš severno Karomadže—Koderdže— grič 122, so vrgle sovražnika in ga zasledovale. Tekom tega boja smo zajeli okoli 1500 Rusov in Romunov, 7 strojnih pušek, 2 topa, 8 municijskih voz in veliko vojne ooreme, ki je še nismo mogli pregledati. Izročitev častne sablje sultanu. CARIGRAD, 21. (Kor.) Princ Valdemar je popoldne odšel v palačo Dolma Bagdže, kjer je bil sprejet z velikimi častmi. V spremstvu velikega vezirja in vojnega ministra je princ stopil pTed sultana in mu izročil v imenu nemškega cesarja mu podeljeno častno sabljo. Sultan se je zahvalil in izrazil svoje zadovoljstvo na počastitvi. Pogovarjal se je s princem in je nagovoril tudi gospode iz njegovega spremstva. _ Sovražna uradna psrožila. DUNAJ, 22. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Rusko uradno poročilo. 20. oktobra. — Zapadna fronta. — Severno Kisjelina srditi boji. Severno Kuro-patkinov je sovražnik srdito, a brezuspešno napadal. Po zapornem ognju je z močnimi silami silovito napadel odsek nasili postojank južno Svistelnikov. Boj traja dalje. — Južno Dornevatre je sovražnik pričel otenzivo ter je napade! naše postojanke. Severno gore Lamenfulu so naše napadajoče čete pregnale sovražnika s cele vrste vrhov ter so zajele štiri strojne puške in ujetnike. — Dobruška fronta. — Ob 7 zjutraj je sovražnik otvoril močan ogenj ter je pričel ofenzivo. Sovražni napadi so bili odbiti ob velikih izgubah. Boj traja dalje. Angleško uradno poročilo. SOLUN. 21. (Reuterjev urad.) V kenal-skem odseku se vrše srditi boji. Srbski napad so na vsej črti podpirali Francozi. Boj, ki je trajal ves dan, še ni odločen. Vesti iz Grške. Pogajanja med grško vlado in entento. BERN. 22. (Kor.) Po poročilih francoskih listov je grški ministrski predsednik Lambros vrnil poset admiralu Fournetu. Francoski mornariški oddelek mu je izkazal vojaško počast.Admiral Fournet je sporočil grški vladi, da sprejme odsto-pitev 50 voz lariške železnice. Ker je grška vlada zagotovila, da bo skrbela za vzdržavanie reda, je dejal Fournet, da ne bo več odpošiljal novih patrulj, če ga ne prisilijo novi nemiri. Ultimatum provizorične vlade Bolgarski. MU AN, 22. (Kor.) »Secolo« doznava iz Soluna, da provizorična vlada danes poda ultimatum Bolgarski s pozivom, naj takoj izprazni vzhodno Macedonijo. Razne vesti. BERN, 2i. (Kor.) »Temps« doznava iz Aten: Po neki brezžični brzojavki iz Janine so italijanske čete zasedle črto Pa-gania—Koispelle. — Iz oklopne križarke >Hydra« in treh grških torpedovk se je sestavila ladijska divizija. — Rezultat avdijence angleškega poslanika pri kralju je, da sia se kralj in vlada izrekla pripravljenim, d ase umakne polovica v Larissi se nahajajočih čet. Nadalje se bo ukrenilo, da se grška armada zmanjša na mirovno stanie. — Glasom lista »Nea Himera« se namerava smatrati Tesalijo kot nevtralno ozemlje med Črtami zaveznikov in grškimi četami. V vsej provinci grozi izbruhniti lakota, ,-roški jelkov les posebno amerikanski les Pitsch-Pine, izhlapljen bukov les, kakor tudi velika zaloga jelkovih orun okvirjev, rimes in dog. | Glavno zastopstvo f 1 Splošnega ljudskega zavarovalnega društva 1 I „UN1VERSALE" E v Trstu ulica dal Fornl St. 9, II. nad. g katero vedno posluje ± naznanja slav. občinstvu in vsem svojim 5 članom naj se takoj prijavijo v uradu v ■ svrho nadziranja plačevainih rremij in naj ?! prinesejo seboj tozadevno plačilno knjižico. " Orad ie odprt vsaki lan od S do 12 in od 2 Jo 6. s Houi dohodi zn sezono! Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Marca Confertl Trst, U. Campanlle Z1 OKBSM9I da bi bil on gospod in da more neomejeno ukazovati ter da ima pravico, da se kolikor mogoče zabava v pogovoru žnjo, igrajoč se z njenimi občutki, kakor se mu ravno zljubi. Najrajši bi ga bila oklo-futala. — Koliko časa je že, kar sva plesala v Egiptu? štirinajst dni ali več? Vase kretnje so dobre, toda vkljub temu nimate niti slutnje o plesu, — je nadaljeval. — Ples je ali smešno skakanje nekega števila norcev, ki njegov pomen poznajo prav tako malo kot marijonete, ali je pa izraz čustva. Grki so izrazili to v svoji »orchoesi«. Vsakemu čustvu odgovarja primerna kretnja. Zame ima najrazličnejše pomene! Ce je ženska vitka in Pr°^na' ™heRih Sefz^eVnf zap^, S TtSt - DIO iMM 10 " TKt j nie čiisa Danes zvečer se najbrž zo- £ „ . ■ irrUpe/^^S'in^^vno 3 QM Otl 8'j* ZMF P«] \ se je Tamara jezila nanj, ni mogla, da ne ■ —--* sbibbUe^ekrok°e,ePe ^ kr6Pke I tm\ LWSfe R Z. 1L »KtC R1. S (Dalje.) ' BGBHaaiiB8iuiaaiiMi»Miiii» BfcasEBa^SEKBaBsaasnaBsaHaeaBBBjea* I Mii-tei II!