Hartmul Haubold: Stratigraphische Grundlagen des Stefan C und
Rotliegenden im Thüringer Wald; Akademie Verlag Berlin, Schriftenreihe für
Geologische Wischenschaf ten, Heft 23, III strani, 15 slik, 7 tabel. Broširano,
format 17 X 24 cm, oena okoli 30 DM, Berlin, 1985.
V knjigi so opisani rezultati študija terestrično razvitega permokarbona,
ki ga avtor imenuje permosiles, iz Turinškega gozda. Knjiga je razdeljena na
osem poglavij, od tega jih pet obravnava izdvojene litostratigrafske enote:
plasti Gehrener, Manebacher, Goldlauterer, Oberhöfer in Tambacher. V njih je
natančen opis posameznih enot in grafično prikazana primerjava lokalnih
razvojev. Vsako poglavje dopolnjuje tudi paleogeografska facialna karta izbranih
kompleksov. Opisano je okoli 300 fosilnih nahajališč, ki so z bogato favno in
floro časovno opredeljena in je odločilnega pomena za določitev meje med
Štefanom in rotliegendesom, za razčlenitev autuna v stopnje od At do Et ter za
mejo med autunom in saksonom; slednjo mejo predstavlja podobno nadaljeva-
nje sedimentacije.
Sedmo poglavje je odmerjeno fosilnemu materialu, ki se v Turinškem gozdu
masovno pojavlja in je zastopan s številnimi fosilnimi grupami. Poglavje podaja
sistematski pregled flore: lisičjakovci, členovke, praprotnice in golosemenke
in favne: nevretenčarji, posebej izdvojene žuželke, ribe, dvoživke, plazilci in
odtisi štirinožcev. Opisi posameznih vrst so büi že prej podani, za tipični
material pa avtor navaja natančen položaj v profilu. Pogoje, pod katerimi so
se usedali sedimenti Turinškega gozda v obdobju Stefana C in rotliegendesa,
avtor razlaga z intramontano molaso varističnega gorovja na območju ekvatorja.
V tem času sc se dogajalo določene klimatske spremembe. Prehod iz vlažne
v aridno klimo dokazujejo sedimenti in fosilna vsebina profilov. Na osnovi
florističnih združb je mogoče ugotoviti tri različne nivoje vodne gladine.
Bogastvo življenja je v odvisnosti od ekoloških sprememb, klime in geomor-
fologije izoblikovalo več biocenoz in v knjigi je navedeno pet v osnovi podobnih
razdelitev. Značilna fosilna vsebina profilov Turinškega gozda omogoča razde-
litev v 16 tipov (18 podtipov) lakustričnih in fluviatilnih biofaciesov.
Turinški permosiles zaradi velike razsežnosti profilov in obilice fosilov
predstavlja enega izmed najpomembnejših primerov za srednjeevropski rotli-
egendes in je osnova za širšo stratigrafsko in paleogeografsko primerjavo.
Podatke in material iz Turinškega gozda je zbiralo nekaj generacij več kot
sto let in to delo nam ponuja rezultate natančnega in sistematskega dela
številnih strokovnjakov.
Tea Kolar-Jurkovšek