287
POLEMIKA
MOJ  ODGOVOR V. PAVŠIČU
Na moje poročilo o Borovi drami Zvezde so večne (Naša sodobnost, 1959, št. 12) mi avtor omenjene drame v svojem polemičnem odgovoru »Kritika drame ali drama kritike« (Naša sodobnost, 1960, št. 2) pripisuje popolno pomanjkanje profesionalne sposobnosti, da omenim samo glavni izpad polemike med njenimi številnimi bolj ali manj neljubeznivimi očitki na moj naslov. Ako zadeva zame že ni tragična, je vsaj nerodna, ker avtor polemike v zvezi z očitkom moje popolne dramaturške nevednosti ni pozabil napisati, da sem po poklicu profesor dramaturgije.
Ta vrsta polemike se mi notranje upira ne glede na to, da sem z njo osebno prizadet. Kritiko pa tudi polemiko' sem pojmoval vedno kot sredstvo za boljšo proizvodnjo, v našem primeru za boljšo literarno, dramatsko proizvodnjo, ako jo pisec polemike pojmuje očitno drugače, kot nekaj zelo osebnega, je to stvar njegove vesti.
Pri vsej tej nevšečni zadevi pa mi je nekoliko v tolažbo okolnost, da nisem v razgaljeni sramoti sam, saj sta že mnogo pred mojim poročilom o Borovi drami o njej pisala v juniju preteklega leta Fran Albreht (Delo) in Finci (beograjska Politika) in oba kritika sta prišla do podobnih kritičnih ugotovitev, da so namreč situacije v tej zadnji Borovi drami v smislu odrskega realizma malo verjetne in da sta glavni osebi psihološko neprepričljivi.
Nekaj pa me v Pavšičevi polemiki vendarle skrbi, skrbi ne toliko za mojo, marveč za Borovo profesionalnost. Proti koncu svojega polemičnega pisanja pravi Pavšič: »Vendar pa ne mislim, da Borova drama nima v sebi slabih strani. Ima jih, a teh naš kritik Kralj žal ni odkril.«
Če to Pavšičevo samospoznanje povežemo z njegovim vztrajnim zanikanjem vseh pomanjkljivosti, ki mu jih je očitala kritika, nastane groteskna
situacija: Kritika očita dramatiku slabosti, ki jih dramatik Bor (oziroma njegov prijatelj, kritik Pavšič) ne vidi, avtor: pa vidi v svojem delu slabosti, ki jih kritika ne vidi. To pa glede na nadaljnji avtorjev razvoj pomeni, da Bor v svojih bodočih dramah ne bo popravljal slabosti, ki so za kritiko očitne, popravljal pa bo stvari, ki se kritiki ne zde pomanjkljive. Torej nekoliko nevšečna perspektiva tako za avtorja samega kakor tudi za kritike Borovih bodočih dramskih del.
Da sklenem: Ali ni stari Goethe, ki je bil pesnik, dramatik in kritik, nekoč dejal: »Kiinstler schaffe, rede nicht!« V svobodnem prevodu: Umetnik ustvarjaj, ne polemiziraj v   svoji   zadevi!
V 1 a d i m i r   K r a i j
288