^UMAR O CD Q) U) O O if) E. O 5 cu O CD >to O fN Œ fO Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 4 / letnik XX / 2014 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Barbara Ferk Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Urška Brodar; mag. Gonzalo Caprirolo; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; Urška Lušina, mag.; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc, Branka Tavčar Izbrane teme so pripravile: mag. Eva Zver (Zaposlenost v sektorju država in v dejavnostih javnih storitev - mednarodna primerjava); mag. Barbara Ferk (Projekcija prebivalstva EUROPOP2013); Mojca Koprivnikar Šušteršič (Turistični prihodi in prenočitve v letu 2013); dr. Valerija Korošec (Indeks družbenega napredka) Uredniški odbor: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 120 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................16 Cene.............................................................................................................................................................................................................18 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................22 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................24 Javne finance...........................................................................................................................................................................................26 Okvirji Okvir 1: Trg nepremičnin - 4. četrtletje 2013..............................................................................................................11 Okvir 2: Plačilna (ne)sposobnost...................................................................................................................................12 Okvir 3: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa v 4. četrtletju 2013..........................................15 Okvir 4: Slovenski tržni deleži blaga v letu 2013........................................................................................................21 Okvir 5: Črpanje kohezijskih sredstev iz programskega obdobja 2007-2013 (stanje na dan 31. 3. 2014).....27 Izbrane teme Zaposlenost v sektorju država in v dejavnostih javnih storitev - mednarodna primerjava.............................31 Projekcija prebivalstva EUROPOP2013........................................................................................................................33 Turistični prihodi in prenočitve v letu 2013................................................................................................................35 Indeks družbenega napredka........................................................................................................................................36 Statistična priloga.........................................................................................................................................39 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 6. maja 2014. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Po pomladanskih napovedih IMF, EK in OECD bo rast v evrskem območju letos znašala 1,2 %, naslednje leto se bo še okrepila. Ob okrepitvi zaupanja po očiščenju bančnih bilanc in vzpostavitvi bančne unije pa bi rast lahko bila še višja. Tveganje za nižjo rast pa predstavljajo zelo nizka inflacija, ki bi ob vztrajanju med drugim povečala breme servisiranja dolga, necelovita izpeljava strukturnih, javnofinančnih in institucionalnih reform ter visoka brezposelnost in zunanji šoki, povezani z aktualnimi geopolitičnimi dogodki v Ukrajini in upočasnjeno rastjo v nastajajočih tržnih gospodarstvih. Februarja so se tudi pod vplivom vremenske ujme vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti znižale (desez.), v medletni primerjavi pa so z izjemo prihodka v trgovini na drobno ostale višje. Realni izvoz blaga je bil kljub znižanju v februarju v povprečju prvih dveh mesecev precej višji kot v enakem obdobju lani. Obseg predelovalnih dejavnosti se je po štirih mesecih rasti nekoliko znižal januarja in februarja, vendar je prav tako nekoliko presegel ravni iz enakega obdobja lani. Gradbena aktivnost je bila ob februarskem znižanju za tretjino višja kot v enakem obdobju lani, najbolj se je okrepila v gradnji inženirskih objektov. Prihodek v trgovini na drobno praktično stagnira že od sredine lanskega leta in ostaja medletno nižji. Naraščanje števila registriranih brezposelnih se je v zadnjih dveh mesecih prekinilo (desez.). Aprilsko zmanjšanje (-0,4 %, desez.) je bilo predvsem posledica povečanega odliva iz brezposelnosti, pretežno v zaposlitev. Konec aprila je bilo brezposelnih 123.636 oseb, kar je za 1,9 % več kot aprila lani. V prvih štirih mesecih letos se je v evidenco skupno prijavilo nekoliko manj oseb kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi manj oseb, ki so izgubile zaposlitev, nekoliko več prijavljenih pa je bilo iskalcev prve zaposlitve, kar kaže na povečane težave ob vstopu mladih na trg dela. Celotni odliv iz brezposelnosti je bil nekoliko večji, zlasti zaradi večjega števila oseb, ki so dobile delo, tudi kot posledica več vključitev v javna dela. Število delovno aktivnih od spomladi lanskega leta ostaja nespremenjeno (desez.). Povprečna bruto plača se je februarja nadalje zvišala, a le zaradi rasti v javnih družbah, v zasebnem in državnem sektorju pa se ni spremenila (desez.). Cenovna gibanja so tudi aprila ostala umirjena. Kot je za ta mesec običajno, so na inflacijo (0,5 %) vplivali predvsem sezonski dejavniki, najbolj višje cene obleke in obutve ter sadja in nekaterih storitev (skupaj 0,6 o. t.). Medletna inflacija je znašala 0,4 % in je bila nižja kot prejšnji mesec, prav tako pa tudi od rasti cen v evrskem območju. Stroškovna konkurenčnost se je v zadnjem lanskem četrtletju ponovno izboljšala izraziteje kot v povprečju evrskega območja in EU. Zmanjševanje stroškov dela na enoto proizvoda se je pospešilo zaradi večje rasti produktivnosti dela in nadaljevanja skromne nominalne rasti stroškov dela. Slovenija je tako ostala v skupini držav evrskega območja in EU z relativno ugodnejšim gibanjem stroškovne konkurenčnosti. Njen relativni položaj se je izboljšal tretjo leto zapored, še vedno pa je manj ugoden kot pred začetkom krize. K obratu so po letu 2010 prispevale predvsem dejavnosti iz menjalnega sektorja. Delež slabih terjatev v bančnem sistemu se je februarja povečal, oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev pa ostaja na nizki ravni. Delež slabih terjatev se je povečal za 0,7 o. t. na 13,9 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema, njihov obseg pa je znašal 5,8 mrd EUR. Ob povečanem oblikovanju rezervacij in oslabitev ob koncu preteklega leta se je to v začetku leta precej umirilo in je bilo nižje kot v preteklih štirih letih. Banke so tako februarja oblikovale za 19 mio EUR dodatnih rezervacij in oslabitev, v dveh mesecih pa le približno 30 mio EUR. Tudi marca se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem znižal (71,4 mio EUR), razdolževanje pa se letos postopoma upočasnjuje. Znižanje je bilo večinoma posledica nadaljnjega razdolževanja podjetij, v manjši meri pa tudi države. Banke so se še naprej razdolževale v tujini in zmanjševale obseg obveznosti do ECB. Po podatkih konsolidirane bilance je bil primanjkljaj javnih financ (488 mio EUR) v prvih dveh mesecih podoben kot pred letom. Izdatki so bili višji za 3,7 %, prihodki za 4,3 %, primanjkljaj pa za 1 %. Medletno višji prihodki so bili posledica povečanja v vseh glavnih kategorijah prihodkov, razen prihodkov iz proračuna EU; po daljšem obdobju zniževanja so bili višji prispevki za socialno varnost. Medletno višji izdatki pa so bili predvsem posledica višjih izdatkov za plače (8,3 %), zaradi izplačila poračuna polovice tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah. Socialni transferji so bili medletno nižji (za 0,8 %) v večini kategorij, razen za pokojnine (0,8 %) in socialno varnost (7,1 %). ro C ro £ 'S ro ro "O O a o ro >u O 30 30 20 20 -20 -30 -40 -40 Tabela 2: Obrestne mere denarnega trga in menjalni tečaj nacionalne valute za EUR Obrestne mere povprečje, v % sprememba, v b. t. 2013 IV 13 III 14 IV 14 IV 14/III 14 IV 14/IV 13 3-mesečni EURIBOR 0,220 0,209 0,305 0,330 2,4 12,1 3-mesečni LIBOR za USD 0,268 0,278 0,234 0,227 -0,7 -5,1 3-mesečni LIBOR za CHF 0,021 0,021 0,021 0,017 -0,4 -0,4 Tečaj povprečje sprememba, v % 2013 IV 13 III 14 IV 14 IV 14/III 14 IV 14/IV 13 EUR/USD 1,328 1,303 1,382 1,381 -0,1 6,0 EUR/CHF 1,231 1,220 1,218 1,219 0,1 -0,1 EUR/GBP 0,849 0,851 0,832 0,825 -0,8 -3,0 EUR/JPY 129,66 127,54 141,48 141,62 0,1 11,0 Vir: Euribor, ECB, preračuni UMAR. Tabela 3: Cene nafte in neenergetskih surovin Nafta povprečje sprememba, v % 2013 IV 13 III 14 IV 14 IV 14/III 14 IV 14/IV 13 Brent USD 108,56 102,25 107,48 107,76 0,3 5,4 Brent EUR 81,66 79,35 77,77 78,18 0,5 -1,5 Surovine sprememba, v % 2013/2012 IV 14/III 14 IV 14/IV 13 Neenergetske surovine -1,2 1,6 -1,4 Hrana 1,1 4,4 1,5 Kmetijske surovine 1,4 2,0 7,7 Kovine -4,2 -4,0 -13,4 Vir: EIA, ECB, IMF, preračuni UMAR. Slika 4: Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/EUR -Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 140 1,8 1,6 0,8 CO CO O^ t^ rs rs m m Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. Slika 5: Dolarske cene neenergetskih surovin - Neenergetske surovine ■ Hrana — Kmetijske surovine - Industrijske surovine Kovine 260 240 220 200 o o A 180 o 0 rs 1 160 "D j= 140 120 100 80 vlagateljev, da bo ECB pričela s programom odkupa obveznic evrskih držav. Ključna obrestna mera ECB tudi aprila ostaja nespremenjena. ECB nadaljuje z usmeritvijo denarne politike, pričakuje pa se, da bodo ključne obrestne mere ostale na trenutni ali nižji ravni daljše časovno obdobje. Ob sedanji nizki inflaciji v evrskem območju ter deflacijskih pritiskih v nekaterih članicah evrskega območja pa ECB še vedno ne izključuje možnosti uporabe drugih, bolj nekonvencionalnih ukrepov3, ki bi dodatno pripomogli k okrevanju gospodarstva in s katerimi bi omejila tveganje deflacije. 3 Npr. odkup obveznic držav evrskega območja, zagotavljanje dodatne likvidnosti z novimi operacijami dolgoročnega refinanciranja, dodeljene preko programa odkupa državnih in privatnih vrednostnih papirjev. Gospodarska gibanja v Sloveniji Februarja so se tudi pod vplivom vremenske ujme vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti znižale (desez.), v medletni primerjavi pa so z izjemo prihodka v trgovini na drobno ostale višje. Realni izvoz blaga je bil kljub znižanju v februarju v povprečju prvih dveh mesecev precej višji kot v enakem obdobju lani. Obseg predelovalnih dejavnosti se je po štirih mesecih rasti januarja in februarja nekoliko znižal, vendar je prav tako nekoliko presegel ravni iz enakega obdobja lani.4 Slika 6: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga -Ind. proiz. predel. dej. -----Vred. Oprav. del v gradb. -Prih. v trgovini na drobno CO CO C^ C^ <~N 01 m m Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 4: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2013 II 14/ I 13 II 14/ II 13 I-II 14/ I-II 13 Izvoz, nominalono1 2,7 -3,0 3,6 4,8 -blago 2,2 -1,8 4,7 6,2 -storitve 5,0 -9,1 -1,7 -1,9 Uvoz, nominalno1 -0,8 -1,8 5,1 3,9 -blago -1,2 -0,5 5,5 3,0 -storitve 1,6 -10,8 2,1 10,9 Industrijska proizvodnja, realno -0,6 -0,62 -1,13 0,43 -v predelovalnih dejavnostih -1,2 -0,82 -1,23 0,53 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno -2,6 -4,92 33,13 36,13 Trgovina na drobno - realni prihodek -3,7 -1,32 -1,13 -0,93 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek -0,1 -1,42 0,23 1,03 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. 4 Z objavo podatka o obsegu proizvodnje v predelovalnih dejavnostih za mesec februar v bazi SI-STAT je bil navzdol popravljen januarski podatek, kar je vplivalo na rezultate oz. preračune gibanja proizvodnje v letošnjem letu (mesečno in medletno). Popravki podatkov za pretekle mesece so sicer običajni, vendar ponavadi na preračune gibanja ne vplivajo v tolikšni meri. 100 1,4 tr 80 1,2 D 60 1,0 40 120 20 0,6 100 90 80 70 60 ® 50 40 S 30 Vir: IMF. Ob februarskem znižanju je bila gradbena aktivnost za tretjino višja kot v enakem obdobju lani, najbolj pa se je okrepila v gradnji inženirskih objektov. Prihodek v trgovini na drobno praktično stagnira že od sredine lanskega leta in ostaja medletno nižji. v prehodnem mesecu se je februarja zmanjšal tudi uvoz storitev, tokrat se je zmanjšal predvsem uvoz transporta in ostalih poslovnih storitev. V prvih dveh mesecih letos je bil izvoz storitev 1,9 % manjši kot v enakem obdobju lani, uvoz pa 10,9 % večji. Rast realnega izvoza in uvoza blaga5 se je februarja prekinila (desez.), pričakovanja pa ostajajo pozitivna. Ob zmanjšanju izvoza blaga v EU in v države nečlanice EU se je rast izvoza blaga po naši oceni februarja prekinila, kar bi bilo delno lahko povezano z vremensko ujmo. Podatki poslovnih tendenc o pričakovanem izvozu in izvoznih naročilih sicer kažejo, da v večini najpomembnejših izvoznih panog predelovalnih dejavnosti v prihodnjih mesecih pričakujejo nadaljevanje rasti izvoza. Nezadostno tuje povpraševanje po mnenju podjetij predstavlja tudi vedno manj pomemben omejitveni dejavnik za proizvodnjo. Hkrati se izboljšujejo tudi pričakovanja glede gospodarske rasti v glavnih trgovinskih partnericah. Februarja se je zmanjšal tudi realni uvoz blaga. V prvih dveh mesecih letos je bil realni izvoz blaga po naši oceni 7,5 % večji kot v enakem obdobju lani, nekoliko večji je bil tudi uvoz (0,5 %). Slika 7: Realni izvoz blaga in pričakovani izvoz v predelovalnih dejavnostih -Izvoz blaga - realno (leva os) -Pričakovani izvoz predelovalne dej. (desna os) Slika 8: Storitvena menjava - nominalno -Izvoz storitev -Uvoz storitev 1 i 120 115 10 105 100 95 90 85 80 75 40 30 20 10 o 2 i -20 ° -30 -40 -50 § .2. cn m m t s t I. t Ji t Ji t I. Vir: SURS, preračuni UMAR. Nominalni izvoz in uvoz storitev6 sta se februarja zmanjšala (desez.). Izvoz storitev se je znova nekoliko zmanjšal, tokrat predvsem zaradi zmanjšanja izvoza transporta, rast izvoza drugih storitev7 pa se je nadaljevala. Po visoki rasti 5 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. 6 Po plačilnobilančni statistiki. 7 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo slabo petino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev. Vir: BS, preračuni UMAR Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih (gl. op. 4) se je, po rasti konec lanskega, v začetku letošnjega leta nekoliko zmanjšal. K februarskemu padcu je po naši oceni prispevala tudi ohromitev proizvodnje predvsem v tistem delu Slovenije, ki so ga posledice žleda (motena oz. prekinjena oskrba z elektriko, oviran promet) najmočneje prizadele. V prvih dveh mesecih se je proizvodnja v tehnološko zahtevnejših panogah po rasti v zadnjem četrtletju lani zmanjšala. Proizvodnja srednje nizko Slika 9: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog -----Nizko teh. zaht.panoge —■— Sr. nizko teh. zaht. panoge -Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge -Predelovalne dejavnosti, skupaj 110 E "S 105 1 100 "O I95 g 90 g 85 j 80 J 75 S 70 g S S fN CN m m S = S = S = S = S = S 1. Vir: SURS, preračuni UMAR 500 450 400 o 350 300 250 200 65 Okvir 1: Trg nepremičnin - 4. četrtletje 2013 Število prodaj stanovanjskih nepremičnin se je leta 2013 še zmanjšalo. Število vseh prodanih stanovanjskih nepremičnin (nova in rabljena stanovanja ter družinske hiše) se je po podatkih SURS po močnem upadu v tretjem četrtletju v zadnjem četrtletju lanskega leta še zmanjšalo (orig.). Število prodaj je bilo tako v letu 2013 s 4.490 transakcijami za skoraj 30 % nižje kot v letu prej oz. za več kot polovico nižje od vrha v letu 2007. V drugi polovici lanskega leta je močno upadla prodaja vseh vrst nepremičnin, od tega najbolj prodaja rabljenih stanovanj, s katerimi se opravi tudi največ transakcij. Njihovo število je v celotnem letu 2013 za skoraj tretjino zaostajalo za prodajo iz leta 2012. Cene stanovanjskih nepremičnin so se leta 2013 znižale drugo leto zapored. Cene stanovanjskih nepremičnin so se po podatkih SURS po močnem upadu v tretjem četrtletju v četrtem četrtletju nekoliko zvišale (orig.), vendar so ostale medletno še vedno nižje. V povprečju leta 2013 so bile cene za 4,3 % nižje kot v letu prej oz. za 17,1 % nižje od vrha v letu 2008. Čeprav so bile v povprečju leta 2013 cene novih in rabljenih nepremičnin nižje za enak odstotek (za 4,3 %), je bila dinamika med letom različna. Cene novih napremičnin, ki so se v tretjem četrtletju zaradi prodaje večjega števila novih stanovanj iz stečajne mase propadlih podjetij znižale za desetino, so se v zadnjem trimesečju precej povišale (orig.) in bile ob koncu leta na podobni ravni kot ob koncu leta 2012. Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin pa so se znižale v tretjem in v zadnjem trimesečju leta 2013 (orig.) in bile na koncu leta za 2,9 % nižje kot v zadnjem četrtletju leta 2012. Znotraj teh so se v povprečju leta 2013 največ (za desetino) znižale cene rabljenih stanovanj v Ljubljani, ki so za več kot petino zaostajale za cenami iz leta 2008. Cene rabljenih stanovanj v preostali Sloveniji so se po znižanju v letu 2012 v letu 2013 ponovno nekoliko povišale (za 0,8 %) in bile le za 8,0 % nižje od cen v letu 2008. Slika 10: Transakcije rabljenih in novozgrajenih stanovanj Slika 11: Cene rabljenih in novozgrajenih stanovanj in nizko tehnološko zahtevnih panog pa je ostala na podobnih ravneh kot ob koncu preteklega leta (desez.). Kljub skrčenju je obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v prvih dveh mesecih presegel ravni iz enakega obdobja lani. Višji je bil v večini nizko tehnološko zahtevnih panog, najbolj v lesni in usnjarski industriji, vendar predvsem zaradi učinka osnove. Proizvodnja pa je še padla v tekstilni in pohištveni industriji, ki za ravnmi iz leta 2008 zaostajata najbolj (za okoli 60 %). Višja je bila tudi proizvodnja v vseh srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, ravni iz enakega obdobja lani je najbolj presegla proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, kar je po naši oceni povezano tudi z večjo aktivnostjo v gradbeništvu. Višja kot v enakem obdobju lani pa je bila tudi proizvodnja v večini tehnološko zahtevnejših panog, najbolj v proizvodnji IKT opreme in električnih naprav. Gradbena aktivnost se je februarja znižala, a je bila višja kot lani. Vrednost opravljenih gradbenih del se je februarja znižala za 4,9 % (desez.), a je bila zaradi rasti v predhodnih mesecih za 33,1 % višja kot v enakem obdobju lani. Po podatkih SURS pa je na aktivnost februarja pozitivno vplivala sanacija škode, ki je nastala zaradi žleda v začetku februarja (popravila na električnih omrežjih in drugih gradbenih objektih). Ob precejšnjih mesečnih nihanjih se je v zadnjem obdobju aktivnost okrepila v vseh segmentih gradbeništva; najmanj v gradnji stanovanj, močneje v gradnji nestanovanjskih stavb, najmočneje pa v gradnji inženirskih objektov, kar povezujemo z izgradnjo komunalne infrastrukture, sofinancirane z EU sredstvi. Okvir 2: Plačilna (ne)sposobnost Problem plačilne nesposobnosti tudi v prvem četrtletju ostaja pereč. V prvih treh mesecih letos se je naraščanje števila pravnih oseb neplačnikov in tudi zneskov neporavnanih obveznosti zaustavilo, skrajšali so se tudi roki neplačil. Dolžnikov je bilo 6.714, njihovi zneski neplačil pa so se povzpeli na 739 mio (od tega 69,0 % nad 1 leto). V tem obdobju je sicer imelo povprečno 387 pravnih oseb manj neporavnanih obveznosti1 kot v enakem obdobju lani. Število se je najbolj zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, povečalo pa v finančnih iz zavarovalniških dejavnostih ter gostinstvu. Največ pravnih oseb z neplačanimi obveznostmi je bilo iz dejavnosti trgovine (20,1 %), gradbeništva (19,9 %), strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti (12,9 %) in predelovalnih dejavnosti (12,0 %). Tri četrtine pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi spada med mikro2 družbe in dolgujejo več kor polovico vseh dospelih neporavnanih obveznosti. Slika 12: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu in povprečni dnevni zneski dospelih neporavnanih obveznosti, po četrtletjih, Q1 2008-Q1 2014 Povprečno št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (leva os) -Povpr.dnevni znesek dospelih neporavnanihobveznosti, mio EUR (desna os) 3 400 o Slika 13: Povprečno število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, Q1 2010-Q1 2014 I Do 3 mesece BOd 3 mesecev do 1 leta iNad 1 leto 3.000 2.500 2.000 : 1.500 o Vir: AJPES. a a a Vir: AJPES. Tabela 5: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu, marec 2014 Področja dejavnosti Število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi Rast v % Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, v tisoč EUR Rast v % Povprečni dnevni znesek dospelih nepor. obveznosti na pravno osebo, v tisoč EUR III 14/ III 13 I-III 14/ I-III 13 III 14/ III 13 I-III 14/ I-III 13 C Predelovalne dejavnosti 815 -15,1 -10,9 87.878 -22,3 -14,5 108 F Gradbeništvo 1.303 -18,7 -10,5 165.996 -5,4 -2,2 127 G Trgovina; vzdrževanje in popravila motor. vozil 1.358 -8,1 -5,5 77.501 -33,6 -32,1 57 H Promet in skladiščenje 355 -4,8 -6,4 28.268 0,9 10,7 80 I Gostinstvo 588 5,2 6,6 43.403 70,5 70,8 74 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 109 12,4 12,3 124.055 32,8 17,6 1.138 L Poslovanje z nepremičninami 206 -10,8 -5,5 39.497 -1,0 -1,3 192 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 888 -4,3 -1,9 91.954 62,6 43,3 104 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 206 -9,6 -6,2 16.668 -28,6 -28,1 81 Ostale dejavnosti (A,B,D,E,J,O-S) 916 -6,0 -2,7 70.821 38,7 35,2 77 SKUPAJ 6.744 -9,2 -5,3 746.041 3,2 2,7 111 1 Gre za dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu. AJPES vodi evidence dospelih neporavnanih obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga. Te evidence ne vključujejo ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki 2 Družbe se v skladu s 55.čl. ZGD-1 razvrščajo v mikro, majhne, srednje in velike na podlagi podatkov iz letnih poročil dveh zaporednih poslovnih let. 700 500 5.000 500 1.000 3.000 300 500 2.000 200 0 1.000 100 0 0 Plačilna nesposobnost se krepko povečuje pri samostojnih podjetnikih3. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo njihovo število (8.451) za več kot tretjino večje kot v enakem obdobju leta 2010, povprečni dnevni zneski neplačil pa so bili več kot podvojeni. Problem je tudi v dolgotrajnosti neplačil, saj so se tako število oseb kot povprečni dnevni zneski neplačil nad enim letom v enakem primerjalnem obdobju potrojili. Skupni povprečni dnevni neplačani zneski več kot pet dni neprekinjeno v mesecu pri s. p. v prvem četrtletju 2014 presegajo 134 mio EUR. Večina neplačnikov spada v dejavnosti gradbeništva (21,3 %), trgovine (14,5 %) in gostinstva (12,4 %) ter v predelovalne (11,8 %) instrokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (10,5 %). Zaradi sprejete nove zakonodaje4 v začetku drugega polletja 2013 se je v drugi polovici leta število začetih stečajnih postopkov5 nad pravnimi osebami podvojilo, v prvem četrtletju letos pa se še povečuje. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta začetih 155,6 % več stečajnih postopkov in za 128,6 % več stečajnih postopkov nad samostojnimi podjetniki. Zaradi insolventnosti6 in posledično stečaja je bilo v prvem četrtletju letos iz poslovnega registra izbrisanih 123 pravnih oseb (dobro četrtino več kot v enakem obdobju lani) in 22 samostojnih podjetnikov (12 leto prej). Dobra petina vseh začetih stečajnih postopkov nad gospodarskimi družbami in zadrugami je bila v dejavnosti gradbeništva. Več kot dve tretjini vseh začetih stečajev med samostojnimi podjetniki pa sta bili iz dejavnosti gradbeništva, trgovine, prometa in skladiščenja ter predelovalnih dejavnosti. Skupno število začetih postopov prisilne poravnave je bilo v prvem četrtletju letos manjše kot v enakem obdobju lani. Na sodiščih je bilo v prvem četrtletju letos glede na lani začetih za 12,5 % manj prisilnih poravnav, največ pa jih je bilo iz predelovalnih dejavnosti in trgovine. Skladno z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih7 je bil marca izveden tretji krog8 obveznega in prostovoljnega pobota medsebojnih obveznosti v letu 2014. 6.736 dolžnikov (363 več kot v 35. obveznem pobotu) je prijavilo za 659 mio EUR obveznosti do 28.440 upnikov (416 več kot v prejšnjem krogu pobota). Vsaj del obveznosti je v tem krogu uspelo pobotati 65,3 % dolžnikom, njihov skupni pobotani znesek pa je znašal le 36 mio EUR. Slika 14: Povprečni mesečni znesek neporavnanih obveznosti pravnih oseb, Q1 2010-Q1 2014 Slika 15: Začeti stečajni postopki pri gospodarskih družbah in zadrugah ter samostojnih podjetnikih posameznikih v Sloveniji, Q1 2009-Q1 2014 Do 3 mesece BOd 3 mesecev do 1 leta HNad 1 leto o 300 Vir: AJPES. Št. začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami (leva os) - Osebni stečaji nad s.p.(desna os) O O O O O Vir: AJPES, poslovni register Slovenije 600 350 60 500 300 50 400 250 40 200 30 200 20 100 100 10 50 0 0 0 3 Samostojni podjetniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti. 4 Novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list RS št. 47/2013 z dne 31. 5. 2013. 5 Stečajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika na način, da se v okviru postopka, ki ga operativno vodi stečajni upravitelj ob nadzoru s strani sodišča, unovči celotno premoženje stečajnega dolžnika ter iz nje izoblikuje stečajna masa za plačilo terjatev upnikov. Po koncu stečajnega postopka se pravna oseba izbriše iz sodnega registra. 6 Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben. 7 ZPreZP-1 (Uradni list RS, št. 57/2012, z dne 27. 7. 2012), ki je začel veljati dne 28. 7. 2012. 8 To je šestintrideseti krog obveznega večstranskega pobota od aprila 2011, ko je zakon začel veljati. V vseh šestintridesetih krogih se je medsebojna zadolženost poslovnih subjektov v državi zmanjšala za 1,9 mrd EUR. Zaloga pogodb v gradbeništvu je bila februarja za 18,6 % večja kot pred letom. To je bila izključno posledica večjih zalog v gradnji inženirskih objektov (za 62,8 %, povezano z izgradnjo komunalne infrastrukture). V gradnji stavb, stanovanjskih in nestanovanjskih, je bila zaloga pogodb manjša kot leto prej, kar je povezano z neugodnimi razmerami na finančnih trgih oz. po naši oceni tudi z visokimi ravnmi zalog neprodanih stavb, kar je povezano z omejenim dostopom do financiranja. Slika 16: Vrednost opravljenih gradbenih del C Oi in 100 ro "O & 80 E m O O *N 00 60 O CN J2 OI "O 40 C C ro C 0 N 20 U OI Q 0 Skupaj Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti Vir: SURS, preračuni UMAR Prihodek v trgovini se je po rasti v preteklih štirih mesecih februarja močneje zmanjšal (desez.). V trgovini na drobno je bil podoben kot pred letom, v trgovini na debelo in v trgovini z motornimi vozili pa je ostal medletno višji. Prihodek v trgovini na drobno, ki se je po najnižji ravni septembra lani v naslednjih mesecih Slika 17: Prihodek v trgovinskih panogah -Trgovina na drobno, real. ----- od tega motorna goriva, real. -----Mot. vozila in popravila, real. -Trgovina na debelo, nom. ¡2 105 ■s 100 "3 95 f 90 g 85 1 80 j 75 X 70 g g g g ° S 1 S 1 S 1 S 1 s = Vir: SURS, preračuni UMAR. povečeval, se je februarja zmanjšal. Znotraj trgovine na drobno se je prihodek zmanjšal v vseh treh segmentih, najbolj v trgovini z motornimi gorivi; v trgovini z neživili pa najbolj pri prodaji gospodinjskih naprav ter avdio in video zapisov, ki je v prejšnjem mesecu dosegla več kot 10-odstotno povečanje. Po rasti v zadnjih štirih mesecih se je februarja zmanjšal tudi nominalni prihodek v trgovini na debelo. Po krepitvi od lanskega avgusta dalje se je drug mesec zapored zmanjšal tudi prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili. Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)8 se je februarja znižal (-1,4 %, desez.) in ostal na ravni iz leta 2013. Zmanjšal se je v večini večjih skupin storitev z izjemo gostinskih in drugih raznovrstnih poslovnih storitev. Kljub februarskemu znižanju pa je povsod ostal medletno višji, razen v strokovno-tehničnih storitvah, kjer zaradi močnega zmanjšanja v arhitekturno-projektantskih storitvah v času krize tudi najbolj zaostaja za predkrizno ravnjo. Eno najvišjih medletnih rasti še naprej beležijo v prometnih storitvah, ki so tudi edine med glavnimi storitvami, kjer prihodek precej presega predkrizno raven. Medletno rast so ohranili tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kjer je tendenco rasti v zadnjih mesecih zaznati tako v telekomunikacijskih kot tudi računalniških storitvah. V skupini drugih raznovrstnih poslovnih storitev še vedno močno raste prihodek zaposlovalnih, znižuje pa se prihodek potovalnih agencij (pri prvih je za petino višji, pri drugih pa za tretjino nižji od ravni iz leta 2008). Gostinski prihodek pa po rasti od začetka 2013 v zadnjih mesecih stagnira na ravni lanskega oktobra. Slika 18: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) -Skupaj -Promet in skladiščenje (H) -----Komunikacijske (J) -----Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) -----Gostinstvo (I) "3 100 (u J o 95 ! s A i i i i i i i i i A Vir: SURS, preračuni UMAR. 8 Gre za dejavnosti H-N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalnikih. 105 90 - 85 80 75 Okvir 3: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa v 4. četrtletju 2013 Železniški blagovni promet se je z nadaljnjo rastjo v zadnjem četrtletju 2013 na letni ravni okrepil za desetino, medtem ko je cestni stagniral. Obseg cestnega blagovnega prometa ob vse manjših nihanjih stagnira malo pod povprečjem predkriznega leta, v zadnjem četrtletju lani pa se je sicer zmanjšal za 1,0 % (desez.). Ob zmanjšanju mednarodnih prevozov (razen prevoza po tujini1) se je močno okrepil prevoz v notranjem prometu, kar je povezano tudi z višjo aktivnostjo v gradbeništvu2. Delež prevozov v notranjem prometu zaradi večletnega zniževanja sicer ne dosega niti 13 % vseh prevozov, razmerje med prevozi pravnih in fizičnih oseb pa se od začetka krize do zdaj ni dosti spreminjalo.3 Obseg železniškega blagovnega prometa se je v četrtem četrtletju povečal za 6,7 % (desez.), kar je skupaj z močno rastjo v prejšnjem četrtletju pomenilo, da je bil v letu 2013 višji za 9,5 %, glede na leto 2008 pa skoraj za petino. Medletno je bil v zadnjem četrtletju 2013 skoraj za tretjino višji mednarodni železniški prevoz (notranji se ni dosti spremenil), pri čemer je bila kar za dve tretjini višja vrednost izvoza storitev železniškega prometa, kar pomeni, da se povečuje delež prevozov, ko je naročnik oz. plačnik prevoza tuj poslovni subjekt. Slika 19: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa 1 V okviru mednarodnih prevozov je bil prevoz po tujini v Q4 2013 medletno za 5,2 % višji. Delež prevozov po tujini se je v zadnjih nekaj letih še naprej povečeval (porast s 40 % v Q4 2008 na 44 % v Q4 2013). 2 V strukturi notranjega prevoza blaga največje deleže dosega prevoz rudnin in kamnin ter nekovinskih mineralnih izdelkov, kar so povečini materiali, ki se uporabljajo v gradbeništvu. Realno se je vrednost opravljenih gradbenih del v zadnjem četrtletju 2013 povečala za 13,1 % (desez.). 3 Slabi dve tretjini prevozov opravijo pravne osebe in dobro tretjino fizične osebe. Tudi nedavni stečaj nekaterih največjih prevoznih podjetij omenjenega razmerja ni spremenil, saj so bili v ta podjetja večinoma vključeni samostojni prevozniki kot podizvajalci. Dohodek gospodinjstev, obseg posojil in varčevanja v bankah so bili v prvem četrtletju letošnjega leta ponovno medletno nižji, masa neto plač pa od lanske jeseni postopno raste. Masa neto plač, ki se od oktobra lani počasi povišuje (desez.), je v prvih treh mesecih ostala na podobni ravni (0,1 %, realno) kot pred letom. V prvih dveh mesecih so bili transferji posameznikom in gospodinjstvom medletno realno nižji za 1,0 %9. Obseg posojil je bil marca medletno nižji (-3,3 %); nižji je bil obseg potrošniških in ostalih posojil, obseg stanovanjskih pa je ostal na ravni izpred leta. Medletno nižji pa ostaja tudi obseg vlog gospodinjstev v bankah (-1,5 %). V prvem četrtletju letos je bil izmed kazalnikov potrošnje gospodinjstev nekoliko višji prihodek v trgovini na drobno s trajnimi dobrinami, ki pa najbolj zaostaja za predkrizno ravnjo. Realni prihodek v trgovini na drobno (brez motornih goriv) je januarja in februarja beležil majhen medletni padec. V okviru tega je bil prihodek v trgovini s trajnimi dobrinami10, ki ima tendenco naraščanja od septembra lani (desez.), višji. V prvem četrtletju je bilo število registracij osebnih vozil fizičnih oseb za 12,8 % manj kot v enakem obdobju lani. Še naprej pa se število registracij tudi desezonirano znižuje; glede na leto 2008 je bilo marca tako registriranih za 62 % manj vozil. Slika20: Kazalniki potrošnje gospodinjstev -----Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) -Prihodek v trgovini s trajnimi dobrinami (leva os) --— Masa izplačanih neto plač (desna os) 40 30 104 OI 102 >S ai 100 ai £ 98 ^ o o 96 IT 00 O o 94 ™ ai 92 1 CO 00 OI cn CN m rn Vir: SURS, MZIP, preračuni UM AR. 106 90 80 70 60 50 90 88 86 Gospodarska klima se še naprej izboljšuje. Aprila se je nekoliko izboljšala zaradi izboljšanja kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih. V drugih dejavnostih ni bilo večjih sprememb, le v gradbeništvu je po izboljšanju v predhodnem mesecu aprila prišlo do poslabšanja. Razpoloženje potrošnikov ostaja na januarski ravni. 9 Po konsolidirani bilanci javnega financiranja MF, brez štipendij. Od maja 2013 se namreč sredstva za štipendije izplačujejo iz sredstev za namenske odhodke oz. rezerv. 10 Prihodek v trgovini s pohištvom, gradbenim materialom ter prihodek v trgovini z gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah. Slika 21: Poslovne tendence -Gospodarska klima -----Trg. na drobno — Gradbeništvo 40 ro 1 30 ^ 1 20 ^ 10 10 č -10 l -20 --i -30 ¡b C -50 £ -60 -70 Predelovalne dej. Storitvene dej. • Potrošniki cococ^cftoo«— «— c^r^r^r^^r 1 I 1 I i i i i i i i i i Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 22: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) 240 220 S 200 £ 180 g 160 si 140 g 120 100 § 80 820 800 780 760 740 720 700 680 660 g g J. i J. i J. i s i s i J. Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. 60 ° Š * .t Trg dela Število delovno aktivnih11 od spomladi lanskega leta ostaja nespremenjeno. Zmanjševanje njihovega števila, ki se je začelo ob koncu leta 2008, se je aprila lani ustavilo in se do februarja letos ni bistveno spremenilo (desez.). Od začetka drugega četrtletja lani se je njihovo število rahlo povečalo zlasti v javnih storitvah, nekoliko tudi v tržnih storitvah, zaradi močnega decembrskega padca pa je bilo manjše v gradbeništvu (desez.). Tudi februarja se je število delovno aktivnih nadalje nekoliko znižalo v gradbeništvu. Stopnja registrirane brezposelnosti se februarja ni bistveno spremenila (13,6 %, desez.), a ostaja na najvišji ravni po letu 1999. Naraščanje števila registriranih brezposelnih se je v zadnjih dveh mesecih prekinilo (desez.). Njihovo število, ki se je opazno povečalo še v prvih dveh mesecih letos, zlasti zaradi velikega priliva med brezposelne ob izteku pogodb za določen čas in iskalcev prve zaposlitve, se v marcu ni spremenilo, v aprilu pa se je nekoliko zmanjšalo (za 0,4 %, desez.). Konec aprila je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 123.636 oseb, kar je za 1,9 % več kot aprila lani. Priliv med brezposelne je bil sezonsko običajen, zato je aprilsko desezonirano zmanjšanje predvsem posledica povečanega odliva iz brezposelnosti, pretežno v zaposlitev. V prvih štirih mesecih letos se je v evidenco skupno prijavilo nekoliko manj oseb kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi manj oseb, ki so izgubile zaposlitev, nekoliko več prijavljenih pa je bilo iskalcev prve zaposlitve, kar kaže na povečane težave ob vstopu mladih na trg dela. Celotni odliv iz brezposelnosti v omenjenem obdobju je bil nekoliko večji, zlasti zaradi večjega števila oseb, ki so dobile delo, tudi kot posledica več vključitev v javna dela. Tabela 6: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2013 II 13 XII 13 II 14 2013/ 2012 II 14/ I 14 II 14/ II 13 I-II 14/ I-II 13 Predelovalne dejavnosti 177,7 177,8 177,0 177,4 -5.235 392 -358 -575 Gradbeništvo 54,3 51,8 52,0 50,7 -5.541 -327 -1.023 -984 Tržne storitve 333,1 332,0 333,5 332,6 -5.260 663 644 356 -od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 104,2 105,5 103,8 103,1 -3.656 -125 -2.388 -2.427 Javne storitve 170,1 170,1 170,2 170,5 -1.489 752 369 258 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 49,1 49,4 48,9 48,7 -1.559 125 -602 -596 Izobraževanje 65,4 65,5 65,6 66,0 -71 338 526 427 Zdravstvo in socialno varstvo 55,6 55,3 55,7 55,7 141 289 445 426 Drugo 58,4 57,2 58,6 52,0 1.121 235 -5.219 -5.423 Vir: SURS, preračuni UMAR. 1 Po SRDAP; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 40 Tabela 7: Tokovi v brezposelnost in iz brezposelnosti I-XII 13 I-IV 13 I-IV 14 IV 14 PRILIV 108.344 39.081 37.319 7.159 Iskalci prve zaposlitve 19.071 4.772 5.240 1.015 Iskalci ponovne zaposlitve (izgubili delo) 88.710 34.245 32.025 6.138 Stečaj podjetja 3.732 1.339 1.090 137 Poslovni razlog oz. prisilna poravnava 17.896 6.564 6.155 1.333 Prenehanje pogodbe za določen čas 54.004 21.559 20.069 3.565 Ostalo 13.078 4.783 4.711 1.103 Ostalo (prehodi med evidencami) 563 64 54 6 ODLIV 102.390 35.810 37.698 10.253 Brezposelni dobili delo 65.054 23.509 27.956 7.272 Javna dela 5.423 2.865 3.797 485 Samozaposlitev 5.789 1.565 1.206 352 Prehod v neaktivnost 13.295 3.700 3.536 748 Upokojitev 8.511 2.397 1.980 450 Kršitev obveznosti 14.772 5.315 3.131 1.146 Ostalo (prijava v druge evidence, ostalo) 9.269 3.286 3.075 1.087 Vir: ZRSZ. Tabela 8: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2013 II 14/ I 14 II 14/ II 13 I-II 14/ I-II 13 Aktivno prebivalstvo -0,7 0,2 0,0 -0,1 Formalno delovno aktivni -2,0 0,21 -0,7 -0,8 Zaposlene osebe -2,6 0,2 -0,4 -0,5 Registrirani brezposelni 8,8 0,41 4,6 4,5 Povprečna nominalna bruto plača -0,2 0,21 1,6 1,1 -zasebni sektor 0,6 0,01 2,4 2,1 -javni sektor -1,3 0,31 0,5 -0,1 -v tem sektor država -2,5 -0,11 -1,0 -1,1 2013 II 13 I 14 II 14 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 13,1 13,0 13,5 13,6 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.523,18 1.497,55 1.534,54 1.520,88 -zasebni sektor (v EUR) 1.404,40 1.373,20 1.421,34 1.406,47 -javni sektor (v EUR) 1.740,78 1.722,63 1.741,94 1.730,63 -v tem sektor država (v EUR) 1.716,48 1.719,24 1.709,94 1.701,42 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 desezonirani podatki. Povprečna bruto plača se je februarja nadalje zvišala, a le zaradi rasti v javnih družbah12 (desez.). V zasebnem13 in državnem sektorju je plača ostala nespremenjena. Kot običajno se je februarja povprečna bruto plača po 12 Javne družbe so družbe, nad katerimi ima država nadzor, osnovno merilo nadzora pa je večinski lastniški delež. Mednje sodijo javne gospodarske družbe, banke, zavarovalnice, domovi za ostarele, lekarne ipd. 13 Od junija 2012 komentiramo podatke o plačah v zasebnem in javnem sektorju (v tem zlasti sektor država), v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev pa le izjemoma; za več glej EO 06/12, Izbrane teme - Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju. originalnih podatkih ob delovno krajšem mesecu še nekoliko znižala (v vseh sektorjih in dejavnostih14) zaradi nižje osnovne plače (prispevek -2,4 o. t.), prispevek izrednih in v manjši meri tudi nadurnih in zaostalih izplačil pa je bil pozitiven (skupaj 1,5 o. t.). V prvih dveh mesecih je bila plača v zasebnem sektorju in javnih družbah medletno višja za 2,1 oz. 2,2 %, v sektorju država pa je ostala nižja (-1,1 %). Pri tem se je še povečal razkorak v rasti plač industrije (4,5 %) in tržnih storitev (0,6 %). Slika 23: Povprečna bruto plača na zaposlenega -Bruto plača na zaposlenega -----Zasebni sektor -Javni sektor ----- -v tem sektor država ------- -v tem javne družbe o 1.900 14 Razen v predelovalnih dejavnostih, kjer je zaradi precejšnjega povečanja izrednih izplačil stagnirala, in v rudarstvu ter oskrbi z električno energijo. V slednji je bila rast povprečne bruto plače (6,4 %) predvsem posledica večjih nadurnih izplačil (prispevek 5,7 o. t.) zaradi odpravljanja posledic žleda. 1.800 1.700 1.600 1.500 1.400 ■S 1.300 ca 1.200 Tabela 9: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2013 II 2014 2013/2012 II 14/I14 II 14/II 13 I-II 14/I-II 13 Dejavnosti zasebnega sektorja (A-N;R-S) 1.473,47 1.476,79 0,7 -0,9 2,7 2,0 Industrija (B-E) 1.482,76 1.530,89 2,6 0,6 5,8 4,5 - v tem predelovalne dejavnosti 1.436,53 1.481,91 2,8 0,1 5,3 4,6 Gradbeništvo 1.188,38 1.170,66 -1,4 -1,0 0,5 -0,5 Tradicionalne storitve (G-I) 1.355,65 1.328,77 0,1 -2,3 0,9 0,9 Ostale tržne storitve (J-N;R-S) 1.691,40 1.663,58 -1,3 -1,9 0,4 0,0 Dejavnosti javnih storitev (O-Q) 1.670,91 1.651,28 -2,3 -0,7 -1,2 -1,2 - Dejavnost javne uprave in obrambe, dej. obvezne soc. varnosti 1.727,19 1.711,00 -1,4 -0,9 -0,8 -1,1 - Izobraževanje 1.621,86 1.606,72 -3,3 -0,6 -1,5 -1,1 - Zdravstvo in socialno varstvo 1.677,78 1.649,80 -2,0 -0,7 -1,4 -1,3 Vir: SURS, preračuni UMAR. Cene Cenovna gibanja so tudi aprila ostala umirjena. Kot je za ta mesec običajno, so na inflacijo v aprilu (0,5 %) vplivali predvsem sezonski dejavniki, najbolj višje cene obleke in obutve (prispevek 0,3 o. t.) ter sadja in nekaterih storitev (skupaj okoli 0,3 o. t.). Medletna inflacija je tako znašala 0,4 % in je bila nižja kot prejšnji mesec in tudi od rasti cen v evrskem območju (0,7 %, po prvih podatkih Eurostata). Slika 24: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju 8 7 četrtletju zaznamovale predvsem višje cene storitev (k inflaciji so prispevale 0,6 o. t.). Inflacijo pa so zniževale nižje cene energentov (-0,2 o. t.), katerih prispevek je bil zaradi prenehanja vpliva učinka osnove pri cenah električne energije16 in padca evrskih cen nafte na svetovnih trgih (-7,3 %) precej nižji kot pred letom (0,6 o. t.). Rast cen hrane v letošnjem letu ostaja skromna ter se ob odsotnosti cenovnih šokov iz surovinskih trgov nadalje upočasnjuje. Gibanje osnovne inflacije ostaja umirjeno ter še naprej pod vplivom šibkega povpraševanja. Slika25: Struktura medletne inflacije 8 rs rs mm | ^ | 3 g 3 g 3 g 3 g 3 g Vir: Eurostat. I ! 3 I2 " 1 Ostalo Storitve Goriva in energija Hrana CN CN fO fO g s g 8 ° ° -šišišištiitiit .t Vir: SURS, preračuni UMAR 4 6 5 t 4 I r 2 1 0 -1 Na gibanje cen v prvem četrtletju'5 so poleg običajnih sezonskih dejavnikov vplivale predvsem višje cene storitev ter nižje cene energentov. Po podrobnejših podatkih SURS so se v prvih treh mesecih letošnjega leta cene zvišale za 0,3 % (v enakem obdobju lani 0,2 %). Rast so v prvem Tudi rast cen v evrskem območju je marca ostala nizka (0,5 %) ter še naprej pod vplivom šibkega povpraševanja. V primerjavi s preteklim mesecem je prišlo v državah evrskega območja do ponovnega znižanja medletne rasti, ki so ga ob gibanju cen surovin na svetovnih trgih 15 Podrobni podatki o aprilski inflaciji bodo objavljeni kasneje in jih bomo v EO komentirali prihodnji mesec. 16 Prispevek nižjih cen električne energije se je marca zaradi prenehanja vpliva dviga prispevka OVE februarja lani znižal za 0,4 o. t. Tabela 10: Razčlenitev HICP na podskupine - marec 2014 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 0,1 100,0 0,1 0,1 100,0 0,1 Blago -0,4 64,8 -0,3 0,0 57,2 0,0 Predelana hrana, alkohol, tobak in tobačni izdelki -0,3 16,1 0,0 0,5 12,3 0,1 Nepredelana hrana 1,1 7,5 0,1 -0,4 7,5 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago -0,5 26,4 -0,1 0,0 26,7 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, trajne dobrine 0,1 8,7 0,0 -0,1 8,4 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, netrajne dobrine 0,4 8,5 0,0 0,3 8,1 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, poltrajne dobrine -1,1 9,2 -0,1 0,7 10,2 0,1 Energija -1,0 14,7 -0,1 -0,2 10,8 0,0 Električna energija -2,9 2,8 -0,1 1,5 2,7 0,0 Plin 0,5 1,1 0,0 0,1 1,8 0,0 Tekoča goriva 0,3 1,3 0,0 -2,7 0,9 0,0 Trda goriva -1,7 1,0 0,0 -0,3 0,1 0,0 Daljinska energija -1,6 0,8 0,0 -0,2 0,6 0,0 Goriva in maziva -0,6 7,6 0,0 -1,0 4,8 0,0 Storitve 1,2 35,2 0,4 0,3 42,8 0,1 Storitve - stanovanje 1,0 3,2 0,0 0,8 10,5 0,1 Storitve - transport 3,0 6,2 0,2 0,3 7,3 0,0 Storitve - komunikacije -0,3 3,6 0,0 -0,8 3,1 0,0 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 0,2 14,3 0,0 0,1 14,7 0,0 Storitve - ostale storitve 2,2 8,0 0,2 0,9 7,2 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 0,3 77,8 0,2 0,2 81,7 0,2 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. zaznamovale predvsem nižje cene energentov (prispevek -0,2 o. t.). Slednje so vplivale na gibanje cen v večini držav članic evrskega območja, kjer inflacija ostaja nizka. K sicer skromni rasti cen (najnižji po letu 2009) so prispevale predvsem višje cene storitev (0,5 o. t.), prispevek hrane (0,1 o. t.) pa je bil ob odsotnosti cenovnih šokov iz mednarodnega okolja bistveno nižji kot v enakem obdobju lani (0,5 o. t.). Cene industrijskih proizvodov so se na domačem trgu in tujih trgih ponovno znižale. Medletni padec cen (-1,5 %) se je marca v primerjavi s preteklim mesecem na domačem trgu še nekoliko poglobil in ostal tako kot na tujih trgih (-0,4 %) zaznamovan predvsem z nižjimi cenami v proizvodnji kovin ter proizvodnji IKT opreme in električnih naprav. Medletni padec uvoznih cen se je marca še nekoliko okrepil (-2,7 %). V primerjavi s preteklim mesecem se je medletna rast cen uvoženih proizvodov znižala za 0,7 o. t. Poleg nižjih cen naftnih derivatov so padec poglobile nižje cene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (-5,1 %) ter v proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov (- 5,7 %). V prvem četrtletju letos se je medletno slabšanje cenovne konkurenčnosti gospodarstva nadaljevalo, a je bilo v primerjavi z večino preostalih članic evrskega območja Slika 26: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem in tujih trgih -PPI (domači) -----Prz.kovin in kovinskih izd.,prz. strojev in naprav (domači) ---------Przživil; pijač; tobačnih izd. (domači) -PPI (tuji) Vir: SURS ponovno nižje. Medletna rast realnega efektivnega tečaja, merjenega z relativnimi HICP,17 se je v prvem četrtletju nadaljevala, vendar je bila drugo četrtletje zapored nižja 17 Slovenskimi v primerjavi s trgovinskimi partnericami. zaradi manjše okrepitve evra in padanja relativnih cen. Manjša skupina članic evrskega območja18 je v zadnjem četrtletju lani in prvem letos zabeležila izboljšanje cenovne konkurenčnosti. Med preostalimi članicami pa je bila Slovenija v skupini z relativno manjšim poslabšanjem cenovne konkurenčnosti. Slika 27: Realni efektivni tečaj, deflacioniran s HICP in ULC Slika 28: Realni stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji in EU IREER ULC (jan.-sep. 2013) REER HICP (jan.-nov.2013) -5 i Vir: ECB, preračuni UMAR V zadnjem četrtletju 2013 se je stroškovna konkurenčnost gospodarstva medletno ponovno izboljšala izraziteje kot v povprečju evrskega območja in EU. Skromna nominalna rast stroškov dela19 na zaposlenega se je nadaljevala ob hkratnem povečanju rasti produktivnosti dela. Ta je izhajala iz zmanjšanja zaposlenosti in rasti gospodarske aktivnosti, prvič po dvoletnem neprekinjenem padanju. V zadnjem četrtletju se je zato izboljševanje stroškovne konkurenčnosti pospešilo. Stroški dela na enoto proizvoda so se v naših pomembnejših trgovinskih partnericah v zadnjem četrtletju 2013 nominalno večinoma povečali, zato je bilo večje kot v tretjem četrtletju tudi znižanje realnega efektivnega tečaja, deflacioniranega z relativnimi stroški dela na enoto proizvoda. Slovenija je bila v zadnjem četrtletju in celem lanskem letu v manjši skupini držav evrskega območja in EU z večjim medletnim izboljšanjem stroškovne konkurenčnosti.20 Po izrazitejšem poslabšanju stroškovne konkurenčnosti na začetku krize se je lani relativni položaj Slovenije izboljšal tretje leto zapored, a še vedno zaostaja za predkrizno ravnjo. V letu 2013 se je izboljšala stroškovna konkurenčnost večine dejavnosti gospodarstva. Padec realnih stroškov dela na RULC Slovenija - Produktivnost Slovenija ■ Sredstva na zap. Slovenija IRULC EU Produktivnost EU Sredstva na zap. EU O O O Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Slika 29: Realni stroški dela na enoto proizvoda v članicah EU v letu 2013 ■ Produktivnost-realno* ■ Sredstva na zaposlenega, realno* ♦ RULC Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: *deflator BDP. enoto proizvoda je bil v menjalnem sektorju21 predvsem posledica rasti produktivnosti dela zaradi prilagajanja zaposlenosti nižji aktivnosti ob hkratnem skromnejšem povečanju plač. To velja zlasti za predelovalne dejavnosti, v manjši meri tudi za trgovino, promet in gostinstvo. Stroškovna konkurenčnost dejavnosti nemenjalnega sektorja pa se je večinoma izboljšala zaradi zmanjšanja plač. 9 6 3 6 0 5 4 -3 3 -6 -9 2 3 6 4 2 0 _ 4 6 18 V zadnjem četrtletju lani dve (Grčija in Latvija), v prvem četrtletju letos tri (Grčija, Ciper in Portugalska). 19 Realni stroški dela na zaposlenega so bili ponovno nižji (za 0,3 %), sedmo četrtletje zapored. 20 Podatki so razpoložljivi za 24 članic EU (16 članic evrskega območja). 21 Po definiciji, ki v menjalni sektor vključuje: A kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, B-E industrijo brez gradbeništva, G-I trgovino, promet, gostinstvo, J informacije in komunikacije (European Commission, Quaterly report on the euro area Volume 12 N.2, 2013). Slika 30: Sprememba tržnih deležev na svetovnem in v EU trgu Okvir 4: Slovenski tržni deleži blaga v letu 2013 V letu 2013 se je, po petletnem padanju, slovenski tržni delež na svetovnem trgu blaga povečal (4,1 %) zaradi rasti tržnih deležev v EU in zunaj EU. Izguba tržnega deleža v primerjavi s predkrizno ravnijo na svetovnem trgu še naprej ostaja znatna (-18,7 %), naš tržni delež v EU pa po lanski rasti za doseženo ravnjo pred krizo ni opazneje zaostajal (-1,2 %, podobno kot leta 2011: -1,6 %). Rast tržnega deleža v EU (5,5 %) je bila posledica povečanja deležev v vseh pomembnejših partnericah iz EU, še posebej v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in na Madžarskem. Rast deleža v Nemčiji je bila drugo leto zapored skromna, podobno kot v Franciji, kjer se je naš delež do lani tri leta zapored zmanjševal. Poleg tega so se povečali tudi tržni deleži na večini preostalih relativno manj pomembnih trgih EU1. Med pomembnejšimi partnericami zunaj EU se je lani povečal tržni delež v Rusiji, Makedoniji in ZDA, ob zmanjšanju v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Na rast tržnega deleža blaga v EU so leta 2013 vplivali predvsem kemični proizvodi, nafta in naftni derivati ter električna energija. Rast deleža kemičnih proizvodov je bila posledica povečanja deleža medicinskih in farmacevtskih proizvodov, pa tudi vrste drugih po deležu v izvozu sicer manj pomembnih kemičnih proizvodov2. Po izrazitejšem padcu v letih 201 0-201 23 se je znova povečal tržni delež strojev in transportnih naprav. Med njimi so rast beležili električni stroji in naprave, industrijski in specialni stroji ter cestna vozila. Tržna deleža izdelkov, razvrščenih po materialu, in raznih izdelkov sta se ohranila tik pod ravnijo iz leta 2012. Za ohranjanje prvega so bili odločilni papir, karton, izdelki iz celuloze ter barvne kovine, za ohranjanje drugega pa znanstveni instrumenti, obleke in obutev.4 Tržni delež primarnih proizvodov se je povečal bistveno bolj (17,4 %) kot proizvodov predelovalnih dejavnosti (1,7 %), na kar so odločilno vplivali nafta in naftni derivati ter električna energija.5 Slika 31: Sprememba tržnih deležev v pomembnejših trgovinskih partnericah, 2013 Slika 32: Sprememba tržnih deležev v EU po pomembnejših odsekih SMTK6, 2013 I Izvoz Slovenija ■ Uvoz EU ♦ Tržni delež # 8 i 4 t n ♦ I.......i.......i" lisi! H2SÜS MIHU 1 i | II i| iflil" Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: *SMTK 33: izvoz 28%, tržni delež 38%. 20 -12 1 Španskem, belgijskem, grškem, irskem, portugalskem, slovaškem, luksemburškem, švedskem in romunskem trgu. 2 Organskih in anorganskih kemičnih proizvodov, proizvodov za barvanje in strojenje, plastičnih mas in njihovih izdelkov. 3 Izrazitejše znižanje tržnega deleža strojev in transportnih naprav v EU v letih 2010-2012 (za več kot desetino) je bilo posledica občutnejšega padca deleža cestnih vozil (za okoli četrtino), ko so se začele v letu 2010 postopno ukinjati spodbude za prodajo avtomobilov, s čimer smo povezovali tudi izrazitejši padec tržnega deleža na francoskem trgu v tem obdobju (za okoli tretjino). 4 Ob hkratnem zmanjšanju deležev izdelkov iz kavčuka, tekstilnih izdelkov, železa in jekla ter pohištva. 5 Rast je bila posledica večjega obsega trgovanja z njimi v zadnjih letih (izvoz prej uvoženih proizvodov). 6 Z dvo- in večodstotnim deležem v skupnem izvozu blaga v EU leta 2013. Slika 33: Realni stroški dela na enoto proizvoda po dejavnostih gospodarstva v letu 2013 Produktivnost,nominalno BSredstva na zaposlenega, nom. ♦RULC O > C 'OJ "O "oj "O >u F '¡T ■o •- o u C > a o o E ra 1- > i 1 o N rti Ll_ a IZ C N i? E C o O i £ C UL o en U Slika 34: Realni stroški dela na enoto proizvoda v menjalnem sektorju Slovenije in EU -EU 27 -Slovenija 100 99 Vir: SURS, preračuni UMAR. O CL O ) I I I I t I I t I t I I ) I I t t I t t I t 1 I I 0 0 0 0 Vir: SURS, preračuni UMAR. -8 Tabela 11: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti Medletna rast, v % 2012 2013 q1 13 q2 13 q3 13 q4 13 Efektivni tečaj1 Nominalno -1,2 1,0 0,2 0,6 1,6 1,4 Realno, deflator HICP -1,1 1,3 0,9 0,8 2,2 1,3 Realno, deflator ULC -3,0 -1,6 -2,2 -1,3 -1,0 -2,0 Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente Nominalni stroški dela na enoto proizvoda 0,8 -0,8 1,2 -0,5 -1,1 -2,7 Sredstva za zaposlene na zaposlenega, nominalno -1,0 0,1 -0,8 0,6 0,1 0,4 Produktivnost dela, realno -1,7 0,9 -2,0 1,1 1,3 3,2 Realni stroški dela na enoto proizvoda 0,5 -1,8 1,2 -2,0 -2,6 -3,4 Produktivnost dela, nominalno -1,5 1,9 -2,0 2,7 2,8 3,9 Vir: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 do 36-tih trgovinskih partneric, po podatkih ECB. Stroškovna konkurenčnost menjalnega sektorja se postopno približuje ravni pred krizo in večinoma ne odstopa več bistveno od povprečja EU. V primerjavi z letom 2007 so bili lani realni stroški dela na enoto proizvoda v menjalnem sektorju Slovenije še za 5,5 % višji (leta 2010 za 11,6 %), kar je le nekoliko več kot v povprečju EU (3,7 %, leta 2010 2,8 %). Izboljšanje položaja je opazno v predelovalnih dejavnostih, ki realizirajo večino našega blagovnega izvoza, in tudi v trgovini, prometu in gostinstvu ter informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. Plačilna bilanca Presežek tekočega računa plačilne bilance se ne povečuje več, a ostaja visok. Februarja je bil medletno nižji, k čemer so prispevale spremembe vseh štirih bilanc tekočega računa, najbolj pa višji primankljaj v bilanci faktorskih dohodkov. Februarja je bil presežek salda menjave s tujino zaradi manjšega presežka blagovne in storitvene menjave medletno nižji. Na nižji blagovni presežek je vplivala upočasnjena rast izvoza na trge EU in krepitev uvoza iz trgov nečlanic EU. Pri tem se je presežek v menjavi z državami nečlanicami EU znižal bolj kot primanjkljaj v menjavi z državami EU. Medletno nižji saldo storitvene menjave je bil večinoma posledica menjave skupine poslovnih storitev, saj je bil nižji presežek v menjavi posredovanj in storitev, povezanih s trgovino,22 ter višji primanjkljaj v menjavi raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev. Višji so bili tudi izdatki za investicijska dela, ki jih tuja podjetja izvajajo v Sloveniji, kar je povezano s plačili za investicije v večji energetski objekt. Po drugi strani so slovenska gradbena podjetja v tujini medletno ustvarila manj prihodkov. 22 Vsa plačila v okviru poslov posredovanja, zastopniška in posredniška provizija ter drugi stroški. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov in tekočih transferov je bil februarja višji. K višjemu primanjkljaju v bilanci faktorskih dohodkov so februarja največ prispevala neto plačila obresti na zunanji dolg, kar je povezano z rastjo zadolževanja državnega sektorja.23 Nekoliko višja so bila tudi neto plačila obresti zasebnega sektorja, zaradi dolžniškega financiranja med kapitalsko povezanimi podjetji in zadolževanja ostalih sektorjev. BS kljub nizki obrestni meri glavnega refinanciranja izkazuje stabilen pozitiven saldo obresti. Skupna neto plačila obresti tujini so v prvih dveh mesecih letos znašala 116,8 mio EUR (v enakem obdobju lani 68,7 mio EUR). Višji primanjkljaj bilance tekočih transferov je bil predvsem posledica relativno slabšega črpanja sredstev iz proračuna EU. Primanjkljaj transferov zasebnega sektorja je bil medletno nižji zaradi manjših neto plačil premij in odškodnin iz neživljenjskega zavarovanja. Slika 35: Komponente tekočega računa plačilne bilance 400 300 200 100 0 -100 -200 -300 -400 -500 ■ Blagovna menjava ■ Faktorski dohodki -Tekoči račun Storitvena menjava Tekoči transferi ^ rs rs mm SS8822,-,-,-,-,-,-,- š m s. m s. m s. ž s. ž s. ž i Vir : BS, preračuni UMAR. Finančne transakcije s tujino24 so bile februarja neto prilivne (171,1 mio EUR). Pri tem so večino kapitalskih tokov predstavljale naložbe v vrednostne papirje in ostale naložbe, tokovi neposrednih naložb pa so bili še naprej šibki. Naložbe v vrednostne papirje so bile neto prilivne v višini 2.740,3 mio EUR. Država je februarja izdala 5 in 10-letni dolarski obveznici v skupni vrednosti 3,5 mrd USD (2,7 mrd EUR). Ostale naložbe so bile neto odlivne v višini 2.569,5 mio EUR.S tem je BS poravnala vse obveznosti v okviru Evrosistema in povečala finančne naložbe na računih v tujini. S preostalimi sredstvi, ki jih je država naložila na poslovne banke, pa so te povečale naložbe v dolžniške vrednostne papirje tujih izdajateljev in odplačale del posojil, najetih v tujini. Neposredne 23 Od poglobitve finančne krize septembra 2008 pa do konca februarja 2014 se je bruto zunanji dolg države povečal za 15,4 mrd EUR, na 19,1 mrd EUR. 24 Brez mednarodnih denarnih rezerv in statistične napake. naložbe so bile neto prilivne v višini 72,4 mio EUR. Tokovi lastniškega kapitala so bili skromni. Prevladovalo je znotrajpodjetniško kreditiranje, kjer so se povečale neto obveznosti slovenskih podružnic do matičnih podjetij v tujini. Slika 36: Finančne transakcije plačilne bilance (Neposredne naložbe iFInančnl derivativi - Neto finančni tok Naložbe v vredn. papirje ■ Ostale naložbe 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 0 -500 -1.000 -1.500 -2.000 -2.500 -3.000 Tabela 12: Plačilna bilanca II 14, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo II 13 Tekoče transakcije 4.695,6 4.581,7 113,9 144,3 -Blagovna menjava (FOB) 3.670,9 3.550,9 120,1 7,7 -Storitve 730,8 503,0 227,8 291,6 -Dohodki od dela in kapitala 131,1 235,4 -104,3 -49,0 -Tekoči transferi 162,8 292,5 -129,6 -106,0 Kapitalski in finančni račun 3.324,9 -3.348,9 -24,0 -486,2 -Kapitalski račun 50,0 -48,4 1,6 -5,4 -Kapitalski transferi 35,5 -41,6 -6,1 -5,3 -Patenti, licence 14,5 -6,7 7,7 -0,1 -Finančni račun 3.274,9 -3.300,5 -25,6 -480,8 -Neposredne naložbe 112,3 -29,0 83,2 76,2 -Naložbe v vrednostne papirje 3.087,3 63,3 3.150,6 -138,9 -Finančni derivativi -4,4 -58,4 -62,8 31,1 -Ostale naložbe 79,8 -3.098,4 -3.018,6 -482,7 -Terjatve 17,1 -1.647,6 -1.630,5 -710,2 -Obveznosti 62,7 -1.450,9 -1.388,2 227,5 -Mednarodne denarne rezerve 0,0 -178,0 -178,0 33,5 Statistična napaka 0,0 -89,9 -89,9 341,9 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. Vir: BS Finančni trgi Tudi marca se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem zniževal. Znižanje je bilo z 71,4 mio EUR sicer za približno 100 mio EUR manjše kot februarja. Pretežen del znižanja pa je posledica nadaljnjega razdolževanja podjetij, v manjši meri pa tudi države, obseg kreditov gospodinjstvom pa se je tokrat nekoliko povečal. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem je bil v prvem četrtletju letos nižji za 275 mio EUR25, kar nakazuje, da se zmanjševanje obsega kreditov v letošnjem letu postopoma upočasnjuje. Banke so se še naprej razdolževale v tujini in zmanjševale obseg obveznosti do ECB. Nižji (skupno za približno 300 mio EUR) je bil tudi obseg vlog gospodinjstev in države. Marca se je po šestih mesecih zaporednega zniževanja nekoliko povečal obseg kreditov gospodinjstvom. Povečanje, ki je sicer znašalo le 3,9 mio EUR, je bilo v celoti posledica zadolževanja za ostale namene, obseg potrošniških in stanovanjskih kreditov pa se je znižal. Gospodinjstva še naprej zmanjšujejo tudi obseg kreditov v tuji valuti. Kljub skromni rasti v marcu pa je bil v prvem četrtletju letos obseg kreditov gospodinjstvom nižji za 64,0 mio EUR. Obseg kreditov podjetjem in NFI se je marca znižal za 66,7mio EUR. Celotno znižanje je posledica razdolževanja podjetij, medtem ko je obseg kreditov NFI ostal praktično nespremenjen. V prvem četrtletju letos je bil obseg kreditov podjetjem in NFI nižji za dobrih 200 mio EUR. Februarja so se podjetja in NFI v tujini neto razdolževala, razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami pa so se povečale. Februarska neto odplačila so znašala Slika 37: Prirast kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi ^^Gospodinjstva Podjetja in NFI ^HDržava -Skupaj 700 600 500 400 300 200 a 100 1 0 J -100 -200 -300 -400 -500 -600 -700 ~ S "5 c "5 c "5 c .S. -- .S. -- .S. Vir: BS, preračuni UMAR. 58,6 mio EUR. Približno 60 % razdolževanja je posledica neto odplačil dolgoročnih kreditov, ki so jih podjetja neto odplačevala že četrti mesec zapored. Zaradi nekoliko močnejšega januarskega zadolževanja pa so se podjetja in NFI v prvih dveh mesecih letos v tujini neto zadolžila za 16 mio EUR. Po občutnem januarskem znižanju razlik med domačimi in tujimi obrestnimi merami so se te februarja ponovno precej povečale in bile z 220 b. t. približno na ravni iz konca preteklega leta. Večje razlike kot v Sloveniji so bile le še v Grčiji, na Cipru in Portugalskem. Slika 38: Neto zadolževanje podjetij in NFI v tujini ter razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami ^^■Kratkoročni krediti (leva os) Dolgoročni krediti (leva os) — Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami (desna os) 550 500 450 400 350 j= ro 300 o _r= 250 >5 'N ro 200 £ 150 100 50 0 to. Vir: BS, preračuni UMAR Banke so se tudi februarja še naprej razdolževale v tujini. Neto odplačila so znašala dobrih 160 mio EUR in so bila v veliki meri posledica odplačevanja dolgoročnih Slika 39: Neto odplačila tujih obveznosti domačih bank 2.000 |-!-!-i-!— i i r Vloge Kratkoročni krediti Dolgoročni krediti Skupaj 25 Pri gibanjih v prvem četrtletju je prikazana sprememba obsega na dan 31. 3. 2014 glede na dan 31. 12. 2013. cococ^cftoOf- «— rNCNmm^r 1 t 1 t 1 i i i i i i i i Vir: BS, preračuni UMAR 500 0 500 -1.000 -1.500 Tabela 13: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 13 31. III 14 31. III 14/28. II 14 31. III 14/31. XII 13 31. III 14/31. III 13 Krediti skupaj 26.176,0 25.901,0 -0,3 -1,1 -16,5 Krediti podjetjem in DFO 15.594,8 15.388,6 -0,4 -1,3 -23,5 Krediti državi 1.664,0 1.659,1 -0,5 -0,3 -4,3 Krediti gospodinjstvom 8.917,3 8.853,2 0,0 -0,7 -3,3 Potrošniški 2.213,4 2.203,4 -0,4 -0,5 -8,8 Stanovanjski 5.306,5 5.289,5 0,0 -0,3 0,9 Ostalo 1.397,3 1.360,3 1,1 -2,6 -9,4 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 14.588,1 14.866,9 -0,2 1,9 -1,5 Čez noč 6.446,6 6.651,3 0,3 3,2 4,3 Kratkoročno vezane 3.681,9 3.648,6 -1,5 -0,9 -10,4 Dolgoročno vezane 4.456,1 4.563,5 -0,1 2,4 -1,4 Vloge na odpoklic 3,5 3,6 -7,7 1,7 -53,0 Vzajemni skladi 1.854,6 1.872,7 0,4 1,0 -0,5 Bančne vloge države skupaj 1.284,1 1.455,5 -15,3 13,4 -44,4 Čez noč 22,9 71,6 -79,7 212,9 -87,7 Kratkoročno vezane 512,8 782,1 7,8 52,5 47,2 Dolgoročno vezane 738,5 587,4 -7,6 -20,5 -60,8 Vloge na odpoklic 9,8 14,4 229,3 46,4 420,9 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. kreditov, v manjši meri pa so banke neto odplačevale tudi kratkoročne kredite in obveznice. V dveh mesecih letos so tako banke neto odplačale za 300 mio EUR obveznosti do tujine. Obveznosti do tujih bank pa tako dosegajo le še 5,4 mrd EUR. Po dveh mesecih rasti se je marca zmanjšal obseg vlog gospodinjstev in države. Obseg vlog gospodinjstev v bankah se je znižal za 36,9 mio EUR; znižal se je predvsem obseg kratkoročnih vlog in v manjši meri tudi dolgoročnih vlog. Obseg vlog gospodinjstev pa je bil kljub marčnemu znižanju v prvem četrtletju višji za okoli 280 mio EUR. Marca so se vloge države znižale za dobrih 260 mio EUR. Država je iz bank umaknila predvsem vloge čez noč in v manjši meri tudi dolgoročne vloge. Obseg vlog države je bil v prvem četrtletju višji za dobrih 170 mio EUR. Delež slabih terjatev26 v bančnem sistemu se je februarja povečal, oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev pa ostaja na nizki ravni. Delež se je povečal za 0,7 o. t., tako da so slabe terjatve predstavljale 13,9 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema, njihov obseg pa je znašal 5,8 mrd EUR. Ob povečanem oblikovanju rezervacij in oslabitev ob koncu preteklega leta, ki je bil po naši oceni posledica neustreznega vrednotenja zavarovanj, se je to v začetku leta precej umirilo in je bilo na nižji ravni kot v preteklih štirih letih. Banke so tako februarja oblikovale za 19 mio EUR dodatnih rezervacij in oslabitev, v dveh mesecih pa je to doseglo le približno 30 mio EUR. 26 Na delež zamud nad 90 dni od decembra dalje precej vpliva tudi nižja osnova zaradi prenosa terjatev na DUTB. Slika 40: Oblikovanje rezervacij in oslabitev ter delež zamud nad 90 dni v slovenskem bančnem sistemu ■ Rezervacije in oslabitve -Delež zamud nad 90 dni (desna os) 662 2254 rs rs m rn Vir podatkov: BS, preračuni UMAR Donosnost do dospetja slovenske 10-letne evrske obveznice in razmik do nemške obveznice sta se tudi aprila znižala. Donosnost (3,52 %) in razmik do nemške obveznice (208 b. t.) sta bila aprila za 32 b. t. oz. 26 b. t. manjša kot mesec prej. Na začetku meseca je bila donosnost najnižja do zdaj (3,4 %), a se je ob povečanju politične negotovosti proti koncu meseca vrnila na povprečje prejšnjega meseca. Slika 41: Razlika med donosnostjo 10-letnih državnih obveznic in nemške obveznice • Slovenija Irska Španija ---Francija • Italija ---Portugalska -o>4 tu u C 5 E 2 Vir: Bloomberg. Javne finance Zaradi višjih izdatkov v prvih dveh mesecih leta 2014 je bil javnofinančni primanjkljaj kljub višjim prihodkom podoben kot pred letom. Znašal je 488 mio EUR, kar je 1 % več kot v enakem obdobju lani.27 Izdatki so bili višji za 3,7 %), prihodki pa za 4,3 %. Medletno višji prihodki v prvih dveh mesecih leta 2014 so bili posledica povečanja v vseh glavnih kategorijah prihodkov, razen prihodkov iz proračuna EU. K povečanju skupnih prihodkov so največ prispevali prihodki od davkov Slika 42: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 17,5 rN CN m ro g g o o Itšilijiliiliili Vir: MF, preračuni UMAR (medletno 5,6 %), ki so jim sledili nedavčni prihodki (21 %) in po daljšem obdobju zmanjševanja prispevki za socialno varnost (3,8 %). Prihodki iz proračuna EU so se zmanjšali drugič v tem letu in so bili v prvih dveh mesecih medletno nižji za 22,9 %. Davčni prihodki so se v prvih dveh mesecih medletno povečali v vseh glavnih kategorijah davkov z izjemo trošarin (-3,1 %). K temu je največ prispevalo povečanje prihodka od DDV (medletno za 38 mio EUR oz. 7,7 %, predvsem kot posledica januarske 11,2-odstotne rasti, februarja pa so se zmanjšali za 3,2 %). Večji davčni prihodki so bili tudi posledica višjih prihodkov od dohodnine (2,5 %) in davka od dohodka pravnih oseb (za 6,7 %), ki pa so bili po visoki januarski medletni rasti februarja nižji (-3,2 %). Slika 43: Prejeta sredstva iz proračuna EU v letih 2013 in 2014 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2014 (januar-marec) ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2013 (januar-december) Skupna kmetijska politika 50 100 150 200 250 300 350 400 450 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. Slika 44: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU za leti 2013 in 2014 ■ Odstotek realizacije glede na rebalans proračuna 2014 ■ Odstotek realizacije glede na rebalans proračuna 2013 Drugo Kohezijski sklad Strukturn skladi Skupna kmetijska politika 7 Po podatkih konsolidirane bilance po metodologiji denarnega toka. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 V % Vir: MF, preračuni UMAR. 7 5 5 3 0 0 Okvir 5: Črpanje kohezijskih sredstev iz programskega obdobja 2007-2013 (stanje na dan 31. 3. 2014) V prvih treh mesecih tekočega leta je Slovenija črpala sredstva iz preteklega programskega obdobja, 2007-2013. Vrednost podpisanih pogodb je bila 118,3 mio EUR, iz proračuna RS je bilo izplačanih 144,2 mio EUR, iz proračuna EU pa je v proračun RS bilo povrnjenih 111,2 mio EUR. Od 4,1 mrd EUR pravic porabe za izvajanje kohezijske politike (OP RR1, OP RČV2, OP ROPI3) za programsko obdobje 2007-2013 je bila od 1. 1. 2007 do 31. 3. 2014 večina sredstev dodeljena, vrednost podpisanih pogodb je znašala 95,4 %, iz proračuna RS je bilo izplačano 65,9 %, avtorizirano za povračilo iz proračuna EU pa je bilo 62,2 % pravic porabe. Od 452,4 mio EUR dodatnih pravic porabe je bilo dodeljenih 70,1 % oz. 80,4 % (EU + slovenski del) razpoložljivih pravic porabe. Največ sredstev je bilo potrjeno za projekte OP ROPI. V obdobju od 1. 1.2007 do 31. 3.2014 je bilo največ kohezijskih sredstev izplačano Slovenski statistični regiji kot celoti. Iz naslova OP RR ji je bilo izplačanih 366,8 mio EUR (najmanj Zasavski statistični regiji, 26,9 mio EUR), iz naslova OP RČV pa 525,9 mio EUR. Iz naslova OP ROPI je največ sredstev bilo izplačano Pomurski (151,8 mio EUR), najmanj pa Zasavski statistični regiji (2,0 mio EUR). Najvišjo stopnjo realizacije glede na pravice porabe beleži OP RR (77,5 % povračil iz proračuna EU). Prav zaradi tega je Vlada RS leta 2013 prerazporedila del sredstev (15,0 mio EUR iz EU dela in 2,6 mio EUR iz slovenskega dela) iz OP ROPI v OP RR na področje konkurenčnosti in raziskovalne odličnosti. Največ sredstev (90,3 % razpoložljivih) je bilo izplačanih projektom, namenjenih povečanju konkurenčnosti podjetij in raziskovalni odličnosti (prva razvojna prioriteta). Na uspešno črpanje evropskih sredstev je v veliki meri vplivala fleksibilnost pri zamenjavah rizičnih projektov z nadomestnimi projekti. OP RČV je drugi operativni program po uspešnosti črpanja kohezijskih sredstev glede na pravice porabe (69,9 % povračil iz proračuna EU). Največ izplačil glede na razpoložljiva sredstva je bilo za projekte razvoja človeških virov in vseživljenskega učenja (88,3 %), za malenkost slabše (od 68-78 %) pa je bilo črpanje sredstev za ostale razvojne prioritete. Tveganje za možno izgubo evropskih sredstev v OP RČV do konca leta 2015 je minimalno tudi zato, ker se, tako kot pri OP RR, rizični projekti uspešno nadomeščajo z alternativnimi projekti iz dodatnih pravic porabe. OP ROPI beleži najnižjo stopnjo realizacije glede na razpoložljive pravice porabe (40,9 % povračil iz proračuna EU). Največ težav imamo pri okoljskih projektih (ravnanje s komunalnimi odpadki - 26,2 % glede na razpoložljiva sredstva), najmanj pa pri cestni in pomorski infrastrukturi (74,1 % glede na razpoložljiva sredstva). Področje železniške infrastrukture je še vedno slabo zastopano pri črpanju evropskih sredstev (28,2 % glede na razpoložljiva sredstva). Ena ključnih težav pri izvajanju OP ROPI je zagotavljanje pravic porabe v proračunu RS za projekte okoljske infrastrukture v obstoječih gospodarsko-finančnih razmerah. Dodatno breme za nacionalni proračun predstavlja nizka realizacija v preteklih letih ter zaradi tega prevelik pritisk na leti 2014 in 2015. Poleg že omenjenih težav je zaradi negativnega revizorskega poročila v začetku leta 2014 Evropska komisija začasno ustavila povračilo nepovratnih sredstev v proračun RS. In sicer v višini 185,0 mio EUR - 67,8 mio EUR iz naslova OP RR in 117,2 mio EUR iz naslova OP ROPI. Ustavljena so bila še odprta izplačila za izdatke, ki so bili posredovani EK v letu 2012 in plačila za vse morebitne nadaljnje zahtevke za plačilo, ki bi jih Slovenija naslovila na EK za projekte OP RR in OP ROPI. EK je Sloveniji dala dva meseca časa (od dne sprejetja slovenskega prevoda osnutka poročila - 19. marec 2014) za pojasnilo domnevnih napak pri izvajanju projektov, ugotovljenih s strani evropskih revizorjev. 1 Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov. 2 Operativni program razvoja človeških virov. 3 Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture. Slika 45: Zaostanki in dosežena realizacija (stanje na dan 31. 3. 2014) ■ Pravice porabe ■ Podpisane pogodbe Izplačila upravičencem Avtorizirani zahtevki za povračilo ■ Zaostanki ■ Dosežena realiz. glede na pravice porabe 2007-2013 (v % 2250 2000 1750 1500 1250 1000 750 stanje na dan 31. 3. 2014 B 90 80 70 60 50 40 OP RCV Vir: MGRT. 30 500 20 250 10 0 0 OP RR Medletno višji izdatki so bili v prvih dveh mesecih predvsem posledica višjih izdatkov za plače. Rast (8,3 %) je bila povezana s poračunom plač na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS, po kateri se je morala upravičencem do februarja letos izplačati polovica tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah za čas od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012. Povečali so se tudi izdatki v drugih kategorijah (obresti, subvencije, investicije), a je bil njihov prispevek k rasti skupnih izdatkov manjši. Zmanjšala so se sredstva iz rezerv in različne kategorije transferjev Tabela 14: Davki in prispevki za socialno varnost V mio EUR Rast v % Struktura v % I-II 2014 II 2014/II 2013 I-II 2014/I-II 2013 I-II 2013 I-II 2014 Javnofinančni prihodki - skupaj 2.426,9 4,6 4,3 100,0 100,0 -Davek na dohodek pravnih oseb 72,6 -3,2 6,7 2,9 3,0 -Dohodnina 334,2 4,1 2,5 14,0 13,8 -Davek na dodano vrednost 532,3 3,2 7,7 21,2 21,9 -Trošarine 182,1 -3,5 -3,1 8,1 7,5 -Prispevki za socialno varnost 875,4 6,2 3,8 36,3 36,1 -Ostali javnofinančni prihodki 430,2 6,6 5,8 17,5 17,7 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. Tabela 15: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2013 2014 v mio EUR v % BDP Rast v % I-II 14 v mio EUR I-II 14/I-II 13 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.725,1 41,7 -1,8 2.426,9 4,3 -Davčni prihodki 12.647,9 35,9 -3,6 2.130,2 4,9 -Davki na dohodek in dobiček 2.137,4 6,1 -19,5 406,3 3,1 -Prispevki za socialno varnost 5.127,2 14,5 -2,2 875,4 3,8 -Domači davki na blago in storitve 5.027,3 14,3 3,1 808,5 6,7 -Prejeta sredstva iz EU 938,2 2,7 11,0 79,4 -22,9 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 16.282,7 46,2 1,0 2.914,6 3,7 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.617,0 10,3 -3,0 645,4 8,3 -Izdatki za blago in storitve 2.237,4 6,3 -5,7 359,8 2,1 -Domače in tuje obresti 840,1 2,4 29,7 277,8 18,1 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.343,0 18,0 -0,6 1.039,3 -0,8 -Investicijski odhodki 1.030,8 2,9 12,7 127,6 27,3 -Investicijski transferi 319,0 0,9 -0,3 11,1 -54,7 -Plačila sredstev v proračun EU 425,5 1,2 9,0 129,4 0,4 Primanjkljaj -1.557,6 -4,4 38,3 -487,7 1,0 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. (socialni transferji, investicijski transferji in transferji v tujino). Socialni transferji28 so bili medletno nižji (za 0,8 %) v večini kategorij, razen za pokojnine (0,8 %) in socialno varnost (7,1 %). Najbolj so se znižali izdatki za boleznine, nezaposlene in družinske prejemke. Marca je državni proračun RS iz proračuna EU prejel 130,3 mio EUR. V proračun EU je bilo vplačanih 33,3 mio EUR, kar je manj kot polovica februarskih odhodkov (81,7 mio EUR)29, neto položaj pa je bil letos prvič pozitiven v višini 96,9 mio EUR. Glavnino prihodkov predstavljajo prejeta sredstva za izvajanje Skupne kmetijske in ribiške politike (89,9 mio EUR), iz strukturnih skladov je bilo prejetih 22,3 mio EUR, iz Kohezijskega sklada pa 17,2 mio EUR. V prvih treh mesecih skupaj je Slovenija iz proračuna EU prejela (209,3 mio EUR) toliko sredstev kot leto prej, kar predstavlja 17,4 % po proračunu za leto 2014 načrtovanih prihodkov. V proračun EU smo vplačali 162,7 mio EUR, kar predstavlja 40,9 % vseh predvidenih vplačil za letos. Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je tako v prvih treh mesecih letos znašal 46,5 mio EUR (lani 48,2 mio EUR). Med vsemi prejetimi sredstvi polovico predstavljajo sredstva kmetijske in ribiške politike, 33,7 % prihodkov je bilo iz naslova strukturnih skladov in 16,1 % iz Kohezijskega sklada. 28 Maja 2013 so se sredstva za štipendije začela izplačevati iz sredstev za namenske odhodke oz. rezerv, zato njihovo medletno znižanje znižuje socialne transfere. 29 Zaradi povečanih izdatkov za Jamstveni oddelek Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) ima EK v začetku leta (običajno februarja) pravico do vpoklica trikratnika povprečnega mesečnega zneska vplačil držav članic. Glej Ekonomsko ogledalo, marec 2014. Q) E a Q) £ (U -Q N Zaposlenost v sektorju država in v dejavnostih javnih storitev -mednarodna primerjava V primerjavi z državami EU ima Slovenija manjši delež zaposlenih v sektorju država, rast zaposlenosti pa je bila v obdobju krize v povprečju višja. Po deležu zaposlenih v sektorju država (17,6 %), to je pri izvajalcih, katerih ustanovitelj je država ali občina in se hkrati večinsko (več kot 50 %) financirajo iz javnih virov, je Slovenija pod evropskim povprečjem (EU-26 18,9 %). V letih krize 20092013 je bila rast zaposlenosti v sektorju država v Sloveniji v povprečju letno 0,5-odstotna (0,9 %, če upoštevamo tudi preregistracijo Slovenskih železnic v sektor država v Slika 46: Delež zaposlenosti v sektorju država, 2012 36 33 30 27 21 18 Vir: Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opomba: Prikazani so deleži v celotni zaposlenosti po nacionalnih računih(v osebah); aritmetično povprečje EU-26 (manjkata IE in HR) je izračun UMAR; * podatki za leto 2011; Slovenija po datek za 2013. Slika 47: Povprečna letna rast zaposlenosti v sektorju država v obdobju krize 2009-2012, Slovenija in države EU letu 2011), v večini držav EU pa je bila rast nižja ali pa so beležile padec zaposlenosti. V Sloveniji bolj kot po zaposlenosti v sektorju država za državami EU zaostajamo po zaposlenosti v dejavnostih javnih storitev, kar je povezano zlasti z manj razvitim zasebnim izvajanjem javnih storitev. V dejavnosti javnih storitev spadajo dejavnosti javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja (O), izobraževanja (P) ter zdravstva (Q86) in socialnega varstva Q87-88. Poleg zaposlenih pri izvajalcih, ki spadajo v sektor država, se k zaposlenim v dejavnostih javnih storitev prištevajo tudi zaposleni pri javnih izvajalcih, ki se manj kot 50 % financirajo iz javnih sredstev (npr. domovi za stare, lekarne, ljudske univerze) ter zaposleni pri zasebnikih s koncesijo in pri čistih zasebnikih. Skupno je bilo v Sloveniji v dejavnostih javnih storitev leta 2013 zaposlenih 19,1 % vseh zaposlenih (2000: 15,5 %), v povprečju EU-28 pa 23,2 % (2000: 21,8 %). Visoke deleže zaposlenih v dejavnostih javnih storitev imajo predvsem nekatere najbolj razvite evropske države, Slovenija pa z razmeroma nizkim deležem zaostaja tudi za državami, ki so na podobni ali nižji ravni razvitosti. Slika 48: Delež zaposlenosti v dejavnostih javnih storitev, 2013 35 30 24,5 23,2 19,1 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Prikazani so deleži v celotni zaposlenosti po nacionalnih računih(v osebah); povprečja EU-28 in EU-15 so izračun Eurostata; * podatki za leto 2012. Slovenija presega povprečje EU po deležu zaposlenih v izobraževanju, zaostaja pa po zaposlenosti v javni upravi ter v zdravstvu in socialnem varstvu. V izobraževanju presegamo povprečje EU-28 po zaposlenosti v osebah za 0,5 o. t., v delovnih urah pa kar za 1,1 o. t., kar je povezano s tem, da imamo bistveno manj zaposlitev za krajši delovni čas30. Manjši delež zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu pa je v veliki meri povezan s slabše razvitim zasebnim izvajanjem teh dejavnosti, zlasti na področju dolgotrajne oskrbe. Tudi po deležu zaposlenosti Vir: Eurostat,SURS, preračuni UMAR. Opomba Za Slovenijo je prikazano obdobje 2009-2013. Slovenija (brez SŽ): brez upoštevanja preregistracije Slovenskih železnic v sektor država (S13) v letu 2011. *Obdobje 2009-2011. 30 V izobraževanju imamo na vseh ravneh, z izjemo terciarnega izobraževanja, manj zaposlitev za krajši delovni čas kot v povprečju EU (po metodologiji UOE - Unesco, OECD, Eurostat). 24 25 20 10 5 3 2 0 -1 -2 -3 Tabela 16: Delež zaposlenih po posameznih dejavnostih javnih storitev v osebah in v opravljenih delovnih urah, v % Javne storitve (O-Q) 2013 Javna uprava (O) (2012) Izobraževanje (P) (2012) Zdravstvo (Q86) (2012) Socialno varstvo (Q 8788) (2012) v osebah v delovnih urah v osebah v delovnih urah v osebah v delovnih urah v osebah v delovnih urah v osebah v delovnih urah Slovenija 19,1 17,9 5,5 5,1 7,3 6,7 4,4 4,3 1,9 1,6 EU 27 23,2 21,2 6,5 6,4 6,7 5,6 5,7 5,4 4,2 3,6 EU 15 24,5 22,3 6,6 6,5 6,7 5,6 6,1 5,8 4,8 4,2 Avstrija* 22,6 20,5 6,2 6,1 6,1 5,6 6,5 5,9 3,8 3,0 Belgija 30,3 26,7 9,5 9,7 8,3 6,5 6,4 6,0 5,8 4,5 Bolgarija* 15,8 16,2 6,4 7,2 5,0 4,5 3,6 3,5 0,9 1,0 Ciper* 20,8 17,4 9,8 8,8 6,7 4,5 3,1 3,0 1,2 1,2 Češka 17,2 16,8 5,5 5,4 5,5 5,2 4,6 4,7 1,3 1,3 Danska 31,3 30,9 5,8 6,2 8,3 8,1 6,1 6,1 11,1 10,4 Estonija* 23,6 22,3 7,4 7,7 10,3 8,8 4,4 4,4 1,4 1,4 Finska 28,3 26,2 6,7 6,8 6,7 5,7 7,4 6,9 7,6 6,7 Francija* 29,1 26,0 9,0 8,3 6,4 4,6 6,6 6,6 7,2 6,5 Grčija 22,3 19,4 9,1 8,8 6,9 4,2 4,5 4,3 0,8 0,7 Irska 25,7 23,7 5,4 5,6 7,9 6,4 8,5 8,1 4,8 4,1 Italija* 18,0 14,7 5,3 4,5 5,8 4,1 4,9 4,4 2,0 1,7 Latvija 20,6 20,6 6,2 6,5 9,4 8,7 4,5 4,2 1,1 1,4 Litva* 23,0 21,6 5,8 6,0 10,6 9,0 5,5 5,4 1,2 1,2 Luksemburg 19,5 17,6 5,7 5,6 4,6 4,6 3,8 3,0 5,2 4,4 Madžarska 21,9 20,6 8,1 6,4 4,6 2,2 Malta* 22,9 7,4 8,3 4,0 3,5 Nemčija 23,3 22,4 6,2 6,2 6,2 5,7 6,2 6,2 4,5 4,1 Nizozemska 26,7 24,2 5,6 6,0 5,5 5,2 6,1 5,9 9,6 7,0 Norveška 35,0 31,2 7,1 7,4 6,6 Poljska* 20,2 18,7 6,7 6,6 7,6 6,4 4,4 4,3 1,4 1,4 Portugalska* 20,8 19,9 6,2 5,8 6,7 5,8 4,6 4,9 2,9 2,7 Romunija* 12,0 12,1 4,2 4,2 4,0 3,9 3,3 3,3 0,9 0,9 Slovaška* 20,3 18,2 7,0 6,5 7,7 6,4 4,4 4,2 1,3 1,1 Španija 21,2 21,1 7,9 8,2 5,8 5,1 5,3 5,3 1,9 1,9 Švedska 33,4 32,0 Švica 23,9 4,1 4,1 6,9 Velika Britanija* 26,1 23,9 5,1 5,5 8,3 6,9 7,2 6,6 5,4 4,9 Vir: Eurostat. Opombe: Prikazani so deleži v celotni zaposlenosti po nacionalnih računih; *leto 2012; povprečje EU-28 in EU-15 po izračunu Eurostata. v opravljenih delovnih urah v zdravstvu in socialnem varstvu močno zaostajamo, vendar je zaostanek nekoliko manjši. V Sloveniji se je po začetku gospodarske krize rast zaposlenosti zmanjšala le v dejavnosti javne uprave, v dejavnostih izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva pa je ostala razmeroma visoka. V letih krize 2009-2013 se je rast zaposlenosti v povprečju v EU upočasnila v vseh dejavnostih javnih storitev razen v socialnem varstvu, v Sloveniji pa se je znižala le v javni upravi ter nekoliko upočasnila v zdravstvu, v izobraževanju in socialnem varstvu pa se je rast še povečala. V socialnem varstvu je glede na visok zaostanek za državami EU rast zaposlenosti lahko opravičena, poleg tega se v tej dejavnosti tudi javni izvajalci (domovi za stare) pretežno financirajo iz zasebnih virov. Z javnofinančnega vidika je bistveno bolj problematična rast zaposlenosti v dejavnosti izobraževanja, kjer je več kot polovico zaposlenih (53 % v letu 2013) v osnovnih šolah, katerih plače se skoraj v celoti financirajo iz državnega proračuna. S tega vidika je treba preveriti smiselnost nadaljnje rasti predvsem na področju osnovnega šolstva. V obdobju gospodarske krize je zaposlenost v dejavnostih javnih storitev v večini držav EU še rasla. Glavni razlogi za to so: (i) na področju izobraževanja čedalje večja vključenost v vrtce, večanje ponudbe visokošolskih izobraževalnih programov ter razvoj izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja, (ii) v zdravstvu poleg Slika 49: Deleži zaposlenosti v dejavnostih javnih storitev v Sloveniji in EU (v osebah), 2013 Slovenija Javne Javna Izobraževanje Zdravstvo Socialno storitve uprava (O-Q) (O) (P) (Q86) varstvo (Q87-88) Vir: Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: Slovenija podatki za l. 2013; EU-27 javne storitve (O-Q) l. 2013, po dej. l. 2012; povprečja EU-27 so izračun Eurostata; prikazani so deleži v cel. zapos. po nacion.rač. v osebah. Slika 50: Povprečna letna rast zaposlenosti v dejavnostih javnih storitev letih pred krizo in po začetku krize, Slovenija in povprečje EU-28 -1 Javne Javna Izobraževanje Zdravstvo Socialno storitve uprava (P) (Q86) varstvo (O-Q) (O) (Q87-88) Vir: Eurostat, SURS, preračuni UMAR Opombe: Prikazane so rasti zaposlenosti po nacionalnih računih v osebah. staranja prebivalstva predvsem hiter razvoj novih metod zdravljenja in zdravil ter večja osveščenost in pričakovanja prebivalstva, (iii) v socialnem varstvu poleg večje potrebe po dolgotrajni oskrbi zaradi staranja prebivalstva tudi pomoč socialno ogroženim (predvsem v obdobju krize). S prenosom izvajanja nekaterih dejavnosti na zasebne izvajalce in z večjo vlogo javno-zasebnega partnerstva pri financiranju nekaterih javnih služb so v številnih evropskih držav v preteklem desetletju poskušali del rastočih potreb zadovoljiti s povečanjem ponudbe koncesionarjev in tudi čistih zasebnikov, ki ob ustrezni regulaciji in nadzoru delujejo na področju javnih storitvenih dejavnostih. V razvitejših evropskih državah so zlasti pri izvajanju storitev socialnega varstva zelo pomembne tudi različne nevladne organizacije in društva, ki delujejo ob delni podpori javnih virov in tudi evropskih sredstev. Slika 51: Povprečna letna rast zaposlenosti v dejavnostih javnih storitev v obdobju krize 2009 -2013 r— T—. U<5 IZLJU" Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: * obdobje 2009-2012. Projekcija prebivalstva EUR0P0P201331 Eurostat je konec marca objavil nove projekcije prebivalstva za obdobje 2013-2080.32 Objavljeno je bilo število prebivalcev po spolu in starosti (z izhodiščnim stanjem na dan 1. 1. 2013) ter uporabljene predpostavke o rodnosti, umrljivosti in mednarodnih selitvah. Projekcija je narejena po t. i. konvergenčnem scenariju s končnim letom konvergence 2150.33 To pomeni, da se bodo razlike med državami zmanjševale in bodo vrednosti demografskih komponent v končnem letu enake. V nadaljevanju prikazujemo rezultate projekcije za Slovenijo. Število prebivalcev Slovenije bo po projekciji EUR0P0P2013 do leta 2022 še naraščalo, nato pa se do leta 2080 zmanjšalo za 80 tisoč. V začetku leta 2013 je v Sloveniji živelo 2.058.821 prebivalcev, leta 2080 pa naj bi jih bilo za 50 tisoč manj kot danes. Projekcija predvideva, da naj bi se stopnja rodnosti postopno povečevala do 1,78 otroka na žensko v rodni dobi. Večja stopnja rodnosti tako ne pomeni več rojenih, ampak da bi posamezna ženska, ob stalnem zmanjševanju števila žensk v rodni dobi, rodila več otrok. Leta 2013 se je po predhodnih podatkih SURS rodilo 20.979 otrok, povprečje v obdobju projekcije pa znaša okoli 19 tisoč. 31 EUROpean POPulation projections 2013-based. 32 Za države EU ter Islandijo, Norveško in Švico. 33 Eurostat. EUROPOP2013 - Population projections at national level (proj_13n). Pridobljeno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_ SDDS/en/proj_13n_esms.htm#stat_process1396341111326. 25 2C 5 1C 2 5 C C -1 -2 -3 -4 5 4 3 2 C Tabela 17: Rezultati projekcije Europop2013 2013 glede na 2013 2020 2030 2040 2050 2060 2070 2080 Prebivalci skupaj 2.058.821 27.958 28.837 19.812 11.561 -17.471 -45.133 -52.313 Moški 1.019.061 17.339 19.465 13.799 10.104 -2.008 -13.186 -12.902 Ženske 1.039.760 10.619 9.372 6.013 1.457 -15.463 -31.947 -39.411 Ženske v rodni dobi, 15-49 let 466.975 -36.052 -62.250 -83.840 -82.721 -76.804 -86.009 -86.518 Otroci, 0-14 let 298.095 22.816 -5.004 -16.216 8.706 2.381 -3.941 7.916 Mladi, 15-29 let 354.841 -48.221 -22.941 -11.412 -42.439 -28.741 -18.900 -33.724 Delovno sposobni, 20-64 let 1.310.114 -62.878 -149.220 -192.053 -261.499 -279.287 -252.738 -275.210 Starejši delavno sposobni, 50-64 let 439.879 5.114 -2.296 -14.869 -92.077 -110.411 -69.539 -94.143 Starejši 65+ 352.145 72.685 165.920 225.402 265.644 249.195 205.984 212.217 Starejši 85+ 38.735 15.660 30.234 62.459 89.449 102.913 122.879 112.826 2013 2020 2030 2040 2050 2060 2070 2080 Koeficient starostne odvisnosti starejših 65+/20-64 26,9 34,1 44,6 51,7 58,9 58,3 52,8 54,5 Koeficient starostne odvisnosti, ((0-14)+(65+))/20-64 49,6 59,8 69,9 76,9 88,2 87,5 80,6 84,1 Indeks staranja, 65+/0-14 118,1 132,4 176,8 204,9 201,4 200,1 189,7 184,4 Koeficient vzdrževanosti staršev, 85+/50-64 8,8 12,2 15,8 23,8 36,9 43,0 43,6 43,8 Vir: Eurostat, preračuni Umar. Projekcija predvideva, da se bo v Slovenijo vsako leto v povprečju neto priselilo okoli 4.000 ljudi, kar je približno povprečje obdobja 1995-2012. V obdobju 2005-2009 je selitveni prirast znašal čez 10 tisoč ljudi, v obdobju 2010-2013 pa se je neto priselilo v povprečju manj kot 700 ljudi letno. Pri prejšnji projekciji EUR0P0P2010 je bila ta predpostavka precej problematična, saj je za Slovenijo predvidela visoke priselitvene tokove iz prej omenjenega obdobja tudi za naprej (do leta 2015 okoli 10 tisoč letno), kar pa se je že s prvim letom projekcije izkazalo za nerealno (leta 2010 je bil selitveni prirast celo nekoliko negativen). Pričakovano trajanje življenja se bo še podaljševalo, razlika med pričakovanim trajanjem življenja za moške in ženske pa se bo še naprej zmanjševala. Podatkov o pričakovanem trajanju življenja sicer Eurostat (še) ni objavil, na podlagi stopenj umrljivosti pa sklepamo, da bi se pričakovano trajanje življenja žensk ob rojstvu do leta 2080 lahko podaljšalo za okoli 8 let (2012: 82,9 let), za moške pa za slabih 10 let (2012: 77,0 let). Po letu 2000 se je v povprečju na leto za ženske povečalo za 3,8 meseca, za moške pa za 5 mesecev, razlika v pričakovanem trajanju življenja med ženskami in moškimi pa se je s 7,2 zmanjšala na 5,9 let, leta 2080 pa naj bi znašala dobra 4 leta. Čez 50 let se bo število starejših glede na število delovno sposobnih podvojilo. Problem staranja je sicer v novi projekciji nekoliko omiljen34, saj bo starejših od 65 let 48 tisoč manj. Razlog je že omenjena razlika v selitvenem prirastu v začetku obdobja med prejšnjo in novo projekcijo; 57 % selitvenega prirasta predstavljajo delovno sposobni prebivalci (20-64 let), ki jih bo tako manj kot v prejšnji projekciji, kasneje pa bo zaradi tega 34 Projekciji leta 2010 in 2013 sicer nista povsem primerljivi zaradi nekaterim metodoloških sprememb. Slika 52: Število delovno sposobnih prebivalcev po treh projekcijah -----Europop 2010 -Europop 2013 -Umar 2013 Vir: Eurostat, UMAR. manj starejših. Na začetku leta 2013 je bilo od 100 delovno sposobnih prebivalcev odvisnih 26,9 starejših od 65 let, leta 2060 jih bo 58,3 (EUR0P0P2010: 63,4), leta 2080 pa nekoliko manj, saj projekcija predvideva, da se bo število starejših v obdobju 2055-2073 zmanjševalo, število delovno sposobnih pa se bo približno v istem obdobju nekoliko povečevalo. Število najstarejših prebivalcev (nad 85 let), ki jih je bilo v začetku leta 2013 v Sloveniji več kot 60 % več kot leta 2000, se bo še naprej povečevalo, njihov delež pa se bo povečal z 2 % na 7 % prebivalstva. Tako se bo koeficient vzdrževanosti staršev zelo povečal; leta 2013 je na 100 prebivalcev v starosti 50-64 let bilo 8,8 starejših od 85 let, leta 2080 pa jih bo kar 43,8. Glede problema staranja je projekcija EUROPOP2013 bolj optimistična kot projekcija UMARi5. V primerjavi s projekcijo UMAR projekcija EUROPOP2013, predvsem zaradi tega, ker mora zadostiti kriteriju že omenjene konvergentnosti med državami, predvideva višjo stopnjo rodnosti in višji selitveni prirast. To pomeni, da imamo leta 2060 po projekciji EUROPOP2013 v Sloveniji za 10 % (ali 188.818) prebivalcev več. Delovno sposobnih, ki predstavljajo potencial za rast, bo 13,6 % (123.270), starejših pa 0,3 % več. S tem pa je po projekciji EUROPOP2013 nekoliko manjši problem staranja. Omenimo naj, da je zadnje Poročilo o staranju36 za Slovenijo ugotovilo, da je učinek staranja na dolgoročno vzdržnost javnih financ v Sloveniji izredno velik, najbolj pa med državami EU izstopamo po visokem porastu izdatkov za pokojnine. Turistični prihodi in prenočitve v letu 2013 Število turistov37 in njihovih prenočitev se je tudi leta 2013 povečalo zaradi večjega obiska tujih turistov. Lani je Slovenijo obiskalo 3,4 mio turistov (domačih in tujih), ki so opravili 9,6 mio prenočitev, kar je bilo 2,6 % oz. 0,7 % več kot v predhodnem letu. Število prihodov tujih turistov in njihovih prenočitev se je povečalo četrto leto zapored, tako da se je število njihovih prenočitev približalo 6 mio. Tuji turisti s svojo potrošnjo prispevajo k pozitivnemu saldu turistične bilance, saj ustvarijo približno tretjino vseh prilivov iz potovanj. Več, okoli polovico, ustvarijo tuji enodnevni izletniki, petino pa tranzitni potniki, za katere Slovenija ni končna turistična destinacija. Lani se je priliv iz potovanj še povečal in dosegel 2,1 mrd EUR, presežek prilivov nad odlivi pa je znašal 1,4 mrd EUR. Ob nadaljevanju slabših gospodarskih razmer in manjšem trošenju gospodinjstev se je število domačih turistov in njihovih prenočitev še zmanjšalo, prav tako se je skrajšala povprečna dolžina dopusta38 v Sloveniji. Domači turisti so tudi lani največkrat prenočili vzdraviliških, obmorskih in gorskih občinah. Število prenočitev se je glede na leto 2012 zmanjšalo v vseh vrstah turističnih krajev razen v Ljubljani, kjer pa prenoči le 1 % slovenskih turistov. Skoraj polovico vseh prenočitev so domači turisti opravili v zdraviliških krajih, največ v Brežicah in Podčetrtku. Izmed gorskih krajev, kjer so zabeležili približno petino vseh prenočitev, so znova največ prenočitev ustvarili v Kranjski Gori, Bohinju in Bovcu. Med drugimi občinami pa so domači turisti največkrat prenočili v Ljutomeru, Črnomlju, Kočevju in Metliki. Slika 53: Potovanja v obdobju 2000-2013 2.250 35 UMAR. (2013). Delovna projekcija prebivalstva Slovenije. Dostopno na http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/sporocila_za_ javnost/2013/november/projekcije_prebivalstva.pdf 36 EC. (2012). The 2012 Ageing Report: Economic and budgetary projections for the 27 EU Member States (2010-2060). Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/european_ economy/2012/2012-ageing-report_en.htm. 37 Prikazani so prihodi turistov, saj je turist ob prihodu registriran v vsakem nastanitvenem objektu, v katerem se nastani. Tako se lahko zgodi, da je med svojim bivanjem v kakšnem kraju/državi registriran tudi večkrat. 38 Merjeno s povprečnim številom prenočitev na turista. Slika 54: Prenočitve domačih in tujih turistov po vrstah turističnih krajev v letu 2013 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Vir: SURS, preračuni UMAR. Tuji turisti so lani ponovno največkrat prenočili v gorskih in zdraviliških občinah (skupaj polovica), sledile so prenočitve v obmorskih občinah in Ljubljani. Prenočitve so se glede na leto 2012 najbolj (za desetino) povečale v Ljubljani; več prenočitev kot v letu prej je bilo v skoraj vseh mesecih leta 2013. Rast prenočitev v Ljubljani so zabeležili pri turistih iz vseh najpomembnejših držav za slovenski turizem, najvišja je bila pri turistih iz Rusije (za 40,6 %), Belgije (16,0 %) in Združenega kraljestva (11,7 %). Za 7 % se je povečalo tudi število prenočitev v gorskih krajih; visoko rast so ustvarili gostje iz Nizozemske, Združenega kraljestva, Belgije in Nemčije, ki tudi sicer najraje prenočijo prav v teh krajih. Število prenočitev v obmorskih krajih je ostalo približno na ravni izpred leta, pri čemer so se 2.000 1.750 1.500 1.250 1.000 750 500 Vir: BS. 50 Slika 55: Prenočitve tujih turistov 2013 ■ Delež (leva os) BRast (desna os) 14 12 10 8 6 4 2 0 32 28 24 20 16 12 8 4 0 -4 -8 Vir: SURS, preračuni UMAR. prenočitve italijanskih, avstrijskih in nemških gostov zmanjšale, močno pa se je povečalo število prenočitev ruskih gostov. Število prenočitev ruskih turistov se je ob rasti v drugih občinah močno zmanjšalo v zdraviliških krajih, kjer pa so sicer še vedno najraje prenočili. Ob manjšem številu tudi italijanskih gostov je bilo tujih prenočitev v zdraviliških krajih manj kot leta 2012. Po visoki rasti v mestnih občinah v letu 2012, ki je bila predvsem posledica povečanja v Mariboru ob Evropski prestolnici kulture, se je lani število prenočitev zmanjšalo, a bilo še vedno višje kot leta 2011. Indeks družbenega napredka V letu 2014 prvič objavljen Indeks družbenega napredka (SPI)39 uvršča Slovenijo na 18. mesto med 132 državami. Družbeni napredek je pojmovan kot sposobnost družbe, da zadovolji temeljne človekove potrebe vseh državljanov, da vzpostavi temelje, ki ljudem in skupnostim omogočajo vzdrževanje in večanje kakovosti življenja, in da oblikuje okolje, ki omogoči poln izkoristek človeških potencialov. Indeks družbenega napredka sestavljajo tri dimenzije (osnovne človekove potrebe, temelji blaginje, priložnosti) s po štirimi komponentami, znotraj katerih je razporejenih 54 kazalnikov. Pri izbiri kazalnikov so bili odločilni vsebina in javna dostopnost (transparentnost) kazalnikov. Kazalniki so združeni v komponente na osnovi faktorske analize. Povprečje štirih komponent predstavlja dimenzijo, povprečje treh dimenzij pa izračun Indeksa družbenega napredka.40 39 Social Progress Index. Gl. tudi http://www.socialprogressimperative.org/ data/spi. 40 Dokončen izbor kazalnikov so opravili na osnovi testiranja in pripomb strokovnjakov na lani objavljeno Beta verzijo tega indeksa. Za natančnejši pregled metodologije glej Social Progress Index 2014 Methodological Report. Indeks je bil sestavljen z namenom podpore različnim odločevalcem (civilni družbi, politikom in investitorjem) pri sprejemanju odločitev na področju družbenega napredka in ekonomskega uspeha v državah na vseh ravneh razvoja. V tej luči so še posebej uporabni izračuni za posamezne komponente in tudi prvi dve dimenziji, ki temeljita na objektivnih kazalnikih in ki npr. omogočata odločanje o investiranju in/ali življenju v zdravem, varnem, infrastrukturno in komunalno opremljenem okolju s primerno izobraženo delovno silo. Tretja dimenzija (priložnosti) temelji na mnenjskih kazalnikih, ki kažejo, na kakšen način v teh državah skrbijo za človeški, okoljski, kulturni in družbeni kapital prvih dveh dimenzij oz. koliko so ga sposobne ohraniti ali razviti. Ta dimenzija je po namenu raziskovanja sicer izjemno pomembna, vprašljiva pa je kakovost in smiselnost izbire tu vključenih kazalnikov. Posebna (metodološka) značilnost Indeksa družbenega napredka je v tem, da skuša družbeni razvoj meriti popolnoma brez vseh ekonomskih kazalnikov. Vključeni so le socialni in okoljski indikatorji v svoji »output« verziji - to pomeni, da se upošteva samo stanje oz. rezultate, ne pa vložkov, napora ali javne porabe na teh področjih (»inputi«). To bi lahko v prihodnosti omogočilo bolj znanstveno analizo odnosa (kavzalni in/ali korelacijski) med socialnim in ekonomskim (BDP) razvojem ter subjektivno blaginjo. Indeks družbenega napredka naj bi bil prvi indeks, ki bi omogočil bolj strokovno neoporečno ocenjevanje, kako države ekonomski uspeh prevajajo v družbeni uspeh in nasprotno. S tem se Indeks družbenega napredka vključuje tudi v t. i. »onkraj BDP« (»beyond GDP«) paradigmo, ki skuša razvoj razumeti širše kot le na ekonomiji temelječe družbene procese. Na podobni paradigmi temeljijo tudi: dvajset let stari HDI (Indeks človekovega razvoja), ki so ga razvili pri Združenih narodih; HPI (Happy Planet indeks), ki ga je sredi prejšnjega desetletja razvila New Economic Foundation (NEF); OECD-jev BLI (Indeks boljšega življenja; Better Live Index), Eurobarometrov indeks družbenega ozračja in vrsta manj znanih indeksov. Prvi trije indeksi (SPI, HDI in HPI) vključujejo in so »uporabni« za vse države, »revne in bogate«, »razvite in nerazvite«. Po SPI so med vsemi državami najbolje uvrščene tri po prebivalstvu majhne države. To so: Nova Zelandija, Švica in Islandija. Sledi 17 držav EU skupaj s Kanado, Avstralijo, Japonsko in ZDA. Med 25 vključenimi državami EU41 je najbolje uvrščena Nizozemska, najslabše pa Romunija, Slovenija je na 10. mestu. Slovenija se najbolje uvršča v dimenziji temelji blaginje, precej dobro tudi, ko gre za osnovne človekove potrebe, slabše pa v dimenziji priložnosti. Med komponentami je v Sloveniji v pozitivnem smislu izstopajoča vzdržnost ekosistema, v negativnem pa zdravje in dobro počutje. V okviru slednje komponente sta umeščena dva izmed treh najslabših kazalnikov za Slovenijo, stopnja samomorov 1 Izključene so najmanjše EU države: Malta, Ciper in Luksemburg. Tabela 18: Sestava Indeksa družbenega napredka in podrobni rezultati za Slovenijo1 Indeks družbenega napredka 1002 823 184 Osnovne človekove potrebe 100 92 15 Temelji blaginje 100 84 12 Priložnosti 100 69 25 i . ■ i Prehranjenost in osnovno zdravstveno varstvo 100 98 11 Dostopnost temeljnega znanja 100 98 22 Osebne pravice 100 81 24 Podhranjenost 5 manj kot 0,5 1 Stopnja pismenosti odraslih 100 100 13 Politične pravice 1 1 1 Nivo pomanjkanja hrane 0 6 23 Vključenost v primarno izobraževanje. 100 97 37 Svoboda govora 2 1 14 Stopnja umrljivosti nosečnic in porodnic 0 12 29 Vključenost v nižje sekundarno izobraževanje. 100 96 65 Pravica do združevanja in zbiranja 2 2 1 Mrtvorojeni na 1000 živorojenih 0 3 6 Vključenost v srednješolsko izobraževanje 100 100 27 Svoboda gibanja 4 4 1 Stopnja umrljivosti otrok starih manj kot 5 let 0 3 6 Spolna pariteta vključenosti v srednje šole 1 1 61 Pravica do zasebne lastnine 100 60 29 Umrli zaradi nalezljivih bolezni 0 12 13 Dostop do informacij in komunikacije 100 80 26 Osebne svoboščine in osebna izbira 100 82 21 Voda in sanitarije 100 100 19 Naročniki mobilnih telefonije 100 109 1 Svobodna izbira življenjskega stila 100 89 16 Dostop do vodovoda 100 100 17 Uporabniki interneta 100 70 29 Svoboda veroizpovedi 4 4 1 Razlika med ruralnim in urbanim dostopom do vodnega vira 0 0,4 28 Index svobode tiska / 21 21 Sodobno suženjstvo, trgovina z ljudmi in poroke otrok 1 9,8 82 Dostop do sanitarij 100 100 1 Zdravje in dobro počutje 100 76 49 Dostop do kontracepcije 100 91 20 Prebivališče 100 79 32 Pričakovano trajanje življenja 85 80 23 Korupcija 100 57 28 Razpoložljivost cenovno dostopnih stanovanj 100 24 117 Umrli zaradi nenalezljivih bolezni med 30 in 70 letom 0 14 27 Strpnost in vključenost 100 64 27 Dostop do elektrike 100 100 1 Stopnja debelosti 0 27 115 Spoštovanje do žensk 100 65 55 Kakovost oskrbe z električno energijo 7 6,4 15 Število smrti zaradi onesnaženosti zraka na prostem 0 10 46 Strpnost do priseljencev 100 56 66 Število smrti zaradi onesnaženosti zraka v zaprtih prosotorih 3 5,5 1 Stopnja samomorov 0 18 116 Strpnost do istospolnih oseb 100 38 39 Osebna varnost 100 91 10 Vzdržnost ekosistema 100 82 2 Diskriminacija in nasilje nad manjšinami 1 3,3 9 Stopnja umorov 1 1 1 Emisije toplogrednih plinov 4 385 2 Verska strpnost 4 3 38 Stopnja nasilnih kriminalnih dejanj 1 1 1 Izraba vodnih virov 0 0 11 Solidarnost v skupnosti 100 92 17 Zaznava kriminala 1 2 2 Biotska raznovrstnost in habitati 100 100 1 Dostop do nadaljnega izobraževanja 100 51 38 Poltično nasilje 1 1 1 Število let terciarnega izobraževanja 2 0,5 43 Število smrti zaradi prometnih nesreč 0 7,2 2 Povprečna leta šolanja žensk 16 13 26 Neenakost v doseženi izobrazbi 0 0 9 Število univerz, uvrščenih na svetovne lestvice 5 0 49 Opomba: 'Več gl. v Social progress index 2014 - Methodological report na http://www.socialprogressimperative.org/publications. 2Prvi stolpec maksimalna vrednost; 3drugi vrednost za Slovenijo, 4tretji uvrstitev Slovenije med 132. držav. in stopnja debelosti. Tretji najslabši kazalnik, s katerim se Slovenija prav tako uvršča med drugo stoterico držav, je razpoložljivost cenovno dostopnih stanovanj. Po 13 kazalnikih pa se Slovenija uvršča med najboljše države: odsotnost podhranjenosti, dostop do sanitarij, dostop od elektrike, število smrti zaradi onesnaženosti zraka v zaprtih prostorih, stopnja umorov, stopnja nasilnih kriminalnih dejanj, politično nasilje, naročniki mobilne telefonije, biotska raznovrstnost in varovanje habitatov, politične pravice, pravica do združevanja in zbiranja, svoboda gibanja, svoboda veroizpovedi. Tabela 19: Uvrstitev Slovenije med 25 državami EU po Indeksu družbenega napredka in njegovih treh dimenzijah (absolutno in relativno)_ Indeks družbenega napredka Uvrstitev glede na «indeks družbenega napredka« Temeljne človekove potrebe Uvrstitev glede na «temeljne človekove potrebe« Temelji blaginje Uvrstitev glede na »temelje blaginje« Priložnosti Uvrstitev glede na «priložnosti« Avstrija 85,11 5 94,57 4 86,35 2 74,42 11 Belgija 82,63 9 92,74 8 78,81 15 76,34 7 Bolgarija 70,24 24 82,01 23 71,72 25 56,98 23 Hrvaška 73,31 23 88,16 16 76,87 19 54,88 25 Češka 80,41 15 91,77 11 83,26 9 66,21 17 Danska 86,55 4 95,73 1 84,82 4 79,10 6 Estonija 81,28 11 87,13 17 84,39 6 72,32 13 Finska 86,91 3 94,63 2 84,17 7 81,92 4 Francija 81,11 12 91,23 12 79,37 13 72,72 12 Nemčija 84,61 6 93,08 7 84,96 3 75,81 8 Grčija 73,43 22 86,99 18 74,85 22 58,45 22 Madžarska 73,87 20 86,24 20 71,91 24 63,46 18 Irska 84,05 8 93,63 6 75,89 21 82,63 1 Italija 76,93 18 86,73 19 77,48 17 66,58 15 Latvija 73,91 19 82,77 22 79,11 14 59,85 21 Litva 73,76 21 81,47 24 77,96 16 61,84 20 Nizozemska 87,37 1 93,91 5 87,56 1 80,63 5 Poljska 77,44 17 84,72 21 81,10 11 66,50 16 Portugalska 80,49 14 90,93 13 76,11 20 74,43 10 Romunija 67,72 25 73,71 25 74,54 23 54,91 24 Slovaška 78,93 16 90,49 14 83,25 10 63,04 19 Slovenija 81,65 10 92,05 9 83,60 8 69,30 14 Španija 80,77 13 90,22 15 76,90 18 75,19 9 Švedska 87,08 2 94,59 3 84,71 5 81,95 3 Združeno kraljestvo 84,56 7 91,90 10 79,47 12 82,29 2 Opomba: Maksimalne vrednosti indeksa in dimenzij so 100. (G & O a (G C >u \A (G Pomembnejši kazalci 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Pomladanska napoved 2014 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -7,9 1,3 0,7 -2,5 -1,1 0,5 0,7 1,3 BDP v mio EUR (tekoče cene) 35.420 35.485 36.150 35.319 35.275 35.634 36.255 37.219 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.349 17.320 17.610 17.172 17.128 17.270 17.551 18.001 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 20.200 20.600 21.200 21.400 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 86 84 84 84 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in fiksni tečaj 2007) 34.823 35.028 35.759 34.931 35.069 34.916 35.353 36.253 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in fiksni tečaj 2007) 34.519 34.875 35.680 34.721 34.796 35.004 35.396 36.149 Stopnja brezposelnosti, registrirana 9,1 10,7 11,8 12,0 13,1 13,6 13,5 13,1 Stopnja brezposelnosti, anketna 5,9 7,3 8,2 8,9 10,1 10,2 10,0 9,7 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) -6,2 3,5 2,4 -1,7 0,9 0,9 0,7 0,8 Inflacija2, povprečje leta 0,9 1,8 1,8 2,6 1,8 0,3 1,1 1,5 Inflacija2, konec leta 1,8 1,9 2,0 2,7 0,7 0,8 1,4 1,6 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) -16,1 10,2 7,0 0,6 2,9 4,2 4,8 5,2 Izvoz proizvodov -16,6 12,0 8,2 -0,1 2,9 4,6 5,2 5,5 Izvoz storitev -14,0 3,5 1,9 3,7 2,6 2,6 3,3 4,2 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) -19,2 7,4 5,6 -4,7 1,3 3,5 5,2 5,3 Uvoz proizvodov -20,2 8,3 6,6 -5,1 1,5 3,6 5,5 5,6 Uvoz storitev -12,4 2,6 -0,6 -2,2 -0,4 2,9 3,2 3,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -173 -50 146 1.159 2.279 2.442 2.338 2.328 - delež v primerjavi z BDP, v % -0,5 -0,1 0,4 3,3 6,5 6,9 6,4 6,3 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 40.318 40.723 40.100 40.849 39.566 42.133* - delež v primerjavi z BDP, v % 113,8 114,8 110,9 115,7 112,2 Razmerje USD za 1 EUR 1,393 1,327 1,392 1,286 1,328 1,365 1,366 1,366 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -0,1 1,5 0,8 -4,8 -2,7 -0,4 0,7 1,8 - delež v BDP, v %4 54,8 56,4 56,8 56,3 56,0 55,2 55,1 55,3 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,5 1,3 -1,6 -1,3 -2,0 -1,5 -0,9 -0,9 - delež v BDP, v %4 20,2 20,8 20,8 20,8 20,2 19,9 19,5 19,1 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -23,8 -15,3 -5,5 -8,2 0,2 -0,5 1,0 0,0 - delež v BDP, v %4 23,1 19,7 18,6 17,8 17,9 17,7 17,8 17,7 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2014). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec februarja 2014. Proizvodnja 2011 2012 2013 2011 2012 2013 2012 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 3 4 5 6 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 1,3 -1,1 -0,6 -3,8 -0,2 -1,6 -0,4 -2,3 -2,5 -1,4 -0,7 2,0 -3,6 2,2 -3,9 -2,6 B Rudarstvo -7,9 -7,4 1,3 -8,7 -10,2 -2,3 -3,5 -13,3 6,7 -9,6 -7,1 16,8 -22,0 -8,2 9,8 -7,0 C Predelovalne dejavnosti 1,1 -2,3 -1,2 -4,6 -1,0 -3,0 -2,1 -3,1 -3,7 -1,7 -1,0 1,7 -4,2 1,9 -5,5 -4,9 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 5,0 10,5 3,9 4,0 8,3 12,7 16,1 6,1 7,0 1,9 3,2 3,2 5,3 5,6 9,4 24,0 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -24,8 -16,8 -2,6 -19,1 -15,3 -16,7 -13,2 -21,6 -24,5 -10,5 -3,4 22,3 -3,1 -13,5 -23,8 -11,7 Stavbe -39,7 -17,3 -20,4 -35,9 -13,0 -6,7 -18,1 -30,0 -40,9 -25,1 -16,6 5,1 27,6 -7,2 -15,6 4,4 Gradbeni inženirski objekti -15,3 -16,6 6,2 -10,1 -21,2 -20,9 -10,1 -16,2 -8,5 -2,6 1,7 26,5 -22,0 -18,6 -26,5 -17,0 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 3,2 -3,4 0,1 11,7 6,0 -5,3 -5,9 -7,8 -2,9 -1,8 3,9 1,8 - - - - Tonski km v železniškem prevozu 9,7 -7,5 9,5 -1,6 -8,7 -8,0 -5,8 -7,5 -0,1 0,4 13,4 24,9 - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 3,3 -3,6 -1,0 -0,5 0,6 -4,3 -4,9 -5,6 -7,1 2,1 -2,2 3,1 -1,8 -4,0 -5,2 -3,7 Realni prihodek v trgovini na drobno 1,5 -2,2 -3,7 0,2 2,5 -2,7 -2,7 -5,8 -7,0 -2,6 -4,6 -0,8 -0,1 -3,5 -3,1 -1,6 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 7,0 -6,3 4,7 -2,0 -2,8 -7,2 -10,1 -5,3 -7,2 11,1 3,4 11,5 -4,7 -5,0 -8,8 -7,7 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 6,0 0,8 -0,2 3,4 3,8 -0,6 1,4 -1,3 -5,1 1,1 -1,4 4,5 -0,8 0,0 0,4 -2,2 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 5,3 1,2 0,3 3,1 0,7 1,2 1,2 1,9 -3,4 -1,5 2,9 0,6 2,4 -0,9 7,9 -1,9 Domači gostje, prenočitve 0,5 -4,9 -3,4 0,4 -0,5 -4,6 -7,5 -5,2 -6,1 -5,3 -2,4 0,5 2,8 -14,3 -1,6 0,9 Tuji gostje, prenočitve 9,1 5,6 2,8 5,5 2,0 5,1 6,3 8,1 -0,6 0,9 5,6 0,7 1,9 9,4 14,1 -3,7 Nominalni prihodek v gostinstvu 3,7 -1,1 -1,4 -0,3 -0,6 0,5 -0,4 -3,7 -6,1 -3,0 0,6 3,1 1,4 -0,9 2,6 -0,1 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 478,9 480,4 478,4 139,5 108,4 110,4 128,4 134,5 104,4 111,1 123,2 139,6 39,0 37,0 38,3 35,1 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -7 -17 -13 -10 -12 -16 -19 -20 -15 -14 -12 -12 -12 -16 -15 -18 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -1 -11 -6 -7 -6 -11 -14 -13 -9 -6 -4 -3 -8 -10 -10 -13 v gradbeništvu -46 -41 -22 -42 -41 -44 -39 -39 -31 -22 -18 -18 -40 -45 -44 -43 v storitvenih dejavnostih 1 -12 -12 -3 -8 -8 -14 -17 -12 -12 -11 -11 -5 -8 -7 -10 v trgovini na drobno 8 2 2 14 5 4 1 -4 -3 2 6 1 5 8 1 4 potrošnikov -25 -35 -33 -23 -27 -36 -39 -36 -29 -34 -34 -35 -27 -39 -33 -36 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2012 2013 2014 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 3,6 3,1 -6,7 5,2 -4,9 -7,5 0,1 -0,6 -6,4 2,9 -2,2 -4,8 1,6 -5,4 1,2 -1,0 0,2 8,1 1,7 0,3 - - -5,7 1,4 -5,8 1,2 -17,9 -24,9 -11,6 9,9 23,2 -4,0 -11,0 -13,7 2,4 -1,1 -21,7 -8,0 6,0 74,1 31,1 -0,8 - - 1,8 1,6 -8,4 4,7 -5,5 -9,1 -1,0 -0,8 -8,6 2,7 -2,5 -5,1 1,5 -6,4 1,1 -1,7 0,3 7,8 1,8 0,2 - - 22,6 16,2 9,8 11,8 2,3 4,9 11,3 0,0 10,2 6,1 0,7 -0,9 1,9 1,7 6,2 5,1 -1,3 5,6 -2,5 1,7 - - -19,6 -14,4 -6,4 -22,5 -26,1 -14,8 -23,2 -14,0 -31,7 -18,7 -11,6 -2,0 1,8 -5,3 -5,9 27,9 31,4 5,6 39,3 33,1 - - -23,9 -11,9 -18,6 -34,6 -19,4 -35,4 -38,2 -28,0 -50,1 -36,2 -24,2 -14,1 -19,1 -19,6 -11,4 10,8 3,0 0,7 8,4 5,2 - - -17,1 -15,7 1,2 -15,0 -27,2 -2,1 -8,6 -0,6 -13,6 -6,3 -5,9 3,5 11,0 2,2 -5,5 31,5 41,5 4,8 55,6 47,8 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -0,6 -3,7 -10,3 -3,4 -5,4 -7,9 -4,9 -8,6 -7,7 2,7 1,2 2,5 -4,4 -3,4 1,3 2,2 2,7 4,5 2,5 2,2 - - -0,6 -0,8 -6,6 -4,1 -5,8 -7,4 -4,4 -9,4 -7,2 -1,8 -2,0 -4,0 -5,2 -4,6 -4,0 -1,0 -1,4 -0,1 -0,8 -0,2 - - -0,6 -10,8 -17,9 -2,1 -4,5 -9,2 -5,7 -7,4 -8,5 11,3 6,8 15,4 -2,7 -0,2 14,0 8,4 10,3 16,0 9,1 7,1 - - 7,2 2,8 -5,4 4,9 -2,1 -6,5 1,6 -5,6 -10,9 5,8 -0,9 -1,3 0,7 -4,6 -0,2 2,2 1,6 9,9 4,5 4,8 - - 1,3 2,5 -1,4 -3,5 9,3 2,2 -10,5 0,2 0,6 -11,6 9,2 -2,4 3,4 2,2 3,2 4,0 -3,2 0,1 -0,4 -3,4 - - -9,9 -4,1 -9,8 -6,6 -8,1 -0,7 -10,0 -1,3 -8,2 -6,0 2,0 -10,0 0,7 -4,6 -3,5 4,3 -2,3 -0,9 -6,9 -5,7 - - 8,4 6,3 3,1 -1,3 28,2 4,9 -10,8 2,5 9,3 -15,0 13,3 2,6 4,8 5,8 6,4 3,8 -4,0 1,1 4,3 -0,2 - - 1,1 0,6 -2,9 -4,2 -0,3 -6,6 -7,4 -3,5 -7,3 -2,7 -3,1 -3,3 0,9 -0,5 1,4 4,1 1,0 4,3 2,2 4,1 - - 47,2 37,9 43,3 47,1 41,0 46,3 33,9 32,2 38,4 37,5 38,7 34,9 45,1 37,1 41,0 49,3 41,7 48,5 38,4 36,0 - - -18 -19 -21 -22 -21 -17 -16 -15 -13 -14 -15 -13 -13 -12 -12 -13 -12 -12 -9 -9 -6 -5 -12 -15 -16 -15 -14 -10 -11 -8 -8 -9 -5 -3 -4 -4 -4 -5 -3 -2 -3 0 1 1 -40 -37 -41 -42 -40 -35 -30 -31 -32 -26 -20 -20 -22 -15 -16 -17 -17 -20 -16 -18 -9 -16 -11 -14 -16 -19 -19 -14 -13 -13 -11 -9 -14 -14 -11 -9 -13 -13 -10 -11 -5 -6 -2 4 -2 -2 8 -7 -5 0 2 -9 -2 -6 -5 16 16 0 3 13 -6 -3 9 2 2 2 -36 -36 -45 -38 -37 -34 -31 -31 -26 -27 -37 -37 -37 -33 -31 -35 -35 -34 -30 -30 -28 -29 Trg dela 2011 2012 2013 2011 2012 2013 2012 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 934,7 920,2 913,4 933,3 926,6 923,7 915,2 915,2 912,9 913,8 910,5 916,5 927,1 925,4 926,0 923,7 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 824,0 810,0 793,6 821,7 812,7 816,5 809,1 801,7 789,2 795,0 794,4 795,8 812,0 814,5 816,9 816,9 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 38,8 37,0 38,2 38,0 35,2 37,8 37,4 37,4 37,4 38,9 38,1 38,4 35,1 35,3 37,7 37,8 V industriji in gradbeništvu 272,9 263,1 252,2 271,0 265,4 266,3 263,1 257,5 249,9 252,5 253,5 252,9 264,7 266,1 266,6 266,6 - v predelovalnih dejavnostih 184,8 182,9 177,7 186,2 184,6 184,1 182,5 180,4 177,8 177,6 177,5 177,8 184,6 184,6 184,4 184,2 - v gradbeništvu 67,8 59,8 54,3 64,4 60,5 61,6 60,1 56,9 52,0 54,6 55,7 54,6 59,9 61,0 61,7 61,8 V storitvah 512,3 510,0 503,2 512,7 512,1 512,4 508,6 506,8 502,0 503,6 502,8 504,6 512,2 513,1 512,6 512,5 - v javni upravi 51,4 50,7 49,1 51,3 50,9 51,2 50,8 50,0 49,3 49,3 49,1 48,9 50,9 50,9 51,1 51,2 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 118,8 120,9 121,0 120,1 120,7 121,6 120,3 121,0 120,7 121,1 120,5 121,6 120,8 121,5 121,6 121,7 ZAPOSLENI (C)1 729,1 717,0 698,7 727,4 720,9 722,7 716,2 708,4 696,1 700,0 699,6 699,2 720,3 722,7 723,0 723,1 V podjetjih in organizacijah 671,8 662,6 647,6 670,7 666,4 667,4 661,4 655,1 645,8 648,5 647,9 648,1 666,1 667,9 667,7 667,7 Pri fizičnih osebah 57,2 54,5 51,1 56,6 54,5 55,4 54,8 53,3 50,2 51,5 51,7 51,1 54,2 54,8 55,3 55,4 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 94,9 93,0 94,9 94,4 91,8 93,8 92,9 93,3 93,1 95,0 94,7 96,6 91,8 91,8 93,9 93,8 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 110,7 110,2 119,8 111,6 114,0 107,2 106,1 113,5 123,7 118,8 116,1 120,7 115,0 110,9 109,1 106,8 Ženske 52,1 52,2 57,4 53,3 53,2 51,0 50,9 53,8 57,0 56,7 57,0 58,9 53,4 52,0 51,7 50,9 Mladi (do 26. leta) 12,9 11,9 13,8 13,4 12,7 10,8 10,1 14,0 14,2 13,0 12,3 15,6 12,9 12,0 11,4 10,7 Starejši od 50 let 39,0 38,2 38,9 38,2 39,2 38,1 37,4 38,1 40,7 39,3 38,1 37,3 39,4 38,6 38,5 38,1 Osnovnošolska izobrazba ali manj 39,5 33,3 34,2 33,9 35,2 32,9 31,8 33,2 36,5 34,1 32,6 33,6 35,8 34,4 33,6 32,8 Brezposelni več kot 1 leto 50,2 55,2 54,9 53,8 57,2 55,1 54,5 53,9 54,4 54,3 55,0 55,7 57,3 56,3 55,4 55,0 Prejemniki nadomestil in pomoči 36,3 33,9 33,0 34,4 37,8 33,2 31,5 33,0 39,3 33,7 30,3 28,7 38,3 36,7 34,2 33,4 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 11,8 12,0 13,1 12,0 12,3 11,6 11,6 12,4 13,5 13,0 12,8 13,2 12,4 12,0 11,8 11,6 Moški 11,4 11,5 12,5 11,3 11,9 11,1 11,0 11,9 13,4 12,5 11,9 12,4 12,1 11,6 11,3 11,0 Ženske 12,4 12,6 13,8 12,7 12,7 12,3 12,3 13,0 13,8 13,7 13,8 14,1 12,8 12,5 12,4 12,2 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 2,7 5,3 6,0 5,7 -1,9 -5,2 -0,2 12,6 4,6 -6,0 -1,9 9,3 -0,9 -4,2 -1,8 -2,3 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 14,4 16,3 19,1 6,5 2,4 1,9 3,0 9,0 3,7 2,6 3,4 9,4 0,7 0,8 0,7 0,6 Izgubili delo 82,2 90,3 88,7 22,3 22,6 17,9 20,9 28,9 27,1 18,5 19,6 23,5 6,1 5,9 6,5 5,8 Brezposelni dobili delo 61,0 58,3 65,1 12,9 17,3 14,0 13,5 13,5 17,2 18,1 15,8 14,1 5,2 7,1 5,5 4,7 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 32,8 43,1 37,3 10,2 9,6 11,1 10,7 11,8 9,2 9,1 9,2 9,9 2,6 3,7 3,5 4,1 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 35,6 33,9 30,5 34,3 34,2 34,4 33,9 33,2 32,6 31,7 29,8 27,8 34,2 34,2 34,7 34,4 Od vseh formalno aktivnih, v % 3,8 3,7 3,3 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,5 3,3 3,0 3,7 3,7 3,7 3,7 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2012 2013 2014 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 921,3 917,4 914,5 913,8 918,0 916,5 911,0 913,0 912,9 912,7 914,3 914,0 913,1 911,5 909,8 910,2 916,7 917,5 915,3 911,4 913,0 815,7 810,5 808,4 808,3 807,1 805,0 792,9 788,7 788,9 790,1 793,0 795,4 796,5 794,4 793,2 795,5 798,0 798,2 791,3 781,6 783,3 37,9 37,2 37,4 37,6 37,5 37,4 37,4 37,5 37,3 37,4 38,7 39,0 39,1 38,1 38,1 38,1 38,5 38,4 38,4 31,6 31,7 265,7 264,0 263,2 262,2 261,1 259,5 251,9 249,8 249,5 250,3 251,6 252,6 253,1 253,4 253,1 254,0 254,8 254,6 249,3 248,3 248,5 183,8 182,9 182,5 182,1 181,8 181,2 178,4 177,8 177,8 177,9 177,5 177,7 177,7 177,6 177,3 177,6 178,1 178,3 177,0 177,1 177,4 61,4 60,5 60,2 59,6 59,0 58,1 53,5 52,0 51,8 52,4 54,0 54,8 55,2 55,5 55,5 56,0 56,1 55,8 52,0 51,1 50,7 512,1 509,3 507,9 508,5 508,5 508,1 503,7 501,4 502,1 502,4 502,6 503,8 504,3 502,9 502,0 503,4 504,7 505,3 503,7 501,7 503,1 51,2 50,8 50,8 50,7 50,2 50,2 49,6 49,2 49,4 49,2 49,3 49,3 49,4 49,1 49,2 48,9 48,8 49,0 48,9 48,6 48,7 121,4 120,3 119,8 120,8 121,1 121,3 120,6 120,4 120,8 121,0 120,9 121,2 121,3 120,3 120,0 121,2 121,6 121,8 121,3 121,1 121,7 722,1 717,7 715,6 715,2 713,7 711,6 699,9 695,5 695,8 696,9 698,2 700,3 701,5 699,8 698,6 700,5 701,7 701,5 694,4 691,5 693,0 666,7 662,8 660,9 660,5 659,2 657,7 648,3 645,3 645,8 646,4 647,0 648,7 649,7 648,0 647,0 648,6 649,7 649,9 644,8 643,1 644,8 55,3 55,0 54,7 54,7 54,5 53,9 51,6 50,3 50,0 50,5 51,1 51,5 51,8 51,8 51,6 51,9 52,0 51,7 49,6 48,5 48,2 93,6 92,8 92,8 93,1 93,4 93,4 93,1 93,2 93,0 93,2 94,8 95,1 95,0 94,6 94,6 95,0 96,3 96,7 97,0 90,1 90,3 105,6 106,9 106,1 105,4 110,9 111,5 118,1 124,3 124,1 122,6 121,3 118,6 116,6 117,1 116,6 114,7 118,7 119,3 124,0 129,8 129,8 50,5 51,2 50,9 50,5 53,3 53,3 54,9 57,2 56,9 56,9 57,3 56,7 56,2 57,3 57,4 56,5 58,5 58,7 59,4 61,4 61,2 10,3 10,2 10,1 10,1 14,2 14,0 13,8 14,4 14,4 13,8 13,1 13,1 12,6 12,5 12,2 12,1 15,3 15,6 15,9 16,2 16,3 37,7 37,9 37,4 37,1 37,0 37,1 40,2 41,2 40,9 40,1 39,5 39,5 38,9 38,6 38,3 37,5 37,0 36,8 37,9 39,2 39,1 32,3 32,1 31,7 31,5 32,2 32,5 35,0 36,7 36,8 35,9 35,1 34,0 33,2 32,9 32,7 32,3 32,7 33,0 35,2 36,5 36,9 54,7 54,6 54,6 54,3 54,3 53,6 53,8 54,7 54,4 54,2 54,6 54,4 53,9 54,7 54,5 55,7 55,7 55,7 55,7 55,7 55,7 31,9 32,1 31,4 31,2 31,5 31,9 35,6 40,3 39,2 38,4 35,8 33,9 31,4 31,0 30,5 29,4 28,2 28,0 29,9 33,8 33,0 11,5 11,7 11,6 11,5 12,1 12,2 13,0 13,6 13,6 13,4 13,3 13,0 12,8 12,9 12,8 12,6 13,0 13,0 13,5 14,2 14,2 10,9 11,0 11,0 10,9 11,4 11,6 12,7 13,4 13,5 13,2 12,8 12,4 12,1 12,0 11,9 11,7 12,1 12,1 13,0 13,7 13,7 12,2 12,4 12,4 12,3 12,9 12,9 13,3 13,8 13,8 13,7 13,8 13,6 13,5 13,8 13,9 13,6 14,0 14,1 14,2 14,9 14,8 -1,2 1,3 -0,8 -0,6 5,4 0,6 6,6 6,2 -0,2 -1,4 -1,3 -2,8 -2,0 0,5 -0,5 -1,9 4,1 0,6 4,7 5,8 -0,1 0,6 0,8 0,8 1,4 6,3 1,8 0,9 1,5 1,1 1,1 1,1 0,8 0,8 1,0 0,9 1,5 6,0 2,0 1,4 1,7 1,4 5,6 8,0 5,6 7,3 8,4 8,2 12,2 14,2 6,3 6,6 7,1 6,1 5,3 7,7 5,5 6,4 7,2 7,0 9,3 13,1 6,6 3,9 4,0 4,0 5,5 4,9 5,1 3,4 6,2 4,8 6,2 6,3 6,5 5,3 5,3 4,1 6,4 5,4 5,2 3,5 6,2 6,0 3,5 3,5 3,3 3,8 4,3 4,3 3,2 3,4 2,8 3,0 3,1 3,2 2,7 2,9 2,9 3,4 3,8 3,3 2,8 2,8 2,1 34,1 33,8 33,9 33,9 33,6 33,3 32,7 32,9 32,8 32,2 32,3 32,0 31,0 30,4 29,8 29,3 28,5 27,9 27,1 26,4 26,3 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,6 3,6 3,5 3,5 3,5 3,4 3,3 3,3 3,2 3,1 3,0 3,0 2,9 2,9 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2011 2012 2013 2011 2012 2013 2012 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 2,0 0,1 -0,2 1,1 1,6 0,3 -0,7 -1,0 -1,0 -0,5 0,3 0,6 2,0 0,7 1,0 1,3 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 3,1 -1,1 0,9 0,4 0,1 -1,0 -1,5 -2,0 -0,8 1,1 0,0 3,0 0,3 -2,1 -0,1 -0,5 B Rudarstvo 3,8 3,7 -2,0 5,9 8,4 10,6 2,2 -5,2 4,1 -6,8 -2,9 -2,4 11,9 3,8 4,0 14,9 C Predelovalne dejavnosti 3,9 2,5 2,8 3,1 3,4 2,5 2,0 2,3 1,6 2,9 3,0 3,6 3,8 1,9 2,7 3,9 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2,3 3,3 3,0 -0,5 5,6 3,9 4,9 -0,5 6,2 2,8 3,6 -0,1 8,0 3,6 5,2 6,5 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja -0,1 0,1 0,7 -2,7 2,1 -0,5 0,4 -1,4 0,3 0,1 1,0 1,3 2,8 0,5 0,4 0,7 F Gradbeništvo 2,0 -2,5 -1,4 0,5 -0,3 -2,8 -2,8 -3,8 -2,4 -2,1 0,1 -1,4 1,4 -3,1 -1,3 -0,4 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 2,8 0,8 0,4 3,0 2,1 1,6 0,0 -0,3 -0,2 0,0 0,6 1,2 2,2 1,0 2,9 1,8 H Promet in skladiščenje 2,7 -0,4 -0,2 1,6 2,2 0,6 -1,7 -2,3 -1,1 0,2 -0,9 0,8 0,8 2,0 1,5 2,1 I Gostinstvo 2,1 -0,8 -0,4 -0,6 -0,4 -0,7 -1,0 -1,1 -1,3 -0,7 -0,6 0,9 0,4 -1,7 -1,4 0,5 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 0,9 -0,4 -1,5 -0,2 0,3 1,3 -1,2 -2,0 -0,6 -2,7 -1,1 -1,4 0,2 0,5 2,3 1,7 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 0,6 1,1 0,2 -2,4 4,5 -1,7 2,2 -0,3 -2,1 1,2 1,2 0,3 8,4 3,8 -0,4 -4,4 L Poslovanje z nepremičninami 2,9 -0,5 -0,3 1,6 1,1 -1,3 -0,6 -1,3 -1,1 0,2 -0,6 0,2 2,5 -1,5 -0,1 -1,3 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -0,4 -1,1 -2,4 -1,6 -0,5 -0,8 -1,7 -1,3 -2,2 -3,4 -1,5 -2,6 -0,5 -1,1 -0,7 1,0 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 3,5 0,6 0,0 2,7 3,0 0,3 -0,9 0,2 -2,4 0,7 0,7 0,9 5,1 2,0 -0,2 1,7 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 0,3 -1,8 -1,4 -0,4 -0,2 -1,5 -3,2 -2,4 -2,4 -2,1 -0,6 -0,6 -0,4 -0,7 -0,7 -0,3 P Izobraževanje 0,2 -3,3 -3,3 0,4 -0,3 -2,2 -5,0 -5,6 -5,4 -4,2 -2,0 -1,3 -0,6 -0,5 -1,5 -0,4 Q Zdravstvo in socialno varstvo -0,7 -1,3 -2,0 -0,5 -0,5 -1,0 -1,7 -2,1 -2,3 -2,3 -2,2 -1,4 -0,4 -0,6 -0,3 -1,0 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti -0,7 -2,8 -3,0 -0,3 -0,6 -1,5 -4,4 -4,6 -5,7 -3,8 -1,4 -1,0 -1,9 1,3 -0,9 0,0 S Druge dejavnosti 0,9 -0,9 -0,4 -1,1 0,5 -0,6 -1,0 -2,4 -0,6 -0,7 -1,1 0,9 -0,4 0,0 -0,6 0,1 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno -0,1 -1,2 1,0 0,1 -0,5 -1,3 -1,8 -1,4 0,2 0,6 1,6 1,4 -0,4 -0,9 -1,2 -1,2 Realni (deflator HICP) -1,0 -1,1 1,3 -0,5 -0,9 -1,3 -1,2 -0,8 0,9 0,8 2,2 1,3 -0,6 -1,3 -1,1 -1,4 Realni (deflator ULC) -2,3 -2,9 -2,9 -2,0 -3,3 -3,7 -2,8 -2,2 -1,3 -1,0 -2,0 USD za EUR 1,3917 1,2856 1,3282 1,3480 1,3110 1,3196 1,2515 1,2974 1,3204 1,3066 1,3246 1,3611 1,3224 1,3201 1,3162 1,2789 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2012 2013 2014 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 -1,3 -0,1 -0,7 -1,2 0,4 -2,4 -0,7 -0,3 -1,7 -1,0 -0,2 -0,8 -0,4 0,8 -0,4 0,4 0,7 0,3 0,7 0,7 1,6 -2,5 1,3 -1,9 -3,9 2,5 -5,9 -2,0 1,8 -4,6 0,2 0,6 1,5 1,1 2,2 -3,6 1,5 0,9 1,9 6,2 -1,7 2,3 13,2 1,4 5,4 -0,2 1,5 1,7 -18,0 10,4 0,6 1,1 -5,4 -10,3 -4,8 -1,8 -4,9 -1,8 5,1 -13,0 3,3 -8,1 19,1 1,0 4,3 1,3 0,3 5,2 0,5 1,4 3,5 0,3 1,1 4,4 2,3 2,0 3,4 2,0 3,7 2,4 4,4 3,9 4,0 5,3 0,3 4,0 2,6 8,3 7,8 -6,6 -0,5 5,0 2,6 10,9 6,6 0,7 1,3 10,0 3,1 -2,1 7,4 -0,9 -5,9 1,8 11,9 -2,5 4,0 -0,1 -2,6 2,2 -7,0 1,5 2,7 -1,1 -0,8 1,6 -0,2 -1,1 -0,5 1,7 1,7 0,9 0,8 2,2 0,2 0,5 -6,6 -1,4 -1,9 -5,1 0,2 -6,8 -4,6 -1,2 -3,0 -2,9 -2,2 -3,2 -0,9 1,1 -1,7 0,9 -1,1 -2,5 -0,5 -1,4 0,5 0,0 0,7 0,5 -1,0 0,5 -0,8 -0,6 -0,6 -0,5 0,4 -0,5 0,6 -0,1 1,1 -0,4 1,1 0,8 1,3 1,5 0,8 0,8 -1,9 -6,3 -1,3 2,7 -1,1 -3,9 -1,6 -1,1 -1,4 -0,8 0,7 0,3 -0,4 1,7 0,3 -4,7 2,5 -2,7 3,0 1,3 0,8 -1,2 -0,1 -1,1 -1,9 -0,9 -0,9 -1,4 -2,4 -1,3 -0,2 0,1 -0,6 -1,7 -0,7 -1,0 -0,1 0,8 -0,6 2,4 -0,1 1,4 -0,1 0,8 -1,2 -3,1 0,1 -7,1 1,6 -1,1 -0,5 -0,1 -4,3 -1,9 -1,9 -0,8 -1,8 -0,6 -1,1 -2,3 -0,9 -0,8 -0,5 -0,2 1,8 1,8 3,0 3,5 -4,0 0,3 -1,0 -3,6 -1,6 0,4 3,5 -0,1 4,0 -1,4 1,0 2,7 -3,0 1,5 0,3 0,3 -2,4 0,1 -1,0 -1,1 0,1 -2,3 -1,6 -0,4 -2,1 -0,7 -0,2 0,6 0,2 -0,3 -1,4 0,0 0,5 0,4 -0,4 -1,1 -0,9 -2,7 -0,8 -1,9 -2,4 -0,9 -1,9 -1,0 -0,3 -3,5 -2,8 -3,0 -4,1 -3,0 -2,3 -2,4 0,3 -2,1 -2,6 -3,0 -1,6 -0,3 -0,6 -0,1 0,0 -2,5 1,4 -1,1 0,5 -0,5 -4,3 -2,3 1,4 0,0 0,9 0,8 0,2 1,3 1,0 2,1 -0,3 3,2 3,8 -3,5 -3,4 -3,3 -2,9 -2,9 -2,6 -1,6 -1,7 -2,9 -2,6 -2,2 -3,0 -1,0 -0,4 -0,8 -0,6 0,8 -1,0 -1,5 -1,5 -0,8 -4,6 -4,8 -5,0 -5,2 -5,8 -5,8 -5,3 -5,9 -5,0 -5,4 -4,2 -5,8 -2,5 -2,4 -2,2 -1,3 -1,5 -1,4 -1,1 -0,8 -1,5 -1,6 -2,2 -2,0 -1,0 -2,8 -3,0 -0,4 -2,7 -2,5 -1,6 -3,0 -2,1 -1,7 -2,2 -1,8 -2,4 -1,8 -0,4 -1,8 -1,3 -1,4 -3,5 -4,1 -3,6 -5,4 -6,3 -3,9 -3,7 -4,7 -4,7 -7,5 -4,0 -3,2 -4,2 -0,7 -2,6 -0,9 -1,4 -0,5 -1,1 -0,4 0,8 -1,2 -0,1 -2,2 -0,7 -1,2 -4,0 -1,9 -0,8 -0,1 -0,7 1,0 -1,2 -1,9 -0,8 -1,2 -1,2 0,9 -0,5 2,3 -1,6 -1,0 -1,5 -1,8 -2,1 -1,5 -1,6 -1,7 -0,9 0,1 0,4 0,1 0,2 0,4 1,1 1,6 2,0 1,3 1,3 1,5 1,5 0,9 0,7 -1,4 -1,6 -1,5 -0,5 -1,0 -1,3 -0,1 0,8 1,3 0,5 0,4 0,4 1,6 2,7 2,7 1,3 1,3 1,5 1,2 0,8 0,0 1,2526 1,2288 1,2400 1,2856 1,2974 1,2828 1,3119 1,3288 1,3359 1,2964 1,3026 1,2982 1,3189 1,3080 1,3310 1,3348 1,3635 1,3493 1,3704 1,3610 1,3659 Cene 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 CPI, medletna rast v % 1,8 2,6 1,8 2,5 2,5 2,9 2,6 2,3 1,5 2,1 1,1 0,5 2,3 2,6 2,4 2,3 Hrana in brezalkoholne pijače 4,4 4,1 3,6 3,9 4,2 3,9 4,4 4,4 3,6 4,1 2,3 1,0 4,0 4,7 4,3 3,7 Alkoholne pijače in tobak 5,7 6,5 7,0 4,2 5,1 7,2 9,5 10,6 7,5 7,4 3,0 2,7 4,7 5,1 5,2 5,1 Obleka in obutev -1,5 -0,2 0,2 -2,2 1,6 0,7 -0,8 2,1 -1,2 1,0 -0,8 -0,9 -1,2 0,2 3,0 1,6 Stanovanje 5,6 3,8 3,1 4,9 4,2 4,4 1,8 2,1 2,9 2,8 4,6 1,4 4,7 4,0 3,7 4,9 Stanovanjska oprema 2,7 0,1 -1,2 1,2 0,0 -0,1 -0,9 -1,1 -1,8 -1,2 -0,6 -0,9 0,8 0,7 0,1 -0,7 Zdravje 1,6 0,4 -0,5 -0,2 1,4 0,2 0,3 -0,2 -2,1 0,4 0,1 -0,1 0,1 1,5 1,5 1,3 Prevoz 1,0 3,3 0,3 2,6 3,2 3,9 3,5 1,5 -0,5 0,5 -0,4 -0,2 3,3 4,1 2,8 2,6 Komunikacije 1,2 -2,4 -1,2 -1,2 -2,9 -3,6 -2,0 -3,8 -1,9 1,2 -0,1 -1,4 -2,4 -2,6 -3,2 -2,8 Rekreacija in kultura -1,5 1,4 0,1 2,6 1,2 1,2 0,4 -0,3 -0,5 0,6 0,4 0,4 0,4 0,9 1,2 1,6 Izobraževanje 1,7 2,9 2,6 1,1 1,3 4,3 4,8 4,6 4,6 1,4 -0,1 -0,1 1,2 1,3 1,3 1,3 Gostinske in nastanitvene storitve -6,8 4,5 6,5 2,3 2,5 3,7 9,4 9,2 8,8 7,0 1,6 0,9 2,1 2,8 2,6 2,1 Raznovrstno blago in storitve 2,2 2,4 1,3 2,5 1,2 3,3 2,8 2,4 2,7 0,5 -0,5 1,8 1,9 1,9 1,1 0,6 HICP 2,1 2,8 1,9 2,5 2,5 3,2 3,0 2,7 1,8 2,2 1,1 0,6 2,4 2,9 2,4 2,4 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,3 2,0 1,6 2,2 1,8 2,0 1,9 1,9 1,4 1,9 1,2 1,3 1,6 1,9 1,9 1,7 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 4,5 0,9 0,0 1,3 0,8 0,6 0,6 0,8 0,2 -0,2 -0,6 -0,8 0,7 0,7 1,0 0,7 Domači trg 3,8 1,0 0,3 1,1 0,9 0,9 1,2 1,1 0,3 0,1 -0,3 -1,0 0,6 0,7 1,3 0,8 Tuji trg 5,3 0,7 -0,2 1,6 0,7 0,4 0,1 0,4 0,2 -0,6 -0,9 -0,6 0,8 0,8 0,8 0,5 Na evrskem območju 6,1 0,1 -0,4 0,8 0,2 0,1 -0,5 0,4 0,0 -0,7 -1,3 -1,4 -0,2 0,0 0,4 0,1 Izven evrskega območja 3,6 2,0 0,3 3,4 2,0 1,3 1,5 0,6 0,7 -0,3 0,0 1,1 3,4 2,8 1,7 1,4 Indeks uvoznih cen 5,4 1,9 -0,4 1,9 1,2 1,3 3,2 0,8 -0,5 -0,3 -1,5 -2,1 2,8 2,0 1,2 0,3 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 10,9 12,7 0,2 12,1 12,5 14,5 11,6 5,6 0,1 -0,7 -4,1 -4,6 13,8 14,7 11,8 10,9 Naftni derivati 11,9 13,0 1,7 12,3 12,7 14,4 12,6 6,4 0,4 0,4 -0,4 -0,9 14,2 15,3 11,9 10,8 Promet 1,1 1,6 11,3 0,7 0,0 0,0 5,7 8,6 8,6 17,3 10,9 14,6 0,0 0,0 0,0 0,0 Ostale regulirane cene2 0,0 -0,6 -1,5 -0,2 -0,3 0,1 -1,8 -3,9 -2,9 -0,8 1,5 2,2 -0,3 -0,3 -0,3 -0,3 Regulirane cene skupaj 2,8 9,2 1,2 7,3 9,5 11,0 8,9 4,3 0,5 1,0 -0,8 -1,0 10,6 11,1 9,0 8,5 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 'sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 2012 2013 2014 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 2,4 2,9 3,3 2,7 2,3 2,7 2,4 2,7 2,0 1,5 1,2 1,9 2,6 2,2 1,4 1,3 1,3 0,7 0,8 0,1 0,6 4,1 3,7 4,0 4,3 4,2 4,7 5,2 4,1 3,9 3,3 3,1 4,4 4,4 4,3 3,5 2,4 2,2 2,2 1,6 0,9 0,4 7,4 7,1 7,0 9,6 9,5 9,4 11,2 10,7 10,0 7,8 7,4 7,5 7,5 7,5 7,1 3,0 3,0 3,0 2,6 2,7 2,6 0,8 1,8 -0,3 -1,5 -1,7 0,8 1,6 6,5 -1,3 0,0 -3,1 -0,5 1,1 0,1 1,7 0,3 0,1 -2,9 -2,2 -3,2 2,5 3,9 4,2 5,2 2,7 1,5 1,3 0,7 2,8 2,9 3,3 2,8 2,5 3,4 2,7 2,1 3,9 4,8 5,2 3,6 0,4 0,1 -0,3 0,1 -0,2 -0,8 -1,2 -0,7 -0,5 -1,5 -1,1 -2,2 -1,9 -1,4 -1,3 -0,8 -1,5 -0,4 -0,4 -0,9 -1,4 -0,5 -0,7 0,1 0,2 0,3 0,3 0,4 0,2 -0,1 0,2 -0,7 -2,0 -2,1 -2,2 0,0 0,3 0,7 0,0 0,0 0,2 -0,2 -0,4 0,4 2,4 4,5 4,7 3,9 3,3 3,4 2,0 1,9 0,6 -0,9 -0,9 0,2 2,0 0,0 -0,4 -0,6 -0,3 -0,3 0,1 -0,9 0,2 -3,1 -4,4 -3,2 -1,6 -3,3 -1,1 -3,6 -4,6 -3,2 -2,2 -2,3 -1,3 0,0 2,5 1,1 1,6 -0,5 -1,5 -1,6 -1,3 -1,4 1,3 1,2 1,2 0,1 0,9 0,2 -0,4 -0,4 -0,1 -0,4 -0,5 -0,6 0,7 0,9 0,2 0,9 0,4 -0,1 0,7 0,3 0,0 1,3 5,9 5,7 4,8 5,0 4,7 4,6 4,7 4,7 4,6 4,6 4,6 4,6 0,1 -0,5 0,1 -0,3 0,0 0,0 -0,2 -0,2 1,4 0,9 8,9 9,1 9,7 9,3 9,3 9,2 9,0 8,6 8,6 9,1 9,6 9,9 2,0 2,0 1,5 1,4 0,6 0,9 1,3 2,5 3,7 3,7 3,1 2,9 2,4 2,4 2,5 2,4 2,1 2,9 3,1 1,2 0,2 0,1 0,7 1,0 -3,2 1,7 1,7 1,9 2,6 3,1 3,7 3,2 2,8 3,1 2,8 2,9 2,2 1,6 1,6 2,2 2,8 2,2 1,5 1,1 1,2 0,9 0,9 0,2 0,6 1,9 2,0 2,0 1,9 1,8 2,0 1,9 2,2 1,6 1,4 1,3 1,5 2,0 2,1 1,7 1,6 1,4 0,7 1,2 1,1 1,6 0,8 0,4 0,7 0,8 0,7 0,4 0,4 1,1 0,8 0,5 0,2 0,0 -0,3 0,0 -0,4 -0,5 -0,7 -0,5 -0,5 -1,0 -0,9 0,9 0,8 0,9 1,2 1,3 1,0 1,1 1,1 1,1 0,6 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 -0,2 -0,4 -0,3 -0,3 -1,1 -1,5 0,6 0,1 0,6 0,4 0,1 -0,2 -0,3 1,0 0,5 0,5 0,3 -0,2 -0,6 -0,2 -0,9 -0,9 -1,1 -0,7 -0,6 -0,9 -0,4 0,5 -0,5 0,2 -0,1 -0,6 -0,8 -0,8 1,2 0,7 0,3 0,0 -0,4 -0,8 -0,3 -1,0 -1,0 -1,5 -1,4 -1,2 -1,8 -1,2 1,0 1,3 1,6 1,7 1,8 1,1 1,0 0,6 0,2 0,8 1,1 0,3 -0,3 0,0 -0,6 -0,4 -0,3 0,8 0,8 1,1 1,3 0,1 1,1 2,7 2,9 3,7 3,0 2,1 0,6 -0,3 -0,6 -1,3 0,5 1,2 -0,4 -1,6 -1,5 -2,0 -0,9 -1,5 -2,0 -2,7 10,1 14,6 18,8 14,7 10,4 9,8 7,5 6,4 2,9 -0,6 -0,7 1,8 3,8 -1,3 -4,2 -5,9 -3,8 -2,5 -3,4 -5,7 -4,6 9,2 14,4 19,4 15,8 11,4 10,5 8,1 7,7 3,6 -0,8 -0,9 3,1 5,5 -0,3 -3,5 -2,4 -0,2 1,6 0,8 -2,5 -0,9 0,0 0,0 0,0 0,0 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 17,3 17,3 17,3 17,3 8,0 8,0 14,6 14,6 14,6 0,1 0,1 0,1 -3,0 -1,1 -1,1 -3,9 -3,9 -3,9 -3,8 -3,8 -1,1 -0,8 -0,8 -0,8 2,7 0,8 0,8 3,7 1,4 1,4 7,9 11,0 14,0 10,1 8,5 8,1 5,6 4,9 2,4 -0,1 -0,3 2,0 4,3 0,5 -1,6 -1,4 -1,0 -0,1 0,1 -2,0 -1,2 Plačilna bilanca 2011 2012 2013 2011 2012 2013 2012 Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 Q3 | Q4 2 1 3 | 4 | 5 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun 146 1.159 2.224 0 96 262 320 482 484 683 616 440 -76 195 89 23 Blago1 -957 -110 632 -356 -149 -45 60 24 131 236 246 19 -39 4 7 -31 Izvoz 21.450 21.631 22.105 5.403 5.364 5.559 5.283 5.424 5.390 5.644 5.444 5.626 1.726 1.992 1.807 1.862 Uvoz 22.407 21.741 21.473 5.758 5.514 5.604 5.223 5.400 5.259 5.408 5.199 5.607 1.765 1.988 1.800 1.892 Storitve 1.476 1.803 2.004 375 418 444 528 414 503 540 572 388 106 161 148 156 Izvoz 4.842 5.166 5.422 1.217 1.118 1.237 1.502 1.310 1.209 1.325 1.558 1.330 325 417 392 410 Uvoz 3.365 3.363 3.418 841 700 793 974 896 706 785 985 942 219 256 244 254 Dohodki -524 -552 -435 -81 -145 -168 -198 -42 -72 -115 -120 -128 -41 -68 -44 -99 Prejemki 936 699 857 259 131 188 174 206 225 206 214 213 42 48 54 63 Izdatki 1.460 1.251 1.292 340 276 356 372 247 296 320 334 342 83 116 98 162 Tekoči transferi 151 18 23 62 -28 31 -70 86 -79 22 -82 161 -101 98 -23 -3 Prejemki 1.404 1.410 1.452 371 348 366 285 411 333 356 294 469 68 207 97 113 Izdatki 1.253 1.392 1.429 310 377 336 355 325 412 334 375 308 169 110 120 116 Kapitalski in finančni račun -474 -1.206 -2.979 -175 67 -249 -540 -484 -879 -777 -847 -476 152 -172 -168 -162 Kapitalski račun -85 -92 -37 -80 -24 11 -30 -49 -5 -40 -31 39 -6 -14 24 5 Finančni račun -389 -1.114 -2.942 -94 91 -260 -511 -434 -874 -737 -816 -515 158 -158 -193 -167 Neposredne naložbe 633 166 -555 151 146 98 84 -162 -62 -673 -16 196 77 123 -92 144 Domače v tujini -85 212 -44 -156 41 127 39 5 -110 51 -2 16 17 36 -6 53 Tuje v Sloveniji 718 -46 -511 307 105 -29 45 -167 48 -725 -14 180 60 87 -86 91 Naložbe v vrednostne papirje 1.839 -218 3.981 -20 -923 124 -982 1.564 131 2.100 -424 2.173 -820 -324 76 133 Finančni derivativi -155 -203 -453 -24 -23 -21 -31 -129 23 -224 -120 -133 9 -31 -6 -7 Ostale naložbe -2.777 -890 -5.910 -221 851 -455 439 -1.726 -1.033 -1.920 -174 -2.782 834 27 -171 -435 Terjatve -1.490 -1.474 -1.907 567 -1.466 -95 205 -118 -1.284 -633 141 -131 102 -956 -383 119 Komercialni krediti -49 65 -35 316 -347 -35 109 339 -364 -50 91 288 -85 -176 24 -32 Posojila -55 -319 -20 19 3 -95 84 -310 25 -178 89 43 128 -147 -153 -28 Gotovina, vloge -1.341 -1.177 -1.699 249 -1.131 11 -33 -24 -928 -332 -46 -393 42 -629 -258 164 Ostale terjatve -46 -45 -153 -18 10 24 45 -124 -17 -73 7 -69 17 -4 4 15 Obveznosti -1.287 584 -4.003 -788 2.317 -359 234 -1.608 251 -1.287 -315 -2.651 732 983 212 -554 Komercialni krediti 107 265 -146 17 161 136 -96 63 -300 93 -200 260 147 93 -16 -72 Posojila -1.234 -729 441 -752 -121 -223 -178 -208 374 602 -530 -6 -211 14 103 -213 Vloge -169 1.026 -4.246 -57 2.287 -288 530 -1.503 188 -1.981 429 -2.883 833 904 115 -278 Ostale obveznosti 9 23 -52 3 -11 17 -22 39 -12 -2 -15 -23 -36 -29 10 9 Mednarodne denarne rezerve2 72 31 -5 19 39 -6 -21 19 67 -19 -83 30 59 48 0 -2 Statistična napaka 328 47 756 174 -163 -13 220 2 395 94 231 36 -76 -23 80 139 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.042 2.112 2.136 540 477 569 514 552 517 525 522 572 159 175 183 189 Blaga za vmesno porabo 12.008 12.138 12.522 2.931 3.063 3.101 3.019 2.955 3.078 3.182 3.139 3.123 996 1,110 1,009 1,049 Blaga za široko porabo 6.950 6.811 6.970 1.803 1.685 1.734 1.604 1.788 1.673 1.817 1.668 1.811 528 657 559 572 Uvoz investicijskega blaga 2.505 2.402 2.558 736 562 584 570 687 645 665 562 686 159 228 186 201 Blaga za vmesno porabo 14.107 14.005 13.690 3.490 3.636 3.578 3.410 3.382 3.477 3.462 3.297 3.454 1,171 1,294 1,177 1,209 Blaga za široko porabo 5.943 5.671 5.949 1.524 1.435 1.400 1.350 1.486 1.394 1.488 1.480 1.587 456 533 449 475 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2012 2013 2014 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 150 59 61 200 196 230 56 64 80 340 298 133 252 251 161 204 168 57 216 92 22 -21 48 -73 84 43 98 -117 -50 58 124 135 -21 122 139 16 91 62 -13 -29 72 48 1,891 1,829 1,606 1,848 1,961 1,926 1,537 1,718 1,737 1,935 1,963 1,844 1,837 1,960 1,554 1,930 2,034 1,911 1,681 1,852 1,819 1,912 1,781 1,679 1,764 1,918 1,828 1,654 1,768 1,680 1,811 1,828 1,866 1,715 1,821 1,538 1,839 1,973 1,924 1,710 1,779 1,771 140 147 189 192 183 145 86 170 122 212 173 186 181 199 208 165 151 124 114 117 111 434 512 512 477 467 415 427 391 354 464 433 438 455 532 537 488 456 411 463 383 348 295 366 323 285 284 270 341 221 232 253 259 251 274 333 329 324 306 287 349 266 237 -25 -110 -32 -56 -8 -14 -19 -25 -24 -23 -30 -44 -41 -39 -40 -41 -44 -42 -42 -47 -58 72 54 55 65 58 59 88 75 73 77 69 69 68 75 69 70 70 69 74 67 64 97 164 87 121 66 73 108 100 97 100 99 112 109 113 109 111 114 112 116 113 122 56 -25 -24 -21 -21 1 106 -30 -76 27 21 11 -10 -48 -23 -11 0 -11 172 -50 -79 156 112 85 88 90 109 212 86 95 152 139 115 102 101 91 102 102 88 279 77 85 100 137 109 109 112 108 106 116 171 125 118 104 112 149 114 113 102 98 107 128 165 81 -55 -243 -242 -384 -348 248 -397 -89 -393 -324 -153 -299 -232 -298 -318 -390 -98 13 -79 55 -18 9 -10 -29 -13 -40 3 -1 -5 0 0 -27 -13 4 -12 -23 10 -3 33 1 0 100 -65 -233 -213 -372 -308 245 -397 -84 -393 -324 -127 -286 -236 -285 -295 -400 -95 -20 -81 55 45 87 -28 25 -45 31 -149 51 25 -138 -701 -3 31 44 -4 -56 295 -68 -31 11 72 80 13 43 -16 -6 42 -32 -8 -7 -94 -8 22 38 -4 -2 4 62 -12 -34 -34 5 -35 74 -71 41 -39 -11 -117 60 32 -45 -693 -25 -7 48 -1 -61 233 -56 3 45 67 -86 -644 -152 -187 1,674 -54 -56 -156 17 270 -143 2,589 -346 -129 -90 -204 -24 1,823 374 410 2,740 -7 -9 -3 -19 -44 -40 -44 -34 65 -8 -7 -67 -151 -84 -56 20 -59 -5 -69 9 -72 151 541 -46 -56 -1,982 -256 512 -281 -201 -551 510 -2,671 241 15 -138 -51 -613 -1,839 -330 -449 -2,569 169 122 147 -64 -294 -422 597 -337 -374 -574 -218 -404 -11 -3 206 -62 -444 -131 444 -486 -1,145 -27 16 158 -65 -28 37 330 -62 -86 -217 -25 55 -80 -2 182 -90 -55 19 325 -43 -96 86 40 51 -8 17 -49 -277 4 8 13 -69 -68 -41 11 75 4 -34 -17 94 -12 29 105 36 -77 8 -132 -406 514 -274 -297 -357 -55 -396 120 -11 -59 24 -287 -85 -21 -388 -1,112 5 30 15 0 -151 -4 31 -5 1 -13 -69 6 -10 -1 8 0 -68 -48 47 -43 34 -18 419 -193 8 -1,688 166 -85 55 172 23 728 -2,267 252 18 -344 11 -169 -1,708 -774 36 -1,425 224 -8 -144 56 6 18 40 -234 86 -152 -5 35 64 -127 -137 64 76 136 48 -281 101 -114 -83 -62 -32 14 -194 -28 34 -151 492 675 -14 -59 -372 43 -201 12 -6 -11 20 -218 -126 527 12 -9 -1,726 358 -136 274 234 -319 68 -2,299 251 524 -250 155 -259 -1,843 -780 224 -1,296 -2 -17 1 -6 18 -17 38 -18 3 2 -10 12 -4 -7 0 -8 3 5 -31 75 -12 -4 -41 -3 23 26 11 -18 22 11 33 17 25 -61 -82 3 -4 1 -6 35 -62 -116 -231 -4 182 42 188 118 -304 333 9 53 26 20 47 -20 137 114 223 41 -228 -13 -77 196 172 164 179 193 191 168 156 159 202 181 176 169 200 146 176 195 194 182 165 np 1,042 1,052 935 1,032 1,116 1,062 777 1,008 988 1,082 1,109 1,054 1,019 1,116 924 1,098 1,173 1,073 877 1,090 np 603 554 460 590 610 628 550 507 554 611 633 576 609 601 448 619 626 603 583 560 np 197 217 163 190 219 209 259 196 195 254 218 259 188 203 154 205 221 240 225 182 np 1,192 1,175 1,096 1,140 1,244 1,160 978 1,223 1,110 1,144 1,199 1,201 1,062 1,176 988 1,132 1,243 1,209 1,002 1,140 np 475 442 447 461 530 508 448 445 467 483 491 490 506 510 440 530 552 519 516 477 np Denarna gibanja in obrestne mere 2011 2012 2013 2011 2012 11 1 12 1|2|3|4|S|6|7|8|9 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 1C2 221 233 83 1C2 111 119 182 169 188 2C4 227 227 2C7 Centralna država (S.1311) 4.299 5.C57 6.563 3.436 4.299 4.465 4.58C 4.8C1 4.752 4.796 4.811 4.87C 4.8C5 4.874 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 5S4 61C 581 554 584 588 589 588 591 58C 584 589 59C 585 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.454 9.267 8.917 9.467 9.454 9.421 9.391 9.412 9.38C 9.38C 9.362 9.341 9.346 9.338 Nefinančne družbe (s.11) 2C.S76 19.47C 14.9C3 21.434 2C.876 2C.976 2C.896 2C.933 2C.922 2C.843 2C.693 2C.561 2C.488 2C.398 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.229 2.135 1.764 2.277 2.229 2.21C 2.234 2.323 2.32C 2.3CC 2.291 2.247 2.244 2.21C Denarni sektor (S.121, 122) 5.445 5.194 5.C2C 5.224 5.445 5.111 4.846 5.644 5.527 5.613 5.918 5.248 5.237 5.21C Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 35.692 34.55S 29.62C 35.784 35.692 35.4C7 35.334 36.1C3 35.955 35.979 36.2C2 35.461 35.422 35.316 V tuji valuti 1.536 1.3C9 1.C97 1.557 1.536 1.529 1.5C5 1.492 1.472 1.458 1.439 1.423 1.4C2 1.372 Vrednostni papirji skupaj 5.659 5.S62 7.C27 5.C52 5.659 5.837 5.697 6.1C5 6.C66 6.C76 6.C18 5.972 5.886 5.928 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 2S.42C 29.5S2 27.C51 27.376 28.42C 28.359 27.926 3C.197 3C.165 3C.2C8 3C.322 29.7C3 29.591 29.354 Čez noč S.245 S.67S 8.558 8.436 8.245 8.399 8.195 8.177 8.4C4 8.375 9.151 8.573 8.633 8.523 Vezane vloge - kratkoročne 7.S6S 7.C56 6.689 7.791 7.868 7.688 7.468 7.553 7.362 7.441 7.111 7.134 7.C52 6.964 Vezane vloge - dolgoročne 12.24S 13.7SC 11.569 11.C89 12.248 12.18C 12.171 14.395 14.319 14.3C9 13.982 13.93C 13.851 13.751 Kratkoročne vloge na odpoklic 59 68 235 6C 59 92 92 72 8C 83 78 66 55 116 Vloge v tuji valuti skupaj 579 552 487 538 579 57C 564 577 568 559 583 597 591 579 Čez noč 3S6 372 324 365 386 391 384 384 385 381 397 41C 412 397 Vezane vloge - kratkoročne 133 123 91 114 133 117 12C 132 124 116 125 125 119 124 Vezane vloge - dolgoročne 59 56 72 58 59 61 59 6C 58 61 6C 61 59 57 Kratkoročne vloge na odpoklic 1 1 C 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč C,22 C,2C C,11 C,26 C,24 C,24 C,24 C,23 C,22 C,22 C,22 C,19 C,19 C,18 Vezane vloge do 1 leta 2,15 2,31 1,86 2,27 2,28 2,39 2,35 2,38 2,38 2,37 2,29 2,27 2,23 2,23 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,46 5,48 5,4C 5,43 5,27 5,37 5,4C 5,46 5,36 5,45 5,42 5,37 5,41 5,62 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,69 5,32 3,86 5,2C 6,51 3,79 3,CC 6,C4 5,81 6,27 5,83 3,94 5,C6 6,52 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,25 C,SS C,54 1,25 1,CC 1,CC 1,CC 1,CC 1,CC 1,CC 1,CC C,75 C,75 C,75 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 1,39 C,57 C,22 1,48 1,43 1,22 1,C5 C,86 C,74 C,68 C,66 C,5C C,33 C,25 6-mesečni 1,64 C,S3 C,34 1,71 1,67 1,5C 1,35 1,16 1,C4 C,97 C,93 C,78 C,6C C,48 LIBOR za CHF 3-mesečni C,12 C,C7 C,C2 C,C5 C,C5 C,C6 C,C8 C,1C C,11 C,11 C,C9 C,C7 C,C5 C,C5 6-mesečni C,1S C,15 - C,C9 C,1C C,11 C,14 C,16 C,18 C,19 C,18 C,18 C,16 C,16 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2012 2013 2014 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 2 1 3 226 224 221 232 233 229 233 233 233 233 232 231 232 233 233 239 239 246 5.138 5.144 5.057 5.036 5.111 5.048 5.451 5.361 4.999 5.108 5.024 4.995 4.965 4.881 6.563 6.447 6.437 6.476 583 580 610 609 613 609 610 600 600 601 601 604 610 570 581 585 585 584 9.341 9.318 9.267 9.191 9.160 9.159 9.141 9.107 9.099 9.050 9.059 9.052 9.031 8.996 8.917 8.879 8.849 8.853 20.294 20.044 19.470 19.425 19.265 19.152 19.022 18.889 18.832 18.639 18.633 18.501 18.102 17.918 14.903 14.692 14.599 14.543 2.204 2.186 2.135 2.116 2.102 2.028 2.000 1.990 1.999 1.992 1.983 1.978 1.962 1.966 1.764 1.994 1.969 1.964 4.930 5.012 5.194 5.085 5.300 5.389 4.957 5.423 5.255 5.190 5.320 5.311 5.198 4.752 5.020 5.014 5.294 4.818 35.131 34.943 34.558 34.349 34.342 34.336 33.765 34.040 33.902 33.612 33.754 33.705 33.198 32.569 29.620 29.594 29.706 29.154 1.354 1.348 1.309 1.263 1.277 1.264 1.236 1.235 1.223 1.203 1.192 1.177 1.152 1.144 1.097 1.090 1.075 1.046 6.004 5.990 5.862 5.846 5.927 5.780 6.177 6.091 5.657 5.762 5.669 5.554 5.513 5.366 7.027 6.922 6.945 7.030 29.460 30.062 29.582 29.575 29.961 30.070 29.665 30.497 29.943 30.228 30.184 30.194 30.091 29.645 27.051 27.255 27.501 27.034 8.651 8.763 8.678 8.726 9.185 8.997 8.919 8.806 8.923 9.124 9.055 8.812 8.861 8.729 8.558 8.779 9.066 8.979 6.980 7.417 7.056 6.905 6.827 7.140 7.148 7.712 7.626 7.652 7.696 8.260 8.222 8.110 6.689 6.730 6.888 6.893 13.755 13.763 13.780 13.863 13.829 13.775 13.424 13.787 13.189 13.203 13.159 12.843 12.688 12.495 11.569 11.422 11.264 10.852 74 119 68 81 120 158 174 192 205 249 274 279 320 311 235 324 283 310 571 576 552 538 554 549 520 548 536 520 541 521 506 511 487 493 488 490 388 399 372 372 383 363 361 354 340 342 362 333 324 334 324 328 324 333 126 119 123 109 114 128 103 103 113 97 95 109 104 98 91 93 93 90 56 57 56 56 56 57 55 91 82 81 84 79 78 79 72 72 71 67 1 1 1 1 1 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,17 0,17 0,17 0,14 0,13 0,13 0,13 0,12 0,11 0,10 0,10 0,10 0,10 0,09 0,09 0,09 0,08 0,08 2,28 2,28 2,24 2,28 2,18 2,10 2,01 2,01 1,97 1,89 1,78 1,65 1,56 1,48 1,46 1,36 1,22 1,15 5,53 6,00 5,31 5,46 6,40 5,03 5,49 5,39 5,30 5,34 5,31 5,11 5,49 5,17 5,36 5,38 5,42 5,26 6,51 5,48 5,57 3,75 3,76 3,70 3,48 5,68 3,03 2,66 3,37 3,73 4,71 4,59 6,58 3,98 4,21 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,21 0,19 0,19 0,20 0,22 0,21 0,21 0,20 0,21 0,22 0,23 0,22 0,23 0,22 0,28 0,29 0,29 0,30 0,41 0,36 0,32 0,34 0,36 0,33 0,32 0,30 0,32 0,34 0,34 0,34 0,34 0,33 0,37 0,40 0,39 0,41 0,02 0,03 0,01 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,03 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,11 0,12 0,07 0,08 0,08 0,09 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 - - - - - Javne finance 2011 2012 2013 2011 2012 2013 2012 Q4 Q1 I Q2 | Q3 | Q4 Q1 I Q2 | Q3 | Q4 3 1 4 | 5 | 6 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.982,3 14.999,1 14.725,1 4.016,5 3.618,4 3.712,2 3.577,2 4.091,3 3.419,9 3.495,0 3.733,1 4.077,2 1.342,3 1.283,2 1.159,7 1.269,3 Tekoči prihodki 14.037,9 14.030,6 13.634,7 3.715,6 3.410,8 3.485,9 3.367,4 3.766,5 3.184,6 3.293,1 3.510,9 3.646,1 1.202,5 1.230,7 1.101,4 1.153,8 Davčni prihodki 13.209,2 13.118,3 12.647,9 3.472,7 3.172,7 3.314,0 3.170,4 3.461,2 2.946,8 3.107,4 3.188,1 3.405,6 1.114,0 1.174,5 1.049,3 1.090,3 Davki na dohodek in dobiček 2.723,5 2.656,6 2.137,4 697,5 629,5 723,0 511,1 793,0 577,1 510,9 442,5 606,9 195,6 248,3 194,8 279,9 Prispevki za socialno varnost 5.267,6 5.244,1 5.127,2 1.346,2 1.342,5 1.332,8 1.306,4 1.262,4 1.264,9 1.283,4 1.261,3 1.317,6 461,0 441,3 449,0 442,5 Davki na plačilno listo in delovno silo 29,2 25,6 23,4 8,2 7,2 6,4 5,8 6,1 5,5 6,1 5,5 6,3 3,2 2,2 2,2 2,0 Davki na premoženje 215,2 233,9 253,5 53,1 26,6 64,8 79,4 63,1 24,2 67,8 91,3 70,3 8,7 10,5 27,4 26,9 Domači davki na blago in storitve 4.856,2 4.876,1 5.027,3 1.324,9 1.164,0 1.164,5 1.244,1 1.303,4 1.039,2 1.224,7 1.357,0 1.406,4 438,0 460,7 371,2 332,7 Davki na medn. trgov. in transaksije 100,2 82,5 77,5 25,1 22,3 21,9 17,9 20,5 19,4 22,9 18,2 17,0 8,3 8,8 6,6 6,5 Drugi davki 17,2 -0,6 1,5 17,6 -19,4 0,5 5,8 12,6 16,5 -8,4 12,4 -19,0 -0,7 2,7 -1,9 -0,3 Nedavčni prihodki 828,7 912,3 986,8 242,9 238,1 171,9 197,0 305,3 237,8 185,7 322,8 240,5 88,5 56,2 52,1 63,6 Kapitalski prihodki 65,3 62,5 67,0 21,7 10,5 10,8 11,7 29,5 10,7 13,1 12,8 30,4 4,1 2,4 3,5 4,8 Prejete donacije 10,4 9,2 32,3 4,0 1,3 1,8 1,6 4,5 12,9 2,7 14,7 2,1 0,8 0,6 0,9 0,4 Transferni prihodki 53,8 51,7 52,9 0,6 0,1 0,5 50,0 1,1 0,5 0,4 50,9 1,1 0,0 0,1 0,0 0,4 Prejeta sredstva iz EU 814,9 845,1 938,2 274,6 195,6 213,2 146,6 289,7 211,2 185,6 143,8 397,5 134,9 49,4 53,9 109,9 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.546,3 16.125,7 16.282,7 4.240,0 4.326,5 3.857,4 3.836,0 4.105,7 4.137,4 4.011,6 3.846,2 4.287,6 1.388,7 1.366,7 1.249,3 1.241,5 Tekoči odhodki 6.926,7 6.813,5 6.836,4 1.640,3 1.995,1 1.668,7 1.553,2 1.596,6 1.842,8 1.819,0 1.496,7 1.677,8 667,4 628,1 515,4 525,2 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.882,7 3.727,7 3.617,0 950,4 958,3 973,9 910,8 884,7 908,5 936,6 871,2 900,6 310,7 329,8 315,6 328,5 Izdatki za blago in storitve 2.443,4 2.373,0 2.237,4 638,9 589,7 599,1 551,1 633,1 559,1 565,9 526,7 585,7 191,4 216,0 192,1 191,0 Plačila obresti 526,7 647,9 840,1 29,3 431,8 81,5 79,4 55,3 319,1 295,2 77,8 148,0 160,6 77,3 2,6 1,6 Sredstva, izločena v rezerve 73,9 64,9 141,9 21,6 15,3 14,3 11,8 23,4 56,2 21,3 20,8 43,6 4,7 5,0 5,2 4,1 Tekoči transferi 7.818,9 7.687,0 7.671,1 1.944,4 1.957,3 1.878,7 1.903,2 1.947,8 1.948,5 1.893,7 1.922,4 1.906,4 617,1 638,5 627,2 613,0 Subvencije 496,3 502,7 519,3 128,2 177,1 107,8 57,3 160,5 190,5 111,9 77,5 139,4 19,6 47,2 31,8 28,8 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.533,5 6.384,2 6.343,0 1.598,3 1.609,2 1.588,7 1.636,6 1.549,7 1.576,7 1.585,9 1.626,0 1.554,3 539,3 530,2 531,1 527,4 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 737,2 741,0 734,4 203,2 158,0 169,6 196,7 216,8 158,1 185,2 185,7 205,5 55,6 56,3 59,0 54,2 Tekoči transferi v tujino 52,0 59,0 74,4 14,6 13,0 12,5 12,6 20,8 23,3 10,7 33,2 7,2 2,6 4,6 5,2 2,7 Investicijski odhodki 1.023,5 915,0 1.030,8 391,6 165,3 179,2 223,4 347,2 141,6 146,3 259,7 483,2 53,6 50,9 63,9 64,3 Investicijski transferi 372,1 319,9 319,0 159,4 47,0 44,3 74,3 154,3 42,5 52,0 69,3 155,1 16,1 14,3 10,2 19,8 Plačila sredstev v proračun EU 405,1 390,3 425,5 104,4 161,8 86,5 82,0 59,9 161,8 100,5 98,0 65,0 34,6 34,9 32,5 19,1 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.564,1 -1.126,6 -1.557,6 Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. * Podatki o prihodkih za mesec november 2012 vključujejo popravke v evidencah DURS za obdobje januar - oktober 2012, ki so bili posledica odprave tehničnih napak v novem informacijskem sistemu DURS. 2012 2013 2014 7 1 8 1 9 1 10 1 11* 1 12 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1.188,8 1.234,9 1.153,5 1.300,4 1.304,0 1.486,9 1.183,0 1.143,6 1.093,2 1.187,0 1.133,7 1.174,3 1.290,1 1.204,9 1.238,2 1.275,2 1.201,0 1.601,0 1.230,7 1.196,3 1.120,0 1.189,9 1.057,5 1.256,4 1.228,5 1.281,6 1.130,5 1.072,7 981,5 1.107,7 1.060,8 1.124,5 1.225,5 1.159,5 1.125,9 1.210,9 1.144,3 1.290,9 1.198,2 1.139,6 1.059,0 1.107,5 1.003,9 1.188,8 1.161,5 1.111,0 1.076,5 955,1 915,2 1.046,5 997,0 1.063,9 1.061,0 1.063,1 1.064,0 1.142,4 1.067,1 1.196,1 1.135,8 994,4 91,6 210,5 209,0 215,7 311,1 266,3 199,9 194,1 183,1 70,9 163,5 276,6 62,6 188,7 191,2 187,8 190,0 229,1 207,0 199,3 432,2 446,0 428,2 430,0 360,0 472,3 424,7 418,9 421,4 432,4 426,3 424,7 423,0 419,4 418,9 420,1 427,8 469,7 430,5 445,0 2,2 1,7 1,9 2,0 1,6 2,5 1,9 1,8 1,8 2,1 2,0 2,0 2,2 1,6 1,6 1,9 2,0 2,5 1,7 1,4 26,3 26,4 26,6 20,0 30,5 12,7 6,1 9,0 9,0 17,3 30,4 20,1 32,1 29,3 29,8 19,9 35,7 14,8 6,8 6,6 496,8 414,2 333,2 512,5 444,9 346,1 438,3 319,3 281,6 521,1 375,5 328,1 527,3 408,0 421,6 512,7 408,8 485,0 478,9 329,6 5,9 5,6 6,3 7,6 7,5 5,4 5,3 6,3 7,9 8,3 7,6 7,0 6,6 6,3 5,3 5,8 6,1 5,1 5,0 7,2 4,2 3,0 -1,4 1,0 5,9 5,7 0,3 5,7 10,5 -5,7 -8,2 5,5 7,2 9,7 -4,5 -5,8 -3,2 -10,0 6,0 5,3 60,9 82,4 53,6 67,6 67,0 170,7 54,0 117,5 66,2 61,2 63,9 60,6 164,5 96,4 61,9 68,5 77,2 94,7 62,4 145,2 4,7 2,9 4,1 3,6 5,3 20,6 4,0 3,5 3,1 4,1 4,6 4,4 5,8 2,7 4,4 4,7 5,5 20,2 3,8 4,4 0,4 0,7 0,4 0,3 1,1 3,1 0,2 12,4 0,3 0,9 0,3 1,4 10,4 0,2 4,0 0,3 0,5 1,2 0,6 0,1 0,0 0,1 49,8 0,5 0,2 0,3 0,4 0,0 0,1 0,0 0,0 0,3 0,3 0,4 50,2 0,3 0,5 0,4 0,7 0,1 63,7 41,3 41,6 39,7 68,9 181,1 47,9 55,1 108,2 74,1 67,9 43,6 48,0 42,0 53,8 59,0 50,2 288,3 27,4 52,0 1.346,7 1.241,2 1.248,1 1.332,7 1.352,4 1.420,6 1.460,9 1.348,6 1.327,9 1.452,2 1.260,2 1.299,3 1.373,0 1.179,8 1.293,4 1.332,4 1.367,6 1.587,6 1.439,9 1.474,7 530,0 507,0 516,2 563,7 530,6 502,2 664,4 568,6 609,9 727,3 519,2 572,5 503,8 460,8 532,1 532,6 565,1 580,1 624,9 672,0 323,3 305,0 282,5 294,3 314,8 275,6 327,2 269,0 312,4 294,5 280,7 361,5 295,0 290,5 285,7 285,1 295,5 320,0 299,9 345,5 199,0 195,1 157,0 215,4 209,5 208,3 197,1 155,4 206,6 197,5 194,0 174,3 198,3 161,0 167,4 173,1 183,1 229,6 176,1 183,7 5,1 2,2 72,1 48,5 2,3 4,5 133,3 101,8 83,9 227,9 38,8 28,5 3,9 1,7 72,2 66,8 78,8 2,3 141,9 135,9 2,5 4,7 4,6 5,5 4,1 13,8 6,8 42,4 7,0 7,3 5,7 8,3 6,5 7,6 6,8 7,6 7,7 28,2 7,0 6,8 697,0 607,4 598,8 611,3 662,3 674,2 683,1 639,8 625,7 637,4 633,4 622,9 731,8 582,5 608,2 617,1 628,6 660,7 697,1 652,5 14,7 20,6 22,0 27,4 68,1 65,0 94,2 60,0 36,3 33,2 44,7 34,1 28,4 21,2 27,9 34,4 48,5 56,4 119,7 65,7 611,7 519,8 505,1 524,2 511,8 513,6 526,3 521,5 529,0 534,5 525,4 526,0 610,4 503,5 512,1 516,7 513,9 523,8 514,9 524,4 67,3 62,3 67,0 56,7 70,0 90,1 57,9 41,6 58,5 67,2 57,7 60,3 67,1 53,7 64,8 63,2 63,3 79,0 56,5 57,4 3,3 4,6 4,7 3,0 12,3 5,5 4,6 16,8 1,9 2,6 5,6 2,5 25,8 4,0 3,4 2,7 2,9 1,6 6,0 5,0 76,7 72,4 74,2 86,5 95,7 165,0 49,5 50,8 41,4 38,1 50,6 57,5 80,9 83,2 95,5 122,6 125,2 235,4 68,5 59,1 23,5 24,5 26,3 43,3 41,6 69,4 12,6 11,9 17,9 16,1 23,3 12,7 23,0 21,3 25,1 41,5 29,6 84,0 1,7 9,4 19,5 29,9 32,6 27,9 22,2 9,8 51,3 77,5 33,0 33,2 33,7 33,6 33,5 32,0 32,5 18,6 19,1 27,3 47,7 81,7 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ADS - Anketa o delovni sili, AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BoE - Bank of England, BoJ - Bank of Japan, BS - Banka Slovenije, CHF - švicarski frank, DUTB - Družba za upravljanje terjatev bank, ECB - European Central Bank, EFSF - European Financial Stability Facility, EFSM - European Financial Stability Mechanism, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, EMU - European Monetary Union, ES - Evropski svet, ESI - Economic Sentiment Indicator, ESM - European Stability Mechanism, Euribor - Euro Interbank Offered Rate, EUROSTAT - Statistical Office of the European Union, ESSPROS - European System of Integrated Social Protection Statistics, FED - Federal Reserve System, GBP - britanski funt, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, HUF - madžarski forint, ifo - Institut für Wirtschaftsforschung, IMF - International Monetary Fund, JPY - japonski jen, Libor - London Interbank Offered Rate, MF - Ministrstvo za finance, MZIP - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI - Nedenarne finančne institucije, OECD - Organisation for Economic Co-operation and Development, OI - osnovna inflacija, OP RR - Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, OP RČV, - Operativni program razvoja človeških virov, OP ROPI - Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, PISA - Programme for International Student Assessment, PMI - Purchasing Managers Index, REER - Real Effective Exchange Rate, PRS - Poslovni register Slovenije, RS - Republika Slovenija, RULC - Relative Unit Labor Cost, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, ULC - Unit Labour Cost, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, Zew - Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ, ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.