Posamezna številka 10 vinarjev.
S!SV. 87.
v Lilijam, v U, 17. aprila un.
Leto XLV.
s= Velja po pošti: s
za oelo leto oapre) .. K 26'— za m meseo „ . . „ ?/20 za Nemčl|o oeloletno . „ 29 — za ostalo Inozemstvo . „ 35' —
V	Ljubljani na dom:
Za oelo letu oapre| .. K 24'— za eo meseo ,, ,, K 2'—
V	upravi pretentam mesečno,, 1-80
= Sobotna izdaja: =
Za oe o leto.....K 7' —
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo Inotemslvo . „ 12 —
Inseratl:
Enostolpna potltvrata (72 mm široka tn 3 mui visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 30 t za dva- in vočkrat . „ 25 „ pri voč|ih naročilih primeren popust po dogovoru.
Poslano:--
Enostolpna petitvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan izvzemši nedelje ln praznike ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni red,
__Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol itev. 6/111.
Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana plsmn se ne i sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravništvo |e v Kopitarjevi uiioi št. 6. — Račun poštno hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188.
Hrvatje pred svojim kraljem in kraljico.
Preteklo soboto popoldne ob dveh so se poklonili zastopniki kraljevine Hrvatske in Slavonije svojemu kralju in kraljici. Hrvatski ban baron Škrlec je pozdravil kralja v hrvatskem jeziku, v katerem je po-vdarjal zvestobo in udanost hrvatskega naroda nasproti svojemu kralju. Po tem pozdravu je kralj odgovoril v nemškem jeziku: »S srčno zahvalo sprejmemo kraljica kakor tudi jaz s tako navdušenimi besedami podnesen poklon oblastev in dostojanstvenikov Hrvatske in Slavonije, kakor tudi prepričevanje o njihovi zvestobi in privrženosti. Hrvatski narod, vedna podpora prestola in dinastije, je dokazal kakor vedno tako tudi v sedanjih težkih časih svoje domoljublje v vsakem oziru, a čete, ki se izpopolnjujejo iz Hrvatske in Slavonije, so podale sijajne dokaze vztrajnosti in hrabrosti. Naj pride z božjo pomočjo skoraj nagrada — časten mir!« — Nato je nadaljeval kralj govor v hrvatskem jeziku: »Sporočite prebivalstvu Hrvatske in Slavonije Moj očetovski pozdrav s prepričanjem, da gojim vročo željo spoznati kmalu tudi Vašo lepo deželo.«
Ko je kralj končal, so ga Hrvati pozdravljali z burnimi in dolgotrajnimi živio-klici. Nato je hrvatski ban predstavil kralju Karlu člane deputacije. Kralj je vsakega posameznega člana deputacije nagovoril in mu stisnil roko, ravnotako je tudi kraljica dala vsakemu roko, katero so vsi poljubili.
Avstrija vstaja.
Mi smo verovali, da bo zmagala zdrava avstrijska državna misel: ravnopravnost njenih narodov in notranji mir med njimi. Današnja dunajska poročila prinašajo vest: še se godijo čudeži, Naša vera je potrjena. Vemo dobro, da je bil naš mladi cesar tisti, ki je lani prvi sprožil mirovno ponudbo. V svojem manifestu je izrekel svoj cilj: čim prej časten mir na zunaj in enakopravnost vseh narodov na znotraj. Ruska revolucija je veliko pripomogla k uresničenju zunanjega in notranjega miru med narodi. Rusija noče gospodovati tujim narodom, noče jim jemati njihove narodne dedščine in noče njihove zemlje. Svojim državljanom pa daje enakopravnost, demokratično ustavo in samoupravo. Narodi sami naj odločajo svojo usodo kot bratje. Naš zunanji minister je odgovoril: Naši in vaši cilji so enaki. Mi hočemo z ruskimi narodi živeti v prijateljstvu kot bratje. Tudi mi nočemo nič drugega kakor da so nam zagotovljeni obstanek, čast in možnost razvoja. Že dvakrat je naš zunanji minister povdaril, da pridejo avstrijski narodi po tolikih žrtvah do svojih pravic. Rusija je dala svojim narodom vse, Avstrija ima tudi to voljo. Besedi je seveda moralo slediti dejanje. Zunanji mir brez notranjega ni mogoč. Ljudstva so za mir. Avstr. narodom je bil varen vodnik k temu cilju mladi cesar. Dve leti je bil na bojišču. V strelskih jarkih je videl enakopravnost in enakovrednost avstrijskih narodov. Pel mesecev vlada, toda Avstrija je že druga; oživlja svoje staro poslanstvo: mir in prijateljstvo na zunaj, svojim narodom in slojem pa pravičnost in ljubezen. Naš mladi cesar si je pridobil neomejno zaupanje in ljubezen svojih narodov.
V svojem manifestu je slovesno izjavil in obljubil, da hoče biti ustaven vladar, da hoče vladati z ljudstvom. Sedaj je prišel čas in ljudstvo prihaja do besede. Dunajski parlament se odpre po treh letih. Prvo njegovo delo bo beseda miru. Miroljubnost cesarja je slovesno izpričana, parlament vseh avstrijskih narodov pa bo izpričal, da ta mogočna država, domovina več enakopravnih narodov, noče delati krivice, sama je pa tudi noče trpeti. Nismo siljeni k miru, naše orožje je zmagovito, toda pot miru ni treba da vodi skozi bajonete in kanone^ ampak prej piipelje ija poštena, pravična n bratovska beseda svobodnih narodov. Avstrijski narodi si bodo v svobodnem
medsebojnem dogovoru kot svobodni, enakopravni in enakovredni bratje uredili svoje domače razmere v smislu pravice, ljubezni in demokratičnosti. Nočemo osvajati na zunaj, nočemo »osvoboditve« od zunaj! Ne enega ne drugega nočemo in nismo potrebni. Z ljubljenim mladim cesarjem na čelu se hočemo posvetiti mirnemu zunanjemu in notranjemu življenju. Prepričani smo, da bo sklicanje avstrijskega državnega zbora, zadnjega, ki molči, odstranilo zadnji zapah in odprlo vrata trajnega svetovnega miru.
OKlroi ne Ho. — Parlamenl Ho Ha'.
Mirovno vprašanje v ospredju.
Dunaj, 16. aprila. Predvčerajšnjem je bil pri cesarju v avdijenci minister javnih del baron Trnka, ki je imel včeraj daljši razgovor z ministrskim predsednikom grofom Czerninom. Ta dan se je vršil ministrski svet, zvečer pa je bil ministrski predsednik grof Clam Martinic pri cesarju. Poučeni krogi zatrjujejo z vso gotovostjo: gre se za parlament, ki naj se snide zadnji teden v maju. Že v bližnjih dneh pride razglas, ki sklicuje zbornico.
Bistvena je ta ugotovitev, da je vlada na temelju vesti od poučene strani opustila svojo namero, da bi jezikovni zakon, izločitev Galicije in državnozborski poslovnik rešila izven parlamenta. Državni zbor bo tedaj sam izvršil preuredbo notranje političnih razmer. Ker stoji v ospredju vprašanje miru, zato bo moral izvenparla-mentarna vprašanja spraviti v soglasje z notranjepolitičnimi vprašanji.
Nek vir, ki je poučen o namenih Clam Martinicove vlade, razlaga njene sedanje misli takole: Dogodki zadnjih tednov v zunanji politiki so potisnili mirovno vprašanje vidno v ospredje polit čnih razmišljanj. Za velike naloge bližnje in daljne bodočnosti je treba združiti vse sile. Tej potrebi se mora brezpogojno podrediti tudi notranja politika. Sklicanje parlamenta se pripravlja za konec maja. Zborn'ca vzame nase ogromne dolžnosti in veliko odgovornost za razvoj stvari v Evropi, kakor tudi za one predpogoje, ki jih zahteva pre-uredba Avstrije in prehod iz vojnega v mirovno gospodarstvo. Parlament bo svoje naloge le tedaj izpolnil v polni meri, če začne svoja posvetovanja z veseljem do dela in brez vsake obremenitve.
Dunaj, 16. aprila. Izvenparlamen-tarna rešitev raznih naredb je padla vsled zunanjih razmer. Parlament je neobhodno potreben in sicer prav kmalu, oktroi ap bi zaprl pot parlamentu. Vest o bližnjem sklicanju zbornice je v političnih krogih vzbudila veliko pozornost, in to razlagajo tako, da se bližamo mirovnim pogajanjem. Stranke bodo v bližnjih'dneh imele posvete in sklepale o novem položaju. Brzojavno so sklicani na Dunaj knez Fiirstenberg, grof Nostitz, Dobernig in dr. Grofi. (Gre za posvetovanje liberalnih Nemcev. Op. ur.)
Nacrl nemškonacllonn ne zveze o upravi snmasm Oaiicije.
»Nowa Reforma« priobčuje osnovni načrt o odcepitvi Galicije, katerega je izdelala nemška nacijonalna zveza in katerega je izročil njen predsednik dr Grofi predsedniku poljskega kluba vitezu dr. Bilinskemu.
Po informacijah »Nowe Reforme« sloni nemški načrt na sledečih načelih.
»Gališko kraljestvo tvori del avstrijske držo Vprašanje odcepitve Galicije naj izvedo po sledečih načelih: Državn zbornica se v sedanji svoji sestavi	snide. Gališki dr-
žavnozliors1 zas upniki izstopijo iz poslanske gosposke zbornico in se sestaneio tlvoh posebnih zbornicah.
ki bodo tvorile zastopstvo Galicije. I Skupna vprašanja cele države bosta razpravljali obe državni zbornici posebej in zastopstvo Galicije posebej. Če bi pa prišlo med avstrijskimi državnimi zbornicami in med obema zbornicama gališkega zastopstva do nesporaz-umljenja, izvolijo v tem slučaju vse štiri zbornice delegate, ki bodo sklepali o vseli spornih socijalnih vprašanjih brez diskuzijc. Število zastopnikov, posebno pa njihova razdelitev mecl avstrijskimi zbornicami in gališko zastopstvo bo določeno na podlagi števila prebivalcev in davčne moči.
Skupna vprašanja so sledeča: 1. Vsa vprašanja se smatrajo za skupna, ki so omenjena v 1. paragrafu ustave z dne 21. prosinca 1867 in v 2. paragrafu te ustave. 2. Državno zadeve. 3. Vojaške stvari. 4. Proračun, zadeve računskega dvora, novi davki, sprememba starih dolgov, prodaja, prememba ali obremenitev državne imovine, monopoli, kraljeva posestva. 5. Vprašanja valute, kovani in papirnati denar, dac, pošta, brzojav in telefon, železnice in druge prometne naprave. 6. Mera, tehtnica, varstvo znamk. 7. Vprašanja zdravstva. 8. Policija in ljudsko štetje. 9. Varstvo duševne imovine. 10. Rudarstvo.
Vprašanja teh zadev bodo podrejena uradom, katere postavi država tudi v Galiciji in ki so od gališke vlade neodvisni. Če bi zakonodajni zbori in vprašanje Galicije ne odgovarjali skupnim interesom, vzame država skupne zadeve v svoje roke. Deželni uradi sc sporazuml.ja.jo z državnimi v nemškem državnem jeziku.
Ukrajinci in Nemci dobe parlamentarno zastopstvo, ki jim pritiče in možnost vsestranskega razvoja.
Mesto Biala in sosedne občine bodo odcepljene od Galicije in združene s Šlezijo.«
Tako nemški načrti! Razume se, da poljski klub in »Nowa Reforma« odločno odklanjata te nemške načrte. »Nowa Reforma« pravi: »Glejmo, da bo ta načrt našel mesto v arhivu med raznimi varitetami.«
11 II
Spominioile se priškiii beguncev!
£Z=3CT~H-ICZZHZZICZ3CZ3
Velika bilka ob reki Aisne.
Na zahodnem bojišču se bijeta dve bitki: ena na prostoru med La Bassce in Croisilles (severno in južno od Arra-sa), druga pa na prostoru med Soisso-nom in Ripontom (zahodno in vzhodno od Reimsa). Artiljerističnega presenečenja, kakor je bilo pri Arrasu, v bitki pri Soissons-Reimsu ni pričakovati, kajti nemške baterije so topovsko pripravo za francoski napad uspešno pobijale.
Bitka pri Arrasu je sedaj prešla v delne boje, vendar pa se mora računati, da bodo Angleži kmalu zopet na večji fronti napadli. Pozorišče krvave borbe se sedaj razteza čez Lens do La Bassee in proti jugu ocl Arrasa čez Croisilles, ki pa že pripada fronti, katero so Nemci izpraznili.
Pri ogromnih rezervah, s katerimi razpolagajo Angleži in Francozi in z ozirom na splošen političen položaj se mora računati, da bodo pomladanske bitke trajale dolgo. Načrt istočasnega napada na celo nemško fronto od l,a Bassee do zahodne Champagne vsekakor ni izpeljiv. Bitki pri Arrasu jo sledila bi ka pri Reimsu in tej bo svoje-časuo sledila bitka pri St, Oucntiuu,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16. aprila. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a.
Na severnem bregu Scarpe je naš unn čevalni ogenj zadržaval angleške napadalne valove; nastopa za to ni bilo mogoče izpeljati. Naš ogenj je tudi severnovzhodno Croisillesa z velikimi izgubami za sovražnika izjalovil močan napad Angležev.
Severno ceste Arras-Cambrai je vrgel napad naš:h čet sovražnika proti Lagni-courtu in Boursiesu. H krvavim izgubam Avstralcev, ki so se tam bojevali, so izgubili tudi 475 ujetnikov in 15 strojnih pušk, dalje 25 topov, ki smo jih vzeli in razstrelili, da jih ne morejo več uporabljati.
Topovski ogenj je postal pri St. Quen-tinu močnejši.
Bojna črta nemškega cesar« j e v i č a.
Med Oise in Aisne so se izjalovili včeraj z močnim ognjem pripravljeni napadi Francozov pri Vauxailonu in Givresu.
Od Soissonsa do Reimsa in v zahodnem delu Champagne so najmočnejše streljali s topovi in z minami. Potem ko se bili 18. t. m, izjalov'li sovražni poizvedovalni sunki, se je danes zjutraj v tretjem odseku unela bitka pehote.
Bojna skupina vojvode Albrehta V i r t e m b e r š k e g a:
Na lorenški ravani in ob vhodu na Burgimasko niso uspeli nastopi irancoskib naskakovalnih čet proti našim postojankam.
, Uspel ni enoten napad sovražnih letalcev na naše pritrjene zrakoplove ob Aisne. Med Soissonsom in Verdunom je izgubil včeraj sovražnik enajst letal; večina so bili stroji najnovejše vrste (Spads).
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff,
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 16. zvečer. Uradno:
Pri Arrasu so se le malo bojevali. Ob reki Aisne se je pričel po desetdnevnem osredotočenem ognju vel!ki irancoski pro-diralni sunek z dalekosežnim ciljem. Na 40 km široki napadalni črti se bije ljut boj za našo najsprednejšo postojanko.
Angleško uradno poročilo.
14. aprila. Osvojili smo Fayet, eno miljo severozahodno od St. Quentina, in važno postojanko na visokem ozemlju vzhodno od Le Verguiell. Severno od ceste Ba-paume—Cambrai smo prišli naprej v smeri proti Queantu. Vzeli smo kolodvor Vimy in dele sovražnega jarka med Givenchy-en-Gohelles in Angres. Med topovi, ki smo jih tu zaplenili, so štiri osempalčne havbice.
14.	aprila, (Drugo poročilo.) V zadnjih bojih pridobljeno ozemlje združuje postojanke, ki smo jih sovražniku vzeli v bitki pri Loosu. Sovražni napadalni poskus ponoči vzhodno od Loosa je bil odbit. Mesto Lievin (jugozapadno od Lensa) smo danes zjutraj vzeli. Znatna množina vojnega ma-terijala je prišla v naše roke, Popoldne smo vzeli St, Pierre (severozapadno od Lensa). Naše čete zasledujejo sovražnika na celi črti od reke Scarpe do južno od Loosa in so dosegle točke, ki leže 2 do 3 milje vzhodno od grebena Vimy.
Južno od Scarpe so se cel dan bili težki boji, v katerih je sovražnik uporabljal močne rezerve. Protinapadi so po kratkih odmorih sledili drug drugemu. Naše čete so povsod držale vzete postojanke in zadale sovražniku resne izgube. Čez dan smo na široki fronti severno in južno od ceste Bapaume—Cambrai zopet napredovali. Med celo vrsto divjih bojev, ki so vsi za nas ugodno izpadli, so si naše čete tekom dneva južno in vzhodno od Fayeta napravile pot do nekaj sto jardov pred St. Quentinom in z bajonetom vzele vas Gri-court. Sovražnik se je trdovratno upiral in jc poleg 400 ujetnikov izgubil veliko mrtvih in ranjenih. Sovražni protinapadal-ni poskus je naša artiljerija zadušila.
15.	aprila. Zjutraj je sovražnik iz-i vršil mučas napud, 4a ti juilj fiir.oW
fronti na vzhodni strani ceste Bapaume—Chambrai. Napad je bil povsod brezuspešen, razven pri Lagnicourtu, kjer se je sovražnik ustalil; protinapad ga je pa a težkimi izgubami zopet pregnal iz vasi. Osvojili smo sovražne obrambne naprave vzhodno od Lievina, od Riaumonta do vzhodnega kota mesta St. Pierre. Naše Čete prodirajo proti Lensu.
15. aprila. (Drugo poročilo.) Severozahodno od St. Quentina smo severno od Gricourta pridobili na ozemlju in ugrabili ujetnike. V bližini gozda Avrincourt in vzhodno od Lievina, kjer se bližamo robu Lensa, smo prodrli dalje. Sovražne izgube pri napadu na obeh straneh ceste Bapau-me-Cambrai so bile celo težje, kot se je prvotno poročalo. Ne glede na 300 ujetnikov so Nemci pustili 1500 mrtvih pred našimi postojankami.
Francosko uradno poročilo.
15. aprila ob 3. uri popoldne. Severno in južno od Oise je naše topništvo ponoči močno delovalo. Naši poizvedovalni oddelki so povsod našli sovražne jarke močno zasedene in so privedli nekaj ujetnikov. Severno od Aisne je bilo ponoči razmeroma mirno.
Letalstvo. Dne 12. in 13. aprila so naši letalci v številnih zračnih bojih setrelili devet nemških letal. Štiri druga letala so se, resno zadeta, morala spustiti za sovražnimi vrstami na tla. Dne 14. aprila smo sestrelili 11 sovražnih letalcev.
Letalski napad na Freiburg.
Berlin, 16. aprila. \Volffov urad poroča: V soboto opoldne je skupina 12 sovražnih letal napadla odprto mesto Freiburg. Napad se je popoldne ob 5. uri ponovil z dvema skupinama s skupno 23 letali. Napad je žal zahteval več človeških žrtev. 7 žen, 3 možje in 1 vojak, so bili ubiti, 17 žen, 8 mož in 2 otroka ranjena. Nemški letalci so se takoj dvignili in spustili v boj s sovražnimi letalci. Sestrelili so tri angleška letala. Voditelj napada, angleški podpolkovnik, je v nemških rokah.
Angleške izgube.
Amsterdam, 16. aprila. (K. u.) Angleški izkazi izgub z dne 7., 9. in 10. aprila navajajo imena 476 častnikov in 4806 mož.
Vojska z Kalijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 16. aprila. Uradno: Na bojni črti v dolini Fleims so dane zgodaj zjutraj vdrle naše naskakovalne čete v Cima di Bocche v italijan. postojanke in so ujele tam 7 častnikov in 124 mož. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo. 16, aprila. Na tridentinski bojni črti so trajni snežni viharji včeraj ovirali našo pehoto, ki je na raznih mestih odbila sovražne poizvedovalne čete. Na visokem Butu je danes zgodaj zjutraj vdrl naš oddelek čez snežno galerijo v sovražni jarek severno Freikofelna, zadal je branilcem izgube in osvojil orožje in strelivo. V tolminskem odseku smo ponoči od 14. na 15. t. m. takoj odbili sovražni napad pri Či-ginju. Vzhodno Gorice in v Vipavski dolini je naše topništvo z dobrim učinkom obstreljevalo sovražne železnice.
D' Annunzio. Lugano, 16. aprila. »Corriere della Sera« poroča: Gabriele d'Annunzio je sedaj popolnoma ozdravel in je pri poveljstvu prosil dovoljenja, da bi se smel takoj vrniti na fronto.
vojska z Rusi io Rumuni.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. aprila. Uradno: Nad Darmaneski je sestrelil 4. t. m. c, ln kr, letalec sovražno letalo vrste Nieuport. V Voliniji so včeraj Rusi s topovi močnejše streljali. Sicer nič važnega.
Namestnik načelnika generalnega štab? pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 16. aprila, Veliki glavni stan: Splošno so se le malo bojevali. Le ob železnici Kovel-Luck je izstrelilo rusko topništvo približno 10.000 krogelj na naše postojanke.
Prodirajoče poizvedovalne oddelke Fmo odbili.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo. 14. aprila. Zapadna fronta: Streljanje s puškami in poizvedovanje. Težka sovražna artiljerija je obstreljevala Brody. Nekaj civilnih oseb je bilo ubitih. Na različnih odsekih fronte so avstrijske čete zapustile svoie jarke in mahale z zastavami,
pri čemur so držale v rokah zavoje papirja in skušale klicati naše vojake. Naša artiljerija je s šrapneli razkropila to skupino Avstrijcev.
Rumunska ironta: Streljanje in poizvedovanje. Številni avstrijski dezerterji, častniki in vojaki, pripovedujejo, da Avstrijci in Nemci upajo, da bo delo začasne vlade povzročilo v deželi anarhijo in des-organiziralo rusko armado.
Podmorsko vojska.
40.782 ton na Sredozemskem morju potopljenih.
Berlin, 16. aprila. Uradno: Po novih poročilih je bilo potopljenih na Sredozemskem mojrju 6 parnikov m 4 jadrnice s 40.782 tonami. Med njimi je bil potopljen 6. aprila oboroženi angleški parnik »Spi-thead« (4679 ton), ki je vozil iz Aleksan-drije v Colomibo, dalje irancoska jadrnica »Cybelle (154 ton), ki je vozila iz Malage v Lizbono. Dne 10. aprila je bil potopljen neznani oboroženi angleški približno 8000 tonski transportni parnik, ki je bil zelo naložen in ki je vozil v Port Said in pred Aleksandrijo neka angleška pomožna kri-žarka vrste »Otway«, ki je obsegala približno 12.000 ton. Dne 11. aprila je bil potopljen oboroženi angleški parnik »Impe-rial Transport« (4648 ton) med vožnjo iz Port Saida v Malto. Začetkom aprila sta bila, kakor izpovedujejo angleški vojni ujetniki, potopljena po minah dva parnika, vsak je obsegal približno 5000 ton.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
V Rusiji se pripravljajo nove resne stvari.
Stockholm, 16. aprila. »Ruska Volja« v najtemnejših slikali opisuje notranje težave v Rusiji. Položaj postaja vedno resnejši; vlada izjavlja s popolno pravico, da se nahaja domovina v nevarnosti. Desorganizacija od spodaj grozi z najžalostnejšimi posledicami. Delo v petrograjskih tvornicah, ki delajo armadi, je ovirano. Delavske množice se niso vrnile na delo. »Pravda« pravi, da iz neznanih razlogov delo popolnoma počiva. Zmerni list »Rabohaja Gazeta« sodi zelo resno o zmedi, ki vlada med delavstvom. Agitatorji hujska-jo brez ovire ljudi. Klici: »Strmoglavite začasno vlado!« postajajo vedno glasnejši. Delavci se hočejo polastiti tvor-nic, izvesti komunizem in uvesti mesto osemurnega štiriurni delavnik. O usta-vodajalnem zboru pravijo že zdaj, da je sovražnik ljudstva. Tako nastopajo celo člani delavskega in vojaškega odbora. Oklic petrograjskih čet, naj delavci ne napadajo tvornic in naj se zadovoljijo z osemurnim delavnikom, ni nič vplival. Pričela se je nova nevarna doba. Ozračje je zelo napeto. Vsak trenutek lahko zopet poči.
Vse ruske železnice v rokah delavcev.
Kodanj, 16. aprila. Osrednja zveza ruskih železničarjev se je pridružila zdaj ustanovljenemu osrednjemu odboru delavcev in ga pripoznala za edinega predstavitelja Rusije. Vsa pota in železnice so zdaj v rokah delavskega osrednjega odbora. Železničarji nočejo izvesti povelj začasne vlade in se drže le navodil osrednjega odbora.
Program delavskega in vojaškega sveta.
Stockholm, 16. aprila. Kongres je sklenil bistveno: Delavski in vojaški svet naj se proglasi za kontrolni organ začasne vlade, kar je že dejansko in naj pripravlja splošen mir brez aneksij in kontribucij temeljem svobodnega narodnega napredka.
Volilna agitacija v ruski armadi.
Kodanj. »Ruski Invalid« svari rusko vlado, naj v sredi vojske ne zanese volilne agitacije mecl vojake na bojišču, ker bi sc lahko popolnoma izpod-kopala enotnost bojne črte in disciplina armade. List zahteva, naj se volitve v rusko konstituanto toliko časa zavlečejo, dokler je velik del mož vsled vojske zadržan na bojišču. Soci&lnodemo-kraška »Pravda« odgovarja članku, o katerem pravi, da se je spisal, ker ga je bil naročil vojni minister Gučkov, da je vojni minister nazadnjak in da mora delavska stranka zahtevati, naj odstopi.
Troti Angliji.
Curih. Y Petrogradu so delili zadnje dni letake proti angleški vladi.
Kuropatkin aretiran.
Pariz, 16. aprila. »Agence Havas« poroča iz Taškenta: Vojaški odbor je zaprl generala Kuropatkina.
Rusija dala pravice ukrajinskemu narodu.
»Dilo« /. dne 13. t. m. prinaša po listu »Kijevskaja Misl« z dne 5. aprila sledečo vest:
Ministrstvo za uk in bocjočasije v Rusiji, je odredilo, da se uvede v šnlrs na Ukrajini ukrajjinščina. In sicer: i. V
ljudskih šolah se bo poučevala ukra-jinščina; seveda se bodo varovale pravice narodnih manjšin. Ruski jezik je obvezen predmet od drugega učnega leta naprej. 2. V učiteljske seminarije in institute na Ukrajini se vpelje ukra-jinščina kot učni jezik literature, zgodovine in zemljepisja. 3. V višjih šolah se ustanovijo posebne stolice za ukrajinsko literaturo, zgodovino in pravo. — Dalje poroča »Kijevskaja Misl«, cla je kijevski mestni svet sklenil dne 3. t. m. sprejeti v mestno zastopstvo zastopnike ukrajinskih organizacij. V to svr-ho je kooptiral sledeče Ukrajince: profesorja Gruševskega, Ivana Stešenka, dr. Antonoviča in delavca Tertični. — Za dne 13. t. m. je napovedano v Pro-skurovi — kakor poroča imenovani ruski časopis — veliko narodno ukrajinsko zborovanje z obširnim programom.
Vojska z Ameriko.
Wilson hoče postati diktator.
Geni, 16. aprila. Wilson je izjavil, da mora dobiti pooblastila diktatorja, da se bo mogel boriti proti opoziciji. Tozadevni načrt je izročil poslancu Adamsonu, ki ga bo predlagal kongresu. Dozdaj še za to ni večine.
Pariz, 16. aprila. Kongres je sprejel postavo, ki pooblašča Wilsona, da sme preprečiti pošiljatve živil tistim nevtralcem, ki podpirajo Nemčijo.
Kongres proti splošni brambni dolžnosti.
Geni, 16. aprila. »Herald« in »Sun« poročata: Ker kongres odklanja splošno brambno dolžnost, se je državni oddelek odpovedal brambni dolžnosti in bo sestavil armado iz rezervne milice.
Ameriški lastniki ladij se upirajo voziti.
Amterdam, 16. aprila. > Morningpost« poroča: Velik del ameriških lastnikov ]a-dej se brani, da bi vozile oborožene ali ne-oborožene trgovske ladje. Vlada Združenih držav zdaj premišljuje, če naj te ladje re-kvirira ali ne. Nizozemski listi sodijo, da se lastniki ladij zato branijo voziti, ker rapid-no narašča število potopljen h ameriških ladij.
Plovba ob ameriški, obali.
Geni, 16. aprila. »Matin«, poroča iz Washingtona: V vojni coni ob ameriški obali se sme podnevi voziti le z največjo brzino petih vozlov.
Roosevelt zbira polk.
Genf, 16. aprila. »Matin« poroča iz Washingtona: Roosevelt zbira v soglasju z vlado ženijski polk.
Združene države proti Mehiki.
Berlin, 15. aprila. Iz Genfa se poroča »Voss. Ztg.«: »Agencia Americain« poroča: Združene države so zbrale ob mehikanski meji 50.000 mož, da bi jih nenadoma ne napadel Villa.
Mehika ostane nevtralna.
Mehika, 16. aprila. (K. u.) Reuter: Carranza je v novem kongresu izjavil, da bo Mehika v vojski strogo nevtralna.
Brazilija pošlje 200.000 mož v Evropo.
Haag, 16. aprila. Reuter poroča, da bo v slučaju vojske poslala Brazilija v Evropo 200.000 mož pehote.
Brazilija zapleni nemške ladje.
Rotterdam, 16. aprila. Iz Rio de Ja-
neiro se poroča, da so zaplenili nemške ladje, ki obsegajo 235.591 ton. 15 ladij pripada Hamburg Amerika progi, 6 se-vernonemškemu Lloydu.
Poročila o m.
Rusija že ponudila mir?
Curih, 16 .aprila. Ruski krogi v Švici so obveščeni, da je Rusija osrednjim evropskim silam ponudila mir.
Sporazum z Rusijo gotova stvar.
Berlin, 16. aprila. »Vossische Ztg.« piše: Sporazum z Rusijo ni postal le mogoč, marveč je gotova stvar. S preveliko naglico ne smemo povzročati, da bi postale množice v Rusiji nezaupljive. Ruski narod naj mirno premisli, kaj da zahtevajo njegove koristi. Mi lahko čakamo, dokler se ne bo odločil.
Italijani in nova mirovna ponudba osrednjih velesil.
Curih, 16. aprila. Rimski dopisnik »Avantija« poroča: Vest o novi mirovni ponudbi osrednjih velesil, posebno Avstrije, je v Rimu živahno vznemirila. Vplivala jc močnejše, kakor prva ponudba osrednjih velesil. Politični krogi sodijo bolj optimistično, kakor so v decembru.
Tudi Anglija postaja naklonjena miru.
Amsterdam, 16. aprila. (K. u.) »All-gemeen Ilandelsblad« piše: V celi vojski ni bilo ugodnejšega trenotka, da se prično mirovna pogajanja, kakor zdaj. Velikanske izgube ladij in slaba letina povzročajo, da jo tudi Anglija bolj naklonjena miru, kot ie bila prej.
Amsterdam. Angleški list »Common Sense« poroča: Znani angleški politik Noel Buseton je izjavil na nekem mirovnem shodu, da so ga obvestili angleški di-plomatični krogi, sporazum bi bil pripravljen, da sklene z osrednjimi velesilami mir.
Pogoji so: 1. Nemčija mora popustiti celo osvojeno ozemlje. 2. Osrednji velesili morata pritrditi, da dobi Srbija izhod k morju in da sc Tridentinsko odstopi Italiji. 3. Belgija in Srbija se morata obnoviti in odškodovati. 4. Nemčija mora izprazniti v Franciji zasedeno ozemlje in odstopiti del Lorene s trdnjavo Mec Franciji, 5. Darda-nele bo nadzorovala Amerika. 6. Del kolonij se Nemčiji vrne. Zanimivo je, ker po Buxtonu sporazum o usodi Rumunije popolnoma molči.
Finale svetovne vojske.
Genf, 16. aprila. Turinska »Stam-pa« piše: Velika strategična podjetja sporazuma na zahodnem bojišču so fi-t nale svetovne vojske. Utemeljeno je mnenje, cla se bližajo mirovna poga-i janja.
Francoski sindikalisti za mir.
Genf. »Herve« ogorčeno piše, da sO se francoski sindikalisti skoraj soglasno izjavili za takojšnja mirovna pogajanja.
Posveti v Stockholmu.
Stockholm. »Dagens Nyhetcr« po-< roča: Praktične priprave za posvet socialistov, ki so odpotovali iz Švice pod Leninovim vodstvom, so se v Stockholmu že očividno pričele. V hotelu »Kon-tinental« so vprašali, če se dobi velik prostor za kongres.
Stockholm, 16. aprila. K zadnjim razgovorom svedskih in ruskih socialistov Brantingove skupine niso pripustili.
Hamburg. »Generalanzeiger« poroča: V soboto so odpotovali v Kodanj tudi zastopniki nizozemske socialne demokracije.
Votivna cerkev za mir.
Lugano, 16. aprila. (K. u.) Kardinal dekan Venutelli hoče zgraditi v Ostiji pri Rimu votivno cerkev za mir. Oklic za podpisovanje prispevkov je sv, oče dovolil in sam daroval 100.000 lir.
Razna poročila.
Poljska armada.
Polkovnik Berbecki, sedaj načelnik štaba poveljstva legij, je pred par dnevi predaval v Varšavi o poljski armadi. Iz njegovega predavanja posnemamo: Koncem aprila t. 1. bo štela poljska armada 60. 000 mož, ki bo pa do septembra t. 1. narasla clo 300.000 mož.
Laži o nemirih v Sofiji.
Sofija, 15. aprila. Bolgarska brzojavna agentura popolnoma dementira govorice, ki jih je širilo pariško časopisje in ki so jih gotovi švicarski listi ponatisnili, češ da so nastali v Sofiji nemiri proti kralju in vladi. Vse te izmišljotine in stremljenja po posebnem miru z Bolgarijo merijo le na to, cla bi pomirjevali v Rusiji, kjer jasno poznajo smotre, ki jih v sedanji vojski sporazum zasleduje.
Dnevne novice.
-f- Naš cesar pri 27, ljubljanskem čr-novojniškem polku. Dne 10. t. m. pride poročilo, da se popoldne pripelje cesar. Začeli smo se pripravljati in ob 2. uri popoldne se postavimo na cesti v špalir. Okoli 4. ure se pripelje cesar. Spremljalo ga je sedem avtomobilov, v katerih so bili visoki štabni častniki, generali itd. Govoril je delj časa z našim polkovnikom. Peljal se je še v bližnjo vas in se vrnil kmalu nazaj. Za slovo mu še enkrat zakličemo »ži-vio« in godba zaigra cesarsko himno. Cesar se ni bal ne blata, ne težavne poti v hrib. Njegova dobrotljivost nam ostane vedno v spominu.
j- Pismo vojnega ministra bistriškemu župniku g. Frančišku Žvan. »Prečastiti gospod! Po zaupanju Njega Veličanstva imenovan za vojnega ministra, Vam, prečastiti gospod župnik, preden zapustim svoj zbor, izrekam za uspešno, krepko, požrtvovalno delovanje v blagor prebivalstvu mojega okrožja svoje priznanje in zahvalo. Vedno sem si prizadeval skrbeti za blagor pridnih prebivalcev vojnega okrožja in sc bom tudi v bodoče spominjal patriotičnega obnašanja in požrtvovalne vstrajnosti Vaših žup-ljanov. Srečna bodočnost po zadobljenem Yiiru naj vsem zašije.«
Ljubezen generalnega polkovnika Borosviča do Zagreba. Hrvatski kipar prof. Frangeš sc jc mudil pred dobrim tednom pri generalnem polkovniku Boroeviču, kateremu je izročil njegov kip. Ob tej priložnosti ni mogel general Boroevič prehvaliti belega Zagre-,ba, katerega se vedno z največjo ljubeznijo spominja. Med drugim jc rekel: »Ko sv m postal častni občan Zagreba, izpopolnil svojo zadnjo volio še s
po se V. ao željo, Iti mi je ležala na srcu. Moj ::adn ji počitek naj bo le na zagrebškem Mirogoju. Ako mi bo usojeno, da preživim svoje zadnje dni v miru, potem bo tudi ta moj prostor miru v mojem ljubem Zagrebu. Vsi moji predniki so bili krajišniki (obmejni vojaki), in so storili vse kar je bilo v njihovi moči, da se ojači in utrdi prestol. Nobeden pa ni imel koščka sveta. Na svoje stare dni bi rad imenoval tak košček zemlje svojo last. Majhna vila v Zagrebu s koš&kom sveta, to je ideal mojih želja.«
—	Dvorno žalovanje, Dunaj, 17. aprila. (K. u.) Cesar je odredil za rajnega pruskega princa Friderika Karla dvorno žalovanje od 18, do 23. aprila 1917.
Skrajno čudno je, da nekateri p, n. naročniki, posebno mnogo njih ob železniški progi Dunaj-Trst vkljub obljubam in zagotovilom poštne uprave ne morejo pravočasno dobiti naročenega ^Slovenca«. Še bolj čudno pa je, da se nekaterim naročnikom iste pošte časopis redno dostavlja, drugi pa prejemajo »Slovenca« po več dni starega. Pri naši ekspediciji se ne more delati takih izjem in je tedaj vzroka takim gorostasnim nerednostim iskati le na dotičnih poštah. Ako v tem oziru ne bo takoj bolje, priobčimo imena dotičnih pošt v našem časopisu, Ako se graški in dunajski listi lahko dostavljajo ob celi tej progi takoj drugi dan po izdaji, zakaj bi se »Slovenec« morol zapostavljati za cele tri ali več dni!
Zopet potres. Iz okolice Cirkle pri Krškem, dne 14. aprila. Danes popoldne v dobi ene ure (od 4. do 5.) smo čutili pri nas 6 potresnih sunkov, in sicer 4 rahlejše, dva pa zelo močna. Prvi je bil ob 4. uri 10 min,, trajajoč približno 8 sek., drugi ob 4, uri 12 minut, rahel, tretji je bil ob pol 5., tudi močan, trajajoč 8 do 10 sek., četrti ob 4, uri 40 minut, trajal je 3 do 5 sek., peti, izmed vseh najmočnejši, je bil ob tričetrt na 5, trajal pa je 25 do 30 sek, takoj nato nekako čez 5 minut pa je bil še šesti, podoben četrtemu. Vse sunke je spremljalo močno bobnenje. Zanimivo je, da na Vihrah (1 četrt ure proč od Skopic, 1 uro od Cerkelj) so čutili samo 3, in sicer pravijo, da nobeden ni bil izredno močan. V Brežicah pa so jih čutili pet, in sicer pravijo, da so bili vsi zelo močni. So menda pač na vrsti le: Brežice, Čatež in Cerklje z okolico. — Brežice, 14. aprila. Danes popoldne od 4, ure do 1 četrt na 5 so bili štirje potresni sunki z močnim zemeljskim bobnenjem. Zlasti ob 1 četrt na 5 je bil tako močan, da so ljudje iz poslopij bežali in je omet padal, Tudi ponoči na 15, april so nekateri čutili rahel potres. 15. aprila mali sunek in močno bobnenje ob tričetrt na 12 dopoldne in ob 1. uri 24 min. popoldne.
—	Operni pevec Levar, naš rojak, ki je angažiran na kralj, narodnem gledališču v Zagrebu, je zbolel na pljučih ter se je odšel zdravit na Brestovac.
—	Smrtna kosa, V Juršincih pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah je umrl vinotržec J, Toplak. — V Celju je umrla vzgojiteljica gdčna. Klementina Novak iz Idrije. — Umrla je gospa Roza Pstross, soproga c. kr. gozdarja v Bohinjski Bistrici.
Iz ruskega ujetništva pošiljajo pozdrave: Jan. Šuster, Šmarca pri Kamniku; Fran Skube, ITinje; Jan. Blatnik, Ratje; Fran Rajer, Gradenc — vsi od 27. dom. pešpolka.
—	Ropar v omari. 12. t. m. je opazil glavni blagajnik Kranjske industr. družbe na Savi-Jesenicah, Jožef Wil-fan, ko je zvečer prišel domov, da so vrata omare nekoliko odprta. Hotel jih je zapreti, tisti hip pa skoči iz omare majhen moški v delavski obleki in ga začne daviti. ZačeJa se je obupna borba. Wi'lfan je klical na pomoč, nakar so prihiteli v bližini stanujoči uradniki, ki so videli roparja skočiti iz hiše. Tekli so za njim, a jim je ušel v gozd. Uvedli so obširne poizvedbe in naročili policijskega psa iz Celovca.
Nepravilnosti v prometu vojnopoštnih zavitkov. Vkljub ponovnemu zabičanju zadevnih določb se še vedno po&lljajo v vojnopoštnih zavitkih taka živila, ki se rada pokvarijo. Vsled tega se občinstvu v njega lastnem interesu vnovič priporoča, da se ravna po dotičnih predpisih. Pri tej priliki se posebno opozarja na to, da največkrat že omot vojnopoštnih zavitkov ni primeren in se za omot še vednoupor^bljajo manj vredni ovoji (tenak papir ali časopisni papir) aLi pa veliko prešibki leseni zaboji. Ker se take pomanjkljivo zamotane pošiljke med vožnjo rade strgajo ali pokvečijo in so vsled tega zgube na vsebini posebno omogočene, se občinstvo poziva, da se najtočneje drži obstoječih predpisov, glede omotov. Vojnopoštnc zavitke, ki ne bodo omotani po predpisih, bodo poštni uradi pri predaji brezobzirno zavrnili.
LjuDljonske novice.
lj Današnji glasbeno dramatični večer v deželnem gledališču. Gledališče je razprodano. Večer se ponovi.
lj Umrl je dne 16. t. m, v rezervni bolnišnici št. 4 leta 1874. rojeni Martin Černe, črnovojnik pešpolka št, 27, iz Mar, Dev. v Polju. N. p. v m.!
lj Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani vabi k izvanred-nemu občnemu zboru, ki bode v četrtek dne 19. aprila 1917 ob pol 8. uri zvečer v gostilni pri Lovšin-Černe v Hilšerjevi ulici št. 14. Dnevni red: 1. Ustanovitev invalidnega zaklada za podpiranje onemoglih članov. 2. Razni nasveti. Ker je zadeva zelo važnega pomena, se vabijo p. n. člani, da se tega zborovanja blagovolijo polnoštevilno udeležiti. Odbor.
lj Potna dovoljenja. Od c. kr. policijskega ravnateljstva se nas opozarja, da bode potna dovoljenja tudi v bodoče samo v slučaju resnične potrebe in nujnosti oddajalo, vslecl česar sc občinstvo naproša, da omeji svoja tozadevna prizadevanja za pridobitev legitimacij na najnujnejše slučaje.
lj Tovarniška nezgoda. S cirkularno žago si je po nesreči odžagal kazalec in poškodoval palec desne roke mizar v tobačni tovarni, 59 let stari Ivan Erjavec iz Gline št. 172, Prišel je v bolnišnico po zdravniško pomoč.
lj Izkaznice sa kavo se bodo izdajale pri vseh desetih krušnih komisijah v petek dne 20. aprila 1917 od 8. do 1. ure popoldne.
lj Oddaja mesa iz cerkve sv. Jožefa.
V četrtek, dne 19. aprila, se bo oddajalo v cerkvi sv. Jožefa za stare udeležnike vojne prehrane meso po znižanih cenah, in sicer 1 kg po 2 K. Rodbine Jo 3 oseb dobe pol kilograma, rodbine s 4 in 5 osebami 1 kilogram, rodbine s 6 in 7 osebami 1 in pol kilograma, rodbine z več osebami 2 kilograma. Kdor hoče dobiti meso, mora prinesti s seboj rdečo izkaznico za meso. Da se prepreči nastavljanje in naval, se imajo stranke ravnati po naslednjem redu. Od 2. do 3. pridejo na vrsto rdeče izkaznice s štev, 1 do 250, od 3. do 4. štev, 251 do 500, od 4. do 5. štev. 501 do 750, od 5. do 6. štev, 751 do 1000, od 6. naprej štev. od 1001 naprej. Stranke se opozarjajo, da naj pridejo le tisto uro, na katero so od-deljene, ker sicer trpe vsled nerednih tudi redni. Stranke, ki se ne bodo ravnale po redu, ne bodo dobile mesa.
lj Maksimalne cene za sladkorne izdelke. C. kr. urad za ljudsko prehrano je nastavil maksimalne cene za sladkorne izdelke ter jih razdelil v sedem kategorij. Cene so določene za trgovce, ki jih dobivajo iz tovarn in za nadrobno razprodajo naravnost na konsumente, in sicer od 4 do 6 vin, za dekagram. Cene so nastavljene za takojšnje plačilo z 2% skonte pri 100 kg in sicer brez zavijanja. Zavijanje se mora zaračunati posebej. § 3. navedene naredbe določa, da se sladkorni izdelki ne smejo prodajati po kosih, ampak na težo (va-go). Cene, ki so določene za nadrobno prodajo, mora imeti vsak trgovec v svojem lokalu na vidnem kraju nabite. Prestopki teh določb se bodo strogo kaznovali.
lj Našla se je včeraj večja vsota denarja. Dobi se na Mestnem trgu št. i/l.
lj Našla se je zlata verižica z obeskom. Dobi se v Zalokarjevi ulici 12,
lj Izgubila se je v ponedeljek dopoldne ročna torbica z denarnico in srebrno uro. Pošten najditelj naj jo odda proti primerni nagradi g, Leopoldlni Martinak, Sredina št. 12 (Prule), Ljubljana.
Primorske novice.
200letnica kronanja Matere božje sve-togorske, Slavnost, ki so jo obhajale vsako leto goriške krščanskosocialne organizacije tretjo- nedeljo po Veliki noči, se letos ne bo obhajala, Ako bo mogoče, obhajali bomo letos dne 6. junija ali nedeljo potem 2001etnico kronanja Matere božje sveto-gorske. Podoba Matere božje svetogorske je bila kronana v Gorici dne 6. jun, 1717, Kronal jo je istrski škof Jurij Marotti, katerega je določil v ta namen papežev nuncij na cesarskem dvoru. Letos bomo torej obhajali 200 letnico, Goričanom bi ta slavnost bila v teh resnih in prežalostnih časih v veliko tolažbo. Več o priliki.
Tržaški velevrgovec umrl v Ljubljani.
V	deželni bolnišnici je umrl sinoči ob 11. uri g. Peter L o s e r, veletrgovec v Trstu, stanujoč v Kočevju št. 116, v starosti 42 let.
Smrtna kosa med begunci. 12. apr. je umrl v bolnišnici v Waiclhofnu Mihael Skočir iz Vršna št. 12 pri Kobaridu. — 9. apr. je umrla v Palterndorfu i 231etna Katarina Zorn iz Dol. Vrtojbe št. 102. — Obema svetila večna luč! —
V	Olomucu je umrl narednik Blaž Klanjšek, doma iz Šempasa pri Gorici. — V umobolnici Feldhof pri Gradcu je umrl g. Anton Lavrenčič, župan iz Doberdoba. Ko jc bil pregnan z rodnih tal, se je bil nastanil v Domžalah na Kranjskem, kjer je imel gostilno. Potem je bil poklican v vojno službo in sedaj je došlo žalostno poročilo da je preminul. Imel je nekaj nad 40 let. Naj ooč.iva v mirni
Zahvalo izreka begunska rodbina c, kr. orožn. stražmojstra Colja g. veletržcu Iv. Ogrinu na Laverci za vso ljubav, ki jo je izkazal njej takoj ob dohodu, posebno pa sedaj ob krstu novorojenčka, in mu kliče: Stoterni Bog plačaj!
Zopet nesreča z ročno granato. Huda nezgoda je zadela družino Jožefa Pegana v Avberju. Otroci so našli ročno granato in tolkli ž njo ob kamenje. Seveda je granata eksplodirala. Dečku, ki jo je držal v roki, se ni zgodilo nič, pač pa je odletel drobec v Jožefo Pegan, ki je blizu zraven prala, ter jo ranil na nogi, Tudi njenega najmanjšega otroka so ranili kosci v obe nogi. Rane so se kmalu zacelile, toda pri Jož7fi Pegan so se v nekaj dneh pokazali znaki zastrupljenja krvi s hudimi krči (te-tanus). Prepeljali so jo v bližnjo vojno bolnico v Skopem, kjer je kmalu nato umrla. Mož je v vojni službi, doma so štirje nedorasli otroci. Bilo bi pač umestno, da bi vojaška oblast poskrbela, da se neeksplodirane granate skrbno pobero, kadar je vaja končana.
Tobačne izkaznice za mesto Trst se razdelijo tudi za predmestne okraje. Izdaja jih c. kr. finančno ravnateljstvo. Vsakemu imetniku bo odkazana tobakarna v bližini stanovanja.
Goriški mestni mrgistrat, tačas v Trstu, dosedaj v ulici nadvojvode Josipa št. 7, se preseli v hišo št. 4, II. nadstropje, v isti ulici.
Za gospodarsko povzdigo Trstn po
vojni se je vršilo dne 13. t. m, na Dunaju v tamošnji trgovski zbornici v navzroč-nosfcl tržaškega namestnika barona Fries-Skencja posvetovanje odbora tržaške trgovske in obrtne zbornice. Po govoru namestnika, ki je poudarjal potrebo sodelovanja vseh prizadetih činiteljev in zagotavljal vsestransko vladno pomoč, je zbor sklenil oživotvoriti organizacijo obsegajočo zastopnike vseh pridobitnih panog, delavstva in tržaške občine, koje naloga bi bila v najožjem stiku z namestništvom in drugimi krajevnimi oblastmi že sedaj začeti s pripravami za gospodarsko obnovitev Trsta,
Oglasil se je iz italijanskega ujetništva neki Ferrucio Furlani iz Gorice. — »Rdeči križ« v Švici sporoča to Ernesti Klansig, sedaj stanujoča na Viču pri Ljubljani. Prizadeta naj se zglasi v pisarni »Posredovalnice za goriške begunce v Ljubljani«, Dunajska cesta 38, kjer dobi natančne podatke.
V ruskem ujetništvu. Ruski »Rdeči križ poroča, da je prišel v rusko ujetništvo neki Drosghig Jožef iz Gorice, ki je služil pri c. kr. dom. pp. št. 27. Oče, Franc Drosghig, iz Gorice, Via Rafut, naj naznani svoj sedanji naslov »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani«, Dunajska cesta 38, da dobi natančne podatke.
Gospodarske beležke.
Vojaški konji za poljska dela se bodo tudi letos dajali na razpolago v čim največjem številu. Prosilci naj se zglasijo za konje potom pkrajnega glavarstva ali pa naravnost na deželni zglaševalnici za delo, ki se nahaja v vsakem deželnem glavnem mestu. Konje dobe prosilci (občine, posestniki itd,) nanovo podkovane in z dobro opremo. Na vsaka dva para konj pride po en mož za nadzorovanje, na 20—30 konj vrhu tega en podčastnik. Za oskrbo ozir. plačo moštva in konj mora skrbeti prosilec. Konji se oddajejo le do preklica ter jih je treba v slučaju preklica nemudoma vrniti, V slučaju bolezni mora skrbeti za ži-vinozdravnika in vso nego prosilec na lastne stroške. Kdor bi z živalmi ne ravnal dobro in zanje ne skrbel zadostno, jih mora takoj vrniti in je odgovoren za vso škodo.
—	Prevzemne cene za fižol letošnjega pridelka. Dosedanje prevzemne cene za fižol so bile v razmerju k drugim pridelkom veliko prenizke, zlasti v razmerju z žitom in grahom. Posledica tega je bila, da so lansko leto kmetovalci na Kranjskem veliko manj fižola sadili, kakor običajno. C. kr. kmetijska družba je že lani zahtevala pravično ureditev prevzemnih cen za fižol, toda brez uspeha. V pričetku tega leta je kmetijska družba predložila obširno spomenico o tej zadevi na c. kr. urad za ljudsko prehrano, ki je vsled tega ravnokar odgovoril in sporočil, da prihodnje dni izide naredba, ki določi začasno nove prevzemne cene za nekatere vrste stročnatih sadežev, in sicer za fižol in grah letošnjega pridelka na 80 K za 100 kg. S to ceno je kmetovalcem kolikor toliko ustreženo in zato se nujno pozovejo letos po možnosti veliko fižola nasaditi. — C. kr. kmetijska družba kranjska v'Ljubljani.
—	Amonijev sulfat je izborno učinkujoče dušičnato umetno gnojilo za krompir. Krompir zahteva zelo gnojno njivo, toda sveži hlevski gnoj mu ne prija, ker povzroča na krompirju razne bolezni in zlasti gnilobo. V sedanjih razmerah se seveda ni ogniti gnojenju krompirja s svežim hlevskim gnojem in tisti, ki ima tega premalo ali sploh nič, naj krompirju gnoji z amonijevim sulfatom, 100 kg amonijevega sulfata na hektar Doviša oridclck krompirja za dobrih
25 stotov, 200 pa za dobrih 50 stotov. Na hektar je torej vzeti 100 do 200 kg, ali na ar 2 do 4 kg, oziroma na štirjaški meter 20 do 40 dkg tega gnojila. Amonijev sulfat se raztrese na razorano njivo, ki ga je potem z brano podvleči. S tem gnojilom se pa lahko krompirju gnoji tudi še po saditvi in celo potem, ko je krompir ozelenel, če se po vrhu potrese in z grabljami zavleče. Kmetijsko ministrstvo je zaradi večjega pridelka krompirja naknadno in izjemno dodelilo za kranjsko deželo še tri vagone amonijevega sulfata, ki utegne priti v kakih desetih dneh v Ljubljano. Naročila na amonijev sulfat sprejema c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. Prav posebno koristno je krompirju gnojiti še z žvepleno-kislim kalijem ali z žveplenokislo kalijevo magnezijo, katera gnojila se tudi dobe pri imenovani družbi. Naročila se izvršujejo po vrsti priglasov, kolikor časa je kaj zaloge, in imajo seveda družbeni udje prednost. — C, kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani.
Pridelovanje spomladanske repice se
našim poljedelcem in zlasti še lastnikom vrtov ter vrtnarjem posebno priporoča, ker tvori ta vrsta repice prvo spomladansko prikuho. Seme take repice se dobi po vseh trgovinah s semeni. Pridelovanje ne dela mnogo težav in je pridelek vsestransko zadovoljiv.
Našo trgovske zveze z Ameriko.
Zedinjene države so 1. 1911. uvozile v našo monarhijo za 290 milijonov, 1. 1912. za 349 milijonov, 1. 1913. pa za 323 milijonov kron. Monarhija je v teh letih izvozila 64, 67 in 75 milijonov. Pač pa so precejšnje milijone poslali naši izseljenci. Amerika nam jc pošiljala največ bombaževino, baker, nekaj lesa, usnja in drugih rudnin. Mi smo razun nekaj hmelja pošiljali večinoma industrijske izdelke: steklo, platno, obleko, razne pijače, sladkor, gumbe itd.
Velika vožoozl letošnjega dobrega spomladanskega obdelovanja.
Doba grozne svetovne vojne sega že v konec tretjega leta. Vsa znamenja kažejo, da je orjaški boj na višku in da se vojna v kratkem času odloči in konča. Silni napor, ki bo storil konec vojni, bo zastavljen bodoče mesece in če naj nas privedejo sedanji krasni uspehi do končne slavne zmage, ne sme odnehati od svojih do skrajnosti napetih sil niti en činitelj, v čegar rokah je usoda našega cesarstva.
V sedanji vojni ne odloči samo vojaška sila, ampak v isti meri, če morda ne še v večji, gospodarska žilavost države, ki jo je največ iskati v sedanjih, razmerah v kmetijskem pridelovanju. Vojak in kmetovalec torej stojita tako-rekoč oba v fronti in zato sta ona dva tista, ki odločita zmago in konec vojne.
Naš kmet in prav posebno starejši kmetovalci, ženske in mladina, so doslej spolnili v čudoviti meri svojo dolžnost in pri zadnjem naporu, ki se ga sedaj od njih zahteva, ne sme nihče odnehati ali celo omagati, temveč mora dati od svojih duševnih in telesnih sil notri do skrajnosti vsakdo kolikor le zmore, da se vzdrži zadostno kmetijsko pridelovanje v prid boreči armadi, vsem drugim slojem in nič manj v prid kmetovalcem samim. Edino lakota bi nam mogla iztrgati iz rok težko pribo-rene zmage, a to je izključeno, če kmetovalci to pomlad vestno zvrše svojo dolžnost.
Od letošnjega pridelka naše zemlje zavisi zmaga ter naša bodoča usoda in to tudi ne glede na skorajšnji mir, kajti s pridelki letošnje letine nam bo šlo za prehrano še bolj tesno, kakor z lanskimi, ker zaloge so še bolj izčrpane in vsled slabejšega obdelovanja in gnojenja polja, čemur se v sedanjih razmerah ni ojrniti, ne smemo računi.ti letos na obilo in bogato žetev.
Največja napaka bi pa bila, fe bi se kmet ozlovoljen po sicer potrebnih naredbab ki globoko posegajo v naše gospoda! tke prilike, ali če bi liil užaljen vsled naapdov in preganjanj, pričel kuj&ti! Vse, kar ni bilo prav, so zagrešili krogi, ki kmetijskega dela dovolj ne razumevajo in bodimo pravični, tudi kmetovalci sami, ki se žc pred vojno s svojo nebrižnostjo niso pridobili tiste veljave in tistega vpliva, ki jim po vsej pravici gre, in so zato med vojno zavladali nad kmetovalci skoraj sami nestrokovnjaki. Za enkrat ne imejmo drugega pred očmi, kakor edinole dobrobit in bodočnost naše lepe domovine! Do zadnjega delozmožnega pripadnika kmetijskega stanu, naj vsakdo stori v polni meri svojo dolžnost do skrajnosti in le en klic naj vse kmetovalce vodi: »V s i v u n n a p o 1 j e , k ar je sposobnih za delo, da s p 1 u-g o m i n o r o d j e ni pomagajo p r omagati zlo b n e n a k a n e n a-šili sovražnikov!«
Za pridelke letošnje letine so že sedaj zagotovljene znatno boljše cene in istotako se vse tako preuredi, da ne bo več prejšnjih krivic.
Poglavitno naše krušno žito jo ozimno; ta je že v zemlji, zato nam ni več zanj skrbeti. Sedaj pomladi prihajata v poštev jara pšenica in rž, ki pa pri nas nista posebne važnosti in se zato gre sedaj spomladi glede žita največ le še za ječmen in oves. Sejte tega jare-ga žita kolikor vam razmere pripuščajo in če so v zadnjih dneh bile oblasti vsled nujnih potreb prisiljene odvzeti še nekaj semenskega jarega žita, sp bo vsled tega z jarim žitom obdelano polje seveda moralo nekoliko skrčiti, a zato bo pridobljeni prostor za druge ve-levažne pridelke, kakor za krompir, turščico itd. Pokladajte največjo važnost na zadosten pridelek krompirja, k i po skušnji zadnjega časa največ zaleže za splošno prehrano; posadite med krompir in turščico toliko fižola, kolikor ga prt umnem ravnanju le gre; nasadite vtlik > zelja, ki je istotako važno živilo za zimo; ne zamudite sejati veliko pros-1 v svrho izdelovanja dragocene in rcdilne kaše; prav posebno izkoristite ugodne naše podnebne razmere, ki nam dopuščajo dobivati na naših njivah dvakratni pridelek, namreč s setvijo strniščne ajde in strniščne repe, ki je letos toliko zalegla, da se tega malokdo zaveda. Brez živinoreje in poljedelstva, zato tudi nanjo ni pozabiti in z vso marljivostjo poskrbeti za zadostno krmo. Sadite krmsko peso; sejte med žito po možnosti veliko korenja, in če travnikov že ne morete pognojiti, pa jih vsaj prebranajte, kajti pomladi prevlečeni travniki dajo veliko več in boljšega sena.	Gustav Pire.
Zadružni shod zadruge kroiačev in kro-jtičic v Ljubljani
sc je vršil preteklo nedeljo dne 15. aprila 1917 ob 10. uri dopoldne v dvorani Rokodelskega doma. O delovanju zadruge je poročal načelnik g. Jeločnik in poudarjal, da ima zadruga 144 članov in sicer: 88 kro-jačiv in 52 krojačev. Oproščenih je bilo preteklo leto 47 vajenk in vajencev. Načelnik se je zahvalil obrtno pospeševalnemu uradu, kateri je v preteklem letu priredil strokovni tečaj za krojačice, zlasti za tiste, ki so bile ravno oproščene.
Zadruga je imela v preteklem letu 2303 K 63 vin. dohodkov in 1525 K 25 vin. troškov, tako ima čistega dobička 778 K 38 vin. Skupno premoženje zadruge znaša koncem 1. 1916 4779 K 45 vin.
Tudi nova bolniška blagajna, katero je ustanovila zadruga za svoje člane, iz-borno posluje. Polletni dohodki 1. 1916, odkar bolniška blagajna posluje, so znašali 2640 K 49 vin., izdatki pa 1563 K 69 vin. torej ima prebitka 1563 K 69 vin. Računski zaključek se je odobril soglasno.
Vojnega posojila je zadruga podpisala v minulem letu dvakrat po 500 K, kar so navzoči z glasnim odobravanjem in slava klici na našega presvetlega cesarja Karla odobrili.
V nadzorovalni odbor bolniške blagajne so bili izvoljeni: gg. Polhajner, Bizjak in gospodična Jelene, namestnikom pa g. Može, Mohoroč in gospa Blei. Ker zadružni proračun za 1. 1917 ne izkazuje izgube, marveč še nekaj dobička, je sklenil občni zbor zadruge, da ne bo tekoče leto pobiral nobenih doklad od svojih članov.
Pri posvetovanju o ustanovitvi »Surovinskega društva« za krojače in šivilje se je razvila daljša debata. G. Globevn.k je naglašal nujnost tega društva in poudarjal, s kakimi težkočami se imajo danes boriti krojači in šivilje pri nabavljanju blaga in pritiklin; ravno isto je poudarjal g. Polhaj-mer.
Predsednik obrtno pospeševalnega urada g. Kregar se je zahvalil načelniku za povabilo, ter poudarjal važnost surovinskega društva. Če bi bila zadruga pred vojsko ustanovila tako društvo, je gotovo, da bi bilo med tem časom marsikaj dobrega storila za sve'«"- člane. Pa tudi danes še ni prepozno; sir nska zadruga naj se ustanovi in pri' z delom in pripravami, da bo potem. nastane mir, tem uspešnejše pričela delovati. Na Dunaju se je sestavil odbor, v katerem so vse kronovine naše monarhije zastopane v odboru zadrug. Namen tem posvetovanjem je, kako preskrbeti vračajočim se obrtnikom, ko nastane mir, kredit, delo in surovine. Pri vseh posvetovanjih se je vedno najbolj poudarjalo, da bo v prvi vrsti preskrba surovin najvažnejše vprašanje.
Vojaških del pri obrtno-pospeševal-nemu uradu se začetkom 1. 1915 ljubljan-krojači niso intenzivno udeležili, ker so imeli dovolj privatnega dela, v 1. 1916 so | pa že bolj pri zavodu povpraševali po delu. ! Zavod je izdelal in odposlal v 1. 1915 sledeča krojaška dela: 103 plaščev, 8607 hlač, 10.001 bluz, 5.151 telovnikov; izplačal je
za ta dela zavod 1. 1915 51.742 K 32 vin. Leta 1916 pa je zavod izdelal in odposlal 7377 hlač, 9670 bluz, izplačal pa je 37.173 K 70 vin. na zaslužkih. Krojači iz Ljubljane in okolice so v 1. 1915 napravili: 696 hlač, 1507 bluz, in 660 telovnikov; dobili so izplačano na zaslužku: 5196 K 88 vin.; 1. 1916 pa 1056 hlač in 2575 bluz; na zaslužku so dobili izplačano 7156 K 36 vin.
Zadruga je napravila vlogo na mestni magistrat radi petroleja. Mestna aprovizacija si trudi z dež. vlado, cla tudi tc vprašanje končno uredi. Ravno sedaj so o tem posvetovanja, upati je, da se stvar v najkrajšem času prav ugoidino reši, tako da bodo tisti, ki morajo pri petrolejski luči delati, petrolej dobili.
Pri ustanovitvi surovinske zadruge bodo gotovo šle vse merodajne oblasti na roko, tako da je zadruga v tem oziru lahko brez skrbi; gre se sedaj le za to, da člani vso stvar pridno vzamejo v roko in uspeh ne bo izostal. G. zadružni inštruktor Ste-ska je tudi poudarjal važnost surovinske zadruge in obljubil v polni meri pomoč. Za takojšnjo ustanovitev zadruge je nastopil tudi g. Gestrin in priporočal, naj se takoj izvoli pripravljalni odbor. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni: gg. Krstnič, Gestrin, Rožič, Polhajmer in načelnik Jeločnik. Za šivilje pa gospa Jelene Marija, Šetinc Jožefa. Palme Marija in Šare Marija.
Končno je g. načelnik pozval navzoče, naj vendar svoje vajence in vajenke o pravem času prijavijo zadrugi, kakor je navedeno v zadružnih pravilih.
Šmarnice za leto 1917. ne izidejo. Iz prejšnjih let so v Katoliški bukvarni v Ljubljani na razpolago še sledeče Šmarnič-ne knjige:
Šmarnice Arskega župnika. Razlaga lavretanskih litanij z življenjepisom bi. župnika Janeza Vianeja, od leta 1912. Cena 3 K. Ta snov je gotovo zelo primerna za Šmarnice; razlaga je jedrnata in snov, ki je za vsak dan določena, ne predolga, zato bodo te Šmarnice poslušalcem zelo ugajale; razlagi sledi za vsak dan zgled iz življenja blaženega župnika Vianeja iz Ar-sa, ki je živel v duhu svetosti v minulem stoletju; ob koncu pobožna vaja in molitev.
Marija v predpodobah in podobah.
Šmarnice. Zbral Jož. Vole, župnik, od leta 1904. Cena 3 K. Pisatelj nam slika božjo Mater Marijo v starodavnih predpodobah in podobah, vzetih iz sv. pisma. Lepim premišljevanjem je dodan za vsak dan zgled iz življenja Marijinih častilcev.
Devica verna. Šmarnice. Spisal J. Godec, župnik v pokoju. Cena 3 K. Predmet Šmarnicam so nekatere verske resnice, ki jih pisatelj kratko in jedrnato razloži; obenem ovrže razne ugovore proti razloženim verskim resnicam.
Šmarnice. Marijine čednosti in dobrote po ponatisu S. J. in Schepersu Radempt, spisal P. Ladislav O. S. Fr. od leta 1900. Vez. 3 K. Pisatelj nam krasno slika Marijine čednosti in dobrote; za vsak dan nam doda zgled, kako Marija pomaga. Na koncu knjižice kratek molitvenik.
Dr. Josip Jerše, Šmarnice. Mati čudovita. Vez. 3 K.
IŽ Č BIH Za ST°'° manu,altturno trgovino
izučeno
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 180, za dame K T50, za otroke K V20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
Tek se pojavi s pospešitvijo prebave. Kdor trpi na zaprtju, naj jemlje Fellerjeve prebavo pospešujoče, milo odvajajoče Rhabarbara-kroglice z znamko »Elsa-kroglice«. 6 škatel stane franko le 5 K 57 vin. pri lekarju E. V. Fellerju, Stubica, Elsa-trg št. 134 (Hrvatsko). Priporočajo jih mnogi zdravniki. 100.000 zahvalnic.	(ve)
Prozne
vsake vrste ln v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma
J. Kušlan, Kranj.
Proda se pod ugodnimi pogoji
z 8 orali zemljišča, obstoječe iz ene hiše, v kateri se je veliko let izvrševal gostilniški in trgovski obrt, z zelo prostornim gospodarskim poslopjem v Za-gradcu štev. 32, od železniške postaje Zatičina 8 kilometrov oddaljeno, na križišču dveh prometnih cest ter je zelo pripravno za vsako obrt. Proda se tudi samo hiša brez zemljišča. — Tozadevna pojasnila daje Jakob škerlj, posestnik v Žužemberku, Dolenjsko.
Zahvala.
Za vse dokaze soCutja ob bridki izgubi iskrenoljubljenega soproga, predobrega očeta, gospoda
Ni o Stanonika
nadučitelja v pokoju
ter vsem, ki so spremili blagopokoj-nega na njegovi poslednji poti, osobito prečastitemu gospodu Ivanu Vrhovnik župniku trnovskemu, dalje mil. gospodu dekanu Kolarju, veleč. gosp. kanoniku Sušniku ter častitemu o. Teodorju Tavčarju z Viču, vsem gospodom učiteljem in učiteljicam izrekamo tem potom naSo najtoplejšo zahvalo.
Sv. ma^a zudušnica se bode brala v petek, 2U. aprila ob 6. uri ziutraj v trnovski cerkvi.
Ljubljana 17. aprila 1917.
Žalujoči ostali.
Ljubljana, Rimska cesta 16
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in točna postrežba. 804
prodajalko
veščo slovenskega in nemškega jezika. Nastop takoj. Plača in drugo po doirovoru. Ponudbe s spričevali na tvrdko Rafael Thaler, školjaloka.
od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej,
v deblih in polenih
kupi po najvišji ceni tvrdka
J. Poif&ČBiSk, 241,7
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13.
Sprt-i.' sc k dveletni deklici pridno in
z dvoriščem in vrtom v Kranju, moderno zidana, z 20 sobami s pritiklinami, lepe kleti, na najboljšem prostoru za nakupovanje poljskih pridelkov, tudi za vinsko trgovino ali za gostilno iz vrstno sposobno, se proda za 50.000 K. — Ponudbe do i. maja 1917 na M. W. poste restante Kranj.
iero govori dobro slovensko in nemško. .Kje, pove upravništvo „Slovenca" pod št. Ba3. (Znamka!)

a
I.a britev iz srebro-jekla K 3'50, 4, 5; varnostni brivski aparati, poniklani K 3, 5, zn. »Perlekt« s (5 rezili K 16, 20; dvo ez. res. rezila tucat K 5, 6. Ia lasestrižni aparati K 11, 12. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni založnik JAN. KONRAD, izvozna tvrdka, Brttx št. 1755, Češko. 112
Hte. h a *r	stara 15 let, želi vsto-
Deklica
Bila je eno in pol leta v trgovini mešanega blaga. Mesto je morala zapustiti zaradi vojnih razmer. Ponudbe naj sc pošljejo na upravništvo Slovenca pod št. 955.
V trajno službo se vzamejo zanesljivi
Iilapci,
tudi ženske, vajene konj^ in
eiavci.
j Naslov se izve pri upravi „Slovencau I pod št. 959, ako znamka za odgovor.
detelfna, fraona, urina in hvaležna cvetlična semena na debelo in drsimo priporoča
Seuer g Urbanfč,
Ijubljar", WMtooa ulica 12.
z Jezile
Od danes naprej
se prodala no javni dražbi u Ljubljani, stari trs štev. 11 a -m
razno maniifaktiirno blago, moško in žensko perilo, rute, kravate, drobno blago itd., itd.
Predala.
Radi visoke starosti našega sedanjega trgovskega in tehniškega upravitelja paromlina in tvornice testenin, ki je stopil že v 70. leto ter je obenem solastnik podjetja, prisiljeni smo
prodati naš paromlin in tuornico testenin u
Senju.
Motor je stroj Compound na paro 50 H. P. s kondenzom na površini ter je proizvod tvrdke „Alpine Montangeselschaft v Andritz-u" pri Gradcu s kotlom „Betleville" iz St. Denis na Francoskem s cevmi za vodo tako, da v kotlu ni mrzla, marveč topla voda od 305 do 40° C, vsled česar se porabi zelo malo premoga.
Paromlin sestoji iz šest parov kamnov, vrhutega ima vse stroje za proizvajanje rumenega žitnega zdroba, avtomatski aparat za stopanje ječmena ter vse stroje za čiščenje raznih vrst žita.
S Paromlinoin je spojena povse moderno opremljena tvornica testenin, za katero je dobavila stroje slovita tvrdka liarone & Co. v Milanu.
Zgradba paromlina in tvornice testenin je zelo solidna in trinadstropna ter leži ob morski obali, s čemur je zelo olajšan dovoz in izvoz.
Za žitne zaloge se nahaja v prizemlju dvigalo, ki je prenaša v poljubno nadstropje; za razsvetljavo je po vseh prostorih vpeljana acetylenskn plinova luč.
Ker obstoji to podjetje že nad 30 let, je povsem naravno, da ima zelo obširno klijentelo, tem bolj. ker podobnega podjetja ni v celem hrvatskem primorju od Reke do dalmatinske meie.
Paromlin Je oskrbljen z veliko množino premoga in zadostno količino karbida za acety-lensko razsvetljavo, vsled česar je mogoče vsak čas pričeti z rednim obratom.
Reflektantje se prosilo, nai se obračajo naravnost na tvrdko »Prvi hrvatski primorski paromlin in tvornica testenin »Art« Baccich & Poschich v Senju, Hrvatsko Primorje.