LETO III. ŠT. 9 (106)/TRST, GORICA ČETRTEK, 5. MARCA 1998 NOVI SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596 CENA 1500 LIR NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 VLOGA IN ODGOVORNOST ŽENSKE DANES Zakaj pravimo, da smo Slovenci žalosten in turoben narod? Pri nas se vsak mesec zvrstijo kot na tekočem traku razne prireditve, ki kot sakralni obredi določajo ritem življenja lepemu delu naše manjšine. Okoli Božiča in v mesecu januarju so se zvrstili številni koncerti božičnih pesmi, nato prireditve v čast našega velikega pesnika Franceta Prešerna, prejšnji teden smo se poslovili od pusta in že je tu 8. marec, ki nudi našim ženam (zadnje čase tudi njihovim možem) spet veliko veselih in razposajenih trenutkov. Ne želim si, da bi bilo to razmišljanje le ustaljen obred, kateremu se ne moremo odreči. Vprašanje ženske emancipacije ostaja še vedno zelo aktualno, saj položaj ženske v svetu predstavlja gotovo več temnih kot svetlih točk, čeprav je neizpodbitno, da si je ženska v tem stoletju izborila veliko pomembnih pravic. To pa velja le za razviti, industrijski svet, gotovo ne za države tretjega sveta, kjer je pot za dosego enakopravnosti med spolo-tna še dolga. Vendar imajo pridobitve tudi trpek priokus. Zenska si je s pridobljenimi pravicami naložila na rame dvojno delo, veliko več skrbi in odgovornosti, kot jih je imela Prej, katerim sedaj večkrat ni kos. Zato je po mnenju številnih zdravnikov in psjhologov načeto že njeno fizično in psihično zdravje. Če le pomislim na današnji ritem življenja povprečne družinske matere, se zgrozim. Poleg dela v službi jo čakajo doma hišna opravila, skrb za otroke in družino. Dandanes mora vsaka mati znati vse: imeti dobre organizacijske in gospodarske sposobnosti, če želi shajati z družinsko plačo, pomagati otrokom pri pisanju domačih nalog, biti dobra kuharica, vrtnariti, pisati na kompjuter, biti šofer, tolažnica, svetovalka svojim otrokom in možu itd. Ker za vse to ni ne časa ne moči, odlaga žena in z njo tudi mož nekatere bistvene odgovornosti na druge. Mislim tu predvsem na vzgojo otrok, saj se ji starši večkrat zavestno odpovedujejo, ker zaradi preobremenjenosti nimajo za-n)o ne dovolj časa ne dovolj energije. Zato pa pričakujejo °d raznih ustanov (od šole, športnih in drugih mladinskih organizacij), da izpolnjujejo to bistveno nalogo. Razmišljanje o položaju ženske v svetu bi zahtevalo todi razmišljanje o družbi kot taki. Kakšno vlogo naj jrna moški in kakšno vlogo naj ima ženska v prenovljeni in prekvašeni družbi? Podoba ženske se danes približuje moški podobi, ker je napačno pojmovanje ženske emancipacije zahtevalo, da ženska tekmuje v vsem z moškim. Enakopravnost je večkrat pomenila enakost in v tem boju je ženska sčasoma izgubljala svojo žensko specifiko. In čeprav so se ženske v zadnjih desetletjih množično vključevale v javno delo, je bil njihov vpliv na dogajanje neznaten. Zato se danes ženske vse manj angažirajo v politiki. Rajši izbirajo tista področja delovanja, v katerih se laže udejanja ženska narava. In kakšno je to žensko svojstvo? / stran 2 NADJA MAGANJA BLIŽA SE ODLOČITEV O SKUPNI EVROPSKI VALUTI NI TEŽAVNA POT TUDI ZA ITALIJO DRAGO LEGISA Čim bolj se bliža dan, ko bo padla odločitev, v katerih državah Evropske zveze bo "euro" zamenjal dosedanje domače valute, tem bolj hitijo predsednik vlade Prodi in njegovi ministri za finančne in gospodarske zadeve z objavljanjem podatkov, iz katerih bi izhajalo, da bo tudi Italija v skupini držav, ki bodo na začetku prihodnjega leta imele skupno valuto. i|SJ|d podatkov omenjajo predvsem razmerje državni letni primanjkljaj - kosmati notranji proizvod, ki da je že v skladu z določili maastrichtske pogodbe, saj znaša 2,7%, in je torej pod mejo predpisanih 3%. Za vstop v skupno denarno zvezo in torej za uvedbo skupne valute bosta odločilni predvsem poročili Evropskega denarnega instituta in posebne komisije prizadetih držav. Jasno pa je, da bo imelo svojo težo tudi in predvsem stališče, ki ga bo do 27. marca izoblikovala skupina 17 strokovnjakov nemške Zvezne banke (Bundesbank), kar je tudi razumljivo glede na vodilno vlogo, ki jo ima danes nemška marka. Iz pisanja nemških in tudi francoskih specializiranih časnikov izhaja, kako danes nihče ne dvomi o verodostojnosti podatkov, ki jih navaja rimska vlada, saj ji vsi priznavajo, da je v pičlih dveh letih naredila na področju sanacije javnih financ odločilne korake, tako da so uspehi takšni, kakršnih druge italijanske vlade niso dosegle v 50 letih! Kar še vedno vzbuja veliko zaskrbljenost in tudi velike dvome, pa je velikanska italijanska zadolžitev, saj znaša več kot dva milijona milijard lir in predstavlja skoraj 122% kosmatega narodnega proizvoda, to je še enkrat več, kot predvideva maastrichtska pogodba. Zato zlasti nemški izvedenci menijo, da bi se utegnila zadolžitev Italije spet povečati tudi ob uvedbi skupne valute in povzročati motnje, kar zadeva stopnjo obrestnih mer. Z druge strani je jasno, da o tako pomembnem ukrepu, kot je uvedba skupne valute, ne bodo odločali samo finančni in gospodarski dejavniki, temveč bodo vlade prizadetih držav upoštevale tudi politične dejavnike. Tako si je tudi zelo težko predstavljati, da bi npr. Italija izpadla iz "prvega kroga", saj gre vendar za eno držav pobudnic evropske integracije in za deželo, ki v Evropi zavzema strateško zelo pomembno zemljepisno območje. Položaj Italije prav gotovo zapleta njena politična nestabilnost. Še vedno je namreč na prehodu iz prve v drugo republiko. Tranzicijski proces je še v polnem teku in mu še ni videti konca. Prizadevanja za ustavne reforme so obtičala na mrtvem tiru, kot jasno kaže razprava o listini, ki jo je pripravila dvodomna komisija in ki je v poslanski zbornici dejansko zamrla. Stanje se je v zadnjem času hudo poslabšalo, za kar je dal povod milanski pre- * . iP iskovalni sodnik Gherardo Colombo. Ta je v bistvu dejal, da v Italiji ne bo nobene korenite in poštene ustavne reforme vse dotlej, dokler bo izsiljevanje odločilen dejavnik italijanske družbe in njene politike. Zakaj in čemu je ta znani javni tožilec, član milanske ekipe "čistih rok", nastopil prav v tem trenutku, ko bi se morala nadaljevati bitka za ustavne reforme, ni nobena skrivnost. Naglo se namreč bliža leto 1999 in bodo zaradi zastaranja kazniva dejanja postala brezpredmetna. Večletno delo ekipe "čistih rok" bo torej ostalo brez najmanjšega učinka. Bojazen je vsekakor upravičena, zato bo splošni revolt politikov zoper sodnika Colom-ba ostal golo besedičenje, če ne bo ustreznih ukrepov. Miro Oppelt SCHRODERJEV IZZIV Saša Rudolf NEMIRNO KOSOVO H Ni konec, ko pride tvoj zemeljski konec. Le vsakodnevno orodje pospraviš in se odpraviš k počitku. %% (TONE KUNTNER) Jurij Paljk / intervju SLAVICA PLAHUTA KDO JE PATER MARKO IZ AVIANA Andreja D. Antoni JUBILEJNA UČNA URA Erik Dolhar / pogovor MARIO ŠUŠTERŠIČ ČETRTEK S. MARCA 1 998 Glede na trenutno stanje italijanske politike in sistema političnih strank si je težko predstavljati stvarne učinke. Če za hip pozabimo na Severno ligo, ki je - kar delno velja tudi za komunistične prenovitelje - vsekakor anomalija na političnem prizorišču, ugotavljamo, da se znotraj obeh polov (leve sredine in desne sredine) močno krha. Demokratična stranka levice ostaja sicer najmočnejša sila vladne večine, vendar se njenemu glavnemu tajniku DAlemi na zboru v Firencah ni posrečilo jasno nakazati njene prihodnosti. Vtis imamo, da je spet prevladala le gola skrb za ohranitev oblasti in za njeno bolj ali manj varno upravljanje. -------------STRAN 2 Majda Danev OBČNI ZBOR VESELE POMLADI Tereza Srebrnič NA OSNOVNI ŠOLI P. BUTKOVIČ DOMEN DOM SREČANJA LAMBERT EHRLICH Klara Krapež NOVA KUNTNERJEVA ZBIRKA POEZIJ Danijel Devetak PREDAVANJE: OTROCI, NAROD IN JEZIK ČETRTEK 5. MARCA 1998 m SVET OKROG NAS MEDNARODNA SKUPNOST ZA POMIRITEV SCHRODERJEV IZZIV MIRO OPPELT Gerhard Schroder bo na jesenskih zveznih političnih volitvah v Nemčiji skušal po 16 letih ponovno privesti na oblast socialne demokrate. Prezidij stranke ga je v Bonnu soglasno imenoval za kanclerskega kandidata po velikem uspehu na deželnih volitvah na Spodnjem Saškem. Schroder, ki vodi deželo že o-sem let, je v nedeljo prejel 47,9 odstotka glasov, doslej največji dosežek stranke v Hannovru. Že takoj po izidu gaje proglasil strankin predsednik Oskar Lafontaine, potrditev bo prišla na aprilskem kongresu. Kancler Helmut Kohl, očak združitve, ki je zahtevala za Nemčijo veliko žrtvovanj, se sooča s petimi milijoni brezposelnih, pa kljub razočaranju, ker je njegova stranka na Spodnjem Saškem izgubila pol odstotka glasov, ne kaže velike zaskrbljenosti. Trdi, da je pristop nemškega Tonya Blaira nejasen in da se bosta soočala predvsem na odgovorih na stvarne probleme. V prvi vrsti je pristop do evropske integracije in gospodarske globalizacije. Seveda pa Kohla teži dolgoletna oblast, kakršne še ni zabeležil noben kancler. Evropa bo vsekakor temeljni izziv voliv-ne kampanje. Tudi Kohl bo moral imeti strožji pristop do uvedbe evra in preveriti verodostojnost kandidatk. Schroder je med drugi m izjavil, da se bo Nemčija odpovedala marki, le če bo evro trden. Pragmatični petdesetletni Schroder je v nasprotju z Lafontaineom pristaš uspešnega gospodarstva in preo-snove socialnega sistema. O-značevali so ga za prijatelja podjetnikov. Po drugi strani pa se na Spodnjem Saškem ni obotavljal za javne posege. Trdil je, da je bolje financirati delo kot brezposelnost. Javni deficit v deželm upravi se je skoro podvojil. Že pred leti se je uprl, da bi italijanska družba Pirelli prevzela Continental, pred kratkim pa je dežela vložila tisoč milijard lir za ohranitev nadzorstva nad družbo Preusagg pred odkupom avstrijske Voest-Al-pine. Po drugi strani pa se za- NEMIRNO SAŠA RUDOLF KOSOVO vzema za prožni delovni urnik in znižanje cene dela. Zahteva tudi uvedbo strožjih meril za priseljevanje. Stranka namerava v program vključiti postopno odpravo jedrske ; energije, da bi ugodila zelenim. Predvideva zvišanje pomoči družinam z otroki in u-vedbo večje demokratizacije z referendumi. Do jeseni čaka Nemčijo velik izziv. V ospred-i ju pa je vprašanje, ali se bo v ; novih pogojih res znala odpovedati marki za euro, ki jo bo objektivno ošibil. Na kocki volivne kampanje bo dejan-I sko Evropa. S 1. STRANI TEŽAVNA POT Še mnogo slabši je položaj v desno sredinskem polu. Najprej je postajal vedno glasnejši bivši predsednik republike Cossiga, ki je naposled le ustanovil UDR (Unionede-mocratica della Repubblica -Demokratska zveza republike), o kateri pravi, da je "sila, ki naj se uspešno protivi levici, in je federacija, ki ne uničuje identitete raznih strank". Dejstvo pa je, da je Cossiga s tem že razbil na dvoje obe sredinski struji nekdanjih krščanskih demokratov in v svoje vrste pritegnil nekaj poslancev in senatorjev gibanja Naprej Italija! Na t.i. programski konferenci Nacionalnega zavezništva v Veroni je prišlo do hudih razhajanj med Finijem in Berlusconijem. Prvi seje izkazal kot pragmatik in realist, drugi pa kot sredinski skrajnež. Tako je med drugim Fini osmešil Berlusconijev protikomunizem, češ da je brezpredmeten, saj v Italiji ni komunizma. Ogradil se je od Berlusconijevega napada na milanske preiskovalne sodnike, zlasti od obtožbe, da napadajo "srce italijanske države", ter se zavzel za odobritev ustavnih reform, pri čemer naj bodo zaključki dvodomne komisije stvarna podlaga. Cossiga je Berlusconija v političnem pogledu kratko- Tlelo je že skoraj deset let, nenadoma pa je Kosovo zagorelo. Spopad v Drenici, končni obračun žrtev še vedno ni znan, je še podžgal sovraštvo, ki se nevarno stopnjuje, odkar so po Miloševičevem ukazu Kosovu odvzeli status avtonomne pokrajine in ga spremenili v eno izmed srbskih okrajev. Albanci so s tem izgubili ne le upravno neodvisnost, pač pa vse od šole in univerze do tiska in televizije. Potisnili so jih na rob življenja. S padcem berlinskega zidu se je spremenil tudi odnos do matične Albanije, ki je z odpravo stalinističnega režima zabredla v politični kaos. malo odpisal, voditelj Nacionalnega zavezništva tega ni sicer rekel odkrito, a so Berlusconijeve politične razsežnosti zdaj gotovo skromnejše. V takih notranjepolitičnih razmerah pot v nadaljnjo evropsko integracijo gotovo ne bo lahka. VLOGA Chiara Lubich, ta velika žena našega stoletja, ustanoviteljica gibanja ognjiščarjev, pravi, da ima ženska posebno karizmo, to je karizmo ljubezni. In ta lastnost pripada ženski, ker ženska zna veliko bolj trpeti kot moški. Zato me tako motijo in žalijo tiste trditve žensk, ki razlagajo kot največjo pridobitev ženske emancipacije prav splav, to je dejanje proti življenju. V resnici pa je prav ženska po naravi (po svoji fizični, a tudi psihični strukturi) posrednica življenja, ljubezni. Tega se me ženske premalo zavedamo. Če bi ta vidik nekoliko bolj poudarjale, bi bil gotovo tudi naš vpliv na družbo večji. V današnjem času, ko je želja po duhovnih dobrinah vedno večja, bo ženska vedno bolj poklicana, da prispeva svoj delež k prenovi družbe, a ne več v tekmovalnosti z moškim svetom, temveč tako, da polno, sproščeno in odkrito zaživi svojo ženskost. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 / 533177 FAX 0481 / 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it 34133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 FAX 040 / 775419 GLAVNI UREDNIK: ANDREI BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGlSA IZDAIATELI: ZADRUGA GORIŠKA MOHOR)EVA. PREDSEDNIK DR. DAMIAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS |E ČLAN ZDRUŽENIA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIH - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIII - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIIA in SLOVENIIA 70.000. INOZEMSTVO 100.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 130.000 UR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU FC Spremenili pa so se tudi odnosi znotraj albanske skupnosti, proti strategiji nenasilnega boja vodje kosovskih Albancev Ibrahima Rugove so nastale nove skupine, ki vidijo bodočnost le v nasilju proti srbski centralistični upravi. Nastala je osvobodilna vojska Kosova, ki jo po mnenju nekaterih podpira Beograd, da bi si ustvaril pretvezo za zatrtje albanskih teženj po svobodi in pravici. Zeleno luč za obračun je morda dal Beogradu ameriški diplomat Richard Gel-bard, ki je označil kosovsko osvobodilno vojsko za teroristično organizacijo. Ponovila se je napaka iz leta 1991, ko je Amerika podprla celovitost Jugoslavije in Beogradu dala vzpodbudo za začetek vojaških operacij proti Sloveniji in Hrvaški. Po krvavi raciji srbske policije je položaj na Kosovu presegel kritično točko in zdaj je vse možno. To dokazuje tudi množična manifestacija v Prištini, ki jo je policija z vodnimi curki, gumijevkami in palicami sicer začasno razgnala, vendar se manifestacija zna ponoviti v še hujši obliki že v prihodnjih dneh. Za pomiritev so potrebni odločni znaki mednarodne skupnosti, ne pa potuhe beograjskemu režimu in kosovskim skrajnežem. , f:» m JtllVI GORIŠKI NADŠKOF V BOLNIŠNICI V PADOVI ali pa še nekoliko podaljša, seveda po svoji uvidevnosti, nadškofov mandat. V tem času, kot znano, poteka v naši nadškofiji delo goriške škofijske sinode, ki jo je prav sedanji nadškof pred kakim letom hotel in sklical. Medtem je nadškof Bom-: marco iz Padove poslal duhovnikom in vernikom nadškofije posebno poslanico, v kateri se najprej zahvaljuje vsem za molitve, ki jih je goriška Cerkev opravila prvo postno nedeljo za svojega bolnega nadpastirja. V tej poslanici nato nadškof omenja izkušnje zadnjih tednov oz. dni, ko je vdano sprejel, kot piše, da ga je "Duh popeljal v puščavo" in se je tako brezpogojno uklonil Gospodovi volji ter daroval telo in dušo, bolezen in zdravje na Gospodov oltar. Posebno je bil vesel in srečen, ko je po dolgotrajnem umetnem dihanju lahko v bolnišnici spet prejel Gospoda. P. Bommarco še piše, da vsaka človekova težava lahko po svoje spremeni puščavo v kraj srečanja in služenja. Nadškof optimistično zaključuje svojo poslanico goriški Cerkvi iz bolnišnice v Padovi v upanju, da nas bo bližnji velikonočni praznik vodil vedno naprej z božjim Duhom. Tudi mi vsi želimo goriške-mu nadškofu, da bi kmalu spet prevzel svoje nadpastir-j ske naloge v naši nadškofiji. Pred dobrim tednom se je moral goriški nadškof p. Anton Vital Bommarco zateči v bolnišnico zaradi hudih dihalnih težav. Kmalu so ga iz Gorice prepeljali v Padovo, kjer so ga sprejeli v specializirano bolnišnico v oddelek za oživljanje. Tu so nadškofu pomagali z vsem potrebnim zdravljenjem in danes se njegovo splošno zdravstveno stanje že precej izboljšuje. V bolnišnici sta z njim stalno njegova sestra in osebni tajnik g. Qua-lizza. Obiskala pa sta ga tudi generalni vikar goriške nadškofije msgr. Silvano Cocolin in kancler ter škofov vikar za Slovence msgr. Oskar Simčič. Goriški nadškof bo letos septembra dopolnil 75 let in bo tako tudi po določilih cerkvenega zakonika moral podati ostavko na svoje mesto. Papež lahko to sprejme takoj POVEJMO NAGLAS L JANEZ POVSE TUDI ZARADI NAŠEGA ŠOLSTVA BI SE MORALI V MANJŠINI BOLJE IN UČINKOVITEJE ORGANIZIRATI Na dlani je dejstvo, da kot manjšina ne bomo deležni ustreznega, še manj brezhibnega zaščitnega zakona, če ne bomo sodelovali pri njegovem sprejemanju s kar najvišjo stopnjo lastne organiziranosti. Takšne organiziranosti namreč, ki bo zares povezala manjšino na ravni celovite zahteve po popolni zaščiti. Toda prav isto velja za problem šolstva. Kot je videti iz potez ministra za šolstvo v Rimu, še vedno niso izključene možnosti tako imenovane "racionalizacije". Kot je znano, "racionalizacija" praktično pomeni krčenje tudi šol naše manjšine. Torej potrebujemo prav tako v primeru šolstva do kraja učinkovito lastno organiziranost, saj je odveč pripominjati, kakšnega pomena je šolstvo za vsakršno narodnostno skupnost, toliko bolj za manjšinsko življenje. Ob bistveno okrnjenem šolstvu bi naša kot vsaka druga manjšina izgubila eno temeljnih osnov svojega bivanja pa tudi razvoja. Očitno trenutna raven naše organiziranosti ne more na izzive, kot sta zaščitni zakon in šolstvo, učinkovito in dovolj hitro odgovoriti. Izkušnje kažejo, koliko časa vsakokrat preteče, da kot manjšina s svojimi različnostmi uskladimo svoje poglede in jih prevedemo v eno samo stališče, s katerim smo šele jasni za svoje ljudi in zunanje sogovornike. V tem trenutku se torej na dogodke še ne moremo odzivati dovolj hitro, to pa je marsikdaj že lahko usodno. Poleg potrebe po hitrejši odzivnosti gre opozoriti še na potre- bo po vse večji pogajalski gibljivosti. V primeru neskladja med zunanjim in šolskim ministrstvom večinskega naroda, kjer prvi naslov zagotavlja sedanji obseg našega šolstva, drugi pa ga do skrajnosti krči, bi moralo manj-i šinsko zastopstvo nemudoma zaprositi in tudi izposlovati srečanje z obema naslovoma ter istočasno še z Ljubljano, vse to pa zahteva skorajda sočasno delovanje dveh ali celo treh manjšinskih delegacij, ki vse zastopajo ista stališča. Preprosto rečeno, bi moralo biti v tem in podobnih primerih kar nekaj naših najvišjih predstavnikov tako rekoč na razpolago izključno za potrebe tovrstnega delovanja in ukrepanja. To seveda ne pomeni, da v takšnih primerih ne delujejo tudi neposredni predstavniki prizadetih dejavnosti, toda kadar gre za stvari, ki so za manjšino življenjskega pomena, in kar med drugim šolstvo brez dvoma je, to ni dovolj in se mora odzvati celotna manjšina z usklajeno in učinkovito organiziranostjo, ki je še nismo uresničili. Pred nedavnim je skupno manjšinsko , predstavništvo predvsem v zvezi z zaščitnim zakonom zastavilo stvari drugače. Problem zaščitnega zakona naj bi vsi manjšinski dejavniki reševali skupno in dogovorjeno. Takšna napoved je v vsakem primeru izredno obetavna. Na vseh nas je, da omenjeno napoved podpremo in ji stojimo ob strani. Njena uresničitev bi bila celotni manjšini še kako v korist, zato z njo ne bi smeli neodgovorno odlašati. AKTUALNO INTERVJU / SLAVICA PLAHUTA S KULTURO BRIŠIMO MEJO IN ODKRIVAJMO SVOJE KORENINE! JURIJ PALJK Prosili bi Vas, da bi povedali nekaj besed o sebi. Rojena sem bila na Vipavskem, y vasi Batuje, približno pol stoletja ježe preteklo. Rojena sem na majhni kmetiji, oče je bil kmet, mama pa gospodinja. Prve razrede osnovne šole sem obiskovala v domačem kraju, kasneje sem obiskovala osnovno šolo v Dobravljah, gimnazijo pa sem dokončala v Ajdovščini. Po maturi sem nadaljevala študij na ljubljanski filozofski fakulteti na oddelku za zgodovino. Kot drugi predmet pa sem poslušala geografijo. Diplomirala sem leta 1973, in sicer na temo o dogodkih na Hrvaškem in njihovem odmevu v Sloveniji v letu 1903. Že diplomska naloga je bila posvečena novejši zgodovini in je-tej sem se posvetila tudi takrat, ko sem se zaposlila pri Goriškem muzeju, kjer sem začela delati na oddelku za zgodovino narodno o-svobodilnega boja. Moram povedati da sem nadaljevala z delom Maksa Dugulina, ki je bil čevljar po poklicu, revolucionar, ki si je nabral izkušnje ob delu. Čeprav ni bil stro-ovno usposobljen, je zbral ogromno gradiva o NOB-ju in o partizanskem gibanju. S skupino, ki je snovala Goriški muzej, naj omenim samo Ludvika Zorzuta in prof. Kretiča, Je zbral zares veliko gradiva. Za njim e delo prevzela prof. Ljudmila Bez-N/ ko pa je ona postala direktor Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, sem to delo prevzela jaz. Čakalo me je veliko dela, saj sem morala začeti urejati gradivo. To je bil čas, ko se je zelo poudarjalo obdobje NOB-ja, tako sem zbirala še naprej gradivo. Čeprav je bilo o tem obdobju napisanega veliko nekritičnega, sem mnenja, da smo opravili dobro delo, saj smo zbrali prav o tem obdobju zelo veliko gradiva, fotografij, dokumentov. Prve naloge v muzeju so označevale tudi velike -stave. Ko se spominjam tega obdobja, ne morem mimo dejstva, da sem imela odličnega mentorja, ki mi je vedno stal ob strani, in to je dr. Branko Marušič. Bil je direktor muzeja in naj ne zveni to kot hvala: vsak mlad človek bi si moral želetti takega mentorja, kot je bil dr. Marušič: potrpežljiv je, nauči te delovnih navad, ima ogromno znanje, ki ga daje drugim, pomaga pri delu, usmerja mladega raziskovalca, širok )e, skratka - odličen mentor. On je veliko pripomogel pri oblikovanju moje osebnosti, saj nas je vse naučil 1 Javnega nastopanja. Moram seveda omeniti še dobre kolege: . ,raSa Svoljšaka, Tomaža Pavšiča, aska Križnarja. Ti ljudje so tudi v s ovenskem svetu veliko pomenili ^ so še danes svetli zgledi mladim, esela sem, da sem v takem okolju orela, se tudi vzgajala. Kdaj ste postali direktor muzeja? Kar dolgo je trajalo in mislim, da prav tako, saj sem dolgo časa deti iH- ,0t>st°S' raziskovala sem in di doštudirala tretjo stopnjo in to Podpori vsega kolektiva. Prav koda hP3 S° me leta 1991 naprosili, ie tai^rfVZf*a mest0 direktorja, ker se ;P ra! SP °koliščin nanesel, da J odPrlo to mesto. Mag. Slavica Plahuta je ravnateljica Goriškega muzeja v Kromberku, ki se odlikuje po tem, da njegova dejavnost zajema vso nekdanjo Goriško. Prav sedaj sta namreč na ogled dve lepi razstavi, ki sta sad dela zaposlenih v muzeju in tudi sad sodelovanja med obema Goricama. Tudi zato smo mag. Slavico Plahuta povabili na razgovor. Ali bi nam predstavili Goriški muzej? Naš muzej sodi med največje muzeje pokrajinskega značaja na Slovenskem. Je splošen in to pomeni, da ima več muzejskih oddelkov, saj vsebuje zbirke, ki opisujejo zgodovino, arheologijo, etnologijo, u-metnostno zgodovino. Omeniti moram seveda še knjižnico, dokumentacijske vede, restavracijsko delavnico in seveda naše zbirke, ki gredo od Lokev pri Sežani pa vse do Trente. Muzej pokriva trinajst primorskih občin. Leta 1952 ga je ustanovil goriški okraj. Število zbirk se je večalo z leti. Goriški muzej ima seveda velike obveze, ker je potrebno skrbeti za zbirke in reprezentančne objekte. Naj omenim samo nekaj teh lepih stavb: grad Kromberk, grad Štanjel, kjer je galerija Lojzeta Spacala, grad Dobrovo z galerijo Zorana Mušiča, v Tolminu se prav sedaj obnavlja tolminski grad in tu je še vila Bartolomei, ki je tudi prestižna stavba. Načrtujemo, da bomo tudi to stavbo uredili. Vse omenjene stavbe so prestižne in drobni predmeti, ki so v njih razstavljeni, pričajo sodobnemu človeku o enkratni in neponovljivi preteklosti slovenskega človeka. Prav je tako, saj je simbioza med razstavljenimi predmeti in lepimi stavbami že sama posebno pričevanje. Vseeno pa se boste strinjali z menoj, da niso stavbe tiste, ki dajejo pečat nekemu muzeju, ampak ljudje, ki v njem delajo. Lepo je namreč slišati ljudi, ki o vašem muzeju dobro govorijo, ko poudarjajo predvsem vašo izredno delavnost. Stavbam je treba dati življenje! Trudimo se, da smo enakomerno j prisotni povsod, saj je to naše poslanstvo. Stavbe morajo dihati in odražati naše delo. Seveda se pri tem ne smemo zapirati, tudi državna meja ne sme postati ovira. Meja je itak umetna tvorba, ki je nastala po vojni. Skupno življenje pa sega stoletja | nazaj in gaz mejo ne moremo razde-| liti. Že samo ime Goriški muzej nam govori o zgodovinski goriški pokrajini. Seveda se mi posvečamo bolj tistemu delu, ki danes pripada Sloveniji, a ne moremo iz svojega dela iz-! ključiti dela Goriške, ki danes spada pod Italijo. Prav zato sodelujemo in | iščemo sodelovanje na drugi strani meje. Te oblike sodelovanja so bile j žive tudi v preteklosti in spet moram omeniti izjemno delo dr. Branka Marušiča, ki je kot direktor muzeja in kot raziskovalec navezal ogromno stikov z italijanskimi zgodovinarji in raziskovalci. Navezal je tudi močne stike z italijanskimi institucijami. Tu moram omeniti še dejavnost Tomaža Pavšiča, Draga Svoljšaka. | Sodelovanje se danes nadaljuje v novih razmerah, saj je Slovenija sa-'mostojna država in drugačna od prejšnje. Tudi na italijanski strani so nove strukture in iskati moramo nove oblike sodelovanja. Razstavi Lesena plastika na Goriškem med pozno gotiko in renesanso in razstava Kras sta zadnji dve razstavi, ki kažeta na to obliko čezmejnega in obmejnega sodelovanja. Pri obeh ste bili aktivno udeleženi, saj ste pri prvi sodelovali, medtem ko je druga izključno vaše delo in vam ga je Pokrajinski muzej v Gorici odkupil. Problematika sodelovanj je več-j plastna, saj moramo upoštevati tako sodelovanje med javnimi ustanovami na obeh straneh meje kot tudi znanstva med posamezniki v teh u-stanovah. Jaz sem kot direktor muzeja samo koordinator interesov posameznikov in delo skušam usmerjati tako, da ima naš muzej neko 'skupno usmeritev in korist. Vesela 'sem vsake nove pobude, skušam pomagati pri navezovanju stikov, za katere ni nujno, da jih naveže direk-i tor. Priprave na tisočletnico prve o-membe Gorice v zgodovinskih virih so prav gotovo vzrok za boljše so-i delovanje, saj je interes za čim bolj-| še in lepše obeleženje tega važnega dogodka na obeh straneh meje. O-boji se čutimo dediči Gorice. Kulturno združenje II Millennio v Gorici deluje na tem, da bi prišli tudi v ! Gorici do mestnega muzeja, ker je sedanji pokrajinske narave. Tako mi včasih sodelujemo z občino, včasih 's Pokrajinskim muzejem. Razstava ! o gotskem kiparstvu na Goriškem je sad sodelovanja z goriško občinsko upravo in z združenjem II Millennio. Prav združenje mladih, navdušenih i strokovnjakov// Millennio nas je najbolj presenetilo že s prvo razstavo o gotskih cerkvicah v Posočju. Prišli so v Goriški muzej in nas prosili za stro-i kovno pomoč in to nam je seveda bilo v čast. Tako se je rodilo prvo sodelovanje, ki je obrodilo še razstavo 0 Lichtenreiterjih (tu je sodelovala | še Narodna galerija) in seveda razstavo o slikarju Paroliju, pri kateri so J sodelovali Narodna galerija, Pokra- 1 jinski muzej iz Gorice in naš muzej. Razstava o leseni plastiki pa pomeni veliko nadgradnjo, saj razstavo i spremlja dvojezičen katalog, kar ; pomeni veliko kakovost in tudi znamenje dobre volje. Goriški muzej je pri tej razstavi sodeloval s kuratorji ,razstave in kot enakopraven partner. Pri razstavi smo bili tudi finančno u-deleženi, saj smo prispevali denar za prevode v slovenski jezik in seveda za finančno organizacijo raz-| stave v gradu Kromberk, kjer je razstava sedaj na ogled. Sodelovali smo torej kot enakopravni partnerji. Menim, da bi morali s podobnimi razstavami nadaljevati, saj s takimi pobudami brišemo mejo, ki je tako globoko zarezala v našo skupno stvar- nost. Gre za sožitje in skupno kulturo med različnimi narodi, ki pa so imeli skupno zgodovino, le-te pa ne | moreš zabrisati. Razstava o Krasu, ( ki jo je pripravil etnolog Andrej Mal-: nič s sodelavci in je sedaj na ogled v goriškem Pokrajinskem muzeju, pa je bila pripravljena za slovenski dom Korotan v Celovcu, kasneje je gostovala še v Štanjelu in pomeni za-četek raziskovalnega dela o Krasu. | Razstava je zanimiva zaradi nove oblike predstavitve Krasa, saj obiskovalca razstave nagovarja na sodoben in prijeten način. Postavitev razstave o Krasu v Gorici je sad prijateljskih ; odnosov, ki nas vežejo z direktorico Pokrajinskih muzejev v Gorici. Razstava na žalost nima kataloga, ker zanj enostavno ni bilo denarja, pa i čeprav imamo besedila o njej prevedena tako v italijanščino kot v | nemščino. Še vedno upam, da se bo denar za to lepo razstavo našel, j saj prikazuje na nevsakdanji način ‘ Kras, kakršen je bil nekoč in je danes. Do gostovanja v Gorici pa je j prišlo zelo hitro in tudi zato nismo mogli pripraviti kataloga. Razstava ; bi gotovo lahko še kje gostovala, saj i si to zasluži in morda bo takrat izšel s katalog. Kako pa se pripravljate na praznovanje tisočletnice prve omembe Gorice? Jubilej je gotovo priložnost za skupno oživljanje zgodovinskega j spomina na skupno življenje in na 1 kulturne duhovne prvine, ki so po-: vezovale ljudi na tem delu srednje Evrope, in tudi za krepitev današnje-1 ga sodelovanja. Na slovenski strani smo pri Goriškem muzeju pripravili j širok mednarodni načrt raziskav, publikacij in razstav. Skupni naslov tega načrta je Gorica in Goriška -I stičišče narodov in kultur. Sestavljajo J ga smiselni podprojekti, ki so razdeljeni na ožje teme: arheološke raziskave Solkana, Sv. Katarine, Sabotina, zgodovinske raziskave Goriške od antike do novega veka in priprava ustreznih študij, umetnostnozgodovinske raziskave Goriške s pripravo ustreznih študij in publikacij, muzejske razstave s predstavitvijo ra-! ziskovalnih izsledkov in arheološke, zgodovinske in umetnostnozgodo-i vinske dediščine, muzejska ureditev j ostankov prve svetovne vojne na Sabotinu, kar bi bilo izjemno dejanje, 1 saj bi si obiskovalec lahko ogledal samo prizorišče dogajanja. Pri pri- pravi bomo seveda sodelovali z bližnjo Gorico, k sodelovanju pa smo povabili tudi osrednje slovenske raziskovalne, znanstvene in muzejske institucije. Finančna sredstva za raziskave bodo prispevali mestna občina Nova Gorica, Ministrstvo za kulturo republike Slovenije in v podpisovanju imamo pogodbo z evropskim programom PHARE, ki bo podprl raziskave z dvotretjinskim deležem. Seveda se nadejamo, da bodo finančno naše projekte podprli tudi sodobni me-ceni-sponzorji in donatorji. Gotovo pa ne sodelujete samo z Gorico... Seveda imamo tudi stike s Trstom, da goriške mestne knjižnice i niti ne omenjam. V stiku smo tudi s Slovenci po svetu, zanimivi pa smo tudi za veliko ustanov na Balkanu. V dobi Jugoslavije so namreč nastale i vezi, ki jih ne smemo prekiniti. Tako \ imamo zelo dobre stike z makedon-I skim ministrstvom za kulturo in njihovimi institucijami. Povezujemo se z Bitolo, ki ima veliko sorodnosti z Novo Gorico, saj je mesto na meji z Grčijo itd. Sodelujemo tudi s hrvaškimi muzeji in oglasili so se naši kolegi iz cetinjskega muzeja v Črni gori. Vse to pomeni, da smo zanimivi in to se splača izkoristiti. IV/.v kolega, prof. Sergio Tavano, je za naš tednik pred časom dejal, da meja in tudi petdesetletno obdobje socializma nista spremenila duše goriškega človeka. Prav pri svečanem odprtju zadnje ! razstave sem tudi sama opazila, da | je ta trditev resnična. Čeprav je jezik dostikrat, predvsem za Italijane, ker ne poznajo slovenskega jezika, ve-! lika ovira, se vseeno kaže velika želja po sodelovanju, razumevanju in ponovnem odkrivanju drug drugega. Obstajata želja po sodelovanju in tudi skupno gledanje na goriško preteklost. Morda imam srečo, ker se srečujem z odprtimi ljudmi, a sama sem teh stihov vesela. Zakaj bi vsi ljudje, še posebno mladi, morali zahajati v muzeje? Menim, da je to nujno, saj je vsak muzej osebna izkaznica območja, na katerem deluje. Vsakdo mora spoznati svoje korenine, svojo preteklost, svoje okolje in tu ne gre samo za vedenje, poznanje, ampak tudi za čustvovanje. Muzej to omogoča, saj omogoča lep pogled v preteklost, omogoča stik s kulturno dediščino. Človeka navaja k spoštovanju pozitivnih vrednot, ki jih skuša prikazati. Gre za naše korenine. Če jih bomo poznali, jih bomo spoštovali. Zavedati se moramo, da nihče ne more postati svetovljan, če prej ne pozna in ne spoštuje lastnih korenin, lastne zgodovine, svoje kulture, svojega jezika. Za noben nacionalizem ne gre tu, ampak za spoštovanje zgodovinske dediščine našega naroda. Le če bomo poznali sami sebe, bomo znali biti tudi kozmopoliti. 3 ČETRTEK 5. MARCA 1 998 4 ČETRTEK 5. MARCA 1998 IZ ŽIVLJENJA CERKVE P. MARKO IZ AVI ANA, GORICA IN GRADIŠČE BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA OB NEDELJSKEM EVANGELIJU IZLUŠČI JEDROj ZVONE STRUBELJ 2. POSTNA NEDELJA Nekako osem dni po teh besedah je vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro molit. Medtem ko je molil, se je videz njegovega obličja spremenil in njegova oblačila so belo sijala. In glej, dva moža sta se pogovarjala z njim; bila sta Mojzes in Elija. Prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovem izhodu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu. Petra in ona dva, ki sta bila z njim, pa je premagal spanec. Ko so se zdramili, so videli njegovo veličastvo in ona dva moža, ki sta stala ob njem. In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu:" Učenik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega." Ni namreč vedel, kaj govori. Medtem ko je to govoril, pa se je naredil oblak in jih obsenčil, in ko so šli v oblak, jih je obšla groza. Iz oblaka se je zaslišal glas: "Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!" In ko se je ta glas zaslišal, je bil Jezus sam. Oni pa so molčali in tiste dni niso nikomur povedali, kaj so videli. (Luka 9,28-36) POT V GLOBINO: TERAPIJA ZA DANAŠNJI ČAS Bistvo je očem nevidno, je zapisal ustvarjalec Antoine de Saint-Exupery, zato je tako važno gledati s srcem! Vsak človek kdaj pa kdaj doživi, da se mu nenadoma kaj bistvenega odpre, razodene. To so trenutki razsvetljenja. Pesniki, slikarji in glasbeniki govorijo o trenutkih močne inspiracije, teologi in zgodovinarji znajo pripovedovati o mističnih doživetjih, ko človek postane za hip deležen božje slave. Evangelij druge postne nedelje nas popelje na goro, kjer se Jezus spremeni in zasveti v božji slavi. Trije od učencev, Peter, Jakob in Janez so bili za hip deležni razodetja Jezusovega božjega veličastva. Nenadoma se je odgrnil zastor zemeljskega in časovnega in z močno lučjo je zasijalo bistvo Kristusove osebnosti, njegovo božanstvo. Kaj so "videli" oni in kaj ob tem dogodku lahko "vidimo" mi danes? Besedo videti seveda tu razumemo kot uvideti, spoznati, gledati s srcem, zaobjeti bistvo. Razumeli so, da je Jezus iz Nazareta, človek kakor oni, iz krvi in mesa, božji Maziljenec. Glas iz oblaka jim pove prav to: "Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!" Po starodavnem judovskem prepričanju naj bi pred prihodom Mesije ponovno nastopil prerok Elija. Prav njega srečamo na gori. JVlojzes, božji zakonodajalec, je tudi tam. V Kristusu se torej izpolnjujejo vse starozavezne prerokbe in se dopolnjuje starozavezna Postava. Tako kot je Mojzes izpeljal izvoljeno ljudstvo iz sužnosti v svobodo, bo Kristus izpeljal človeštvo iz sužnosti greha v popolno svobodo božjega otroštva. V enem samem stavku nam evangelist Luka sporoči to najglobljo vsebino človeške zgodovine, ko zapiše, da sta se Mojzes in Elija prikazala v veličastvu in govorila o Kristusovem izhodu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu. Izhod, eksodus, je najgloblji odrešenjski akt celotnega Svetega pisma. Če bi lahko prestregli pogovor med Elijem, Mojzesom in Kristusom, bi v njem zagotovo srečali besede o Jezusovi smrti, njegovem vstajenju in vnebohodu. Kristus se bo v polnosti razodel, ko bo vzet v nebesa in bo s seboj popeljal novo izvoljeno ljudstvo. To bo dokončni izhod iz sužnosti greha in smrti v polnost svobode in življenja. Apostol Pavel je kot duhovni genij ujel sporočilo skrivnostnega pogovora na gori Tabor in zapisal: "Naša domovina pa je v nebesih, od koder tudi pričakujemo odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa. Ta bo z močjo, s katero si more podvreči vse, preobrazil naše bedno telo, tako da ga bo naredil podobno telesu svojega veličastva" (Flp 3, 20-21). Mi danes na veliko hodimo v lepotilne salone, iščemo vse vrste krem in mazil, se ukvarjamo s športom in raznimi hobiji, da bi čimdlje ohranili telo prožno, gibčno in mlado, lepo na zunaj. Poglejte samo reklame na televiziji! Zdravniki pa imajo čedalje več dela, ker nam odpoveduje srce, imamo visok pritisk, probleme s prebavo, vse vrste psihičnih motenj in vsepričujočo depresijo (bolezen stoletja!). Bolehamo za nesmislom. Ne poznamo več poti v globino, kjer se odstirajo čudoviti svetovi duha, kjer je zarisano tudi bistvo našega človeškega življenja. Seveda, še vedno, očem nevidno. Do njega moramo priti, saj je to edina prava terapija za zbeganega in v franže razcefranega človeka današnjih dni. Oh, ko bi mogel tudi on, vsaj za hip, na goro Tabor! Zvedel bi, da obstaja izhod, da je pred njim čudovita prihodnost, ki bo preobrazila njegovo "bolno telo" in ga naredila podobnega Kristusovemu poveličanemu telesu. ■ Cvetoče breskve naznanjajo pomlad, ki prinaša spremembe tudi na Radiu Ognjišče. Program postaja bolj dinamičen in pester. Oddajanje iz koprskega studia se bo končno zaslišalo tudi v osrednji Sloveniji. Krajevni program koprskega studia ostaja in z njim tudi primorska obvestila (vsak dan ob 16.50) in reklamna sporočila. Z veseljem brezplačno objavljamo obvestila o dogodkih na Primorskem. Obvestila nam posredujte po faksu 00 386 66 272 254. Radio Ognjišče lahko poslušate na Ukv frekvencah 107,5 - Sveta gora (Goriška in Furlanija) in 91,2 - Tinjan (Trst). KAPUCIN, PREDHODNIK EVROPSKE ENOTNOSTI Naš čas je žejen svetnikov, predvsem takih, ki so v bolj ali manj oddaljeni preteklosti oznanjali vrednote, ki so danes žive in aktualne. Kapucin in evangelizator, karizmatičen pridigar, tavma-turg, neoborožen prerok in predhodnik združene Evrope. Vse to je bil p. Marko iz Aviana, kapucin, ki / je živel v dobi protireformacije in ostrih do- ' ktrinalnih sporov v 1 7. stoletju, ko je Evropa doživljala dramatične ure svoje zgodovine. Tristo let po njegovi smrti se nam kaže kot človek, ki je z močjo Besede in ne slepega orožja pretresel vest Evropejcev in preu- . smeril tok zgodovine naše stare celine. Zato poteka proces za njegovo bea- | tifi kadjo. KDO )E P. MARKO? ■■ Aviano je kraj v pordenon-ski pokrajini, ki je v zadnjih mesecih vsaj italijanski javnosti bolj znano po ameriški vojaški bazi, vojaki katere so konec januarja povzročili tragedijo na gori Cermis, in po onkološkem centru, kjer se preizkuša Di Bellova metoda. A-viano pa je tudi mestece, kjer je I. 1631 zagledal luč eden najbolj zaslužnih mož furlanske zemlje. Carlo Domenico Cristofori, kot seje imenoval pred vstopom v kapucinski red, je prišel komaj 12-leten v Gorico, kjer je študiral v jezuitskem kolegiju, nekakšnem liceju. Nato je 16 let star šel v Koper, od koder je hotel iti na Vzhod, kjer je tekla kri v vojni proti Turkom. Gojil je veliko željo: umreti kot mučenec. Toda moder redovnik ga je preusmeril v samostan, v katerega je vstopil pri sedemnajstih letih in se preimenoval v p. Marka iz Aviana. Živel je preprosto in zgledno, dokler ni leta 1676 v Padovi prvič čudežno ozdravil negibno redovnico. Vest o dogodku se je kmalu razširila po bližnjih deželah, kamor so nato klicali kapucina-tavmaturga. Odtlej je peš prepotoval celo Evropo, od Italije do Francije, Belgije, Holandske, Švice, Nemčije in Avstrije. Množice ljudi so se gnetle okrog njega in ga oboževale, on pa je v italijanščini in z nekaj nemškimi in latinskimi besedami segreval množice za Boga, pridigal t.i. "popolno kesanje" in z izredno podeljenim privilegijem delil papeški blagoslov. Po vsej Evropi je zdravil hrome, slepi so spregledali, obujal je mrtve. Obstajajo pričevanja o 60-80-tisočglavih množicah ljudi, ki so viseli z ust preprostega patra; ta jih je z redkimi, a gorečimi besedami vabil h kesanju in spreobrnjenju. Pridigal je kar po trgih, saj nobena cerkev ni bila dovolj velika, da bi lahko sprejela oceanske množice, žejne prave besede. Dopisoval si je z mogočneži tistega časa in se podpisoval "pridigar in najrevnejši grešnik". Leta 1680 je prvič prišel na Dunaj, kjer je navezal tesne in odtlej trajne stike s takratnim habsburškim cesarjem Leopoldom I., sicer pobožno dušo, toda neodločnim in politično nesposobnim gospodarjem velikega cesarstva. P Marko je postal njegov družinski in osebni svetnik ne le v osebnih duhovnih zadevah, ampak tudi in predvsem v trenutkih pomembnih diplomatskih in političnih odločitev. Glavni razlog, zaradi katerega je skromni furlanski kapucin še danes tako znan po srednji Evropi bolj kot na domačih tleh in zaradi katerega je tudi pokopan skupaj s habs- Turke. Na bojišču je izgubilo življenje 10.000 Turkov in le 2.000 kristjanov. Znan je stavek kralja Sobieskega na tisti dan: "Venimus, vidi-mus ed Deus vicit' (Prišli smo, videli smo in Bog je zmagal). Ta bitka 12. septembra 1683 je odločila usodo Dunaja, Zahodne Evrope in sploh krščanstva. Toda na velikem zmagoslavju p. Marka ni bilo. Zatekel se je v svojo kapelo, kjer je molil za umrle: kristjane in Turke... V kasnejših letih je p. Marko še romal po celi Evropi, kamor so ga klicali vladarji, plemiči, ■H škofje, veleposlaniki, opatje in vsi, ki so potrebovali duhovne in diplomatske nasvete. Umrl je na Dunaju leta 1699, kjer je pokopan med cesarji. NOVA KNJIGA O P. MARKU O tem velikem sinu naše dežele, za katerega upamo, da bo kmalu proglašen za blaženega, je bilo prejšnjo soboto, 28. februarja, v občinski palači Gradišča ob Soči javno srečanje, na katerem je bila predstavljena zajetna knjiga v italijanščini z naslovom Marko iz Aviana, Gorica in Gradišče in podnaslovom Od prvih štu- FOTO BUMBACA burškimi cesarji v Kapucinski cerkvi na Dunaju, pa je ta, da je imel p. Marko odločilno vlogo jeseni leta 1683, ko je pred vrati Dunaja kot papeški poslanec bistveno pripomogel k temu, da je krščanska ! Evropa pregnala nevarnost Turkov, ki so tedaj želeli ustanoviti na Dunaju svoj drugi Bizanc, v baziliki sv. Petra v Rimu pa postaviti konjušnico. Nevarnost je bila velika, saj so bili krščanski vojskovodje (med njimi poljski kralj Jan So-bieski) sprti, ker se niso mogli zmeniti, kdo je med njimi glavni poveljnik. P. Markoje s i svojo jasno in modro besedo kot miroljuben svetovalec po-j sredoval in jih spravil med sabo. Z Markovim blagoslovom in medtem, ko je on z razpelom v roki molil na griču Kah-lenberg nad Dunajem, so šli v boj in čudežno premagali dijev do evangelizacije Evrope. Gre za bogato, poglobljeno in poljudno zbirko študij in dokumentov, ki so jih zbrali na posvetu oktobra 1995. Na predstavitvi je bil prisoten tudi p. Venanzio Renier, 90-letni kapucin, vice-postulator v postopku za proglasitev p. Marka za blaženega. Po uvodnem pozdravu krajevnega župana in nadškofovega tajnika g. Marina Qualizze (nadškof Bommarco leži namreč hudo bolan v padovski bolnišnici) je najprej spregovoril senator Mitja Volčič. Med vsemi posegi bo številnim prisotnim na predstavitvi knjige gotovo najbolj ostal v spominu prav govor senatorja, ki se je z gorečimi besedami dotaknil osebnosti kapucina iz Aviana. P. Marko, je dejal Volčič, ni nikdar spal, saj je cele noči molil, da bi,črpal moč za svoja dejanja. Predstavljajmo si ka- pucina iz naših krajev, ki piše pisma Clintonu kot vladarju največje svetovne velesile: "Stopi v to vojno!" oz. “Izogni se oni bitki!" Zaradi svoje vloge, je še dejal senator, je p. Marko iz Aviana človek iz naše dežele, ki je zapustil največjo sled v svetovni zgodovini! Ni si želel dvornega življenja, ampak samo svojo skromno samostansko celico. To je bil edinstven kontempla-tivec v akciji, ponižen in trdno odločen. Ko je šlo za načela, ni nikdar pristal na kompromise. Življenje in delovanje velikega kapucina sta izziv, zgled in lekcija za vse laike. Naša naloga danes je, da prevedemo njegove vrline v našo politiko. Za senatorjem Volčičem je spregovoril profesor s tržaške univerze Silvano Cavazza, ki je uokviril objavljeno knjigo in poudaril pomen Gorice in Gradišča kot dveh pomembnih postojank v življenju avi-anskega kapuci na. Nato je govorila dr. Donatella Porcedda iz Zgodovinskega arhiva gori-ške pokrajine, ki je orisala zgodovino gradiščanske grofije v 17. in 18. stol. To je bila pomembna vojaška utrdba z živahnim gospodarstvom in s posebnim upravnim statusom med Krasom, Sočo in Furlanijo. Njen pomembni guverner sredi 17. stol. je bil cesarski veleposlanik v Benetkah, grof Franko Urh Del la Torre, velik prijatelj in častilec p. Marka; nekaj pisem iz njune korespondence so našli še pred kratkim v devinskem gradu. Prof. Cavazza je nato poudaril stike kapucina z Gorico. Najprej je pomembna njegova šolska formacija v kolegiju, ki je stal na Travniku, kjer je bil med drugim tudi član krajevne Marijine družbe. Kasneje si je dopisoval s plemiči iz družin Rabatta, Strassoldo, Turn, Eckenberg. Leta 1682 je na uradno prošnjo pokrajinskih stanov rešil mesto kužne epidemije. Na Goriško se je tudi po študijskih letih večkrat vrnil na poti od Benetk do Dunaja. Povejmo še, da bo 13. marca v Gorici pomemben posvet o p. Marku. O tem bomo še pisali. Za sklep je v soboto spregovoril vice-postulator p. Venanzio. Povedal je, da je namen knjige, ki se lahko najde v vseh goriških knjigarnah, ta, da bi ljudje bolje spoznali in vzljubili svetniško dušo p. Marka iz Aviana. Zakaj? Da bi j lahko gradili Evropo v duhu razumevanja in bratstva med narodi. ----------DD OBVESTILO POSTNI GOVORI PO RADIU TRST A Postni govori po Radiu Trst A ob ponedeljkih in petkih ob 18.45. V petek, 6. marca, bo govoril mariborski škof dr. Franc Kramberger o osrednjih teoloških resnicah o Slomškovem oznanjevanju, v ponedeljek, 9. t.m., pa isti škof o božjem otroštvu in značilnostih Slomškovega oznanjevanja. V petek, 13. t.m., bo govoril mariborski stolni župnik dr. Stanko Lipovšek o Slomškovem odnosu do bogoslužja. IZ GOVORA JANEZA PAVLA II. PRED NOVOIMENOVANIMI KARDINALI V Rimu so se 22. februarja zaključile slavnosti ob konzi-storiju za imenovanje novih kardinalov. Slovenski kardinal torontski nadškof dr. Alojzij Ambrožič se je medtem že vrnil v Kanado. V ponedeljek, 23. februarja, je še maševal za rimske Slovence v cerkvi S. Maria sopra Minerva. Slika prikazuje kardinala in nadškofa iz Ljubljane in Beograda med mašo v papeškem zavodu Sloveniku. Na drugi sliki pa je kard. Ambrožič z našim glavnim urednikom v prostorih Urbaniane. \ evangelizacije, ki bi seje morali vsi kristjani zavedati in biti njeni aktivni dejavniki, ko vstopamo v tretje tisočletje. Novim kardinalom je povedal, da so sedaj tudi oni poklicani k temu, da pomagajo papežu pri varnem upravljanju in vodenju Petrove barke k temu zgodovinskemu pristanu: "Računam na vas in na vašo pomoč, na vaše razsvetljene in izkušene nasvete pri vodenju Cerkve v zadnjem obdobju priprav na sveto leto. Ko z vašo pomočjo zrem čez prag leta 2000, prosim Gospoda za obi- lo darov Sv. Duha za vso Cerkev, da bi »pomlad« II. Vatikanskega koncila v novem tisočletju mogla postati »poletje«, to se pravi: da bi dosegla svoj zrel razvoj." Na sv. Petra, "ki je s tem, daje sledil Kristusu, postal ribič ljudi," se je obrnil s prošnjo, da bi novim kardinalom podelil zavest vsakodnevne hvaležnosti za pomemben klic k "posebnemu pričevanju skrivnosti". Ob koncu svojega govora se je sv. oče obrnil s prošnjo še k Materi Božji, kateri je zaupal življenje in delo novih kardinalov. -----------JUP ŠKOF MUČENEC EDINOSTI _V nedeljo, 15. t.m., bo sv. oče proglasil za blaženega bolgarskega škofa Evgenija Bossilkova. Ta se je rodil leta 1900, vstopil je v red pasio-nistov in bil posvečen v duhovnika 1.1926. Ko so sovjetske armade I. 1944 zasedle Bolgarijo, so vpeljali komunistični režim, ki je bil v Bolgariji še posebno oster. Izgnali so vse tuje duhovnike, domači duho-vniki pa so bili prisiljeni k jjiolku. L. 1947 je bil Bossil-kov posvečen v škofa. Podobno kot v Sloveniji so tudi v Bolgariji hoteli, da se Cerkev od- cepi od Rima. Tudi tam so ustanovili posebno duhovniško društvo, podobno kot v Slo-veniji, ki naj bi bilo odvisno od države in se ločilo od Rima. Torej narodna Cerkev. Škof Bossilkov se je temu odločno uprl. Aretirali so ga, uprizorili navidezen proces in ga obsodili na smrt z ustrelitvijo. Ustreljen je bil 11. novembra 1952. Sv. oče je nedavno uradno potrdil njegovo mučeni-štvo in bo mučenca prištel med blažene dne 15. marca. "V našem času smo znova dobili mučence,” piše sv. oče v enci ki i ki V zarji tretjega tisočletja, "pogosto nepoznani kot neznani vojaki božjega kraljestva. Kolikor je mogoče, naj se v Cerkvi ne izgubijo njihova pričevanja. Naj se zbirajo in hranijo dokumenti in spomini nanje." Tu bi lahko spomnili na cerkljansko tragedijo: 14 nedolžnih vernikov, med njimi dva kaplana, je bilo u-streljenih in vrženih v brezno. Naj bo kapela na Lajšah spomin nanje in na številne druge nedolžne žrtve iz tistih svinčenih časov na Slovenskem. ------------KH "Vsekakor pa starešine prosim jaz, ki sem sostarešina in priča trpljenja Kristusa, in bom tudi sam deležen slave, ki se bo razodela. (1 Pt 5,1) Te besede sv. Petra jemljem za svoje, ko se obračam na vas, častiti in dragi bratje, ko sem vas z velikim veseljem pridružil kardinalskemu zboru. Te besede nas ponovno opozarjajo, da smo kot »starešine« trdno vraščeni v skrivnost Kristusa, ki je glava Cerkve in Pastir." Tako je sv. oče začel svoj nagovor pred novoimenovanimi kardinali in veliko množico ljudi, ki se je na trgu Sv. Petra v Vatikanu zbrala, da bi nove dostojanstvenike počastila in se pri službi božji zbrala v Enem in Edinem. "Prav ta vraščenost v Kristusa dobiva danes, spoštovani bratje, še dodatno pomembnost, kajti s tem, da ste povišani »ad Purpura«, ste poklicani in tudi usposobljeni za še bolj odgovorno in še težje delo v Cerkvi, v zelo tesnih stikih z rimskim škofom. Kar se dogaja danes na trgu Sv. Petra, je torej klic k zahtevnejšemu delu, kajti - kot smo slišali danes v evangeliju - »Kdor hoče biti pr- vi med vami, naj bo vsem služabnik« (Mk 10,44). Izbor je delo Boga, naša dolžnost pa je, da služimo. Kaj ni razumeti že Petrovo mesto prvega kot službo za edinost, svetost, kato-llstvo in apostolstvo Cerkve?" seje vprašal papež Wojtyla. Nadaljeval je takole: "Petrov naslednik je služabnik služabnikov Boga, kot je dejal sv. Gregor Veliki. In kardinali so njegovi prvi svetovalci in sodelavci v vladi vesoljne Cerkve: so »njegovi« škofje, so »njegovi« duhovniki in »njegovi« diakoni in to ne enostavno v prvotnih mejah mesta Rima, ampak takrat, ko je potrebno pasti vse božje ljudstvo, kateremu rimski Sedež »predseduje v ljubezni« (sv. Ignacij Ant., Rimljanom 1,1)". Papež se je v svojem govoru zahvalil kardinalu Jorgeju Arturu Medini Estevezu za priložnostne besede, v katerih je latinskoameriški kardinal govoril vimenu kardinalov o dejstvu, da se vsi novoimenovani zavedajo velike povezave v Cerkvi, katero vodi Sv. Duh. V svojem nagovoru je kardinal Estevez izrazil globoko hvaležnost sv. očetu za vse njegovo opravljeno delo in seveda tudi za čast, ki jih je doletela, ko jih je poklical v kardinalski zbor. Sv. oče je tudi omenil dejstvo, daje potekala svečanost imenovanja novih kardinalov v letu Sv. Duha, ko se pripravljamo na jubilejno leto 2000. Poudaril je, da je prav Sv. Duh prvenstveni dejavnik nove OTMAR ČRNILOGAR .a * mu Lepo in prav, bo kdo rekel. A kako tedaj, ko te ljudje začno obirati, kakor obgrizne Pes kost? Kaj tedaj, ko te popade misel, da te nihče več ne mara, da si zanje staroko-P'ten, star, da ne razumeš več ne časa ne mladine; ko slutiš, a Hfkclo že stika za tvojo o-poroko; tedaj, ko ti postaja če-Je bolj prikupna tista Simeonova “Nune dimittis..." -j ) ^Puščaš, Gospod, svo-Iga služabnika v miru, kakor obljubil s svojo besedo." r,ri^e duhovnik za na d, ' Mar ne bi bilo prav, 2aHm-U jdo P°sveti še v tiste zadnje dni? Da, prav verniki so zmožni zagreniti celo navdušeno srce mladega duhovnika, starejšega pa poriniti na rob, kjer se ne more zgoditi nič več, ne dobrega ne slabega. Že lastno zavedanje, lastna vest lahko zaradi lastne nebo-gljenosti duhovnika tišči, mnenje ljudi, ljudske govorice pa zadavijo. Čeprav nič boljši se ustopajo pred duhovnika kakor sodniki brez odpuščanja. Ti ne vedo za odvezo, ne vedo za izgubljenega sina, ki se lahko tudi vrne, ne vedo za očeta, ki sina čaka. Vedo za sojenje in obsodbo. So kakor tista grška mrzla Ate, ki je pogubila Ojdipa. Da se v trti zaustavi pero-nospora, proti govoricam ljudi pa ni strupa, ni tablete. Govorice se razpasejo kakor kuga in proti njim je eno samo zdravilo, duhovnikov molk in potrpljenje, ki naj bi ga imel duhovnik na cente. Perfer et obdu-ra, multo difficiliora tulisti - prenesi in stisni zobe, saj si že marsikaj težjega prestal. Kako bi sicer zdržal v tej sodrgi o-pravljivcev, obrekovalcev, go-bezdačev, politikantov in modrecev vsake sorte. Ti ne zdržijo brez črne kronike; če je ni, si jo je treba vsaj izmisliti. Toda ni ves svet tako črn. So, so v duhovniškem življenju bleščeči trenutki, ki pomagajo korakati naprej tja v božjo dalj. Je trenutek mladih, ki se ob duhovniku poveselijo, trenutek možakarjev, ki duhov- nikovo besedo jemljejo zares, trenutek mater z dojenčki, ki nam jih bodo čez kakšno leto zaupali k verouku. Je trenutek, ko duhovnik zaklene cerkvena vrata, oči pošlje v zvezdnato nebo in zavzdihne: hvala Bogu. Je Božič in je Velika noč, ko verniki brez prisile -razen božje - pridejo po odpuščanje, ker sami vedo, da jim je tega treba. In ko na Sveto noč zadoni, ' Sveta noč, blažena noč...", je res težko uganiti, kdo je srečnejši, pevci, verniki ali mašnik; ali pevci pojejo Bogu v čast, ali sebi v veselje. V tem je lepota duhovniškega bivanja: ko duhovnik podpira ljudi, ljudje podpirajo njega. Kaj bi si bil Bog lahko še lepšega izmislil? Duhovnik biti ni lahko, a je lepo: stati in obstati! ------------KONEC SVETNIK TEDNA 15. MARCA SILVESTER CUK I KLEMEN MARIJA DVORŽAK (HOFBAUER), REDOVNIK Življenjsko geslo tega "pokoncilskega" svetnika, apostola Dunaja in Varšave, buditelja verske pomladi v janzenistični in jožefinski zimi je bilo: "Ljubezen nikoli ne reče: »To je dovolj!«" V svojem razgibanem življenju, ki ni bilo posebno dolgo, je napravil ogromno dobrega, kljub temu da je na vsakem koraku naletel na ovire in nasprotovanja. Najprej se je moral boriti za svoj poklic, potem pa za svoje redovnike. Velikokrat je kazalo, da je bilo vse njegovo delo čisto zaman, vendar Klemen ni nikdar obupal. Njegovo krstno ime je bilo Janez. Rodil se je 26. decembra 1751 v vasi Tasovice pri Znojmu na južnem Moravskem. Njegov oče je bil Čeh, ki se je pisal Dvoržak; ko se je preselil v ponemčene Tasovice, so njegov priimek spremenili v Hofbauer. Janezova mati je bila Nemka; bil je deveti od dvanajstih otrok. Po očetu je dobil mehak slovanski značaj, po materi pa nemško žilavost in trdno voljo. Ko mu je bilo osem let, mu je umrl oče. Mati ga je peljala pod križ in mu rekla: "Glej, ta je odslej tvoj oče. Varuj se, da ne boš hodil po poti, ki njemu ni všeč!" Fant je zgodaj občutil, da je življenje trdo. Bil je ubogljiv, pobožen in usmiljen do revežev. Srčno si je želel postati duhovnik, sredstev za šolanje pa ni bilo. Zato je šel v Znojni in se izučil za peka (nemški pisatelj Wilhelm Hiinermann je v svojem romanu o sv. Klemenu Dvoržaku dal naslov Pekovski vajenec iz Znojma). Hotel je v samostan, a ravno takrat je cesar Jožef II. tisti samostan ukinil; hotel je živeti kot samotar, pa je cesarski ukaz tak način življenja prepovedal. Kot pek je delal na Dunaju, kjer je našel prijatelja Petra Kuzmana, s katerim sta dvakrat potovala v Rim skozi naše kraje. Ko je bil v Rimu drugič, je hotel ostati tam kot samotar in sprejel je redovno ime Klemen, ki ga je potem ohranil tudi kot redovnik redemp-torist. Kmalu se je namreč vrnil na Dunaj, kjer je študiral bogoslovje. Upiral se mu je racionalizem, ki so ga bili polni teološki učbeniki. Racionalizem je v krščanstvu priznaval samo tisto, kar more človek doumeti s svojo pametjo, zavračal pa je vse verske skrivnosti. Klemen je postal duhovnik leta 1785 v Rimu in tam vstopil v red redemptoristov. Jeseni istega leta se je vrnil na Dunaj, da tam ustanovi samostan svojega reda. Načrt mu ni uspel in s prijateljem sta odšla v Varšavo, ki je postala področje Klemenovega več kot dvajsetletnega apostolata. Ustanovil je šolo za revne otroke, poživil je bogoslužje, prisrčno je oznanjal evangelij, ki ga je uresničeval z dobrodelnostjo. Mnogi so njegovemu delu nasprotovali in bil je izgnan iz Poljske. Spet se je naselil na Dunaju, kjer je v dvanajstih letih postal "apostol cesarske prestolnice". Kar je v duhu evangelija govoril, je potrjevalo vse njegovo življenje. K njemu so posebno radi zahajali študentje, med njimi tudi naš kasnejši svetniški misijonar Friderik Baraga, ki je takrat na Dunaju študiral pravo. Pod Klemenovim duhovnim vodstvom se je Baraga odločil za duhovniški poklic. Tudi na Dunaju so sovražniki hoteli Klemena onemogočiti in so mu bili stalno za petami, vse do njegove smrti 15. marca 1820. Papež Pij IX. ga je leta 1876 razglasil za blaženega; Pij X. pa ga je leta 1909 uvrstil med svetnike. Dunaj ga časti kot svojega drugega zavetnika; zaradi poklica, ki ga je opravljal v svoji mladosti, velja tudi za zavetnika pekov. ROMANJE V SVETO DEŽELO Z NOVIM GLASOM NA OLJČNO NEDELJO V JERUZALEM VABIMO VAS NA IZREDNO POTOVANJE V SVETO DEŽELO, KI CA V PRIPRAVI NA VELIKO NOČ ORGANIZIRAMO OD 3. DO 10. APRILA 1998. Romanje predvideva obisk najvažnejših krajev iz Kristusovega življenja: Jeruzalem, Betlehem, Mrtvo morje, Jeriha, pot ob reki Jordan do Genezareškega jezera, Nazaret. Odhod z letalom z veronskega letališča v Tel Aviv. Preskrbljen je avtobusni prevoz Trst - Gorica - Verona. Cena potovanja 1.650.000 lir, akontacija ob vpisu 400.000 lir. Rok vpisa do zasedbe mest. Podrobnejše informacije in program potovanja dobite na naši upravi. 'POLITIČNI KATOLICIZEM NA ENI IN DRUGI STRANI RAPALSKE MEJE" POMEMBEN ZNANSTVENI DOKTORAT ZA PRIMORSKO ŠTIRIDESETLETNICA GLEDALIŠKEGA DELA BOGDANE BRATUŽ JUBILEJNA UČNA URA ČETRTEK 5. MARCA 1998 V petek, 20. februarja, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani obranil doktorsko disertacijo Egon Pelikan iz Vrtojbe (na sliki). Njen naslov se je glasil "Politični katolicizem na eni in drugi strani rapalske meje (V Luči primorskega krščanskega socialca dr. Engelberta Besednjaka)". Mladi doktorje znan tudi v zamejskih krogih, saj je za Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček pripravil in uredil izdajo Besednjakovih parlamentarnih nastopov, podobno izdajo pripravlja tudi za VVilfanove parlamentarne nastope. Komisija, ki so jo sestavljali dr. Janko Pleterski, dr. Milica Kacin VVohinz, dr. France M. Dolinar in dr. Peter Vodopivec, je u-godno ocenila obsežno Pelikanovo delo, saj prinaša vrsto novih podatkov in v novi luči osvetljuje politična stališča in odločitve slovenskih katoličanov v občutljivem in prelomnem obdobju med obema vojnama in deloma tudi v medvojnem času. Povsem izvirna pa je v disertaciji dokumentarna rekonstrukcija delovanja tajne politične organizacije primorskih krščanskih socialcev, ki je v težkih razmerah fašističnega režima učinkovito delovala na narodnoobrambnem področju in si prizadevala za ponovno priključitev tega o-zemlja k matični domovini. Mlademu znanstveniku za znanstveni doktorat iskreno čestitajo sorodniki in prijatelji; čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Novega i glasa. RAZSTAVA CLAUDIE RAZA V GALERIJI GRANDANGOLO Claudie Raza, je še dejal prof. San-tese, pa so predvsem dela, ki človeka spravijo z njegovim vsakodnevnim življenjem. Predstavljajo nekakšen "black-out", v katerem človek lahko zbere energije in se pripravi na nov dan. Razstava bo odprta do 14. marca po tem urniku: ob delovnikih od 10.30 do 12.30 in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10.30 do 12.30. V ponedeljek, 2. t.m., so v galeriji Grandangolo v Trstu odprli razstavo slikarke Claudie Raza z naslovom Momenti di colore (v prevodu: Barvni trenutki). S to razstavo se Claudia Raza, doma iz Čedada, ki pa živi in dela v Nabrežini, vrača v Trst, potem ko je pred meseci razstavljala v krožku zavarovalnice Generali. Mala galerija je bila skoraj pretesna za številne udeležence odprtja (med njimi je bilo veliko Slovencev, med katerimi smo opazili npr. Deziderija Švaro, Toma Vrana, Mira Persoljo in druge), ki so si lahko o-gledali osemnajst slik, razobešenih na zidovih, poleg tega pa še zbirko 24 grafik. Umetnico je predstavil kritik prof. Enzo Santese, ki se je zaustavil zlasti ob akvarelih Claudie Raza, ki so, bolj kot ostale zvrsti, izraz umetničinega doživljanja njene notranjosti. Krajinske slike, ki ponazarjajo Kras, njegov kamen in morje, odražajo različna duševna stanja in po variaciji barv lahko spoznaš avtoričino razpoloženje, ko je oblikovala določeno sliko. Dela PRIMORSKA POJE 1998 V soboto, 14. t.m., se bo v Izoli in na Proseku začela letošnja revija pevskih zborov Primorska poje, na kateri sodeluje 155 pevskih skupin, ki se bodo predstavile na 27 koncertih. Primorska poje se bo končala 26. aprila na Trnovem in v Benečiji. Revijo prirejajo Združenje pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. V zamejstvu bo devet koncertov, štirje na Tržaškem, trije na Goriškem, eden v Benečiji in eden v Trbižu. Na Tržaškem se bodo zbori predstavili v Kulturnem domu na Proseku (14. t.m.), v Marijinem domu v ul. Risorta (29. t.m.), v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu (4. aprila) in v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu (19. aprila). Nastopi na Goriškem bodo v župnijski dvorani A. Gregorčič v Stan-drežu (15. t.m.), v Kulturnem centru Bratuž v Gorici (22. t.m.) in v Kulturnem domu v Sovodnjah (17. aprila). Koncert v Občinski dvorani na Trbižu, ki bo 22. marca, je združen z revijo Koroška poje. ANDREJA D. ANTONI TerrenceMcNally, MASTERCLASS. prevajalec: Zdravko Duša. kostumografinja: Tanja Zorn Grželj. pevski pedagog: Edith Kocjan, oblikovalec luči: Pascal Merat. lektor: Jože Faganel. režiser in scenograf: Vito Taufer. igrajo: Bogdana Bratuž, Vesna Pernarčič, Barbara Cerar, Danijel Malalan, Aleksander Vodopivec, Franko Korošec. Petdeset let kasneje, ko je v Trstu v Verdijevi operi Moč usode nastopila Maria Callas, je oživel njen lik ob koncu minulega tedna na odru Slovenskega stalnega gledališča. Sodobni ameriški dramatik Terrence McNally sicer opozarja na to, da so vse nastopajoče osebe sad domišljije, a Master Class (uprizorjen in tiskan leta 1995) je očitno učna ura, ki jo slovita pevka namenja nadarjenim študentom. Predstava nam je ponudila zanimiv izsek iz umetničinega življenja, a ob koncu sobotne predstave se je ta slika spojila z igralsko podobo Bogdane Bratuž, ki z omenjenim delom praznuje svoj jubilej, štiridesetletnico gledališkega dela. (Gledališki list nas spominja na njeno igralsko pot in vrsto upodobitev. V letošnji sezoni nas ob domači gledališki produkciji prijetno preseneča oblikovanje (Jagodic/Zorzetti) platnic te publikacije, ki je sveže in sporočilno v svoji govorici). Umetnica ima v predstavi ob srečanju stremi mladimi pevci, ki bi naj jih usmerila na uspešno pevsko pot, dovolj iztočnic, da se nam razkrijejo njena življenjska vodila. Življenjska in umetniška potjo pripelje do drže odločne ženske, ki svojim slušateljem -pevcem in publiki - v skoraj monolo-ški obliki posreduje temeljna spoznanja o umetnosti in življenju. Kot da smo spet v učnih letih in je pred nami malce piker vsevedni simpatični profesor. Izbrani slušatelji pričakujejo le božansko pevko, njena razglabljanja so jim včasih nejasna, drugič nepotrebna, predvsem pa nekam tuja. Zmedejo jih. Prva sopranistka je plašna in jokava, druga trdno odločna, tenorist pa pričakuje predvsem potrditev svoje genialnosti. Tudi izbrane arije odražajo njih same. Callasova pa je neizprosna, tako kot je bila in je stroga do sebe in svojega dela, pričakuje enako od vseh, ki naj bi bili umetniki. Le ob glasbi se kot v podtonu oglašajo njene osebne življenjske bolečine. Režiser Vito Tauferje po vrsti uspešnih in nagrajenih predstav le prišel tudi do nas. V predstavi je izluščil lik glavne protagonistke v iskanju bistvenih potez v usodi umetnika. Kljub slabostim velike zvezde je predstava ostajala na črti njenega zavedanja lastnega položaja, ki pa je kljub vsemu, ali pa morda prav zato, še vedno nekam vznesen. Ne prevesi se v obžalovanje česarkoli, kot da je predajanje nepredvidljivi širini pač edina možna pot umetniškega življenja. Prav v tem videnju je režiser nudil o-srednjemu liku neko posebno držo, ki jo je glavna igralka nadgradila tako iz besedila, kot tudi iz svoje umetniške poti. Režiser je z enako točno določenostjo postavil na oder tudi tri mlade protagoniste, ki v igri, petju, pojavnosti opozarjajo na svojo drugačnost. Opera je le metafora umetnosti, ta je spet metafora izkristaliziranega življenja. To jasneje izstopa na temni razgaljeni sceni (scenografija tudi Vito Taufer) s črnim klavirjem in elegantnim stolom (Žal izpraznjeni oder hkrati opozarja tudi na tehnične zagate same gledališke hiše). FOTO KROMA Na prizorišču riše odločne črte igra luči (oblikoval jih je Pascal Merat), ki na začetku z osvetljeno dvorano opozarja, da ni jasne meje med odrom in gledalci. Odločilno vlogo ima tudi kostumografka Tanja Zorn Grželj, ki daje osrednji protagonistki v simbolni belini nekam privzdignjeni položaj, mladim pevcem pa oblačila, tudi pričeske, oblikujejo njihovo celostno podobo. Pevski pedagog Edith Kocjan je pevsko talentiranim igralcem, ki pa seveda nimajo opernih izkušenj, pomagala do zavidljivo dobrih dosežkov, Aleksander Vodopivec je bil kot spremljevalec na klavirju nekako spojen s temnim inštrumentom. Tudi o-drski delavec (Franko Korošec) je le z lenobno naveličanostjo prinašal že-Ijene rekvizite, brez besed je meril razdaljo na odru, in čeprav v predlogi ni imel nikakršne glasbe, bi bila morda njegova moteča počasnost lahko tudi zaznamovana s kako primerno melodijo. Vesna Pernarčič in Barbara Cerar sta kot sopranistki dobro podali dva nasprotujoča si lika, v podajanju arij je bila prepričljivejša druga, pa ne le v petju, ampak tudi v hladni odločni pojavnosti. Tenorist Danijel Malalan je sveže presenetil že ob prihodu na oder, pa ne le zaradi modre pričeske, ob petju pa je na sobotni predstavi doživel tudi spontan aplavz na odprti sceni. Za vse tri je bila to torej uspešna učna ura. Vendar je bila to predvsem izvrstna predstava jubilantke Bogdane Bratuž. Odločna in krhka umetnica, ki ji opera-umetnost pomeni bistvo njenega življenja, seje spojila z umet-nico-igralko, ki je gledališču-umetno-sti zapisana že štiri desetletja. Odločno in pikro, a hkrati tenkočutno prijazno nas v predstavi opozarja na u-metnost vsakršnega življenja. wSEDMA ŠTEVILKA PASTIRČKA ZA MESEC MAREC Marec je tu in tu je tudi sedma številka Pastirčka, iz katere kar prekipeva opojni vonj pomladi. Njene strani ponujajo: igrivo pesmico Marec nepozabne pesnice Ljubke Šorli; Natašino pomladno cvetje; spisa Pomlad in Kaj se zgodi, ko se znoči, ki ju boste sami dopolnili; igrivo pesmico Sonček posije Zore Saksida. Ob pesmi Lepo mi poje črni kos boste lahko še vi zazvižgali kot prijazna ptica pevka. Mariza Perat vam bo razkrila, kako je medo Rjavček našel zaklad. V. A. Arhar je za vas spisal prisrčno zgodbico o Mavričku, porednem, a najlepšem sončnem žarku. Ljuba Smotlak opozarja s svojim zapisom Vodnjaki, studenci..., kako dragocena tekočina je voda. Sedaj se tega ne zavedamo, ker priteče v naše hiše kar iz pip, a nekoč ni bilo tako. Na Pastirčkovi knjižni polici stojita dve zelo zanimivi knjigi. O-glejte si ju! Ne prezrite tudi zgodbice Zlate Volarič Angel Varuh - in, šo-larčki, izprašajte si vest ob zapisu Šolsko leto na previsu! Podrobno preberite vsebino vašega prijatelja, saj je v njej še marsikaj: dopis otrok, ki zahajajo v Zavod sv. Družine; vaša prijetna pisemca in lepe risbice pa uganke, zanke, prizorček Janeza Pov-šeta, zabavna križanka... Ne pozabite skrbno prebrati imena nagrajencev in nasvidenje v aprilu! ----------------IX Izziv za naš čas SUŽNJI RAČUNALNIKOV? NOVA PESNISKA ZBIRKA TONETA KUNTNERJA PETER SZABO Se še spomnite Julesa Verna? Kako fantastična so se lahko zdela njegova predvidevanja takratnim bralcem! Kdo bi takrat verjel, da bomo nekega dne res šli na Luno ali v neverjetne globine pod morjem? In vendar se je vse to zgodilo. Ne na povsem enak način, toda predvidevanja so se vsaj delno uresničila. Medtem pa je človeštvo razvilo še veliko stvari, ki si jih Jules Verne ni mogel niti zamisliti. Mislim, da se podobno dogaja , vsem futurologom. Isaac Asimov je ' toliko pisal o prihodnosti, ki jo danes že delno doživljamo. Stvari so rahlo drugačne, toda ne povsem. Kolikokrat smo lahko brali o ponorelih računalnikih in upornih robotih ali antropoidih, ki napadejo svojega stvaritelja - človeka! Malo je podobno Frankensteinovi pošasti, ki je svojemu stvaritelju utekla iz rok. Danes živimo v svetu, ko so računalniki nedvomno vpleteni v velik del človekovih vsakdanjih opravil. Gospodinjstva še niso tako "okupirana". Računalniki nam še ne kuhajo ^ave ali grejejo vode v kopalnici. Ne sušijo nam perila in ne likajo. Toda skoraj na vsakem delovnem mestu, ki ima kaj opraviti s pisalno mizo, najdemo računalnik. In tu so nekateri pisci znanstvenofantastičnih romanov imeli prav. Računalniki nas počasi"okupirajo" >n se nam celo upirajo. Saj so res rasni. Stvari z njimi tečejo res hitreje, toda i/se je relativno. Stari pisalni stroj se je prav gotovo lahko Pokvaril, toda ne tako pogosto kot računalnik. Se spomnite tipičnega znanstveno-fantastičnegajunaka, ki ne spi cele noči, ker se mora ukvarja-f' s podivjanim hišnim robotom, ki mu noče več čistiti čevljev? Ali pa ga robot sprašuje o smislu čustev ali smislu za humor? Rekli boste: to Je fantazija. Toda zakaj sem potem prejšnji teden prebedel tri noči do dveh, da bi inštaliral vse programe, ki so se sesuli, potem ko je trdi disk v mojem računalniku resno zbolel. Počutil sem se kot mamica pri svo-otročičku z vročino. Se je pred desetimi leti že komu zgodilo, da je tri noči zaporedoma prebedel ob pisalnem stroju? In vendar je pri računalnikih to potrebno, ker se brez njih ne da. Dokler ga ne popraviš, 'fnko le gledaš v zrak in, če te čez dan čaka delo, ga moraš pač popravljati ponoči. Torej so futurologi imeli prav: res smo postali sužnji lastnih stvaritev. Morda pa je stvar tudi drugačna ,n je torej res, da futurologi niso Predvidevali tržnih sistemov. Cez nekaj mesecev bo IBM poslala na tržišče nov procesor, ki bo imel neverjetne zmogljivosti. Prav tako so že 1zdelali chip, ki bo lahko uskladiščil vsaj tisočkrat toliko podatkov kot sedanji chipi. In to bo samo v naslednjih mesecih. Današnji programi bodo na prihodnjih računalnikih delovali smešno hitro. Zato bodo soft-vvarske družbe vrgle na trg nove, večje programe, ki bodo zmožni vse-®a' Manjkalo bo samo, da se člo-vek z računalnikom tudi obrije. Ti Pr°gram/ pa se bodo še lažje kvari- ■ treba bo prebedeti cel teden ne n^m° tri-no<-'a^' Pa nesti računalnik teli Jat' kar pomeni, da bomo cel ci,n gledali v zrak in bomo na kon-« vse skupaj drago plačali. Pa se še čeJe Bill Gates, lastnik dru-na ••••••••••••••••• pustila močan pečat. Igram se s teboj / igre otroštva - / zastrupljen od življenja, / načet od let. / In se pomlajam / in vračam s teboj / v svoje otroštvo... Pesnik z zadnjo zbirko, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga, v zbirki Nova slovenska knjiga, ostaja zvest preprostim verzom, ki največkrat zvenijo pripovedno, a ohranjajo ritem besed. Dobro je / in mora biti dobro, / ko v hiši / vendar upanje domuje, / ko hrepenenje upanju botruje, / ko dobro / kljub porazom še kljubuje, / ko se srce / še srcu ne odpoveduje, / ko je hudo / in bi lahko bilo še mnogo huje... Na prvi pogled morda melanholično razpoloženje pesmi, je vendarle polno optimizi-ma in vere v prihodnost. Avtorjeva refleksija ostaja realistična, a iz nje veje posebna občutenost vsega že doživetega in tudi tistega še pričakovanega. Pri tem je zelo opazno zavedanje o prihajajoči jeseni življenja, ki pa vendarle s seboj prinaša živo-pisanost in ne zapada v mrakobnost pričakovenega. Pesnik izraža drobne radosti, ki mu jih je prinašalo življenje, poudarja njih pomen in povezanost s kraji in ljudmi. Pesmi 15. Kuntnerjeve zbirke Cmurek so pravzaprav tihi glas pesnika, ki želi svojim ljudem in svojim krajem, v katerih je živel in so ga zaznamovali, podariti neizpeto pesem, ki ostaja, četudi vse drugo preide. Cmurek je rojstni kraj mojih sanj, /sanj in resnice mojih dni. Cmurek je čuden in čudežen / kraj, ki ga ni. OB RAZSTAVI IVANA ROBA NA GRADIŠČU PREPRIČUJVA GOVORICA TIŠINE MARKO VUK Akademski slikar Ivan Rob, doma sicer iz Šempetra pri Gorici, se je v zadnjem času naselil na Gradišču in kmalu dokazal, tudi z razstavo v gostilni na Kralovcu, da želi prispevati h kulturnemu dvigu kraja. Pripada srednji generaciji primorskih ustvarjalcev in je na likovni sceni prisoten dejansko že dve desetletji, tako da je s svojim ustvarjanjem že uresničil izrazit del naše likovne tvornosti. Ivan Rob v tehničnem pogledu goji olje, akril, grafiko in risbo, v stilnem pogledu pa v njegovem opusu težko razločujemo slogovne stopnje, ki bi si sledile ena za drugo, marveč različni izrazni in stilni načini sobivajo eden ob drugem. V mladih letih je najprej ustvarjal pod močnim vplivom ekspresionizma, v naslednjem obdobju je kombiniral prvine različnih dob, teženj in stilov, v kasnejšem ustvarjalnem obdobju pa je skušal "prikazati predvsem duhovno prepletanje različnih bitij v njihovem mikro in makro kozmosu". Ne nazadnje je potrebno poudariti, da se Ivan Rob intenzivno poglablja v meditacijo, v njegovih likovnih delih pa odsevajo prvine vzhodnih azijskih verstev in krščanstva. Ni naključje, da se v Robovih stvaritvah pogosto pojavlja figura Učitelja-modreca, oblečenega v dolgo haljo, ki je pripravljenemu človeku, zmedenemu od glasnosti vsakdana, v tišini voljan odgovoriti na življenjske uganke. In res, prav tišina je tista, ki “govori" iz Robovih del, pa naj bodo to krajine, portreti ali domišljijske nadrealistične kompozicije: v slednjih se namreč prepletajo resnično z neresničnim, življenje in smrt, ljubezen in propad. Snov, ki še posebej zanima Ivana Roba, je odnos moški-ženska, vendar ne v smislu neke komercializirane banalne erotike, marveč kot tista resničnost, ki je utemeljena v idealni ljubezni in zagotavlja večno presnavljanje in obnavljanje življenja. Razstavi na Gradišču je Ivan Rob dal naslov Raznolikost v enem, v če-, mer se morda skriva navidezen paradoks, a hkrati vtem pristopu odseva svojevrstnost njegove umetniške osebnosti. Naš razstavljalec je prepričan, da stil ali tehnika nista prvenstveno pomembna, važno pa je, kako posameznik pristopa k umetnini in kako se odziva na njeno sporočilo, kakšne doživljajske vzgibe povzroči v njem. Tematika njegovih slik v akrilu !je različna, njihova skupna lastnost pa je, da izžarevajo neko negibnost in mir, posebej za "sanjske" krajine, | po katerih se sprehajajo zemeljska I in domišljijska bitja, pa velja, da se z nekakšnimi "rajskimi" vrati odpirajo v neznano resničnost, onstran našega zemeljskega dojemanja, kjer lahko samo slutimo drugačno, popolno stvarnost. Podobne motive Ivan Rob ustvarja tudi v grafikah v tehniki suhe igle. Rojstvo in smrt, začetek in konec, minljivost in večnost, to so osnovna vprašanja, ki mučijo slikarja Roba in ‘ jih še posebej subtilno načenja v risbah in gvaših. Zdi se, da je prav v tej zvrsti izrazno najmočnejši in najizvirnejši, saj mu ta tehnika omogoča, da s skopimi likovnimi sredstvi na redkobeseden način upodablja i teme, značilne po resnobnosti, včasih tudi tragičnosti ali celo hudomušnosti. Srečujemo se tako npr. s po- gledom zamišljene zrele žene, bolečino in veseljem porodnice, s človekovim hrepenenjem ali željo po prostosti, izraženo s prispodobo premikajočega se konja. Sicer pa Robov likovni svet ni idiličen, marveč globoko razmišljujoč, razpet med spoznanjem o človekovi veličini in tragičnosti. Vendar nas Ivan Rob zna tudi presenetiti. Poleg del, značilnih po miselni globini, je zmožen ustvarjati tudi akrile ali risbe, na katerih prepoznamo konkretno, portretno upodobljeno osebo ali znano veduto kakšne od goriških vasi, s čimer slikar dokazuje, da obvlada tudi klasične slikarske tehnike in teme in da pomenijo tako tiste bolj stilizirane in miselno zahtevne stvaritve le nadgradnjo konvencionalnih umetnostnih nalog. Za celoten opus pa velja, da ga obvladujeta zamišljenost in tišina, povsem v skladu z Robovo osebnostjo, ki od nas terja, da k njegovim delom pristopimo z razmislekom in pozitivno naravnostjo. 7 ČETRTEK 5. MARCA 1998 8 ČETRTEK 5. MARCA 1998 POKRAJINSKA PROGRAMSKA KONFERENCA O ŠOLI DEVIN - NABREŽINA OPOZICIJA IN ISTRANI BREZKOMPROMISNO PROTI ODLAGALIŠČU ERIK DOLHAR Devinsko-nabrežinski občinski svet je na svoji zadnji seji v petek, 27. februarja, vzel na znanje peticijo ezulov v Križu proti načrtovanemu odlagališču azbesta, kateremu iz opozicijskih sil najostreje nasprotuje tudi svetovalec Slovenske skupnosti Viktor Tanče. Uprava župana Voccija je v petek predložila sklep, ki bi še dodatno okrepil varnost odlagališča v opuščenem kamnolomu v bližini kriške srednje šole. Svetovalci opozicije in predstavnik Slovenske skupnosti v občinskem svetu Viktor Tanče pa vztrajajo pri zahtevi, naj uprava brezkompromisno razveljavi sklep o od-lagališčlu ter naj ga za nedoločen čas zamrzne. Med najbolj odločnimi nasprotniki načrtovanega odlagališča je, kot že rečeno, svetovalec SSk Viktor Tanče, ki skuša zagovarjati interese prebivalstva. Tanče je med drugim dejal, da je načrt v nasprotju z regulacijskim načrtom, in opozoril, da ga še zlasti zavračajo domačini, posebno Križani. "Poštena lokalna uprava bi morala zaščititi občane, kar pa se žal ne dogaja," nadalje meni Tanče, ki je kot primer navedel dejstvo, da morajo domači kamnoseki odvažati odpadni material v Furlanijo, za kar morajo slano plačati. Zastopniki prebivalstva kriškega ezulskega naselja (ki živijo ravno naproti načrtovani lokaciji odlagališča, op. p.) so na dan zadnje seje občinskega sveta izročili županu Vocciju peticijo, s katero brez nadaljnjega nasprotujejo novemu odlagališču. Tako zasnovani načrt bi po njihovem mnenju, poleg ostalih težav, koristil le velikim podjetjem na škodo malih. IZVOLITEV NOVEGA UPRAVNEGA ODBORA IZREDNI OBČNI ZBOR NŠK Vodstvo knjižnice je sklicalo izredni občni zbor v prvi vrsti zato, da bi se dopolnil upravni odbor, ki je z odstopom dveh članov deloval v okrnjeni sestavi. Vsekakor pa so se prisotni seznanili z delovanjem knjižnice v letih 1996 in 1997, o čemer sta poročala predsednik prof. Jože Pirjevec in ravnatelj Milan Pahor. Ustanovo pesti še vedno finančna, prostorska in kadrovska stiska, kljub temu pa je bilo delovanje kar se da živahno in zanimivo. Predvsem je treba beležiti povečan o-bisk knjižnice, tako v Trstu kot v Gorici (tam deluje ljudska knjižnica Damir Feigel), in povečano število izposojenih knjig. Prišlo je tudi do povezave po internetu. NŠK vsekakor sodeluje s knjižnico Franceta Bevka v Novi Gorici in z Znanstveno-ra-ziskovalnim središčem v Ko- pru ter s slovenskimi šolami v Italiji. Predvsem pa je treba poudariti, da je knjižnica postala stičišče za zamejsko mladino. Omeniti je treba tudi poudarek, ki ga je prof. Pirjevec dal važnosti, da morajo biti v upravnem odboru zastopane vse komponente naše zamejske skupnosti. Po poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal odv. Franc Škerlj, in po krajši razpravi, med katero sta spregovorila tudi predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Sergij Pahor, so udeleženci izvolili nov upravni odbor. V njem so Jože Pirjevec, Dušan Križman, Lida Turk, Nadja Maganja, Martina Repinc, Viljem Černo, Erikajaz-bar, Ana Volpi Buzečan in Adrijan Pahor. Nadzorni odbor sestavljajo Franc Škerlj, Živa Gruden in Martina Štrajn. STRAH JE BIL PREURANJEN, ZASKRBLJENOST PA OSTAJA IVAN ŽERJAL Preplah, ki so ga med slovenskimi šolniki povzročile besede pokrajinskega odbornika za šolstvo Sasca o tem, da ministrstvo načrtuje združitev vseh slovenskih višjih srednjih šol v eno, je bil preuranjen. Vsekakor zaskrbljenost in poziv, naj krajevne uprave posredujejo v Rimu za slovensko šolo, ki ju je na pokrajinski programski konferenci o šoli v četrtek, 26. februarja, izrazil ravnatelj liceja France Prešeren prof. Tomaž Simčič, sta še kako na mestu. Trenutno še nismo na jasnem, kakšen tip reforme bo doletel italijansko - in z njo tudi našo - šolo. Lahko rečemo, da je bilo na četrtkovi programski konferenci slišati še precej kritičnih ugotovitev tudi s strani italijanskih šolnikov, staršev in dijakov. Med obravnavanimi temami je seveda bila t.i. "racionalizacija" šolskega omrežja. Mnogi razpravljala so poudarili, da morajo biti v njen proces soudeležene vse komponente krajevne stvarnosti, v šoli in izven nje, torej tudi civilna družba. Dalje, šola mora biti povezana s teritorijem, na kate- rem deluje. Šolska avtonomija naj ne bo samo upravnega, ampak tudi didaktičnega značaja, da se ne bo šola morala boriti proti dvema nasprotnikoma - osrednjim in krajevnim oblastem. Nekateri so poudarili potrebo po poveza- vi med šolo in delovnim okoljem in pri tem omenili pomen poklicnega usposabljanja. Govor je bil tudi o kakovosti šolskih struktur in o vlogi šole kot kulturne ustanove. V središču pozornosti bi moral biti človek-oseba, ne pa logika proizvodnje. To so ugotovitve, s katerimi se lahko samo strinjamo, tudi ker so toliko bolj važne v našem primeru. Sodelovanje med slovensko šolo in slovenskim društvom v določeni vasi, predmestju ali mestnem središču je pri nas že zakoreninjeno. Ker smo v obdobju Prešernovih proslav, pomislimo samo, koliko le-teh poteka v sodelovanju med šolo in društvom. Z racionalizacijo, pa čeprav ne tako korenito, bi se te vezi in to sodelovanje marsikje pretrgale in bi se s tem slovenska organizirana skupnost začela razkrajati. Tudi to moramo imeti pred očmi. ODOBRITEV PRORAČUNA TRŽAŠKE POKRAJINE Prejšnji teden je tržaški pokrajinski svet v noči od srede, 25., na četrtek, 26. februarja, odobril proračun tržaške pokrajine. Za odobritev proračuna so glasovali svetovalci večinskega Pola svoboščin, proti so bili svetovalci Oljke, Slovenske skupnosti in Stranke komunistične prenove, predstavnik Severne lige pa se iz protesta ni udeležil glasovanja. Izid glasovanja je bil sicer že napovedan, do presenečenj ni prišlo, popravki, ki jih je predlagala levosredinska opozicija, pa so bili v glavnem zavrnjeni, nekateri pa tudi sprejeti. Več popravkov so predložili svetovalci SSk Vremec, DSL Gabrovec in SKP Zorzini-Spe-tičeva. Šlo je npr. za prevod turističnega vodiča v slovenščino in hrvaščino, za navezavo stikov s kobariškim vojnim muzejem, za pozornost društvom, ki se ukvarjajo s kulturo sožitja, za objektivnejše proučevanje krajevne zgodovine, za popravilo stavbe zavoda Jožef Stefan, za ostrejše nadzorstvo nad nezakonitimi odlagališči idr. K proračunu tržaške pokrajine se bomo vsekakor še vrnili. PREDAVANJE INZ. NIKA TULA V SKK O ČARU IN OVIRAH INTERNETA MATJAŽ RUSTJA V soboto, 28. t.m., je bil gost Slovenskega kulturnega kluba inž. Niko Tul, doma iz Mačkolj. Govoril je o zmogljivosti računalništva, Internetu in še nerešenih vprašanjih v informatiki. Najbolj razburljivo stoletje človeštva nam v zadnjih desetletjih drugega tisočletja odpira nove, še neraziskane poti. Izziv informacijske revolucije (katere gonilna sila sta dostopnost in vsebina) buri duhove velikih znanstvenikov in preprostih ljudi. To, kar sta v prejšnjem stoletju predstavljala parni stroj in okrog tega povezano podjetništvo,pro et contra velike revolucije, nam tudi danes streže po utečenem načinu življenja: odpiranje novih obzorij in problemov. Vse pa je še toliko bolj vabljivo, ker v informatiki ni pasivnosti; samo lahko proizvedemo informacijo in jo predstavimo drugim. Internet je mreža preko telefonske žice povezanih računalnikov v svetu. Nastala je leta 1969 za vojaško uporabo, sredi 80. let se je razširila na univerze in podjetja, z 90. leti so v mrežo vstopili tudi zasebniki. V Internetu vlada informacijska anarhija, ki je o-benem čar in ovira za mrežo, kjer je nezastopanih tem zelo malo ali pa nič. PREDAVANJE O SV. HIERONIMU PROF. OTMAR ČRNILOGAR SPET GOST DSI V ponedeljek, 2. marca, je bil gost Društva slovenskih izobražencev v Trstu prevajalec Sv. pisma in profesor na škofijski gimnaziji v Vipavi prof. Otmar Črnilogar. Prof. Črnilogar se je v DSI mudil že pred nekaj meseci, ko je govoril o slovenskem prevodu Sv. pisma. Tokrat pa je predaval o cerkvenem očetu sv. Hieronimu in njegovem la- tinskem prevodu Sv. pisma, ki je splošno znan z imenom "Vulgata". Najprej je prof. Črnilogar orisal življenjsko pot sv. Hieronima, ki je bil po njegovem mnenju doma iz Staroda blizu Pivke (torej človek iz naših krajev). Nato pa je prešel k Hieronimovemu prevodu Sv. pisma. Dejal je, da je pri tem prevodu prišlo do zlitja klasi- čnih in svetopisemskih prvin v eno enoto. Sv. Flieronim je tako zgradil most med cerkvenim Vzhodom in Zahodom. Hieronimov čar, je dejal prof. Črnilogar, je tudi v bleščečem jeziku, ki pa je prežet s spoznanjem in resničnim čustvom. Večer, ki ga je s svojim pozdravom uvedel predsednik DSI Sergij Pahor, je popestril nastop vokalno-instrumental-ne skupine Kamniški koledniki. Mreža, ki krije celotno zemeljsko oblo, je zrelativizira-la tradicionalni občutek bližine in oddaljenosti, tako da so nam dogodki v svetu po informacijah zelo blizu, v čustvih pa nas le umirjeno prizadenejo. Zalivska vojna (in potem vojna v Bosni) nam je bila medijski dogodek, med nami in grozoto vojne je filter ekrana deloval z do tedaj nesluteno silo neprizadetosti in odtujevanja. In še virtualnost (resničnost na ravni informacij, neotipljiva, a zaznavna) nam trže realnost. Informacijski ne-prostor sili v naše vsakdanje življenje. Ali znamo vse to pravilno uporabljati v korist človeštva? Z milijoni informacij in u-porabnikov ostaja (sicer vsem | že dobro znan) problem fikcije ali manipulacije. Nadzor nad mediji lahko kroji javno mnenje, v računalniški mreži, ki ima približno 50 milijonov uporabnikov, pa ima lahko manipulacija neverjetne posledice. Vsakomur jevs-top v Internet prost in še cenzura je odsotna. Zaradi vsega tega sili upravičeno v ospredje problem etike, ki pa je obenem problem etike v svetu. Vsako odkritje je prineslo človeštvu veliko vprašanj, kako pa se bo pred tem novim izzivom vedlo človeštvo leta 2000? V petek, 27. februarja, je bil v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu izredni občni zbor te skupne ustanove Slovencev v Italiji. TRŽAŠKA KRONIKA DRUGI REDNI OBČNI ZBOR JUBILEJNO LETO ZBOROV "VESELA POMLAD" vBmlm MAJDA DAN EV Drugi redni občni zbor pevskega društva je delo in sprejel načrt proslav ob dvajsetletnici. Resonet pomembna pridobitev za koncertov in obiskov pri sorodnih okoliških društvih ter ! na uspešni gostovanji v Celovcu in na Dunaju. V svojem ! poročilu je nadalje poudarila pomen poletnih študijskih dnevov, na katerih so pevci po že ustaljeni navadi utrje-jvali svoje pevsko znanje in j pridobivali novo. Med dru-i gim je poudarila pomen na-; stanka deškega pevskega zbora, ki je nastal iz potrebe, da dečkom zaradi naravnega , procesa mutacije ne bi bilo treba za dobo nekaj let preki-j niti s petjem. Delo s tako skupino terja poseben pristop, 1 kar za pevskega pedagoga ni lahko. Posebna novost pri Veseli pomladi pa je pevski zbor staršev. Nastal je iz želje nekaterih staršev, da bi se tudi sami preizkusili v zborovskem petju in se tako dejavno vklju-j čili v proslavljanje dvajsetlet-ne dejavnosti, v katero so vključeni njihovi otroci. Novo rojstvo so pri Vese-; li pomladi zabeležili tudi ob j združitvi vokalne skupine Re-j sonet in skupine pevcev Vesele pomladi v mešani pevski zbor Resonet. To širše pevsko j telo naj bi bilo nekak vrh po-' joče piramide pri Veseli pomladi, vrh, po katerem naj bi j stremeli in ga postopno osvajali mlajši pevci. Prav sled- Konec januarja so se na drugem rednem občnem zboru zbrali člani pevskega društva Vesela pomlad, da bi pregledali opravljeno delo v minulem letu in začrtali smernice za jubilejno, dvajseto leto delovanja. Naj spomnimo, da so se openski zbori šele lani odločili za ustanovitev pevskega društva, to pa predvsem zato, da bi postavili svojemu delovanju trdnejše osnove in se obenem prilagodili birokratskim zahtevam, ki se jim niti ljubiteljska kultura ne more več izogniti. Po uvodnem pozdravu predsednice društva Nadje Perini, ki je izrazila zadovoljstvo nad uspešno zaključenim letom in nad novostmi, ki jih je le-to prineslo, smo lahko prisluhnili izčrpnemu tajniškemu poročilu, ki ga je podala Majda Danev. Naštela je vrsto prireditev, ki sojih pripravili v društvu in so se jih udeležili tudi gostujoči posamezniki in skupine. Omenila ie sodelovanje zborov na pevskih revijah ter pri vseh Pomembnejših verskih svečanostih v domači cerkvi, vštevši proslavitev 375-letni-ce openske župnije. Spomnila je na serijo dobrodelnih pregledal dosedanje Mešani pevski zbor društvo. j nja novost je lep primer sodelovanja oz. združevanja mo-' či, ki je za nas Slovence na l tem malem zamejskem pro-1 štoru še kako potrebno, če ne celo nujno. Vokalna sku-j pina Resonet je nastala pred štirimi leti iz potrebe po ko-I mornem zborovskem sestavu na Tržaškem, kjer take j skupine ni bilo. Za tak sestav sta značilna omejeno število i pevcev kot tudi izvajanje v različnih pevskih zasedbah, i kar omogoča zvočni podobi l zbora, da se spreminja in bogati. Izraz tega zbora je bila I prav igra z raznolikostjo zvoč-■ ni h predstav. Mešani zbor Re-' sonet bo nadaljeval delo vo-i kalne skupine. Tudi v svojem novem sestavu bo zajemal iz j slovenske in svetovne zborovske zakladnice tako umetne j kot ljudske pesmi. V novem okviru bodo imeli mlajši pev-I ci možnost, da obogatijo svoje pevsko znanje in pridobijo nove izkušnje. Pevsko društvo Vesela pomlad se je to-! rej obogatilo še z manjkajo-j čim sestavom in bo odslej lah-i ko razvijalo vse stopnje zborovske glasovne izobrazbe, od najmlajših, tako imenova-1 nih belih glasov, do zvočnosti odraslih. Ker je to tudi prido-' bitevzavso našo manjšinsko stvarnost, se veselimo tega novega rojstva in mešane- j mu pevskemu zboru Resonet želimo vso srečo na novi i pevski poti. Zbor je že pričel s študijem novega programa I in se bo v novem sestavu predstavil na reviji Primorska poje. Poleg tega načrtuje ne-I kaj gostovanj, aktivno pa se bo vključil tudi v proslavljanje | dvajsetletnice zborov Vesela ! pomlad. Pa še beseda ali dve o na-j Črtu proslav v sklopu že omenjene dvajsetletnice. Izstopali ‘ naj bi dve večji prireditvi, to j pa sta revija pevskih zborov, i na katerih pojejo tudi bivši , pevci in pevke Vesele pomla-i di, ter slavnostni koncert z nastopom vseh društvenih zbo-j rovskih sestavov in priložnostnega pevskega zbora bivših 1 pevcev in pevk, ki bosta 18. i oktobra v Sportno-kulturnem I centru v Zgoniku oz. 12. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabila k sodelo-, vanju bodo bivši pevci in zgoraj omenjeni zbori prejeli v prihodnjih dneh. Vse že sedaj toplo naprošamo, da čimprej zagotovijo svoje sodelovanje ! pri obeh omenjenih pobudah, i ki zagotovo terjata pravočasno pripravo in veliko organizacijskega napora. V pripravi sta tudi priložnostna brošura | in razstava, ki bosta v besedi in sliki predstavili dvajsetletno delovanje zborov Vesela pomlad. Seveda pa ne bodo izostale že običajne prireditve i kot tudi ne poletni pevski se-i minarji, ki bodo letos odprti tudi ostalim pevcem s Tržaškega. USPEŠNI PREŠERNOVI PROSLAVI ŽIVAHEN KULTURNI UTRIP NA OPČINAH To dokazujeta Prešernovi proslavi društva Tabor in župnije Sv. Jerneja, ki sta bili v soboto, 28. februarja, in v nedeljo, 1. marca. Proslava društva Tabor je bila povezana s praznovanjem 30-letnice društva. Ob tej priložnosti so si številni u-deleženci v Prosvetnem domu lahko ogledali film, ki je prikazoval zgodovino in razvejano delovanje openskega društva, ki je bilo ustanovljeno I. 1967 s spojitvijo treh do tedaj obstoječih društev. Ob povezovanju Draga Go-rupa, Ljube Košuta in Kostan-ce Mikulus so z recitacijami in petjem sodelovali še Dragotin Danev, Viktor Sosič, Lo-ris Tavčar ter moški in ženski pevski zbor Tabor pod vodstvom Aleksandra Sluge in Sveta Grgiča. Na sobotni proslavi so tudi podelili priznanja zaslužnim vaščanom, ki so v m Posnetek s proslave društva Tabor 28. februarja (Foto Kroma) društvu ali z njim sodelovali: priznanja so prejeli Lucija Hrovatin, Olga Lupine, Marko Sosič, Drago Gorup, Igor Malalan, prof. Ivan Artač, Sveto ZAHVALA Po pogrebu naše drage VALERIJE ŽERJAL por. MARAFATTO se zahvaljujemo vsem, ki ste na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala duhovnikom, prijateljem Pevcem, darovalcem cvetja in v dobre namene ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Svojci Trst, Opčine, 2. marca 1998 Grgič in Atilij Kralj. Svoj pozdrav pa so prinesli predstavniki Zveze slovenskih kulturnih društev, Sklada Mitja Čuk, KD Kraški dom, ŠD Polet, SK Brdina, OŠ France Bevk in društva Vesela pomlad. Pisne pozdrave pa so poslali žup-i nijski pastoralni svet, cerkveni zbor Sv. Jernej ter openski 1 skavti in taborniki. Številnim I čestitkam pa se pridružuje tudi Novi glas, ki društvu Tabor vošči še veliko let uspešnega i kulturnega delovanja. Naslednji dan, v nedeljo, 1. | marca, pa je bil v dvorani Fin-žgarjevega doma t.i. Večer { slovenske pesmi in besede, ki ga vsako leto prireja openska | župnija ob prazniku slovenske kulture. Geslo proslave je bilo Iz roda v rod duh išče pot, s katerim so se priredite-| Iji hoteli pokloniti pesniku Vin ku Beličiču, ki letos praznuje 85 let. Ob povezovanju Dunje Fabjan so nastopili mladinski zbor Vesela pomlad pod vodstvom Martina Vremca, cerkveni zbor Sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana in člani skupine Tamara Petaros, ki so podali odlomke iz del mladih openskih avtorjev Brede So sič, Michele Gregoretti, Tomaža Susiča in Erike Hrovatin. Slavnostni govornik je bil dr. Vladimir Vremec, ki je v svojem govoru poudaril zlasti pomen razvitja vseh možnosti in potencialov pri človeku, zatem pomen kakovo stne vzgoje in šole, saj vidi mo, da je vedno več mladih, ki so prepuščeni sami sebi, in prihaja do vedno bolj pogo stega mladostnega prestopništva. Dalje je treba spodbujati vsakovrstno sodelovanje znotraj vaške skupnosti. Čim več mladih se bo naučilo sprejemati soseda, tem boga tejša bo openska vas. Dr. Vremec se je dotaknil tudi pomena srenj pri reševanju vaških problemov. Srenjsko skupnost je treba okrepiti in razširiti. IŽ OBVESTILA STAREJŠAOSFJ5A išče družino srednjih let, ki bi bila pripravljena ji pomagati na domu po dogovoru. Za podrobnejše informacije telefonirati na tel. št. 226346. MLADI V odkrivanju skupnih poti obveščajo, da so na razpolago informacije o izletih za mlade: v Maribor (dvodnevni izlet v organizaciji MOSP in MMM -22. in 23. aprila), v Dalmacijo in Dubrovnik (v organizaciji ZKŠ, od 25. do 28.4.), vGardaland (v organizaciji SAS, 27.4.), v Mun-chen (nakupovalni izlet v organizaciji SAS: 29.4.). MOSPopozarja tudi, da bo ponovitev mu-sicala Andrevva Lloyda Jesus Christ Superstar v slovenskem prevodu ter izvedbi mladih pevcev in pevk iz Dravelj in okolice 27. marca in 1. aprila ob 20. uri v Mušičevi cerkvi v Dravljah. Vse informacije dobite na sedežu Slovenske prosvete, ul. Do-nizetti, 3, tel. št. 370846 (Alenka). SLOVENSKA GLASBENA Šola/ Koncertna pobuda-Rojan razpisuje natečaj za izvirno še neobjavljeno komorno skladbo za glas in instrument s slovenskim besedilom. Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom/skladateljem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v dvojniku in z geslom na naslednji naslov: Slovenska glasbena Šola/Koncertna pobuda-Rojan, via/ul. Cordaroli 29 -34135 ROJAN - TRST. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. 1. nagrada 300.000 lir; 2. nagrada 200.000 lir; 3. nagrada 100.000 lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem srečanju mladih v Rojanu. SSG. Štiridesetletnica gledališkega dela Bogdane Bratuž. Ter-rence McNally, Master Class. Režija Vito Taufer. Ponovitve: v četrtek, 5. t.m., ob 20.30 abonma red E; v petek, 6. t.m., ob 20.30 abonma red F; v torek, 10. t.m., ob 16. uri, abonma red H. SLOVENSKI KULTURNI klub (ul. Donizetti, 3) vabi v soboto, 7. t.m., na večer, na katerem nam bo časnikar Marij Čuk predstavil zimske olimpijske igre na Japonskem. Začetek ob 18.30. SLOVENSKO PASTORALNO sre-diščevTrstu in pevski zbor Novi Sveti Anton vabita v nedeljo, 8. marca, ob 17. uri na večer, ki ga bo oblikovala Mladinska skupina iz Medvedjevega brda v dvorani Marijinega doma v ul. Ri-sorta 3 v Trstu. Nastopil bo pevski zbor Rožmarin, igralska skupina pa bo uprizorila veseloigro Butalci. LJliBF.ZF.N NAJ gre vedno v cvet - KD Rdeča zvezda ob dnevu slovenske kulture vljudno vabi naVečer ljubezenske poezije, ki bo v nedeljo, 8. marca 1998, ob 19. uri v društveni dvorani v Saležu. Izbor in režija: Sergej Verč, sodelujejo: recitatorji, vokalna skupina Odmevi in pianist Aljoša Štarc. SLOVENSKI KULTURNI klub (ul. Donizetti, 3) vabi v soboto, 14. i t.m., na večer z naslovom Sata-nistična sporočila v rock glasbi. ; Govoril bo mladi časnikar revije j Sončna pesem Uroš Urbanija. Začetek ob 18.30. KLUB PRIJATEIJSTVA prireja21. marca izlet v Ljubljano na ogled j razstave Toneta Kralja in drugih i zanimivosti mesta. Vpisovanje i do 14. marca v knjigarni Fortu-I nato v ul. Paganini 2 v Trstu. SOŽALJE Slovenska župnijska skupnost in cerkveni zbor od Sv. Ivana izrekata celotni družini Žerjal občuteno sožalje ob izgubi drage sestre in tete i Valerije Žerjal-Marafatto. DAROVI ZA SKLAD Mitja Čuk: namesto cvetja na grob Valeriji Žerjal-Marafatto Mirjana in Nino Parovel 30.000; za našo drago in dobro Valerijo j Pavla, Marija, Milka in Pieri-na 100.000; namesto cvetja ; na grob Mirota Škabar družina Purič, Repen 97,15.000; v spomin na Eldo Ukmar Majda in Srečko Sedmak 50.000. V SPOMIN na blago, plemenito Valerijo Žerjal-Marafatto daruje Ksenija Levak vd. Budal 50.000 lir za odsek | Slovenske Vincencijeve konference pri Sv. Ivanu v Trstu. ZA KARITAS v Ajdovščini: M.G. 30.000; N.N. 20.000. OB TRETJI obletnici smrti msgr. Lojzeta Škerla daruje i njegova sestra Ema za misijone 500.000 lir. MARIJA KOBAL daruje ob svoji 91-letnici za misijone 100.000 lir. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES, MARIJIN DOM PRI SV. IVANU IN RADIJSKI ODER V TRSTU vabijo na SVEČANOST V SPOMIN NA LOJZETA BRATUŽA IN NJEGOVE ŽENE’LJUBKE Na sporedu bo recital pesnice Ljubke Šorli Bratuž Venec spominčic možu na grob. Podala ga bo Sonja Mlejnik v okviru Ljubiteljskega gledališča Teharje in v režiji Petra Simonitija. Na orglah jo bo spremljal profesor Hubert Bergant. Sodeloval bo Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zbor vodi dirigent Zdravko Klanjšček. Uvodne besede Peter Simoniti. Povezovalka skupine Silva Železnik. Prireditev bo v nedeljo, 8. marca 1998, ob 16. uri v cerkvi sv. Ivana v Trstu. 9 ČETRTEK 5. MARCA 1 ‘)‘>8 IN MEMORIAM IGORJU POVSETU V SLOVO 10 ČETRTEK 5. MARCA 1998 N Nihče ne hodi po svetu sam. / Vsako slovo je bolečina. / Vsako slovo je majhna smrt. (Tone Kuntner) Pesem Toneta Kuntnerja nam prihaja v misli, ko se z veliko žalostjo spominjamo na Igorja Povšeta, ki je preminil pri komaj 22 letih na lini verzi v Trstu v ponedeljek, 2. t.m. Strinjamo se s pesnikom, da je vsako slovo majhna smrt, saj je Igorjeva prezgodnja smrt globoko odjeknila na Goriškem in v zamejstvu, kjer smo ga poznali kot resnega, dobrega fanta in odličnega študenta, marljivega sodelavca in pridnega športnega delavca. Smrt vsakega človeka pusti pri živih globoke brazde, smrt mladega človeka pusti globlje in tudi spomin nanjo je še bolj boleč. Morda je odgovor prav v molku, tišini, ki spremlja tako smrt, v tihem spoštovanju pokojnika in v globoki zamisli ob njegovi dokončni odločitvi. Morda odgovora niti ni, ker je to skrivnost življenja in skrivnost smrti. Za kristjane je odgovor gotovo v molitvi in trdnem zaupanju v Boga. Odgovor je v molitvi za pokojnika in za nas, ki bomo tudi odšli v večnost. Ko se spominjamo Igorja, ne moremo mimo dejstva, da je smrt zares strašna, če vzame mladeniča na pragu življenja, a vemo, da je smrt še bolj strašna za tiste, ki ostanejo, za njegove drage. Ko se klanjamo njegovemu spominu in molče sklanjamo glavo pred nedoumljivo skrivnostjo človeškega življenja, gre naša misel k Igorjevi materi Ani Češčut in očetu Janezu Povšetu. Tako gospa Ana kot naš zvesti sodelavec Janez sta dejavno prisotna v slovenski narodni skupnosti v Italiji in jima tudi v imenu mnogih, ki ju poznajo, izrekamo najgloblje sožalje. "Življenja si ne morem in ne znam predstavljati brez pisanja, brez stalnega stika z našimi ljudmi oziroma z življenjem naše manjšine." Ta stavek iz knjige Delčki našega vsakdana (stran 49) dolgoletne časnikarke in zavzete zamejke Neve Lukeš izraža srž njene misli in življenjske drže. Z njim je avtorica na najlepši način izrazila krepak čustven naboj in odločno zaverovanost v pomen svojega dela. Knjigo Delčki našega vsakdana, ki jo je izdala koprska založba Fontana lani spomladi, sta v petek, 20. februarja, predstavila v prostorih Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici avtorica sama in urednik založbe Danilo Japelj. Slednji je kulturni večer najprej uokviril z orisom živahne založniške dejavnosti Fontane, ki je začela izdajati literarno revijo pred enajstimi leti. Vedno si je prizadevala za dobro literaturo in odkrivanje ter spodbujanje novih, zlasti primorskih, talentov. Knjiga Delčki našega vsakdana tržaške časnikarke Neve Lukeš, ki je s svojim značilnim, malo hrapavim glasom celih 30 let delala na Radiu Koper, prej in potem pa na Primorskem dnevniku, je predvsem na južnem Primorskem prava uspešnica. Do sedaj je bila v javnosti predstavljena že dvajsetkrat. Avtorica je neumorna opazovalka in spremljevalka zamejskega dogajanja v zadnjih desetletjih na kul-turno-prosvetnem področju. Kot novinarka reporterka (na začetku ena izmed prvih žensk v zamejstvu) je neštetokrat prepotovala našo zemljo od Trsta do Trbiža. Prvo reportažo je opravila prav na Goriškem, in sicer v Jamljah; na predstavitvi v Katoliški knjigarni je duhovito opisala to IZRAZI SOŽALJA Janezu Povšetu in družini izreka Svet slovenskih organizacij iskreno sožalje ob boleči izgubi sina Igorja. Zveza slovenske katoliške prosvete izraža globoko sožalje družini Povše in drugim sorodnikom ob nenadni izgubi sina Igorja. Očetu Janezu, materi Ani in bližnjim sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje ob izgubi dragega Igorja. Slovenska skupnost Corica Igralci, trenerji in odborniki SZ Olympia izrekajo iskreno sožalje staršem ob nenadni izgubi sina Igorja. Mladinska sekcija SSk Gorica izraža svoje sočutje in sožalje družini Povše ob izgubi sina Igorja. Zadruga Goriška Mohorjeva, Goriška Mohorjeva družba in uredništvo Pastirčka izražajo staršem in sorodnikom pokoj- nega Igorja Povšeta občuteno sožalje. Iskreno sožalje družini Povše ob izgubi sina, našega dragega prijatelja Igorja izrekamo člani dramske skupine Oder 90 - Mirko Filej. Ob boleči izgubi dragega Igorja staršem Ani in Janezu in vsem sorodnikom izreka Kulturni center Lojze Bratuž globoko sožalje. Pretreseni in žalujoči ob prerani izgubi dragega Igorja izrekamo očetu Janezu in mami Ani naše globoko občuteno sožalje. Slovenska skupnost Žalovanju se pridružuje Sklad Mitja Čuk. Ob izgubi dragega Igorja izreka prizadetim svojcem iskreno sožalje učno in neučno osebje Didaktičnega ravnateljstva Doberdob. Žalovanju se pridružujeta tudi Nadja Maganja in Ivo Jevnikar. ŽALNA SEJA MLADINSKE SEKCIJE SSk V torek zvečer so se predstavniki in člani mladinske sekcije SSk Gorica zbrali na žalni seji, da bi se spomnili na Igorja, ki nas je prezgodaj zapustil. V trenutkih, ko je vsaka beseda odveč, smo se zbrali prijatelji, da bi na enostaven način počastili spomin na mladega Slovenca, ki je pustil za sabo bolečo praznino. Na srečanju so bili prisotni tudi predstavniki SZ Olympia, saj je bil Igor v zadnjem času v slednjem zelo aktiven. V MSSk je Igor deloval v ožji skupini, ki si je prizadevala, da bi vnovič začelo izhajati mladinsko glasilo naše organizacije. Pri tem je marsikdaj poudarjal željo, da bi moral to postati list mladih, ki si v svojih pogledih niso podobni ali enaki, tako da bi postal neke vrste idealna debatna tribuna. PREDSTAVITEV KNJIGE V KATOLIŠKI KNJIGARNI DELČKI VSAKDANA NEVE LUKEŠ DANIJEL DEVETAK DRUŠTVO JADRO IZ RONK PREŠERNOVA PROSLAVA Z DIAPOZITIVI svojo prvo nalogo. Drugače pa skoraj ni bilo zbora, društva, predstave ali recitala, ki bi ga ona ne bila obiskala in recenzirala, tako daje dejansko gledala na življenje skozi svoj magnetofon. Neutrudni sestavljal ki reportaž, intervjujev in kronike so na Tržaškem dali celo vzdevek ' Gospa magnetofon". Neva Lukeš (žena pokojnega dramskega igralca Joška) je pomembna tudi zato, ker je kot novinarka med prvimi odkrivala slovenski živelj v Beneški Sloveniji v res težkih časih in nevarnih razmerah, ki so tam vladale po drugi svetovni vojni. Najlepše spomine s svojih potovanj ohranja prav na prebujanje beneških Slovencev, ki jih je imela, in jih še ima, resnično rada. "Ni mi žal za to, kar sem storila za Benečane," je povedala na VIOLINIST MIHA POGAČNIK V GORICI Miha Pogačnik je izjemna figura v slovenskem glasbenem svetu. Po študiju violine v Ljubljani se je oblikoval v Kolnu pri I. Ozimu in nato v ZDA. Še mlad je očaral publiko najbolj prestižnih svetovnih koncertnih dvoran. Po Pogačnikovem mnenju mora biti umetnik vsi-dran v svet, v katerem živi, poznati mora probleme, jih čutiti in se jih lotevati. L. 1981 je v Chartesu ustanovil festival IDRIART (Inštitut za razvoj nad-kulturnih odnosov s pomočjo umetnosti), ki gaje nato prirejal v Sao Paolu, Oaxaci, Dublinu, Tbilisiju, Pekingu, Pragi, Krakovu in na Bledu. Miha Pogačnik se bo po evropski turneji ustavil tudi v Gorici; koncert bo v nedeljo, 8. t.m., ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Bratuž. Ob klavirski spremljavi Diane Baker bo izvajal Bacha, Brahmsa, Beethovna ter Bartoka. FOTO BUMBACA predstavitvi. "Čutila sem se pač kot doma, kot ena izmed njih, čeprav nisem bila njihova" (str. 49). Delo ji je bilo vedno prva dolžnost, in vendar ga je opravljala z veliko vdanostjo in iskreno ljubeznijo. Knjige seje lotila, ker jo je mož opozoril, da nič od vsega tega, kar je spisala, ne bo ostalo. Delo ne želi biti avtobiografija niti zgodovinski priročnik zadnjih desetletij v zamejstvu. Delčki našega vsak-! dana sestavlja niz osebnih spominov, intimnih občutkov, spoznanj in vtisov, ki jih je doživela z magnetofonom v roki v desetletjih dela. V strnjeno pripovedovanje je hotela ujeti dejanski kulturni utrip Primorske in njenih preprostih, malih ljudi; zapažanja, ki so se ji posebno vtisnila v spomin. In delčki vsakdana so tako rešeni pozabe in nas danes spodbujajo k razmisleku o bolj ali manj daljni preteklosti in stanju zamejstva v sedanjosti. Neva Lukeš še vedno doživlja poklic novinarke kot poslanstvo, ki je bilo sicer težko, a vendar posebno in svetlo. Delčki njenega vsakdana so zgodba osebe, ki govori o ljubezni do slovenskega, predvsem zamejskega, naroda. Zato so zgodba nas vseh. Mirjan Likar iz Ronk je v petek, 27. februarja, na sedežu društva Jadro prikazal diapozitive, ki jih je posnel na predalpski planoti v občini Tolmin med dolinama Idrijce in Bače. Šentviška planota je tipično kraška brez tekočih voda, poraščena z urejenimi travniki in gozdom. Tu leži dvanajst naselij, ki jih je deloma porušil potres I. 1976. Največje vasi so Šentviška Gora, Pečine, Ponikve in Prapetno Brdo. Likar je poslušalce z besedo in sliko popeljal najprej na Šentviško Goro, kjer stoji mogočna baročna cerkev sv. Vida iz leta 1192, ki jo je leta 1941 z več stenskimi poslikavami obogatil Tone Kralj. Nedaleč od cerkve je nekoč stala hiša Jakoba Gallusa, enega najpomembnejših katoliških glasbenikov v času reformacije. Nato nam je predavatelj pokazal še drugi biser te planote oz. cerkev Marijinega darovanja, ki je bila zgrajena po načrtih arh. Jožefa Plečnika. Cerkev, ki je bila požgana med drugo vojno, je pridobila še okrogel zvonik in je edina Plečnikova mojstrovina na Primorskem. Po ogledu Ponikev, ki je dobilo ime po tamkajšnjih ponikalnicah, in drugih skoro idiličnih gorskih krajev je predavatelj šel v nižino v kraje ob Soči. Med drugim se je ustavil ob južnem delu Triglavskega parka; popeljal nas je na ogled tolminskega korita z Dantejevo jamo, nato nam je poleg Kobarida pokazal še lepe kraje blizu Drežnice in slap Kozjak. Pot je nadaljeval proti Bovcu, krajem pod Rombonom in Grintavcem, spodnji in gornji Trenti in po ogledu spomenika Juliusu Kugyju smo se ustavili v Tičarjevem domu na Vršiču. Večer se je končal s kratko družabnostjo. - KARLO MUČIČ PRISRČNA PROSLAVA V RUPI ITALIJANSKI KANTAV-TOR MASSIMO BUBOLA V KULTURNEM DOMU V petek, 6. t.m., bo v gori-škem Kulturnem domu nastopil italijanski kantavtor Massimo Bubola. Koncert se bo začel ob 20.30, vstopnica stane 15 tisoč lir. Koncert sodi v pobudo A-cross the border-Prekoračimo meje, ki jo prireja kulturna zadruga Maja v sodelovanju z go-riškimi organizacijami. Bubola velja za odličnega glasbenika, saj je napisal vrsto skladb za razne pevce. Fabrizio in Cristia-no De Andre, Fiorella Mannoia idr. pojejo njegove pesmi. V Gorici bo Bubola predstavil svojo zadnjo CD ploščo, ki nosi naslov Mon Tresor. Vabljeni! V petek, 27. februarja, je bila v Rupi Prešernova proslava v priredbi domačega društva. Na sedežu tega se je zbralo precej ljudi, ki so proslavili slovenski dan kulture. Proslavo so sooblikovali MePZ Rupa-Peč; gosta večera sta bila časnikarja Novega glasa Danijel Devetak in Jurij Paljk. Slednji je v svojem nagovoru poudaril pomen vaške skupnosti in vlogo slovenskega narečja za materin jezik; dejal je, da mora vsakdo biti ponosen na svoje korenine. Danijel Devetak pa je v svojem poglobljenem posegu predstavil Paljkovo pesni- ško zbirko Nedorečenemu, ki je izšla minulo leto pri GMD. Prav pesmi iz Paljkove zbirke pa so bile osrednji del doživetega recitala, v katerem so sodelovali Valentina Pahor, Lore-dana Cibini, Tanja Kovic in David Kogoj. Za slovesen sklep večera je s prepevanjem slovenskih pesmi poskrbel domači zbor pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Gotovo pa je bil najbolj prisrčen del večera nastop mladih pevcev, ki so pod vodstvom Tanje Kovic in ob glasbeni spremljavi Majde Klemše osrečili prisotne. os PETER BUTKOVIČ DOMEN V SOVODNJAH PESTRO DOGAJANJE IN VRSTA ZANIMIVIH POBUD KULTURNA PROSLAVA V STANDREZU 'VERA V PRIHODNOST NAJ PREMAGA STRAH PRED ŽIVLJENJEM" TEREZA SREBRNIČ Gotovo je dobro, da se občasno oglašamo tudi z naših šol, drugače si bo kdo mogoče mislil, da v njih še vedno le pišemo, beremo in računamo. Seveda tudi to, a zraven je iz leta v leto vse več pestri h pobud in dejavnosti, da se šola kot ustanova vedno bolj odpira navzven in se uvršča v ožje okolje, kjer deluje. Sovo-denjska šola je kar številna, saj šteje letos 34 učencev, ki prihajajo iz Rupe, Peči, Gabrij ter Sovodenj. PROJEKT COMENIUS. Že drugo leto je šola vključena v evropski projekt Comenius, ki povezuje še tri druge manjšinske šole. To so srednja šola sv. Cirila in Metoda iz Trsta, valižanska osnovna šola iz Chvviloga (VVales) in irska osemletka iz Rathcuila (okolica Dublina). Prijateljske vezi med šolami se poglabljajo, učenci, učitelji, ravnatelji širijo obzorja, spoznavajo značilnosti drugih manjšin. V prvem letu projekta je bil važen trenutek, med drugim, izmenja-va-obisk učiteljev in ravnateljev. Letos pa so na vrsti učen-C| sami. Najprej bomo za teden dni gostili - med Trstom 'n Sovodnjami - skupino u-cencev, učiteljev in staršev z lrske šole "Chronain" iz Rathcuila. To bo od 30. marca do 4- aprila. Gostje se bodo mudili na obeh slovenskih šolah 'n bodo tudi obiskali pomembne kraje v okolici. Zdi se, da Irci že nestrpno pričakujejo to Potovanje, ker imajo tudi do Italije posebno simpatijo... (zlasti za nogomet, italijansko kuhinjo in vina). Sovodenjski učenci pa se bodo podali na Irsko od 9. do 15. maja skupaj s tržaškimi vrstniki. Otroke bo seveda spremljalo nekaj staršev in učiteljev. ZAČETNIŠKI TEČAJ ANGLEŠČINE. Starši so imeli sprva pomisleke zaradi neznanja UREDNIŠTVO OBVEŠČA * Zaradi preobilice gradiva bomo nekatere prispevke objavili prihodnjič. Sodelavcem in bralcem se opravičujemo. angleškega jezika, zato je šola organizirala intenziven tečaj, ki je stekel 16. februarja in se bo predvidom nadaljeval kaka dva meseca. Vodi ga učiteljica angleščine Vera Gergo-let. SREČANJA UČNEGA OSEBJA in ravnateljev. Ravnatelji in učitelji, ki sodelujemo v projektu, se redno srečujemo vsaj trikrat letno, da skupaj načrtujemo, preverjamo, prilagajamo programe, izmenjamo izkušnje. Prvo srečanje v letošnjem šolskem letu je potekalo kar v Parizu, že septembra lani. Zadnji konec tedna v februarju pa seje druščina zbrala na Irskem, v Rathcuilu, da podrobno načrtuje nadaljnji razvoj projekta. DRUGE POBUDE NA ŠOLI. Prve dni decembra nas je o-biskala skupina dijakov s šole sv. Cirila in Metoda v Trstu. Pod vodstvom profesorice Jasne Merku so učenci izdelovali značilne irske križce iz volne in zvezde za božično drevesce. Ob dnevu slovenske kulture nam je neutrudna ustvarjalka prikazala z diapozitivi, kako nastanejo ilustracije za otroške knjige. Šlo je za njena dela v pesniški zbirki Brune Pertot Pesmi iz pipe. Knjiga ima važno mesto na vsaki šoli. Obe naši ravnateljici za osnovne šole na Goriškem sta si zamislili poseben projekt, ki naj bi med otroki pospeševal bralno kulturo. Mentorica je učiteljica Barbara Rustja, ki uspešno vodi ure pravljic tudi na sovodenjski šoli. Za gledališke predstave pa je letos poskrbel goriški Kulturni center Bratuž, ki je pripravil za otroke poseben abonma s pestro ponudbo. POVEZAVA VRTEC-ŠOLA. Pr- vi razred pridno sodeluje z bližnjim vrtcem. Skupno so ime- li uspešen in prisrčen praznik črk, nato urice likovne ter glasbene vzgoje in še kaj. Tako se bodoči prvošolci privajajo na šolo, ki naj bi jim postala bolj domača. Kar pestro dogajanje, mar ne? Šola pri nas ima še vedno nenadomestljivo vlogo vzgoje, kulturnega in socialnega o-zaveščanjaterformiranja mlajših članov naše skupnosti. V župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu je bila v petek, 27. februarja, slovesna proslava, na kateri so domači kulturni delavci svečano proslavili Prešernov praznik. Praznovanje sta organizirali o-be domači kuklturni društvi: Oton Župančič in Štandrež. Za večji del programa je poskrbela štandreška osnovna šola Fran Erjavec s petjem in recitacijami Prešernovih pesmi. Pri petju so sodelovali šolarji štandreške OŠ, medtem ko so recitacije Prešernovih poezij pripravili šolarji 4. in 5. razreda OŠ, recitirali sta tudi srednješolki Eva Del Fab-bro in Jana Plseničar. Izredno posrečeno je izzvenela razlaga Zdravljice, za katero so poskrbeli otroci 4. razreda. Slavnostno besedo je imela prof. Lučana Budal, ki seje že na začetku vprašala, če smo Prešernu zvesti kot ljudje in kot Slovenci. Omenila je usodnost našega položaja ob meji, ki nas sili k nenehnemu preverjanju naše zvestobe koreninam. Dejala je, da smo Slovenci stopili v zgodovino kot kulturen narod, zato nam bo tudi v prihodnje potrebna kulturna širina. Zavzela se je za podiranje ograj, ki nas ločujejo, in za širino odnosov, za vero v človeka in za pozorno občutljivost do bližnjega. Mladim je naročila, naj razsvetljujejo svoje življenje s kulturnim bogatenjem, saj bodo le tako postali zreli in polni ljudje. "Vera v prihodnost naj premaga strah pred življenjem," je sklenila prof. Lučana Budal. Pevska zbora Štandrež in Oton Župančič sta skupno zaključila lep program z Zdravljico, ločeno pa sta pod vodstvom Tiziane Zavadlav in Mirana Rustje zapela še vsak po tri pesmi. DAROVI ZA KULTURNI CENTER LOJZE BRATOŽ: K.A. 1.000.000; O.S. v spomin na prof. D. Butko-viča ob 6. obletnici smrti 1.000.000,lir. Svoj prispevek lahko nakažete na uredništvu Novega glasa ali na tekoči račun št. 31276 na Kmečki banki. ZA CERKEV'na Peči: v spomin na pok. Štefanijo Marija in Pep-ko namesto cvetja 50.000, druž. Cijan Peč 8/a 100.000; namesto cvetja na grob pok. tete Ste-fanije Anica Kovic Malič 100.000, Karmela 100.000, nečakinja N.N. 100.000, nečakinja N.N. 100.000, Dominik z druž. 100.000, Niko z druž. 100.000, Andrej Kovic 50.000, Frančko Kovic z druž. 100.000, druž. Kovic Podgora 50.000; v spomin na nono Štefanijo druž. Perkon 200.000, vnukinje Milena, Ada in Adriana 750.000; Andrej Kovic ob krstu vnukinje Tjaše 50.000; Marko Kovic ob krstu hčerke Tjaše 50.000 lir; Hilarija Petejan Malič, namesto cvetja na grob Štefanije 50.000; N.N. ob krstu Tjaše 50.000; druž. št. 33 namesto cvetja na grob Štefanije 50.000 lir. ZA LAČNE otroke: N.N. Peč 32.000 lir. ZA CERKEV v Števerjanu: N.N. 65.000; N.N. 160.000; N.N. 100.000; N.N. 50.000; N.N. 100.000; N.N. 100.000: N.N. 50.000; N.N. nona za ogrevanje 50.000 ZA CERKEV v Rupi: Ivan Kovic 25.000; Alma Pavletič za cvetje 10.000 lir. ZA CERKEV v Gabrjah: Mar-gi in Igor s starši Merku v spomin na teto Valerijo 50.000; Marko z druž. namesto cvetja na grob tete Velerije 200.000; Milka Černič namesto cvetja na grob Valerije Žerjal 50.000; N.N. 5.000 lir. ZA CERKEV na Vrhu: Dominik in Romana Grilj ob 40-let-nici poroke 100.000 lir. ZA MePZ Rupa-Peč: namesto cvetja na grob pok. sestre Valerije g. župnik V. Žerjal 500.000; Dominik in Romana Grilj ob 40-letnici poroke 150.000; Milojka Ožbot v spomin na mamo Poldo 50.000 lir. ZA DRUŠTVO krvodajalcev iz Sovodenj: namesto cvetja na grob tete Polde Ožbot Julijan Ožbot 50.000 lir, ZA MePZ Podgora: v spomin na pok. Gabrijelo Trpin druž. Calligaris 50.000 lir. ZA NOVI glas: v spomin na pok. sestro Valerijo g. Viljem Žerjal 100.000 lir. SLOVENSKI TRŽAŠKI slikar Ivo Petkovšek razstavlja v Tržiču na šoli G. Randaccio, ul. Canalet-to 10, od 14. do 28. t.m. Obisk je možen v urah pouka vsak dan razen nedelje. V KULTURNEM domu v Gorici bo v petek, 6. marca, ob 20.30 nastopal italijanski kantavtor Massimo Bubola v okviru festivala Across the Border. V PONEDELJEK, 9. t.m., bo ob 11. uri v Kulturnem domu v Gorici tiskovna konferenca, na kateri bo uradna predstavitev zbornika o ledinskih in krajevnih imeni h S Poklona do Toplice novinarja Vlada Klem- 1 šeta. Isto knjigo bo avtor predstavil 10. marca ob 18. uri v okviru Srečanj z avtorji v Kulturnem domu v Gorici. V SOBOTO, 14. t.m., bo ob 18. uri v galeriji Kulturnega doma otvoritev razstave slikarke Brune De Fabris Eros e Thana-tos. Ob tej priložnosti bo tudi predstavitev trojezične zbirke poezij Agoni-e solitudini Lilijane Visintin v slovenskem, italijanskem in španskem jeziku. Ob odhodu v večnost drage sestre Valerije izrekajo globoko sožalje gospodu župniku Viljemu Žerjalu in ostalim sorodnikom člani pevskega zbora Rupa-Peč, župnijski svet in vsi župljani Rupa-Peč. Ob izgubi drage non Zore izrekajo vnuku Martinu iskreno sožalje sodelavci Goservisa. KATOLIŠKA KNJIGARNA - TRAVNIK 25, GORICA Vabimo Vas na predstavitev publikacije avtorjev Vincenca Rajšpa in Draga Trpina SLOVENIJA NA VOJAŠKEM ZEMLJEVIDU L763-1787 (1804) ki sta jo izdala ZRC SAZU in Arhiv Slovenija. Delo bo ob prisotnosti avtorjev predstavil dr. Branko Marušič. Petek, 6. marca, ob 18. uri. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ Koncertna sezona 1997/98 MIHA POGAČNIK, violina DIANA BAKER, klavir Bach, Brahms, Bartok, Beethoven Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica, nedelja, 8. marca 1998, ob 20.30 KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ŠTANDREŠKA DEKANIJA ŠOLA KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA TEOLOŠKO-PASTORALNI TEČAJ 1998 “Podpirajmo sodelovanje kristjanov pri graditvi Božjega kraljestva in na poti v Očetovo hišo" Predava dr. Ciril Sorč, profesor na Teol. fakulteti v Ljubljani Komorna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž, četrtek, 12. marca 1998, ob 20.30. V galeriji Ars bo razstavljal svoja dela akad. slikar LUCIJAN BRATUŠ G A L E RIJ A Umetnika bo predstavil Jurij Paljk Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave v petek, 13. marca 1998, ob 18. uri. Katoliška knjigarna, Travnik 25, Gorica POLETNO POTOVANJE Z NOVIM GLASOM V B E N E L U X VABIMO VAS NA ŠESTDNEVNO POTOVANJE PO NIZOZEMSKI, BELGIJI IN LUKSEMBURGU OD 6. DO 11. JULIJA 1 998. Odhod iz Gorice in Trsta z avtobusom na letališče v Benetke, od koder bo polet do Amsterdama. Cena potovanja 1.680.000 lir, akontacija ob vpisu 300.000 lir. Program in podrobnejše informacije dobite na naši upravi. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE PRIMORSKA POJE 1998 Nedelja, 15. marca, ob 17. uri, Štandrež - župnijska dvorana Anton Gregorčič Nedelja, 22. marca, ob 17. uri, Gorica - Kulturni center Lojze Bratuž ODER 90 DAN ODDIHA avtor Vladimir Katajev KOMEDIJA V TREH DEJANJIH režiser Darko Komac PREM,era: v soboto, 7. marca 1998, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž SKPD FRANČIŠEK BORGIJA SEDEJ - ŠTEVERJAN vabi na predavanje onkologa DR. SIMONA ŠPACAPANA na temo Rak in preventivno zdravljenje m petek, 13. marca 1998, ob 20.30, v Sedejevem domu v Števerjanu VSI TOPLO VABLJENI! KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ V nedeljo, 15. marca, bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici s pričetkom ob 17. uri koncert narodnozabavne glasbe z ansa m bi o m Grega AVSENIK KONCERT OMOGOČA PODJETJE KOSIČ OB 50-LETN1CI DELOVANJA V GORICI. 12 ČETRTEK 5. MARCA 1998 OBČNI ZBOR, KANALSKA DOLINA 27. FEBRUARJA BRIKE KANALSKA DOLINA ne domače kraje so člani tudi lani obudili pust z blumarji iz Črnega vrha, kresovanje, tradicionalni burnjak v Črnem vrhu, avgustovsko srečanje na Matajurju, ko se je vklesana slovenska beseda vrnila na najvišji beneški vrh, enotedensko taborjenje za 25 domačih otrok na planini Razor: beneški planinci so tudi očistili marsikatero pozabljeno stezo, priredili tečaje plavanja, telovadbe ter smučanja, ne nazadnje so spoznali tudi veliko novih prijateljev, ki so sami vzljubili beneške doline. Ohranitev kulturne tradicije, jezika in korenin, prijateljstvo, skupne obmejne pobude so načela, na katerih gradijo planinci svoje delovanje, ki je usmerjeno predvsem v mlade generacije, saj bodo te v prihodnosti pisale zgodovino slovenske Benečije. S tako visokim številom članov si lahko PDB za leto 1998 privošči bogat in natrpan program, vendar ambicioznost beneških planincev se kaže predvsem v projektu, ki se vije že nekaj let oz. od samih začetkov društva: med iniciativami, kijih nameravajo ljubitelji gora izpeljati v tem letu, prednjači še vedno nova planinska koča, ki jo bodo zgradili pod vrhom Matajurja. Že nekaj časa se namreč zbirajo prispevki za njeno gradnjo, vendar finančna sredstva še ne zadostujejo, potrebnih bi bilo vsaj 150 milijonov lir. Ob burokratsko-političnih težavah, ki so jih utrpeli lansko leto, je sedaj na vrsti načrt koče in po normalni birokratski poti bodo morda čez nekaj mesecev lahko imeli že dovoljenje za začetek gradnje. Letošnji program se je začel že 1. marca in predvideva števil-i ne izlete čez celo leto v gore in po Benečiji: letos bodo lahko bolje spoznali kraj Sv. Mar-: ti n v občini Grmek. Čakajo jih številna srečanja planincev, sodelovanja s planinci iz Kobarida, oživitev marsikaterega domačega tradicionalnega praznika in srečanja, nazadnje oktobra burnjak, ko se bo sezona v bistvu zaključila. Že samo skopo naštevanje programa daje objektivno podobo živahnosti ter prizadevanja tega mladega društva z globokimi koreninami med slovenskimi ljudmi, ki pogosto nadomešča vzgojno vlogo slovenske šole, ki se v Be- • nečiji omejuje le na vrtec in osnovno šolo. KONCERT V ŠPETRU Zadnji dan februarja so v Spetru proslavili dan sloven-; ske kulture. Ob 19. uri je bila v Beneški galeriji otvoritev •monografske razstave štever-janskega umetnika Vladimirja Klanjščka, nato sta v sejni dvorani špetrske občinske uprave Andrea Rucli (klavir) in Črtomir Šiškovič (violina) oblikovala koncert. Srečanje sta priredila Študijski center Nediža in občina Špeter. EVROPA NARODOV a (8) VIDA VALENČIČ SEVERNA IRSKA -NEMIRNA ČUDOVITA DEŽELA Sredstva javnega obveščanja nas vsak teden opozarjajo na eksplozivno situacijo, v kateri se nahaja severni del irskega otoka, politično pod britanskim jarmom. Glavni igralci v tej bratomorni vojni so dejansko teroristične organizacije, kot so Irska republikanska armada IRA ter unionistične teroristične skupine na drugi strani, ki z eklatantno rabo nasilia izražajo svoje zahteve po taki ali drugačni spremembi situacije in tako osporavajo istitu-cionaliziranemu političnemu boju, ki ga že desetletja vodijo severno-irske politične stranke. Načelo, kateremu sledijo, je pač, da samo nasilne metode lahko privedejo do kakega rezultata. Stranke se med sabo nikakor ne morejo zediniti v svojih zahtevah, to pa zato, ker je samo njihovo rojstvo osnovano na barikadnih položajih. Jabolko spora je sploh pripadnost tega dela dežele, imenovanega Ulster, britanski vladi. Unionisti bodo seveda do smrti branili "Union Jack" (kot Britanci nazivajo svojo zastavo), republikanci pa si želijo, da bi se tudi severni del otoka končno lahko pridružil Irski Republiki. Glavno mesto Severne Irske je Belfast. Racionalno si sploh ne moremo predstavljati, kakšne psihološke posledice predpostavlja življenje dobesedno na barikadah. Prijatelj iz Belfasta se je na celini vsak dan čudil, da ni na cestah policijskih blokad in da aa nihče ne sprašuje po osebnih podatkih ali pa nasilno preverja, če ima na sebi orožje. Čudil se je mestnim ulicam, v katerih so bili mešano naseljeni pripadniki različnih veroizpovedi in kultur, čudil se je sproščenosti v zraku, zaupa- niu (...) v oblast. Več kot katerikoli nc iškem am povf zgodba. Kot deček se je igral v natančni dosjeji o psihološkem in fizičnem nasilju pa nam pove njegova življenjska nevedni idilični sproščenosti s svojimi malimi vrstniki v soseski. Ko so bili že zreli za šolske klopi, je opazil, da se ga večji del njegovih nekdanjih prijateljev izogiba. Predstavljajte si notranjo grozo, ki jo lahko sedemletni deček občuti, ko ga prijateljčki ne pozdravljajo več. In to zakaj? Patrick ie bil katoličan, njegovi vrstniki pa protestanti. Rezultat desetletnih diskriminacij, izoliranja, stalnega strahu je, da je Patrick danes mlad moški, ki je namenoma za vedno zapustil Belfast in Irsko ("Irska, kakršno si sam želim, obstaja le v sanjah"), v svoji notranjosti pa čuti velik odpor do takega čutenja verske pripadnosti, ki deli ljudi na "verske kategorije". Poleg žrtev, ki jih mesečno terja smrtonosna teroristična kosa, so tu torej še druge žrtve: celotno prebivalstvo Ulstra, ki že od rojstva z jutranjo kavo srka mentaliteto getiziranja med tu živečima skupnostima. Razlog za spor med katoličani in protestanti ni le razlika med veroizpovedima. Izvor te delitve je predvsem ekonomskega in posredno tudi kulturnega značaja. V16. stol. je namreč razprostrana in rodovitna severno-irska pokrajina privabila ng tisoče priseljencev iz Anglije, Škotske in VValesa, katerim je angleška vlada razdeljevala posestva. Dejansko je vlada želela sem priseliti nov tip družbe. Irsko-govoreče avtohtono prebivalstvo se je moralo sprijazniti s popolnoma drugačno družbeno populacijo: prisel jenci so govorili drug jezik (angleščino), istovetili so se z različno kulturo in stilom življenja, poleg tega pa so bili večinoma protestanti. Razlike med tema dvema skupnostima so se v stoletjih vse bolj okrepile, za kar je v veliki meri poskrbel vodilni sloj, kateremu se je seveda bolj splačalo, da se delavci v tovarnah, pristaniških lukah in na ladjah med sabo kregajo in koljejo, kot pa da bi se strnili v boju proti izkorišče- valcem. Verski antagonizem je namreč omogočil delodajalcem, med katere gre prišteti posebno britanski imperij, da nemoteno vladajo. Leta 1921 si je južni del irskega otoka priboril neodvisnost, severni del pa je ostal v britanskih rokah. Irska država je ob svojem nastanku vključila v svoje ustavno besedilo tudi o-membo o "sveti pravici po združitvi celotnega irskega otoka", v desetletjih pa je morala to svojo zahtevo omiliti in bolj diplomatsko pripisati "...v primeru, da bi se severno-irsko prebivalstvo plebiscitarno izreklo zanjo". Katoliško prebivalstvo Ulstra se ni nikoli prepoznalo v britanski nadvladi, tako da je to stoletje priča neštetim izbruhom organiziranega nasilja, ki so imeli kot namen priključitev irski državi. Poleg nasilnih akcij pa je prebivalstvo v šestdesetih letih dokazalo tudi izredno protestno, vendar miroljubno moč. Šestdeseta leta so bila seveda po celem svetu prelomna, ko so ljudje verjeli v pacifizem in politično angažiranost in se borili za odpravo vseh krivic. Po zgledu ameriškega boja za državljanske pravice je Severno Irsko prevetril soroden boj za državljanske pravice tu živečega prebivalstva brez nasilja in atentatov, brez sovraštva. Vlada pa nikakor ni uspela ukrotiti nemira med prebivalstvom in je imela kot edino možno rešitev nasilno vzpostavitev miru. O tem pa prihodnjič. ' DALJE USPELA PREŠERNOVA PROSLAVA V NABORJETU ERIK DOLHAR V petek, 27. februarja, je Slovensko kulturno središče Planika v Kanalski dolini v Beneški palači v Naborjetu priredilo Dan slovenske kulture. Proslava se je začela na klasičen način - s Prešernovo Zdravljico. Predstavnik SKS Planika Rudi Bartaloth je v pozdravnem nagovoru najprej naglasil, da je sodelovanje Planike s trbiško in naborješko upravo, prav tako kot z Gorsko skupnostjo, zgledno in bogato. "Mrežo sodelovanja širimo v druge zamejske slovenske prostore, od Koroške pa tja do Madžarske," je nadaljeval Bartaloth. "Vsega tega smo izredno veseli, nemogoče pa bi nam bilo to dosegati, če ne bi imeli stanovitne in naklonjene pomoči tudi iz Slovenije". Bartaloth seje posebej zahvalil U-radu za Slovence po svetu in v zamejstvu slovenskega zunanjega ministrstva, posebej državni sekretarki gospe Mihaeli Logar ter gospodu Juriju Žmaucu, Ministrstvu za šolstvo in šport, posebej gospodu Romanu Grudnu, Zavodu za šolstvo R. Slovenije, slovenskemu Državnemu zboru s predsednikom dr. Janezom Podobnikom na čelu, gospodu Marijanu Schiffrerju - predsedniku parlamentarnega odbora za zamejce (ki je bil tudi prisoten na proslavi v Naborjetu, skupaj z drugimi osebnostmi, kot so konzul R. Slovenije Zorko Pelikan, zastopnik KKZ Celovec gospod Nužej Tol-majer, odbornik za kulturo občine Trbiž gospod Carlanto-ni, direktor letoviščarske ustanove dr. Favi in gospa Nel la De Martin, predstavnica didaktičnega ravnateljstva Trbiž) ter slovenskemu ministru za kulturo Jožefu Školjču. Predstavnik Planike je nagovor sklenil s kapljico žalosti: "Lani septembra nas je za vedno zapustil veliki prijatelj Kanalske doline, profesor in senator italijanske republike Darko Bratina. Redno je prihajal tudi na naše dneve slovenske kulture. Njegovemu spominu posvečamo slovensko ljudsko žalostinko, ki jo bodo zapela dekleta komorne skupine Inke. Nato bom prosil gospo Jerico Mrzel, da nam odre-citira odlomek iz dela Ivana Cankarja, velikega slovenskega pisatelja, z naslovom Kurent." No, prav igralka in pevka Jerica Mrzel je bila posebna gostja prijetnega večera v Naborjetu. Članica Slovenskega narodnega gledališča, drame v Ljubljani je ta čas ena osrednjih gledaliških osebnosti v Sloveniji. Razveseljivo pa je dejstvo, da so Prešernovo proslavo najbolj množično oblikovali mladi recitatorji, ki obiskujejo tečaje slovenskega jezika v Žabnicah in Ukvah. SV. VISARJE DOM SREČANJA LAMBERT EHRLICH Duhovnik in vseučiliški profesor dr. Lambert Ehrlich iz Žabnic v Kanalski dolini, ki je bil 26.5.1942 umorjen (likvidiran) v Ljubljani ob belem dnevu, je poleti leta 7 933 govoril akademikom, ki jih je vodil na romanje na Sv. Višar-je: "Ob temeljih te svete gore se stikajo tri poglavitna evropska plemena... Romani, Germani in Slovani bi prav tukaj skušali riniti drug drugemu mejnike nazaj. A naši očetje so bili modrejši od vojskovodij in politikov. Namesto mejnika so postavili na ta otok med tremi narodi cerkev. To je edini mejnik v Evropi, ki narodov ne loči, temveč jih združuje. Danes je ta mejnik vsa naša domovina... Ostati mora mejnik, ki druži kakor sv. Višarje..." To Ehrlichovo višarsko slovenstvo in poslanstvo je našlo plodna tla v zamisli pokojnega izseljeniškega duhovnika msgr. Vinka Žaklja, doma iz Šentjošta nad Horjulom, ki je prerano umrl kot žrtev prometne nesreče v Belgiji 28. marca 1996. Prežemala ga je ideja, da bi se pri Materi Božji na Sv. Višarjah, na stični točki treh evropskih plemen, našel in uredil prostor, kjer bi se slovenski človek in romar mogel za hip odpočiti v svojem prostoru in občudovati krasno gorsko naravo. Ta zami- sel se mu je še bolj utrjevala, da je kot duhovnik pomagal mnogo let v poletnih mesecih v dušnopastirskem delu za romarje na Sv. Višarjah. Že ! od leta 7 988 je začel dejansko uresničevati ta svoj pro-\ jekt, to se pravi imeti na Sv. Višarjah svojo hišo, dom, kjer bi se stalno srečevali Slovenci iz domovine, zamejstva in vseh strani sveta. Vabil in pisal je vsem in na vse strani, naj prisluhnejo ideji, naj pomagajo z nasveti in materialno. Ko se je leta 7 989 našla priložnost in je bila dana možnost za neko hišo na Sv. Višarjah, je takoj zagrabil in se pogodil z lasniki. Stekla je nabirka za hišo. Odzvali so se predvsem izseljenci iz Belgije, Holandske in Nemčije, veliko manj iz domovine in zamejstva. Pri slednjih je celo naletel na pomisleke in omalovaževanje, če ne celo na nasprotovanja zamisli o domu na Sv. Višarjah. Zakaj tam gor, zakaj tam dol? Vem, kako ga je to bolelo, toda ni ga strlo; bil je optimist in mi je samo potožil: “To so driske." Ni odrekel, čeprav mu je to delo prinašalo mnogo truda in skrbi in ga stalo precej denarja. Ena izmed skrbi je bila tudi ta, kdo naj bi postal formalni lastnik 'Doma srečanja'1, da bi last le-tega "ostala slovenska do sodnega dne " (tako je zapisal pokojni Vinko). --------- MK/ STRAN 16 BENEŠKI PLANINCI V ŠESTO LETO DELOVANJA ERIKA JAZBAR Z velikim veseljem poročamo o občnem zboru, ki ga je prejšnji petek priredila Planinska družina Benečije. Beneški ljubitelji gora so v domači gostilni v podboneški občini na svoj živahni način objeli lansko leno izpeljane pobude ter predstavili glavne smernice svojega delovanja z najpomembnejšimi zamislimi, ki jih nameravajo uresničiti v tem letu. Nič čudnega, če je tudi letošnji program zelo bogat, saj se PDB danes lahko ponaša z več kot dvestotimi člani, ki kar naraščajo iz leta v leto in je tako najštevilnejše društvo na Videmskem. Velja posebej poudariti, da so planinci začeli s svojim delovanjem komaj leta 1992 in takrat je bila skupina veliko manjša. Ob pozdravih raznih gostov je prisotnim spregovoril najprej dosedanji predsednik Igor Tuli, ki je predstavil najpomembnejša družbena in družabna srečanja, ki so jih izpeljali v letu 1997: ob vzponih na raznorazne vrhove (med katerimi omenimo Gran Para-diso skupaj s planinci iz Kobarida) ter izlete v pozablje- LUKA KOPER ŽELI POSTATI NAJBOLJŠE PRISTANIŠČE dobrodelni V JUŽNI EVROPI NOGOMETAŠI HIT-A MARJAN DROBEŽ V Luki Koper dosegajo uspehe, kakršnih niso pričakovali. Lani so pretovorili več kot 7 milijonov ton blaga, v letu 1998 pa naj bi se vloga in promet v Luki še povečala. Zemljepisni položaj je tako ugoden, da postaja realna usmeritev, naj bi ta Luka postala najboljše pristanišče vjužni Evropi. Skladno s takšno strategijo naj bi promet leta 2010 dosegel 10 milijonov ton, dohodek pristanišča pa 23 milijonov a-meriških dolarjev. Ob omenjenih spodbudnih tokovih v prometu in poslovanju dodajamo, da je koprska luka edina v Evropi, ki se za vse svoje pretovorne in skladiščne dejavnosti lahko izkaže s certifikatom kakovosti Iso 9002, ki velja v EZ in ki kot delniška družba svoje uspešno poslovanje potrjuje tudi s tem, da delničarjem redno izplačuje dividende. V koprskem pristanišču pa poleg osnovne dejavnosti, torej sprejema ladij in pretovo-ra blaga, razvijajo tudi številne druge, ki bogatijo njegovo Ponudbo in pomembno prispevajo k njegovi gospodarski moči. V Luki npr. deluje kar 399 različnih podjetij, ki zaslužijo kar od sedem do desetkrat več, kot pa znaša dohodek pristanišča. Tako delajo špediterji, pomorske agencije, proizvodna podjetja, montažerji, podjetja za popravilo in servis ladij in opreme za preskrbo ladij z gorivom, cestni in železniški prevozniki, zavarovalnice, podjetja za dodelavo, predelavo in pripravo blaga za trg. Na območju koprskega pristanišča dela kakih tri tisoč ljudi. Luka Koper jih zaposluje okoli 600, njena družba približno 400, kakih dva tisoč delavcev pa je zaposlenih v drugih dejavnostih. Pristanišče dosega hiter razvoj predvsem zaradi poslovnih priložnosti in ne morda zaradi tega, ker bi jim država zagotovila posebne pogoje za poslovanje. Prav obratno. Čeprav v Kopru že leta dokazujejo, da bi moralo imeti to območje poseben gospodarski položaj, prostocarinski ali kaj podobnega, da bi se lahko še hitreje razvijalo, se slovenski vladi ne mudi. V KOPRU BI RADI PRIDOBILI STATUS EVROPSKEGA PRISTANIŠČA Slovenska država je sicer zelo zadovoljna z razvojem Luke; to deluje od leta 1957. Pomembni so štirje mejniki. Najprej gre za železniško povezavo med Koprom in Kozino, ki je bila končana 1.1967. 7 nj° so se odprle nove možnosti za razvoj pristanišča. L. 977 je slovensko gospodarstvo začelo namensko zbirati enar za razvoj železniških in Pristaniških zmogljivosti. V le-i 1975-86 je bilo zbranih ka-£lh 60 milijonov dolarjev. Ta-rat so bile zgrajene najpo- membnejše pristaniške zmogljivosti in s tem se je bistveno povečal tudi obseg prometa. V tretji fazi razvoja so pričeli uvajati nove dejavnosti, ki so v pristanišče pripeljale povsem nove tovore. Z njimi je Luka dosegla tri milijone ton i skupnega prometa. Četrto obdobje v razvoju pristanišča pa je povezano z osamosvojitvijo Slovenije. Najprej je promet naglo upadel, vendar so to nazadovanje hitro zaustavili in seje pristanišče uveljavilo tudi kot distribucijsko središče. Poiskali so nove trge in programe, kot je npr. terminal za avtomobile, in že leta 1995 dosegli 6,7 milijona ton prometa. Lani pa je ta znašal že 7,2 milijona ton. Bruno Korelič, predsednik uprave in generalni direktor Luke Koper, zatrjuje, daje pristanišče, ki sodi med srednje velika južnoevropska pristanišča, če izvzamemo nafto, “že preraslo tržaško in seveda tudi reško, ki je lani imelo le 2,5 milijona ton prometa.' Toda zdaj so prišli v položaj, ko nerazvita infrastruktura grozi, da ‘Vojaško sodelovanje med Italijo in Slovenijo je izjemno pomembna tematika, ki se ji posvečam s prav posebno skrbjo glede na svoje geografsko poreklo: rojen sem namreč v dolini reke Soče, ki je v solastništvu Italije in Slovenije in ki vključuje skupno mejo." To je polkovnik Gio-vanni Marizza, načelnik Urada za Nato, globalno strategijo in mednarodno sodelovanje v generalštabu italijanskega ministrstva za obrambo, zapisal v članku, ki obravnava italijansko-slovensko sodelovanje na obrambnem področju. Svoj prispevek je objavil v reviji Slovenska vojska, ki jo izdaja ministrstvo za obrambo Slovenije. Polkovnik poudarja, "da meja med Italijo in Slovenijo ni nikoli predstavljala pregrade, ker so jo vselej označevali za najbolj odprto mejo v Evropi. Vendar pa do pred sedmimi leti vojaškega sodelovanja med vzhodno in zahodno stranjo te meje praktično ni bilo, saj je Italija članica zveze Nato, medtem ko je bila nekdanja Jugoslavija članica gibanja neuvrščenih. Stva- bo Luka morala upočasniti svoje aktivnosti. Največje ozko grlo je enotirna železniška proga med Divačo in Koprom, ki omogoča prevoz sa-| mo 22 parov vlakov na dan. Do I. 2000, ko naj bi se promet v pristanišču povečal na | okoli deset milijonov ton, bi morali zgraditi drugi železniški tir. Za to edino slovensko pristanišče sta izredno pomembni tudi gradnja drugega tira na železniški progi med Mariborom in Šentiljem in neposredna železniška povezava med Slovenijo in Madžar-| sko. Spodbudno je to, da je v spremenjenem programu gradnje avtocest predviden poseben odsek, ki se bo blizu Ankarana odcepil proti kopr-j skemu pristanišču. Posebno pa si Luka prizadeva, da bi ji EZ priznala status evropskega pristanišča. Najbrž pa bo tak status, ki ji bo omogočil razvoj brez administrativnih ! ovir in omejitev, lahko dobila 5 šele, ko bo Slovenija postala polnopravna članica Evropske zveze. ri so se začele spreminjati leta 1991 z osamosvojitvijo i Slovenije in z začetkom približevanja Ljubljane Zahodu. Gre za realnost, od katere je bila Slovenija vse predolgo limet no ločena." Polkovnik Giovanni Marizza v svojem članku nato našteva podrobnosti oz. po- i samezne etape v razvoju ita-, lijansko-slovenskega sodelovanja na obrambnem področju. Nadaljuje takole: "v letu 1998 so predvidene številne dvostranske dejavnosti. Vseh bo kar okoli 50. Vojski obeh držav si bosta izmenjali tudi ! osebje, ki bo vključevalo več kot tisoč mož. S tem se Slovenija uvršča na prvo mesto med državami partnericami (partners), ki sodelujejo z Italijo na tem posebnem podro-ičju. Tu naj poudarim, da je Italija pripravljena slovenskim kolegom posredovati dolgoletne izkušnje, ki jih je i v obdobju, daljšem od 15 let, l pridobila na svojih odpravah na Antarktiko. Slovencem, ki prvo tako odpravo načrtujejo v letu 1999, bi to lahko bilo v veliko pomoč." ----------M. SSK: ČOLN ZA RIBIŠKEGA INŠPEKTORJA V KOPRU Predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa Danijel Starman nam je poslal sporočilo za tisk, v katerem sporoča, da se je Slovenska konferenca SSK zavzela za to, da bi v Kopru ribiški inšpektor dobil čoln, s katerim bi lahko nemoteno opravljal svoje delo. Znano je namreč, da v Piranskem zalivu hrvaški ribiči protipravno posegajo v morje, saj nezakonito urejajo gojišča morskih sadežev in školjk. Zato, piše odvetnik Starman, bi bilo nujno, da slovenski ribiški inšpektorji pridejo do čolna, s katerim bi lahko nezakonite posege v Piranski zaliv preprečevali. Slovenska konferenca SSK naslovila na ministra za kmetijstvo republike Slovenije Cirila Smrkolja protestno pismo z zahtevo, da se stvari tako uredijo, da "bo ribiški inšpektor čimprej lahko izvajal svoje pristojnosti v celotnem slovenskem morju". V DRŽAVNI UPRAVI VEDNO VEČ ZAPOSLENIH V Sloveniji ne sprejemajo ukrepov, ki bi preprečili ali vsaj omejili sprejemanje novih uslužbencev v državno u-pravo. Kritike na račun takega ravnanja se ponavljajo že nekaj let; država ima prevelike izdatke za vzdrževanje aparata državne uprave. Najnovejši podatki kažejo, da se število uradnikov povečuje. Samo v vladnih službah se je zaposlenost v enem letu povečala z 962 na 1.033 uslužbencev. V uradu Janeza Drnovška je npr. zaposlenih 153 ljudi, to je 15 več kot lani. V drugih vladnih službah se zaposlenost ni tako povečala, razen v na novo ustanovljeni službi vlade za evropske odnose in razvoj, ki zaposluje 16 ljudi. V ministrstvu za zunanje zadeve je letos 22 uradnikov več. V zadnjem času so veliko zaposlovali v ministrstvu za finance, kjer je na začetku letošnjega leta delalo 5.036 ljudi, t.j. 203 več kot lani. Na ministrstvih, v vladnih službah in upravnih enotah je bilo 1. januarja zaposlenih 24.412 ljudi oz. 2.609 več koti. 1995. V tem številu niso upoštevane ustanove, ki jih financirajo iz državnega proračuna. ------------M. MARJANA REMIAŠ Pred dnevi so člani vodstva nogometnega društva Hit Gorica, katerega predsedniško mesto je pred kratkim zasedel Branko Tomažič, z igralci in sodelavci društva obiskali bolnišnico v Stari Gori in tamkaj pripravili novinarsko srečanje. Edina točka novinarske konference je bila predstavitev nedavno zaključene humanitarne akcije, katere pobudnik je bil klubski sodelavec Zvonko Cijan, izpeljali pa so jo v društvu Hit Gorica. Prvega februarja so se novogoriški nogometaši na tekmi, katere izkupiček so namenili nakupu potrebne opreme za otroke v Stari Gori, pomerili s kolegi in tekmeci prvoligaša Rijeka. Četudi je tekmi ponagajalo vreme, je akcija uspela in čistega dobička, ki so ga z vrednostnim čekom predali osebju v Stari Gori, je za petstodeset tisoč slovenskih tolarjev. Vrednostni ček je v imenu otrok in strokovnega osebja v Stari Gori prevzela primarij dr. Hilda Veličkov, ki je povedala, da bodo sredstva porabili za nakup bazena za žogice in bazena za hidroterapijo. Defektologinje so se nogometašem in vodstvu ter sodelavcem društva zahvalile s simboli otroške bolnišnice Stara Gora - z vrabčki z zlomljenimi krilci, ki sojih izdelale same. IZREDNO HITRO NARAŠČANJE ŠTEVILA MEDIJEV V Sloveniji število javnih občil tako hitro narašča, da so presenečeni celo največji strokovnjaki s tega področja. Seveda gre za občila v zasebni lasti, saj sta v državni lasti ostala samo nacionalna radio in televizija. Sodeč po podatkih, ki jih je objavil Splet, novi "četrtletni časopis za vse, ki bi radi dobro vlagali denar v o-glaševanju in več vedeli o marketingu v medijih", je v Sloveniji nastala "medijska eksplozija". Bralci oz. poslušalci zdaj lahko izberejo že med 1235 tiskanimi javnimi občili ter 63 radijskimi in 47 televizijskimi postajami. Po podatkih iz Registra javnih glasil pri ministrstvu za kulturo je bilo samo v letu 1997 na novo registriranih 87 tiskanih medijev, štirje radijski in pet televizijskih programov. Razmere pa so povsem nepregledne, saj so med novo prijavljenimi mediji tudi mnogi, ki so delovali že pred registracijo, seveda z drugim imenom. Dogaja se tudi, da lastniki registrirajo tudi tista občila, ki bodo šelezačela delovati, če se bo to seveda zgodilo. Slovenski mediji so v no- PREMIERA PDG KRSTNA UPRIZORITEV JESIHOVE KOBILE ••••••••••••••••••• S tremi premierami - druga bo nocoj - so člani igralskega ansambla Primorskega dramskega gledališča na oder postavili četrto predstavo letošnje gledališke sezone. Kobila: gre za krstno uprizoritev črne burke Milana Jesiha, ki je razširjen dramski tekst radijske igre z naslovom Stevardesa, je "igra o medčloveški komunikaciji in njenih klišejskih zapisih"; tako je o njej zapisal režiser Matjaž Zupančič. Dramaturg predstave je Miha Trefalt, lektor Srečko Fišer, oblikovalec giba Branko Završan, scenograf Alen Ožbot, ko-stumografkaJanja Korun, avtor glasbe Mario Marolt, mojster luči Samo Oblokar, asistentka dramaturga Samanta Kobal in asistentka kostumografke Tanja Lakovnik. V glavnih vlogah nastopajo: Nevenka Sedlar, Iztok Mlakar, Teja Glažar, Milan Vodopivec, Lara Jankovič, Gorazd Jakomini in Dušanka Ristič. Šopek gledaliških vtisov, ki jih bo predstava gotovo ponudila, bomo razgrnili v prihodnji številki tednika. ; vih razmerah začeli oster boj za oglase. Gospodarstvo v Sloveniji bo letos predvidoma ! porabilo za oglašanje samo o-koli 15 milijard tolarjev, kar še zdaleč ne zadovoljuje celotnega medijskega trga. Največ oglasov pridobita nacionalna televizija in komercialna televizijska družba Pop TV. Med časniki pa pri delitvi “oglaševalske pogače" prednjačijo tisti z največjo naklado, to so Delo, Dnevnik in Večer. Za stabilizacijo trga bi bil potreben širši dogovor med občili, oglaševalci, oglaševalnimi agencijami in zakupniki medijskega prostora. Tak dogovor ne bi dopuščal kaotičnih razmer, pač pa bi ob upoštevanju tr-: žnih načel učinkovito uravna-I val oglaševalski in medijski trg. M. PLAČILA OBVEZNOSTI NA FIDUCIARNI RAČUN Banka Slovenije je objavila najnovejše podatke o stanju na fiduciarnem računu, ki ga je država odprla v Dresdner banki. Na njem zbirajo denar, ki je namenjen plačilu letnih obrokov obveznosti v zvezi z določili Osimskega sporazuma in t.i. Rimskega sporazuma med Italijo in tedanjo SFR Jugoslavijo. Na tem računu je konec januarja letos bilo skoraj 40 milijonov in 500 tisoč ameriških dolarjev. SODELOVANJE NA OBRAMBNEM PODROČJU LETOS TUDI IZMENJAVE VOJAŠKEGA OSEBJA MED ITALIJO IN SLOVENIJO MR POL MILIJONA ZA OTROKE STARE GORE 13 ČETRTEK 5. MARCA 1998 14 ČETRTEK 5. MARCA 1998 PRI PROJEKTU NE/ZNANO ZAMEJSTVO SOUDELEŽENI SDGZ IN SGZ DA BO ZAMEJSTVO MANJ NEZNANO! V Vrbi ustoličeni Koordinacijski odbor je že na delu. ITALIJANSKO PRAVO ZAKON O NEPROFITNIH ORGANIZACIJAH IN CERKVENE USTANOVE DAMJAN HLEDE PROJEKT EVROPSKIH RAZSEŽNOSTI V začetku meseca februarja, v času, ko obhajamo Prešernov dan, je bila v Vrbi majhna slovesnost. Srečali so se namreč sodelavci in u-stvarjalci čezmejnega projekta (NE)ZNANO ZAMEJSTVO in formalno ustanovili Koordinacijski odbor. Glavni pobudnik zamisli je bila Turistična zveza Slovenije, ki je pritegnila k sodelovanju glavne organizacije (kulturne in gospodarske) iz zamejstva Italije, Avstrije in Madžarske. Koordinacijskemu odboru bo predsedoval Jože Osterman, v odboru so še med drugimi predstavniki ministrstva za Slovence po svetu, ministrstva za malo gospodarstvo in turizem ter predstavnika SGZ Gorica in SDGZ Trst. Projekt je nastal na sejmu Gosttur v Mariboru, kjer so sodelovali zamejci iz vseh treh držav, sosed Slovenije. Ta projekt, kot že sam naslov pove, hoče povezati matico in zamejstvo v celoto in seznanjati matico z zamejstvom in obratno. Projekt (NE)ZNA-no zamejstvo predvideva nastopanje na sejmih in na vseh takih pobudah, ki so zanimive za doseganje ciljev projekta samega. Koordinacijski odbor bo v kratkem podpisal protokol o sodelovanju z ministrstvom za šolstvo, z Zvezo u-pokojencev Slovenije, s Turistično zvezo Slovenije, z Združenjem ravnateljev Slovenije in z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Programi, ki jih projekt predvideva, so izleti v zamejstvo oziroma večdnevni paketi za družine, šole in naključne izletnike. Pobuda je hvalevredna, ker je konkretna, koristna v vseh ozirih in navsezadnje prispeva k integracijskim procesom Slovenije z Evropsko Unijo z aktivnim sodelovanjem njenih manjšin. NA SEJMU ALPE ADRIA V LJUBLJANI Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča včlanjene gostince, hotelirje in druge turistične delavce, da bo na letošnjem sejmu Alpe Adria v Ljubljani stand Agencije Agens iz Žirovnice neposredno rekla-miziral in promoviral turistično ponudbo iz zamejstva. Pod geslom (NE)ZNANO ZAMEJSTVO bodo, s pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije in Urada republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, predstavili agencijam, zainteresiranim operaterjem in obiskovalcem sejma posebne turistične pakete iz sloven- ske Koroške, Porabja in Fur-lanije-Julijske krajine, ki so namenjeni izrecno gostom in turistom v matici. Pri predstavitvi turističnih in gostinskih zmogljivosti iz vseh treh pokrajin Furlanije-Julijske krajine, kjer žive Slovenci, sodelujeta tudi gostinski sekciji SDGZ in SGZ Gorica. V ta namen je bila imenovana delovna komisija za skupno turistično gostinsko promocijo, ki povezuje gostince od Trbiža do Trsta, in bo v kratkem izdelala konkreten program za sodelovanje na tem področju. Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča, da je tržaški župan llly odobril 26. februarja t.l. odredbi, ki določata možnost eksperimentalnega obratovalnega časa za trgovine in gostilne od 1. marca dalje. Za gostilne in druge javne obrate je bila sprejeta že dokončna odredba, ki ponuja v glavnem možnosti prejšnjega leta in velja do 30. novembra. Za trgovine vseh strok pa je zaenkrat predvidena fakultativna možnost odprtja za ponedeljek, 2. in 9. marca. Občinski odbornik za ekonomijo Neri je sprejel to začasno odločitev, ker ni na četrtkovem sestanku, ki so se ga udeležili vsi predstavniki trgovcev, gostincev (tudi SDGZ) in sindikatov, zaposlenih s trgovskega področja, prišlo do soglasja glede časovnih okvirov fakultativnega odprtja trgovin. Kot znano, so pri tem pogledi in interesi zastopnikov malih trgovcev in t.i. velike distribucije dokaj različni. Vsi udeleženci skupine pogajal ne mize pa so izrazili pripravljenost, da se skupno pride do najučinkovitejšega koriščenja možnosti, ki jih daje deželno priznanje Trsta kot turističnega mesta. Za tržaške gostilne je osnovni obratovalni čas od 7. ure zjutraj do 21. ure. Obrati pa se lahko po potrebi odprejo že ob 5. uri zjutraj in zaprejo ob 3. uri ponoči. V omenjenem dnevnem pasu morajo biti odprte vsaj po 6 ur gostilne ter po 10 ur bari in ostali obrati. Lokali, ki prirejajo plese in druge zabave, so lahko odprti do 5. ure zjutraj. Javni obrati lahko ohranijo dosedanji tedenski počitek oz. so lahko odprti tudi ves teden, vendar morajo v tem primeru to izrecno javiti pristojnemu občinskemu uradu. Že na sejmu Alpe Adria, ki bo od 1 7. do 23. marca, bodo kot rečeno promovirali turistične pakete. Le-ti bodo vsebovali ugodne pogoje za vsaj dvodnevne postanke obiskovalcev iz Slovenije na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji in Kanalski dolini. Za organizirane skupine šolskega turizma, upokojencev, delavskih sindikatov, kupcev, izletnikov, ki bodo prišli iz Slovenije, bodo na voljo zelo zanimive cene za prenočitev v slovenskem hotelu ali za tipično večerjo oziroma kosilo. Izjeme pri opredelitvi obratovalnega časa so bile možne, ker je dežela proglasila Trst za turistično mesto, in bodo veljale do konca novembra. Namen občinske uprave in trgovskih združenj pa je priti do priznanja turističnega mesta čez celo leto, kar velja npr. za Čedad, in dati tako tržaškim operaterjem čimveč možnosti za zadovoljitev potreb in želj potrošnikov. SDGZ je na razpolago vsem članom in zainteresiranim za podrobnejše informacije in stike z občino (tel. 040-362949). Trgovce pa bo posebej seznanilo z dokončno odredbo, ko bo ta sprejeta. KNJIŽNE NOVOSTI GABRIJEL DEVETAK Zlasti po 45. letu starosti bi si vsakdo želel ohraniti lep in prijazen zunanji videz o-braza ter zdravo telo. Za nekatere poskrbi narava, zlasti če so živeli in delali normalno (da niso pretiravali pri delu, pri jedi, pijači in tudi pri najfinejših opravilih). Podjetnikom, managerjem, obrtnikom in vodilnim delavcem pa ni lahko, saj se srečujejo z vsakdanjimi stresi, neredno in slabo prehrano, kar posledično vpliva na slabo spanje in s tem na zdravje. Da bi vsaj delno ohranili tudi v starejših letih vitalnost in ustvarjalnost, imamo možnost, da s pomočjo najnovejše knjige Jeana Carperja, ki je pred kratkim izšla pri Založbi Mladinska knjiga v Ljubljani, spoznamo načine za boljše prehranjevanje, delo in življenje. Avtor je na 293 straneh izredno praktično prikazal skrivnost Ponudba projekta (NE)-znano zamejstvo predvideva, poleg možnosti shoppin-ga, tudi vodene obiske naših krajevnih kulturno-zgodo-vinskih zanimivosti, posebnih dogodkov, kulturnih, športnih prireditev, razstav idr. v posamezni pokrajini, za kar bodo poskrbele Zveza slovenskih kulturnih društev oz. druge zamejske kulturne, športne in podobne organizacije, ki bodo pri projektu sodelovale. Tajništvo SDGZ v Trstu vabi vse zainteresirane člane, ki želijo neposredno promovirati svojo ponudbo že na sejmu Alpe Adria, naj kličejo nemudoma po tel. 040/362949 za podrobnejše informacije; goriški operaterji pa lahko kličejo SGZ Gorica (0481/537386). NOVOSTI GOSTINSKE SEKCIJE SGZ ••••••••••••••••••• V četrtek, 19. februarja, se je na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja Gorica sestala gostinska sekcija. Udeleženci so določili nove cene za pijače, ki so začele veljati od 1. marca. Govor je bil tudi o liberalizaciji obratovalnih dovoljenj in o novem občinskem načrtu trgovske mreže. Od leta 1998 se ne plačajo več obratovalna dovoljenja, treba pa je sporočiti občini, da se nadaljuje s poslovanjem; to velja za vsa tista delovanja, nad katerimi ima kontrolo policija. Poleg tega je Gorica razdeljena v dve coni, v centru seje izdajanje liberaliziralo, v predmestju pa je še kon-tingentirano. staranja in načine, kako ga lahko ustavimo. Pri tem so pomembni določeni vitamini, antioksidanti, minerali, domača hrana, sadje in zelenjava. Zlasti za mlajše podjetnike in obrtnike je pomembno, da vedo, kaj jih oropa mladosti in ustvarjalnosti. Tudi pešajoči imunski sistem se da obnoviti. Nekaterim uspeva, da se izognejo staranju oziroma da ga vsaj upočasnijo. Znanstveniki so odkrili osnovne razloge za procese staranja in ugotovili, da se jih da osupljivo preprosto upočasniti. S pomočjo te knjige lahko razmeroma enostavno in hitro spoznamo vzroke staranja in kako se je možno bojevati proti njemu. Pri pisanju knjige se je avtor opiral na številne raziskave, ki so jih opravili znanstveniki z uglednih univerz ter inštitutov. Vsak nov vpogled v zakon o davčnih olajšavah neprofitnim organizacijam (št. 460/ 97) prinaša s sabo novo vprašanje oz. novo interpretacij-sko težavo. Takšna je npr. tista o odnosu med omenjeno reformo in župnijami ali cerkvenimi ustanovami nasploh. Kot pravne osebe ali kot druge ustanove brez pravne o-sebnosti spadajo pač slednje v subjektivno območje veljavnosti omenjenega zakona, ki pa jim v skupnih tridesetih členih izrecno namenja samo tri odstavke (člen 6, prvi odstavek, št. 4 ter člen 10, sedmi in deveti odstavek). Šesti člen (spreminja člen 111 -bis zakona št. 917/86 o davkih na dohodke), ki določa primere, v katerih ustanova lahko izgubi oznako neprofitne organizacije in z njo seveda tudi pravico do olajšav, pra- vi namreč - v četrtem odstavku - da prva dva odstavka "ne veljata za cerkvene ustanove, ki jim je civilnopravno priznana pravna osebnost." Prvi odstavek pravi, da izgubi oznako neprofitne organizacije ustanova, ki je v enem davčnem obdobju izvajala pretežno trgovinsko dejavnost, drugi odstavek pa določa kriterije, po katerih je to možno preveriti. V bistvu gre samo za potrditev že znanega in veljavnega načela, po katerem so civilno priznane cerkvene ustanove že po zakonu neprofitne, ker morajo pač imeti verske in obredne cilje, ki so že po definiciji netrgovinske narave. Tako izrecno določa konkordat s katoliško Cerkvijo in posamezni sporazumi z drugimi veroizpovedmi. Zakon št. 121/85, ki spreminja Konkordat, npr. določa v tretjem odstavku šestega člena, da z davčnega vidika veljajo za cerkvene ustanove ista pravila kot za dobrodelne in vzgojne ustanove. Skratka, kar se tiče cerkvenih ustanov kot neprofitnih organizacij, veljajo doslej veljavna pravila s spremembami, ki jih je uvedel omenjeni zakon (o katerih gl. podrobneje nadaljevanje o reformi neprofitnih organizacij v decembrskih in januarskih številkah Novega glasa). Drugače je z odnosom med cerkvenimi ustanovami in organizacijami Onlus (orga-nizzazioni non lucrative di uti-lita sociale). Deveti odstavek desetega člena pravi, da se lahko cerkvene ustanove vključijo med organizacije Onlus samo z ozirom na dejavnosti, ki jih predvideva prvi odstavek istega desetega člena pod črko a). Gre za dejavnosti v enem ali več izmed sledečih sektorjev: socialna, zdravstveno-socialna in zdravstvena pomoč; dobrodelnost; izobraževanje; formacija; diletantski šport; zaščita, promocija in ovrednotenje u-metniških in zgodovinskih spomenikov; zaščita in ovrednotenje narave in okolja; promocija kulture in umetnosti; varstvo civilnih pravic; znanstveno raziskovanje s posebnim družbenim interesom". To pomeni, da bodo npr. civilno priznana cerkvena združenja, ki izvajajo omenjene dejavnosti, lahko v celoti vključena med organizacije Onlus. Pa tudi župnije, ki bi poleg svojega naravnega" de-ia izvajale tudi kako postransko dejavnost v enem izmed omenjenih sektorjev, bi se lahko samo za to dejavnost vpisale v seznam organizacij Onlus in koristile odgovarjajoče olajšave (institucionalna dejavnost v nobenem primeru ne predstavlja, glede na neposredne davke, trgovinske dejavnosti, davčni odbitek za tiste, ki so izvedli v prid ustanov Onlus denarna darila do štirih milijonov, prostost od obveznosti povezane z davkom Iva za emisijo potrdil o prejemkih v zameno za dobrine ali servise (ricevuta in scontrino fiscale), prostost od davka na kolek, od davka na vladne koncesije, od davka na dedovanja in darila, od davka Invim, od davka na prireditve in olajšave v zvezi z registrskim davkom). Z razliko od "laičnih" organizacij, cerkvene ustanove, ki bi se hotele vpisati v seznam Onlus, ne bodo primorane dodati k svojemu nazivu oznako "organizacija Onlus"; cerkveno priznana združenja pa bodo morala prilagoditi svoje statute novim, z olajšavami povezanim določbam, z edino izjemo tiste pod črko h) prvega odstavka desetega člena. Župnije pa, ki statuta po zakonu ne potrebujejo, bi za vpis v seznam Onlus za izvajanje postranske dejavnosti ne imele nobene zakonske obveznosti. Verjetno pa bi bila v tem primeru koristna vsaj priprava nekega notranjega pravilnika, ki bi točno opredelil dejavnost. Vsekakor pa bo, v primeru vpisa v seznam, treba voditi za vpisano dejavnost ločeno računovodstvo, v skladu s prvim odstavkom 25. člena zakona št. 460/97. TRST TURISTIČNO MESTO NOV OBRATOVALNI ČAS ZA TRGOVINE IN GOSTILNE OSTANIMO MLADI KOLESARSTVO V LONJERJU ZMAGOSLAVJE ITALIJANOV V nedeljo, 1. t.m., je bila v Lonjerju že 22. Trofeja Združenja slovenskih športnih društev v daliji, ki jo je tudi letos brezhibno priredil domači Kolesarski klub Adria z vodjo dirke Radi-vojem Pečarjem načelu. Množici 170 kolesarjev, ki so se zjutraj predstavili sredi vasice, vremenske razmere niso bile naklonjene. Nedelja je bila namreč tokrat siva in hladna (Pečar je izjavil, da takega mraza ni bilo že 15 let), iz oblakov pa je nadležno rahlo deževalo. Pisana karavana se je po mestnih ulicah spustila do pravega uradnega starta v Barkovljah (na sliki). Večjih pobegov ni bilo, med zadnjim vzponom do cilja nad Lo-njerjem pa je uspelo pobegniti trojici italijanskih kolesarjev. Najmočneje je na pedale pritisnil predstavnik padovanskega kolesarskega kluba Trevigiani Zandarin, ki je bil za pičlo sekundo boljši od rojaka Ferrare (GS Zalf Euromobili) in klubskega tovariša Fischerlernerja. Kolesar kranjske Save Rajko Petek je bil s 7. mestom najboljši Slovenec, svetovni prvak, Norvežan Aver-sen, pa je bil na koncu šele 9. Po ponovno dobro uspeli dirki je tržaški občinski odbornik De-grassi izrazil željo, da bi čez tri leta, za jubilejno, 25. izvedbo dirke, kolesarje povabili v naše kraje za tri dni, ko bi tekmovali na raznih etapah tudi po slovenskih in hrvaških cestah. ODBOJKA IZJAVA / MATE) CERNIC PRI DVAJSETIH LETIH ZE V ČLANSKI REPREZENTANCI! Kot znano, je trener italijanske odbojkarske reprezentance Bebeto vključil na seznam o-semnajstih kandidatov, ki se bodo potegovali za mesto v zbrani članski vrsti Italije na prihodnji svetovni ligi v Italiji, tudi našega odbojkarja, lanskega najboljšega zamejskega športnika, bivšega Valovca, 20-letnega Mateja Černiča. To je doslej naj večje priznanje v kratki, a izredno uspešni karieri mladega goriškega odbojkarja. Novica ga je doletela pred treningom z novo šeste-rko, prvoligašem Jeans Hatu iz Bologne. Ob razveseljivi novici smo Mateja poklicali v Bologno, ^esel, da je slišal glas iz domačih krajev, nam je povedal: "Še zdaj ne verjamem, da je to res. Poziva si sploh nisem pričakoval, še na kraj pameti mi ni prišlo, da bi o čem takem sploh razmišljal. V A ligi igram šele pet mesecev, italijanska reprezentanca pa je ena najmočnejših na svetu. Ne, res se mi zdi kot v Pravljicah." Kakšne možnosti pa imaš, da bi bil vključen v ‘Ittcat izbranih igralcev? Mislim, da so moje možnosti zelo dobre. Treba je namreč Vedeti, daje prav Italija tista re- namizni tenis popoln uspeh krasa Konec tedna so slavile čisto vse postave zgoniškega Krasa. V ženski A1 ligi je Kras Generali brez težav s 5-0 odpravil messinski Che Lin, v ligi ^'žje pa je Kras Corium z odločilno zmago Nine Milič pro-^en' najboljših tujk v Italiji -°Pičevi s 5-3 premagal An-gero. v B ligi je Kras Activa z neoporečnim 5-0 nadigral A-driatico Libertas, s 4-1 pa so Pr°ti Chiadinu slavile tudi KrasovkevC1 ligi. PROMOCIJSKA LIGA: JL)VENTINA-ZARJA/GAJA prezentanca, ki letos gosti svetovno ligo. Selektor Bebeto pa je že izjavil, da bo ligo začela "mlajša postava", medtem ko bo bolj izkušene igralce, kot so Pa-pi, Giani, Gravina, Gardina in drugi, do finalnega dela pustil doma. Zato sem prepričan, da bom tudi jaz uvrščen v začetno postavo reprezentance. Kdaj pa bodo na sporedu prvi treningi? Mislim, da bo do tega prišlo v kratkem, verjetno že sredi tega meseca. Podrobnejših informacij pa zaenkrat še nimam in niti s trenerjem Bebetom nisem še govoril. Slišimo se, ko boš izvedel kaj novega. Srečno! 97 1-1, PRIMORJE - Flumi-gnano 2-1 1333323 C LIGA: Latte Carso-JA-DRAN NTKB 63-66 (26-35) DOMAČE SMUČANJE MOŠKI: B1 LIGA: Isola -VAL GORIZIANA KB 3-1 B2: SLOGA KOIMPEX-S. Giustina 1 -3 ŽENSKA B2 LIGA: Teodora RA - SLOGA KOIMPEX NTKB 0-3 OBVESTILA V telovadnici Ervatti pri Briščikih se bo v ponedeljek, 9. t.m., začel zimski balinarski turnir v trojkah. POGOVOR / PODPREDSEDNIK ZSSDI-JA MARIO ŠUŠTERŠIČ NAŠE ŠPORTNE ORGANIZACIJE NAJ DOBIJO PRIZNANJE TUDI MATIČNE DOMOVINE! ERIK DOLHAR Združenje slovenskih športnih društev v Italiji ima zadnje čase vse pogostejše sestanke v Sloveniji, in to na najvišji ravni. Udeležujeta se jih tudi krovni športni organizaciji avstrijskih in madžarskih Slovencev. Zamejski športniki se zlasti zgražajo nad dejstvom, da je bil zamejski šport izključen iz slovenske Fundacije za šport oz. iz zakona za šport. Podpredsednik ZSŠDI-ja Mario Šušteršič (na sliki) nam je razkril vsebino teh sestankov v Ljubljani. "Vsak teden imamo v Ljubljani razgovore v imenu treh športnih organizacij: Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Želimo predvsem, da bi se naše športne organizacije uveljavile tudi v matični domovini. Doslej nam je to uspelo z Olimpijskim Komitejem Slovenije (OKS), v katerega smo bili sprejeti kot enakopravni člani. Nekateri izmed nas so bili že vključeni v razne odbore. Naš predsednik Kufersin je član mednarodnega odbora, jaz pa odbora za tisk. Ko pa so naša srečanja prešla na "politično" raven, smo naleteli na določene ovire. V zakonu za šport smo omenjeni kot zamejci. To pomeni, da tudi Slovenija priznava naše delo in smo vključeni v ta zakon. Če bo prišlo slučajno do delitve kakih finančnih sredstev, jih bomo tudi mi deležni. Ta zakon predvideva ustanovitev t.i. "Fundacije". Fundacija je telo, ki bo prejemalo denar od loterije Slovenije, 3 x 3, itd. in bo potem, nekako kot Totocalcio v Italiji, razdelilo del denarja športnikom v Sloveniji. Tu smo želeli biti prisotni. Bili smo dejansko tudi vključeni, kar naenkrat pa smo zvedeli, da nas je Državni zbor R. Slovenije na svoji 19. redni seji januarja le-| tos zbrisal iz te Fundacije. Odločili so pač, če lahko tako rečem, da nismo imeli "vseh pa-1 prijev v redu", da bi bili vključeni v Fundacijo. Seveda smo protestirali. Bili smo v parlamentu in šli do pristojnega predsednika j komisije za nadzor lastninske-j ga preoblikovanja in privatiza-I cije Izidorja Rejca. Dal nam je svojo besedo, da bomo vključeni v Fundacijo, večina pa je glasovala proti. Tedaj smo si rekli, da moramo obiskati vse politične | stranke, ki so volile proti temu, da bi bili vključeni v Fundacijo. Niso volile proti nam, ker smo zamejci, temveč samo zato, ker j se opirajo na neka deločila, ki j naj bi onemogočala, da bi bili ! vključeni v Fundacijo. Prav Rejc in ostali politični predstavniki pa so nam zagotovili, da nam bodo nudili vso pomoč. Tako so i nam predlagali, da pišemo slovenski vladi. V pismu vladi R. Slovenije smo napisali, da želi-i mo biti vključeni v ta zakon za | finansiranje športa v zamejstvu. Pri tem nam pomaga Urad za i Slovence v zamejstvu in po sve-; tu pri zunanjem ministrstvu v osebi gospe Logarjeve. Njim smo posredovali to prošnjo in oni jo bodo podprli. Isto bo sto- A ril tudi OKS. Imeli smo tudi sestanek na ministrstvu za šolstvo in šport, z državnim sekretarjem dr. Strelom. Tudi on nam je obljubil, da bo posredoval pri slovenski vladi. Prav ta teden (v sredo, 3.t.m., op. pis.) smo imeli še srečanje s predsednikom komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v Državnem zboru Marijanom Schiffrerjem. Ponovno smo se srečali z Izidorjem Rejcem. Obiskali smo tudi ministra za pravosodje Marušiča - Novogoričana, ki zelo dobro pozna tudi naše delovanje in tudi tam so nas podprli. Sedaj pa čakamo, kako se bo zadeva razvila. Vsi so nam obljubili, da bomo v Fundacijo vključeni. Ne gre za to, da bi dobili velike vsote denarja. Želimo samo biti povsod pristoni kot zamejski Slovenci. Želimo biti enkopravni vsem Slovencem, nočemo biti tujci ali kaj podobnega. Republika Slovenija je tudi naša domovina in lahko rečemo, da je Republika Slovenija tudi naša dobra mati." ——— DALJE 44. OBČNI ZBOR SPDT / POGOVOR S PREDSEDNIKOM ABRAMOM 'GREMO VEDNO PO ISTI POTI NAPREJ S PRIREJANJEM IZLETOV" V petek, 27. februarja, je bil v Trstu 44. redni občni zbor Slovenskega planinskega društva Trst (na sliki). Predsednika Lojzeta A-brama (na mali sliki) smo najprej vprašali za obračun enoletnega delovanja. "Delovanje Slovenskega planinskega društva Trst je bilo v zadnjem letu dokaj pestro, bogato in tudi raznoliko. Za nami so namreč zelo uspeli izleti. Avgusta lani smo imeli enotedenski izlet na Slovaško, kjer smo odkrivali in osvajali Tatre. Da ne govorim potem o raznih srečanjih, posebno s pobratenim društvom Integral iz Ljubljane. Potem so tu še razni izleti bodisi v domače gore kot v tujino. Zelo pestra je bila tudi predavateljska dejavnost, ki se običajno začenja ob začetku sezone novembra meseca in traja do aprila, tako da jo bomo morali letos še zaključiti. Tudi ta je bila zelo bogata. Da ne pozabim še na glavno prireditev Slovenskega planinskega društva Trst, to je organizacijo dveh ženskih FIS slalo- mov na Trbižu, ki sta bila letos j sicer malo kasneje kot običajno - datum je tam nekje prve dni ; januarja, zaradi pomanjkanja I snega pa ju je bilo treba prene- 1 sti na sredino februarja. Na sre- i čo so sodelavci družbe Promo-tur poskrbeli, da je proga dobro zdržala, tako da smo lahko to mednarodno tekmovanje za ženske slalomistke za Pokal treh narodov, ki ga podeljuje naše društvo, izpeljali do konca." Kateri pa so vaši bodoči načrti? Gremo vedno po isti poti naprej s prirejanjem izletov. Letos i se sicer še nismo domenili, kam bomo peljali naše člane in pla- I nince v tistem enotedenskem pohodu konec avgusta, ki je po- stal že tradicionalen. V kratkem - junija meseca - bomo imeli v Trstu srečanje obmejnih planinskih društev. Letos smo prav mi organizatorji tega srečanja, tako da bomo morali zastaviti vse sile, da bo to šlo čimbolje. Program izletov je bil tudi že izdelan in lahko povem, da jih je še kar precej. Sedaj pa je odvisno od tega, koliko se jih bodo naši člani udeleževali. Mislim pa, da bomo tudi to zadevo dobro in pozitivno izpeljali do konca. Sedaj se seveda nekako zaključuje j ta predavateljska sezona, ki se bo nato spet začela enkrat poz-; no jeseni. To pa je pravzaprav tu- i di dejavnost, ki jo ŠPDT izpeljuje ! v enoletni dobi. ------------ED 1 OTO KROMA Egaggmgsa ZAMEJSKO PRVENSTVO GORIČANOM Obenem tretje društveno prvenstvo Olympie Na Zoncolanu je bilo v nedeljo zamejsko smučarsko prvenstvo, ki ga je priredilo Slovensko planinsko društvo Gorica. Udeležilo se ga je kar 242 zamejskih smučarjev. Organizatorji so tudi zasedli 1. mesto na skupni društveni lestvici s 1534 točkami, pred Devinom (1252) in Brdino (1144). Na absolutni ženski lestvici je naslov zamejske prvakinje spet o-svojila Valentina Suber (Brdina), ki je bila boljša od Žanete Švara (Devin) in Jane Plesničar (SP-DG). Med moškimi pa je postal zamejski prvak novopečeni deželni prvak v veleslalomu, šele 14-letni naraščajnik Matej Kri-žmančič (SK Devin). Premagal je klubskega tovariša Roberta Renčelja in SPDT-jevca Alessan-dra Žezlino. Na društveni lestvici mladinskih kategorij se je na 1. mesto uvrstila Brdina pred Devinom in Mladino. Najboljša mladinka je bila Žaneta Švara (Devin), 2. Mateja Piccini (Brdina), 3. pa Martina Gantar (Devin). Najboljši moški v mladinskih kategorijah je bil seveda tudi absolutni zamejski prvak Matej Križmančič (Devin). Sledila sta mu klubska tovariša Jaro Furlani in Alessio Sibilla. Tekmovalci ŠZ Olympia so nastopili v kategorijah: veterani, dame, baby sprint ženske, miški, mladinci in v članskem tekmovanju. Skupaj je nastopilo 29 članov Olyimpie; to prvenstvo je veljalo tudi za 3. Društvene tekme ŠZ Olympia. Med moškimi je v skupni konkurenci član kluba Andrej Vogrič zasedel končno trinajsto mesto, medtem ko je bil prav Vogrič prvi med člani Olympie; na drugo mesto se je na društvenem pa'enstvu uvrstil Simon Terpin, tretji pa je bil Mihael Corsi. Želo dobro sta se na Zoncolanu odrezala tudi člana Olympie Erik Pertot in Matej Cigui, ki sta med miški zasedla 5. in 6. mesto, na absolutni mladinski lestvici pa sta pristala na 16. in 18. mestu. Med ženskami je na društvenem tekmovanju zmagala Kristina Corsi, na drugo mesto se je uvrstila Martina Nanut, na tretje pa Paola Cigui. Omeniti moramo še uspeh Paole Cigui, ki je v kategoriji baby sprint-žen-ske osvojila drugo mesto in bila tako na zamejskem tekmovanju v mladinski konkurenci deseta. Slovensko planinsko društvo Gorica je izredno dobro organiziralo prvenstvo in to v zelo muhastem vremenu. Organizatorjem je uspelo poskrbeti tudi za veselo vzdušje med gledalci in nastopajočimi. TEK NA SMUČEH SUPER MLADINA V Auronzu je bilo v nedeljo tržaško prvenstvo. Športno društvo Mladina iz Križa je osvojilo kar šest prvih mest s cicibanko Veroniko Bogateč, z deklico Matejo Paulina, z dečkom Erosom Sullinijemi, s starejšim dečkom Loren-zom Schiro, z naraščajnikom Jarom Košuto in mladincem Davidom Bogatcem, ki je imel tudi 4. najboljši čas. DALJE NA STR. 16 15 ČETRTEK 5. MARCA 1 998 ZADNJA STRAN IZJAVA / ALEŠ PLESNIČAR Z 12. STRANI IZLOČEN, A S TOČKO ATP Gajin tenisač Aleš Plesničar se iz Afrike vrača s svojo drugo ATP točko, tako da trenutno na tej posebni svetovni lestvici za poklicne igralce zaseda 1326. mesto. Za podvig je najboljši zamejski teniški igralec poskrbel na mednarodnem turnirju "Future" v prestolnici Toga Lomeju, kjer seje po zmagi na kvalifikacijah prebil v osmino finala. Tu pa ga je čakal premočan nasprotnik - Brazilec Schlachter, ki na ATP lestvici zaseda že 484. mesto. Našega tenisača je premagal s 6-1 in 6-4. Po porazu je Aleš izjavil: "Igral sem dobro. Na cementni podlagi sem izkoristil svoj servis, dokler sem mogel. Poznalo pa se je, da sem dan prej igral tri | ure, zato sem bil nekoliko u-trujen." -------------ED 16 ČETRTEK 5. MARCA 1998 ZSSDI - DRUŠTVA / POGOVOR Z G. PUČNIKOM TELESNA VZGOJA OTROK PREKO IGRE ERIK DOLHAR Združenje slovenskih športnih društev v Italiji se zadnje čase dokaj pogosto sestaja s predstavniki zamejskih športnih društev, da bi z njimi načrtovali strategijo dela z najmlajšimi. Za to področje pri ZSŠDI-ju skrbi Gorazd Pučnik (na sliki desno med vadbo najmlajših), ki je že bil naš sogovornik ob izdaji zgibanke Združenja "Športna dejavnost, namenjena predšolskim in osnovnošolskim otrokom." r Katera je pravzaprav vsebina teh sestankov? Važno je predvsem, da društva sodelujejo. Druga, zelo pomembna stvar je, da se naši strokovnjaki, ki jih je kar precej, združijo in strnejo vrste, tako da si vsi skupaj pomagamo, da bomo res ponudili nekaj kvalitetnega. Mislim, da smo zmožni to napraviti. Ti sestanki so prav za to: da si razčistimo ideje ter tudi tistim mladim, ki komaj začnejo s to dejavnostjo razkrijemo oz. si povemo ideje in načrte, ki jih imamo. Kakšen pa je bil odziv društev na te sestanke? Tako jaz kot drugi menimo, da je bil zelo dober. Prisotnih je bilo 14 društev in tudi tisti, ki so bili odsotni, so se opravičili ter kasneje obžalovali, da jih ni bilo. Jasno je, da ima vsak' svoje načrte, in tudi če se zmeniš za kak sestanek, vsi ne morejo biti prisotni. Ponavljam, 'odziv pa je bil dober. Drugič pa je bilo pomembno to, kako je ta sestanek potekal. Vsi prisotni so namreč aktivno sodelovali in moram reči, da me je zelo presenetilo, koliko idej in kakšna motiviranost je v naših društvih do teh problemov. Če bi sedaj nekoliko strnili vse te ideje: kako odslej načrtujete delo z najmlajšimi? Prvi sklep je bil, da se polovica vadbene ure strogo odredi splošni motoriki. Program za to splošno motoriko pa bo nekako skupen. Drugič: staršem je treba dopovedati, naj pri tistih letih ne "pritiskajo" na otroka s tekmovalnostjo. Prav je namreč, da nekdo tekmuje, da so tekme, da je igra, ker se pač ve, da pri igri eden zmaga in drugi zgubi, s tem pa ne smemo psihološko obremenjevati otroka, ker to prvič ni pravilno, drugič nima nobenega odziva, tretjič nima nobenega smisla in četrtič, ponavljam, mu škoduje. Vse te elemente bi dosegali preko igre. Če nekoliko strnemo, kaj bi delali: otroke je treba žal dan danes učiti skakati, teči, metati in plezati. To so glavni elementi. Potem lahko govorimo še o drugih vrlinah, kot je, denimo, koordinacija. Ponavljam pa, da otroci skačejo, tečejo, mečejo in plezajo. Tega, kar so nekoč delali na vrtu ali po gmajni, danes nimajo možnosti, da bi delali, zato jim je treba to omogočati in, zakaj ne, lahko to delajo še malo bolje kot nekoč. Vse to pa bi seveda šlo preko igre. DOM SREČANJA LAMBERT EHRLICH Končno je padla izbira na pravo osebo, ki da je tako zagotovilo, ker nad njo bdijo slovenski škofje in jo upravljajo slovenske škofije: to je Slovenik (Collegi o Pontificio Sloveno) v Rimu. Slovenski škofje so pristali na to zamisel, prav tako tudi rektor in upravitelj Sloveni-ka dr. Maksimilijan Jezernik. Danes moremo sporočiti, da se je prepis lastnine na Slovenik izvršil dne 9. februarja tl pred notarjem v Rimu (ob navzočnosti dr. Jezernika in prof. Martina Krannerja). Že pokojni Vinko je želel, in tudi drugi merodajni so na to pristali, naj se hiša poimenuje' po dr. Ehrlichu, torej "Dom srečanja dr. Lambert Ehrlich". Sedaj bo treba še odgovorno urediti, kdo bo Dom upravljal in skrbel za vzdrževanje: hiša stoji visoko na gori, zima je huda in dolga. Dragi rojaki v domovini, zamejci in izseljenci v Evropi in po svetu! Od nas je sedaj odvisno, kako in koliko bo Dom srečanja uporabljen in uporaben. Mnogo je odvisno od finančnih virov. V vseh teh letih od 1993 so nastajali stroški, so in še bodo. Ti so različne narave: davek na nepremičnine (ICI), zavarovalnina (proti ognju in ujmam), pogodbe (voda, električna energija), razna popravila (električna napeljava), razni davki, davek na prepis lastnine (notar) itd. Plačevalo se je iz po- sojil, ki jih bo treba vrniti; ti znašajo okrog 20 milijonov lir. Obračamo se na vas, dragi sorojaki, da prispevate za odplačilo tega dolga. Pri Kmečki banki v Corici (Banca Agri cola Corizia) je odprt tekoči račun št. 44490 Dom srečanja Višar-je. Prispevke lahko pošljete tudi na upravo Novega glasa. Dragi Vinko! Danes lahko končno rečemo: ena se tebi je želja izpolnila. Dom srečanja L. Ehrlich je v slovenski lasti do sodnega dne, kot si to od začetka želel. ------------MK V ZABNICE PRIHAJA NOV ŽUPNIK Kot je že nekaterim znano, je nadškof iz Vidma odločil, da zamenja duhovnega pastirja v žabniški fari. Vsi so namreč vedeli, da je bil sedanji duhovnik nameščen le začasno oz., dokler ne bi bil na razpolago slovenski duhovnik, kot se je vedno dogajalo. Ta poteza pa ni bila všeč nekaterim vernikom, ki so zagnali vik in krik po vasi. Kar pa je povsem nesprejemljivo, je to, da te osebe prikazujejo to zamenjavo kot re- zultat pritiskov Slovencev na nadškofa. Tako so začeli zbirati podpise, da bi ostal tukaj sedanji duhovnik. Resje, da ima vsakdo pravico delati, [ kar hoče, le da je to pošteno. Ti ljudje bi morali povedati, da problem ni zgolj pastoralne, temveč predvsem politične narave. Nekateri izrabljajo to priložnost, da bi dokončno izgnali slovenski jezik iz cerkve, to pa jim ne bo uspelo. Posledica takega ravnanja je za-i strupitev ozračja v celi vasi. In da je ta poteza čisto politična, ! dokazuje tudi način zbiranja podpisov. Večina tistih, ki so podpisali prošnjo, namreč ve, da obstaja cerkev le zato, ker jim bije ure. Vsi si obetamo, da odstranimo to napetost vsaj zato, da bi naslednik začel delo v pozitivnem ozračju. Msgr. Dionisio Mateučič iz Dreke v Beneški Sloveniji, bodi dobrodošel! Gospodu San-dru Naiarettiju pa zahvala za vse to, kar je naredil, še zlasti zato, ker se je zelo hitro priljubil vaščanom. Voščilo tudi za prihodnost, kjerkoli naj bo. - ANTON SIVEC GORICA PREDAVANJE O RAZVOJU OTROK OTROCI, NAROD IN JEZIK DANIJEL DEVETAK Odbor staršev goriških osnovnošolskih otrok je skupno z Didaktičnim ravnateljstvom Gorica priredil sredi februarja v prostorni veži OŠ Oton Župančič predavanje o razvoju otrokove osebnosti in posebnostih med otroki v dvojezičnem okolju. Zbralo se je veliko šolnikov, vzgojiteljev, pa tudi nekaj staršev, ki se zavedajo aktualnosti teme in težav pri posredovanju narodnih vrednot mlajšim rodovom v diaspori. Predavatelj dr. Andrej Marušič je po rodu Koprčan, v njegovih žilah teče tudi briška kri, tretnutno pa živi v Londonu, kjer svoje že bogato znanje z velikimi uspehi in briljantno izpopolnjuje. Že osebno življenje ga je privedlo do tega, da je do problematik naroda in jezika posebno pozoren. Na večeru je v razmeroma kratkem času z veliko naglico in zato skoraj premalo poglobljeno nanizal ogromno podatkov in izsledkov novejših raziskav in poskusov glede omenjene teme. Marsikatera ugotovitev je žal ostala nekako na ravni teorije, saj je bil marsikdo med občinstvom mnenja, da je stvarnost (vsaj naša) nekoliko drugačna, bolj razčlenjena in zapletena. Takoj na začetku je dr. Marušič poudaril, da imajo dvojezični ljudje nekatere pred- nosti pred enojezičnimi, če j sta oba jezika uravnovešeno razvita. Pojem osebnosti je opisal kot preplet misli, čustev in vedenja. Človekova osebnost se stalno spreminja, je rekel, in to do smrti, čeprav v prvih letih življenja na neverjetno hiter način. Z doslednostjo znanstvenika in psihologa i je dokazal biološko osnovo temeljnih razsežnosti osebnosti (ekstrovertiranost oz. introvertiranost, emocionalna stabilnost oz. labilnost). Narodno zavednost pa je označil kot način interakcije z ozemljem, na katerem narod živi ali i je živel, in pripadniki naroda. Pri tej je pomembna razgledanost, ki človeka rešuje pred [ stereotipijami (poenostavljenimi predsodki; npr. Italijani govorijo, Irci so krvoločni...); pomembna sta tudi zdrav odnos (ponos!) do naroda in nje-! gove kulture, poznavanje jezi-ka ter običajev. Nima pa vsak narod jezika (npr. Irci, Škoti, Valižani) ali pa ga ne govori. Pri rasti osebka je odločilen j dejavnik dednost, torej kodeks, ki ga nosijo geni. In še večjo moč od vzgoje staršev ima okolje (družba, šola), to, kar je različno od domače vzgoje. Vsekakor se človek usmerja tja, kamor ga vodijo geni; z leti je vedno bolj podoben staršem, pa čeprav tega ne prizna ali se ne zave. Oseba se lahko korenito oddalji od tega, kar določajo geni, sa- mo zaradi zelo stroge discipline v domači vzgoji. Jezik kot sposobnost sporazumevanja in simboličnega i izražanja misli se predvsem v prvih letih življenja izredno hitro razvija. Otrok pri enem le-j tu spregovori prvo besedo, ki izraža celo misel. Pri 18 mesecih obvlada kakih 25 besed in se jih lahko nauči 10 novih na dan, čeprav vseh ne uporablja. Pri dveh letih otrok sestavi misel z dvema ključnima besedama. Pri treh letih je že [ asimiliral - prek poskusov -glavna pravila jezika, pri šestih letih obvlada 15 tisoč besed. Otrok, ki živi v dvojezičnem okolju (odločilnih je prvih pet let življenja), obvlada foneme (glasove) ne samo enega jezika, ampak dveh. Z večjo lahkoto in prožnostjo se potem uči še tretjega; njegova možganska skorja se razvije na drugačen način, je učinkovitejša. Pa tudi metalingvistične sposobnosti so ostrejše in hitrejše. Za otroke staršev različnih narodnosti je pomembno, da imajo možnost enakopravno razviti oba jezika; samo tako bodo dosegli polnejši jezikovni razvoj. Odlično bodo prehajali od enega jezika k drugemu; kdor se npr. ! nauči drugega jezika po petem letu starosti, ne bo nikdar obvladal obeh jezikov tako popolno in brez napak pri prehajanju od enega k drugemu | kot pa otrok, ki je v prvih petih letih življenja enakopravno "srkal" dva jezika. Dejstvo pa je, da se vsakdo prej ali slej le i odloči za en sam jezik, kar je za enega od staršev lahko tudi dramatično. V glavnem prevlada jezik okolja, delovnega mesta, ceste, televizije, kroga ljudi, v katerem človek prebije največ časa. Zato je- za nas -toliko bolj ; pomembno, da otroci mešanih zakonov v zamejstvu obiskujejo slovenske šole in, do-j dajamo, da se ohranjajo živa (kulturna, gospodarska, šport-! na itd.) žarišča, kjer se slovenski jezik lahko govori in goji. FOTO BUMBACA