it. 79.
V Gorici, v soboto dne 1. oktobra 1904.
Taftaj XXXIV.
Iihaja dvakrat aa teden, in sioer v Brado in soboto ob 11. uri predpoldne ter stan« s izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leto vred po poŠti   prejeraana  ali v Gotlol   na dom pofiiljana:
Vae leto.......IS K 20 h, ali gld, 660
pol leta ..,.-...   6 , 60 .   ,    , V3-30
fietrt leta.......3 , 40 .   .    ,   1-70
Posamične Številke stanejo 10 vin,
NaroCnino sprejema npravništvo. v Gosposki ulicj Št v. 7. t Gorici v cGoriiki Tiskarni« '"&'. GabrSSeV vaal " dan od 8. ure zjutraj do 6. isveSer; ob nedeljah pa cd 9. do 19. ure. Na naroČila brei doposlane aarointne te ne oilrano.
Oglati la poslanica se raounijo po petit-vrstah pe tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeSkrat po pogodbi. — VeSje Srke po prostoru — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko to vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
se nahaja v Gosposki uV< Bt, 7 > Gtortoi v I. nadstr Z urednikom je mogofitf govaViU v^stkt dan od 8. do 12, dopoludne ter od 2, \J0 5, Boj^ldne; ob nedeljah in praznikih od 9. d* 12. dop- UpravniStvo se nahaja v Gosposki miei jt, \, v I. nadslr. na ievo v tiskarni.
Naročnino It   ogl^o j« ipljitatl loeo Uorloa.
Dopisi n&J se pogUjftJo le uredništvo. ¦ Naročnina, reldams<% in <lr^& reCi, katere ne spadajo v delokrog ur^ižitvfc   t«   »e   pošiljajo le nprarnlltva.
g»k petek in stane vse
»Vse za omiko, svobodo in napredek?«    Dr K. Lavrit
Izhaja neodvisno od *Bat%* leto 3 K JO h ali gld. l'$0.
«SoBa» la cFrimored* ju pjOdajgt% v Gorloi v to-bakarni Sohwarz v 8%ki nJioi 't* Jallersit* v Nunski ulici; — v Trstii ^ totukrttui lavrenaid" na trgi- della Caserms.            ---------
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Toiefon it. 83.
»•>^»ii^l>i««S^ii
»Gor. Tiskarna« A. Gabršcek (odgov. Iv. JVjelja.v*c) tiska in zal.
Interpelacije
dež.
poslanca dr. Henrika Turne, I.
Interpelacija na Nje g. Eksc. ministra notran j i h z adev in na Njeg. Eksc. ministra za železnice.
Podjetje Vipavske železnice je odkupilo v svrho zajemanja materijala več parcel ob Vipavski železnici, posebno v obližju železniških postaj. Vsled kopanja in odpelja-vanja materijala so nastale jame, ki obsegajo semintje celo parcelo. Ker te jame nimajo nikakega odvoda, se nabira v njih različna padavina, tako da so se napravile mlake, polne blata, pokrite s krakom, bičjem, ločjem in enakim, prava prebivališča urhov in drugih vodnih golazni. Ob suši se pa taka za-smrajena voda izparja ter kuži zrak.
Ako se pelje z železnico po lepi Vipavski dolini, padajo te neestetične prikazni prav v oko, obenem vzbujajo pa sum, da so zbirališča raznih mijazmov. V interesu javnega zdravilstva je, da se dotična blatišča odstranijo ter izčiščeni prostor primerno za-seje s travami. Politične oblasti bi se bile morale že uradoma baviti s to zadevo, kakor so se že po drugih krajih Avstrije v enakih slučajih, ter ukazati iz sanitarnih in javnih ozirov odvod smradnih voda ter uvesti do-tično razlastilno postopanje glede mejašev, ki imajo dovoliti jarke v odvod. Ker se tega ni storile, in bo, ko se izroči bohinjska železnica prometu, ta nedostatek še bolj oči-vitlen, vprašamo podpisani:
1.  Ali je Vaši Ekscelenci znano zanemarjeno stanje materijalnih jarkov ob Vipavski železnici iz sanitarnih ozirov?
2.  Ali je V. E. voljna odrediti izčišče-nje dotičnih jam ter odvod nabirajočih se voda, če treba, tudi potom razlastilnega postopanja, ter vplivati na to, da dotična podjetja tudi ne puščajo golih melin in odrtin?
II.
Interpelacija na Njeg.  Eksc. ministra za poljedelstvo. Za goriško deželo je glede- kozjereje še danes veljavna gubernijalna naredba za Istro
od 13. IX. 1870. št. 7507., razglašena za Goriško sporazumno z deželnim odborom vsled sklepa od 7. 10.70. št. 2477. Po tej na-redbi je kozjereja dovoljena na zemljišču, k: ni za drugo nego za kozjo pašo. Omejiti in ograditi take pašnike, je stvar občin. Določiti kraje, ki so godni le za kozjo pašo, pa je stvar političnih oblasti I. instance. Pri prvem navdušenju, katero je provzročila agitacija za pogozdovanje prostovoljno in prisilno in povdarjanje visokega pomena leso-reje za javne državne koristi, je provzročilo v vseh deželah, da so se koze preganjale na vse pretege ter tudi v krajih, kjer so nosile velik gospodarski dobiček, popolnoma pregnale, kakor v Švici, na Tirolskem in naposled pri nas na Goriškem. Sčasoma, ko so se pa položili na veso razlogi, ki govore" za in proti, pa so prišle ravno dežele, kakor Švica, do spoznanja, da ni a priori izključiti kozjerejo, marveč je treba priznati isto za nekatere kraje kot edini vir eksistence prebivalstva, ne da bi pri tem trpeli javni državni interesi. Raditega je Švica opredelila one kraje in občine, kjer se koze smejo držati, in je zopet uvedla pravilno kozjerejo. Za Švico je sledila avstrijska kronovina Tirolsko, ki posebno zadnja leta stotine in stotine kozi. zopet uvaža in sicer veliko število ravno iz naše kronovine.
Notorična je reva in beda bovških občin. Sklenjene so bile že ankete, kako pomagati temu okraju, kakor je tudi državna uprava sama povdarjala, da je med drugim naloga političnih oblasti, določiti tudi meje, v katerih je kozja paša dovoljena. Vse to pa so ostale prazne besede, in učinek postopanje politične oblasti je le ta, da se stavljajo gozdovi v prepoved za vsako pašo, in da so se koze iz kronovine popolnoma pregnale. Tisoči in tisoči hektarjev našega visokega pogorja, ki je obrasteno le z ruševjem in nepristopno drugim živalim, nego divjim in domačim kozam, leže danes brez uporabe Z9 domače prebivalstvo in služijo številnim čredam divjih koz za zabavo nekaterih imovitejših meščanov. Naravnost absurdno je, da politična oblast na vse pretege čuje nad lovskimi pravicami gospoie radi trenutne zabave in da trpi, da se pase
po naš*h planinah pač okoli par tisoč divjih koz, da pa neusmiljeno preganja posestnika, ki je tako drzen, da si hoče držati par koz za to, da ima od njih vsakdanje življenje. Prebivalstvo bovškega okraja se je deloma že udalo neracijonelnemu in neorganičnemu pretiranemu postopanju vladnih organov ter po večini spustilo koze, vir živežu pa si iščejo prebivalci v tujih krajih kot delavci v rudokopih M. Politične oblasti in posebno gozdne I, instance imajo časa in priložnosti na izobilje, da bi že davno to vprašanje pravilno in stvarno rešile, ali dela se do danes ni storilo prav nikakega, izven skoro smešnega preganjanja koz, ki se je nekaj let vršilo po Tolminskem. Sicer se državna uprava nekako izgovarja na deželno zastopstvo, češ, da ni deželnega zakona. Deželni zakon - pa vsemu temu ne odpomore, ako v prvi vrsti državna uprava ne stori svoje dolžnosti in ne določi krajev, kjer je kozja paša dovoljena, in približno število živali, katere je mogoče ondi rediti. To predhodno komisijo- ' nalno delo je pač delo političnih oblasti. Pri postopanju političnih oblasti pa je vsekakor sporazumno delati z zastopniki občin, ker so zastopniki gozdnih oblasti sami več ali manj strastni lovci in vsledtega strastni nasprotniki domače koze, in ker se po drugi strani krajevne razmere dosedaj niso dovolj proučile ter je treba docela nove podlage. Naša kronovina in dotični okraji sploh niso tako obsežni, da bi se to delo ne moglo izvršiti v par letih. Radi vsega tega si dovoljujemo podpisani vprašati:
1.  Ali je Vaši Eksc. znan zanemarjeni položaj vprašanja kozjereje na Goriškem?
2.  Ali misli Vaša Eksc. odrediti, da se gozdna in politična oblast sporazumno z občinami lotijo pred vsem opredelitev oborov, godnih za kozjo pašo, ter predložiti zakonski načrt glede kozjereje?
III. Interpelacija na Nj. Eksc. ministra za poljedelstvo. Neko novo polje gospodarskega delovanja državnih oblasti se je pričelo kazati zadnja leta v pospeševanju poljedelstva, živinoreje  itd. Državna  uprava si je bila pri
tem v svesti, da je tjejatjflki ta stroka nova in da je pred vsem i)a.jve<5ja potreba pouka. Ustanovila so se toT^j mesta potovalnih učiteljev in pospeševale ftekrtew kmetijske šole. Kakor skoro povsod V Ifepi kiasi domovini, pa se državna uprav*  cprije*ulje le polovičarskih sredstev, knjar bi parna tavala še brez prave zavesti jo< brez pr&vega. cilja, Zato se za povzdigo kn^i.skegii  5#nu le premalo stori. Eno takih sredstev je tudi ustanovitev potovalnih učiteljev, kakor  se je to dosedaj vršilo. Namesto da #i politiena uprava doloma   posebne   samostojne   gospodarske okraje fco  legi in kulturi, in namesto da bi v teh določenih okrajih imenovala  sposobne  atajue Učitelje,  odposlalo se je provizori&«& kjOtavalne učitelje od danes do jutri, ki d&jMi&Jd potujejo od enega kraja do drugega in #lajO v Usti stroki, kjer in koliko  sami hoč&jo*  $ teiu pa se jemlje tudi mnogo pomena VJ&jM kmetijskim Šolani. Dandanes se morapM&Mfe v^kega razsodnega mladeniča  zahMati, da se vpraša, ko stopi v  šolo, kaj bo  k   Pjega* ali mu šola osigura bodočnost. C& j& to, js Se le gola. zanj potrebna.   Danes   aMlvjran   učenec   višje kmetijske šole v naL>)i  kftjib   ••' jro   nima druge eksistence, nejft> Jc^t  potovalni učitelj od danes do jutri.  Organizacija  pouka   v kmetijstvu vsled tega V fta&i ponovim nima prav nikake premišljene  podlage in je brez pravega cilja. Imamo tfuega potovalnega učitelja v Gorici, ki je j«tfVfe<*iCeft, in takega v Tolminu. Prvi ima gl^ma nalogo sadjarstvo in trtorejo, drugi se je   dosedaj pečal samo z mlekarstvom, in š^ to Jako polovičarsko. Državna uprava bi   ftoriita tjač videti, da imamo na Goriške»i  strogo ločene gospodarske skupine: 1.) iransko nižino, 2.) goriški Kras, .ki se nadaljuje  v severnem delu Istre, 3.) Vipavsko 'A SoJko dolino do Ro-činja in Brda, 4.) toMn^i ol*aj z gorskimi deli goriškega glavarja.  (Kal, Baajšice, Ce-povan in Trnovsko pljdota). Neobhodno potrebno je torej, da & ?isteOii%ii3ejo za Goriško štiri stalni potovalni  Učitelji; eden za Fur-lanijo, eden za gorici in isttfki Kras, eden za vinorejske in  sa^jerejske kraje Vipavske in Soške doline in IMa, iu eAen za planinske  iz  gozdne kraj*.  Netsbba-dBO potrebno
Brez dogme®
Roman. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski.
(Dalj •.)                                             j
Nisem bil navzoč pri balzamovanju trupla, nisem imel za to dovolj moči; toda po dovršenem balzamo-vanju nisem zapustil telesnih ostankov niti za trenutek, ker nisem hotel, da bi ljudje, polagajoči jih v krsto, ravnali ž njimi kakor s prtljago. Kako groženj je ves pogrebni obred: te pare, sveče, udje bratovščin s kučmami na licu, to petje! Še sedaj mi doni v ušesih : »Anima ejus« in »Requiem aeternam.« Tudi iz tega diha mračen in grozen dih smrti! Telesne ostanke smo Bpremili do Santa Maria Maggiore, in ondi sem si po-slednjikrat ogledal to drago in veličanstvono lice. Gampo Santo je že bilo kakor nekak zeleni otok. Drevesa so cvetela in beli mramor na grobovih se je kopal v solncu. KaI*o osupljivo turobno se je strinjalo to sprebujajoče se življenje, to zelenje, solnce in go-stolen je ptičic — s pogrebom! Cele množice ljudstva so drle na pokopališče, kajti oče je bil po svoji dobrot-ljivosti tako znan v Rimu, kakor je znana teta v Varšavi. Mene pa je le dražil ta dohod množice, na licu katere se je zrcalila živahnost in pomladna dobra volja. Množice, zlasti v Italiji, jako rade prodajajo zijala — toda to pot jih je privabilo skupaj ne le sočutje, marveč tudi radovednost, videti sijajen pogreb. Človeški egoizem ne pozna mej, in prepričan sem, da celo ljudje, nravstveno in duševno uglajeni, kadar pri
sostvujejo pogrebu, prisostvujejo z nekim sočutjem ne zavedajoče se zadovoljnosti, da je to zadelo nekoga drugega, in da niso oni tisti, katere pokopujejo.
Teta je prišla, ker sem jo povabil brzojavno. Toda ona s stališča svoje neomahljive vere zre na smrt kakor na premeno, na najsrečnejšo od vseh, premen, zato je sprejela vdarec, ki nas je zadel, mnogo j mirnejše nego jaz. To je sicer ni oviralo jokati odkritosrčno ob bratovi krsti, vendar pa je ni napravilo otožne. Na to se je jela kaj prisrčno razgovarjati z menoj, katere prisrčnosti pa jaz nisem hotel razumeti,) kar mi je še sedaj odkritosrčno žal. Niti z eno besedo se ni spomnila Angelice, marveč je govorila le o moji bodoči osamljenosti — ter me vibila končno v Plošev, zagotavljajo me, da ondi se mi bo zapuščenost zdela manj težka, ker najdem ljubeče srce, ali pred vsem drugim njeno staro srce, katero ljubi mene edinega na svetu. Jaz sem videl v tem samo voljo, nadaljevati mojo snubitev, kar se mi je ob Času sveže očetove smrti zdelo kaj neprilično, in me je močno dra žilo. Sedaj mi ni bilo mar za življenje, ne za snubitev in zaroko, ko pada na-me še senca smrti. V svoji žalosti sem ji odločno odbil vabilo ter jo nekako rezko odpravil. Povedal sem teti, da grem na potovanje, da odidem bržkone na otok Krf, na to se vrnem radi uredbe zapuščine za par tednov v Rim, in šele potem dospem v Plošev.
Ni me ovirala. Čuteča mojo žalost, je bila do mene polna miline, kakor še nikdar. Odšla je tretji" dan po pogrebu. Jaz nisem odšel na Krf, marveč sta
se mudim že nekoliko dnij. Ali j^ gospa Davisova odkritosrčna, ali ne, tega ne vem. 5» tiitfi ftoSem o tem poizvedovati; vem samo to, da \)i fftinobena sestra ne mogla skazati več brige in sočutja. S sWjo, s skepti-cizmom zastrupljeno naravo, s«r*i vedija pripavljen vsakogar sumničiti, toda ko bi s& poKUzalo, cla se motim, se bom čutil vspričo te žea^ke fes kriv-ega, ker njena dobrota do mene presega v tkalci navadno mero.—
pne 26. sugca.
Skozi moja okna mi vhaja px>sM »a. prekrasno višnjevkasto nebo Srednjezemsk^a jftojjsi, ki ga za-griujajo na robovih pasovi temn^a sftfirjSL "V bližini vile se lesketajo valovi nalik ogfl^e^iiiA luskam, v daljavi pa je morje gladko, tiho, ka^or/ pomirjeno v svoji modrini. Tupatam je mogoče videli b-ete jftdra. ribiških čolničev; enkrat na dan pa voflt tu, UiiiHo pamik iz Marsilje v Genovo, ki vleče za &$baj celo povesmo dima, ki se Črni kakor oblak nad ftiofie»i* pfedno se razkadi in razpraši. Tu vživamo pMj<et0t* počitek. Misli moje se razprašijo nalik temu diflM' iA©6 dvema modrinama, in človek živi tu nalik l^kt *ajtliiu\ V6eraj sem bil jako vtrujen, toda danež &rfjam vš-se s polnimi prsi sveže morsko ozračje« ki 2 aptlšfia vlažne, atome soli na mojih ustih. Naj re^ kejo, Jter hoče, ta Riviera je vendarle čudež stvarat^ hožjeffa. Večkrat si predstavljam, kake mlakuže jr*w&,j& t>Iti sedaj v Ploševu, kaka tema, kaki hitri šefovi preskoki od mraza v toploto, od snežene kaša, fct se **suje iz mi-moletečih oblakov, do kratkih zadkov solnca. Tn je
me nasprotno Davisova vzela v svojo vilo v Peli, kjer I nebo svetlo in jasno, morski vetri&, bi M* v tem mpu
je, da so ta mesta stalna zato, da se pridobi j za to veSčake, ki bodo imeli veselje dela*' stalno vsak v svojem okraju. Lahko imenu i jemo gospodarsko razdelitev nase dežele po ' naravi skoro idealno, kamor bi se moral pogled javne uprave nehote upreti. Manjkalo pa je dosedaj ludi vsake dotike in spora-zumljenja faktorjev, ki imajo vplivati na poljedelstvo, mlekarstvo, vinorejo, sadjerejo itd. z gozdno oblastjo, ki se ozko dotika pri vprašanju lesoreje pri gozdnih prepovedih ter pri araelijoraciii travnikov delokroga potovalnih učiteljev. — Na to se menda od strani državne uprave niti mislilo ni. In menda je pri vprašanju živinoreje in mlekarstva vprašanje amelijoracije naSih gorskih travnikov, planinskih paS in kozjereje in gozdnih prepovedi tako tesno zvezano, da se niti ločiti ne da. In vendar gozdna oblast menijMCtebi^ nič prepoveduje, ali že treba aH ne, ali že s tem prežene prebivalstvo na beraSko palico, ali ne, ali je že gozd absolutno potreben ali ne, ali je doticna parcela že 100 let planina, travnik ali paSoik, aH ne. docim pa je v katastru še vpisana kot gozd itd.
Radi tega si dovoljujemo podpisani vprašati:
1.) AH je V. Eksc. znan prekerai položaj potovalnih učiteljev in pomankanje delokroga vsakemu?
2.) AH je V. Eksc. voljna, sistemizirati v najkrajšem času Štiri stalne potovalne učitelje za furlansko nižino, Kras, vinorejski in sad-jerejski del ter za planinski del naše dežele posebej?
3.) Ali je V. E. voljna organizirati skupno delo gozdnih in poljedelskih organov posebno v planinskem delu naše dežele?
IV.
Inerpelacija na Nj. Eksc dr. E. pl. Korberja kot ministra notranjih zadev in pravosodja.
V seji dne 21. K. 04. je sklenil deželni zbor goriški sprejem deželnega zakona, zadevajoče-^ zemljeknjižni vpis temeljem zasebnih listin v malenkostnih zemljeknjižnih stvareh v smislu zakona 5. VI. 1890. drž. zak. st. 109. Kakor je koristnost in potreba tega zakona popolnoma utemeljena, tako pa preti v južnih pokrajinah tem večja nevarnost, da se Se bolj razširi zakotno pisaštvo, katero je v Italiji doma ter se je z italijanskim življem ustanovilo tudi v naši krono-vini. Že dosedaj opravljajo nezakonite svoje posle razni notorični zakotni pisači. V prav velikem Stilu delata dva pod okriljem odvetniških pisaren eden v Krminu, eden v Gorici, v slovenskih krajih pa eden v Šempasu in eden v Vrtojbi. Dobč se pa po vseh občinah goriške okolice, ki ali sami sestavljajo listine aH pa služijo kot priganjači odvetniškim pisarnam.
Politične in avtonomne oblasli proti zakotnim pisačem aičesar ne storž; sodne oblasti pa so  po posameznih sodnikih sku-
šale odpraviti zlo, ali nadrejene oblasti so to 7edno preprečile očitno z namenom, da Sči-Jjo italijanske vloge in italijanske odvetniške pisarne.
V enem slučaju znanega zakotnega pi-sača iz Krmina je sodnik istega pri okrajni sodniji v Gorici izključil od razprave, ali II. instanca je razveljavila njegov sklep in zakotnega pisača pripustila k zastopanju ter tako razpostavila prvega sodnika, kateremu je dotičnik notorično 2nan zakotni pisač, kakor je kot tak znan vsakemu sodniku v deželi. Vsledtega si dovoljujejo podpisani vprašati:
Ali so V. Eksc. znane te razmere, in ali misli V. E. ukreniti, da nastopijo proti zakotnim pisačem in ž njimi spojenemu ode-ruštvu c. kr. politične in sodne oblasti z vso
energijo?____
V.
Interpelacija na Nj. Eksc. poljedelskega ministra.
Životne koristi slovenskega prebivalstva na Goriškem zadeva vprašanje pogoiiovanja absolutnih gozdnih tal, prepoved paš itd. Drž. oblast je v varstvo takih koristi pridala vsakemu okrajnemu glavarju zastopnika gozdne oblasti in za vsak okraj ludi logarja (Forsi-wart.) Delovanje teh oblasti je žal danes za naSe goriško ljudstvo skoro neznatno. Že število uradnih spisov, izjemši takozvanih kurencij, v zadevi gospodarskih vprašanj, lesoreje, živinoreje, planinstva, kozjereje itd. je tako minimalno, da bi bilo zaradi tega sploh nepotrebno vzdrževati kako osobje. Celo delo, ako se sploh sme tako imenovati, je dejanski danes v glavi in rokah logarjev. Ako se kak sosed pritoži, da se mu dela škoda v gozdu ali pa ako kaka občina tekmuje z drugo ali proti kaki planinski družbi, stopi navadno le logar v akcijo.
Stvarnih podatkov se skoro ne nabira ali pa jih nabira logar, včasih tudi orožni-štvo. Poleg tega o veščaškem sistematičnem delu v lesoreji in planinstvu ne more biti govora. Gozdni uradniki se dolgočasijo po naših krajih, in ako je kdo strasten lov ^c, je to skoro njegov edini opravek. Pri tem se seveda močno povdajejo lovska vprašanja in gozdne prepovedi na korist lova, ne glede na gospodarsko ekzistenco kmetskega prebivalstva in njegove koristi pri živinoreji in mlekarstvu. Praktičnih slučajev je dovolj I Upravna sodnija se je bavila z enako zadevo gozdne prepovedi za občino Bovec, kjer je postavila nepobitno načelo, da se gozdne prepovedi proglašajo na javno korist, ne smejo pa ugonabljati že ustanovljene ekonomične eksistence prebivalcev. Vprašanje planine Golobar, ki je še sedaj predmetno, na pr. kaže, da je planinska družba kupila za drag denar planino, ki se je izkoriščala že stoletja prej brez ovir; da je obstoj te planine nemogoč brez gozdne paSe, in da se gozd okoli planine Golobar, odkar se je opustita kozjereja, zaraščava in naraščava. Kljub temu
se je na pritožbo sosednih občin, ki se žele iznebiti nadležne servttute gozdne paše, odvzelo planini Golobar toliko paSe, da je obratovanje iste nemogoče, ker bi bili posestniki siljeni, opustiti polovico svoje živine in za ostalo Število se ne izplača držati planine ter izgubiti vso za nakup planine založeno glavnico. Na taka vprašanja se gozdna oblast sploh ne ozira, marveč se dosedanje postopanje omejuje na-to, da logar ali tudi gozdni uradnik sam napravi ekskurzijo ter poroča, da potem politična oblast izda prepoved ne glede na s tem tesno zvezano gospodarsko vprašanje.
Ne da se tajiti, da ima Tolminsko mnogo absolutnih gozdnih tal, katere je neobhodno potrebno racijonelno pogozdovati ali vzdrževati kot gozd. Nepobitna je žalostna istina, da hudourniki razdira/* tla vsled po-ma*ikanja gozdov, a žalostnejša je tudi zgodovinska istina, da c. kr. oblast ni pospeševala pogozdovanja in je sama največ zakrivila, ali najžalostneje je dejstvo, da gozdna oblast tudi sedaj ne vrši svoje naloge in ne postopa sistematično in racijonelno ter brez sporazumljenja z domačimi činitelji le slučajno izdajajo prepovedi brez pravega cilja in konca.
O kaki dotiki s potovalnimi učitelji glede živinoreje, amelijoracije travnikov, planinstva, kozjereje, niti ni govora. Posebno je grajati, da se gozdni uradniki popolnoma odtegujejo dotiki s prebivalstvom, tako da ne poznajo njegovih eksistenčnih vprašanj. Goriški deželi v goratem delu je mogoča le ena pomoč, in to je inteligentno sporazumno delo državne uprave z domačini činitelji, in to je: da se pogozde tla, kjer je to neobhodno treba, da se zajeze hudourniki, da se reši vprašanje kozjereje in gozdnih prepovedi, da se ame-lijorirajo travniki, regulira vprašanje planinske paše, uravna reke. To delo se ne da izvesti po nestalnem osobju in brez načrta, ker obsega celo dobo let, ter zahteva mej-sebojno dotiko vseh poklicanih faktorjev za izboljšanje gospodarskega položaja v goratem delu kronovine, Vsled tega vprašamo podpisani :
1.) Ali je V. Eksc. znano zanemarjeno stanje lesoreje, kozoreje, planinske paše, zajezevanja hudournikov in uravnave rek v naši deželi?
2.) Ali je V. E. voljna odrediti, da se natančnejše opredeli delo gozdnih oblasti ter da se komisijoneino in sistematično sporazumno z vsemi prizadetimi faktorji prične pogozdovanje, izdajanje gozdnih prepovedi, amelijoracijo travnikov, opredelitev planinskih pašnikov za goved, ovce in koze, zajeze vanje hudournikov in uravnava rek v severnem delu naše dežele?
Dopisi.
Iz Gradišča ob Soči, 29. septembra. (Strela ubila orožnika.) — Strela je ubila 28. t. ro. v sredo ob 9V9 zvečer v hiši
Antona Mavrica v ZdravSCini pri Gradišču orožnika Mozetiča Henrika, ranila 2 osebi in 3 močno omamila.
Navedenega večera je razsajal v Gradišču in okolici od 9. do 10. zvečer strašen vihar. Bliskalo in grmelo je, da je bilo groza. Daleč naokrog je neprenehano bliskanje razsvetljevalo okolico, dokler se ob 97, ni zaslišal strahovit tresk in v hipu strašno grmenje. —
Previdela se je kaka nesreča. In res. Ni Se preteklo 5 minut, ko se zasliši glas, da je v bližnji Zdravščini ubila strela nekega orožnika. Takoj se je napotilo po vsem dežju več oseb iz Gradišča v Zdravščino, med katerimi tudi c. kr. okrajni komisar gospod dr. Karminskv.
Sel sem tudi jaz gledat žalostni prizor. Videt sem ubogega orožnika na tleh mrtvega, imel je na sebi orožniško obleko ; bil je brez sablje.
Pokojnik je bil rad v družbi, ljudstvo ga je spoštovalo in ga rado imelo radi njegove veselosti, in ko je bil doma, je hodil večkrat v sosedovo hišo Antona Mavrica v Zdravščini, kjer so se sosedje zbirali in se pogovarjali o dnevnih novicah.
Tako tudi včeraj zvečer.
On je sedel v hiši pod dimnikom tik ognjišča na stolici ter je bil ua ognjišče naslonjen s komolcem.
Drugi, 5 na številu, so sedeli in stali okoli njega ali bili naslonjeni na zid. Kar naenkrat strela vdari v hišo, prifrči izpod dimnika ter smrtno zadene njega (osmodivši mu brke), ki je bil spodaj, druge pa tako omami, da na tla popadejo; na to izgine v zid, pustivši od zadej sledove, in se zgubi slednjič v zemljo. Luč, ki je prej gorela, ugasne, grozna tema zavlada in zfdušljivi dim, poln neznosnega duha, se je razširil po hiši nesreče.
Eden izmed omamljenih je imel toliko pričujočnosti duha, da se je valil do hišnih vrat, ki so bile zaprte, jih odprl ter začel klicati na pomoč.
Blizu stanujoči sosedje prihite takoj po grozovitem tresku na prosto in potem na pomoč onim nesrečnežem. Tri so spravili v posteljo. Druga dva sta nemočno ranjena Ha kolenu vsled padca. Vsi so izven nevarnosti. Le za ubogega orožnika je bila vsaka pomoč zastonj in poklicani zdravnik iz Zagrada, gospod dr. Schrivanick, ni mogel drugega storiti kakor konstatirati nastopivšo smrt. Henrik Mozetič je bil 32 let star, neoženjen, rojen v So^odnjah leta 1872. Dokoačavši vojaško službo je stopil k orožnikom, pri katerih je službovat okoli 10 let. Že leta in leta mučila ga je neka neozdravljiva bolezen.
Njegova smrt bi bila prezgodnja. Služboval je kot postajevodja v Roču pri Buzet-u v Istriji ter je bil v Zdravščini na 6 mesečnem dopustu. Ostalo pa mu je prikrito, da je bil v zadnjem času odpuščen od orožnikov vsled neozdravljive bolezni. —
hladi čelo, se mi zdi sličen poljubu, omamljiva vonjava resede, heliotropov in rož prodira skozi odprto okno iz vrta kakor iz kadilnice. Zares, začaran kraj, »kjer citrona dozoreva«, a nekoliko začarana tudi palača: ker vse, kar se je dalo doseči z milijoni Davisa, in iz' boren njen okus se nahaja v tej vili. Obkoljujejo me najodličnejša dela umetnosti: slike, kipi, neprekosljivi izvodi »ceramike«, zlatarska dela Benvenuta. Oči, nasičene z naravo, se nasičujejo z umetnostjo, in pogled sam ne ve, kje ima počivati, k večjemu, da počiva na tej sijajni lastnici vseh teh zakladov, katere edina vera je lepota.
Toda po krivici jo imenujejo paganko, kajti ponavljam, da ona odkritosrčno ali neodkritosrčno sočut-stvuje z menoj ter si prizadeva, tolažiti me. Po cele ure se razgovarjava o očetu in pogostoma viditu solze v njenih očeh. Ker je opazila, da godba ozdravlja moje raztrgane živce, svira v pozno noč. Večkrat sedim v *.emi v svoji sobi ter zrem nekoliko brezmiselno skozi odprto okno na s srebrno mrežo pokrito morje ter poskušam te glasove, pomešane s pluskanjem valov, poslušam v polusnu, da pozabim na samega sebe, na istinitost in njene križe.
Dne 29. sušca.
Ne ljubi se mi niti pisati vsak dan. Čitava skupaj »Božanstveno komedijo«, aH bolje samo poslednji njen oddelek. Svoje dni me je zelo mikala, polna strašne groze, plastik- ?ekla, sedaj pa j ako rad tavam po tej svetli megli, zaobljudeni še s svetlejšimi duhovi, s katerimi je prenapolneno Dantejevo ^Nebo«. Časih se mi zdi, da vidim sredi teh žarkov znane mi ljubljene črte, j in moja Žalost postane takrat prav sladka. Sedaj šele uroevam vso lepoto Neba. Vsekakor človeški duh še nikdar ni razprostrl tako široko svojih kril, nikdar ni objel tako ogromnega prostranstva, kakor v tej veliki,
neumrljivi pesmi. Predvčerajšnjem, včeraj in danes sva Čitala v čolničku. Odpeljeva se navadno jako daleč; takrat, ako vlada naokrog tišina, zvijem jadro in čitava, zibaje se na valovih, ali bolje, onačita, jaz pa poslušam. Včeraj, po solnčem zahodu, se je pokrilo vse nebo z rudastim bleskom. Ona je sedela meni nasproti ter navdušeno čitala in pri tem dvigala sedaj-pasedaj svoje oči, v katerih se je odbijala svetloba zarje. V tem rudilu večerne zarje, daleč od obrežja, na tem čolniču, zroč pred seboj to lepo žensko in poslušaje Danteja, sem bil naravnost omamljen, kakor bi ne živel več istinitega življenja.
Dne 30. marca.
Žalost, o kateri se mi nekoč zdi, da je že zaspala, se prebudi časih z novo močjo. Takrat bi kar najrajše zbežal od tod.
Dne 31. marca. Vila Lavra.
Dolgo sem mislil na Angelico. Imam v srcu nekak poseben občutek, kakor bi naju ločil kopni svet in morje. Zdi se mi, da Plošev leži nekje v hiperbo-rejski krajini, na koncu sveta. To je omamljenje te vrste, v kateri se osoben vtis smatra za stvarno stanje reči. Pravzaprav ni Angelica daleč proč od mene, marveč jaz se oddalujem čimdalje bolj od tega Plošev-skega, ki je imel poprej napolneno ž njo vse svoje misli in srce. Tu ne gre za to, da bi imeli moji po« čutki do nje popolnoma ugasniti. Ko jih pa analizu-jem, opažam vsekakor, da so izgubili svoj dejanski značaj. Pred nekoliko tedni sem ljubil ter nekaj hotel, sedaj pa ljubim, ali nočem ničesar. Očetova smrt je razpršila skupino mojih občutkov. Prav tako bi bilo na primer tedaj, ako bi pisal kako književno delo ter bi me vnanji nesrečni dogodki odtrgali od njega. Toda tega Še ni dovolj! Vse moči mojega duha so bile Še do nedavnega časa napete, kakor tetivo na loku,
in sedaj, pod vplivom žalovanja velikega pomena, pod vplivom tega sladkega podnebja, te modrine, tega morja, ki ziblje človeka kakor v spanec, so oslabele Živim, kakor sem že dejal, nekako rastlinsko življenje; počivam, kakor Človek, ki je povsem onemogel, in po-laščuje se me spanec, kakor bi se neprestano potapljal v topli k,opeli. Nikdar se še nisem čutil manj sposobnega za kako podjetje, in sama misel na to mi je naravnost zoperna. Ko bi hotel dobiti za-se geslo, bi rekel: »Ne budite me!«
Kaj bo takrat, ko se zbudim — tega ne vem. Sedaj sem sicer otožen, toda ne počutim se slabo, zato se nočem zbuditi in ne zavedam se svojih dolžnostij. Resnica, celo sam si le s težavo predstavljam, kako daleč sem od onega Ploševskega, ki se je čutil nekako zvezanega na Angelico. Zvezan? -— S čem? Rsdi česa ? Kaj se je zgodilo med nama ? Samo ena mimo-leteča, skoro neistinita dotika z ustmi njenega čela — dotika, ki more biti med bližnjimi sorodniki povsem opravičena... To je kaj smešna spodtika. Ali mar nisem s takimi vozli zvezal vlivat odnošajev, katerih razdrtje mi potem ni delalo iiikakega očitanja vesti? Ko bi ne bil njen sorodnik — ne rečem! Ona je zares takrat drugače razumela — jaz, ki se no varam nikdar, priznavam, da sem jo tudi razumel drugače, toda... Torej, naj bo temu tako! naj imam to bodalko v svoji vesti. Ali se morda dogaja malo prestopkov vsako uro, vspričo katerih se ta prevara, kakoršno sem napravil Angelici, kaže naravnost otročja ? Vest se more vkvarjati s podobnimi krivdami le v tem slučaju, kadar vkvarja z nepotrebnimi rečmi, ko nima nikakega boljšega opravka. Te vrste prestopki stoj6 v takih odnošajih z istinitimi, kakor naši leni razgovori na terasah v dotiki s težavno in težko istinostjo življenja.
Priloga JoCe" il % i dne l oktobra 1904.
Domače in rane novice.
Gg. naročnikom 1 ~ Opozarjamo vse one gg. naročnike, ki so zaostali z naročnino, da smo stopili z današnjo številko v zadnje četrtletje t. 1. Prosimo, da se poravnajo vsi zaostanki, Četrtletno plačujoči pa naj izvolijo priposlati naročnino v kratkem. Matura na gimnazij u. — V-^jesenskem terminu so napravili maturo ti-le Slovenci: Feliks Brezigar iz Doberdoba, Josip Križnic iz Pulja, Alojzij Majcen iz Volčjegagrada, Albin R a d i k o n iz Pod-sabotina, Emil Ličar iz C49rkna..jn Karpl P r i n č i č iz Gorice. Oglasil se je k maturi Salezijanec Aleksij Siara ter jo pr stal z dobrim uspehom. — Dva, 1 Slovenec in 1 Lah, smeta delati maturo zopet po 5 mesecih. Maturo na realki so napravili sedaj v jesenskem terminu Slovenci Bogoslav Berbuč, Viktor pl. L iernfeld in Franc Spacapan.
Priloga. — Da smo mogli podati celo poročilo iz včerajšnje seje deželnega zbora, smo dodali danes prilogo na 4 straneh.
1^ *«\k z urniki železnic, parobrodov od Tri .u m Reke ter pošt — izide že v prvi polovici oktobra. — Ker je oglasov mnogo, damo prednost tistim, ki so bili v lanskem. .Kažipot" po Goriškem bo dotiskan do konca n o v em b r a. — Zato prosimo vse rodoljube, ki so dobili odtise za popravke, da nam jih čim prej vrnejo.
Za oglase je čas najdalje do 15. novembra.                                            '    '¦*"
Umrla je v Mirniku ob beneški meji gospa Virginija F e r e g i n i, rojena Toroš,
Trg sv. Mlkela prične v ponedeljek 3. t. m. ter bo trajal, kakor navadno, 8 dnij,
Raznašanjc pisem po mestu je od 1. t. m. dalje do spomladi ob 8. in ne več ob 7. zjutr.
Za vojaški nabor. — Tukajšnji magistrat je izdal običajno naznanilo, da se imajo zglasiti vsi vojaškemu naboru podložni mladeniči na magistratu do 30. t. m.
Prodajalne Jestvin bodo zapirali od 1. okt. t. 1. do 30. aprila prih. leta vsak večer ob 8. Tako je sklenila zadruga prodajalcev jestvin.
Kontrolni shodi. —- Kontrolni shod za rezerviste, nadomestno rezervo in za jednoletne prostovoljce, ki imajo dovoljenje do poznejše službe, bo dne 22. t. m. ob 9. uri dop. v irovijantnem skladišču na Teka-lišču Vere jevem. Z* domobrance, bivajoče v Gorici, bo kontrolni shod dne 3. nov. ob 9. dop. v domobranski vojašnici v Tržaški ulici. Obrtno-nad. šola za zidarje v Renčali prične Sol. leto dne 2. oktobra t. 1. Vsprejemanje učencev ob 3. uri popoludne. Zunanji učenci naj prineso odpustno spričevalo. Vpisnina 2 K.
Stariši, ne zamudite ugodne prilike, da svoje sinove strokovno izobrazite.
Vodstvo.
Da se ne pozabi! — Dopis z Otiice v zadnji številki nam je rovedal žalostno vest, da je katoliško - narodno županstvo v Dol-Otlici dalo opraviti pristnemu slovenskemu kraju tudi nemški napis: Doll-Otliza! Res imenitno! Z nekakim velikim veseljem so oznanjali farovški listi, da v novi občini Dol-Otlica so izvoljeni sami katoliško-narodni "nrožjet Sedaj jih-.-glejte- na~dek% kako so narodni ! Šempaski Blaž Grča je pravil nedolžnim »Daničarjem* v Ljubljani, da je slišal na kolodvoru tam Nemca, ki je rekel, da se Slovenci sami ponemčujejo. Ne vemo, ali je Grča to res slišal ali ne, govoril je tako, ali pribiti treba, da omenjeni izrek je v toliko opravičen, kolikor zadeva katoliško - narodne može. Slučaj Dol-Otlica govori prejasno. — Pa tudi posvečenemu .faeiendierju" iz Šem-pasa je slovenščina res malo mar. V Ljub-bljani se je pobahal, da se Slovenci, namreč katoliško-narodni, sami ponemčujejo, v Gorici, je pa res tudi nastopil v deželnem zboru proti slovenščini, ko je šlo za zemljiško -krjižni vpis. Kar sprejme naj se, je rekel, za čistost slovenščine, za katero se je potegoval dr. Turna, mu ni bilo nič mar. Pozneje je pokazal to malomarnost tudi dr. Gregorčič, češ, sicer je res slovenščina slaba, pa se že razume! Kako hlastno je bil pograbil za to Pajer 11
Slovenščina jim ni nič več mar; zato pa se ni čuditi, da je prišlo letos iz deželnega odbora tako imenitno poročilo! Če je kje treba, je pač treba še pri nas trdega boja za pravice našega jezika, ali klerikalci so prišli že tako daleč, da jim je slovenščina deveta briga, in vsejedno jim je, če so tudi zakoni pisani v najslabši slovenščini, ki na mestih niti ni slovenščina! Stara k j^a: klerikalcu je boj za pravice našega jezika toliko msr kot lanski sneg. Po delih jih spoznavamo.
Dražba sv. Mohorja. — Dne 3. okt. bomo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali se boderno, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpraviti bodemo zaboje s njigarai po tej-le vrsti :
Škofije: 1. Tržaška, 2. Krška, 3. Goriška, 4. Razni kraji, 5. Amerika in Afrika, 6. Ljubljanska, 7. Lavantinska.
Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo ,aviso*, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom  povrniti posamezni udje.
One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. Odbor.
O Bernharta, morilcu Ide Meotti, je bila prišla pred kratkim v javnost vest, da so ga prijeli. To ni res, pač pa je res,  da
je oni narednik 87. peSpolka, ki je ob enem ž njim pobegnil, zopet v zaporu. Toliko vemo iz verodostojnega vira.
»To vse ljubezen stfri.« — V Bra-movi opekarni dela 20 let stari Jos. Bellini iz kraljestva. Mladič se je zaljubil strastno v 17 letno Amalijo Makucovo, in pravijo, da dekle tudi rado vidi črnega Laha. Ali neradi ga vidijo stariši Amalije In"•njeni'Ifratje ga grdo gledajo. V zadnjem času pa so kar prepovedali ubogi zaljubljeni Malčiki občevanje z Lahom. To ni bilo všeč dekletu, še manj pa Belliniju, katerega je strast gnala tako daleč, da je začel Makucovim groziti s smrtjo, ker so mu odtegnili dekle. Radi tega so ga naznanili policiji, ki je vročekrvnega Laha izročila sodniji.
VroSa kri mlade žene. — Pri Ri-hembergu dela pri železnici neki mladi Lah Pietro Vinci iz kraljestva, ki je poročen 8 mesecev. Njegova žena je vroča mlada La-hinja. V nedeljo sta pila v neki gostilni. Pri tem je šla predaleč, ker je vzklikala na naslov Italije in menda A.atrije take reči, da so jo prijeli orožniki ter odvedli v Gorico v zapore.
O tatvini, katero je storil Jos. Boži«
v Trstu, smo poročali zadnjič na kratko, ter povedali o preiskavi, katero je izvedla policija v stanovanju R. Manfredinija, čuvaja pri trgovski in obrtni zbornici. Sadaj so aretirali tudi Manfredinija, brata Božičevega, ki je bil v bolnišnici, in mater Božičevih. Vse to stoji v zvezi s tatvino v Fabrisovi prodajalni v Trstu. — Manfredini pa je moral imeti še kaj drugega na vesti, ker so mu odpovedali službo isti dan, ko se je izvršila v njegovem stanovanju preiskava, baje pa mu je svetoval predsednik že poprej, naj se prostovoljno odpove svojo svoji službi.
Zaprli so 29-letnega Jos. Benčiča iz Materije, ki prodaja okoli po mestu razne pijače in druge reči, ter je bil že izgnan iz Gorice. Na policiji je zabavljal redarjem. Poslali so ga v zapore.
Tatvina. — V ulici Al. Volta 4. so udrli neznani tatovi v podstrešje ter odnesli od tam škatlje s slamniki in bela peresa v vrednosti 120 K, potem pa so pobrali drugi stranki posteljnih rečij za 11 K.
Ušel je. — Nikola Pietropauli iz Italije je bil obsojeri na 6 mesecev ječe in potem na izgon, ker je pretil nekaterim osebam z revolverjem. Ko je skončal kazen, so ga izročili magistratu, da ga pošlje domov. Pravijo, da se je najbrže bal Pietropauli, priti pred oči oblasti v Italiji, da mora imeti kaj na vesti, ker je ušel iz zapora, in ni nobenega sledu za njim. Kaj pa, če so na magistratu premalo pazili nanj ?! In .regnicoli" so pri naših Lahih v veliki časti 2!
Aretirali so laškega delavca Karmito Gelardi. To je isti, kateri je bil ranjen v nedeljo zvečer pod Kostanjevico v pretepu z nekim vojakom, kakor smo zadnjič poročali. Na policiji je  rekel, da  je  bil popolnoma
pijan ter da je bil samokres njegov, pa da mu ga je nekdo vzel. — Malo je koristilo zaukazano razoroženje delavcev, ker Lahi imajo vedno s seboj revolverje ! Kako je bilo to razoroženje?!
Deželni zbor. — Včeraj popoludne kmalu po 5. uri je pričela tretja seja deželnega zbora. Na dnevnem redu je bilo 19 točk, rešilo pa se jih je 11. Vloženih je bilo več interpelacij; dr. Turna je vložil 11 interpelacij in predlogov, dr. Treo, Štrekelj in Holzer po 1 predlog. Deželni tajnik je naznanjal po vrsti, česa se tičejo interpelacije. Ko je rekel deželni glavar, da pridejo predlogi ha dnevni -red prihodnje seje, kakor on vedno dela, se je oglasil dr. Turna ter hotel v smislu poslovnika za deželni zbor takojšnjo obravnavanje stavljenega predloga.
Ta predlog se. glasi: Visoki deželni zbor skleni: Predlogi, katere stavljajo posamezni člani, se imajo v smislu jasnega besedila § 10. deželnozborskega opravilnika postaviti takoj na dnevni red, kakor so predlagani, ne da bi se s tem pretrgala že pričeta druga razprava, ter dati predlagatelju besedo za kratko motivacijo. — Interpelacije, stavljene po posameznih poslancih, ki so bile izročene v smislu § 22. predsedniku, imajo se takoj prečitati, kakor so bile podane, s . pridržkom, da ne pretrgajo že pričete druge razprave. Stavljeni predlogi in interpelacije pa se imajo v smislu § 21. deželnozborskega opravilnika naznaniti in prečitati v redu, kakor to določa § 21-, ter ima dobiti predlagatelj besedo, prodno se pričenja dnevni red, ki se vsakokrat daje poslancem v smislu § 18. deželnozborskega opravilnika na znanje.
Formalno predlagam, da se o tem nujnim potom razpravlja.
Deželni glavar je trdil, da se je tako, kakor dela on, vedno delalo, aH dr. Turna mu je z nova kazal, da ne dela prav, slednjič je stavil dr. Turna nujni predlog v tej stvari, ali je bil odklonjen. Glavar je hotel odklonitev, zato je vmes Že in merite debatiral ter tabo dal direktivo za glasovanje. Hotel pa se je pokazati, kakor da noče nasprotovati dr. Turni, češ, dam takoj v razpravo, dobro vedoč, kak bo rezultat! Proti so glasovali Lihi in slov. klerikalci. Dr. Turna je na to pomenljivo zaklical prizadetim poslancem, da ne spoštujejo lastnih pravic.
V prizivno komisijo za osebno-dohod-ninski davek so bili izvoljeni Bombig, dr. Egger, Lazzari, Lapanja za prave ude, za namestnike pa B* , Finetti, Živic, Jakn^-čič. V deželno ko*-; ~ijo za obrtni davek so bili imenovani za redne ude Dreossi, Bolko, Cristofoletti, dr. Pavletič, za namestnika Or-zan, Vidmar Jos. Poslovna doba je različna.
Računski sklep dež. zaloga za 1. 1903., rac. sklepi zalogov, upravljenih po dež', odboru za leto 1903., proračun dež. zaloga za 1. 1905. in proračuni zalogov, upravljenih po dež. odboru za leto 1905., so bili oddani finančnemu odseku.'
V ostalem ne slutim, kaj še vse pride. Predi vsem drugim hočem sedaj miru ter nočem misliti na nič. »Ne budite me!« Danes pri obedu je nanesla go-j vorica na to, da v polovici malega travna, ko prične vročina, zapustimo Pelo in odrinemo na Švicarsko. Oelo to me navdaja z grozo. Zdi se mi, da bo morala revnega Davisa njegova žena nastaniti v kakem zavodu. Njemu se je zares začelo mešati. Po cele dneve molči ter gleda v tla, samo časih pa časih ogleduje svoje nohtove, ker se neprestano boji, da bi mu ne odpadli. To so posledice znorelega življenja in morfija.
Neham pisati; bliža se namreč ura, ko se napotiva na sprehod po morju.
Dne 2. malega travna.
Včeraj je bila nevihta. Južni vihar je nagnal skupaj oblake kakor konje na dirko. Nekaj časa jih je trgal in aktibil, zganjal skupaj in razganjal pod nebom, potem jih je spravil pod sebe in jih potlačil z vso močjo na morje, ki je hipoma potemnelo kakor lice človeka v jezi ter začelo v odgovor metati peno kvišku. Pravcata vojna dveh besnot, kateri, napadajoči se vzajemno, dajata od sebe grom in blisk. Toda vse to je trajalo le kratko. Vendar pa se nisva peljala na najin navaden sprehod »— morje je bilo preveč razburkano. Pač pa sva ogledovala nevihto z balkona s šipami zakritega in časih sva zrla drug na drugega. Težavno je bilo se dalje mamiti. Med nama nastaja nekaj, začelo se je nekaj goditi. Nihče od naju ni spregovoril niti besedice, ki bi prekoračila mejo navadne prijaznosti, nihče priznal ničesar ; ali vendar, ko govoriva drug z drugim, čutiva, da najine besede so samo nekak zastor nečesa drugega. Prav to se tudi godi, kadar se voziva po morju, kadar skupaj čitava, kadar poslušam njeno sviranje. Vse to najino dejanje
se kaže kakor pretveza, kakor neodkritosrčna vnanja oblika, pod katero se skriva in taji nekaka druga taj-nostna stvar, doslej še nema in z zakritim licem, toda vedno navzoča in hodeča kot senca za nama. Nihče od naju je noče doslej imenovati — vendar pa čutiva neprestano njeno navzočnost. Ta prikazen se ponavlja bržkone neprestano, kadar moški in ženska jameta vzajemno vplivati drug na drugega. Kedaj je to pričelo med nama, ne vem natančno povedati; vsekakor pa priznavam, da ni prišlo povsem nepričakovano.
Okoristil sem S6 z gostoljubjem Davisov, ker ona je bila prijateljica mojega očeta ter mi je kazala toliko sočutja po njegovi smrti, kakor nihče drugi v Rimu. Imam pa vendar toliko zavesti, da sem takoj po svojem dohodu semkaj, navzlic sveži bolečini, imel občutek, da med menoj in to žensko pride do nekake premene v odnošajih. Razsrdil sem se na samega sebe, da se akoro drugi dan po smrti mojega očeta more dobiti v mojih mislih podobna zavest, toda imel sem jo. Danes se samo uresničuje moja slutnja. Ako sem pri tem rekel, da najini spremenjeni odnešaji imajo zakrit obraz, se je zgodilo to radi tega, ker še ne vem, kedaj napoči prelom in v kaki obliki — toda domišljujem si, kaka bo vsebina ter se nahajam pod vplivom te vsebine. Bil bi tudi naiven, ko bi dopuščal, da ima ona v tem obziru manj zavesti nego jaz. Bržkone je ima še več. Bržkone da ona vodi te premene, in vse, kar se godi, se godi po njenem privoljenju in po hladni razsodnosti. Logarjeva Dijana nastavlja mreže živalim! Toda kaj mi to škoduje? Kakor vsak pravi mož, sem tudi jaz taka nevarna žival, ki se pusti loviti le radi tega, da se v primernem trenutku more vreči na lovca. V takih slučajih imamo vsi dovolj eneržije. To Je borba, v kateri mora po naravnem potu ostati zmaga pri nas. Dobro mi je znano, da
me Davisova ljubi, toda jaz je ne ljubim. Najino vzajemno vplivanje drug na drugega je v najboljšem slučaju vplivanje dveh paganskih narav, močno umetniških in poltenih. V njem igra vlogo tudi samoljubje, toda tem slabeje za njo, ker v taki igri se je moči spozabiti, in dospeti tjekaj, kamor pripelje človeka ljubezen.
Jaz že ne zaidem predaleč. V mojih občutih do nje ni povsem nič naklonjenosti, niti ganutja, marveč je le zanos do umetniškega dela in vaba, ki je pri možeh prirojena, ako je to občudovano umetniško delo živa ženska. Oče mi je dejal, da vrhunec zmage za nas je, spremeniti angelja v žensko; jaz pa si mislim, da nič manjše slavlje za moškega bi bilo, začutiti- ovite tople roke flor*, atinske Venere okrog svojega vratu.
V  tem obziru je ta ženska v pravem pomenu besede to, kar si najbolj rafinirana in najbujnejša človeška domišljija more poželeti. To je Prlna. Lahko je zares izgubiti pamet, kadar jo Človek vidi na primer v obleki, tako tesni, da so vse obK,-o njenega telesa prav enako vidljive, kakor oblike kipa. Na čolničku, ko čita Danteja, je slična Sibiliji in takrat je lahko razumljiva oskrunjevalna strast Neronova! Tako lepa je, da je skoraj zlokobna v svoji lepoti. Samo skupaj zraščene Črne obrvi tvorijo iz nje sočasno, sedanjo žensko — ki pa te še bolj dražijo. Ona ima navado, kadar si popravlja lase, založiti obe roki za tilnik; takrat se njena ramena dvignejo, vsa postava dobi drugo podobo, prsi se napnd, in treba je krepke volje, da človek premaga skušnjavo, da je ne pograbi in ne odnese na rokah, daleč proč od človeških očij.
V  slehernem od naju sedi skrit Satii;. Kar be mene tiče, sem, kakor sem že dejal, posebno rahločuten Človek, torej^tudi, ko pomislim na to, da se med
Načrt novega občinskega reda so oddali pravnemu odseku.
Zakonski načrt glede občinske ceste iz Bovca do mosta pri Cezsoči je bil sprejet tako, da se občinska cesta, počenSi pri hiši št. 410. v Bovcu, uvršča med skladovne ceste. Glede povračila stroškov občinam, ki izvirajo istim iz opravljanja upravnih poslov v prenesenem delokrogu, se je sklenilo, pozvati vlado, da predloži načrt zakona, zadevajoč določitev troškov za posle v prenesenem delokrogu.
Pri razgovoru o ugotovljenju bolniških troškov za insolventne bolnike naše dežele, ki se sprejemajo v zasebne bolnišnice v turški državi, je predlagal dr. Turna, naj gre vsa stvar še v pravni odsek. Predlog stoji v nekaki zvezi z deželnim zakonom, in današnji sklepi bi nekako spremenili deželni zakon. Da bi plačevale občine troške za bolnišnice ' v Kaira, Carigradu, itd., to ne gre. Ogromno , breme nalagati občinam, se ne sme, da ne pride zopet kje do tega, kakor se je zgodilo v Ivanigradu na Krasu, ko so imeli 200—300 doklade na izravne davke radi bolniških troškov. Kake bolezni so tam, se pa tudi ve. (Za iz vest ne mora plačevati dežela, za navadne občine!) Za predlog dr. Turne so glasovali samo Slovenci. Sprejet je bil predložen načrt.
Občina Villese v Furlaniji je prosila podpore za zasutje kala. Dovolilo se je 400 K. Dr. Turna je vprašal, če so sanitarni oziri vzrok zasutju. Z laške strani se je reklo da! Pri točki o poročilu glede deželne raa-terijelne podpore, ki se ima podeliti vladni akciji preti pelagri, se je nnela živahnejša debata. Predlagala se je svota 4000 K iz kapitalskih prebitkov prejšnjih zalogov za uboge. Dr. Turna je bil proti temu, da se da iz ka-pitalij. V take svrhe naj se ne rabi deželne kapitalije. Naj se da iz tekočih stroškov, iz prihranjenih zneskov ne. Znesek 4000 K je malce velik. Celo podjetje je nekako poskusno podjetje. Naloga države je preštudirati bolezen ter pomagati. Predlaga 2000 K. Felagra je bolezen skrajne bede. Pojavlja se pa tam, kjer je kolonštvo doma. Kolon dela gospodarju, ne sebi. Gospodje veleposestniki, za katere delajo koloni, naj strnejo skupaj, naj plačajo one ljudi, ki delajo za nje, ki so pa brez pravega zaslužka, brez pitne vode, brez vsega. Predlaga z nova 20C0 K na račun dež. zaloga za leto 1905. Dr. Gregorčič želi, da bi šla vsa stvar še poprej v finančni odsek. Faidutti pa priporoča goreče takojšnje dovoljenje svote 4000 K. Dr. Egger se je drznil očitati dr. Turni in dr. Gregorčiču, da so bile njune besede trde, razlaga akcijo proti pelagri ter hoče 4000 K. Oba sta ga zavrnila. Dr. Marani priporoča istotako 4000 K. Dr. Gregorčič povdarja ponovno, naj se da iz zaloga, ne pa Iz glavnice, pred vsem pa ostaja pri tem, da se odda reč poprej finančnemu odseku. Kadar je več predlogov, takrat se oglasi gotovo tudi .faciender" iz šempasa. In res je predlagal Blaž Grča po-
sredovalni predlog, naj se da denar iz dež. zaloga in ne iz glavnice ali prebitkov. Dr. Gregorčič se mu pridruži. Vladni zastopnik grof Attems pravi, naj se da kolikor mogoče velika svota. Govori le laško. Dr. Turna slednjič umakne svoj formalni predlog ter je mnenja, naj se da 4000 K. Omenja pa, gledž na zalog za 'iooge, a«, denar so imeli, obresti so imeli, ali ni bilo ljudi, .katerim bi kaj dali I! Ako bi se bilo začelo pravočasno delati proti pelagri, hi se bilo že kaj storilo. Ker se je povdarjala tudi humauiteta ter se je celo očitala Slovencem trdost (Dr. Egger t Ta ima res vzroke, očitati Slovencem trdost!!), opozarja dr. Turna na to, da se more pač Lahom marsikaj očitati v tem pogledu ter omenja, da laški poslanci ne privolijo v zdravstveni zakon, tako da morajo roditr naše žene v gorah brez zdravnikov, ker nimajo laški gospodje srca za ljudstvo ! Končno se dovoli 4000 K iz prebitkov. Tako so hoteli Lahi.
Na to je predlagal conte Panigaj običajno, da ker je že ura pozna (pa še 8 ni bila), naj se preneha s sejo. Dr. Tuma je bil nasprotnega mnenja, ali zbornica je sklenila konec. — Na dnevni red je imela priti točka o podpori akciji proti malariji — za kar bo treba zopet dosti novcev. Kar vse pa ne gre naenkrat!
Prihodnja seja bo v četrtek pop. ob 5. uri.
Interpelacije. — Dr. Tuma je stavil v včerajnji seji celo vrsto interpelacij in predlogov, katere priobčimo vse po vrsti. Danes smo priobčili 5 interpelacij. Štrekelj je stavil predlog glede narejenih vin, dr. Treo glede melioracij. Utemeljevanje prihodnjič.
Samovoljnost Pajerjeva je velika. — Kaže se tudi v tem, da noče dati Citati interpelacij pred dnevnim redom deželnozbor-skih sej. Iz §§ 20., 21. in 22. poslovnega reda deželnega zbora je pa jasno razvidno, da morajo priti na vrsto pred dnevnim redom interpelacije. Po teh paragrafih se je ravnal točno pokojni glavar Coronini, ali Pajer je ubral svojo pot in po njegovi samovoljni odločbi pridejo interpelacije na vrsto še le po skoneanem dnevnem redu. Ker je navadno pozno, se čitajo le vprašanja, ves drugi vtis interpelacije odpade,., prav tako, kakor je ljubo Pajerju glede na slovenske interpelacije. Zadnjič ga je dr. Tuma ostro prijemal radi tega, ali obveljala je seveda Pajerjeva!
Včeraj se je udal Pajer v toliko, da je deželni tajnik naznanjal na kratko, česa se tičejo posamezne interpelacije ia predlogi, in sicer pred dnevnim redom. Ali ni se hotel udati glede predlogov, marveč jih je postavil na dnevni red prihodnje seje, ivzemši Tumov nujni predlog (glej poročilo J), pri katerem pa so pokazali Lahi in slov. klerikalci, kako jih ima Pajer na povodcu l
Učiteljska konferenca v Gorici 28. pr. m. se je prav dobro obnesla ter bila obilo obissana. Poročilo prihodnjič.
Dvojna mera. — V seji dež. zbora : 21. pr. m. je bila dnevnem redu zopet I prošnja občine Ajdovščina za podelitev podpore 5000 K. Že leta 1901. je dal to prošnjo deželni zbor dež. odboru z nalogom, naj ukrene vse potrebno. To se je zgodilo *— ali vendar so hoteli Lahi, da naj gre ta prošnja z nova v finančni odsek, in reč je šla, dasi je vprašanje vsestransko prereše- | tano. Lahi Slovencem nočejo dati ničesar, in če je podpora še tako potrebna, jo zavlačujejo, dokler le mogoče; marsikatera reč pa se po takih potih popolnoma poizgubi po odsekih. Za Furlanijo dovoljuje večina vse hitro, za Slovence pa strašno počasi, največkrat sploh nič. — Za zasutje kala v Vilesu pa so včeraj hitro dovolili znatno podporo. To je bilo strašno nujno — stoji na furlanskih tleh — vodovod v Ajdovščini pa naj jaka — napraviti se ima na slovenskih tleh.
—   Proti takemu samovoljnemu postopanju Lahov bi izdal le znaten odpor cele deseterice na slovenski strani, tako pa je pač tako, kakor je l!
Včeraj so dobili Lahi denar za zasutje kala v Vlesu, proti pelagri se je dovolila velika svota 4000 K, da bo kak furlanski conte še bolj izsesaval ljudi ter izmučene in bolne potem pehal v .locande sanitarie* — Slovencem se je pa preložila ena občinska cesta med skladovne!
V Tržiča se odpuste s koncem t. 1. vsi uradniki tamkajšnje bolniške blagajne, in sicer na ukaz politične oblasti. Dekrete so jim že dostavili. Vzrok? V dekretih ni naveden.
Treščilo Je v sredo zvečer ob nevihti v Saeiletu pri Červinjana v hišo, kjer prebiva 66 letna Marija Naši. Nahajala se je pri ognjišču. Treščilo je skozi dimnik ter ubilo ubogo starko. Otrokom ni strela nič 3torila.
—  V Tercu je treščilo v hišo D. Fogarja, ko je sedel s sinom v kuhinji. Omamilo je oba, da sta bila nekaj časa nezavestna. — V Fiu-mičelu pa je padala strašna toča; k sreči so potrgali grozdje že poprej.
Izpred sodnlje. — Cigana Jos. Stoika, rojenega 1. 1885. pri Budimpešti, so obsodili radi razžaljenja Njeg. Vel. na 6 mesecev ječe, potem ga izženejo. — Juraj Matjaševič" iz Pučišča v Dalmaciji je hotel oditi v Ameriko. Ker pa še ni bil na naboru, so ga prijeli v Cervinjanu ter poslali v Gorico v zapore. Prisodili so mu 7 dnij zapora in 10 K globe mora plačati, ali pa še 2iur sedeti. — Mihi Pušnarju iz Anhovega, 20 let star, so prisodili 2 meseca trde ječe radi pregreškov proti naravi. — Dne 10. avg. letos je padel tram pri Sv. Luciji na Jos. Mocciardi, ki je pod strmino kuhala, ter jo zadel tako, da je umrla. Poklican je bil radi tega pred sodnike Iv. Jermol, kateremu je bilo poverjeno nadzorovanje dela. Pri obravnavi so bili tega mnenja, da seje nezadostno nadzorovalo, vsled česar so prisodili Jermolu dva meseca ostrega zapora.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kurner.
Bevna družina prosi podpore od strani si. občinstva. Sprejema se katerokoli krpanje perila, tudi fino vezenje in vsa ročna dela. Ulica Angiolina št. 12., pritličje.
Listnica. — G. dop. vŠ, - Oprostite, da priposlanega dopisa ne priobčimo. Dasi je tam izražena želja brez dvoma opravičena, je vendar težko o nji pisati v javnosti. Kaj drugega 1 Zdravi!
G. dop. v K. Prihodnjič. — G. poroč. o konf. Prihodnjič!  Prosimo še obljubljeno.
Dostikrat se nudi priložnost, da se išče in priporoča pri ranjenju dobro obvezo. Pri tem najbolj pravilno in skušeno sredstvo, katero vsled svojega antiseptičnega, hladečega in bolečino olajšujočega učinka zabranjuje vnetja in poprej zaceli rane, je v celi monarhiji dobro znano praško, domače mazilo iz lekarne B. Fragner, c. kn dvorni založnik v Pragi. Ker se to mazilo tudi pri večletni shranitvi ne spremeni ali izgubi svojega učinka, naj bode isto za nepričakovane slučaje v vsaki družini vedno pripravljeno.                 2
Vojna med Rusi in Japonci.
Rusko dobrovoljno brodovjo v Ornem nioiju.
Neko poročilo iz Odese konštatira glede ladij ruskega dobrovoljnega brodovja in ruskega parobrodnega in trgovinskega društva v Črnem morju sledeče: Ne gre le, kakor se je poročalo, za sedem ampak za osem ladij dobrovoljnega brodovja in te so: ,Tam-bov", »Kostrova", .Voroneš", Vladimir", »Kiev", »Jaroslav", »Nižni Novgorod" in »Saratov", potem tri ladije ruskega parobrodnega in trgovinskega društva v Črnem morju, »Merkur*, Jupiter" in »Palada", skupno torej ednajst ladij. Te ladije so od meseca julija v Odesi, naložene s premogom, ter pripravne za odhod. Kar se tiče ladij ruske parobrodne in trgovinske družbe v Črnem morju »Meteora* in »Junone" ste obe že dne 25. t. m. odplule skozi Bospor in Dardanele.
Beservne čete pri Liaojangu. »Russkij   Invalid"   poroča, da   je   pri Liaojangu štela   japonska  armada 250.000, med temi je bilo le 160.000 do 170.000 rednih čet. Ostale čete, torej  32 do 35 odstotkov, so pripadale reservi. V ruski mandžurski armadi  je   30   odstotkov   reservnih čet; v bitki pri Liaojangu se je vdeležilo neposredno le približno 24 odstotkov reserve. V bodoče se število teh čet  v primeri s četami redne armade polagoma zmanjša. Baska armada preskrbljena z zimsko obleko Vojaška uprava je že početkom poletja naročila za vojsko zimsko obleko. Do sedaj je   dovršenih    478.000    popolnih   zimsUh oblek, kratkih kožuhov, zimskih kap, rokovic in 160.000 čevljev iz klobučine. Vse te predmete že odpošiljajo n? bojišče. Tekom  treh tednov bo že vse na licu mesta.
Zimska doba v HarMnu.
i V harbinske bolnišnice je prišlo zadnji
čas do  22.000 ruskih ranjencev. 15.000 se
jih kmalu vrne ozdravljenih v Mukden, 7000
jih pošljejo nazaj na Rusko. V Harbinu de-
menoj in med tem živim kipom Junone začenja nekaj j goditi, da naju nekaka neizprosna mod podi drugega k drugemu, pa se mi hoče časih kar zavrteti v glavi, da povprašujem sam sebe, kaj popolnejšega mo neki more doleteti v življenju?
Dne 3. malega travna, kolikor more ženska skazovati sočutja in*skrbi prijatelju, katerega je doletela težka izguba, toliko mi jih ona skazuje. Ali vendar čudna stvar; ta dobrota dela nd-me vtis mesečne svetlobe: ima blesk — brez toplote; ima vse dovršene oblike, samo duše nima ; izvira iz nakane, ne pa iz narave. Iz mene sicer govori skeptik, toda jaz se nikdar tako ne upijanim, da bi imel v tej pijanosti izgubiti svojo opazovalno sposobnost. Ko bi bila ta boginja dobrs> bi bila dobra za vse. Med tem — na primer njeni jdnošaji do mož t . mi ne dopuščajo, kar se tiče njenega srca nikakih prevar. Nesrečni Daviš ima zares tako mrzl<» kri, da ga zebe celo ob solnčni vročini, toda kako ga zebe tudi poleg nje! Nikdar Še nisem videl niti iskrice so-r *ja do njegove revščine. Ona ga tako rekoč ne vidi m ne pozna. Ta miljonar hodi sredi gizde, ki ga ob-koljuje, tako reven, da se človeka kar žalost polasti. On je navidezno malomaren za vse, toda dokler ima človek še nekoliko zavesti, čuti vendar, ako mu kdo skazuje dobrote. Najlepši dokaz je to, da se mi Daviš skazuje hvaležnega tudi raditega, da se časih razgo-varjam ž njim o njegovem zdravju.
Morda ga tudi vodi ta nezavestna vaba, na podlagi katere se slabotno in onemoglo bitje oprijemlje močnejšega ? Jaz, resnica, kadar vidim njegovo kakor kreda bledo lice, ki ni večje od moje pesti, njegove noge, podobne palicam, njegovo drobno postavo, zavito celo ob času vročine v topli svršnik, ga vsikdar odkritosrčno pomilujem. Nočem pa se niti sam pred
seboj delati boljšega, nego sem v resnici. To sočutje pa me ne odvrne od ničesar. Beljuga živi radi tega, kakor pravi Skakespaere, da postane plen jegulje. Že večkrat me je napolnilo z začudenjem to, da kadar gre za žensko, postanejo možje, neusmiljeni drug do drugega; to je nekak ostanek živaljskega nagona, ki zapoveduje, boriti se za samico na življenje in smrt. V taki borbi, kadar zavzame med ljudmi izjemno stališče, gorje slabejšim! Celo čast je ne ovira; pač pa jo obsojuje brezobzirno samo vera.
Dne 12. malega travna.
Že skoro deset dnij nisem pisal. Prelom je napočil že pred tednom. Pričakoval sem že naprej, da se to izvrši na morju. Te vrste ženske, kakor je Lavra, celo v trenutkih spozabljenja ne pozabijo na primerna tla. Ako celo dobra dela opravljajo le radi tega, ker se jim to prilega, tem bolj jim je treba te lepote v padcu. S tem se druži zaljubljenost v nenavadne reči, ki izvira ne iz poezije, ki tiči v njihovih dušah, marveč iz volje lepšati se z vsem, kar le more služiti človeku v okras. Nisem zgubil glave še tako daleč, da bi glede Lavi-e spisminjal svoje mnenje, toda v resnici ne vem, ali nima pravice biti taka, ka-koršna je, ter si misliti, da so celo solnce in zvezde tu radi tega, da bi se mogla dičiti  ž njimi.
Brezobzirna lepota mora biti po naravni poti neizmerni egoizem, kateri podvrže sam sebi vse. Lavra je poosobljenje te lepote, in nihče nima pravice zahtevati od nje več nego to, naj bi bila vedno in povsod zala   - vsaj jaz ne zahtevam ničesar več...
Blagrujem svojo veslarsko spretnost, kateri na hvalo moreva biti na svojih sprehodih v čolniču na morju sama. Pred enim tednom mi je rekla Lavra ob času največje vročine, da hoče odrkiti na morje.
Ona se nalik Hekati kaj rada praži na solncu. Lahen piš je naju zanesel dovolj daleč od obrežja ter nakrat utihnil. Najino jadro je upadlo ob jamboru. Solnčni žarki, odbijajoči se kakor zrkalo od gladke vode, so še povečali vročino dneva, dasi je bil že minil poldan. Lavra se je vlegla na indijansko plahto, ki je pokrivala dno čolniča in oprla glavo ob vajšnioo, ležala nepremično, zalivana z rdečkasto svetlobo solnčnih žarkov, ki so prodirali skozi baldahin čolniča. Polastila se me je čudna lenoba in ob enem pri pogledu na to žensko, katere mične oblike so se razločno videle pod lahno obleko, se me je polaščeval tropet zanosa. Tudi v njej je tičala nekaka onemoglost; oči je imela meglene, usta na pol odprta, vsa postava je bila videti bolna in onemogla. Ko sem uprl vanjo svoj pogled, je zapirala trepalnice, kakor bi hotela reči: »Evo, kako slaba sem...«
Zelo pozno sva se vrnila v vilo, in ta najina vrnitev mi še ostane dolgo v spominu. Po solnčnem zahodu, ob času, v katerem se nebo in morje stopi v eden sam blesk brez meje in ločitve, je nastala noč tako raična, da druge njej podobne še nisem doživel na Rivieri. Iz morja je priplaval velik, rdečkast mesec ter oblil temo z nežno lučjo in ob enem vrgel na morje širok prod leskeče se svetlobe, po katerem sva jadrala k obrežju. Morie je kakor po navadi lahno kipelo. Iz majhne pristaju so n*>ma doletavali na ušesa glasovi ligurskih ribičev, ki so prepevali v zboru pesmi. Piš je nastal znovič, toda prihajal je od kopnega sveta ter don&šal s seboj vonjavo cvetja pomaranč. Dasi se ne znam zatopiti popolnoma v noben vtis, bil sem vendar pod čarom te neizmerne miline, ki se je povzna-šala nad kopno zemljo in nad morjem, počivaje nalik rosi na predmetih in na dušah, ves prevzet. Nekaj časi sem zrl na to kakor Helena krasno žentuco, kije
lajo velike priprave za zimski tabor, ker namerava Kuropatkin tam baje prezimiti. Koliko časa bo Se trajala vojna? Švedskega častnika, ki ga je njegova vlada odposlala na bojišče, je prašal Kuropatkin, kako dolgo misli ostati v Mandžuriji, nakar dobi odgovor: »Do konca vojne«. — »Tako dolgo, ah tako dolgo* odgovori Kuropatkin, »potem pridete domov s sivimi lasmi*. Se non e vero...   ,
Port Artur.                  --
Ruske torpedovke so te dni izšle iz Port Arturja ter ujele več japonskih džunk, ki so bile namenjene v Daljni. — Iz Šsngaja poročajo o silnih napadih Japoncev na Port Artur, zlasti je bil silen napad v noči 26. pr. m. Japonci so napadli utrdbe od taku-šanske strani, pa so bili odbiti. Ogromne škode so jim provzročile mine, ki so eksplodirale. — Japonci so prišli baje do 1600 korakov pred Port Artur. — Pri zadnjih napadih na Port Artur so izgubili Japonci 7000 mož. — Steselj se more braniti v Port Ar-turju brez vsake druge pomoči baje Se 6 mesecev.
Spremenjena vojaška služba pri
Japoncih. Japonska vlada je izdala naredbo, s katero  se podaljša službena doba rezervistov II. razr. od 5 na 10 let. Rezervisti bodo šele s 37 letom prosti vojaške službe. O generalu Steslju se je govorilo, da je Švicar, da je Avstrijec itd., v resnici pa je Rus, potomec stare vojaške rodbine. Stari oče Steseljev se je udeležil  leta   1812. vojne proti Napoleonu kot generaliajtnant.
"Sovo Japonsko posojilo. Japonska vlada je sklenila, najeti novo notranje posojilo v znesku 80 milijonov jenov (400 milj. K.)
Japonci zavzeli 3 utrdbe. ,Daily Mail* poroča, da so vzeli Japonci pred * Port Arturjem utrdbe št. 4., 5. in 6., ali veliko vprašanje je, če jih bodo mogli držati, ker se nahajajo te pozicije v obnožju velikih topov v glavnih trdnjavah. — Na Japonskem vlada strašna nevolja, ker Port Artur še ni vzet.
Kanjonih In bolnih je japonskih vojakov baje nad 45000. Tako se poroča neuradno iz Tokia.
Pred Mukdonom no bo bitko? Ruska vlada je baje zagotovila Kitajce, da ne onečasti grobov Kitajskih cesarjev pri Mukdenu, in Kuropatkin je rekel baje kitajskemu guvernerju, naj se obrne rajši na Japonce, da ti ne provzročijo bitke pri Mukdenu.
Načrti za vojno po zimi. V Tokiu kaj različno sodijo, kako se bo vršila vojna po zimi. Splošno mislijo, da bo maršal Ojama, dokler mu bo dovoljevala temperatura, potiskal Kuropatkina nazaj. Ako pa mraz ustavi vojne operacije, Ojama neha prodirati ter obdrži svoje pozicije do spom-
ladi. Japonci so imeli ob kitajsko japonski vojni zimsko vojno v Mandžuriji, toda takrat so bile razmere vendarle malce drugačne.
NeniSkI princ na Japonskem.
Princ Karol Anton Hohenzollern jedo-šel v Tokio, Sprejeli so ga zastopniki oblasti. Princ Yamšina in baron Kamura sta ga v spremstvu častne straže spremljala v palačo Shiba, kjer bo nekaj dni cesarjev gost, predno odrine na bojišče.* Del listov jato^i!irhazJjtstičmr -pozdravlja**« povdarja prijateljstvo med Nemčijo in Jipdnsko. Posebno se odlikuje list Kokumin, ki je poprej jako nezaupljivo pisal o Nemčiji. Večina listov pa le na kratko, toda s spoštovanjem poroča o prinčevem dohodu. Dogovor med Japonsko In Kitajsko ?
»Novoje Vremja" meni, da je mir pred Mukdenom povzročil dogovor med Japonsko in Kitajsko, da se v bližini ces. grobov ne bo prelivala kri.
Porodila t domovino.
Japonska vlada je iznašla novo in koristno rabo dopisnice. Japonske vojaške oblasti so, vedoč, da vojaku v vojni iz katerega vzroka koli ni vedno mogoče svoji družini domov pisati, dale natisniti dopisnice, pod katere zapiše vsak vojak le svoje ime, oziroma pritisne svoj pečat, ki ga nosi seboj. Besedilo take dopisnice se glasi: „To naj Vam naznanja, da še živim ter sem zdrav. Svojega naslova Vam ne morem dati, ker ne vera, kje bom jutri. Toda Vaše pismo me gotovo dobi, ako naslovite odgovor na kraj, čegar ime je natisnjeno na poštno znamko. Pozdravite družino in prijatelje 1*
Vladlvostoško brodorje na pohodu.
Po poročilih iz Petrograda je ruska križarka »Rosija* 21. t. m. v spremstvu torpedovk odplula iz Vladivostoka na široko morje in na tem pohodu zajela japonsko transportno ladjo »Saganiniaru", obsegajočo 1200 ton., ki je last družbe »Nippon-Juzen-Kajša*. Ladja je imela na krovu streljivo in provijant. Posadka 56 me ž je bila ujeta. Pamik so ruske torpedovke odvedle v Vla-divostok.
Novo ruske vojne ladje.
Ruska vlada je naročila pri francoski družbi »Compagnie des Forges" 11 torpednih lovcev najnovejšega tipa in 4 križarke tipa „Bajan".
Zadnje vesti. Z bojišča ni posebnih poročil. Japonci naskakujejo Port-Artur, pa brez posebnega vspeha. — Ruski car se nahaja v Odesi, kjer pregleduje čete, ki odidejo v Mandžurijo. — Japonci proti Mukdenu počasi prodirajo. — Japonci so izdali oglas za vojaški nabor mnogo prej nego navadno.
Razgled po svetu.
Kranjski deželni zbor, — V torek je bi) otvorjen tudi kranjski deželni zbor. Pričakovane obstrukcije od strani klerikalne stranke ni bilo, ali začeli so na drug način komedijo. Dr. Šusteršič je  predlagal nujno,
naj se dovoli dež.' odboru 150.000 K za razdelitev bednemu prebivalstvu/ — To je le stari švindel. Klerikalci nočejo rešiti proračuna, dež. odbor naj daje in daje. Šusteršič je hotel kar nakrat votacijo 150.000 K, ne da bi se povedalo, kje naj se dobi denar. Dr. Tavčar in Schwegel sta povedala Šuster-šiču, da se mora rešiti taka reč le normalnim potoni. Nujnost Šusteršičevega predloga je bila odklonjena. Klerikalci so stavili ta predlog samo za to, da bodo farbalfneuke ljudi, da liberalci bnčejo kmetu le zlo ter da nimajo zanj srca — v resnici pa ga nimajo klerikalci, ker drugače bi se lotili dela v zbornici in v odsekih, pa bi se naravnim potom dovolilo lahko še več bednemu prebivalstvu. Volitve v odseke so klerikalci odklonili.
Zanimivo je zlasti to, da je dež. glavar, sam klerikalec, ostro grajal klerikalne farba-rije glede deželnih financ ter se obrnil tudi proti dr. Šusteršiču in dr. Schweitzerju — tako da so se sešli takoj klerikalni poslanci ter se čudoma vprašali, odkod tako govori deželni glavar. Celo v »Slovencu*' so potem nastopili proti njemu! V včerajšni seji je že razgrajal Šusteršič.
Istrski deželni zbor. — v seji 28. t. m. so sprejeli nujni predlog proti ponarejanju vina. Med hrvatskim govorom posl. Trinajstiča je galerija razsajala po stari navadi. Benatti je interpeliral glede izgona laških državljanov. Večina je sklenila odvzeti lokalnim odborom bratovščin upravljanje | zakladnih glavnic ter jih izročiti deželnemu odboru.
Dalmatinski namestnik Handel. — Z Dunaja poročajo, da hočo ministerski pred-, sednik dr. Koerber na vsako ceno vzdržati barona Handla v Dalmaciji, On je Handla poslal za namestnika v Dalmacijo, češ, da je njegov najboljši uradnik, a odpust Handlov bi bilo desauviranje njegovih besed.
V Hoi '»urgu sta se sešla laški ministerski predsednik Giolitti in nemški državni kancelar grof Bftloiv. Pravijo, da bi bila to nekaka demonstracija trozvezi v prilogi Ali če je tako, tedaj bi morala biti poleg zastopana tudi Avstrija! Ali ta je le za to tu, da se žrtvuje na dobro Italije in Nemčije!
Dojilja laškega prestolonaslednika.
— Zdravnik italijanske kraljice dr. Quirico je izbral med Pijemontezinjami dojiljo za novorojenega prestolonaslednika princa Hum-berta. Dojilja je žena nekega gozdarja v Rac-cenigu, 24 let stara, ter mati lepega in čvrstega sinčka. Določena ji je plača 600 kron mesečno, a po dveh letih se ji določi dosmrtna renta 100 kron mesečno.
Jugoslovanska omladlna Kuropat-klnu. — Jugoslovanska omladina: Srbi, Bolgari, Hrvatje in Slovenci, so poslali povodom sestanka v Belemgradu pozdravno brzojavko Kuropatkinu v Mukden, v kateri so naznanili svoje simpatije za Rusijo ter željo, da bi zmagalo rusko  orožje. Po pre-
teku 30 ur je prišel od Kuropatkina odgovor, v katerem se toplo zahvaljuje jugoslovanski omladini.
Belgrad ob času kronanj«. — Povodom kronanja kralja Petra je došlo v Beli-grad 30 - 40.000 tujcev. Beligrajski listi so izračunali, da so.potrošili tujci v Belemgradu okoli 1.000.000 dinarjev (kron). Dnevno je dovažalo tujce po 7 izrednih in IS rednih vlakov ter 32 ladij. Na dan kronanja še zaklali v Belemgradu 2500 volov in telet. Zmanjkalo pa je šampanjca, ker karkoli ga je bilo v Belemgradu, vsega so popili gostje.
Poneverjenje. — Kancelijski oficijal ministerstva za bogočastje Fran Draschtik, kateremu je bilo poverjeno vodstvo upravnih pisarskih in kancelijskih poslov umetne obrtne__ šole avstrijskega muzeja, Je poneveril 26.000 kron ter zbežal.
Drufitvo .Zvezda" na Dunaju vabi svoje člane in druge na Dunaju bivajoče Slovence k zabavnemu večeru v nebeljo 2; t. m. v dvorani ,Wiener Ressource," I., Reichsratstrasse 3. Predaval bo dr Fr, GčstI o dejanjih v nezavesti in omračenju,
LaSka Jurldiena fakulteta t Inomostu, — ,Wiener Zeitung*je priobčila v torek odredbo ministra za uk in bogočastje glede vstanovitve provizorične pravne in državnoslovne fakultete z laškim naučnim jezikom.
Začetkom šolskega leta 1904/5. se torej ustanovi v Inomostu posebna samostojna ju-ridična fakulteta z laškim naučnim jezikom. Ta fakulteta bo popolnoma ločena od vseučilišča ter bo imela naslov j »Provizorična pravo in državnoslovna fakulteta z laškim naučnim jezikom v Inomostu". — Na tej fakulteti bo poleg rektorja opravljal dekan posle akademičnega senata in kolegij profesorjev. Početkom šolskega leta 1904/5. se konstituira profesorski kolegij, ki izvoli dekana in to pot tudi poddekana. Na tej fakulteti se vrše predavanja v laškem jeziku, ki je tudi notranji uradni jezik fakultete. Promocija kandidatov te fakultete se bo vršila pod avktoriteto vseučilišča v Inomostu. Istodobno je dunajski uradni list priobči imenovanja več profesorjev te fakultete.
251etn!ea avstrljsko-nemške zveze. — Povodom 25 letnice avstrijsko-nemške zveze 23. t. m. sta si doposlala medsebojno cesar Franc Jožef in cesar Viljem, kakor tudi grof Goluchowski in grof Bu!ow, prijazne brzojavke, v katerih se je poudarjala važnost zveznega jubileja. Javnosti se je to »veselje" nekako zamolčalo, ker na pristojnem mestu itak vedo, kaka malo simpatij je med prebivalstvom za prisiljeno zvezno razmerje.
Strankarski škod avstr. soc. demokracije se je sešel dne 26. t. m. v Solno-gradu. Zastopana je tudi nemška in ogrska soc. demokracija.
VezttT zadnje dni močno bljava. Goreča lava leti do 150 m visoko. Stene glavnega žrela so dobile tako velike razpoke, dal se najbrže zrui.. * v žrelo.
ležala v mesečni svetlobi pred menoj, ter si domišlje-| val, da živim v času nekdanjih Grkov in da jadrava do svetih oljkinih gajev, v katerih se izpolneV Eleuzijske tajnosti. Najini navdihi so se mi zdeli slični ne le zanosu strasti, marveč nekakšnemu kultu, nekaki mistični zvezi s to nočjo, s to pomladjo, z vso naravo.
Dne 15. malega travna.
Napočil je dan najinega odhoda, toda nisva odšla. Moja Hekata se ne boji solnca; za Davisa je ono zdravnik, meni pa se bo godilo istotako v Švici kakor tukaj, čudna misel mi je prišla v glavo; nekoliko se je branim, vondar pa jo izpovem odkritosrčno: evo, zdi se mi časih, da duša kristjana, naj bi se tudi vir vere posušil v njem popolnoma, ne more živeti le od lepote oblike. To je sicer zame kaj otožna iznajdba, kajti ako je istinita, pa se mi izpodmakne izpod nog ta podlaga, na kateri sedaj stojim. Ta misel pa se mi pogostoma vrača. Mi smo ljudje z drugačnejšo oliko. Naše duše imajo vse polno gotiških strelie in pregib-kov, katerih se ne iznebe" in katerih niso imele duše Grkov. Naše se povspenjajo po nagonu kvišku, njihove — so se raztegale ugodno in preposto nad zemljo. Oni izmed nas, v katerih se preliva duh Helade, močneje, nego v drugih, potrebujejo v resnici lepote za življenje ter jo v..eto iščejo, toda ti nehote' zahtevajo, naj bi Aspazija imela oči Dantejeve Beatrice. Podobna želja tiči tudi v m mi. Kadar pomislim, da ta prekrasna človeška žival — Lavra — pripada meni in da bo pripadala, doiler bom hotel, me prevzema dvojnotera in popolna radost: radost moža in Čestitelja lepote; ali vendar mi še nečesa nedostaja in mi je nekako soparno. Na oltarju mojega grškega tempelja stoji boginja iz mramorja — toda moja gotika je prazna. Priznavam, da me je doletelo nekaj, kar se opira malone
ob brezkončnost, ne morem se samo ubraniti mislim,! da ta popolnost vleče za seboj senco. Nekdaj sem si mislil, da Goethejeve besede: »Vi boste podobni bogovom in živalim« zagrinajo življenje ter so poslednji izrazi njegove modrosti; sedaj pa, ko izpolnujem to zapoved, čutim, da v njej ni angelja.
Dne 17. malega travna. Daviš me je dobil danes sedečega na podnožniku, z glavo oprto ob Lavrina kolena. Z njegovega brezkrvnega lica lica in ugaslih očij ni iiginil niti za trenutek izraz malomarne potrtosti. V svojih mehkih čevljih, zakvaukanih z indijanskimi solnci, je smuknil mimo tiho kakor duh ter šel v svojo biblioteko. La?f? je bila videti vzvišena, ko so se ji oči zalesketale od nevkrotljive jeze. Jaz sem se dvignil, ter čakal, kaj še vse pride. Šinilo mi je v glavo, da Daviš morda pride iz biblioteke s samokresom v roki. V tem slučaju sem bil namenjen vreči ga z ogrtačem in čevlji vred skozi okno. Toda ni prišel. Čakal sem ga dolgo, ali zaman. Ne vem, kaj je delal ondi; ali je premišljeval svojo revščino, ali se je jokal, ali je ostal popolnoma malomaren. Sešli smo se vsi trije šele pri zajutreku, in se vsedli, kakor bi se ničesar ne bilo pripetilo. Morda se mi je le v domišljiji dozdevalo, da obrača Lavra vanj svoj jezen pogled; v njegovi apa-tiji pa je bilo tudi zapaziti nekak bolestnejši izraz nego navadno. Priznavam, da mi je tako razvozljanje te zadevo bilo bolj zoperno nego vsako drugo. To lice sem videl potem pred seboj ves dan in evo, še sedaj stoji pred menoj kot nemo očitanje. Nisem sicer prepirljivec, toda pripravljen sem biti odgovoren za to, kar delam. V ostalem pa sem plemič, ter bi mi bilo ljubo, da bi ta človek ne bil tako majhen, bole-hav, na pol mrtev, z eno besedo: tak nesrečen pohabljenec. Zdi se mi, da začutim neke odurne občutke,
kakor bi bil dal zaušnico pohabljencu — in le redko ke-daj se čutim tako nezadovoljnega.
Odrinila pa sva vendar, kakor po navadi, na morje, ker nisem hotel, da bi si Lavra mislila, da z obzirom na Davisa tega ne smem storiti; toda ondi je prvič prišlo k nesporazumljenju med nama. Izpovedal sem ji svoje dvome; ko pa se jim je začela smejati, sem ji rekel naravnost:
»Ta smeh se ti ne prilega, a pomni, da smeš storiti vse, izvzemši to, kar se ti ne prilega.«
Takrat je ona naježila svoje skupaj zraščene obrvi in mi odgovorila z grenkobo:
»Po tem, kar se je pripetilo med nama, moreš še bolj brez kazni žaliti mene nego Davisa.«
Vspričo takega izgovora mi ni ostalo nič drugega nego prositi jo odpuščanja, zato je tudi kmalu nastala med nama sloga, in Lavra je jela govoriti o sebi. Dokazala mi je še enkrat svojo bistroumnost. V obče, kolikor poznam ženske, so mi vse v nekih pogojih kazale nepremagljivo voljo, pripovedovati mi svoje dogodke. Jaz jim tega ne zamerim, ker mi to samo dokazuje, da čutijo potrebo, opravičiti se v lastnih in tujih očeh, katere potrebe mi niti ne čutimo. Mimogrede rečeno, nikdar še nisem srečal ženske tako razumne, ki bi v onem pripovedovanju ohranila primerno, umetniško mero, niti tako resnicoljubne, ki se v tem slučaju ne bi poslužila laži v boljše svoje opravičenje. V tej zadevi pozivljem na pričo vse moške, ki pri priložnosti morejo ob enem potrditi, da podobni dogodki padca so vsikdar drug drugemu podobni, zato tudi nenavadno dolgočasni. Lavra je jela praviti o sebi tudi z neko vneto zadovoljnostjo, toda na tem se je tudi omejila podobnost padca z drugimi padlimi angel ji.
(Daljo pride.)
Protlzorlčm trgoTlnska pogodb* med Arstro-Ogrsko In Italijo. — Znano je že, da je med našo državo in Italijo sklenjen nov provizorij do konca leta 1905. Udobnosti pa, ki jih je uživala Italija v zmislu .vinske klavzule*, nehaio popolnoma s koncem tega leta. Le vina za »rezanje", ki bodo uvožena do tega Časa, se bodo smela rabiti v ta namen do konca leta 1906. To se bo godilo pod nadzorstvom finančnih oblasti. — Produkcija vina in trgovina *z vinom se v visoki meri zanimata za vprašanje: kako se.bo vršilo to nadzorstvo nad italijanskimi vini za »rezanje* ? Dunajski listi poročajo: .Rezanje", to je mešanje \ma, uvoženega iz Italije, z domaČimi vini, se bo vršilo pod carinsko- uradnim nadzorstvom. Ali to nadzorstvo ne bo brezplačno, ampak bodo oddelki finančnih straž sistemizovane - treske"za nadzorovanje izterjavali od strank. Se .nerezana" italijanska vina bodo v dobi do konca leta" 1906. pod nadzorstvom carinske oblasti. To nadzorstvo se bo vršilo, kakor bo želela stranka: ali tako^da se na-denejo pečati na sode, ali pa da se bo vino hranilo v primerno zavarovanih magazinih. Namen takemu nadzorstvu bo, da se prepreči zlorabnc prekoračenje proporcije v »rezanju*. Z ozirom na okolnost pa, da treba vino pretakati, da se ne pokvari, bodo stranke gledale, da izvrše .rezanje", kakor le možno hitro po zacarinjenju, da se tako izognejo dragemu finančnemu nadzorovanju. Pričakuje se, da dovoljenje dveletne dobe za rezanje italijanskih vin postane s tem manje škodljivo za našo vinsko produkcijo.
Trikrat skeMl t vodo. — Pri Mod-lingu je skočil neki 77 tet stari laški delavec Dom. De Col v vodo. Neki mesar ga je'potegnil na suho. Ali tu se je Lah zopet zagnal v vodo. Mesar ga je zopet izvlekel na kopno, pa Lah je zopet skočil v vodo. Na to so potegnili Laha zopet iz vode ter mu zabra-nili ponovni poskus, skončati življenje, krotili so ga policiji.
Stoletnica t zaporu. — Te dni je orožništvo iz Celja eskortiralo 6 žensk v Begunje, med katerimi je bila ena slara 99 let 6 mesecev ter je bila obsojena na 31etno ječo, ker je zastrupila svojega moža. Ženica, ki bo obhajala v zaporu stoletnico, je Se precej brhka za svojo starost, še šiva in vdene sukanec v iglo brez očal.
O seeesljl je objavil dr. Kratiš, kon-zervator umetoiško-historične centralne komisije, docent in častni doktor graškega vseučilišča, uničevalno sodbo. V spisu pravi, dajesecesija nasilno samovoljstvo v dekoraciji in kompoziciji, ki ni nastala iz kulturnega življenja in umetniškega okusa ter se vsled tega tudi kmalu izdivja in umre.
Hudi« v tiskarskem stroju. — Na Bavarskem je prešel neki liberalni časnik v drugo založbo. V tiskarni so dobili neki že star stroj, kater! so sklenili prodati. Ko je bil prepeljan stroj v drugo tiskarno, mu niso nič kaj prav zaupali, ia ker je imel odslej služiti klerikalnim namenom, so ubogi stroj kadili s posvečenim kadilom, da bi šel iz njega zlobni, liberalni hudič. Tako je padel brdek stroj na sroja stara leta v pobožnost, in upati je, da ne zaide več v liberalne grehe in zmote!
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathreinerje^o
Kneippovo sladno kavo
kot primes  vsaU« danji kuvni pijači.
Prilika!
Radi preselitve se proda: Slasovir v najboljšem stanu tovarne
J. Bosendorfer.
Ženska dvotolo, skoraj novo.   — Diirkopp.
Papip wlwiw s kletko vred.
Razne poljske priprave, ognjegasna
pumpa itd.
Naslov daje upravništvo.
Božjast,
Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjiži o o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v pjir. Sehwannen-Apoteke, Frankfnrt a. H.
Naznanilo.
Slav. občinstvu naznanjam, da sem si nabavil novi voz (žardinero), s kojim bodem vozil v Št. Peter k vlaku na Ajdovščino ob 2.22 in dovažal k •Zvezdi* v Gorico vsaki ponedeljek in Četrtek zjutraj ob 7.29, ko pride vlak iz Ajdovščine. — Gena vožnje 25 vin.
Voziti začne 3. oktobra 1904.
Za obilo udeležbo se priporoča
VSnko Spazzapan
pri »Zlati zvezdi« trg sv. Antona.
Delavnica cementa in umetnih plošč
Ivan Maroni
v Gorici, tskališče Frana Josipa.
Tovarna kvadratnih plošč iz cementa jednobarvnih. Izvršujejo se vsakovrstna dela za stavbe, stopnice, verande, umetne plošče, cevi itd. Izdeluje kvadratne plošče za hodnike. Cene zmerne.
Anton Krušič
krojaški, mojster in trgovec Corso Giuseppe Verdi št 33
izdeluje
vsakovrstne obleke = <<      za vsak stan,
kakor tudi
za civilne, vojaške In držav, uradnike.
Za vse obleke je vedno v zalogi
raznovrstno  ravnokar   došlo
sveže angležko i domaSe blago
za jesenske* :d zimsko dobo.
trna zalogo gotovih Qblek in
površnih sukenj za vsak stan.
Cene zmerne.
Xarol praščil^,
pekovski mojster in   sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča  se slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna naročila  ter  obljublja soiidn.
postrežbo po jako zmernih cenah.
Andrej Fajt
pekovski mojster j
v Gorici Corso Franc. Gius. št. 2.
fllijalka V isti ulici št. 20.
Sprejema naročila vsakovrstnega
= peciva, tudi najfinejega, za nove
Z maše  in  godove,  kolače  za  bir-
~ mance, poroke  itd.  Vsa naročila
izvršuje točno in natančno po želji
naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah.
Za velika   noč   priporoča   goriško _ pince, potice Itd.                S
Anton Potatzky v Gorioi.
Na sredi RaStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO !N DEBELO.
Najceneje kupovaišce nirnberškega Id drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in prtnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za kroj aH in Čevljarje,        11
Svetlnjlce. — Rožni venci. — Masne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebno Bt:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.    3     35-S
Prva koncesljohlraiia delavnica z motornim obratom za lino mehaniko, fiziko, matematiko, optiko, fino bruSenje in poliranje itd. Vpeljava strelovodov, brsojavov, hišnih tele« fonov, plina in vode. Poprave se IzvrSuJeJo hitro In po ceni.
M »it U Igel
Gorica, za vojašnico.
| Preoizljska delavnica predmetov za merjenje. i                  Bogata zaloga
j raznih predmetov za razsvetljavo za plinovo j                         in električno luč.
I Posamezni deli za električno, plinovo vodno in parno vpeljavo. Pumpe, Železno in kovinske , cev: Zaloga mesarskega orodja, kuhinjskih | nožev, brivskih britev, gkarij itd. | Razpcšiljatev na deželo se izvrši hitro In — po ceni. —
•ˇVVTVVVVTTVVVVfTTVvTTVVVvTVVV?«
Gorica  -5**=-   Gorica
Klimatično zdravišča.
Hfitel Sudbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtoraobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
Edina slovenska kleparska delavnica
=:.j= v Gorici ¦==. ,
Karol Čufcr
ulica Sv. Antona št. 1.
Se  toplo  priporoča slav. I občinstvu v mestu in na de- { želi za izdelovanje vseh  kleparskih izdelkov, kakor cevij za vodo, žlebe za poslopja, kuhinjske priprave*  Itd.    Prevzame   tudi vsako   popravo   po  zmernih cenah.  Zagotavlja  točno  postrežbo in pošteno delo. Izdeluje tudi zlate napise za trgovine.
Konfekcijska trgovina
J. Medved - Gorica
Corso Giuseppe Verdi št. 38.
Opozarja si. občinstvo na  svojo velikansko zalogo izgotovljenega
blaga za gospode, gospe in nedorasle. V zalogi je velika izbera možkili bavelokov    .      od 12 K naprej možkih zimskih sukenj (ulstrov)    .    .   „   18  „       „ v>      oblek........„   19 „      „
WrWmm Po meri se izdelujejo najfineje obleke, -•H
ZLATAR
DRAGOTIN  VEKJET
10. VECCHIET) =   Corso 47 - TRST - Corso 47   =
Priporoča  svojo   prodajalnico  zlatanine,   srebrnine   ter   žepnih, zlatih in srebrnih ter.
Sprejema naročbe ter poprave zMihin%rWfmh p^mBiX5Tter žepnih ur.
Velika izbdr srebrnine za darila.
Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro.
: ,: ~......„:   Cene zmerne.   —.......-
Pristno ljubljansko kislo zelje in repa
v sodčkih po
25, 50, 101 in 200 kg, v trdnih posodah; nadalje
= lep krompir =
v vsaki količini je na prodaj pri
N. Terškan
Ljubljana, Hradeckijevo predmestje 23.
P4T* Najnižje cene in točna razpošiljatev! "WiM
** Mizarska zadruga ^
v Gorici — Solkanu
"ZZZZZZZZZZZ^ZZZZ.    vpisana zadruga z omejenim jamstvom                             ¦
tovarna s strojeviiim obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
vseh slogov
-------......¦ - -  : ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. ~     "   .-——
Podružnica v Trstu Via di Piasza voocnta t. Zastop-v Spljotu tor Orljentu.
Cene zmerne, delo li6no in solidno.
)\nton 3vanov pečenko - Gorica
Velika zaloga
pristnih belih in črnih vin iz lastnih m drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja-na dom in razpošilja po železnici na vse kraje..8V.atrorogerske monarhije v sodih od 56 i naprej, "fta zahtevo pošilja tudi uzorce.
Zalog^ piva
»žtelniške družbe združenih pivo-varen Zalee-Zaški 7rg in plzenjskega piva .prazdroj* iz sloveče češke »meščanske pivovarne**.
Zaloga ledu, karerega se oddaja le na debelo od 100 kg naprej.
Cono zmerno. Postrožba poitona ta točna
lr, Podbersič,
autoriz. kamnoseški mojster, Gorica, tržaška ulica Šteu. 17.
-------   Priporoča   -----—
se slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh vernih duš dan
= svojo bogato zalogo —-
različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 kron *n više.
»I-
» = »
o =r ™
^2 «° & < 3 •L.
I'S
||l
o o i
lt{
ti
Št. 1381.
Razglas.
Vsled sklepa občinskega zastopa z dne 24. t. m. razpisuje podpisano županstvo službo občinskega redarja v župani ji Komen, ko-jemu je zajedno s to službo opravljati tudi opravila obč. obhodnika in drugo.
Služba proti 3-mesečni odpovedi z letno plačo 500 K in potrebno uniformo.
Redno opremljene prošnje naj se vložijo do vštevši 9. oktobra 1.1. na to županstvo, katero daje na zahtevo tudi potrebna pojasnila,
Županstvo občine Komen,
dne 25. septembra 1904.
Župan:
I. Švara.
Naznanilo.
Uaojam si naznaniti slav. občinstvu, da sem otvorila Y ulici Leoni št. 4
ljudsko   kuhinjo
kjer točim tudi Punti^msko pivo. Jedi so pripravljene ob vsaM uri.    Cene zmerne.
Nadejaje se, da me bo slav. občinstvo podpiralo, biljem spoštovanjem
Ipavic Alojzija.
Tovarniška zaloga svilenega blaga
„AHa Citta di Lione"
v Trstu, Piazza della Borsa št. 3. =
Lyon, Rue de la Republique 3.
Za jesensko in zimsko dobo
je dospelo razno svileno blago, novosti za bluze in obleke, kakor tudi ——. mične novosti iz pristnega angleškega modnega baržuna za bluze. =
Posebnost: Svila dvojne širine,
gladka kakor tudi lisasta. V zalogi ostali kosi blaga letne dobe se prodajajo po jako znižanih cenah. Prodaja na drobno in debelo po tovarniških cenah. Uzorei se na zahtevo pošiljajo na deželo poštnine prosto. ^PH =   Razprotfafalcem ugodnosti.                 ~
Prodaja letlii
umetnega, zdravstven ga
Magistratna ulica štv. 6 tovarne
Josipa Goritip.
Najnižje cene in točna razpošiljatev! |
Najnižje cene in točna razpoilljatev!
Jakob Šuligoj
ur ar c. kr. želesnic
v Gorici Gosposka ulica 25.
priporoča
šivalne stroje najnovejših sistemov
najbolj trpežnem tudi zanesljivo ceneje nego drugje v Gorici. Da se o tem vsakdo prepriča si lahko ogleda mojo zalogo v Gorici m na Tolminskem pri J. Šuligoju, urarju pri Sv. Luciji. Cene so tovarniške.
nadalje priporoča
raznovrstne ure, =====
kakor najfineje švicarske in pariške ure, najbolj natanjeno in trpežne. Cene od i krone naprej
n • i Naznanjam, tla dajem ceneje in boljše ure nego vse UpOMU! krakovske in drage židovske firme, ker kupujem ure v veliki množini ter garantiram vsak komad. Le ogledati si treba mojo bogato zalogo.
c. in kr. dvorni založniki Heinriehhof Dunaj I. Opera Ring1 5.
Težko posrebrnjeno
namizno orodje In posodja vseh vrst
(žlice, vilice, noži itd.)
Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti.
Največja izkera najlepših modelov.
PP-IluBtrovan cenik na zahtevanje.-*0| Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno  znamko in ime Christofle.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Načalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902  tako *
Hranilna vloge se obrestujejo po 47»%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentnl davek plačuje pos. sama.
Posojila: na vknjižbe po 5'/»%, na varBčino ali zastavo 6%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 5Vi%-
Stanj« SI. dec. 1903. (v kronah): Olanov 1777 z deleži K = 123.644. — Hranilne vloge 1,416.573 66. —Posojila 1,471.650*43 — Vrednosthiš 162.162-93 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 70.125 85.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Tolefou St. 79.
Ravnokar je izšla
== v zalogi     "~
p  J. Blasnika nasL v Ljubljani  n
VELIKA
PRATIKA
za navadno leto 1905,
ki ima 363 dni. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družbi?
fCy* Blasnikova „Velika Pratika", ktero izdaja c kr. kmetijska družba že nad pol stoletja, izhaja od svojega rojstva že čez sto let, je etliiiolc prava, starodavna „I»ratika", ktero je mnogo let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleivveis in v. S. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte vedno le Blasnikovo „Veliko Pratilso", vsako drugo zavrnite kot nepravo!!!
Jfel. Fratika" itan 24 v.
,VeI. Pratika" »tane 24 v.
Že nad 50 let je
odkar jo postal
Singerjev ^3
sistem najpopolnejši
tudi pri šivalnih strojih za družine.
Šivalni stroji Singer so v razprodaji samo v naših
zalogah, katero so v vseh glavnih krajih. V Singerjevih zalogah najdejo gospe vedno stvari, kater« jih bodo zanimale če vkupijo šivalni stroj ali ne;  s takim obiskom bodo zadovoljne.
v goim na Travma     Ak<,ijska družba Singer.
Ranjen j a
vsake vrste naj se skrbno varuje pred vsako nesnago, ker vsled te vsaka majhna ranitev lahko nastane velika, težko ozdravljiva rana. Že 40 let je odkar se imenuje mečiluo mazilo, praško domača mazilo priznano kot zanesljivo obvezno sredstvo. To nu ilo varuje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje celenje in zdravljenje.
§L)¦L      Razpošilja se vsak dan.
Proti naprej poslanem znesku K 3* 16 se pošilja */, škatljic ali K 3"3C 6/2 Sk., ali K 4<G0 6/t &., »li K 4'9f> % šk. franko na vse postaje avstro-agersko monarhije. — Vsi deli omota imajo postavno deponirano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. Fragner, c. kr. dvorni založnik, lekarna „Pri Črnem orlu"
Praga, Mala strana, na voglu Spornerove ulice 6. 203.
Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo.
Brizgalniee za sadjlno drevje
z mešalom za mešanico iz bakra in apna tako, da ee naje-denkrat na dve cevi brizga,
brizgalnice (strcaljkc) za sadjino drevje z natanjko namerjeno petrolmešanico,
svetilnice na acetllen da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino,
stiskalnice za vino in ovočje s diferencijatnim pritiskom,
stroje za drobljenje, stiskalnice,
čisto nove mline za grozdje,
nov« priprave proti peronospori In za žveplan] e,
sesalke za vlijo, cevi za vino,
kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo kot zbiralnike (Meure), mlatllnlco, tltale (gepel) i- t. d.
razpošilja kot epecialitete po najnižjih tovarniških cenah
Ig. Helier, Dunaj, II. Praterstrasse 49.
Ceniluiki zastonj in franko.
Dopisuje se v vseh jezikih.
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo stedilno milo
^^^^^^^^^^^^^^¦*               z znamko „JELEAI".  ^*MLI
Varstvena znamka.
Ono 1» BMP    zajamčeno Čisto "WtM •» brez vsako ikodljive primesi. Pare Izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamceno pristno, perilu neškodljivo milo naj dobro pazi da bo Imel vsak komad ima „SCHICHT" In varstveno znamko „ JELEN". fiaorg Sctllcht Ansslg a. E. —  Največja tovarna ta vrste na evropejskem ozemlju 1
= Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št 0. =
Dobiua se pousod!
Prodaja praznih sodov
iz hrastovega lesa
Magistralna ulica štv. 6 v Gorici