104 Naši dopisi. Z Dunaja 28. marca. — Postava o skupni (glavni) svoti zemljiškega davka za prihodnjih 15 let s 37 in pol milijona gold. obravnavala se je ves pretekli teden v splošni debati in konec te obravnave bil je sijajna zmaga desnice in vlade, ker sklenilo ae je % 230 glasovi zoper 94 sprejeti nasvete davkovskega odseka za podlago specijalne debate. Z desnico glasovali so tudi nemški Pemci, Moravani in Slezijan[, — izmed desnice pa je nasproti glasovalo le malo Stajarcev in druzih Nemcev. Po tem izidu se sme pričakovati, da bo vladni predlog z malimi popravki s precejšnjo večino gotovo sprejet, — posebno pa da se zavrže Sav-pov predlog, kateri ne namerava nič manj kot to, da se izreče v zbornici: „delo centralne komisijo je skaženo" — in zbornica naj brez podlag, brez preiskav, brez poznanja dežel tarife nekaterih dežel zniža — na škodo vsem drugim. Zbornica pa tega ne more in ne sme storiti, dokler postava velja, po kateri se je to delo odstopilo za to izvoljeni in v tem podučeni centralni komisiji. To bi bilo silno prekoračenje područja zborovega — podobno takemu. kakor če bi državni zbor hotel popravljati katerokoli razsodbo državne sod-nije, na pr. glede najdeniških stroškov v pravdi med Trstom in Kranjskim. Kam pa bi prišel državni zbor, ako bi svoje lastne postave tako malo spoštoval, kakor zahteva Savp in njegovi sodrugi! — Nadejamo se, da ta teden bode dvoje v naših razmerah razjasnil — in to v našo zadovoljnost: facta loquantur! — Včerajšnji „Narod*' ima nek dopis z Dunaja , ki nas je vse osupnil, kerjepovsem napačen in neresničen. Neresničen je glede dejanskega postopanja slovenskih poslancev, prav tako napačen pa tudi glede sodbe o predsedniku desnega kluba, kajti slovenski poslanci niso še nobenega koraka storili brez njegove vednosti, ker vsi dobro vedo, da mala pa odločna beseda njegova več velja in več odločuje — kot vedno drugačno nadlegovanje. Po pravici se sme zahtevati, da naš edini dnevnik ne prinaša tacih s trte zvitih novic, kakor jo je prinesel dopis ,,Narodov" z Dunaja. Z Dunaja 29. marca ob 3y4 p^poludne. — Danes je gosposka zbornica sprejela budgeta provizorij za prihodnja 2 meseca. V zbornici poslancev se obravnava S a u p o v nasvet manjšine in 2. članek večine o glavni svoti zemljiškega davka; debata je sklenjena, zdaj pa govori glavni govornik dr. Trojan zoper Saupa, potem bo prej ko ne sklep seje. Jutri govori glavni govornik za Saupa dr. Granič, oba poročevalca in potem bode glasovanje Paver je predlagal, razširiti znižanje tarif na Koroško, Primorsko in Gorico. Pričakovati je , da se vse to nepostavno amandiranje zavrže. V Gorici 27. marcija. — Veličasten pogreb k a-n o nirj a - p r o s taka smo videli pretekli četrttk. Peljali so ga s 6 konji; spremljali so ga ne le kanonirji, temuč tudi drugi vojaki, vsake vrste častniki in dr. Naj-ginljivše pa je bilo to, da so šli prvi za vozom rajncega starši in sestra v ogerski noši, ki so britko jokali. Bil je 21. t. m. ubozega vojaka oficirjev konj tako hudo v glavo cebnil, daje koj dušo izdihnil. Za 3 mesece bi bil nesrečni — edini — sin premožnega oger-skega kmeta doslužil! — „Prof. dr. Anton Fuster" je naslov „izvirnega dopisa" z Dunaja v št. 13. ..Soče" od 24. dne t. m. Da je mene, učenca in sedanjega naslednika Fusterjevega , oni nadpis mikal, razume sesamo po sebi. O smrti nekdanjega glasovitega ,,feld-patra" akademične legije leta 1848. na Dunaj i (čegar „sporainef| iz tiste dobe hranim) sem mnogo časnikov premetaval, da bi našel, česar sem iskal. Vsega nisem 105 našel, česar sem želel; tudi „Vaterlandu me je pustil na cedilu. Tolažilo me je po eni strani to, da je F tiste r žalostnice Jeremije ve v Ameriki več ko stokrat prebral in še le tam — v pregnanstvu — jih razumel, kakor je pravil; ali po drugi strani moram iz muogih okoliščin posneti, da jih ni razumel. Kar „Sočin" dopisnik pripoveduje , bral sem uže poprej v „Neue freie Presse"-i. Čudno se mi zdi v vvodu dopisa to, da pravi dopisnik: „Včeraj .... smo pokopali znanega rojaka".... Jez... sem F.-rja osebno poznal,.... enako srečo so tudi imeli nekateri mojih rojakov." Nesrečnega moža poznati — je ii to sreča? Kazen dveh so vsi slovenski listi le ob kratkem omenili F rjevo smrt, in demonstrativni njegov pogreb (14. dne t. m.); in res imamo Slovenci dokaj vzrokov, zagrniti vso to stvar s plajščem ljubezni in pozabljenja in ne smemo po nika-kem postavljati se na stališče židovskih časnikov, ka terim je bil F., kakor neke baze državnim poslancem in vseučiliščnikom, le ,,corpus vile" za politiško demonstracijo. Kar so z mrličem uganjali pred cerkvijo sv. Karola in na centralnem pokopališču, bilo je le nadaljevanje demonstracije proti Lienbacher ju. Povdarjem pa to za tisto mladino , kateri zgodovina ni še „magistra vitae". Nadejam se, da „Soč;n" dopisnik h koncu svojega sostavka popravi nevšečni vtis, ki ga je prvi njega odlomek zapustil pri vseh, ki razmere bolje poznajo. Jez naj popravim za danes le nekaj životopisnih napak, ki so se v mnoge časnike in tudi v ,,Sočo4, vrinile. Ni res, da je bil F. doktor theologiae, ampak le doktor philosophiae. Tudi ni bil na Dunaji vseučiliščni profesor bogoslovja, ampak profesor veroznan-stva in odg o j i telj s t v a na filozofičai fakulteti (kakor popred v Gorici) in vseučiliščni pridigar. Po Goriškem in Primorskem živi gotovo še večina nekdanjih F-rjevih učencev (iz Tletnih tečajev), ki so se bržkone zavzeli, ko so brali, da je bil F. doktor „theoiogiae". Še mnogo mikavnih reči bi jez lahko pripovedoval o nesrečnem dr. F-rji, ali iz zgorej omenjenega vzroka nočem. — Dne 18. t. m. je imelo naše mestno starešinstvo sejo, v kateri je bila med drugim izvoljena deputacija (župan dr. Deperis, podžupana dr. Maurovic in Covacig in starešine vitez Bo-sizio in vitez dr. Doliak), ki je šla poklonit se eksc. gospodu grofu Fr. Coronini-u v St. Peter, izreč mu zaupanje in presit ga , da bi spet prevzel kandidaturo za državno poslanstvo. Gospod grof je kandidaturo sprejel. — Vsi slovenski trgi (Ajdovščina. Sežana, Komen, Kanal, Bovec in Tomin) so imenovali grofa Coro-nini-a častnega tržana. Sežana, Komen, Bovec in Tomin so podelili častno tržanstvo tudi ces. namestniku baronu De Pretis-u. *) O tem ima zadnja ,,Soča" obširno razpravo.— Vzajemno-pomočno društvo goriških obrtnikov je imelo konec i. 1880. čez 9U00 gold. premoženja. — Nocoj bo v čitalnici za čital. podružnico govor „o narodnem gibanji goriških Slovencev." Iz Trsta 29. marca. — Občni zbor političnega društva ,.Edinost", kateri je bil za nedeljo 3. dne aprila v Komnu naznanjen , je zaradi nekaterih zadržkov odložen ter se bode prihodnje zborovanje do časa v časnikih naznanilo. Za predsedništvo: J. Dolinar, tajnik. *) Slovenski državni poslanci delajo na Dunaji na to, da bi baron de Pretiš brž ko mogoče bil prestavljen kam drugam, občine pa ga slavijo s častnimi diplomi, in domači časnik „Edinost" še vrhu tega zagovarja take atentate, no: ,,jetzt dauert die Welt nimmer lang" — bi rekel Nestrov. Vred. Iz Vipave 27. marca. (Vabilo.) Podpisani vabim vse p. t. ude kmetijske podružnice vipavske , in sploh vse p. t. gospode župane in veče vipavske posestnike, naj izvolijo 13. dne aprila popoludne v Vipavo — či« talniško dvorano v Tabru — se potruditi, kjer bode javni razgovor o odposlatvi posebne doputacije vipavskih vi no rejce/ do visoke c. kr. deželne vlade z namenom razjasnitve prežalostnega materialnega stanja vipavskih vinorejcev, prouzročenega po hudi zimi leta 1880. do 1881. H. Dolenc, predstojnik kmetijske podružnice vipavske. Iz Selške doline 27. marca. J. L. (Zali fantje; spomlad; bolehanje.) Slovenski fantje sploh, osobito pa naši gorenjski korenjaki, slovijo uže od nekdaj kot cvet zalega možkega spola. Kaj enacega se pa vendar ne prigodi kmalu kakemu kraju , kakor se je prigodiio letos gorjanski Soriški župauiji gori na konci nase doline. Ona ne šteje celo 2000 duš, in vendar je dala pri zadnji vojaški nabirki 17 fantov c. k. armadi; •— kar pa je še prav posebno, je to , do malega vse k drago-narjem. Kaj tacega zdi se nam vredno, da se kot iz-vanredna posebnost vpiše v zgodovino ,,Novic". — Spomlad se pri nas prav lepa kaže , in če nam prizanese mraz (vsaj naravska znamenja kažejo na to), smemo se nadejati ugodne letine. Pri vosi mo pa posebno onim iz srca, da bi se sk^zali kot slabi preroki, ki svoje klaje še na prodaj postaviti niso hoteli o mislih in željah, da jo bodo po živinski ceni (izraz našega kraja) na spomlad prodajali. ™ Zdravstveni stan je po naši dolini dosti slab. Zdravnika nimamo; varujejo se pa ljudje tudi sami premalo , in marsikakega je uže malomarnost spravila prezgodaj pod travo. Družili — vsaj prijetnih — posebnosti nimamo. Iz Ljubljane. — Presvitli cesarje stradaj očim na Notranjskem in Dolenjskem, posebno^ onim ilirsko-bistriškega okraja in pa prebivalcem v St. Rupertu in Kresnicah 1500 gold. iz lastne blagajnice darovati blagovolil. — (Deželni odbor) je v seji 26. dne t. m. dovolil 100 gold. podpore pogorelcem iz Matenje vasi v Slavinski občini v ta namen, da se njim za ta denar preskrbi žita za posetev. — Deželno vlado je deželni odbor naprosil , da naznani Nj. Veličanstvu zahvalo za deželnemu arhivu podarjene slike o svečanostih ob priliki sreberne poroke Njih Veličanstev; te slike bodo občinstvu na ogled postavljene v realki ni dvorani proti vstopnini 10 kraje, v podpro Notranjcem. — Zarad naprave dolenjske železnice se bode deželni zbor obrnil na obe zbornici državnega zbora in na visoko ministerstvo. — {V zadnjem mestnem zboru) so se razpravljale reklamacije za prihodnje volitve novih odbornikov, pri katerih bode v 3. razredu 25 aprila voljenih 5, v 2. razredu 26. aprila 4, v 1. razredu 27. aprila pa 2, Oddane so bile v tej seji 4 štipendije za rokodelske učence in predlog, da mesto zida novo kosamo, ker vojaško poveljstvo je zavrglo kol i sej, katerega mu je nemško krainerska stranka vsiliti hotela, bil je v tej seji toliko sprejet, da magistrat razpiše poziv, po katerem naj oglasi, kdor hoče, kje in za koliko prodati zemljišče za zidanje kosarne. Naposled je odbornik Regali utemeljeval svoj predlog o premembi volilnega reda v mestni zbor, po kateri naj vsak volilno pravico ima, kdor plačuje 3 gld. 15 kr. direktnega davka; predlog se je izročil v prevdarek pravnemu odseku. — {Pri steviljenji prebivalcev v Ljubljani) je mestni magistrat brez vojakov naštel 23.971 ljudi, — v to število pa ni vštetih 647 tujcev iz neavstrijskih dežel. Z vštetimi tujci znaša tedaj skupno število Ljubljančanov 106 24.618 ljudi. Med gori navedenimi prebivalci se je za Slovence vpisalo 18.313 osob, za Nemce 5422, za Lahe 138, za Čehe 87 ; za Poljake 6, za Srbo Hrvate 4, za Rumunca 1, za Magjara in Rusina pa nihče. — Vkljub temu, da so v nekaterih hišah na vso moč iz Slovencev narejali Nemce in je za marsikatero kuharico, katera edino „kuss d7 Hand" zna, njen gospod vpisal nemški obČevalni jezik, je vendar velikansko število Slovencev v Ljubljani, Nemcev pa le prav za prav nemčurjev ubogo majhna množica. Naj z ozirom na to številjenje kazinarji in njihovi privrženci gred6 spat z neslanim svojim trdenjem, da je Ljubljana nem ško mesto!! — (O PresniČevi nesvestobi), ki je ljubljansko hranilnico za 25.000 gold. ali morebiti še več okradel in zdaj na Žabjeku goljufivost borsne igre premišljuje, bo predsedstvo in vodstvo hranilnice na to delalo, da se po sodnijski preiskavi na jasno spravi, kako se je vršila ta mnogo let trajajoča prevara, kdo je sokriv te prevare in kako bi se hranilnici prizadeta škoda povrnila. Jtfa premembo pravil (statutov), katera je od konca do kraja nujno potrebna, pa bodo gospodje, ki imajo hranilnično krmilo v rokah, v smislu „beati vim posii-dentes" tako malo mislili, kakor je dozdaj toliko let c. k. vlada zanemarila nadzorovati izpolnovanje še teh slabih pravil. Še enkrat pa ponavljamo svojo zadnjo opom-njo, da Presničeva goljufija, če tudi velika, ni v nika-koršao nevarnost spravila denarja, katerega ima kdo hranjenega v hranilnici, ker njeno lastno premoženje presega čez milijon goldinarjev. Glavna nepravilnost ljubljanske hranilnice je ta, da se je odstranila od prvotnega svojega namena in iz skromne dobrodelne naprave presukala v veliki denarstveni zavod, ki z denarjem srečno baranta. Po prvem svojem namenu, ko se je ustanovila leta 1821., imela je sprejemati le od malopremožnih ljudi prihranjeni denar in ga varno s poštenimi obresti hraniti; zato tudi sije izbrala čebelico za svoje zna menje in si za načelo svoje napisala: „delaj, nabiraj, pomuožuj I" Ko sta davno uže umrla gospoda Anton Gale in župan Hradecki s še nekimi druzimi meščani osnovala leta 1821. hranilnico, imela je svojo pisarnico, blagajnico in vse drugo v Galetovi hiši tikoma magistrata pri tleh, kjer ima dandanes gosp. Maček svojo trgovino. Sprejemala je, kakor smo uže gori rekli, s prva v svojo shrambo za primerne obresti le majhne zneske, in po § 5. še zdaj veljavnega opravilnega reda se ima vsak znesek, ki v eni vlogi ali knjižici 5000 gold. presega, lastniku odpovedati in izplačati, višin zneskov pa ne jemati. Poglejmo pa zdaj, kako se ta propis opravilnega hranihučnega reda izpolnuje, in ker ni mislili, da hra-niloica sama pot povrata nastopi, je dolžnost domačemu časništvu, da ono glas povzdigne in na nujno potrebo prestroja opozoruje. — Iz računskega sklepa za leto 1880 je razvidno, da je izmed 76 vlog 28 tacih po od 8000. do 10.000 gld. — 33 tacih po 10.000 do 15.000 gold., — 4 po 15.000 do 20.000 gld., - 3 po 20.000 do 25.000 gld., — 4 po 25.000 do 30.000 gld., — 4 pa pa po 30.000 do 46.000 gld., - tedaj je v le 76 knji žicah v hranilnici nakupičenih 1 milijon in 8000 goid.!!! Je li to pravilno (statutenmassig) in zakaj ne? Ni li vlada o tem nič vedela? (Konec prih.) —- Za gotovo slišimo, da očetje frančiškani v Kamniku ostanejo učitelji ondašnje ljudske šole. — Pod generalom Marmontom, ki je v škofiji sta-noval, ko je Ljubljana s kranjsko deželo vred bila francoska, škofijskemu poslopju dozidane hleve, ki se res niso prilegali sicer lepi palači in stolno cerkev zakrivali, so v pondeljek pričeli podirati po dogovoru gosp^ knezoš&ofa z mestnim magistratom. — (Vabilo k društveni „besediu ljubljanske Čitalnice) v nedeljo dne 3. aprila. Program: 1. F. 8. Vilhar — „Moja ladija", mošai zbor (nov od skladatelja posvečen zboru čitalničnemu,). 2. a) S. Thalberg — „Noc-turne", Des-dur op. 21 Nr. 2. b) F. Chopin — ,,Grande valse brillante" op. 18., igra na glasoviru gospica Marija Kobilca. 3. Kode — ?JNotturnesi, za gosli iu har-monium, na gosli igra gosp. Klein, na harmoniju gosp. Maier. 4. Winter — „Jadransko morje", veliki moški zbor s spremljevanjem glasovira, na glasoviru spremlja gosp. Maier. 5. Beriot-Osborne — Fantazija po motivih opere „Viljem Teli", za [gosli in glaso\ir. Na goslih igra g. Klein, na glasoviru g. Maier. — 6. ,,Blaz-nica v prvem nadstropji*. Vesela jgra v enem dejanji, češki spisal Fr. Samberk, poslovenil Josip Stare. — Začetek ob polu 8. uri zvečer. K tej besedi uijudno vabi p. t. društvenike odbor Čitalničin. — (Poberki iz Časnikov.) Ljubljanski butelj je v glasovito „Wien. allg. Zeit." toliko grdih laži nakupičii in med temi tudi gosp. deželnemu predsedniku o prihodnjih mestnih volitvah take besede potaknil, da je uradna „Laib. Zeitg.' v \0. listu za poirebno spoznala vse te Čenče kot „gole' iznajdbe proglasiti. In to res-po vsej pravici, kajti noben rodoljub ni ne besedice o tem shšal, kar „Wiener allg. Zeit." čenča , češ , da je deželni predsednik narodnim voditeljem objavil, da jim pri teh volitvah nikakor ne more na roke iti in sicer zato ne, ker vlada v sedanjo liberalno večino in njenega župana popolno zaupanje stavi." Vse od konca ao kraja je laž. Narodnjaki niso g. deželnega predsednika nikoli pomoči prosili, ker so zadovoljni uže s tem, da vlada pri volitvah ne komandir a in ne hujska uradnikov proti narodu in njenim zastopnikom. BsST Opomin! Zadnji čas je, da tisti, ki so ruski lan naročili, nemudoma po-nj pridejo. Iz pisarnice družbe kmetijske.