Kamniški občan
LETO XXXV
KAMNIK, 22. FEBRUARJA 1996
Ob slovenskem kulturnem prazniku
Sedemnajsto srečanje pevskih zborov
V srednji šoli Rudolfa Maistra je bila v soboto, 3. februarja, že XVII. revija pevskih zborov občine Kamnik, v kateri je sodelovalo vseh devet odraslih pevskih zborov. Tako je na osrednji prireditvi občine Kamnik v počastitev državnega praznika slovenske kulture prepeval vsak stoti prebivalec naše občine.
Ljubitelji zborovske pesmi so se v povsem napolnjenem prireditvenem prostoru v pričakovanju kulturnega doživetja predali govorici glasbe. Glasbi, ki ima svoje korenine v bogatem narodnem izročilu, v ljubezni znanih in anonimnih prednikov. Glasbi, ki je z imenom kamniških skladateljev Janeza Krstnika Dolarja in Jakoba Frančiška Zupana v času baroka iz mesta pod Grintovci smelo stopila v korak z deželami omikane Evrope. Zvrsti,kije Kamnik zaznamovala kot poseben kraj med slovenskimi mesti od čitalniških časov naprej. \
Ker je bila to uvodna prireditev ob letošnjem kulturnem prazniku, je povezovalec programa Tone Ftičar vodja stro-
kovne službe ZKO Kamnik, uvodoma predstavil tudi zanimiv pregled pestre kulturne dejavnosti v preteklem letu v naši občini. Bera kulturnih prireditev je bila tolikšna, da statistično beležijo kulturni dogodek skoraj vsak drugi dan v letu. Deluje devet odraslih ter štirinajst oz. petnajst otroških in mladinskih pevskih zborov, pihalni in simfonični orkester, doživeli smo petnajst gledaliških uprizoritev, okoli dvajset koncertov v ciklu Sozvočja z udeležbo več kot štiridesetih pevskih zborov, trinajst koncertov v okviru kamniškega festivala Musica Ae-terna, kjer je na koncertih v frančiškanski cerkvi ter v cerkvah na Šutni, v Mekinjah, Tunjicah, Komendi in pri Sv. Primožu v letu dni kon-certiralo več kot sto priznanih umetnikov iz domovine
Naslednja, 5. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 7. marca. Prispevke sprejemamo do srede, 28. februarja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 5. marca.
O radarju
na Menini planini
Knjiga dr. Marjana Kordaša Krilo angela
Valerija Heybal -nepozabni operni glas
Kraljica smučarskega teka Andreja Mali
3. stran
7. stran
8. stran
11. stran
/ Ci    ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka, d.d, Ljubljana Podružnica Kamnik
UPOKOJENCI
ZA NAKAZOVANJE VAŠIH POKOJNIN
IZBERITE NAŠO BANKO!
Odprli Vam bomo tekočI račun ali hranilno knjižico, kamor Vam bo ZPIZ nakazoval Vašo pokojnino.
Pripravljeni smo na Vaš obisk v eni Izmed naših poslovalnic In sicer:
na Glavnem trgu 10 v Kamniku, telefon 817-138, kjer Vas pričakuje Jelka Gerblc
na Bakovnlku, Ljubljanska 14, telefon 813-210, kjer Vas pričakuje Helena Bogataj
Poskrbeli smo, da se boste v miru pogovorili o načinu poslovanja z našo banko.
Poslovni čas: pon., torek, četrtek petek od 8. do 11. ure In od 14. do 17. ure
sreda od 8. do 11. ure in od 15. do 18 ure
in tujine. V Razstavišču Veronika potekajo likovne razstave, pa vsa folklorna, plesna, foto-filmska dejavnost, predavanja o kulturi in umetnosti, številne oblike izobraževanja, izid kar sedmih knjig kamniških avtorjev, pa domala desetina izdanih laserskih plošč ali kaset kamniških izvajalcev. Omeniti velja gostovanja naših kulturnoumetniških skupin in posameznikov na tujem, pa tudi topel sprejem tujih skupin pri nas, pohvale in priznanja strokovne kritike našim kulturnim ustvarjalcem.
VERA MEJAČ (Nadaljevanje na 2. strani)
Moški pevski zbor Komenda vodi Baldomir Kremžar, edini zborovodja, kije sodeloval na vseh sedemnajstih revijah pevskih zborov občine Kamnik. y. MEJAČ
Javna tribuna o težavah lastninjenja
Naprodaj tudi del državnih podjetij in bank
Na vprašanje, ki so ga Zeleni Kamnika postavili kot naslov javne tribune - Preveč certifikatov ali premalo družbenega premoženja,
sta uvod in razprava dala, če lahko tako rečemo, nek vmesni odgovor. Sicer pa je bil pogovor, ki je ta februarski torek potekal kljub nekoliko skromni udeležbi v Razstavišču Veronika, vodila ga je Ivana Skamen, predsednica Zelenih Kamnika, zelo zanimiv in na trenutke tudi razgret. Tudi zato, ker se ga je udeležil človek, ki ta trenutek v Sloveniji najbolj pozna vse zgode in nezgode v zvezi s prelivanjem nekdanjega družbenega premoženja v zasebne roke, mag. Tone Hop, ki je pred kratkim postal minister za delo, družino in socialne zadeve, doslej pa je bil državni sekretar za privatizacijo, obenem pa je tudi predsednik vladne komisije za preprečevanje oškodovanja družbenega kapitala. Poleg njega sta se pogovora udeležila tudi predstavnika družbe Krona Žibret in Kmečke družbe Racman.
Tone Rop je vlagatelje certifikatov razdelil v tri skupine: na tiste, ki so v notranji odkup podjetja; druge, ki so šli svoje certifikate vložili v javni nakup delnic; nekje v sredini pa so po njegovem tisti, ki so zaupali certifikate investicijskim družbam. Te pa sedaj tožijo, da z delom teh certifikatov nimajo kaj početi, ker da je zmanjkalo družbenega premoženja. Po Ropovem mnenju so določene razlike res nastale zaradi različnih ocen vrednosti podjetij na začetku postopka lastninjenja in ponovne ocene njihove dinamične vrednosti. Poleg tega pa so ljudje družbeni kapital kupovali tudi z gotovino. Po oceni Agencije znaša vrednost družbenega premoženja okrog 770 milijard SIT, certifikatov pa je bilo izdanih za 560 milijard SIT. Res je tudi, da so del kapitala izločili za kritje izplačil ob denacionalizacijah, za kmetijska zemljišča, ekologijo i.t.d.
Kljub temu pa je Rop so-
glašal, da je treba skladom ponuditi dodatne delnice, predlagali pa so še nekaj ukrepov, s katerimi bi družbam pomagali zapreti njihovo bilanco. Tako naj bi prek certifikatov lastninili tudi del Telekoma, bank in Slovenskih železarn.
Ker postopek privatizacije v nekaterih podjetjih prepočasi poteka, so se sedaj odločili za centralizirano privatizacijo, v kateri bo v prvi fazi zajetih 40 podjetij. Povedal pa je tudi podatek, da je doslej že 89% državljanov vložilo oz. oddalo svoje certifikate.
Predstavnik Kmečke družbe se ni strinjal z zviševanjem cen na avkcijah, saj bi to pomenilo razvrednotenje certifikatov. Podprl pa je udeležbo družb pri privatizaciji javnih podjetij, pri tem pa se je tudi vprašal, kdo bo hotel kupiti delnice železarn. Tudi pri Telekomu bodo vlagatelji z majhnim deležem (lastninilo naj bi se le 10%) lahko malo vplivali na učinkovitost pod-
jetja. Tudi predstavnik družbe Krona je opozoril na neenakopravnost posameznih skupin vlagateljev certifikatov, če bodo družbe morale odslej kupovati delnice po 130% ceni.
Minister Rop je dejal, da bodo po njegovem mnenju delnice Telekoma najboljše delnice, saj je zanje tudi med ameriškimi
pOSIOVneZi veliko zanimanja. Pri
tem pa je izrazil pomislek, če bi Telekom sploh prodajali tujcem.
Na vprašanje župana Smolnikarja v zvezi s privatizacijo Telekoma in s sodelovanjem občine pri investicijah v telefonijo v Tuhinjski dolini je Rop odgovoril, da ni treba imeti nobenih pomislekov, saj bo kasneje, ko bo Telekom privatna lastnina, tako naložbo, ki ne bo prinašala kakega posebnega profita, še težje speljati.
Na županovo vprašanje, zakaj je agencija dala soglasje za lastninjenje nekega kamniškega podjetja, ki naj bi bilo gospodarska javna služba (verjetno je pri tem mislil na SKG), je minister dejal, da je bivši občinski sekretariat za gospodarstvo Agenciji pisno sporočil, da se v občini Kamnik šteje za javno gospodarsko službo le Komunalno podjetje Kamnik.
Udeleženci tribune so v razpravi opozorili še na precej perečih vprašanj v zvezi z la-
stninjenjem, kot je sporno podaljšanje veljavnosti zakona o privatizaciji, predloge stečajne postopke, ki zajedajo stečajno maso, da v Kamniku ni pregleda nad potekom lastninjenja (V. Gobec). Posebej pereč se jim zdi tudi odliv kapitala v tujino, proti čemur nič ne ukrepamo. Ne gane nas, ko se nam pred očmi ruiijo neKoc uoai Ini stebri slovenskega gospodarstva (A. Konda).
Prevladovalo je mnenje, da bi bilo družbenega kapitala za vse certifikate dovolj, če se ne bi nenadzorovano in nezakonito prelival v zasebne žepe:
»Rop, borite se proti tej mafiji,« je zaključil eden izmed udeležencev.
Minister Rop je načelno s takimi ugotovitvami soglašal in pri tem poudaril, da so nekateri organi premalo učinkoviti. Povedal je tudi, da je pobudnik za spremembo kazenskega zakonika, po kateri bi nezakonito pridobljeno premoženje odvzeli tudi bližnjim sorodnikom obsojenca. Za odliv kapitala v tujino pa je vloženih že okrog 300 kazenskih ovadb. Obljubil je tudi, da bo v kratkem občini Kamnik posredoval analizo lastninjenja v kamniški občini.
F. S.
Trgovina
Odprto: 9.—19. ura sobota: 8.—13. ura
Moste 80/H
Komenda
tel.:841-524
NOVO
otroška hrana HIPP
* * * *
žensko perilo Falek: stezniki - tudi za močnejše postave, nedrčki in hlačke push up
Možnost odloženega plačila in plačilo s karticami LB, Euroeard.
ZA DOBRO POČUTJE VAS IN VAŠIH NAJMLAJŠIH!
Vse Za koline dobite v naši prodajalni na Usnjarski 1 v Kamniku (tel.: 817-404)
Dnevno sveže meso, drobovina in mesni izdelki so narejeni po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev.
Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
MIKAVNO IN DOBRO!
Sedemnajsto srečanje pevskih zborov
(Nadaljevanje s 1. strani)
V koncertnem programu so sodelovali: Moški pevski zbor Komenda pod vodstvom Baldo-mirja Kremžarja, edinega zborovodja, ki je sodeloval na vseh sedemnajstih revijah pevskih zborov občine Kamnik; Ženski pevski zbor DKD Solidarnost pod vodstvom Janeza Klobčarja nadaljuje tradicijo edinega ženskega pevskega zbora v naši občini. Pod taktirko zborovodkinje Ane Štele je zapel Tunjiški oktet, katerega sestavljajo sami Tu-njičani. Pevska skupina Svoboda Črna, ki jo sestavlja šest pevcev, je zapela pod vodstvom Vladke Vremšak. Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas z zborovodjem Lojzetom Kolarjem je že s prvo pesmijo - madrigalom slo-
venskega renesančnega skladatelja svetovnega slovesa J. Gallusa O vos omnes navdušil poslušalce. Možje in fantje MoPZ DKD Solidarnost z zborovodkinjo Ivico Ropaš so na veselje mnogih med tistimi, ki skrbe in žele, da ohranimo našo lepo slovensko pesem. Mešani pevski zbor Titan Kamnik pod vodstvom Ane Štele že jubilejno petnajsto leto vztraja in bogati kamniški kulturni prostor kot edini tovarniški pevski zbor. Moški pevski zbor PSPD Lira z zborovodjem Marjanom Ribičem prispeva svoj kamenček v mozaik bogatega kulturnega dogajanja v občini. Ta zbor z vsakoletnimi stilnimi koncerti še vedno drži napeto nit obstoja. Mešani pevski zbor Cantemus, ki ga drugo pevsko sezono vodi Janja Dragan, je stalen gost na raznih
Mešani pevski zbor Mavrica Srednja rasje ob slovenskem kulturnem prazniku, kije posvečen Prešernu, r svoj repertoar uvrstil Prešernovo pesem »Zapuščena«.
prireditvah v Kamniku in drugje po Sloveniji.
Vsak zbor je v programu zapel tri pesmi, za kar so jih poslušalci nagradili z bogatim aplavzom. Ob koncu večera je zadnji nastopajoči zbor Cantemus poslušalcem podaril še dodatno pesem.
Tone Ftičar se je v imenu ZKO Kamnik zahvalil in čestital pevcem ter pevkam za prizadevno in marljivo kulturno početje, za vztrajanje v tej zvrsti umetnosti. Prav tako se jim je v imenu ZKO Kamnik zahvalil tudi njen predsednik Božo Matičič.
Skladatelj prof. Samo Vremšak mi je o tej reviji povedal: »Minula revija pevskih zborov občine Kamnik je bila zanimiv prikaz dosežkov posameznih zborov. Na splošno lahko rečemo, da je opazen precejšen napredek. Izstopal je zbor Cantemus, za njim so pokazali zelo lepo raven petja zbori Mavrica, Titan in PSPD Lira. Pohvaliti velja obe manjši skupini Hi-njiški oktet in sekstet iz Črne. Tudi oba zbora Solidarnosti, zlasti ženski, sta zadovoljivo opravila svoji nalogi. Manj sreče je imel moški zbor iz Komende z Mozartovim Ave ve-rum, ker bi ga sicer rad uvrstil v slednjo skupino.«
VERA MEJAČ
Pogovor z mengeškim županom Janezom Perom
Skupna skrb: promet in varovanje okolja
Kot smo že poročali, se je konec januarja seje kamniškega občinskega sveta udeležil tudi Janez Per, župan sosednje občine Mengeš. Ob tej priložnosti smo ga zaprosili za krajši pogovor za Kamniškega občana.
Janez Per je v Mengšu že lep čas zelo dejaven javni delavec. Bil član izvršnega sveta občina Domžale, do izvolitve za župana pa je vrsto vodil krajevno skupnost Mengeš. Znan pa je tudi kot glasbenik, saj Mengeš že slovi kot pomembno glasbeno središče.
V Mengšu po uvedbi lokalne samouprave prav gotovo niste imeli nobenih pomislekov glede ustanovitve samostojne občine. Kakšne so vaše prve izkušnje?
Moram reči, da povsem novinci nismo, saj smo že prej vrsto zadev uspešno urejali v okviru krajevne skupnosti. Seveda je sedaj glede na novo vlogo občine marsikaj drugače. Marsikatero zadevo bo treba še razjasniti. Tudi zato sva se s predsednikom občinskega sveta udeležila vaše seje. Kot »stara« občina, če lahko tako rečem, imate pri vas gotovo več izkušenj, saj je v vašem občinskem svetu precej svetnikov, ki so sodelovali že v prejšnji skupščini.
Ste se župani sosednjih občin že kdaj srečali?
Župani gorenjskih občin se kar pogosto dobivamo. Teh srečanj se udeležujejo tudi župani Domžal, Lukovice in Moravč, skupaj je 21 občin. Ne vem pa, kako je s Kamnikom.
Katera so po vašem mnenju
tista vprašanja, o katerih bi se lahko pogovarjala Mengeš in Kamnik?
Eno ključnih vprašanj, ki nas povezuje, je gotovo promet, tako primestni kot tranzitni. Tu že nekaj časa dobro sodelujemo. Podobno kot Kamnik se tudi Mengeš srečuje z vse večjim prometom, ki pa bo ob gradnji avtoceste še bolj gost. Po podatkih iz leta 1994 je bil dnevni promet skozi Mengeš kar 18000 vozil. Zato nameravamo s prostorskim planom, ki je v pripravi, začrtati nujno potrebno obvoznico.
Lastninjenje v Kočni
621 delničarjev že čaka prve dividende
Največje domače trgovsko podjetje Kočna je lani, kljub nemalo težavam in številnim neznankam, ki so jih kot na tekočem traku zapletali denaciona-lizacijski postopki in proces lastninjenja, dokaj uspešno poslovalo. Ustvarilo je za 68 milijonov DEM prometa, kar je za pet odstotkov več kot v letu prej. Ob tem ne kaže spregledati, da je ta promet podjetje doseglo s precej manj prodajalnami in zaposlenimi, kar je njihovo produktivnost zvečalo za 14 odstotkov. Ker se jim je ob vsem tem konec leta uspelo tudi lastninsko preoblikovati, bodo kajpak lanskih uspehov že letos deležni tudi vsi novi lastniki podjetja, ki se jim prve dividende obetajo nekako sredi leta, na skupščino delničarjev, ki bo o tem odločala, pa se v Kočni že pripravljajo.
Direktor Kočne, Jože Kopu-šar, je povedal, da prve dividende, ki jih bodo izplačali vsem 621 delničarjem družbe, še ne bodo take, kot bi si ti želeli, a bodo zagotovo že naslednje boljše, saj se bodo v družbi poslej lahko veliko bolj posvečali tekočemu poslovanju. Minulo leto jim je namreč precej časa in kadrov preveč okupiral zamotan proces lastninjenja, ki ga je stopnjeval še revizijski postopek. A so vse, ob dokaj korektnem sodelovanju z vpletenimi, uspešno izpeljali in kot je prepričan direktor - predvsem v korist družbe, kjer so zdaj razčiščena prav vsa vprašanja in povsem urejeno imovinsko stanje. Hkrati s projektom lastninjenja, ki so ga kot 370. olastninjeno slovensko podjetje, torej med prvo četrtino, končali 4. decem-
bra lani, so se tudi tržno prestrukturirali.
Zaposleni, njihovi družinski člani, bivši zaposleni in upokojenci so za zdaj 33-odstotni lastniki Kočne, 20 odstotkov je odkupila investicijska družba Triglav, po deset odstotkov pa kajpak sodi odškodninskemu in pokojninskemu skladu. Zaposleni bodo v naslednjih treh letih dokupili še delež, ki jim bo omogočil 55-odstotno lastništvo osnovnega kapitala družbe. V projektu notranjega odkupa sodeluje 278 od 289 zaposlenih, ki se vsakome-sečno odrekajo določenemu odstotku zaslužene plače. Ob ne ravno visokih dohodkih v trgovini, čeprav jih v Kočni izplačujejo nekoliko nad kolektivno pogodbo in so te na povprečju plač trgovine na drobno v Sloveniji, pomeni sodelovanje v odkupu za marsikoga precejšnje odrekanje. »To pa hkrati kaže, da delavci, ki so gradili Kočno, Želijo postati njeni lastniki in zaupajo v njeno prihodnost,« je dejal Jože Kopušar.
Kočna ima približno 25 trgovin, vseh je v občini nekako 150. Direktor Kočne pravi, da je njihov delež v skupni prodaji težko ocenjevati, saj se tovrstni podatki več ne zbirajo. Po zadnjih še zbranih podatkih v letu 92 je njihov delež znašal 38 odstotkov, ob številnih novih trgovinah pa je zagotovo manjši, a naj bi se po oceni direktorja vendarle vrtel okrog 30 odstotkov. Največji promet je tudi lani ustvaril diskont na obvoznici, ki pa še ni v celoti izkoriščen. Dobro je poslovala tudi lani odprta Modna hiša, ki pa seveda tekmuje s 40 drugimi tekstilnimi proda-
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljana 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje sodi časopis med proizvode informativne narave za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana.
jalnami v občini. V Kočni so lani obnovili mesnico v Marketu na Kranjski, kupili so nov centralni računalnik podjetja, obnovili zmrzovalnice in hladilnice v veleprodaji in zemljišče za blagovnico v coni B-5 Perovo, kjer naj bi po vsej verjetnosti že naslednje leto začeli graditi moderen nakupovalni center s 300 lastnimi parkirnimi prostori. V dveh etažah naj bi obsegal približno 2.200 kvadratnih metrov prodajnih površin.
Tak trgovski center Kamnik zagotovo potrebuje, saj kupci zaradi stalnega pomanjkanja časa radi nakupujejo na enem mestu in tudi za Kočno bi bila združitev ponudbe, ki jo zdaj prodajajo le razdrobljeno, prijetna novost in popestritev. A takega zalogaja (veljal bo kakšnih sedem milijonov DEM) Kočna sama ne bo zmogla, zato se pripravlja na dokapitalizacijo (namensko za gradnjo centra). Ob pripravah in načrtih pa so dokaj zadržani, saj bo treba, kot pravi direktor, projekt temeljito vsestransko pretehtati. Po njegovem mnenju se namreč v Kamniku v tem času sprejema preveč zazidalnih načrtov, ki vsi po vrsti (Alprem, Utok, obvoznica) načrtujejo poslovno-sto-ritvene-trgovske dejavnosti. Ob dejstvu, da je trgovska ponudba v Kamniku že zdaj v vrhu slovenske, saj ima vsakih 200 prebivalcev svojo trgovino, bo na tem področju še veliko sprememb in vsi zagotovo ne bodo preživeli. Zato Jože Kopušar meni, da je občinska politika v tem trenutku na področju trgovine nekoliko nepremišljena, saj kamniška kupna moč zagotovo še dolgo ne bo zmogla tolikšne ponudbe.
Bodo pa zato letos v Kočni Kamniku vrnili denacionalizirano Delikateso v središču mesta, ki jo meščani zelo pogrešajo. Prenesli jo bodo le nekaj metrov - na vogal Glavnega trga, kjer so lani izpraznili in v Modno hišo preselili trgovino Oblačila. Delikatesa bo nadvse sodobna in nekoliko večja, saj bo sku-
pno merila dobrih 170 kvadratnih metrov. Preureditev jih bo stala med 40 in 50 milijoni tolarjev, saj so dela v zaščitenem delu mesta in zaščiteni hiši dokaj draga. »To bo naš prispevek k revitalizaciji mestnega središča, ki se mu življenje res vse bolj odmika,« je dejal Jože Kopušar in pristavil, da bodo po pridobljenih soglasjih in dovoljenih dela končana v treh mesecih.
A. PROSENAK
Janez Per, župan občine Mengeš
Naša prva skrb je zagotoviti večjo varnost prehoda skozi Mengeš. Okrog 400 šolskih otrok mora le pri dveh semaforjih najmanj dvakrat prečkati tako prometno cesto.
Drugo pomembno vprašanje, ki ga bomo morali skupno reševati, je varstvo okolja, pri tem mislim predvsem na vašo prekla-dalno postajo odpadkov v Suha-dolah, ki je na meji med obema občinama. Na Mengeškem polju pa je tudi velika zaloga pitne vode. Zato je upravičen strah pred možnimi škodljivimi posledicami ravnanja z odpadki na tem mestu.
Kaj predlagate Mengšani?
Mi predlagamo, da se to uredi. Vprašanje naših svetnikov je, recimo, kaj je z izcednimi vodami, ali se odvajajo ali pa se zlivajo po polju. Dobili smo nalogo, da od vaše občine dobimo pojasnilo, kako je s to zadevo.
Mengeš se napaja z vodo tudi s Krvavca, kakšni so vaši načrti, za
izboljšanje kakovosti te vode?
Začeli smo kar velik projekt zamenjave dotrajanih cevi. Pri tem je udeležena tudi vaša občina za območja Komende in Most. Letos bodo na Krvavcu izvrtali vrtino, ki bo za razliko od sedanjega površinskega zajetja napajala omrežje s čistejšo vodo. morda jo bomo spet lahko imenovali krvavški biser.
Tudi na področju turizma in kulture, zlasti glasbene, se v Mengšu marsikaj dogaja.
Res je, nekatere prireditve so že ponesle ime Mengša v slovenski prostor ali še dlje. Tu mislim tudi na zabavno glasbeno prireditev Pod mengeško marelo, ki bo letos že 12. po vrsti in jo pripravlja mengeška godba. Tudi Mihaelov sejem se je, imeli smo ga trikrat, že kar »prijel«. Sedaj, ko imamo svojo občino, dajemo kulturnemu življenju v Mengšu še večji poudarek. V decembru denimo ni bilo dneva, da se ne bi v našem kulturnem domu kaj dogajalo. No, kar se samega kulturnega doma tiče, vas pa Ka-mničane kar »nesemo«. Imamo dve dejavni kulturni društvi. Eno skrbi za razstavo in ohranjanje običajev in kulturne dediščine, drugo pa goji folkloro, pevski zbor in igralsko skupino. Seveda pa je zelo dejavna tudi 112 let stara Mengeška godba. Gasilci so lani prejeli republiško priznanje za najlepše urejen gasilski dom. Turistično društvo pa je praznovalo 35-letnico.
Kako pa je kaj z industrijo v Mengšu?
Glavni nosilci gospodarstva so Lek, Filc, Trak in Tamiz, ki jim gre izredno dobro. Le Hidrome-tal je šel v stečaj. V občini, ki šteje 6500 prebivalcev, imamo tudi več kot 500 obrtnikov in podjetnikov. Razvijamo tudi kmečki turizem na Dobenem, seveda nimamo Velike planine in Tuhinjske doline s termami, ker smo bistveno manjši, vendar bomo to s podjetnostjo naših ljudi nadoknadili.
FRANC SVETELJ
OBVESTILO
Člane krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije - Kamnik obveščamo, da bodo na sedežu društva v Občini Kamnik, od 1. marca dalje uradne ure le vsako prvo sredo v mesecu od 9.00-11.00 ure.
KRAJEVNA ORGANIZACIJA DIS - KAMNIK
Pred sejo občinskega sveta
O spremembi prostorskih aktov zaradi gradnje avtoceste
Na dnevnem redu 2. izredne seje občinskega sveta, ki bo 21. februarja, je ena sama točka dnevnega reda s precej dolgim naslovom: Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986-1990. Na sejo so vabljeni tudi predstavniki Ministrstva za okolje in prostor. Družbe za avtoceste v RS in Razvojnega centra Celje.
Gre za spremembo občinskih prostorskih aktov zaradi gradnje avtoceste na odseku Vran-sko-Blagovica.
Glede na to, da je Ministrstvo za okolje in prostor posredovalo občini Kamnik usklajen predlog lokacijskega1 načrta za gradnjo avtoceste, mora občina Kamnik v 30 dneh v skladu s tem načrtom dopolniti svoje planske akte. Če bi občina tega ne storila, bi o tem odločal Državni zbor.
Treba je povedati, da je občinski svet prvič obravnaval to vprašanje že aprila lani in da je občina vse pripombe in predloge v zvezi s tem posredovala Ministrstvu za okolje in prostor. Novembra lani pa je občinski svet sprejel informacijo o izdaji soglasja k predlogu lokacijskega načrta in pred-
lagal županu, da od Vlade RS zahteva, da pristojna ministrstva pred pričekom gradnje zagotovijo vse pogoje za varen in nemoten potek prometa skozi Tuhinjsko dolino in Kamnik med gradnjo. Župan je konec lanskega novembra Že posredoval Vladi RS te zahteve.
Glede na te zahteve so bili na regionalnih cestah Kamnik-Lo-čica, Duplica-Kamnik in Mo-ste-Kamnik že sprejeti določeni ukrepi.
Ob gradnji avtoceste predvidoma ne bo preusmeritev tovornega prometa na obvoz preko Tuhinjske doline. Največja dovoljena osna obremenitev te ceste je 8 ton.
Po podatkih Cestnega podjetja Ljubljana je obstoječa širina vozišča na obravnavanih cestah najmanj 6 metrov z izjemo nekaterih krajših odsekov v Motniku, na Kavranu, Vrhpolju in Križu. Pristojni zagotavljajo, da bodo povsod zagotovili tako širino cest, da se bosta lahko srečevala avtobus in osebni avtomobil.
Dogovorjeno je bilo tudi, da bo občina sodelovala v postopkih pridobivanja zemljišč, soglasij in dovoljenj, ki bodo potrebna, da se bodo navedeni ukrepi lahko izvedli.
Zato je župan Tone Smolnikar občinskim svetnikom predlagal, naj predložene spremembe občinskih planskih aktov sprejmejo.
F. S.
Želite šolanega psa?
Izšolajte ga sami na tečajih Kinološkega društva Kamnik.
Vpisi v začetne tečaje bodo na vadbišču Kinološkega
društva v soboto, 24. februarja in v nedeljo, 25. februarja,
obakrat med 10. in 12. uro.
Vpis za zamudnike in v nadaljevalne tečaje bo v
nedeljo, 3. marca, med 10. in 12. uro.
Podrobnejše informacije po telefonu 825-139,
po 17. uri.
\
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Kaj se dogaja s Kino Domom v Kamniku?
Občinski svetnik Brane Go-lubovič je na 8. seji občinskega sveta vprašal, kaj se dogaja s Kino Domom v Kamniku? Kakšni so mesečni stroški vzdrževanja? Ali že obstaja projekt, kaj se bo dogajalo v KD Kamnik? Zanimalo ga je tudi, če občina razmišlja o preureditvi tega objekta v kulturni center, v katerem bi bil prostor tudi za društva.
»Problematika Kina Dom Kamnik je zelo pereča, zato se je je Oddelek za družbene dejavnosti lotil z vso odgovornostjo,« v svojem odgovoru pravi Oddelek za družbene dejavnosti občine Kamnik.
O problematiki kulturne dvorane v Kamniku (novogradnja oziroma preureditev kulturnega doma Kamnik) je že razpravljal odbor za družbene dejavnosti, občinskemu svetu pa bo problematika predsta-
vljena na eni od spomladanskih sej.
Mesečni stroški vzdrževanja Kina Doma Kamnik znašajo okrog 123000 SIT. V bodočem kulturnem domu Kamnik se bo odvijala vsa kulturna dejavnost v občini Kamnik (kino, gledališče, ples, razstave), kongresna dejavnost in dejavnost bodočega centra za mlade.
(fs)
Odprto pismo politikom Kamnika!
Spoštovani župan, občinski svetniki, načelniki in predsedniki raznih skladov!
Javno vam pišem zato, ker upam, da boste opustili pritiske na Zelene Kamnika in name osebno, češ da naj prenehamo nasprotovati postavitvi vojaškega radarja na Menini planini. Konec junija 1995 sem na 5. seji občinskega sveta občine Kamnik postavil naslednje svetniško vprašanje:
»Kaj je z nameravano gradnjo vojaškega radarja na Menini planini?«
Iz čez mesec dni prejetega odgovora državnega sekretarja g. Mirana Bogataja je razvidno, da se obrambno ministrstvo še ni otreslo manir in navad bivše JLA. Nerazumno bi bilo sprejeti ponudbo ministrstva za obrambo, da bi ob izgradnji vojaškega radarja sofinanciralo tudi telefonijo v Tuhinjski dolini. Od skupne predvidene investicije 100 milijonov SIT je 15 milijonov ponujenih kot ekološka renta (tako jaz razumem), to pa je denar, za katerega dober in razumen gospodar ne prodaja trajnih dobrin.
Prepričevanje ministrstva za obrambo in njegovih strokovnjakov, češ da bo elektromagnetno sevanje usmerjeno le v zrak in da ga ne bo čutiti v okolici, je sapica, ob kateri bi pojoča travica glasno zapela. Verjetno je strateški namen postavitve radarja kontrola ozemlja Slovenije in s tem zagotovitev določene varnosti, spremljanje preletov in poletov nad ozemljem Slovenije, nikakor ne le nad Menino planino, temveč zagotovo tudi pod njeno višino. Danes pozna svet nič koliko različnih plovil, ki letijo komaj nekaj deset metrov nad zemljo ob hitrem prilagajanju konfiguraciji zemljišča. Upam, da niste iz razlage vojaških strokovnjakov o neškodljivosti radarja razumeli,
Javna tribuna z naslovom Radar na Menini planini - da ali ne!? bo v torek, 27. februarja, ob 19. uri v Delavskem domu v Nazarjah.
da bo šlo zgolj za odkrivanje neznanih letečih predmetov in da ti ogrožajo Slovenijo ter da v to niste začeli verjeti.
Elektromagnetni valovi ogrožajo prebivalstvo in vse življenje na širokem območju podobnih naprav, kar potrjujejo številne opravljene in znane ekspertize po svetu. Iz lega ni težko zaključiti, da bo izredno škodljivo sevanje prisotno predvsem na področju Savinjske in Tuhinjske doline. Manjše, še vedno pa zdravju škodljivo bo to sevanje segalo vse do Velenja, Celja, Domžal, Ljubljane in Kranja.
Ob predvideni predstavitvi bo, verjemite, konec z neprecenljivimi vodnimi viri na kraški Menini planini. Problem bo, kam prodajati kmetijske pridelke, ki ne bodo ustrezali evropskim standardom, konec bo z začetim projektom zdraviliškega turizma v Tuhinjski dolini. Ne razumem vas, oblastniki občine Kamnik, da zanemarjate strokovna dejstva, da se obračate k manj pomembnim materialnim dobrinam. Resničnost teh trdih besed potrjuje precej večja ekološka osveščenost in zaskrbljenost vaših kolegov in prebivalstva v Savinjski dolini. Če vse to ne bi držalo, bi morali odgovoriti na vprašanje, zakaj se potem projekt izvaja v takšni tajnosti? Strinjam in zavedam se, da je obramba Slovenije potrebna in jo moramo dopolnjevati, vendar - ali ni sistem stacioniranih radarjev v razvitih državah že preteklost?
Svetniki občine Kamnik! Ni naše delo le prejemanje visokih sejnin, naša dolžnost je sprejemati odločitve, ki ne bodo onemogočale življenja zdajšnji in poznejšim generacijam na tem podro-
V RVDIMERŠAK
svetnik Zelenih Slovenije v svetu občine Kamnik
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VADIMO VAS...
Petek, 23. februarja, ob 18. url
Razstavišče Veronika, Kamnik
POTOPISNO PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI: S POTI PO PERUJU IN ANDIH
Predavanje nam bo pripravil Cene GRILJC. Vstop prost!
Petek, t marca, ob 20. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik
JAZZ NAD KAVARNO Tamara TOMIČ, vokal Blaž JURJEVČIČ, klavir
Vstopnina: 300,00 SIT
Sobota, 2 marca, ob 19. url
Srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik
DAJTE, DAJTE, NE ŠTENTAJTE Koncert etnoglasbe tamburaške skupine PRIFARSKI MUZIKANTI
Ob izidu laserske plošče in kasete MLINARCA. Povezovalec programa: Jože LOGAR Vstopnina: 500,00 SIT
Sobota, 2 marca, ob 19.30
Nedelja, 3. marca, ob 1& url
Kulturni dom Šmartno v Tuhinju
Gledališka predstava:
Štefan JARKO — GOSPOSKA KMETIJA
Izvaja gledališka skupina KD Ivan Cankar, Šmartno Režija: Franc Hribar
VABLJENI!
Vi sprašujete^ župan odgovarja
O radarju na Menini planini
V dnevnem tisku se te dni pojavljajo različne informacije o gradnji radarja na Menini planini. Zlasti med okoliškimi prebivalci Tuhinjske doline je o tem precej komentarjev.
Ali je tudi občina Kamnik v zvezi s tem dobila pismo Ministrstva za obrambo RS? Prosimo za pojasnilo, ali je odločitev o tej gradnji že dokončno sprejeta in kdo jo je sprejel. Kakšne so pravice in pristojnosti občine v zvezi s to zadevo? Ali občina Kamnik razpolaga s strokovno oceno možnega negativnega vpliva te naprave na okolico? (K. O.)
Moram reči, da dokončna odločitev o gradnji radarja na Menini planini še ni bila sprejeta, ker je potrebno speljati še vse postopke. O tem, ali je na republiški ravni odločitev dokončna, pa mi ne moremo soditi. Ministrstvo za obrambo nam je res poslalo informacijo o morebitnih vplivih radarja na okolje, s katero smo na zadnji seji seznanili tudi občinske svetnike. (Povzetek informacije objavljamo v nadaljevanju tega odgovora!)
Občinu ima delne možnosti za sodelovanje le pri prostorski dokumentaciji, kar pa se tiče naravovarstvenega vidika, je najbrž teže. Še posebno zaradi tega, ker sam objekt ne bo na naši strani, pač pa na ozemlju sosednje občine Nazarje. Le cesta do objekta in nekateri komunalni vodi naj bi bili speljani po ozemlju kamniške občine.
O sodelovanju države pri izgradnji telefonije v Tuhinjski dolini smo se pogovarjali, vendar bomo zadnjo besedo o tem rekli, ko bo na državni ravni znana končna odločitev o gradnji radarja.
Iz' pisne informacije Ministrstva za obrambo R Slove-
nije z dne 30.1.1996 povzemamo naslednje bistvene ugotovitve:
Ministrstvo za obrambo v skladu s svojimi pristojnostmi vzpostavlja avtonomni telekomunikacijski in informacijski sistem za potrebe obrambe države. Sestavni del tega sistema je radarsko omrežje, s katerim se zagotavlja nadzor zračnega prostora. Ta nadzor je usklajen in povezan s civilno kontrolo zračnega prometa in jo dopolnjuje.
Ministrstvo za obrambo je prevzelo vojaško infrastrukturo na območju države neposredno po osamosvojitvi. Ta infrastruktura, obsega tudi različne položaje za namestitev vojaške opreme ali tehnike in tudi radarske položaje. Njihova prostorska razporeditev je prilagojena obdobju, ko republika Slovenija še ni bila samostojna država. Glede na to je potrebno celotno infrastrukturo prilagoditi tudi značilnostim našega ozemlja kot tudi potrebam obrambe samostojne države. Gradnja vseh objektov Ministrstva za obrambo poteka v skladu s splošnimi predpisi in z upoštevanjem pogojev, ki so določeni z odredbo o določitvi objektov in okolišev objektov, ki so posebnega pomena za obrambo in ukrepih za njihovo varovanje. To velja tudi za izgradnjo radarskih položajev ne glede na to, da so radarske naprave, s katerimi razpolaga Slovenska vojska, mobilnega tipa. Položaj je potreben le za mirnodobno delovanje. Ministrstvo za obrambo v vseh postopkih sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi v potrebnem obsegu in v skladu s predpisi. V teh postopkih sodelujejo tudi resorna ministrstva ter podjetja, ki opravljajo dejavnost širšega pomena.
Ministrstvo za obrambo poudarja, da so v dosedanjih pripravah proučili vse morebitne posledice (oko m naravno oltn^jf* lult
tudi z vidika meril, ki so za to vrsto objektov sprejeta v državah članicah Evropske skupnosti.
Izvršena je bila analiza reliefa, tal, krajine, kulturne dediščine, voda,
Župan Tone Smolnikar
rastlinstva, živalstva, rabe prostora, naravne dediščine, proučen je tudi ekopsihološki vidik, sociološki vidik, vpliv neionizi-ranih elektromagnetnih sevanj in podobno. Pri tem so sodelovale najpomembnejše strokovne institucije in strokovnjaki za posamezna področja, Ugotovitve teh analiz bodo upoštevane pri izdelovanju načrtovanih del. Posebno pozornost se posveča preprečitvi kakršnega koli onesnaženja okolja, zato so predvidena posebna zbirališča tudi za odpadne vode.
Nekatere informacije v javnosti o nevarnosti elektromagnetnega sevanje z vidika vpliva radarja na okolje in človekovo zdravje so po mnenju Ministrstva tendenciozne in neargumentirane. Vsaka radarska antena oddaja usmerjen in pulzirajoč snop žarkov zaradi vrtenja radarske antene. Ta žarek oddaja pod kotom navzgor v zračni prostor tako, da ni nevarnosti za okolje in zdravje. Če ne bi bilo temu tako, ne bi bilo mogoče namestiti radarskih naprav na letališčih in podobnih lokacijah, kjer jih je največ in vsa so v visoko urbaniziranih okoljih.
Pri sami gradnji bodo upoštevani optimalni varnostni ukrepi. Z izgradnjo bo zagotovljena tudi usposobitev določenega dela infrastrukture tako mm favinjvlri knt tuhinjski strani Menine (ceste, energetsko in PTT omrežje), kar bo omogočilo tudi osnovo za druge dejavnosti na omenjeni planini.
(fc)
Javna pobuda županu
KAMNIK - V NAROČJU PLANIN! Slogan, ki ga Kamni-čani dobro poznamo in ga imamo radi. Le kdo nima rad varnosti naročja?! Je neprecenljive vrednosti in ga ne more nadomestiti niti najsodobnejša tehnika varovanja.
Toda če naše opevane planine pogledamo z drugega zornega kota, to je s strani stroškov, ki jih upravljanje Velike planine prinaša, potem bi bil slogan VELIKA PLANINA, ZAKLAD NARAVE D.O.O. - V NAROČJU OBČINE KAMNIK kar na mestu.
Ne želimo komurkoli očitati razsipnost in neracionalno trošenje denarja pri skrbi za ohranjanje Velike planine kot turističnega centra! Menimo le, da so izdatki, ki jih občina namenja družbi VELIKA PLANINA, ZAKLAD NARAVE d.o.o., previsoki! Kar veliko proračunskega denarja se namenja za plače zaposlenih in odplačilo kredita za žičnico.
Da bi se omenjeni družbi pomagalo postaviti na »lastne noge« (saj ji sedanji obseg dejavnosti realno ne omogoča preživetja), ji je s strani občine dana možnost brezplačnega najema gostinskih objektov na Zelenem robu in Šimnovcu. Lahko si sama preko razpisa poišče najboljšega ponudnika za prevzem objektov ter si tako zagotovi prepotrebna sredstva. Prav to je tudi poskusila, žal neuspešno!
Ni namreč skrivnost, da je družba dobila ponudbo, ki je bila po oceni nadzornega odbora družbe dobra.Obetala ji je solidna materialna sredstva in še več teh za naložbe v objekte same. Vendar je končno odločitev o tem sprejela skupščina družbe
(nadzorni odbor je njej podrejen), ki je menila, da s ponudbo ni vse v redu in predloga nadzornega odbora ni sprejela. Zaradi te odločitve skupščine je predsednik nadzornega odbora ponudil odstop. Ne brez razloga, saj se mu je zdela odločitev skupščine skregana z zdravo, tržno logiko, ki je za uspešnost poslovanja najpomembnejša.
V izogib dvomom v pravo odločitev skupščine, ki jo sestavljajo le trije člani, vam, gospod župan, dajemo naslednjo pobudo:
1. Predlagamo vam, da v skladu s svojimi pristojnostmi zamenjate člana skupščine družbe VELIKA PLANINA, ZAKLAD NARAVE, D.O.O., kista istočasno po funkciji župan občine (najvišja izvršna oblast) in predsednik občinskega sveta (lokalna zakonodajna oblast). Oba pa sta dolžna sodelovati po svojih pristojnostih in dolžnostih.
2. Menimo, da je nujno potrebno čimprej družbo VELIKA PLANINA, ZAKLAD NARAVE, D.O.O. kadrovsko in strokovno okrepiti in organizirati tako, da bo sama prevzela ponudbo gostinsko turističnih uslug. Prepričani smo, da Ka-mničani zmoremo to vrsto ponudbe opravljati prav tako dobro kot tuji ponudniki.
3. Zeleni Kamnika ne podpiramo ideje za postavitev dvose-dežnice! Iz vidika okoljevarstve-nih razlogov zaradi erozije tal, snežne danosti pa tudi niso tolikšne, da bi bila naložba smiselna. Služila bi zgolj za prevoz viken-dašev
SST Zetef
Občinski svet o avtocesti in Juhinjki
Občinski svet je na včerajšnji seji ob udeležbi najvišjih predstavnikov Družbe za avtoceste (Jože Brodnik), Urada RS za prostorsko planiranje (Jože Novak), Razvojnega centra Celje (Radovan Romih) in drugih sprejel spremembe prostorskega dela občinskih družbenih planov v zvezi s predvideno gradnjo avtoceste Vransko - Blagovica. Ob tem je sprejel tudi več sklepov, ki se nanašajo na izvajanje ukrepov za sanacijo ceste Motnik - Kamnik - Moste in zagotovitev varnega prometa na tej cesti. V. času gradnje avtoceste se bo namreč promet po njej zelo povečal. Pred sejo sveta sta Župan Tone Smolnikar in predsednik DARS Jože Brodnik sklenila pisni sporazum o ukrepih, ki jih bo financirala DARS in o nalogah občine pri uresničevanju programa ukrepov. Po sklepu sveta bo župan v kratkem sklical sestanek z vodstvi prizadetih KS, do 15. seje občinskega sveta pa bo pripravil tudi terminski plan izvajanja ukrepov s strani občine. Občinski svet je včeraj posebej poudaril, da vztraja pri trasi AC, ki je določena v predlogu lokacijskega načrta.
V dodatni točki so svetniki Sklenili, da bodo za podelitev priznanj ob letošnjem občinskem prazniku uporabili nekoliko dopolnjen stari odlok o priznanjih. Razpis za zbiranje predlogov za občinska priznanja bodo objavili v Delu v soboto, 24. februarja.
(&)
Medžupnijska Karitas Kamnik
vabi na predavanje »Alije možno sožitje med mlajšimi in starejšimi?« v petek, 1. marca, ob 19.30 v učilnici župnišča Kamnik na Šutni.
Predaval bo psiholog Bogdan Žorž.
Iskreno se zahvaljujemo gasilcem GD Kamnik in GD Šmartno ter sosedom in drugim za hitro in požrtvovalno pomoč pri gašenju oganja in odpravljanju posledic.
Hvaležna družina Jerič, Buč 24.
Med ljudmi na zimski Veliki planini
Po skopem januarju za počitnice nova snežna odeja?
Ko nastaja ta prispevek, v torek, 11. februarja, po nedeljskem obisku na Veliki planini, se vsipajo izpod neba debeli kosi snega. Prav gotovo se ga najbolj veselijo šolarji zaradi bližajočih se počitnic, še bolj pa delavci Velike planine - zaklada narave, ki so te dni zavzeto urejali smučišča in hkrati pogledovali, kdaj se bo prek Alp privalil kak oblak, napolnjen s snegom. Še posebej, ker jih v četrtek, 22. februarja,
z novim snegom okrog 5. februarja stanje spet izboljšalo. »Če bi imeli vsaj en top v »Roru«, ki bi delal vsaj dva dni, potem se ne bojimo nobene tekme. Tako pa rešujemo, kar moremo. Večkrat smo na smučiščih do polnoči ali še dlje, še posebej skrbimo za deponije snega, ki jih potem s svojimi zameti povečuje tudi veter,« je še dodal Škrlep, ki je na planino prišel šele pred tremi meseci.
DA BI GA LE ŠE KAJ NASULO, si v sončni nedelji želijo strojnik Peter Ulčar, vodja smučišč Franc Škrlep in sprevodnik Raj ko Spruk.
čaka izvedba mednarodnega FIS slaloma za ženske za 9. pokal Kamnika.
Ko nas je nihalka tisto, v dolini megleno, nedeljo zapeljala na planino, ki je bila obsijana s soncem, se nam je zdelo kar malo čudno, da je bilo na smučiščih neobičajno malo smučarjev.Kasneje so nam žičničarji povedali, da so jih ta dan prepeljali navzgor le 380, v soboto pa 580. Kot kaže, so ljudje tokrat »nasedli« vreme-narjem, ki so napovedali oblačno vreme s padavinami.
Vendar pa delavci.ki skrbijo za urejanje smučišč, kljub temu niso mirovali. »Ja, da bi ga nam nebo pred počitnicami nasulo vsaj kak meter. Podlaga je kar taprava,« je v gondoli modroval sprevodnik Rajko Spruk.
»Januar je bil res suh,« je na zgornji postaji komentiral snežne razmere in obisk strojnik Peter Ulčar, ko smo ga povprašali, kakšen je bil obisk planine po novem letu. »Odjuga okrog 10. januarja je pripomogla, da smo
Na Zelenem robu smo srečali Bojana Kukanja, vodjo žičnic, ki se je vračal iz Tihe doline. »Šel sem pogledat, če je vse v redu, ker se je včeraj snela vrv. Nek smučar je spet prepozno spustil sidro,« je pojasnil. Na vprašanje, kako ocenjuje ravnanje snow bo-arderjev, ki jih je vse več tudi na Veliki planini, je dejal, da so z nekaterimi težave, ker se na vlečnici hote ali nehote ne držijo proge, pač pa vijugajo sem in tja in tako »poskrbijo« za preobremenitev vrvi. S takim načinom pa na nekaterih mestih postrgajo še tisto skromno snežno skorjo na progi.
Dejal je, da so se letos urejanja smučišč lotili sami in da jim gre delo kar dobro od rok. Pri tem je dejal, da sta za to še posebej zaslužna Franc Škrlep in Robi Kern, ki se vsak dan, ko smučarji odidejo, s teptalcem podata na smučišča in jih urejata pozno v noč. Po njegovem mnenju bi kazalo čimprej postaviti že kupljeno dvosedežnico, ki bi na-
ZALOGE SNEGA OB SMUČARSKIH PROGAH - z njimi delavci Zaklada narave omogočajo smuko tudi ob skromnejših snežnih razmerah.
morali ustaviti vlečnice. Z gondolo pa smo recimo 15. januarja na planino pripeljali le 4 obiskovalce, za vikend v petek 80, v soboto pa 120 ljudi.«
Vrste pred sedežnico skoraj ni bilo. »Res je, da tudi ob večjem obisku ni več takih vrst, kot so bile nekoč, saj sedežnica sedaj prepelje na uro 400 obiskovalcev, kar je za 40 obiskovalcev več kot prej,« so pojasnili žičničarji.
Franc Škrlep, vodja vzdrževanja smučišč, se je pravkar ukvarjal s popravilom enega od dveh teptalcev.« Do 10. januarja smo dvakrat povsem uredili proge, porabili smo precej sodov kuriva, potem pa nam je vse odnesla odjuga,« je povedal, pa tudi da se je
domestila sedanjo sedežnico Ši-mnovec-Zeleni rob. Misliti pa bi bilo treba tudi na povezavo s Tiho dolino, kjer je center smučišč, vendar v primeru pomanjkanja snega proti vrhu Gradišča, smučarji tja ne morejo priti na smučeh.
Beseda je stekla tudi o nezasedenih počitniških kočah na planini in o tem, kako jih oživiti. »Težko je razumeti na eni strani veliko povpraševanje po bajtah, sprašujejo Primorci, Štajerci, vendar jim snega ne znamo ponuditi. Če bi jih naše podjetje imelo na voljo, bi prav gotovo Že prinašale denar. Tako pa so tudi naše plače vse bolj odvisne od tega, ali kaj kane z neba ali ne!«
(Mislil je seveda na sneg!).
Na poti po velikoplaninskih -smučiščih smo se srečali tudi s Francem Baumanom, gorskim reševalcem iz kamniške postaje GRS, ki je v soboto in nedeljo skrbel za varnost smučarjev in za pomoč v primeru potrebe. »Moram reči, da smučarska kultura raste. Le redki posamezniki se ne držijo pravil. Tu mislim zlasti na brezglavo divjanje nekaterih po smučišču, pa tudi na obnašanje pri vožnji z vlečnicami. Take bi bilo treba dvakrat opozoriti, potem pa odstraniti s smučišča, kot to počnejo v tujini. Moram pa reči, da so smučišča letos vzorno urejena, na nevarnih mestih so povsod postavili varnostne mreže in opozorilne table, tudi vse proge so označene, tako da se pravi smučarji res lahko počutijo varne.« Pomoč gorskega reševalca je bila to popoldne dobrodošla dvema smučarkama, ki v megli okoli Gradišča sami nista našli poti do Šimnovca.
Ko smo se vračali iz Tihe doline, se je bilo seveda treba oglasiti tudi v gostišču na Zelenem robu. Tu nas je čakalo prijetno presenečenje, saj sta nova najemnika, ki sta tu gori od novega leta,Tončka in Ivan Jančik iz Moravč, notranjost povsem preuredila. Na novo so preuredili kuhinjo, sanitarije na izplakovanje, očistili so vodnjak, na vrhu pa so uredili dve sobi s po šestimi posteljami. V njih so ta čas že prvi gostje z Vrhnike. Tudi gostinski prostor so povečali, tako da gre vanj brez gneče 70 gostov. Vse prostore sedaj ogrevajo
S centralno napeljavo, ki je napeljana iz štedilnika v katerem kurijo drva. Sedaj imata v načrtu še povečanje vodnega zbiralnika in trgovinico za oskrbo bajtarjev. Skratka vse kaže, da Zeleni rob spet postaja prijeten planinski dom, kjer se bodo planinci radi oglasili, saj je odprt vsak dan od 8. do 22. ure.
Ko smo se vračali, je ob zaprti progi pod Zelenim robom že brnel ratrak, s katerim je Franc Škrlep pripravljal kupe snega kot rezervo za četrtkovo tekmo, saj je toplo opoldansko sonce sneg vse bolj pobiralo.
Naša pot po nedeljski Veliki planini je pokazala, da si prizadevni delavci Zaklada narave res trudijo, da bi obiskovalcem planine, kljub večkrat skromnim snežnim odejam, omogočili čim-boljše počutje in tako premostili tisto, kar jim trenutno ni nasula narava. Saj bi se še našlo kaj, kar bi bilo treba spremeniti ali izpopolniti, vendar tudi to, da so ti ljudje zaživeli s planino, nekaj velja.
Direktorja Božičnika pa to nedeljo na planini nismo mogli srečati, ker si je šel v Kranjsko Goro nabirat izkušenj za bližnjo tekmo. »Vsaka izkušnja je dobrodošla,« je dejal, ko se je vrnil, »tudi Kranjska Gora je bila včeraj kljub sončnemu vremenu kar prazna.«
Povedal je, da potekajo priprave na izredno sejo občinskega sveta Kamnik, ki bo 13. marca in ki bo obravnavala razvojna vprašanja Velike planine. »Upam, da nam bo uspelo izoblikovati čimbolj konkreten in tudi uresničljiv program, saj je bilo raznih vizij že kar veliko.« Sicer pa je povedal, da se bodo postavitve dvosedežn-cie proti Zelenem robu lotili še letos. Idejni projekt je bil narejen že lani, sedaj pa so začeli zbirati potrebna soglasja.
FRANC SVETELJ
NA OBHODU SMUČIŠČ - gorski reševalec Franc Bauman in vodja žičnic Bojan Kukanja.
Zanimivost iz Svilani ta
Podjetje Svilanit Kamnik se je v mesecu februarju odločilo za zanimivo poslovno potezo. Razpisali so vabljivo žrebanje za kupce njihovih izdelkov v tovarniški prodajalni. Akcija bo potekala do konca februarja. Žrebanje dobitkov v vrednosti kupljenega blaga bo vsak četrtek, zadnje žrebanje pa bo v petek, 1. marca. Vrednost dobitkov ni omejena.
Vsakokrat bo izžrebanih 5 kupcev v vrednosti računa, ki je hkrati dokument za dobitek. Taka oblika prodaje bo verjetno pritegnila marsikaterega kupca, da se bo odločil za nakup, ker ima kar precej možnosti, da bo tudi prejemnik dobitka v prav tako veliki vrednosti.
V petek, 9. februarja, so bili izžrebani naslednji kupci: Jožica Fric iz Kamnika, Darka Možina iz Zg. Bitenj, Franc Vuga iz Mozirja in Tatjana Okoren iz Vodic.
STANE SIMŠIČ
Francka in MatevžBaloh - zlatoporočenca
Pri Balohovih na Svetčevi 3 v Kamniku je bilo v ponedeljek, 12. februarja, nadvse slovesno. Matevt in Francka sta sklenila zlato poroko. Po 50 letih skupnega življenja sta se odločila za ta pomemben korak. Dolga življenjska doba je za njima. Le malokdo doživi tak jubilej. Na domu pri Balohovih so se zbrali najožji sorodniki, sin Branko in hčerka Anica z družinama, njihovi trije vnuki in trije pravnuki. Zbrala se je vsa družina, da bi bila prisotna pri zlati poroki in da bi prva čestitala jubilantoma.
Zakonski jarem sta si nadela 12. februarja 1946. leta. Do danes sta previharila vse lepe pa tudi težke trenutke. Vedno sta znala z razumom in medsebojno ljubeznijo ter srčno pripravljenostjo obiti vse čeri. Znala sta si ustvariti prelepe človeške in nadvse zaupljive odnose. To je odlika ljudi, ki znajo ceniti življenje. Slavljenca pa gotovo sodita mednje.
Francka je bila rojena 22. 3.1926. Odraščala je v družini, kjer so bili štirje otroci. Živela je v Nevljah. Izučila se je za šiviljo. Med vojno je morala delati pri nemških družinah. Po osvoboditvi se je zaposlila v Svilanitu in tam ostala do konca delovne dobe.
Matevž se je rodil v še številnejši družini s 17 otroki. Mladost je preživljal doma. Že kot 16-letnik je občutil vojno. 1943. leta
Zlatoporočenca Francka in Matevž med svojimi najdražjimi
je bil zaprt v celjskem Piskru, nato v Mariboru in nazadnje v taborišču Steinbach. Od tu je januarja 1944pobegnil in se pridružil partizanom. Bil je v Šlandrovi brigadi do osvoboditve leta 1945. Kasneje se je zaposlil v tovarni Stol in tam dočakal upokojitev.
Skupno življenjsko pot sta začela iz osnove. Gradila sta si lasmo stanovanje in se v nedokončano hišo vselila 1951. leta. Kasneje sta si zgradila še malo gostišče pod Kozjakom in ga poimenovala »Kekec«. Tu sta preživela veliko lepih uric. Danes je Matevž še vedno zelo prizadeven in marljiv delavec. Je že več let predsednik Društva upokojencev Motnik-Špitalič, dejaven turistični delavec v Motniku. Srečamo ga tudi na številnih drugih akcijah, med upokojenci, borci, povsod tam, kjer s svojo pripravljenostjo in znanjem pomaga pri razvoju kraja.
Slovesnosti jubilantov Francke in Matevža se je udeležil tudi g. Miha Novak, načelnik upravne enote Kamnik, in ga. Marija Krizman, matičarka. V pozdravnem nagovoru je g. Miha Novak poudaril pomembnost njunega jubileja. To je zanju in za nas vse pomemben dan.
Z zlato poroko bosta jubilanta znova potrdila svojo ljubezen in pripadnost drug drugemu. To vzbuja spoštovanje in ponos G. Miha Novak je še dejal: »Vajino pričevanje sporoča preproste resnice. Delo je treba opraviti, človeka je treba ljubiti, življenje je treba živeti. Tega nista nikdar pozabila. Tudi takrat ne, ko vama je bilo hudo.» V nadaljnjem razmišljanju je obudil življenjsko pot jubilantov in zaželel še naprej vse lepo. Francko in Matevža je povabil k sklenitvi ZLATE POROKE tako, da sta vstala in si izmenjala prstana. Ob tem svečanem dogodku so se mnogim od prisotnih od sreče in zadovoljstva v očeh zaiskrile solze. Po izmenjavi prstanov sta Francka in Matevž Baloh postala zlatoporočenca. G. Miha Novak in ga. Marija Križman sta zlatoporočen-cema iskreno čestitala in jima v imenu Upravne enote Kamnik podarila lep šopek cvetja in krasno darilo. Tudi uradno listino o zlati poroki sta prejela. Vsebino te listine je prebrala matičarka ga. Marija Križman. Za pričo sklenitve zlate poroke sta bila sin Branko in hčerka Anica.
Sledile so čestitke vseh prisotnih z iskreno željo, da bi bila zdrava. Zlasti so zaželeli obilo zdravja Francki, ki trenutno ni najbolj pri moči. Zlatoporočenca sta od svojih otrok in vnukov ter pravnukov prejela v dar barvni televizor. Na slovesnosti ob zlati poroki je bila prisotna tudi ga. Štefka Osredkar, še živeča priča sklenitve zakonske zveze leta 1946.
Prijetno in veselo razpoloženje se je nadaljevalo. Temu veselju se bodo v naslednjih dneh pridružili še vsi bratje in sestre zlatopo-ročencev.
Ob našem slovesu smo jima krepko stisnili roko z iskrenimi željami, ki pa ne morejo izraziti vsega tistega, kar bi srce hotelo, Želelo in moglo povedati. Še in še...
STANE SIMŠIČ
Komisija je pričela z žrebanjem.
VELIKA
PLANINA,
Vabimo vas na ugodno smuko na urejena smučišča
Gostišče Šimnovec, Zeleni rob in Tiha dolina so odprta.
Nihalka vozi od 8. do 18. ure, sedežnica od 8.30 do 16.30, vlečnice od 9. do 16. ure.
Parkirišča so varovana, dnevne smučarje ni.
Parkirnine za
22. FEBRUARJA 1996
iz naše zgodovine - spomini
KAMNIŠKI OBČAN
70 let skavtstva in gozdovništva v Kamniku
Kamniška Bistrica je naravna zibelka slovenskega skavtstva in gozdovništva. iti so skavti leta 1923 organizirali svoj prvi tabor in tod so svoj prvi tabor organizirali tudi gozdovniki. V raj pod kamniškimi planinami so se številne skavtske in gozdovniške skupine vračale še tudi kasneje.
Ustanovitev gozdovniške organizacije v Kamniku
Kamniški gozdovniki so se organizirali kmalu po prvem
slovenskem taboru gozdovni-kov v Kamniški Bistrici. Tabor je potekal julija 1925. Krovna organizacija si je nadela ime Zveza slovenskih tabornikov, kamniška pa Rod Bele gore. Kdo so bili ti mladi gozdovniki? G. Zdravko Rihar: »Jedro skupine smo tvorili fantje rojeni v letih 1910 - 1915. Morda še tudi kdo mlajši. Poleg mene so bili med gozdovniki še Peter Klavčič, ki je bil naš tajnik, potem njegov brat Silvan, lekarnarjev sin Dušan Karba, Drago Nardin, Tone Rozman, Milan Žertuš, Vili Rozman, Al-ber Čebulj... in še nekateri. Organizaciji sta pomagala shoditi
Drugače pa nam je kamniški posestnik Stare dal v svoji hiši prostore in tam smo se dobivali na svojih sestankih.«
Ključno vlogo pri ustanavljanju kamniških gozdovnikov je imel Črtomir Zoreč z gozdov-niškim imenom Črni ris. Velikokrat je prišel sam v Kamnik, večkrat pa so kamniški gozdovniki sedli na vlak in se odpeljali k njemu v Ljubljano. Rod .ni bil številčen, kar je bila splošna značilnost slovenskih gozdovnikov. Skupina je štela do 15 članov. V Kamniku so bili samo fantje, deklet v rodu ni bilo.
Črtomir Zoreč je bil nadvse
OGENJ
Ogenj je bil bistveni simbol gozdovništva. Sliko je za naslovnico časopisa slovenskih gozdovnikov izdelal Janez Trpin -Beli srnjak, kije pomagal ustanoviti kamniške gozdovnike.
Simbolično središče gozdovništva je bil taborni ogenj. Pri ognju je nastala prva človeška druiba, jezik, veda, umetnost in religija. Gozdovniki so pojmovali ogenj za simbol Velikega Duha. Nekomu je bil Veliki Duh osebni Bog religije, kateri je pripadal. Zopet drugemu narava, ki je smiselno urejena. Iz ognja so izhajali štirje iarki, ki so kazali štiri smeri človekovega harmoničnega razvoja:smer duha, telesa, misli in dejanj. To so gozdovniki imenovali »načelo štirih žarkov« ali tudi »načelo štirih plamenov.«
Ljubljančana Črtomir Zoreč in Janez Trpin. Vodilna glava skupine, če smem tako reči, je bil Stanislav Žitko. On je bil po funkciji glavar rodu in odgovorna oseba pred oblastjo. V Kamnik je prišel iz Logatca.
zanimiva osebnost. Ob ustanovitvi kamniškega rodu je bil še srednješolec, kasneje pa je šel študirat v Prago, vendar je vseskozi zadrževal vodilne funkcije v organizaciji slovenskih gozdovnikov. Črtomirja Zorca
Ob 170-letnici rojstva in 75-letnici smrti
Luka Svetec - Podgorski (4)
Ob 70-letnici pred sto
Ko je Luka Svetec pred sto leti, 8. oktobra 1896, praznoval svojo 70-letnico, so mu v narodni stranki pripravili veliko slovesnost. O Svetčevem boju za narodnostne ideje, še posebej pa za narodovo enakopravnost v tedanji Avstroo-grski, precej zvemo tudi iz njegovega govora na tej slovesnosti, ki ga je tedanji Slovenski narod 22. septembra 1896 objavil na prvi strani. »Sicer taka slovesnost nipovse prijetna, ker spominja človeka, da je blizu mejnik, katerega je stvarnik po-
leti: brez narodove enakopravnosti ni napredka.
narodni stranki, je dejal, da na-    ga v najtežavnejših razmerah
Podgorski:
Svečan in cvetica
(odlomek) Svečan
Kaj čakaš, premilena, kaj mudiš, Doklej pod zemljo boš tičala? Ne pada več slana, ne brije piš, Že sneg je gorkota pregreta, Na solnce cvetičica zala Ne skrivaj več svoje lepote, Pred svetom v neznane temnote! Cvetica
Še zima, se zdi mi, minula ni, Bojim se, da mraz mi še preti; Glej! Zemlja me kviško še ne budi, Ne slišim še tičkov žgoleti; Ne sapic pomladanskih šumeti In skerbno umikajo lice Pod zemljo še moje sestrice.
(Slovenija, marca 1849)
stavil človeškemu življenju...
Moje zasluge za skupno reč so le skromne, to dobro vem, ali kar nas je danes zbralo, to fe moč ideje, narodnostne ideje, kije še vedno na dnevnem redu, čeravno bi jo nekateri že radi odstavili. Ali mi se še ne damo odstaviti (burno odobravanje). Boj za narodno enakopravnost še traja in to tako hudo in brezobzirno, kakor prejšnje čase, le s tem razločkom, da smo se mi nekoliko ojačili in precej napredovali (Tako je!). Ali kako daleč smo še od tiste ravnopravnosti, ki nam jo država, ustava slovesno priznava, še celo na Kranjskem!... Mi dobro vemo, da brez narodne ravnopravnosti ne more nobeden narod napredovati ne dušno, ne materijalno, da je ona narodu potrebna, kakor ribi voda!...«
Ko je spregovoril o, »katoliškem vprašanju«, ki je že povzročalo razdvojenost tudi v
rodna stranka ni bila nikdar nasprotna veri, o čemer pričajo vsi njeni programi, od prvega do najnovejšega. »Naš Zveličar torej sam izrekuje, da je ljubezen do bližnjega tako sveta kot ljubezen do Boga in da človek brez te ljubezni tudi Boga ne ljubi. In zdaj poglejmo, ali rodoljub slovenski ne dela iz prave ljubezni do svojega bližnjega? Če kdo rad moli, rad v cerkev hodi in sv. zakramente prejema, to je gotovo prav in lepo, ali, on dela le zase, za svojo časno in večno srečo, rodoljub slovenski pa dela in se trudi ne zase, ampak za svojega bližnjega, za svoj narod, ter niti ne ve, bo-li imel kedaj kaj zahvale. Je li torej njegovo delovanje manj plemenito in pred Bogom manj zaslužno, kakor onega, ki je pobožen le zase? Tako mislim, da naše delo ni pogansko, ampak v pravem pomenu krščansko in spolnjevanje dveh za-povedij, ki sta poglavitni, namreč ljubezni do bližnjega in ob jednem tudi do Boga...
Torej dragi rojaki, mi smo na pravi poti, katero hočemo nadaljevati, dokler ne priborimo svojemu narodu pravic, ki mu grejo po božji in državni postavi, t. j. prave narodne ravnopravnosti...«
Med tem, ko je imela slovesnost ob Svetčevi 70-letnici še politično manifestivni značaj, pa je bila 90-letnica tiha narodova počastitev rodoljuba Luka Svetca.
Praznoval jo je sredi vihre prve svetovne vojne. Tiste dni leta 1916 so bili časniki na prvih straneh polni naslovov: Vojna z Italijo, Boji v Makedoniji, Vojna z Rusijo, Turška vojna, Pred novimi boji v Dobrudži, Peti dan topovske bitke na Krasu...
»Krepak, zdrav in poln živega zanimanja za prihodnost doseže jutri dne 8. oktobra starosta slovenskih politikov in buditeljev Luka Svetec svoje devetdeseto leto. Kakor živ spomenik izza časov narodnega prebujenja in prvih bojev za pogoje narodnega življenja, stoji med nami. Usoda mu je naklonila tako izredno starost, kakor da si ga je izbrala za pričo, kaj zrase iz semena, ki so
sejali on in njegovi vrstniki,« je 7. oktobra 1916 na prvi strani zapisal Slovenski narod.
»V onih časih, ko se je rodil Luka Svetec, pravzaprav ni bilo ne slovenske domovine, ne slovenskega naroda, kajti slovenska zemlja je bila razdeljena na sedem dežela. Sedem mej je ločilo slovensko prebivalstvo, sedem usod mu je bilo danih, a pokrajin niso ločile samo gore in vode in mejniki, nego ločil jih je tudi duh. Med njimi ni bilo vezi, med slovenskim prebivalstvom ni bilo narodne in še manj skupne zavesti...« je zapisal takratni kronist.
Potem ko podrobno opiše devet desetletij Svetčevega življenja od rojstnega Podgorja, prek Ljubljane, Dunaja in drugih mest do Litije, kjer se je končala njegova življenjska pot, pisec nadaljuje:
»Beseda je prazna, če ne zna ljudi navdušiti za dejanja. Ko je po katastrofi v Italiji l. 1859 morala država opustiti stari sistem, je bil Luka Svetec med prvimi, ki so najodločneje razvili narodno zastavo in na tisoč in tisoč src razvneli za velike zahteve slovenskega naroda: slovenske šole, ljudske, srednje, visoke, slovensko uradovanje naj bo ravnopravno z nemškim, za Slovence posebno višje sodišče in združenje vseh slovenskih pokrajin. Kakor ogenj so se širile te ideje po vsem Slovenskem...
Slovenski stvari je Luka Svetec posvetil vse svoje moči. Budil je narod in ga vodil v političnih in gospodarskih stvareh, budil je narod s pesmimi in povestmi, s kritikami in jezikovnimi razpravami...
Tako mnogostransko in ve-lezaslužno je delo sedaj devet-desetletnega rodoljuba Luka Svetca.
Naj bo častitljivi starček prepričan, da so njegove zasluge za slovensko stvar neizbrisno zapisane v vsakem slovenskem srcu in da mu vsak zaveden Slovenec želi, naj bi mu bilo usojenih še mnogo srečnih let.«
(prihodnjič dalje) FRANC SVETEL/
se g. Svetozar Frantar spominja takole; »S Črtomirjem Zor-cem sva prijateljevala vse do njegove smrti. Bil je zanimiva osebnost. Znano mi je, da je bil nekaj časa skavt, da je med skavti ustanavljal socialistično usmerjeno stranko oziroma organiziral njen podmladek. Za to ga je pridobil Vladimir Kra-vos, s katerim sta taborila 1925. leta v Kamniški Bistrici. To je bil začetek gozdovništva v Sloveniji. Po napevu ruske pesmi Volga je sestavil besedilo za gozdovniško himno »Dviga plamen se iz ognja«. Njegovo kasnejše gozdovniško ime je bilo Medvedje srce. Kam vse nas je peljal v tistih letih mladostniškega iskanja! In to peš iz kraja v kraj. Pohodništvo je bilo bistveni vzgojni pripomoček gozdovništva. Obiskali smo Stično, prepešačili Levstikovo pot od Litije do Čateža. Ob reki Krki smo prišli do Novega mesta. Na poti proti Gorjancem in Gospodični smo se ustavili v Šmihelu in podoživljali nesrečno ljubezen Primicove Julije. Bela krajina je bila takrat še svet zase. Bil je enkratna osebnost in prijateljevala sva dolgih 60 let. Odlično je poznal Kamnik in njegovo zgodovino. Mnogokaj je publiciral. Je pa seveda gradivo razmetano in čaka še na ureditev in ponatis.«
V skladu z ustanoviteljevimi načeli je deloval kamniški rod gozdovnikov tiho, bolj sam zase in v skromnih razmerah. To
Vsak izmed temeljnih žarkov ognja je vodil k manjšim plamenom. Ti plameni so bili: moč, lepota, resnica in ljubezen. Če povežemo žarke s plameni, dobimo temeljne gozdovniške ideale: močan duh, lepo telo, resnicoljubno mišljenje in udej-stvovanje z ljubeznijo.
je bil odgovor na civilizacijo in njen nekontroliran poseg v naravo, ki je že v tistih časih kazal, morda v Sloveniji ne tako zelo izrazito, na ekološke napake in porajajoče se družbene probleme. Kamniški goz-dovnik g. Dušan Karba se spominja: »Kamniški gozdovniki smo si šotore naredili sami. Kupili smo kontenino. Doma smo platno razrezati in sešili, nato pa vseskupaj namočili v laneno olje in obesili v drvarnico. Laneno olje se je na tkanini strdilo in delovalo kot firnež. Seveda se je vse skupaj lepilo, zato smo šotore posuli s smukcem. Take šotore smo potem uspešno uporabljali na naših taborjenjih.«
Tabori so bili višek gozdovniške dejavnosti
Gozdovniki so se najbolj' veselili poletnih taborov. Na njih so morali pokazati svojo sposobnost preživetja v naravi. Na taborih jim ni nihče od starejših pomagal. Življenje in preživetje so si morali organizirati, kot so se naučili na sestankih med letom in kot so stvari preizkusili na predhodnih krajših pohodih v naravo. Poletni tabori so trajali od 10 do 20 dni.
G. Zdravko Rihar: »Jaz sem se udeleževal taborov, ki so bili v bližini Kamnika. Ti tabori so, ob že tako skromnih sredstvih, zahtevali res minimalna finančna sredstva. Največkrat smo odšli proti Komendi. Taborili smo za Vrtaškim potokom blizu Komendske Dobrave. Tam nam je nek kmet, mislim da Maks Koželj, dovolil, tla smo tahorili na njega-
vem travniku. Vsega je bilo dovolj: urjenja v gozdovniških
spretnostih, pogovorov, popoldne smo igrali igre z žogo, ob večerih pa smo zakurili ogenj. Moje gozdovniško ime je bilo Medvedje šape. V taboru sem bil praviloma zadolžen za pripravo hrane. Moji prijatelji se me verjetno spominjajo po »granadirskem maršu«. To je bila zelo preprosta hrana, ki me jo je naučila pripraviti mama. Posebej si skuhal krompir in posebej makarone. Olu-pljen krompir si potem skupaj z makaroni zabelil na masti in čebuli.
Posebnost taborov pa so bila stezosledstva. To so bile te-
Prijateljstvo. Velik ideal gozdovništva. na Grin t ovcu julija 1930: T. Pogačnik, D. Karba, N. Hrovat in S Klavčič
meljne veščine dobrega goz-dovnika - v popolnosti izrabiti danosti tal, vedeti, kako se približaš živali in kako zasleduješ človeka.
Take uniforme, kot so jo nosili skavti, mi nismo imeli. Didi tu se je kazala naša skromnost. Smo pa imeli srajce v barvi narave, kratke hlače in doko-lenke.«
/se nadaljuješ DANIJEL BEZEK
Spominski pohod na Oseke
V lepem, sončnem in nekoliko hladnem nedeljskem jutru 11, februarja je množica pohodnikov, planincev iz Kamnika in drugih krajev ter domačinov iz Hihinj-ske doline hitela na Oseke. Tu je bila slovesnost pri spomeniku borcem NOB, ki so padli v tej okolici. Padlo je kar 33 borcev Šlandrove brigade. Na tem kraju se zbirajo krajani in borci vsako leto, tokrat že dvajsetič, da proslavijo krajevni praznik KS Tuhinj, na dan, ki je tudi kulturni praznik naše države.
Srečanje na Osekah je pripravila organizacija rezervnih vojaških častnikov iz Tuhinja. Ob tej priložnosti je zbrani množici spregovoril domačin Marjan Polj anšek, član rezervnih častnikov iz Tuhinja. Med ostalim je razmišljal:
»Od te borbe Šlandrove brigade je minilo že 52 let. Mnogo nas je, ki smo se rodili po vojni, zato si težko predstavljamo, kako je, ko ti tujec streže po življenju. Iz literature in iz pripovedovanja starejših lahko razmišljamo o zgodovinskih dejstvih OF in NOB, pomenu partizanskega boja, boja proti zavojevalcem slovenskega naroda. Vprašujemo se, kdo je klical fašiste v deželo, da se bore proti komunizmu na slovenskih tleh, kar očita kolaboracija in kler. Pravijo, da je bil to boj proti brezbožnemu komunizmu in ne boj proti okupatorju. Kdo je ukazal izgnati duhovščino, učitelje in inteligence? Kdo je dal smernice za ponemčevanje in razseljeva-nje slovenskega naroda? To so vprašanja, ki se danes postavljajo pred slovenski narod in svetovno javnost, ki se je enotno postavila proti takim ciljem okupatorja. Nekateri posamezniki so po vojni izkoristili vse ugodnosti sistema,
tudi več, kot jim je zakon dovoljeval, danes pa pljujejo po vsem, za kar so borci NOB šli v boj.
Težnje po svobodni Sloveniji kot davni sen smo končno uresničili. Toda kaj imamo danes? Sedaj imamo svobodno Slovenijo, med seboj sprto in skregano. Če se bomo tako obnašali, jo bomo kmalu zapravili. Vprašam se in vprašujem vas, kam to pelje. Deliti zemljo tujcem je nesmisel. Zaman nam je opevati generala Maistra in borce za severno mejo, če ne vemo, do kam segajo meje sosednjih držav. Odnosi med strankami so takšni, da je videti, kot
in obsijana s toplim soncem. Učenec in učenka iz Tuhinje sta recitirala nekaj Minattijevih pesmi.
Celotni program in vzdušje sta bila enkratna. Udeleženci so bili kar navdušeni in so ga bogato nagradili s ploskanjem.
Pri tabornem ognju so organizatorji brezplačno ponudili topel čaj, kupiti pa je bilo mogoče tudi druge pijače in kaj slastnega za prigrizek.
Na to vsakoletno srečanje je prišlo več kot 400 ljudi, mlajših in starejših, med njimi je bilo precej borcev in nekdanjih aktivistov, ki so v času NOB bili na strani boja
l\a proslavo je prišlo tudi veliko Kamničanov.
da ti ljudje niso Slovenci, vsaj po obnašanju sodeč.«
V nadaljevanju je govoril o nalogah, ki jih čakajo v KS Tuhinj, za kar bo potrebno še krepko zavihati rokave.
Kulturni program so začeli pevci in zapeli več partizanskih pesmi. Tem so se pridružili tudi udeleženci. Partizanska pesem je odmevala ubrano in svečano in se odbijala od obronkov Menine planine. Bilo je lepo, prav tako kot okolica, ki je bila snežno bela
proti okupatorju in domačim izdajalcem.
Po končanem srečanju so se udeleženci proslave zadovoljni vračali nazaj v dolino. Sprejeli so tudi povabilo na ponovno srečanje v naslednjem letu. Februarska nedelja je bila čudovita zaradi sprehoda po vznožju Menine planine, vtisov, in počutja ob tako lepem sončnem dnevu, ki bo ostal v prijetnem spominu.
STANE SIMŠIČ
KAMNIŠKI OBČAN
iz življenja strank in društev
22. FEBRUARJA 1996
Novo v Socialdemokratski stranki
V parlamentu je tudi petek lahko nedelja
Zgornja misel je bila rdeča nit več kot dve uri dolgega druženja z Ivom Hvalico, poslancem SDSS v državnem zboru. Gospod Ivo je bil 2. februarja 1996 gost krajevnega odbora Tuhinjska dolina, ki je pripravil odmevno prireditev
v kulturnem domu v Šmar-tnem. Morda je nenavadno, da tako eminentni gostje sploh zaidejo v našo dolino, toda sedaj vemo, da tudi Tuhinjci potrebujemo take prireditve, kar je dokazala zelo velika udeležba. Ivo Hvalica nam je prikazal
Lačna vrana sito pita
Kako drugače razumeti dejstvo, da se za pravice upokojencev tako zavzeto borijo ravno tisti tovariši, ki v skoraj pol stoletja neomejene oblasti niso znali vzpostaviti učinkovitega, še manj pa pravičnega pokojninskega sistema. Denar, ki so ga v pokojninski sklad vplačevali neposredni proizvajalci, je poniknil v malhe tistih, ki so le navidezno v ta sklad vplačevali velike vsote, v resnici pa so za bogate plače pridelovali le izgube proizvajalcem in dolgove prihodnjim generacijam. Bivši direktorji in partijski funkcionarji zdaj ščitijo le neupravičene privilegije nesposobnežev odhajajoče generacije. Tistim, ki so v resnici nosili breme povojne izgradnje in socialističnih eksperimentov, danes pa dobijo borno pokojnino, ne pomagajo ne poračuni ne skromni odstotki. Samo pravičnejši pokojninski sistem, ki bo zmanjšal enormne razlike in ukinil neupravičene privilegije, lahko prinese VEČINI upokojencev boljše razmere.
Na Žalost pa ravno upokojenci z nižjimi pokojninami zdaj s svojim članstvom v Zvezi upokojencev omogočajo vodilnim tovarišem bogate dohodke po sistemu: Enega tebi, trinajst meni. Takšno je namreč razmerje med najvišjimi in najnižjimi pokojninami. Slovenska nacionalna desnica se zavzema za pravičnejšo porazdelitev denarja, ki ga država lahko izplača v ta namen, v nasprotju Z zahtevami Združene liste, ki po stari komunistični navadi želi trošiti denar, ki ga ni! Na ta način upokojenci (namerno ali ne) silijo državo v zadolževanje, s tem pa grenijo prihodnost svojim otrokom in vnukom. Ne mislite, da vam bodo za to hvaležni! Mladina želi živeti od svojih rok in svoje pameti, ne pa od obljub in žepnine dedkov in babic. Država, ki troši več za »vzdrževanje pridobitev revolucije« kot pa za graditev prihodnosti novih generacij, je neusmiljeno zapisana propadu.
V korist VSEH SLOVENCEV je preprečevanje privilegijev, korupcije, zlorabe položajev in pooblastil ter divjega lastninjenja oziroma neusmiljenega ropanja slovenske (nekoč družbene) lastnine. Pripadniki Slovenske nacionalne desnice zato prosimo vse slovenske očete in matere, dedke in babice, naj ne nasedajo več levičarskim manipulacijam, da ne bodo breme novim generacijam, pač pa lep vzgled in ponos!
OO SND Kamnik
Tuhinjski gasilci
85 let v službi ljudstva
Gasilci Zg. Tuhinja so se 3. februarja 1.1. zbrali na slavnostnem občnem zboru v prosvetni dvorani na Lazah. Udeležba je bila kljub neugodnemu vremenu zelo številna. Spomnili so se tudi svojih najstarejših članov in jih povabili na jubilejni 85. občni zbor. V častno predsedstvo so izvolili Ivana Drolca, Alojza Slapnika, Pavla Lajmiša in Milana Volkarja.
Funkcionarji društva so podali
jem tukajšnje krajevne skupnosti in tudi nekaterim iz mesta Kamnik.
Dolžni smo izreči tudi javno zahvalo in priznanje Alojzu Kondi iz Kamnika, ki je zbrano gradivo vestno zapisoval, poskrbel za likovno opremo in natis. Ta dokument bo trajen spomin tega kraja, saj so v kroniki zajete številne družine in krajani, ki so se kakor koli razdajali za gasilsko društvo v ma-
utrip parlamentarnega dogajanja in to tudi zakulisnega. Bil je zelo uspešen pri opisovanju nekaterih dogodkov v zadnjem letu, ki pomembno vplivajo na naš vsakdanjik. Največjo pozornost je posvetil naši, po njegovem mnenju zelo neuspešni, zunanji politiki. Tu je posebno pozornost posvetil zunanjemu ministru in možnostim za uspeh interpelacije zoper njega. Izstop Združene liste iz vladne koalicije je opisal kot beg pred interpelacijo njihovega ministra Tajnikarja. Meni, da je zavzemanje za upokojence le cenena oblika prikrivanja kriminalnega početja njenih članov v Tamu. Tam je prišlo do velikega odtujevanja premoženja in tudi do vdora tujih obveščevalnih služb, ki so želele in tudi uspele sesuti enega od gospodarskih in tehnoloških industrijskih gigantov. Tudi o Hitu smo ta zvečer zvedeli mnogo novega! Predvsem nas je presenetilo to, da je g. Hvalica eden redkih, ki želi in hoče, da se izdela dokončno poročilo o poslovanju igralni-Ške mreže in povezanosti politike s to mrežo.
Izjemno nas je presenetilo, da je bila razprava zelo odprta, nekateri pa so to priložnost izkoristili tudi za to, da so od gosta dobili avtogram. Najbolj pa si velja zapomniti vabila članom vodstva krajevnega odbora, naj se oglasijo v slovenskem parlamentu, kjer jim bo Ivo Hvalica pokazal vse tiste kotičke, kjer zori in se kuje slovenska politika.
_FRANC GERBEC
kaj slaven rekord, vendar tako je bilo, kot ugotavlja naša kronika. Prav verjetno ni drugega kraja v kamniški občini, ki bi imel toliko požarov in požigov. Tudi druge nesreče so se zgodile, vendar ne tako pogosto. Med te sodi tudi nenadno podr-tje mogočnega zvonika na baročni cerkvi v Zg. Tuhinju leta 1950, teden pred božičem. Prav verjetno je to edinstven primer v cerkvenem stavbarstvu. V tem jubilejnem letu bodo gasilske aktivnosti potekale skozi vse leto. Za vsestransko dejavnost imajo člani društva moč in voljo, saj je v društvo včla-
Sprejem in postavitev sv. Florjana na sleme gasilskega doma v Zg. Tuhinju
obširno in izčrpno poročilo o delovanju društva v preteklosti in v minulem letu. Svetle in senčne strani za 85-letnico ustanovitve in delovanja gasilske organizacije Zg.Tuhinj pa so opisane v Gasilski kroniki, ki je izšla v tiskani knjižici januarja tega leta. Mnogi sojo kar težko pričakovali, še posebej člani komisije in drugi zbiratelji arhivskega in slikovnega gradiva. Ni se bilo lahko odločiti za tako obsežno nalogo, zlasti zaradi zbiranja gradiva in financiranja. Kljub navidezno težkim oviram je kronika izšla v lepo oblikovani knjižici in do predvidenega roka. Za materialno pomoč gre velika zahvala sponzor-
terialnem in moralnem smislu.
Gasilska kronika je razkrila veliko zanimivih dogodkov iz preteklih, skoraj bi lahko rekli sto let. Vsa Tuhinjska dolina je v pretekli vojni vihri leta 1941 - 1945 veliko pretrpela, materialno in tudi zaradi človeških žrtev. V gasilskem območju Zg. Tuhinj je v 85. letih zgorelo 95 hiš in gospodarskih poslopij. V mirnem obdobju pred vojno in po njej je bilo 25 požarov, med drugim tudi v cerkvi sv. Vida nad vasjo Tuhinj. Kakšnih 70 požarov pa je zanetil okupator med drugo svetovno vojno. Nič
njenih 220 mož, fantov, deklet in pionirjev. Stalno pomlajevanje gasilskjh vrst nam zagotavlja obstoj društva in požarne varnosti v našem kraju. Aktivnosti se bodo izvajale s tekmovanji, praktičnimi vajami, protipožarno zaščito in še čim. Za zaključek glavnih aktivnosti pa bo društvo predvidoma v avgustu organiziralo veliko vrtno veselico, na katero že sedaj vabimo mladino, prijatelje gasilstva in gasilska društva od blizu in daleč.
Predsednik društva PAVLE LAJMIŠ
Uvajanje parlamentarne demokracije v občini Kamnik
Od občinske skupščine do občinskega sveta
»i
Poslanski klub SDSS, SKD in SND so na 9. seji občinskega sveta podali pobudo v zvezi z občinskimi priznanji. V zraku še vedno »visi« njihov predlog, da se vsem tistim, ki so sedeli na prvem sestanku. Demosa na Kamniškem (vsiljuje se nam misel na podoben sestanek izpred desetletij v rdečih revirjih, v Čebinah), podeli primerno priznanje in sicer v prid uveljavljanja parlamentarne demokracije na Kamniškem.
Za osvežitev spomina in v pomoč strankarskim veljakom, ki bodo morali ponovno pisati obrazložitve za predloge občinskih priznanj, smo zanje in vse zainteresirane prebrali zapisnike občinskih skupščin iz začetka leta 1990, ko delegati DEMOS-a še niso sedeli v občinski skupščini, in iz leta 1993, ko so ti delegati že sedeli v klopeh lokalnega parlamenta in imeli tudi potrebno večino za odločanje.
V pripravah na prve parlamentarne lokalne volitve v letu 1990 je skupščina občine, na predlog komisije za statut, ki jo je vodil takratni predsednik občinske skupščine, Maksimiljan Lavrinc, obravnavala in sprejela Predlog odloka o organizaciji in delu občinske skupščine Kamnik in Predlog odloka o določitvi volilnih enot za volitve delegatov v zbore skupščine občine Kamnik. Na navedeni seji je bilo odločeno, da imajo vsi trije občinski zbori enako število delegatov in da zbori ne zasedajo ločeno, ampak na skupnih zasedanjih. Takšna odločitev delegatov je pomenila prvi korak k enodomni skupščini, predhodnici občinskega sveta. Pri glasovanju so od takrat dalje glasovali o posameznih zadevah delegati vseh treh zborov, hkrati in ne ločeno po posameznih zborih. Po zborih se je ugotavljala le sklepčnost, prisotnost delegatov v posameznem zboru.
Takratna OK ZSMS je pri obravnavi predlogov odlokov zapisala: »V OK ZSMS se odločno zavzemamo za enako število delegatov v vseh treh zborih. Menimo namreč, naj v obstoječem »političnem sistemu« prav družbenopolitični zbor postane osnovno polje politične konfrontacije...« Pavel Ocepek, delegat zbora krajevnih skupnosti, je poudaril, da bi moral zbor krajevnih skupnosti zasedati ločeno oziroma imeti pravico veta, ko bi obrav-
naval problematiko krajevnih skupnosti in sprejemal prostorske plane, še posebno glede zagotavljanja kvalitete bivalnih pogojev prebivalcev v krajevni skupnosti. In še mnenje predsednika izvršnega sveta, Janka Gedriha: »Tudi tisti, ki bo izvoljen v enoten zbor, bo delegat podjetja, kadar bo skupščina sklepala o finančnih in prostorskih zadevah, ki zadevajo podjetje, v ostalih zadevah pa se bo obnašal lokalno in strankarsko. Skupščinske odločitve pa bodo pomenile odgovornost za delegate.«
Na težave v zvezi s prisotnostjo, ki se je vedno bolj odražala pri delu občinske skupščine, je morala odreagirati Komisija za pripravo statuta in poslovnika skupščine občine Kamnik, ki je predlagala ukinitev ugotavljanja navzočnosti po zborih. To bi pomenilo, da bi občinska skupščina lahko zasedala, če bi bilo prisotnih 38 delegatov vseh treh zborov (od skupno 75 delegatov). Sredi leta 1993je občinska skupščina spremenila in dopolnila Odlok o organizaciji in delu skupščine občine Kamnik. Med razpravljala, ki
so imeli pripombe na vsebino odloka, zasledimo v zapisniku seje: Matevža Skamna, SDZ, Demitrija Perčiča, LDS, Maska Lavrinca, LDS, in Vinka Po-laka, ZZD. Slednji je predlagal, da se odlok oblikuje tako, da se prepreči možnost obstrukcije. Te so se v prejšnjem mandatu pogosteje posluževali delegati DEMOS-a. Enkrat so morali celo zbuditi nekoga iz njihovih vrst, ki je sedel v zadnji klopi družbenopolitičnega zbora, da jih je bilo dovolj za obstrukcijo. Odlok, ki je dokončno odpravil trodomno občinsko skupščino, je bil sprejet soglasno.
Občina Kamnik je bila pri spreminjanju lokalne parlamentarne zakonodaje med smelejšimi v državi Sloveniji in je imela pri tem spreminjanju ter dopolnjevanju srečno roko. Predlagatelji odlokov, občinska komisija za statut, so predloge uvajanja parlamentarne demokracije koncipirali tako, kot jih je kasneje opredelil Zakon o lokalni samoupravi.
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Občinski odbor Kamnik
Javni protest upokojencev
Naši bralci, zlasti pa upokojenci, smo bili v zadnjem času dokaj podrobno seznanjeni s pokojninsko problematiko. Upokojence je močno prizadela uzakonitev oziroma sprejem dopolnitev Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zakonu v takšni obliki, ki ga je predlagala Vlada in sprejel Državni zbor, smo nasprotovali upokojenci. Te spremembe ne bodo prizadele prejemnike pokojnin le v letu 1996, ampak bodo negativne posledice upokojenci, sedanji in bodoči, še bolj občutili v naslednjih letih.
Zveza Društev upokojencev Slovenije je 7. februarja 1996 sklicala protestni zbor upokojencev v Ljubljani. Na protestni zbor je prišlo več kot 8000 članov in članic DU. Delegacija je predsedniku matičnega odbora Državnega zbora izročila protestno izjavo z zahtevami. Predsednik parlamenta Jožef Školč delegacije ni hotel sprejeti. Ni hotel sprejeti delegacije, ki je predstavljala več kot 220.000 članov oziroma več kot 450.000 slovenskih upokojencev. Menimo, da je to cinizem brez primere. Taisti predsednik pa je že ob drugih priložnostih sprejel posamezne delegacije z bistveno manjšim pomenom. Upokojenci smo nastopali kot nestrankarska humanitarna in stanovska organizacija.
Protesta smo se udeležili tudi upokojenci iz Kamnika in skupaj z večtisočglavo množico izrazili nezadovoljstvo. Podprli smo misli, ki jih je izrekel na protestnem zborovanju predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec.
Upokojenci smo se dogovorili, da bomo skrbno spremljali nadaljnji potek razvoja. Svojim članom bomo povedali, kdo nas, upokojence, podpira oziroma komu ni mogoče več zaupati. ZDUS je vložil zahtevo za oceno ustavnosti sprejetega Zakona in sprožil ustavni spor.
V Kamniku nameravamo storiti še več. Verjetno bomo v naslednjih mesecih povabili na razgovor poslance iz kamni-ško-domžalskega območja in jih vprašali za razloge, zakaj se je Državni zbor tako odločil.Taka odločitev Državnega zbora bo dolgoročno vse bolj bremenila upokojensko generacijo. Želimo, da nam natočijo čistega vina.
STANE SIMŠIČ
Novo pri otroškem dodatku
Sprememba Zakona o družinskih prejemkih, objavljena v Uradnem listu RS številka 73/95, prinaša nekaj novosti. Zaenkrat univerzalni otroški dodatek še ne bo stopil v veljavo. S 1. 5. 1996 se bo vstopni cenzus za pridobitev pravice do otroškega dodatka s sedanjih 50% zvišal na 110% povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Vstopni cenzus za pridobitev pravice do otroškega dodatka znaša 123.196 SIT bruto mesečno na člana družine. Vloge za otroški dodatek je treba oddati na Centru za socialno delo Kamnik do 31. 3. 1996 na no-
vih obrazcih, ki bodo naprodaj v knjigarnah v drugi polovici februarja. Tam bodo zapisana podrobna navodila o tem, katera uradna potrdila morajo vlagatelji vlogi dodati. Na Centru za socialno delo bomo vloge sprejemali le na novih obrazcih. Sprememba Zakona o družinskih prejemkih prinaša novo pravico, ki se imenuje dodatek za nego otroka. To je univerzalna pravica in je namenjena hudo bolnim otrokom in otrokom s telesno in duševno prizadetostjo. Do te pravice bodo upravičeni otroci ne glede na dohodke družine in sicer za čas, ki ga bo določila posebna izvedenska komisija,
oziroma najdalje do 18. leta starosti. Višina pomoči bo znašala 30% zajamčene plače in bo priznana od 1.5.1996 dalje. Pravica se uveljavlja na istem obrazcu kot otroški dodatek. Do 30. 4. 1996 pa bodo ta dodatek upravičenci prejemali kot dosedaj pri otroškem dodatku. Podrobnejše informacije dobite na Centru za socialno delo Kamnik, Ljubljanska 1, telefon 813-361, objavili pa jih bomo tudi v lokalnih medijih, brž ko jih bomo prejeli.
CENTER ZA SOCIALNO DELO KAMNIK
Predstavitev knjige dr. Marjana Kordaša Krilo angela
Prijeten večer o nekdanjem Kamniku in Kamničanih
Lahko rečemo, da dvorana kamniške Matične knjižnice že 'eP čas ni bila tako polna kot tisti torek pred slovenskim kulturnim praznikom, ko je domačin ^r- Marjan KordaS številnim obiskovalcem predstavil svojo prvo knjigo Krilo angela.
Dr. Marjan Kordaš je že na začetku večera podpisal obiskovalcem kar nekaj svojih knjig. .
Marjana Kordaša, ki zajemajo obdobje od 1939. do 1959. leta, so to presegli v več smereh: od osebne do politične zrelosti. Zato predstavljajo izziv tako zgodovinarju kot psihologu.
O zgodovinskih dogajanjih piše le toliko, kolikor jih je občutil na svoji koži. To pa je najbolj pošteno in avtentično.«
Tudi drugi, osebni, psihološko razvojni, Človeški vidik je po Cerarjevem mnenju enako prepričljiv. Avtorju je uspelo slikovito pripovedovati o svojem otroštvu, z veliko sposobnostjo vživlja-nja v mladostni-kovo psiho, brez želje odraslega, da bi to interpretiral in za nazaj prenarejal.
»Nisem urednica knjige, čeprav sem se z njo kar precej ukvarjala,« je dejala prof. Zrinka Miroše-
Iz pogovora dr. Marjana Kordaša za Kamniškega občana;
Na kratko o življenju: Rojen sem bil leta 1931 v Srbiji, kjer je bil oče veterinar. Ko so leta 1996živinozdravnika Rautarja poslali na Krk, je za srezkega veterinarja v Kamnik prišel moj oče. Po osnovni šoli v Kamniku in gimnaziji v Ljubljani ter končani medicinski fakulteti, sem ostal kar na fakulteti. Moje raziskovalno področje, ki sem ga izpopolnjeval tudi v Angliji in Ameriki, je elektrofiziologija. Večina tega, kar sem objavil, je bilo narejenega v Ljubljani. Sedaj sem profesor na Medicinski fakulteti, na Inštitutu za patološko fiziologijo.
O prevodih v slovenščino: Za kratek čas dopoldne večkrat kolesarim, popoldne pa prevajam. Pred leti sem prevedel iz angleščine knjigo Ericha Froma Človeško srce. Sedaj pa bom izdal zbirko novel o letalih in letalcih in o dogodivščinah iz zadnje svetovne vojne. Ker sem »usekan« na a vione, dobro poznam tudi tehnične izraze. Vsa svoja strokovna dela sem objavil v angleščini. Tak bo tudi moj učbenik za študente. Moj moto namreč je: slovenski zdra vnik, ki ne zna angleško, je mrtev. To poskušam vcepiti tudi študentom.
Tvoj pogled na Kamnik danes? Seveda se je od tistih časov, kijih opisujem, Kamnik precej spremenil. To je na vsezadnje logičen razvoj. Najbolj pa me boli, da je industrija, kije bila seveda potrebna, toliko starega uničila. Počutim se Kamničana, v Ljubljani je človek izgubljen. Thdi prek Kamniškega občana, ki ga redno berem, sem kar precej na tekočem.
Še o naslovu knjige: Učiteljici angleščine v gimnaziji smo rekli angelček, kerje bila res lepa. Ko sem prelista val takrat redke angleške revije, ki mi jih je dala, me je prešinilo, kako bi bilo, če bi me nek angel nekam odnesel. To me je prevzelo vedno, kadar sem šel na Kamniško sedlo in čez Mrzla goro gledal proti Avstriji.
Razmišljal sem, kako bi bilo, če bi me takrat nekdo dvignil in odnesel prek hribov proti Avstriji. Takrat sem si rekel, da bo verjetno najbolj ustrezal naslov Pot in čas ali Angelska perut.
Prijeten in sproščen pogovor o knjigi,'ki ga je povezovala Breda Podbrežnik v.d. direktorica Matične knjižnice, sta uvedla Vasja Cerar, urednik založbe Mladinska knjiga, ki je v zbirki Sledi izdala knjigo, in prof. Zrinka Miroševič, ki je avtorju pomagala pri urejanju knjige.
»V zadnjem času imamo kar precej knjig o spominih, vendar so redke, ki so bile neobremenjene z zgodovinskim trenutkom, morda celo s političnim ozadjem,« je poudaril Vasja Cerar. »Spomini na mladost dr.
vič iz Narodne in univerzitetne knjižnice, ki je knjigi napisala tudi spremno besedo. »Knjiga me je zanimala predvsem zaradi svoje izjemne izpovednosti. Lahko rečem, da je to pristna izpovedna proza. Dobesedno butne v človeka. Vame je butnila tako, da se nekaj mesecev nisem pobrala...« Na koncu pa je še dodala: »Če bi smela v knjigi kaj dopisati, bi v knjigo napisala posvetilo: Mojemu očetu, možu, ki meje rodil...«
Čeprav je na začetku dejal, da bi se med publiko bolje poču-
til, je avtor dr. Marjan Kordaš ob obujanju mladostnih spominov svojih kamniških vrstnikov, kmalu sproščeno posegel v pogovor. Iz njega je spet privrela tista mladostna vihravost malega Maria, ki veje tudi iz njegovega dela.
O tem, kdaj in kako se je lotil pisanja, je povedal, da ga je leta 1989 spodbudil profesor za ne-
da sem imel take vzronike. Čeprav so bili hudi časi, smo vseeno imeli lepo in varno otroštvo...«
Z zanimivimi spomini je v pogovor posegel tudi najstarejši Steletov oz. Lectarjev sin Jernej, ki je zelo nazorno, zabeljeno s humorjem, opisal takratno življenje mladih Kamničanov, ki jih je povezovala tudi vožnja s Kamničanom med Kamnikom in Ljubljano. »Nekaj pa v knjigi vendarle manjka, kar je vplivalo tudi na Mariovo vzgojo in razvoj, manjka opis naših hausba-lov,« je duhovito pristavil.
FRANC SVETELJ
O knjigi Krilo angela so dejali:
Mila Kačičeva, igralka in pesnica: Knjigo sem hitro prebrala. Zelo me je presenetila zaradi odkritosrčnosti. Lepi spomini so to.
Janez Majcenovič, prof: Vesel sem te knjige, ker je to pričevanje o nekem času, ki smo ga sodoživljali. Na nevsiljiv način človeka prestavi nazaj v mladost. Zato je izid knjige Krilo angela zame praznik.
Dušan Osredkan Vrednost te knjige je prav v tem, da ni nič olepša-nega, da je pisana preprosto in človeško toplo. To je knjiga o Kamničanih, od katerih smo mnogi danes tukaj in z Mariom doživljamo tiste čase.
Jernej Štele: Kot najstarejši otrok Lectarieve družine se še živo spominjam tistih časov. Ko sem prebiral knjigo, se mije zdelo, da berem avtobiografijo Alberta Einsteina ali Nikole Tesle. Vsi znanstveniki so bih' nekakšni čudaki. Vendar naš Mario le ni bil tak. Rad se je družil z nami, čeprav je že takrat veliko bral in se ukvarjal z različnimi poskusi.
Iskrivi spomini Nejeta Steleta so tudi Kordaševi družini privabili na lica precej veselih nasmehov...
vropsihologijo iz Celovca, s katerim se je srečal na simpoziju v Cambridgeu. »Ko sva se ponovno srečala v kamniških planinah, me je vprašal, če kaj pišem in če bi pisal v nemščini. Dejal sem, da ne in da nemško premalo znam. Ko pa sem prišel domov, sem poskusil. Nenadoma sem spoznal, da je veliko stvari, ki jih hočem ljudem povedati. Janezu, Adici, mami... Čeprav tistega dnevnika, ki sem ga pisal leta 1949 in 1950 sploh pogledal nisem.«
Dr. Kordaš je še dejal, da iz knjige izstopajo ljudje, ki so mu bili vzorniki. »To so gospod Štele, gospa Steletova.moj ata in moja mama. Dveh dogodkov ne bom nikoli pozabil. Prvi je tisti, koje moja mama šla na Gestapo po Stanka in ga dobesedno izpulila iz gestapovskih rok, da je bil potem lahko prf nas. Drugi pa je bil pogovor, ki ga je imel gospod Štele z gestapovcem Gorškom. Kako je govoril: Ja, ja kako morete kaj takega početi...«
In še na koncu: »Srečen sem,
Matična knjižnica Kamnik vas vabi
Petek, 23. 2., ob 18. url
Šolarji lahko opravijo zanimivo potovanje po fiamibiji s Karlom Hernčičem, seveda ste na potopisno predavanje z diapozitivi vabljeni tudi ostali!
Sreda, 28. 2., ob 19. uri dr. Sanja Rozman, Zaljubljeni v sanje
Srečanje in pogovor z avtorico ter predstavitev knjige.
Sreda, 6. 3., ob 11. url
Primož Suhodlčan - srečanje s priljubljenim avtorjem knjige Košarkar naj bo!
Vabimo vas na pravljične ure, ki so vsak četrtek ob 17. uri. Pravljičarka Jana vam bo prebrala pravljici Gogolin in Ana ter Mili.
Vabljeni!
Naj se še tako nenavadno sliši, vendar tudi v Kamniku nismo več daleč od tega. Manjka nam samo še malenkost - več denarja. Popolnoma se zavedamo dejstva, da smo le eden izmed mnogih porabnikov preobremenjenega proračuna. Vendar pa naj vseeno predstavimo vsaj možnosti, ki nam jih ponuja razvoj naše knjižnice ob tem, da imamo v Kamniku zdaj zgrajeno vozlišče, ki nam omogoča hitro in nemoteno komunikacijsko povezavo z različnimi sistemi. Investicijo, ki je bila precej »težka«, so pokrila pristojna ministrstva. Za njeno realizacijo je prišla pobuda iz ZUIM-a, skupaj pa smo se potem trudili še Srednja šola Rudolfa Maistra in Matična knjižnica Kamnik.
Le v slednji bodo nove pridobitve namenjene široki javnosti, med tem ko ostala dva zavoda to uporabljata v učne namene za dijake in profesorje.
Gre za sistem COBISS/OPAC in sistem COBISS, ki ju, to moram reči, mnogi naši bralci že poznajo, OPAC pa se že kar s pridom uporablja, saj omogoča hitro in učinkovito iskanje knjižnega in neknjižnega gradiva po različnih iskalnih načinih in po celi Sloveniji. Seveda pa imamo , tudi dostop do Interneta.
Na Internetovih straneh smo sicer lahko prebrali tudi, da človek ni »in«, če ne »surfa« po njem. Vendar naj zanemarimo modno plat celotne zadeve in povejmo, da je Internet pomemben delček sodobnega življenja zaradi obilice pestrih in zanimivih podatkov, ki so predstavljeni ne le z besedo, pač pa tudi s sliko in zvokom. Internet ni nova zadeva, saj ga v Ameriki poznajo že
Z® kulturo jezika
«
»Mislim, da obstajajo nujnosti.
je bilo zapisano v reklamnem pismu, ki ste ga dobili v svoje domove v tednu po Prešernovem dnevu kot v posmeh slovenskemu kulturnemu prazniku, slovenski kulturi, jeziku in Slovencem sploh.
Res pa je, da tudi jaz mislim, da obstajajo stvari, ki bi jih bilo nujno treba narediti. Eno smo že opravili: postavili smo mejo na Kolpi. Vse drugo nas pa še čaka. Nikakor ne smemo biti nestrpni do tistih, ki izhajajo iz drugih kultur, govorijo neslovensko, vendarle mora biti meja strpnosti jasna: v Sloveniji je uradni in državni jezik slovenščina. Tako določa zakon vseh zakonov: ustava. Kdor ne zna slovensko, se mora slovenščine naučiti, če želi javno nastopati, kamor sodi tudi poslovanje različnih podjetij, trgovin ipd.
Reklamno pismo pošilja (ne bomo napisali gospa, ker sta njen odnos do nas Slovencev in neznanje popolnoma neskladno s to besedo) Emina Bišcevic, direktorica podjetja Arsal, d.o.o., iz Kopra. Vabi pa na večerjo v znano gostilno (ne bomo povedali v katero, saj tam lepo govorijo in pišejo slovensko) v bližini Kamnika z besedami: »Zelo bi se veselili vašega obiska na naši predstavitvi artiklov za dom in zdravlje, katera se bo održala v... Mogoče nimam sreče, da bi vas poznala, vendar sem sigurna, da se v mnogih stvareh že poznamo. Vsak dan čutim večjo potrebo po preventivi za naše zdravlje. Mislim, da obstajajo nujnosti, katere moramo postaviti pred vse ostale tako, da bi zaščitili naše otroke, naše najbližje in seveda tudi nas osebno. Zato pa sem jaz z hišo ARSAL d.o.o., podjetjem katerega sem direktorica ugotovili in odločili, da lahko ogromno storim za vas.
Hiša Arsal je edino odobreno podjetje, katero se lahko ukvarja pod vsemi aspekti za zdravlje-preventivo-zdravo življenje s tem, da ponujamo izdelke kateri so narejeni tako, da nas ščitijo pred nevarnostmi za naše zdravlje, katere grozijo naši družini...«
In tako naprej do popolnoma jasnega konca: »Bogato darilo za našega novega prijatelja bo morda ravno vaše!« Če nasedemo temu povabilu, torej nekoga obdarimo, ne da bi to nameravali ali želeli: bomo ob denar, dali pa bomo tudi svojo čast in svoj narodni ponos za krožnik juhe in (morda) kos mesa. Je narodna samozavest tako malo vredna? Smo res tako poceni?
Novi minister za kulturo je postal dr. Janez Dular. Pred leti je bil sopodpisnik pisma, ki je opozarjalo državni zbor, da je slovenščina ogrožena. Takratni minister za kulturo ni storil nič, predsednik državnega zbora, na katerega je bilo sporočilo naslovljeno, pa še odgovoril ni. Res je, da bo dr. Dular minister le kratek čas, vendarle bi moral kaj storiti za jezikovno zaščito Slovencev in za spoštovanje zakonodaje, ki predpisuje rabo slovenščine v Sloveniji.
Hkrati pa bi morali tudi sami kaj storiti. Od vseh, ki javno nastopajo, je treba zahtevati ustrezno znanje jezika. Od trgovcev, ki »tolčejo« nekakšno jugoslovanščino, ne bi smeli ničesar kupiti. Take podjetnike, kot je Emina Bišcevic, bi morali bojkotirati. Šele potem bomo upravičeno praznovali Prešernov dan - slovenski kulturni praznik.
MARJETA HUMAR
Matična knjižnica Kamnik
Virtualna knjižnica
26 let. Povezuje različna omrežja, nanj pa je priključenih ogromno računalnikov. Ker knjižničarji nikakor nismo računalnikarji in te stroke ne poznamo, seveda na te pridobitve gledamo z drugačnimi očmi: zanima nas predvsem uporabnost v informacijskem in praktičnem smislu. Torej - kaj mi omeni Internet, če me kdo vpraša npr. kaj o Tibetu, AIDSU, kje uspeva tobak in podobno.
Ravno s tega stališča nas je Internet prepričal - ponuja nam namreč celo vrsto storitev. Po celem svetu lahko pošiljamo elektronsko pošto, izmenjujemo si lahko različne dokumente, preko javnih šifer se lahko prijavimo na oddaljeni računalnik, najpomembnejše pa so za nas in naše bralce informacijske storitve in sicer preko različnih informacijskih servisov. Najbolj znani so: Gopher, Archie, WAIS, Hvtelnet, World Wide Web (WWW). Najbolj je uporabljan WWW.
V kamniški knjižnici, kakor tudi večinoma drugje po Sloveniji, uporabljamo WWW. To je servis, zaradi katerega je Internet doživel razcvet. Omogoča hi-perpovezave med različnimi dokumenti, multimedialnost (dokument Ministrstva za zunanje zadeve npr. razveseli uporabnike interneta s Thalerjevim glasnim nagovorom): besedilo spremlja
slika, zvok, celo filmski zapis V besedilih naletimo na osvetljene besede - to so hiperpovezave, ki nas peljejo v drug dokument. Z različnimi ukazi (npr. find) si olajšamo iskanje, ker se s pomikanjem preko hiperpovezav kaj hitro izgubimo. Za bolj specialne zahteve uporabimo druga iskalna orodja, npr.: Webcrawler searching, Savy Search ipd.
V Kamniku si želimo vse to ponuditi uporabnikom. Zaenkrat so naše možnosti še omejene, vendar pa bomo nekaj malega opreme lahko še dokupili. Seveda bodo pri uporabi vsega tega veljala določena pravila, saj ti računalniki ne bodo namenjeni igranju, ampak pravemu iskanju informacij. Zal pa teh storitev ne bomo mogli ponuditi zastonj.
Morda se nam bo uresničila želja in bodo uporabniki enkrat v prihodnosti lahko surfali po Internetu v kamniškem CYBER CAFEJU, kjer bodo lahko prebirali npr. najbolj pomembne tuje dnevnike ali novice svetovnih agencij, morda si bodo preko iskalnega orodja Virtual Turist pogledali, kakšni so hoteli na Ha-wajih in si izpisali njihove telefonske številke, da si bodo lahko še pravočasno razervirali počitnice.
BREDA PODBREŽNIK VUKMIR
KAMNIK - POGLED IZ ZRAKA
Vsem obiskovalcem razstave Kamnik - pogled iz zraka in vsem, ki bi želeli imeti katero izmed fotografij Kamnika in okolice, sporočamo, da so fotografije na voljo pri avtorju Primožu Hiengu. Pokličite po telefonu, številke 831-077 ali0609/636-960.
Leta 1945. (8)
Po spominih napisal Milan Windschnurer
O javnih občilih
Predno preidem na sklepni del spominov o zgodah in nezgodah v prelomnem, za nas tako usodnem letu 1945, naj v nadaljevanju navedem še niz dogodkov, ki vsak po svoje prispevajo k razpoznavnosti tistega časa.
Morda najprej nekaj o takratnih javnih medijih. Televizije takrat še ni bilo. Osrednji dnevnik je bil »Slovenski poročevalec« (SP), glasilo osvobodilne fronte Slovenije, in pa »Ljudska pravica«, ki je bil poudarjeno komunistično obarvan časopis, glasilo KPS. Seveda tudi v prvem listu niti slučajno ni bilo mogoče napisati karkoli kritičnega o takratni
stvo med našo državo Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, zibelko komunizma, vse bolj poglabljalo. 10. junija je bila podpisana pogodba o prijateljstvu med SZ in Demokratično federativno Jugoslavijo, kot se je takrat naša država uradno imenovala. 16. junija pa je bilo ustanovljeno društvo za kulturno sodelovanje med Slovenijo in SZ. Že v začetku avgusta je Ljubljano obiskal sovjetski veleposlanik v Jugoslaviji Sadčikov in generalmajor Kiseljev, v Murski Soboti pa so odkrili spomenik zmage - predvsem v spomin padlim rdečearmejcem. V »Slovenskem poročevalcu« je pričel izhajati tečaj ruskega jezika in ko
1. juliju 1945 smo dobiti nove znamke. Iz prometa so šle medvojne s pretiskom »SLOVENIJA, 9.5.1945«.
komunistični oblasti. V drugi polovici avgusta 1945. je bilo to stanje legalizirano tudi z zakonom o tisku. Enaki »pogoji« so veljali tudi pri radiu. Na izdajanje kakršnegakoli zasebnega časopisa, seveda ob splošno-veljavni evfo-riji kolektivizacije in onemogočanja vsakršne privatne iniciative, se takrat sveda ni dalo niti pomisliti. V začetku junija je pričel izhajati uradni list, ki gaje izdajal SNOS (Slovenski narodno-osvo-bodilni svet). 6. septembra pa je izšla tudi prva številka humorist ičnega časopisa »Pavliha«.
Kakršnegakoli lokalnega časopisa takrat v Kamnik še niso uspeli oživiti, dasiravno je tiskarna Slatnar v Frančiškanski ulici še obstajala.
V prvi polovici junija je izšla uredba o stanovanjih in poslovnih prostorih. Vse take prostore je bilo potrebno prijaviti oblastem. Spričo velikega pomanjkanja stanovanj je bila ta uredba za naše ljudi zares potrebna in humana, kar velja tudi za uredbo o določitvi (zmerne) višine najemnine. Žal je zakonodaja v tem smislu trajala kasneje leta in leta, kar je delovalo na privatno gradnjo stanovanj za oddajanje v najem zelo nestimulativno.
Tudi kinematografi so začeli kmalu obratovati. Sprva so bili na programu pretežno ameriški, angleški, francoski, skratka zahodni filmi, kot npr. »Suez«, »Kraljica swinga«, »Pevec potepuh«, »Bela sužnja«, »Tihotapci«, »Notredamski zvonar« in že tudi ameriški vojni filmi »Ob zori«, »Srebrna flota«, »Konvoj«, »Obalna komanda«...
Seveda so bili nad takim filmskim sporedom ljubitelji filma večinoma zelo navdušeni. Med vojno so imeli in še to le nekateri v večjih naseljih na voljo večinoma le nemške filme (brez vsakršnih slovenskih podnapisov). Ti so bili povrhu vsega še precej na-cistično-propagandnega značaja.
Kaj kmalu pa so 1945. pričeli vrteti v naših kinematografih tudi sovjetske filme. Ti so v naslednjih letih obvladali kar celotni program. Bili so to pretežno vojaškega značaja (iz II. svetovne, t. j. domovinske vojne) oz. politično-komunistično propagandnega žanra.
Običajno izjemno neostre kopije je bilo zares težko gledati. Tako v tehničnem kot v umetniško kvalitetnem smislu so zaostajali za zahodnimi filmi razen nekaterih častnih izjem. To so bili filmi kot: »Sekretar rajonskega komiteja« pa »Branila je domovino«, »Lenin 1918. leta«, komedija »Četvero src«. »Mavrica«, »Prvomajska parada v Moskvi«, »Tito v Moskvi (11'. 4.1945.)«...
Uradno se je takrat prijatelj-
se je 15. oktobra začel redni šolski pouk, so se morali vsi učenci obvezno učiti tudi ruščino. Ker niso čutili prave potrebe po učenju tega jezika, ga večina šolarjev ni marala in uspeh je bil poprečno zelo pičel. Sicer pa je v Jugoslavijo prihajalo čedalje več ruskih strokovnjakov (beri vojaških oseb), ki naj bi poskrbeli za postopno popolno prevlado SZ nad našo državo.
Tudi v javnosti, na primer v izložbah, ki so bile leta 1945 praktično povsem prazne, brez razstavljenega blaga, je običajno poleg Titove slike visela še slika Stalina, v kakšni boljši izložbi pa še kak barvni plakat s panoramo Moskve.
S1. julijem so v našem poštnem prometu prenehale veljati preži-gosane nemške znamke. V prodajo so prišle jugoslovanske poštne znamke, najprej tiste z upodobljeno partizanko z zastavo in tiste s Titovim portretom.
4. julija je bila ukinjena vojna cenzura za civilno pošto in 8. julija je poštna direkcija v Ljubljani izdala telefonski imenik. 1. avgusta nato je bil vzpostavljen zopet notranji brzojavni promet.
Do 8. julija so morala podjetja in obrtniki prijaviti na Vojno oblast IV. armije v Ljubljani vse vojne ujetnike, ki so jih prejeli za pomoč pri njihovem delu. Pri nekaterih so ti nemški vojni ujetniki delali tudi do pol leta. Delodajalec jim je moral oskrbeti prehrano, sicer pa so prenočevali npr. v mekinjskem samostanu.
V ta samostan so avgusta namestili tudi povratnike, družine, naše prisilne izseljence z okolice Krškega in Brežic. Ti so se očitno na Nemškem nalezli parati-fusa. S tem so okužili vodnjak v Mekinjah (na Štempihu), kamor so prihajali po vodo. Takrat je zbolelo več sester uršu-link, ki so se tudi že vrnile iz nemškega izgnanstva. Zbolelo pa je, in to kljub takojšnji osamitvi samostana, tudi nekaj Mekinjča-nov.med njimi Ogrinčeva (Pleve-lova) družina.
19. avgusta so bile končno odpravljene tudi potne dovolilnice. Po uredbi o gimnazijah je bila v začetku septembra ustanovljena, kot mnogokje drugod, tudi v Kamniku nižja mešana gimnazija. V Sloveniji so bile ukinjene vse dotakratne zasebne gimnazije pa tudi vse zasebne (ena takih, dekliška, je delovala pred vojno v Mekinjskem samostanu pri uršulin-kah) in državne meščanske šole.
Gospodarstvo -oživljanje, zaplembe
Ob koncu II. svetovne vojne so v Kamniku delovala v glavnem že vsa tista podjetja, ki obratujejo še danes Bilo jih je (vsaj večjih) celo še nekoliko več. Med vojno
so jih večino zasegli Nemci, vsa pa so morala tako ali drugače izdelovati tiste izdelke, ki so jih določili Nemci za potrebe njihove vojne proizvodnje. Ob zlomu tretjega rajha je bilo za vso našo, tudi kamniško, industrijo približno tako, kot je bilo 46 let pozneje leta 1991. Leta 1945 so na mah odpadli vsi dotedanji kupci iz nemškega zasedbenega območja po Evropi, kot nam je leta 1991 izpadel praktično celotni jugoslovanski trg.
Glede na zmago komunizma je bila od maja 1945 .naprej vseskozi »v zraku« splošno obljubljana kolektiviza-cija. Po Marxovi doktrini je to pomenilo nacionalizacijo, podržavljanje vseh proizvodnih sredstev industrijskih in večjih obrtniških obratov ter večjih kmetij (predvsem lastnike slednjih
so komunisti sramotilno poimenovali »kulaki«). Noben privatni podjetnik ali večji kmet in obrtnik naj ne bi več z zaposlovanjem drugih delavcev »izkoriščal« soljudi. Še posebej so komunisti poleg »kulakov« napadli privatno trgovsko dejavnost, ki je poleg dajanja posojil s strani privatnih oseb veljala za najhujšo obliko izkoriščanja človeka po človeku.
In res, plaz razlastitev, zaplemb, podržavljanj se je sprožil kmalu pa maju 1945. V dobrem letu je bilo na področju sedanje občine Kamnik že preko 30 razlastitev, večjih proizvodnih, trgovskih in kmetijskih obratov. Na področju takratnega kamniškega okraja se je ta številka povzpela že čez 70.
(se nadaljuje)
Tone Ftičar:
LITHOPOLIT - ANUS
Če baše k-ritični apologet se s travo, redi izborne paše mu ponuja svet; kentaver, Pegaz in gonjač razgret modrost ugrizne v skrbi za prebavo:
»Resnica mnogim je v zabavo skrita, ki hlapčevstvo mnoli iz moške bale!« Na sebi Jalovec rešitev pravo kale: odkriva zadnjo plat hermafrodita.
Že svita se iz line nova doba, kjer so iztrebkov kupi vsa kultura; izlita skozi zadnjik je svetloba
teme, v kateri bije zadnja ura za te, moderni Lithopolitanus, Kamničan, če tvoj obraz je - anus!
Razstava o življenju in delu Valerije Hevbal
Nepozabni operni glas
Na državni praznik slovenske kulture, 8. februarja, je ZKO Kamnik v Razstavišču Veronika pripravila razstavo o življenju in delu znamenite kamniške operne pevke Valerije Heybal. Razstava bo odprta do 10. marca.
Nepozabni operni glas, so-pranistka, Valerija Heybal se je rodila v Kamniku, 16. januarja 1918. Oče Josip Hey-bal je bil organist, mati Cecilija Heybal, rojena Matičič, je bila lastnica manufakturne trgovine na Glavnem trgu 43
Portret ValerijeHeybalizleta 1943.
(kasneje trgovina Kramar). To hišo so l. 1924 prodali in se preselili v Mošnje pri Radovljici. Prvi razred osnovne šole je Valerija obiskovala v Kamniku. Njena prva učiteljica je bila Angela Kenda. Končala je osnovno šolo, nižjo gimnazijo Z maturo in šest razredov srednje šole Državnega konserva-torija v Ljubljani. Solo petje je študirala pri prof. Franu Žu-pevcu. Z vlogo Djule v Gotov-čevi operi »Ero z onega sveta« je na svoj dvajseti rojstni dan debitirala v ljubljanski Operi, avgusta istega leta postala članica ljubljanske opere in tam ostala do konca leta 1947. Med mnogimi operami, kijih je pela v ljubljanski Operi, je treba posebej omeniti Rusalko, Janufo, Aido, Čo Čo San, Thais, Elizabeto v TannhHuserju, Mirni, Jaroslavno, Lizo, Leonoro v Fideliu. Pela je tudi naslovni vlogi v Švarovih operah Kleopatra in Veronika Deseniška na njunih krstnih uprizoritvah.
Za novo leto 1948 je Valerija Heybal odšla v Beograd in tam ostala do svoje upokojitve, do marca 1971. Postala je primadona Narodnega gledališča. V tem obdobju je pela na vseh odrih Jugoslavije, tudi v ljubljanski Operi, po odrih Evrope, Izraela... Kot sopra-nistka je oblikovala številne lirske vloge. Pela je Sento, San-tuzzo, Koštano, Katjo Koba-novo v Janačkovi operi ter pretresljivo vlogo Magde Sorel v Menottijevem Konzulu.
Znamenita operna pevka iz Kamnika je po mnenju mnogih najboljša sopranistka v Sloveniji doslej. Bila je prvakinja ljubljanske, primadona beograjske opere, dolgo vrsto let izredno zaželena tudi kot solistka v drugih sosednjih opernih hišah. Leta 1949 je za vlogo Tosce v istoimenski operi Giacoma Puc-cinija in za vlogo Leonore v operi Fidelio Ludwiga van Beethovna prejela Prešernovo nagrado. Na mednarodnem tekmovanju opernih pevcev v Belgiji leta 1950 je osvojila prvo nagrado. Kritiki so takrat o njej zapisali: »Sopranistka Valerija Heybal je našla v eni osebi idealne odlike opernega umetnika; ima izredno lep in močan glas, veliko sposobnost vživljanja v posamezne like ter zelo atraktivno scensko pojavo in gracio-znost.« V tujem tisku je dobivala pohvalne besede in priznanja, katerih so deležni samo vrhunski umetniki. V očeh svetovne javnosti je bila Heyba-lova velika sopranistka.
Življenjska pot Valerije Heybal se je končala 18. septembra 1994 v Ljubljani. Pokopana je na kamniških Žalah, skupaj z možem Cirilom Debevcem.
V programu ob odprtju razstave je flavtistka Andreja Humor zaigrala Prešernovo Zdra-vljico - himno slovenskega naroda. Po uvodnih pozdravnih besedah Toneta Ftičarja so številni obiskovalci prisluhnili lepemu sopranu Valerije Heybal s posnetka Radia Slovenija iz opere Rusalka (arija Rusalke o mesečku) skladatelja Antonina Dvofaka. O življenjski poti znamenite kamniške sopranistke je spregovorila Marjana Mrak iz Kamnika, urednica za operno glasbo na Radiu Slovenija, ki je tudi sodelovala pri zbiranju gradiva, strokovni postavitvi razstave in pri izdaji kataloga o življenju in delu Valerije Heybal. V katalog je med drugim zapisala: »Naši rojakinji, sopranistki Valeriji Heybal, je bilo dano vse, kar operni oder zahteva od umetnika. Imela je lepo, svetlo barvo glasu, bila je muzikalna in izrazito bogata osebnost, z očarljivo pojavo je izžarevala v avditorij toplino in iskrenost. Nič čudnega, da je postala idol mnogim obiskovalcem opernih gledališč, da je imela svojo publiko in da so jo kritiki vzporejali s svetovno znanimi pevkami. Valerija Heybal si je s temi odlikami zagotovila mednarodni ugled. Njen repertoar je slogovno zelo raznolik. Oddolžila se je tudi ustvarjalnosti naših skladateljev, katerih dela je in-
terpretirala s prav tako odgovornostjo kot svetovno operno literaturo. Umetniški poklic je tesno povezovala z življenjem. Dandanes jo najbolj poznamo po pri-madonskih vlogah. Njeno veličino kot umetnice in osebnosti pa stopnjuje še videnje, da je ostala odru zvesta še potem, ko je prešla primadonski zenit, ko je v poznejši letih pela epizodne vloge, ko so »njene« vloge prevzele mlajše pevske kolegice. Veliki pač ostajajo veliki in prav zato brez zadržkov verjamemo njenim besedam. »Če sem kdaj-koli v življenju kaj resnično ljubila, je bil to moj poklic.« Ustrezali so ji tragični operni liki, predani, ljubeči, žrtvovani, ki so se napajali v oceanu njenih čustev. Umetniška osebnost, kakršna je bila Valerija Heybal, ni nikoli do konca popisana knjiga. Z vsakim novim podatkom se odpirajo nova obzorja. Najbolj dostopno nam je njeno ljubljansko obdobje, čeprav so bila poročila o kulturnih dogodkih tega časa zelo skromna. Manj je dostopno njeno beograjsko obdobje in angažmaji ter gostovanja po Švici, Veliki Britaniji, Belgiji, Avstriji in Izraelu. A nekje je treba začeti in naj bo pričujoča razstava osnova za nadaljnje muzikološko raziskovalno delo.«
Marjana Mrak je k pogovoru povabila dolgoletnega dirigenta
Ob klavirski spremljavi Andreja Jarca je študentka Ro-sana Jarem, morda nekoč naslednica naše operne rojakinje, zapela tri odlomke iz opernih arij.
Župan Tone Smolnikar je
pozdravil številne zbrane. Izrazil je veselje, da se je v tej skromni dvoranici ob slovenskem kulturnem prazniku zbralo toliko ljubiteljev kulture. Z zadovoljstvom je med drugim povedal, da se na kulturnem področju celotne občine veliko dogaja, da smo Kamničani kulturni in da si želimo še več kulture. Seveda pa si vsi želimo tudi nove kulturne dvorane. Izrazil je željo, da bi dvorana v kulturnem domu čimprej služila svojemu namenu. Upa, da bomo skupaj stisnili pesti, zbrali moči in sile in prišli do prepotrebne dvorane kljub omejenim finančnim sredstvom, ki jih kroji drŽava. Čestital je ob kulturnem prazniku in se zahvalil vsem, ki so prispevali k predstavitvi življenja in ustvarjalnosti znamenite Kamničanke Valerije Heybal. Še predno je naš Župan razstavo uradno odprl, se je vprašal: »Ali se moramo res vedno, pa nismo Kamničani edini, spomniti ljudi po njihovi smrti in jim šele takrat izraziti zahvalo?«
Tone Ftičar se je ob zaključku prireditve zahvalil vsem zbranim, še posebej sodelujočim pri razstavi. Spomnil je na pomembno sliko Valerije
V pogovoru z Marjano Mrak, kije sodelovala pri tej pomembni razstavi, je dirigent Samo Hubadpovedal veliko pohvalnega o znameniti operni pevki Valeriji Heybal.
Sama Hubada. Ganjeno in spoštljivo je govoril o naši veliki umetnici, zanj je bila največja operna pevka vseh časov. Na vseh svojih predstavah je bila tako prepričljiva, tako pretresljiva, da jo imenuje kar slovensko Mario Callas. Navdušenje nad njo je bilo v tistem času izjemno.
Nekaj izbranih besed je povedal izvrstni klavirski spremljevalec Andrej Jarc, kije Valerijo Hey-bal spremljal tudi na njenem zadnjem recitalu v Kamniku leta 1977 v Razstavišču Veronika ob obletnici rojstva slikarja Ivana Vavpotiča.
Heybal iz zapuščine njenega nečaka Iva Tomca, ki jo je konec petdesetih let naslikal beograjski slikar Vukovič. Vitrino v dvorani pa krasi doprsni kip te umetnice, delo kamniškega kiparja Miha Kača.
Dušan Sterle je oblikoval razstavo in tudi katalog o življenju in delu znamenite kamniške operne pevke, ki sta ga v tisoč izvodih izdala in založila Občina Kamnik in Zveza kulturnih organizacij Kamnik.
VERA MEJAČ
pogledi
KAMNIŠKI OBČAN
Dodatek nadaljevanki 6 dogodkih »leta 1945« (1)
Že prej sem imel namen napisati nekaj dodatkov k zapisom &■ Milana W., ki sem jih sam osebno doživel v Kamniku. Ko Pa sem v zadnjem Kamniškem občanu na str. 8 prebral članek 8-A. Konda, sem se odločil,da to takoj naredim zato, da podprem 8- Milana, ker se mu očita nestrpnost in revanšizem.
Celo nadaljevanko sem pazljivo prebral, zato lahko rečem, da nisem zasledil nič posebnega, sploh pa ne sovraštva do partizanov. Res pa je, da je brez olepševanja napisal to, kar se je zgodilo oz. kot se je takrat govorilo celo v več različicah. Zgodilo pa se je marsikaj, kar ima vpliv še na današnje življenje. Gospod Konda sicer trdi, da se je o tem že zadosti pisalo, vendar verjetno namenoma pozablja, da le z ene strani - levičarske oz. režimske. V času komunističnega enou-mja (= totalitarizma) se namreč z druge strani sploh ni smelo pisati (= cenzura) oziroma bi se pisec onemogočil v službi. Vendar star pregovor že iz časov antike uči: »Kdor naj pravo resnico spozna, mora čuti obe plati zvona!« Pred štirimi leti pa se je s svobodnimi volitvami totalitarna vlada končno vendarle spremenila v demokratično in s tem se je tudi zmanjšal nekoč vsemogočni vpliv Zveze borcev NOB, ki ni dopustila nobene kritike.
Res me zanima, če g. Konda prizna upravičenost te moje trditve! Mislim, da je g. Milan W. dovolj pameten in natančen, da hrani zapise in pričevanja ljudi, čeprav sem skoraj prepričan, da uradnih dokumentov o tem ni.
Sicer pa celo parlamentarna komisija RS o množičnih povojnih pobojih ljudi (menda približno 12.000 žrtev) teh ne more dobiti. Vendar celo večina pametnih bivših komunistov verjame, da so se zares zgodili. Toda zločinci morajo biti v pravni dr-
žavi kaznovani. To se je zgodilo z nemškimi nacisti v Nurnbergu, našim bratskim zločincem iz Bosne, iz vojne 1991-1995 pa bo sodilo mednarodno sodišče v Haagu.
G. Konda piše v članku - citiram:
»Posamezniki še vedno poskušajo mrcvariti našo nedavno preteklost, ker tako razmišljanje ne vodi k narodni pomiritvi...«
Dalje pa: »Samo resnica nas lahko osvobodi, resnica, ki ničesar ne prikriva in ne polepša... (in ne zahteva popravljanja krivic).« S prvim stavkom se delno strinjam, z drugim pa popolnoma, razen z delom v oklepaju. Vendar mislim, da sta si stavka med seboj v nasprotju oz. da eden izpodbija drugega. Sam razumem oba skupaj tako, da morava biti midva hvaležna g. Milanu W., da ni ničesar zamolčal, vsaj kar zadeva Kamnik.
Tu bi omenil dve dejstvi, ki ju pozna ves kulturni svet. Nemški Hitlerjev minister za propagando Goebbels, ki je uspešno opravil svoj posel, je delal po načelu: stokrat ponovljena laž postane resnica! To so vedeli tudi komunistični voditelji Titove Jugoslavije. Razlika je v tem, da so imeli nacisti le 12 let časa, slednji pa kar 45 let.
Nikakor ne morem odobravati dejstva, da g. Konda ni navedel nobenega argumenta zoper točnost in pravilnost navedb v spisu g. Milana W., ampak napiše le zahtevo, naj Kamniški občan prekine z objavljanjem takih prispevkov, češ da nič ne prispevajo k zgodovinopisju. Menim, da je to le očiten dokaz, da g. Konda ne more iz svoje nekoč privilegirane partijske miselnosti, ki mu je v dolgih letih enoumja zlezla pod kožo. Tudi pisci partijske zgodovine NOB, ki jih omenja, so že bili v zadnjih letih krepko kritizirani zaradi pristranskosti (enako oba g. Jana iz Kranja). Teh knjig je
zares veliko, a je to razumljivo, ker so bili ti pisci bogato honorirani in s tem dosegli povišane ter predčasne pokojnine. Govori se, da je to uspelo tudi g. Kondi.
Osebno priznam, da g. Milan in tudi jaz nisva zgodovinarja (ti bodo šele pričeli z nepristranskim strokovnim delom), vendar jim lahko s svojimi spomini krepko pomagava pri tem. Mislim, da veliko večino bralcev K. O. ta tematika zanima in jo odobravajo.
Dodajam še svoje priznanje, da so v Kamniku še živi ljudje, ki poznajo dogodke 1945 bolje kot midva. To sta zlasti dr. vet. De-meter Sadnikar in dr. ing. France Bremšak. Oba sta bila partizana v okolici Kamnika (opravljala sta intelektualne in obveščevalne naloge).
Takoj po osvoboditvi sta opravljala vodstvene funkcije v novi ljudski oblasti, prvi v Ljubljani, drugi v upravi kamniškega okraja. Oba sta bila moža s širokom obzorjem in zlasti prvi ima tudi bogato dokumentacijo.
JERNEJ ŠTELE Ljubljana
i V Kamniku so stranke slovenske pomladi v pravem trenutku na pravem mestu (kljub pogovoru gluhih - beri: LDS)
Za dosego svojih ciljev se stranke poslužujejo različnih načinov. Iščejo vedno nove metode, da bi vzbudile pozornost pri občanih in tako na volitvah pridobile čim več njihovih glasov.
Tudi Kamniški občan je prinašalec strankarskih vesti, včasih dobronamernih, a največkrat, na žalost, zdraharskih in zlonamernih. V zadnjih dveh »številkah« se je oglasila kamniška LDS in nas vzpodbudila, da ji z njenimi besedami odgovorimo, da smo združeni v pravem trenutku na pravem mestu sposobni izvršiti programe, ki smo jih sprejeli ob zadnjih volitvah in da se ves čas (tudi uspešno) tru-dinjo za dosego svojih ciljev v sodelovanju z županom in strokovnimi službami.Tako nadaljujemo z razvojem telefonije v Komendi in Tuhinjski dolini, aktiviramo dejavnosti na področju varnosti v prometu na regionalkah Moste-Kamnik-Vransko zaradi gradnje AC Blagovica-Vransko, ker se bo povečal promet. Kino Dom je treba s primerno adaptacijo spremeniti v kulturni hram na osnovi pogojev in potreb mesta Kamnika. Naša skrb je tudi razvoj podeželja in kmetijstva...
To je le nekaj najpomembnejših dejavnosti, za katere si prizadevamo, da bi jih uresničili, zato ne dovolimo, da bi se s političnimi spletkami prekinilo ali celo onemogočilo naše delo. . Seveda se tudi zavzemamo, da bi sprejeli
odlok o priznanjih zaslužnim občanom, vendar ne na osnovi kriterijev iz prejšnjega režima, ki so očitna zahteva tistih, ki jim delo in uspehi strank slovenske pomladi niso všeč. Nerazumljiv je očitek kamniške LDS, ki pravi, »da je edini kriterij za pridobitev priznanja, da je bil kandidat ob pravem trenutku na pravem mestu in da še danes pozna prave predlagatelje. Kdo bo na priznanjih podpisan, za zgodovino, seveda.« (Kamniški občan, 7.2.1996)
Jasno je, da to ni način za zdravo sožitje med strankami, da se na tak način ne da pogovarjati, ker je preveč očitno politično natolcevanje brez vsake pametne osnove. Medstrankarske razprtije so upravičene le toliko časa, dokler ne motijo uspešnosti dela v prid Občine, za katero bi morali delati vsi, ki sedijo v poslanskih klopeh ne glede na strankarsko pripadnost.
Bojimo se, da je lahko tudi »spotikanje sedmih glasov liberalnih demokratov ob delovno in drugo pravo (zakon o knjižničarstvu, zakon o zavodih), idejno politični ter revolucionarni naboj... vse dražji za občino in za vas, davkoplačevalci«. (Kamniški občan, 25.1.1996)
OBČINSKI ODBORI: SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV SOCIALDEMOKRATSKE STR. SLOVENIJE SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE SLOVENSKE NACIONALNE DESNICE
Odprto pismo županu Občine Kamnik in direktorju podjetja STOL, d.d.
ISKRICE
Svetloba iskric pisuna bode v oči, vendar s prdci jih zaman gasi...
Pi.
Krajani Duplice, organizirani v odborih SKD, SLS, SND in SDSS, so presenečeno prebrali razpis, ki je bil objavljen v časopisu DELO o prodaji Kulturnega doma na Duplici.
Krajani so bili še posebej presenečeni, ker je STOL d.d. v razpisu opredelil Kulturni dom kot poslovni objekt. Hkrati pa so lahko prebrali, da so zasedena samo stanovanja in osrednja dvorana, ostali deli objekta in zemljišča, ki je predmet razpisa (prostori KS Duplica, knjižnica, prostori KD Svoboda, strelišče, balinišče), pa v razpisu sploh niso omenjeni. Starejši Dupličani se z velikim ponosom spominjajo, kako so s prostovoljnim delom gradili in tudi zagotovili sredstva za Kulturni dom. Od tedaj je dom središče družbenega življenja na Duplici.
Večina krajanov je delala ali pa še dela v STOLU, Duplica je
vedno bila del STOLA. Dom so zgradili s prostovoljnim delom delavcev STOLA, in ga tako tudi vzdrževali. Krajani vedo povedati, da so tudi sredstva za izgradnjo doma pridobili predvsem s prostovoljnim delom v tovarni.
Podjetje STOL d.d. je še vedno v pretežni meri družbeno podjetje. Lastninsko preoblikovanje podjetja še poteka, zato so zastopniki družbenega kapitala, s katerim upravlja STOL d.o., in sindikati dolžni spoštovati voljo delavcev podjetja in krajanov Duplice, da dejavnost Kulturnega doma ostane nespremenjena.
Vodstvu podjetja predlagamo, da odločitev o prodaji Kulturnega doma ponovno preveri in pri tem upošteva tudi interese Stolovih delavcev ter upokojencev, ki živijo na Duplici. Predlagamo, da se Kulturni dom prenese na KS Du-
plica oz. na Občino Kamnik in da je ta prenos brezplačen.
Župana Občine Kamnik prosimo, da brani interese in lastnino svojih občanov z Duplice in stori vse za nemoten prenos doma, saj to omogoča tudi Zakon o lastninskem pre-
oblikovanju podjetij. Hkrati ga prosimo, da s svojo strokovno ekipo prepriča vodstvo podjetja STOL d. d. o smiselnosti take rešitve. Pozvane prosimo, da javno sporočijo odgovor na našo pobudo, za katero menimo, da je v interesu kraja in podjetja.
Občinski odbori:
SKD, SLS, SND in SDSS
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
Domžale, Ljubljanska 72, tel.: 721-372
daje posojila za razvoj govedoreje. Del obresti za ta posojila regresira država.
Pisma, mnenja, odmevi ~ Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja
Odgovor na članek: Spoštovati domovino je polnost človeka (26.1.1996, str. 9)
Gospod A. Konda se je za svoj članek zares zelo potrudil in ga utemeljil celo z misleci iz sive antike in cele zgodovine slovenskega naroda - vendar je stvar bolj preprosta.
Ob peti obletnici razglasitve plebiscita je naša mlada država 21. decembra organizirala proslavo v Cankarjevem domu, kar sovpada z rojstnim dnevom generalisima Stalina in v bivši Jugoslaviji z Dnevom JLA.To kljub temu, da je uradni dan razglasitve rezultatov plebiscita 26. december 1990. Stranke slovenske pomladi na ta datum niso mogle pristati, vendar kljub temu svoje ločene proslave niso organizirale, pač pa je Kulturni forum SDSS v Ljubljani izvedel na ta dan kulturno prireditev, na kateri so sodelovali vsi voditelji strank slovenske pomladi.
Poudarek proslave je bil predvsem na slovenskih kulturnih vrednotah. SKD pa je na ta dan organizirala tradicionalno prireditev na Sv. Jakobu nad Katarino z mašo in kratkim kulturnim sporedom, kar je izvedla kljub zelo slabemu vremenu. Na Štefanovo leta 1990 so namreč veselo vest o uspelem plebiscitu prinesli k Sv. Jakobu člani prve slovenske, t. j. DEMOS-ove, vlade na čelu z g. Peterletom. Poleg njega so prišli še dr. Rupel, dr. Pučnik, Janez Janša in tedanji minister Janez Dular. Od takrat je prireditev na Sv. Jakobu postala tradicionalna in se je vsako leto udeležujejo najvišji politiki, zlasti iz vrst SKD.
V kritiziranih strankah je pač prevladalo načelo, da se ostro prekine z nesrečnim delom naše zgodovine. • Res pa je tudi, da seje medstrankarsko usklajevanje o tem vprašanju začelo prepozno.
JERNEJ ŠTELE Ljubljana
Pravih Kamničanov - s srcem in dušo -ni več?
Ideja, da napišem nekaj misli o mojem mestu, se mi je porodila ob gledanju Torkove vroče linije (23. 1.1996), kjer je bilo govora prav o moji temi, torej o Kamniku.
V omenjeni kontaktni oddaji sem ujela misel gledalca, ki me je pošteno razjezila. Gledalec, ki je v oddajo poklical, namreč meni, da pravih Kamničanov ni več. Iz njegovih besed se je dalo razbrati, da ima Kamnik rad. Prav zaradi tega ne razumem njegove pripombe, češ da ljudje, ki ne preživijo celega življenja v tem mestu, ne razumejo njegovega bistva oziroma ga ne dojamejo. Grobo rečeno: priseljenci kazijo mestu ugled. Sam gledalec bi moral - kor prebivalec in ljubitelj Kamnika - vedeti, da je v naravi mesta tudi to, da se vanj zaljubiš. Tak pač Kamnik je, ne glede na to, ali si v njem rojen ali si priseljenec.
Menim, da je bila omenjena gledalčeva misel povsem neutemeljena in upam si trditi, da ni niti enega prebivalca te občine, ki bi mu bilo čisto vseeno, kaj se z njegovim mestom dogaja. Hidi meni ni.
Sama sem se z očetom in mamo v Kamnik preselila pred slabimi dvanajstimi leti, torej bi me gledalec definiral kot priseljenko, ki ne »razume« svojega mesta. Pa vendar naj mu povem, da imam to mesto rada, z njim živim in ga spoštujem in za nič na svetu se ne bi preselila v blišč kakega Las Vegasa ali New Yorka.
Naj se v nadaljevanju dotaknem še teme oživljanja Kamnika, ki je bila predmet pogovora tudi v omenjeni oddaji. Iz te je kar kričalo: »Obudimo ga, dajmo mu življenje, kakršno je bilo včasih!!« Odgovorni ljudje pa so doma pred TV sprejemniki najbrž odkimavali, misleč: »Finance, finance...«
Vseskozi mi v ušesih odmeva: »Kamnik - kulturno mesto.« Pa se sploh kdo vpraša če je to res? Kaj tako zelo kulturnega pa imamo (razen nekaj izjem), da bi to lahko upravičeno postal naš slogan?! Nehajmo se hvaliti s tem, kaj vse imamo (to očitno tudi turiste ne zanima več), raje premislimo, česa nimamo.
Prva stvar, ki jo v Kamniku pogrešam (gotovo nisem edina), je gledališče. Mar so nam res dovolj občasne prireditve v srednješolski avli, ali pa se nemara tako radi vozimo v Ljubljano na gledališke predstave?!
Možnosti za postavitev gledališča v kakšni izmed kamniških že obstoječih zgradb (ki pa žal ne funkcionirajo), je ogromno. Premislimo še malo o tem in
ne samo o odpiranju gostinskih lokalov, ki nam -takorekoč - »gledajo že iz ušes«.
Ne pozabite: nismo samo mi del Kamnika, tudi Kamnik je precejšen del nas
BRIGITA C
Kameleon menja barve, lovi pa vedno z jezikom
Kdor zgodovino razlaga po svoje, še ni rečeno, da je neumen. Še posebno, če s tem koristi sebi in svojim »tovarišem«. Neumen je le tisti, ki »domačim priredbam« slepo verjame. Prav tragikomično je, kako je bila razširjena farna, da soTAihinjci Kamnik osvobodili. Pa vendar je resnica še bolj šokantna. Hrabri osvoboditelji bi verjetno dočakali leto 46 v tuhinjskih kaščah in senikih, če jih ne bi vrli kamniški gasilci obvestili, da je vojne konec in jih povabili v Kamnik na veselico.
Nekoliko resneje pa želim bralcem občana osvetliti »priredbo« tov. Konde.ki se nanaša na zaključek vojne na Japonskem. Bombi nista bili vrženi iz maščevanja nad poraženim narodom, kot navaja A. Konda v svojem pisanju. Razlogi so bili povsem drugačni, zanj morda res nerazumljivi. Japonska takrat še ni bila poražena in se je še vedno krčevito branila. V taboriščih na njenem ozemlju je bilo na tisoče vojnih ujetnikov. Američani so predvidevali, da bi dokončen zlom Japonske zahteval blizu MILIJON mrtvih ameriških vojakov, še več pa v vrstah fanatičnih branilcev. Ameriška vojaška doktrina temelji predvsem na varovanju življenj svojih ljudi, za razliko od tiste, ki pravi, da »žrtve morajo biti« in ji niso mar niti življenja lastnih vojakov niti civilistov. S tega stališča so mnogi postopki vseh vojaških in političnih vodij laže razumljivi, opravičljivo pa ubijanje ni, ne v vojni, še manj pa po njej.
Opravičljivo pa tudi ni večdesetletno »nategovanje« slovenskega naroda!
ANTON VIDMAR
Le čevlje sodi naj kopitar
V oblastniških in političnih krogih ter v javnih občilih se lomijo kopja in bijejo bitke o usodi dveh
spomenikov: B. Kidriču in E. Kardelju v Ljubljani. Del politične srenje je za odstranitev spomenikov, del je odločno proti. Brezplodne razprave, zdrahe in prepiri se tako kot čreva vlečejo v nedogled, seveda na ramenih davkoplačevalcev.
Predvsem ne gre toliko za spomenike same in njihov ideološki pomen, ki je sčasoma zvodenel, temveč za politični prestiž in nabiranje točk pred volitvami. Posamezni gospodje in tovariši, politični veljaki, oblastniki in njihovi birokrati, pa predstavniki in vodje raznih združenj se imajo za poklicane, pristojne, pooblaščene in odgovorne za presojanje, ali naj spomenika ostaneta na očeh javnosti ali ne. Tistih, ki naj bi bili najbolj kompetentni za presojo, predvsem estetske in umetniške vrednosti spomenikov, ne vpraša za mnenje nihče! Saj gre navsezadnje za kiparska dela naših največjih kiparjev! Nihče ne vpraša za strokovno mnenje likovnih kritikov, umetnostnih zgodovinarjev in umetnikov samih. Avtor Kardeljevega spomenika akademski kipar, prof. Drago Tršar, je še živ in ustvarjalen, avtor Kidriča, akademski kipar prof. Kalin, žal ni več med živimi, vendar ima verjetno potomce in dediče svoje umetniške zapuščine, ki imajo pravico in dolžnost povedati svoje mnenje o tej zadevi.
Samo upamo lahko, da ne bodo tudi v Kamniku raznorazni »poznavalci« kulture in umetnosti, še posebej kiparske, začeli spomeniških zdrah, prepirov in delitev spomenikov na »naše« in »vaše«. V mestu in okolici so v preteklosti takšni in drugačni »poznavalci« in oblastniki odstranili ali uničili lepo število spomenikov - in to kulturnih, slikarskih in kiparskih umetnin, pa tudi prvovrstne arhitekture. Odstranjevanje in uničevanje spomenikov, takšnih in drugačnih, teh in onih, je kulturnega človeka nevredno dejanje in barbarizem, še posebno (in to navadno je!), če je oprto na to ali ono ideologijo ali politično doktrino.
Zatorej, kot je že davno rekel France, katerega spomenik z (pol) golo muzo v Ljubljani je bil (morda je še?) nekaterim v hudo spotiko - ve se - »Kdo naj sodi čevlje«! In kdo spomenike, dodajmo!
DUŠAN LIPOVEC
Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - XLVII
V gorah pod južnim nebom (10)
Štirje dedci: Lučki dedec
Severni vogalni steber planote   mimo rušja v melišče, preko ka-
vršičev, ki se navpično dviga nad Korošico in Petkovimi njivami, nmv 2023 m.
Od vseh Dedcev je med alpinisti nedvomno najbolj znan Lučki dedec nad Korošico. Ta je menda svojo sedanjo obliko dobil ob hudem potresu leta 1895, tistem, ki je porušil precej Ljubljane.Takrat so se menda od stene odlomile velike skalne klade, ki sedaj ležijo pod steno, tako da je nastala kratka (do 150 m višine), toda izredno strma stena. In v tej steni se je rodil slovenski ekstremni alpinizem, saj sta leta 1949 Ciril Debeljak in Rado Kočevar v njej preplezala prvo slovensko smer, ki je imela mesta VI+ v prečnici in razvpiti »Črni plati«.
Lučki dedec je vogalni kamen obširne planote Vršičev. Če ga gledamo z vzhoda ali juga, je samo malo višja vzpetina plano-tastega sveta in ne predstavlja nič posebnega, saj se na njegovem temenu včasih pasejo tudi ovce. Do svoje veljave pride šele, ko ga vidimo v profilu ali pa »en face«. Takrat nas prevzame s svojo navpičnostjo.
Zelo impozanten pogled na Lučkega dedca je nekaj deset metrov severovzhodno od Kocbekovega doma, od koder se vidi Dedčeva stena v profilu. Tako je Lučki Dedec tudi nekakšen simbol Korošice, ki ponazarja kontrast: na eni strani umirjenost in spokojnost zelenih ravnic, idilične slike pasočega se goveda, na drugi strani pa akcija, neizprosna navpičnost, boj s težnostjo, alpinizem.
Z vrha, ki je prostoren, precej raven in tudi varen, če se robu le ne približamo preveč, je zelo lep pogled navzdol, tako na Petkove njive kakor tudi na kotli-nico Korošice, ki je pod nami kot na dlani. Seveda pa se razgled odpira na vse strani, posebej še na južna pobočja Ojstrice.
DOSTOP: Najenostavnejši dostop na Lučki dedec vodi s Korošice pod njegovo severno steno, proti jugu in čez Durce. Od Kocbekovega doma gremo najprej dobrih 100 m po poti za Presedljaj. Nato zavijemo desno
terega vodi uhojena stezica. Tej sledimo pod steno Dedca in nato še malo navzdol, dokler se stena ne zniža in pobočje odpre. Tu se začne stezica dvigovati v se-
proti grebenu in naprej na vrh Dedca. Od Kocbekovega doma približno pol ure. Del poti od vstopa v grapo pa do drna pod grebenom je zelo zahtevno brezpotje, zato je zelo priporočljivo spremstvo ustreznega vodnika (C,GV) B. POLLAK
Nad ravnico Korošice se dviga mogočna silhueta Lučkega dedca.
Praznovanje osamosvojitve Peruja
Indijanci, ti pa znajo biti glasno veseli in tudi narodovo praznovanje spoštujejo. Čas jim še ni dragocen.
»Kar lahko storiš jutri, ne delaj danes, menijo!«
Na predvečer našega odhoda iz Nazke je bilo mesto prepolno in že v vzdušju praznovanja osamosvojitve Peruja, ki je bilo 28. julija 1821. leta. Mesto ni moglo ustreči vsem željam množice, ki si je dala duška v glasbi, plesu in preobilni jedači.
Z Marjanom sva stala na ulici pred našim hotelom in doživljala praznični vrvež. K nama je nenadoma prisopihala že »zrela« Indijanka in nama z zvijanjem rok skušala nekaj dopovedati. Potem sva še midva začela kriliti z rokami in ko sva dojela vzrok njenih muk, smo se zaradi nuje vsi trije zagozdili med vrati hotela, ko je drvela proti »sobi« številka 00.
Ta dan je naša naveza imela veliko »žehto«, ker je iz neke pipe pricurljalo le nekaj vode. Bolj kakor naše gate smo bili za Indijanke zanimivi mi kot perice, ko smo svoje »intimno« perilo obešali na prusike. Mogoče so v nas videle priročne modele pralnih strojev?
Pokrajino Nazka smo zapustili bogatejši s še eno skrivnostjo prebivalcev dežele Inkov in odpotovali v mesto Ica, proti obalam Tihega oceana. Ob trinajsti uri nas je trinajst mož sedlo v kombi in trinajstič smo že na poti
delce, imenovano Durce. Stezica se izgubi, do vrha je v glavnem še ne preveč strmo drnasto in ru-šnato pobočje, kjer je potrebno izbirati lažje prehode. Od Kocbekovega doma do vrha približno pol ure. Pot ni označena, zato je priporočljiv primeren vodnik (B).
S Korošice je možno priti na vrh Lučkega dedca tudi s severovzhodne strani, vendar je ta dostop zahtevnejši, saj zahteva že lažje plezanje. Od Kocbekovega doma gremo približno 200 metrov po poti proti Presedljaju, nato pa zavijemo desno navzgor po drnu v smeri značilne grape z rdečkastim vstopom. Plezaje po grapi navzgor in nato iskaje prehodov nad grapo najprej proti levi, nato pa proti desni navzgor
9+
Z ob 17*W
CASPER ČETRTEK 22.
NEDELJA 25. 2. ob 17"
Zaradi velikega zanimanja ponovno na obisku prijazni duhek.
PROFESIONALEC
Akcijski film / Silvester Stallone
ČETRTEK 22. 2. ob 19* PETEK 23. 2. ob 17" SOBOTA 24. Z ob 19*
DESFERADO
Post westem / Antonio Bandeias, Ouenlin tatino
PETEK 23. SOBOTA 24. NEDELJA 25.
2. ob 19h 2. ob 17" 2. ob 19*
LISICA m PES
Risani lilm
ČETRTEK 29. 2. ob 17* SOBOTA 2. 3. ob 17* NEDELJA a a ob 17*
JUDODREED
Z. F. film / Silvester Stallone
ČETRTEK 29. PETEK t
2. Ob 19*
3. ob 17*
MREŽA
Z. F. film / Sandra Buliock
PETEK SOBOTA NEDELJA
1 a ob 19* Z a ob 19* a 3. ob 19*
OD ČETRTKA, 7. MARCA PA DO VKLJUČNO NEDELJE, 10. MARCA, SI BOSTE LAHKO OGLEDALI SLEDEČE FILME:
RAPA NUI • Za abonma B in izven
ZMEDA V POŠTNEM VLAKU premierno PREDSEDNIK PLITVI GROB
VUUDNO'VABLJEMI
Obiskali smo lovca
Komaj smo dočakali sredo, ko naj bi se z lovcem Goranom Peršinom odpravili na potep. Res nas je obiskal in nas povabil v Komendo, kjer smo si ogledali lovsko kočo in zanimivosti v njej. Spoznali smo, kakšno je delo lovca. Podali smo se v gozd. Videli smo nekaj sledi, opazovalnice, na katere so se otroci povzpeli, podrgnjeno drevje in na deblih dlako divjih svinj. Želeli smo biti koristni, tako kot so lovci. S seboj smo prinesli ptičjo pogačo, ki smo jo prejšnji dan naredili v šoli. Marinka, Tina in Vida so jo obesile na drevesu, da bi pomagale pticam. Otroci so tekli za lovskim psom Lumpom, ki je Primožu pojedel malico (k sreči smo imeli s seboj rezervo), Zorana ni hotel ubogati, Romana je nekajkrat prestrašil, Marjana pa tako navdušil, da bo kar lovec, ko bo velik. Tomaž je hotel biti tako hiter kot Lump, rezultat pa so bile le njegove mokre hlače.
V šoli smo navdušene učiteljice in še bolj navdušeni in prijetno utrujeni otroci iz oddelkov vzgoje in izobraževanja I., II. in III. stopnje, vzbudili zanimanje za prelepe urice z lovcem in že po štirinajstih dneh so se učenci 3. in 4. razreda naše šole odpravili na isto pot z godpodom Peršinom.
Tudi tokrat so bili otroški obrazi sijoči od navdušenja. Svoje vtise so prenesli na papir.
V sredo, 7. februarja, smo se s kombijem odpeljali v gozd. Lovec Goran nas je počakal pred šolo. Lovec Goran nas je peljal do lovske koče. Ogledali smo si kočo od znotraj in od zunaj. V koči sem videla rogove jelena, koto divjega prašiča, divjega petelina in polha. Na steni so imeli lovski grb. Z lovcem smo šli domov po kutka Foksa. Skupaj z njim smo šli v gozd. Lovec nas je učil prepoznavati sledi v snegu. Poznam sledi divjega prašiča, stekle lisice in srnice. Videli smo srno, srnjaka in srnico. Ko sem bila utrujena, ker smo hodili po snegu v hrib, smo se ustavili pri opazovalnici. Bilo mije zelo všeč.
Marica Hribar, 3. razred
V sredo smo se s kombijem odpeljali v gozd. Z nami se je pripeljal tudi lovec. Razkazal nam je lovsko kočo. Pripovedoval je o gozdnih tivalih. Te niso vedno zdrave. Včasih zbolijo za steklino. Prenašajo jo obolele lisice.
Tanja Slapnik, 3. razred
V sredo smo šli v komendski gozd. Videli smo lovca Gorana. Vstopili smo v kočo in pokazal nam je koto divjega prašiča ter fotografijo z lovci. Potem smo si ogledali okolico hiše. Potem smo šli v gozd. V gozdu so bili odtisi divjih tivali. Lovec je imel s sabo lovskega psa. Živalim je dajal hrano. Bilo je oblačno. Ogledali smo si opazovalnico in splezali gor. Če zaškriplje, tival pobegne. Bilo je zelo, zelo lepo.
Davor Ninič, 4. razred
V sredo smo šli k lovcu. Šli smo v komendski gozd. Goran nam je pokazal odtise tivolskih tac: srne, divjega prašiča, lisice. Lovec nam je pokazal prelo. Ko sem šla na prelo, me ni bilo nič strah. Na preti nam je povedal, da moramo biti tiho, drugače tival lahko zbeti. Če je divji prašič lačen, gre na polje in dela škodo. Lovci lačne tivali tudi hranijo.
Teja Prelesnik, 4. razred Za lepe urice, ki so popestrile naš šolski vsakdan, se iskreno zahvaljujemo gospodu Goranu Peršinu.
Učenci in učiteljice iz OŠ 27. julij Kamnik
ŠPORTNA TRGOVINA ■Sport SERVIS ŠPORTNE OPREM
'    PerOVO 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici)
tel.: 812-936
Nudimo vam:
- kompletno opremo za smučanje in turno smuko
• smučarska oblačila in oblačila za prosti čas
• opremo za pohodništvo in planinstvo
• opremo za deskanje na snegu firme goltes
v servisu športne opreme vam montiramo vezi in popravimo ali servisiramo smuči.
Zajamčena kvaliteta in strokovno svetovanje pri nakupu.
Vabljeni!
iz enega v drugi kraj. Kot svarilo srečnemu potovanju je bilo ob cesti veliko grobov in kri-žev. Menda so tudi v tej pokrajini peščenih puščav oblastniki že davne dni pobijali svoje nasprotnike, vsem živim v opomin. Marsikdo je v teh puščavah moral v grob zaradi nasilja razbojniških tolp, ki so v tem neskončnem puščavskem prostranstvu lahko brezskrbno gospodarili in poleg živega peska bili tudi edina živa bitja. Na samotni cesti smo srečevali le težke tovornjake, ob cesti pa je bilo precej pločevinastih razbitin izropanih avtomobilov. Slaba asfaltirana cesta se je kakor črna kača vila po rjavem puščavskem pesku, ki ga je veter razsipal po luknjastem cestišču. Samotne kamnite hiše so stale na majhnih izsušenih oazah, od koder je izginila tudi talna puščavska voda. Kdo ve, kako in zakaj ljudje tu sploh živijo?
Tudi mestece Ica, kakor večina drugih mest v puščavah, je na izsušeni oazi, ki že mesece ni užila dežja. Kljub »vražnim« trinajsti-cam smo srečno dopotovali in se nič razbojniški prepustili množici Indijancev, ki so z južnoameriškim temperamentom razpoloženo praznovali.
Mesto je bilo živo mravljišče Indijancev vseh starosti. Očitno je praznovanje pravica tudi žena in otrok. Z malo globljimi žepi od revnih Indijancev smo le našli tudi prenočišče v štiriposteljni sobi v hotelu Amazonas, za 60 so-lov ali 27 dolarjev, v najbolj hrupni ulici. V ceno ni bil vštet zajtrk, vso noč pa smo imeli »zastonj« bučno perujsko glasbo, začinjeno z omamnimi aromami jedi, ki so jih pripravljali kar na ulici. Kakor že večkrat v Peruju smo bili priče domačemu, preprostemu gostoljubju in ponudbi, tudi nam za zgled. Nora noč je trajala do zore, ko smo končno lahko zadremali.
Pubi je ves čas molče opazoval indijanski direndaj, potem pa modro rekel: »Kolk b'nared'l, č'b kej druzga dewal.«
Zapustili smo Ico in odšli daleč proti zahodu v tihomorsko pristanišče Pisca Tudi na tej vožnji smo si oči utrujali s pusto puščavsko pokrajino, vendar smo že videli sledi talne vode. Na obsežnih ravninah puščave smo presenečeni opazili zelene plantaže, ki so izkoriščale talne puščavske
vode. Dobro prepereli puščavski pesek ni bil popolnoma mrtev, le vode mu primanjkuje.
Mesto Pisco ima okrog osemdeset tisoč prebivalcev, veličastne spomenike španskih vojskovodij in katoliške cerkve, ki pa tudi slučajno niso tako lepe in bogate kakor naše. Posebna zanimivost tega mesta je bilo katoliško pokopališče. V močnih zidovih so bile odprtine za krste, ki so jih potem zazidali. V Peruju smo videli veliko katoliških pokopališč, skromnih, brez blišča dragocenega kamenja, spoštljivo urejenih. Lepo je, če so vsaj mrtvi ljudje med seboj enaki.
Otoki Ballestas
Indijanci so že tretji dan praznovali. Mi smo se iz turističnega pristanišča Pisco odpeljali na tihomorske otoke Ballestas, ki so zaščiteni. To so prelepi skalni otoki, s tisočerimi morskimi pticami, levi, tjulni in pingvini. Otoki so zato turistični raj, nepozabna pravljična podoba skalnih čeri, mavričnih barv morja, ki se peni ob temnih pečinah. Po otoških grebenih sedi in preletava desettisoče ptic različnih vrst in velikosti, različnih barv in glasov, ki se izgubljajo v bučanju morja. Naročili so nam, naj glave pokrijemo s kapami, ker se ptiči menda radi zaletavajo v prazno...!
Na peščeni obali pod skalnimi galerijami so ležale številne črede morskih levov. Z ugasnjenim motorjem smo tiho in mirno pluli ob obali. Kadar je kakšen lev preveč si t nori ti 1, so se največji vznemirili in prevalili na drugo stran. Na oddaljeni obali samotnega otoka so v črnih frakih dostojanstveno stali pingvini, ko smo očarani zapuščali svet, ki ga človek še ohranja v svoji prvobitnosti.
Morje se je nevarno razburkalo, zato je bil že skrajni čas, da smo pobegnili pred vsakodnevnim divjanjem valov Oceana že sredi dopoldneva.
Preživeli smo Ande, diarejo žeparje in umazanijo, zato bi bilo krivično, da nas pogoltne moje.
Do Lime je bilo daleč še dvesto štirideset kilometrov, do doma pa samo dvanajst tisoč osemsto. Pa vendar je svet majhen tudi za Slovence. V Limi smo srečali rojake, naše prijatelje.
(Konec) CENE GRIIJC
IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI,
Domžale, Kolodvorska 6
RAZPISUJE
programe
* VERIFICIRANE PROGRAME ZA PRIDOBITEV STOPNJE IZOBRAZBE:
- agroživilska šola: pek, slaščičar, mesar (IV. stopnja)
- gostinska šola: kuhar, natakar (IV. stopnja)
- trgovska šola (IV. stopnja)
Pričetek izobraževanja konec februarja 1996.
* PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
TUJI JEZIKI:
- angleščina 100-urni tečaji vseh stopenj
- nemščina 100-urni tečaji vseh stopenj
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- seminar DOS, VVINDOVVS, WORD FOR VVINDOVVS (25 ur)
- seminar za urejanje preglednic (16 ur)
- seminar za urejanje evidenc in baz podatkov (16 ur)
USPOSABLJANJE ZA DELO:
- vodenje knjig za samostojne podjetnike - obrtnike
- tečaj strojepisja (pisalni stroj + računalnik)
- tečaj strežbe v gostinskih obratih
- tečaj za skladiščno poslovanje
- tečaj za voznike viličarjev
- tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
- EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
- seminar: VARSTVO PRI DELU in POŽARNO VARSTVO
- seminar: HIGIENSKI MINIMUM (osnovni in obnovitveni)
* PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
* AVTO ŠOLA
- TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
- učenje vožnje
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski številki 711-082 in 712-278.
šport
KAMNIŠKI OBČAN
Pri nas je kraljica smučarskega teka Andreja Mali
Občni zbor Kolesarskega društva Kamnik
Kamničanka Andreja Mali je v začetku februarja nastopala na mladinskem svetovnem prvenstvu nordijskih smučarjev (tekačev in skakalcev), ki se je odvijalo v italijanskem turističnem kraju Asiago, skoki pa v nekaj kilometrov oddaljenem Galliu. Po rezultatih, ki jih je Andreja dosegla na svetovnem in medcelinskem pokalu, pa tudi na državnem prvenstvu, ko je prehitela Natašo Lačen, je bil njen realen cilj uvrstitev med deset najboljših mladink na svetu, ki so tekmovale v treh disciplinah: na S km v klasični tehniki, na IS km v prosti tehniki in v šta-
Na bazenu Kolezija v Ljubljani, je bilo januarja letos državno prvenstvo do 15 let. Nastopilo je 8 ekip, ki so igrale v dveh skupinah. Kamničani so bili v skupini skupaj z Mariborom, Koprom in Novo Gorico. V svoji skupini so zasedli 2. mesto, premagala jih je le ekipa Maribora z rezultatom 13:3. Posebej je treba pohvaliti vratarja Novaka, ki se je na tej tekmi odlikoval po izrednih obrambah, žal pa napadalci niso izkoristili kar nekaj priložnosti. Trener Dani Rozman je na polovici tekme uvidel, da je malo možnosti za zmago, zato je dal priložnost tudi mlajšim igralcem. To potezo so izkoristili Mariborčani in dali Kamničanom kar 10 golov.
V drugem kolu je bila nasprotna ekipa iz Nove Gorice. Na naši strani so igrali vsi igralci, tudi 13-letniki, ki so bili sicer v rezervi. Rezultat te tekme je bil 18:0 za Kamnik.
Tretja tekma je bila z ekipo Kopra, ki jih na zadnjih nekaj prvenstvih kar ni bilo moč premagati. Tokrat pa je bilo drugače. Kamnik je premagal ekipo Kopra z rezultatom 8:5. V igri, predvsem v zadnji četrtini, so imeli priložnost vsi igralci. Zopet se je izkazal vratar Novak, od igralcev pa Baš, ki je bil uspešen pri dajanju golov, pa tudi soigralcem je lepo podajal žogo. V tekmi za tretje mesto je
feti. Vendar šport ne bi bil šport, če bi vse potekalo po pričakovanjih in željah. Na prvi tekmi na 5 km je Andreji dosežen čas zadostoval za 22. mesto med 85 tekmovalkami. Po vmesnem času na 3,5 km je bila še dovolj hitra za deseterico, vendar ji je v zadnjem kilometru zmanjkalo moči. Sledilo je tekmovanje štafet 4x5 km (dve predaji v klasični tehniki in dve v prosti tehniki). Mlada slovenska četverica, ki je bila najmlajša na prvenstvu, je 11. pritekla skozi cilj, potem ko je Andreja v zadnji predaji napredovala za tri mesta. Med vsemi tekačicami v prosti tehniki
bila nasprotnik kamniških kadetov ekipa Tivolija. Igralci so bili že zelo utrujeni in tekmo so izgubili z rezultatom 17:4.
Strelci golov na državnem prvenstvu so bili: Baš (9), Romšak (8), Šenica (7), Zule (3), Kambič (2) in Nucič, Kavčič, Jerman in Kovačič po enega. Kamničani so dosegli 4. mesto in so z njim zadovoljni, saj so v zadnjih dveh letih iz prvenstev te starostne kategorije prihajali zadnji. Vrstni red ekip je torej takšen: 1. Triglav, 2. Maribor, 3. Tivoli, 4. Kamnik, 5. Koper, 6. Triglav, 7. Ljubljana in 8. Nova Gorica.
Upajmo, da se kamniški vaterpolo vrača na mesto, ki ga je imel pred 16 leti.Takrat so ekipe, ki danes krojijo slovenski vaterpolo vrh, iz Kamnika odhajale poražene.
Plavalni tečaj
Vaterpolo klub Kamnik med zimskimi počitnicami (od 19. do 24. 2.) v olimpijskem bazenu v Kranju organizira plavalni tečaj za fante do 10 let.
Odhod iz Kamnika bo s posebnim avtobusom ob 9.15, vrnili pa se bodo ob 12.30. Cena tečaja je 8.000 SIT.
Informacije in prijave sprejema Dare Homar, tel. 832-603, vsak dan od 14. do 15. ure.
MačVa
je dosegla ČETRTI čas, hitrejši sta bili le obe Rusinji in Čehinja Husova. V tretji disciplini, 15 km, pa se spet ni izteklo po željah. Tokratno 26. mesto spet ni bilo odraz sposobnosti mlade Andreje, saj zaradi sneženja vse tekmovalke niso imele enakih pogojev. Tekmovalke z nizkimi štartnimi številkami so imele veliko prednosti zaradi hitrejšega snega, med oškodovankami, ki so štartale na koncu tekmovanja, pa je bila žal tudi Andreja. Po prvenstvu je Jože Klemenčič, vodje tekaške reprezentance, povedal: »Dokazala je, da je sposobna vrhunskih rezultatov. V Asiagu se žal ni vse izšlo, vendar ima naslednje leto še eno priložnost.« Lepa tolažba, vendar priložnost izgubljena, ne vrne se nobena... Vendar se svet vrti naprej in naslednji dan je nov dan. Največji športniki, ne obupajo, trenirajo, trenirajo in čakajo na novo priložnost. Na Pokljuki smo 11. februarja dobili še zadnje državne prvake v maraton. V tej kraljevski disciplini smučarskih tekov, kot ji pravijo Skandinavci, sta slavila (21 km-ž) ANDREJA MALI in (42 km-m) Marko Dolenc z Brda (LI) (MM-5. mesto). To je Andrejin še drugi naslov (absolutno), tokrat ob odsotnosti bolne Lačnove in »utrujene« biatlohke Grašičeve, ki si je tekmovanje le ogledala. Zaradi skupinskega starta smo imeli na teh Pokljuških tekih priložnost pomeriti se med seboj tudi Kamničani. Tako sta Andreji Mali na 21 km (posebna moška kategorija - ni za DP) konkurirala MARKO KOTNIK iz Nevelj, ki je osvojil 2. mesto v svoji kategoriji nad 30 let, in Tunjičan MILAN SEDU-ŠAK, za katerega vemo, da mu v veteranski kategoriji ni para, tudi če dan prej preteče (drugi absolutno) maraton Pohorska smučina od Kop do Areha (50 km).
Drseli pa so tudi gorski tekači, ki so tekli na Rekord Šmarne gore. Za vzpon so od Tacna do vrha Šmarne gore uporabljali atletske sprinterice, saj zanje drsanje ni bilo preveč zaželeno. Rekordno najmanj je spodrsavalo Mariborčanu Šalamonu, ki je za romarsko pot potreboval 11.54 min. Uspešno in zdravje kot tretji poledenelo romanje končal Ka-mničan LADO URH z 12.25 min.
METOD MOČNIK
Konec januarja smo se člani Kolesarskega društva Kamnik zbrali na vsakoletnem občnem zboru.
Pozdravil nas je naš predsednik, gospod Bogdan Jamšek, ki je podal letno poročilo o delu društva v letu 1995. Bilo je zanimivo in škoda bi bilo, da ga v skrajšani obliki ne bi predstavili šc Kamničanom, ki jih zanima naše delo. Društvo je sestavljeno iz treh dejavnosti:
Prva je tekmovalna dejavnost, ki pa ni izključno kolesarska, ampak seje izoblikovala v okviru triatlonske sekcije v društvu. Lansko leto se je udeleževalo tekmovanj enajst tekmovalcev. Dosegli smo nekaj zavidljivih uspehov. Našteti so le pomembnejši:
- 3. mesto ekipe na DP v sprint triatlonu v Kamniku (Miro Kregar, Grega Hočevar, Viktor Ekart),
- 3. mesto ekipe na DP v du-atlonu v Kamniku (Miro Kregar, Grega Hočevar, Lado Kveder),
-4. mesto slovenskega pokala v triatlonu - Grega Hočevar,
- 4. mesto slovenskega pokala v triatlonu - Nataša Hribar,
- 9. mesto slovenskega pokala v duatlonu - Drago Bregar,
- 11. mesto slovenskega pokala v triatlonu - Miro Kregar.
Na DP v sprint triatlonu v Kamniku je Grega Hočevar zasedel 5. mesto, Miro Kregar 7. mesto, Viktor Ekart 28. mesto, Boštjan Korošec 28. mesto, Drago Bregar 33. mesto in Tomaž Planko 44. mesto med člani, Drago Flerin je bil v kategoriji moški od 40 do 49 let 4., omeniti pa je treba tudi 3. mesto Jureta Slapničarja v kategoriji moških od 50 do 59 let.
Na DP v klasičnem triatlonu je bil Grega Hočevar 4., Drago Flerin 28., Drago Bregar 32., Ivan Jagodic pa je med veterani (50 do 59)' postal prvak.
TAidi v duatlonu je Ivan Jagodic v svoji kategoriji slavil zmago, med člani pa je bil 8. Grega Hočevar, 12. Miro Kregar, 17. Lado Kveder, 25. Drago Bregar in 31. Viktor Ekart.
Grega Hočevar se je uspešno udeleževal triatlonov v tujini: 3. mesto - Pula, 4. mesto - Prikdor-fersee, 22. mesto - Bardolino, 23. mesto - Gradež. Nekoliko manj blesteče, z 91. mestom pa se je izkazal na EP v Stockholmu.
Kamniški Ironman Miro Kregar je na tekmi svetovnega pokala v ironmanu na Kanarskih otokih zasedel 42. mesto, na EP je bil
med člani 17 ekipno pa je skupaj z Urošem Velepcem in Igorjem Kogojem Sloveniji priplaval, prikole-saril in pritekel bronasto kolajno.
To je le povzetek rezultatov, ki so bili lani doseženi. Želja vseh nas je, da sc tako ali pa šc bolje nadaljuje v prihodnje. Triatlon je šport, ki zahteva veliko izkušenj, poznavanja samega sebe, trmo in potrpe-žljivost.Tudi v našem društvu bomo morali pričeti z obravnavo mladih, kar pa je tokrat ostala le ideja. Vsi tekmovalci smo individualisti in v interesu vseh je, da se v bodoče oblikuje tekmovalna ekipa in da se določi tudi vodja.
Povedati je treba, da smo v lanskem letu vsi člani društva lahko uporabljali pokriti bazen v Tivoliju in kamniški letni bazen.
Druga dejavnost društva so prireditve. Dobra volja, zagnanost in
sponzorji nam omogočajo, da pripravimo prireditve takšne, kot so. Letos smo organizirali DP v sprint triatlonu in DP v duatlonu. Obe tekmi sta lepo uspeli in bili najbolje obiskani prireditvi lani nasploh.
Izvedli smo tehnično organizacijo etapnega cilja dirke po Sloveniji, v Kamniku, sodelovali pri teku na Kamniško sedlo, gorskem kronometru na Rakitovcc, pomagali ob Dnevih narodnih noš in na novoletnih prireditvah.
Tretja dejavnost je rekreacija in družabnost. To pomeni skupno plavanje, kolesarjenje, tek, včasih pa kakšen krajši izlet.
Društvo je na vseh treh področjih dokaj uspešno in sami smo s svojim delom zadovoljni, kar pa ne pomeni, da ne more biti še boljše. Poročilu predsednika so sledila mnenja, nekaj navzkrižij, ki pa so se poravnala v pogovoru ob hrani in pijači, ki so jo za nas pripravili v gostilni Planinka.
NATAŠA HRIBAR
V primeru enakega rezultata pa je pri končnem seštevku odločal tudi poizkusili skok. Da pa je bilo tekmovanje pestrejše, pa so poskrbeli posamezni tekmovalci, ki so s padci, na srečo brez poškodb, popestrili dogajanje na samem prizorišču.
Rezultati:
OSNOVNOŠOLCI: 1. Miha Koncilja - Suhadole (185,185), 2. Sebastjan Kern - Komenda (180,175), 3. Rok Ipavec - Zalog (180,175)
ŽENSKE: 1. Damjana Streho-vec - Gora (140,140), 2. Jana Po-gačar-Gora (120,120)
SUPERVETERANI: 1. Milan Zorman - Šmarca (125,140)
VETERANI: 1. Matjaž Žagar (205,205), 2. Metod Pogačar -Moste (185,190), 3. Jože Arko -Kamnik (190,180)
ČLANI: 1. Franci Rogelj (210,200), 2. Robert Slapnik (210,195), 2. Vili Rupret - Dvorje (200,195), 3. Bogo Čimžar - Tu-njice (195,190)
JURU KERN
V Kamniku oddamo v najem ali prodamo več manjših poslovnih prostorov v bloku na Bakovniku za trgovsko dejavnost ali služnostno obrt. Tel.: 825-152.
Šahovski utrinki
Moštveno prvenstvo osnovnih šol občine Kamnik za leto 1996.
Tekmovanje je bilo izvedeno v Komendi 19. januarja 1996. Nastopilo je šest ekip. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. mesto: ekipa o. š. Komenda-Moste - starejši dečki 10 meč točk in 18,5 šahovskih točk, 2. mesto: o. š. Komenda-Moste - starejše deklice 7 meč točk in 15,5 šahovskih točk, 3. mesto: o. Š. Fran Albreht - starejši dečki 6 meč točk in 9,5 šah. točk, 4. mesto: o. š. Komenda-Moste 2 - mlajši dečki.
3. Posamezno prvenstvo ljubljanske regije za dečke in deklice od 10 in do 12 let.
Tekmovanje je bilo odigrano v Ljubljani v soboto, 27. januarja, in nedeljo, 28. januarja 1996. Skupina deklic do 10 let - v konkurenci 16 igralk smo osvojili: 11. mesto Katja Marekelj, (o. š. Fran Albreht), 14. mesto Manca Markelj (o. š. Fran Albreht), 15. mesto Maja Kepic (o. š. Komenda-Moste). Skupina deklic do 12 let -v konkurenci 21 igralk je Tjaša Ipavec (o. š. Komenda-Moste) osvojila 2. mesto. Skupina dečkov do 10 let - v konkurenci 31 igralcev smo osvojili: 7. mesto Jure Jerovšek, 15. mesto Primož Car, 20. mesto Janez Štebe, 28. mesto Gašper Štebe, vsi o. š. Komenda-Moste. Skupina dečkov do 12 let - v konkurenci 37 igralcev smo osvojili: 22. mesto Ivan Teran, 34. mesto Simon Čebul, 35. mesto Anže Nahtigal, 37. mesto Rok Kepic, vsi o. š. Komenda-Moste. Nova rating lista.
S 1. 1. 1996 je pričela veljati nova rating lista. V letu 1996 je Bojan Hribar (ŠK Komenda) osvojil prve točke FIDE ratinga. Tako znaša njegov FIDE rating 2250 in je po moči 65. igralec v Sloveniji. Marjan Karnar (SD Domžale) ima rating 2255, Igor Krageij, (LŠK Iskra) 2195, Petra Ipavec (LPK Iskra) 2070. Naj omenim slovenske ratinge za počasni in aktivni šah nekaterih igralcev: Marjan Karnar 2231/2257, Igor Krageij 2157/2227, Igor Penko 2154/2153, Anton Trebušak 2114/2009, Petra Ipavec 2098/1991, Pavla Košir 2033/1967, Bojan Hribar 2024/2169, Robert Bergant2015/2011,VilmaNadvešnik 1985/1902, Igor Juhant 1888/1885, Tomislav Špilak 1847/1847, Marjan Kern 1840/1849, Matej Seliškar 1811/1649, Marjan Ogrinec 1733/1824, Pavel Ipavec 1685/1699, Tadej Smole 1678/1827, Mark Agovič 1665/1885, Uroš Jerovšek 1647/1816, Marija Pavlic 1626/1732, Primož Pod-belšek 162S/1700,Sandi Spruk 1586/1751,Tjaša Ipavec 1507/1637, Jožef Zidarič 1500/1885.
FRANC POGLAJEN
Novo vodstvo NKKamnik
nov predsednik, trener in izvršni odbor kluba - obdržati dobre tekmovalne pozicije - prejem zlate plakete
V pričetku februarja se je sestal Izvršni odbor NK Kamnik in v svojo sredino sprejel nove člane. 17-članski odbor je s tem dobil nove idejne in delovne moči. Prva naloga odbora je bila opredelitev kadrovske in finančne politike kluba. S tem v zvezi je bil za novega predsednika kluba izvoljen g. Miladin Lalovič, novi trener članke skipe pa je (že od decembra) g. Janko Poljanšek. Oba sta dobila soglasno potrditev vseh članov kluba.
Finančno poslovanje kluba v letu 1995 je bilo vzorno in skromno. Letni prihodki so znašali 2.440.000 SIT, izdatki pa 2.218.000 SIT. Klub je od Športne zveze Kamnik prejel 500.000 SIT ter posebno pomoč ob proslavi 75-letnice delovanja, večji del denarja pa so prispevali sponzorji: Calcit, SK Banka, Kočna, Kemostik, Trgovina Nakup, Veriga, Napredek Domžale, Žurbi Team, Zlatarstvo Burnik, Alprem. Njim in ostalim gre zahvala, da klub posluje normalno, v mejah skrbne presoje vsakega izdatka. Skrb za vadbo in redna ligaška tekmovanja 80 igralcev potrebuje veliko organizacijskih sposobnosti in smotrno porabo sredstev, da pa klubu ni mogoče oporekati kvalitet v tem smislu, dokazuje prejem Zlate plakete z vencem,
najvišjega priznanja Nogometne zveze Slovenije, ki je bila predstavnikom NK Kamnik, na čelu s Petrom Fischerjem, izročena na slavnostni seji NZS v Cankarjevem domu decembra 1995 za 75-letnico igranja nogometa v Kamniku in delovanje kluba. NK Kamnik se uvršča med devet najstarejših klubov v državi.
Delo vseh selekcij v klubu je Izvršni odbor ocenil pozitivno. Članska vrsta je v obdobju prenove, navzočnost mladih igralcev, vzgojenih v klubu, je očitna. Perspektiva je usmerjena v vrh lige. Mladinska vrsta želi obdržati 1. mesto in se uvrstiti v 2. Slovensko mladinsko ligo. Trener Andrej Vavpetič dela zavzeto, ekipa pa posoja igralce tudi članskemu moštvu. Kadetska vrsta, perjanica kluba, drži 1. mesto druge lige, želi pa v prvo. Pod vodstvom Rajka Jeršina imajo lepe obete. Ekipa starejših dečkov igra v 1. ligi svoje kategorije, kjer bodo igrali tudi prihodnjo sezono. Če bodo možnosti, bo aktivirana tudi najmlajša selekcija. Odborniki in predstavniki igralcev so pohvalili delo dosedanjega trenerja članov g. M. Mandiča, ki je trenersko klop moral zapustiti zaradi operacije noge. Tehnično vodstvo prve ekipe je zaupano g. Francu Rusu.
Klubske dejavnosti so trenutno v polnem zagonu, rezultati bodo vidni že marca. Vsi že nestrpno čakajo žogo, ki bo krenila s centra.
M. M.
Vaterpolo
Uspeh kadetov do 15 let
Uspešna skakalna prireditev
Prizadevni vaščani Gore so se letos še posebej potrudili, da so lahko čimbolje izpeljali tradicionalno skakalno prireditev Gora 95. Lansko leto je organizatorjem pretopio vreme prekrižalo načrte, zato tudi niso mogli izve-
sti tekmovanja. S pomočjo sponzorjev, ki so prispevali svoje prispevke že za lansko prireditev, so se vaščani potrudili in 14. 1. 96 izvedli prvo tekmovanje v nizu treh načrtovanih tekem za leto 1996. Tekmovanje Gora 95 se je
Šolska košarkarska liga
Povratna tekma z Duplico
V sredo, 24 januarja, je bila povratna tekma med OŠ Marije Vere in OŠ Frana Albrehta.
Tekma se je dogajala na Duplici. Gledalcev je bilo približno 100. Seveda so skoraj vsi navijali za OŠ Marija Vera.
Zopet smo na začetku slišali državno himno in himno ŠKL.
Na igrišče so prva prišla dekleta. Povedle so igralke OŠ Marije Vere. Vendar so se dekleta OŠ Frana Albrehta uigrale. Prva četrtina se je končala z rezultatom 12:13 v korist OŠ Frana Albrehta. Med petminutnim odmorom so nastopali navijači OŠ Frana Albrehta.
V drugi četrtini so igrali fantje. Dupličani so takoj prešli v vodstvo. V zadnjih osmih minutah so fantje OŠ Frana Albrehta le prišli do točke. Proti koncu so bili malo boljši, vendar se je druga četrtina končala z rezultatom 28:20 za OŠ Marije Vere.
Ko so igralci in igralke OŠ Marije Vere upali na zmago, so se na igrišču zopet prikazale fenomenalne igralke OŠ Frana Albrehta. Tretjo četrtino so začele s košem. Igrale so na vso .moč. Vendar ni bilo lahko izboljšati rezultata fantov. Kljub temu pa je bil rezultat tretje četretine 39:38 v korist OŠ Marije Vere. Med odmorom so nastopili navijači OŠ Marije Vere. V zadnji četrtini dolgo ni bilo meta na koš oz. točke pri fantih OŠ Frana Albrehta. Tekma se je končala z rezultatom 57:45 za OŠ Marije Vere.
NOVINARSKI KROŽEK O. S. FRANA ALBREHTA ROK GRZINĆIČ, 6. B GREGA KVAS, 6. B
tako štelo za lansko leto, s tem pa so tudi izpolnili svojo obveznost do sponzorjev. Kljub odjugi jim je uspelo zelo dobro pripraviti skakalnico, tako da so imeli vsi tekmovalci enake pogoje za tekmovanje. Letos jim je prvič uspelo pripraviti tekmovanje na naravnem snegu, vendar pa so imeli v rezervi tudi umetnega, tako da izvedba tekmovanja ni bila vprašljiva. Z zbranimi prispevki so si kupili tudi lasten snežni top, da lahko sedaj ob vsakem primernem vremenu pripravijo dovolj snega.
Organizatorji, na čelu z neumornima Rudijem Jerajem in Marjanom Steletom, so letos ob skakalnici zgradili tudi lično sodniško tribuno, zato so bili rezultati vedno na voljo. Za dobro obveščanje gledalcev, ki se jih je kljub dežju precej zbralo, je poskrbel že tradicionalno dobri glavni komentator Janez Slapnik. Letos so tekmovalci nastopili v petih kategorijah od osnovnošolcev, deklet, veteranov, superve-teranov ter do najmočnejše kategorije članov. Zanimivo pa je dejstvo, da je vsako leto številčnejša kategorija veteranov, ki s tem postaja močnejša in zanimivejša. Skupaj je na letošnji prireditvi nastopilo nekaj več kot 90 tekmovalcev, ki so prišli iz kamniške in vseh sosednjih občin. Vsi so opravili po tri skoke. Prvi je bil poizkusni, preostala dva pa sta odločala o končni uvrstitvi.
1 2 KAMNIŠKI OBČAN	doma in po svetu zanimivosti - kronika	22. FEBRUARJA 1996
		
Janez Pavel II. - velikan 20. stoletja
Nekaj misli ob pripravah na
5. oktobra 1995je spregovoril s sedeža OZN, pred tem pa že leta 1979. V zadnjem govoru je začrtal vlogo omenjene svetovne organizacije v prihodnosti; naročil ji je, naj bo ču varka narodov, naj jih združuje v eno samo veliko miroljubno in človekoljubno družino, Se ve-stneje bedi nad izpolnjevanjem človekovih pravic; nad pravicami posameznika, prav posebej pa narodov, narodnih manjšin in skupin. Prva skrb naj ji bo blaginja Človeštva. V prvem govoru pa je poudaril, da si bo prizadeval oživiti in v duhu drugega vatikanskega koncila poglobiti družbeni nauk Cerkve. To je naredil tudi s štirimi socialnimi okrožnicami in drugimi dokumenti ter govori. Omenjeni koncil je namreč še vedno neusahljivi in še zdaleč ne dovolj izčrpani vir za življenje in delo Cerkve v sedanjostim prihodnosti. Janez Pavel II. si vsepovsod prizadeva za obrambo človekovega življenja od spočetja do smrti, za njegov naravni tek, določen z božjim zakonom. Posebej so mu pri srcu mladi,
njegov obisk v Sloveniji (2)
nosilci krščanstva jutrišnjega dne, upanje Cerkve. Vabi jih, naj živijo pošteno, si prizadevajo hoditi po poteh velikih mož Cerkve, zlasti pa sledijo Kristusu. Ne bojte se odpreti vrata Kristusu! Tako vabi mlade kot tudi vse verujoče po vsem svetu. Kristus je edini ki lahko osreči naša srca, izpolni naša hrepenenja, najgloblja pričakovanja. Zato naj mladi in ostali obrnejo pogled od osnovnega sveta k duhovnemu, prerastejo porabniško miselnost. V svojem življenju naj skušajo živeti resnične vrednote, vabi vrhovni pastir Cerkve.
Pri tem prizadevanju ne smemo pozabljati na Marijo, Mater Cerkve, Janez Pavel II. je trdno prepričan, da ga je fatimska Gospa, katere skrivnostno napoved pozna, obvarovala smrti. Zato je tudi poromal v njeno svetišče, zato še toliko ognjeviteje vabi ljudi k spreobrnjenju, k ponovnemu premisleku o veri, življenju, ciljih in poteh. Mariji se je ves posvetil, kar izpričuje tudi geslo Totus tuus (Ves tvoj).
Želi si, da bi se tudi mi, da bi skupaj z apostolom Janezom stali z njo pod križem in prisluhnili, kaj
vsakemu izmed nas naroča Kristus Govore nam: Spreobrnite se in pojdite ter oznanjajte evangelij vsem narodom. Najprej si želi našega osebnega spreobrnjenja, nato misijonske dejavnosti Cerkve. Zato je tudi razglasil leto 2000za sveto, na prehodu drugega v tretje tisočletje pa nas poziva k evangelizaciji. Kaj je to? Nič drugega kot znova premisliti Jezusove temeljne besede, zapisane v božji besedi, njegova naročila in namen resneje živeti po njih, iz zakramentov, Svetega pisma in po nauku cerkvenega učiteljstva. Ena od posebnih papeževih skrbi je tudi ekumenizem. Zato je lani z vso pozornostjo in krščansko ljubeznijo sprejel carigrajskega patriarha Bartolomeja, čeprav vzhodno in zahodno Cerkev že toliko stoletij loči razkol. Njegova želja je, da bi »obe krili pljuč«, kot s prispodobo označujemo katoliško in od nje ločeno pravoslavno Cerkev, znova zadihali skupaj, da bi se nekoč enotni Cerkvi spet združili. Svojo veliko ekumensko odprtost je papež tudi pokazal pri številnih drugih priložnostih in srečanjih; kako je mogoče delovati skupaj pa zlasti z ekumenskima sre-
čanjema in molitvijo za mir v Asissiju oktobra 1986 in januarja 1993. Pomemben je skupen cilj, pri tem pa morajo biti členi verige združeni. Združuje jih prav sveti oče. Prvi od papežev je obiskal tudi rimsko sinagogo.
Janez Pavel II. resnično zasluži vse občudovanje in priznanje, tako po papeški kot človeški strani. Napore, kijih zmore on, je mogoče premostiti le z nadčloveško močjo in veliko mero božje podpore. Janez Pavel II. premore oboje. Je resnično velik papež, velikan 20. stoletja, ki ga zaradi njegovih zavzemanj in dela spoštuje ves svet. Z njim je močno zrastel ugled Cerkve kot tudi človeške, ne le božje ustano ve, pra v zaradi razsežnosti papeževega dela. Papež Janez Pavel II. je zaslužen tudi za mednarodno priznanje slovenske državne samostojnosti (13. januarja 1992) je Apostolski sedež s posebno noto priznal samostojnost in neodvisnost naše države). Zato ga bomo na naših tleh sprejeli s še toliko večjo pozornostjo in gostoljubnostjo. Bo naš najljubši gost, zato je prav, da se skrbno pripravimo na njegov prihod. Tudi naša dekanija.
JOŽE PAVLIC
itroititt«
V januarju sta se poročila:
- HRIBAR Peter, voznik z Vrhpolja pri Kamniku,
in ŽAGAR Andrejka, otiskovalka keramike iz Snovika
V januarju so umrli:
- POGLEDNIK Janez, inv. upokojenec iz Mekinj, Cankarjeva 8/a, star 57 let
- ROJC Jožef, upokojenec iz Podgorja 86, star 85 let
- SVETLIN Marija, upokojenka iz Podgorja 74, stara 75 let
- GLAŽAR Ljudmila, upokojenka iz Podgorja 101, stara 65 let
- SLAPAR Jakob, upokojenec iz Breea 8 pri Komendi, star 73 let
- OMAHNA Marija, upokojenka iz Smarce, Gubčevall,stara871et
- GRADIŠAR Boštjan, policist iz Volčjega potoka 15/A, star 21 let
- PIRC Janez, upokojenec iz Godiča 50, star 91 let
- KRIJAN Ivan, kmet iz Bijelega Brda 332, Derventa, star 79 let
- FLISAR Ivana, upokojenka iz Mekinj, Cankarjeva 10, stara 69 let
- SEMPRIMOŽNIK Anton, upokojenec iz Bele 16, star 62 let
- HRIBAR Franc, vodovodni instalater iz Godiča 54, star 49 let
- KUS Bogoljub, upokojenec iz Grosuplja, star 90 let
- PLEVEL Janez, skladiščnik iz Mekinj, Cankarjeva 17, star 41 let
- KRAMAR Marija, druž. upokojenka iz Zg. Tuhinja 49, stara 79 let
- REMS Peter, upokojenec iz Rudnika pri Radomljah 9, star 73 let
- ŽEROVNIK Matija, voznik iz Dola 24, Gornji Grad, star 50 let
- ZAVIRŠEK Julijana, upokojenka iz Ljubljane, Štefanova 15, stara 61 let
- HRIBAR Marija, upokojenka iz Črne pri Kamniku 18, stara 66 let
Linhartova Zupanova Micka spet razveseljuje
Turobno, megleno nedeljsko popoldne. Mesto je izumrlo. Sprehod po ulicah ne nudi prav nič zanimivega. Kot bi vstopil v opustelo naselje. Pogledi tavajo po pročeljih hiš in z očmi obupno iščeš iskrico, ki bi ti popestrila dan. Tako nekje v daljavi, na enem od hišnih pročelij, namenjenih za propagando, zagledaš nekaj zelenega. Približaš se in srce se razvedri ob vsebini: »Pridite in se nasmejte Županovi Micki A. T. Linharta, V nedeljo, 28.1.1996, ob 17 h Razstavišče Veronika«
Torej se v tem mestu le nekaj dogaja. Pospešiš korak proti Razstavišču, kajti ura je že prava. Ob vstopu v znano hišo, hram kulture, nenaden šok. Pred vrati kopica ljudi, željnih predstave in popoldanske zabave, a jim je vstop zaradi majhnega prostora onemogočen. A ne odnehaš in se mukoma prebiješ v prenapolnjen prostor.
Dekle s citrami naznani začetek igre. Na improvizirani oder stopijo mladi, nadebudni igralci Frančiškanske skupine Ljubljana - Center. O njih smo pred začetkom igre izvedeli, da delujejo od lanskega decembra in da so se zbrali z namenom, da bi razveseljevali ljudi. V dveh mesecih delo-
vanja so širom po Sloveniji nastopili kar petnajstkrat.
Igra se je torej že začela. Prizore spremlja smeh gledalcev, ki Linhartovo Županovo Micko kljub njeni starosti (po gledaliških odrih jo predvajajo že več kot dvesto let) zaradi njene iskrivosti in vedrosti še vedno radi spremljajo. Podatki pričajo, da je bila prav Županova Micka ena izmed prvih veseloiger, uprizorjenih na odru Narodne čitalnice v Kamniku. Že leta 1870 (v drugem letu delovanja čitalnice) so jo ka-
mniški amaterski igralci uprizorili na improviziranem odru.
V smislu tradicije, ali mogoče zaradi česa drugega, tudi sedaj igralci nastopajo na improviziranem odru. A komu je to mar! Pomembno je, da se občinstvo zabava.
Prehitro mine čas predstave. Še nekaj besed s strani organizatorja in že se raziđemo. Vsak na svojo stran, z veseljem v srcu in z željo, da bi bilo takšnih popoldnevov vedno več.
ANDREJA ERŽEN
Igralcem v komediji Županova Micka - Stanetu Berlecu, Barbari Osolnik, Blažu Lešniku, Toniju Brinjovcu, Nataliji Podjavoršek, Edu Grabrijanu in Andražu Arku ter režiserki Ksenji Hočevar je Tone Fticar v imenu ZKO Kamnik podaril lasersko ploščo skladb baročnega skladatelja iz Kamnika Jakoba Frančiška Zupana.
V. MEJA Č
Več presne hrane, več zdravja, več časal
Ljudje smo si do skrajnih meja zakomplicirali življenje. Poglejmo samo primer prehrane! Namesto, da bi večino hrane pojedli surove, nepredelane - v naravni obliki, jo kuhamo, pražimo, pečemo, cma-rimo v nedogled, zamrzujemo in s tem - UNIČUJEMO! S toplotno obdelavo se žive snovi v hrani uničijo. Uničijo se vitamini, encimi in tudi minerali, ker preidejo iz organsko vezane snovi v anorgansko. Da, da - zelo se trudimo, da žlahtne sadeže; oreščke, semena, zelenjavo, žita, najprej predelamo na sto in en način jim že s predelavo poberemo večino najpomembnejših snovi, nato pa jih še dodatno uničimo s kuhanjem, pečenjem... Ogromno časa porabimo za to. Poleg tega, da pojemo vse preveč kuhane hrane, je ta hrana vse preveč sladka, mastna, mesna, močnata.
Pa zakaj se sploh razburjamo zaradi takšne »dobre« hrane, na katero smo se tako navadili, da jo kar goltamo in ne samo jemo. Bolezni, bolezni! Bolezni so tiste, ki nas peklijo in nas napadajo po vseh organih. Število obolenj tako narašča, da je nek znanstveni zapisal: »Če bo šlo tako naprej, se bo ves svet spremenil v eno samo hiralnico.« Tem boleznim pravimo civilizacijske. Zdravniki in drugi
znanstveniki, ki se ukvarjajo s prehrano, trdijo, da so vzroki naraščanja obolenj predvsem v prehrani.
Torej bo treba nekaj spremeniti! To je lahko reči, a težko narediti. Vendarle je treba začeti! Kje in kako?
Osnovni problem je v tem, da smo se preveč oddaljili od narave. Nespremenjenih pridelkov in sadežev, takšnih, kot so zrasli v naravi, pojemo zelo malo. Premalo! Tri četrtine hrane bi morali zaužiti v surovi, nepredelani in nepreku-hani obliki! Odtrgaš, obereš, izru-vaš, opereš in - poješ! In to je vse! Malo časa porabiš za to in kar je najvažnejše - takšna hrana ti ohrani zdravje. Ta sončna živa hrana vsebuje vse snovi, ki jih potrebuje organizem ža svoj obstoj, ker so snovi v takšnem raz-
merju, za kakršnega je ustvarjeno naše telo. Če uživamo pretežno naravno, presno hrano, smo zdravi in nam ni treba skrbeti za debelost, podhranjenost, kalorije. Vse se samodejno uravna.
Kaj več podrobnosti bomo zvedeli v nadaljevanjih.
V petek, 8. marca, ob 17. uri bodo Zeleni Kamnika v gostišču Planinka pripravili pogovor o zdravi hrani in nekaj presnih jedi. Vabimo ženske in moške, torej vse tiste, ki jih zanima lastno zdravje in zdravje družine ter razbremenitev žena z večnim kuhanjem. Več zdravja, več časa, več sreče v družini!
Število je omejeno. Javite se na tel. 832-716 do 1. marca! Vabljeni! Lepo pozdravljeni!
DRAGICA FRIEDL
Ol5_—i
STEKLARSTVO
DOMŽALE
Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h
Telefon: 715-717 In 713-821
114. zborovanje kamniških gasilcev
V soboto, 27. 1. 1996, smo se kamniški gasilci zbrali na 114. občnem zboru, da smo položili račune za nazaj in si zastavili naloge za prihodnost. Občni zbor je odprl predsednik Jože Oblak in pozdravil prisotne člane in goste: predsednika GZ Kamnik ing. Franca Re-snika, predsednika sveta občine Kamnik ing. Igorja Podbrežnika, načelnika CZ Kamnik Vlada Šer-belja in edino predstavnico mestnih KS - predsednico KS Perovo g. Marjeto Bukovšek.
Po izvolitvi delovnega predsednika, članov predsedstva, zapisnikarja in overoviteljev so sledila poročila iz katerih je bilo razvidno delovanje upravnega odbora in štaba operative. V preteklem letu smo s sklepom sodišča postali lastniki našega premoženja. V letu 1995 smo tudi delovanje servisa ročnih in prevoznih gasilnih aparatov uskladili z novo zakonodajo. Delovanje servisa smo razširili še na preizkušanje hidran-tov in opravljanje meritev na hi-drantnem omrežju. Pri naši dejavnosti pa nas motijo mnoge stvari. Naj jih naštejemo samo nekaj.
Dovozna pot, imenovana Livarska ulica, je bila ob gradnji gasilskega doma razširjena za tri metre v naše zemljšče zaradi bolj preglednega in hitrejšega dovoza vozil gasilcev, ki prihajajo na akcijo, in gasilskih vozil, ki gredo na akcijo. Uspeh tega posega pa je bil ravno nasproten. Stanovalci blokov na Zikovi ulico uporabljajo obojestransko za parkirišče, kar otežuje prevoznost. Problem se poveča v zimskem času, ker ulice zaradi parkiranih vozil niso splu-žene. Da je problem še večji, so na dvorišču gasilskega doma parkirna mesta za gasilce, ki pridejo na akcijo, stalno zaparkirana prav tako z vozili stanovalcev z Zikove. ludi zaradi teh vozil je čiščenje snega oteženo. Upravne organe, ki na te probleme lahko vplivajo, pa do sedaj še niso, čeprav nanje opozarjamo in se dogovarjamo že Več kot deset let, lepo prosimo, da za rešitev problema poskrbijo v letu 1996 in nam pri našem izključno prostovoljnem in humanem delu pomagajo. Prav tako prosimo ustanovalce Zikove, da nam pomagajo po svojih močeh.
Iz poročila predsednika je bilo razvidno, da društvo dobro deluje, saj opravlja alarmiranje za celo občino, stalno brezplačno dežura na telefonski št. 93, vzdržuje gasilska vozila in naprave, poleg tega pa opravlja še servis gasilskih aparatov.
Sledilo je poročilo poveljnika, iz katerega je bilo razvidno, da je bilo v letu 1995 manj naravnih nesreč, požarov pa približno enako kot druga leta. Povečalo pa se je
število nesreč, pri katerih je potrebno tehnično reševanje, ali hudih prometnih nesreč, kjer je potrebno posredovanje zaradi vkle-ščenih ponesrečencev. Povečalo se je tudi število dimniških požarov v starejših blokih, zato obstaja velika nevarnost zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Potrebno bo posredovanje požarne inšpekcije.
Med problemi, ki jih v Kamniku ne manjka, je med največjimi prav zaprta Šutna. Res smo od upravljalca prejeli en daljinski upravljalec za zaporo na Šutni in drugega za zaporo na Kolodvorski ulici, vendar to ni dovolj/Zaprosili smo, da bi dobili daljince še za ostala gasilska vozila, pa še nismo prejeli nobenega odgovora. Situacija ob zaporah pa kaže sledečo sliko. Na obeh straneh ulice je pred zaporo parkiranih vedno po več vozil, tako da niti z daljin-cem ne moreš v ulico, ki je stara strnjena zidava brez požarnih zidov med stavbami in bi v primeru požara ogenj zajel vsaj tri hiše. Za primerjavo nam je lahko požar bivše Usluge, katerega smo kljub hitri intervenciji z vso opremo, z ekstremnimi napori omejili in pogasili. Sprašujemo se, če so odgovorne strokovne službe problem obdelale tudi s požarnega vidika.
Naj se povrnemo nazaj k akcijam. V letu 1995 je imelo naše društvo 42 akcij, od tega 12 akcij tehničnega reševanja, 5 velikih požarov, 7 srednjih požarov, 18 pa je bilo manjših ali začetnih požarov, petkrat pa smo imeli požarne straže ob raznih prireditvah. V akcijah smo bili skupno 657 ur.
Sodelovali smo tudi na vajah CZ v Kamniški Bistrici, kjer je bila republiška vaja, ob 70-letnici GD Lahovče, sektorski vaji v Palovčah in na Gozdu, društvenih vajah na stavbi Kavarne in na vaji v Svila-nitu. Celo leto smo dovaŽali vpdo na kraje, ki je še nimajo. Med letom smo opravili tudi 16 uslug z avtolestvijo.
Vse to in še potrebno izobraževanje so naši člani prostovoljno opravili v dobrobit vseh občanov občine Kamnik. Upamo, da bo tudi občina v okviru normativov za to dejavnost poskrbela za našo opremljenost in osebno zaščito, saj se naš vozni park stara in je v povprečju starejši od 15 let.
Da vse te naloge lahko opravljamo, deluje v društvu:
7 višjih gasilskih častnikov, 17 gasilskih častnikov, 13 nižjih ča-
stnikov, 28 gasilcev, 35 pripravnikov.
Po specialnosti pa so gasilci izobraženi tudi za posamezna področja: dihalne naprave - 3 gasilci, nevarne snovi - 2, tehnično reševanje -10, strojnik -18, sodnik gasilsko športnih disciplin -12, mentor mladine - 3.
Naše društvo pa združuje tudi 37 pionirjev in pionirk od 6 do 12 let in pa 17 mladincev in mladink od 12 do 16 let. To je naš kader, ki nas bo postopoma zamenjal in dopolnil naše vrste.
Vso dejavnost so predstavili odborniki društva, predstavniki GZ, sveta občine, KS Perovo in CZ Kamnik pa so naše delo pohvalili in se nam za vse sodelovanje zahvalili ter po svojih močeh obljubili pomoč. Vsi skupaj se sprašujemo, kje so ostali predstavniki javnega življenja in KS, ki nas nikoli ne pridejo ne grajat ne pohvalit, pa čeprav delamo tudi na njihovem področju. Močno upamo, da bo sodelovanje z njimi v bodoče boljše.
Vsem, ki sta nam že do sedaj pomagali, hvala. Vsem, ki pa boste naše pomoči potrebni kadarkoli, pa obljubljamo, da bomo vedno hitro in strokovno pomagali.
Naj še opozorim vse ustanove in podjetnike, da naš servis gasilnih aparatov, deluje za stranke ob TORKIH in ČETRTKIH od 8. do 11. ure ter SREDAH od 15. do 18. ure. Zakon vas obvezuje, da imate v prostorih in obratovalnih prostorih stalno pravilno vzdrževane gasilne aparate, kar je zanemarljiv strošek ob morebitnem požaru ali obisku požarnega inšpektorja. Prijateljsko vas opozarjamo da so za kršitelje kazni zelo visoke. Pri nas lahko sklenete pogodbo in naš serviser bo sam skrbel za vaše gasilne aparate.
Na koncu naj navedem še telefonsko št., na katero lahko prijavite požar, nesrečo in podobne stvari, kjer je potrebna naša pomoč:
PRIJAVA POŽAROV: tel. 93 ali 811-223.
Ob prijavi požara bodite zbrani in povejte:
- KDO KLIČE (ime in priimek, št. telefona),
- KAJ SE JE ZGODILO (požar, nesreča, poplave, plazovi...),
- KJE JE POTREBNA POMOČ (točen naslov)
- PO MOŽNOSTI OPISATI VELIKOST NESREČE.
JANEZ REPANŠEK
Stampfljke in vizitke v Kamniku
Izdelujemo kvalitetne gumijaste ŠTAMPIUKE vseh vrst in VIZITKE v več barvah. Nadvse ugodne cene! Prepričajte set TAKOJ zapišite našo telefonsko številko, čeprav nas ta hip ne potrebujete. INFORMACIJE: tel.: 831-524 aH prt Ivančlč, Cesta treh talcev 2.4A, KAMNIK, vsak dan od 9. do 21 ure
MREŽE -KOVINSKE, PROTIVLOMNE IN OKRASNE ZA OKNA IN VRATA izdelujemo v Preddvoru.
Tel.: (064) 45-129.
Tekstilna trgovina
LANEN CVET
Moste 74, tel.: 841-386
- bombažne trenirke za odrasle samo 2.990 SIT
- nudi metrsko blago za spomladanska oblačila (za svečanosti, birme, valete, maturante...)
- vse za šivilje
- ženska, moška in otroška oblačila, pižame, spodnje perilo, nogavice... Obiščite nas vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
hm.
m
! STOTINKA
FOTOGRAFIJA, MEDIJI
Za vas fotografiramo vse, kar se fotografirati da:
* dogodke (proslave, sestanke, srečanja, zabave, rojstne dni)
* kraje in objekte
* ljudi (družine, otroke, razrede, klube, društva...)
Ponujamo:
* foto reportaže
* reklamne fotografije
Fotografije naredimo v najkrajšem možnem času, v Časovni stiski lahko v dveh urah. Na uslugo smo vam vsak dan ves dan. Pustite se presenetiti z ugodnimi cenami. Naročila sprejemamo po telefonu 831-077 ali 0609/636-960/
SERVIS
ŠIVALNIH
STROJEV
Marko Senožetnik Kamnik, Mengeška ul. 5 tel.: 811-861
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale
ZAČETNI TEČAJ (25 ur): DOS,WINDOWS, WORDFORWINDOWS, se prične 4.3.1996 ob 16.30 uri.
EXCEL(20ur)
se prične 11.3.1996 ob 16.30 uri.
AUTOCAD, CORELDRAVV; TANGO..
Študentom, dijakom in brezposelnim priznamo 25% popusta!
GOSTILNA »SRŠEN«
Sršen Olga, Suhadole 34, tel.: 841-372
V soboto, 2. marca, ponovno odpiramo gostilno »SRŠEN«, kjer vas bomo prijazno sprejeli in vam ponudili:
* nedeljska kosila
* ocvrtega piščanca
* ploščo »Sršen«
* kalamare
* razne zrezke
* 6 vrst pizz
* sladice
Sprejemamo rezervacije za osebne In druge praznike (do 20 oseb) - slavljencem podarimo torta
Vsako soboto živa glasba.
Odprto od 13. do 23. ure,
ob petkih in sobotah od 13. do 1. ure,
ob nedeljah od 10. do 22. ure.
CEMENTNI IZDELKI
Juhant Jože
Moste 93, tel. 841-082
Nudimo vam
več vrst
betonskih tlakovcev,
cevi, robnikov, plošč, ograj, cvetličnih korit...
Odprto od 7. do 17. ure,
ob sobotah od 7. do 12. ure.
rbim
d.o.o.
Trg svobode 6, Kamnik
(v prostorih AMD Kamnik)
Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44
- TELEFONSKI APARATI
- TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE
- TELEFAXI
- SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE
Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
Se priporočamo!
...................................1X1........t t i a
RH0D0DENDR0N CENTER, d.o.o. Radomlje
Vabimo vas, da obiščete obe naši trgovini v Domžalah
TRGOVINA JURCEK
Stranska 9, tel.: 723-021 od 8h-19h, sobota 8h-13h
TRGOVINA VRT
Ljubljanska 67, tel: 722-455 od 8h-19h, sobota 8h-13h
Iz bogatega prodajnega programa vam nudimo:
- veliko izbiro semenskega krompirja: 12 sort od zelo zgodnjih do poznih
- zaščitna sredstva za zgodnje spomladansko škropljenje in kasnejša škropljenja (prodaja skozi ves delovni čas)
- pestra izbira spomladanskih čebulnic
- široka paleta najrazličnejših semen različnih proizvajalcev, pakirano od 5 do 500 gramov
_ velika izbira zemeljskih substratov (najrazličnejše zemlje za sobne in balkonske rastline, za tople grede...)
Pri nakupu nad 5.000 SIT vam podarjamo priložnostno darilo.
Veselimo se vašega obiska!
■'.....i i t t r1''
1 I I 4.1 I I . I I I I I t I I I t i I
I t t t I I t I I I
Mali oglasi:
Irske v butarah za spodžig drv prodam po 500 SIT. Tel.: 825-574 Koželj, Stahovica 291». InStruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662.
Instruiram angleščino za osnovne šole. Tel.: 811-590.
Varstvo za 11-mesečno deklico od 6. maja dalje iščem (od 11. do 16. ure). Majda Pogačnik, Kranjska 3/b, Kamnik, tel.: 815-489.
Hlevski gnoj, uležan, za vrtove prodam. Orehovec, Zg. Motnik 3, tel.:733-170.
PAPIRNICA
f.AJ
Svetčeva pot 3 Kamnik tel.: 815-781
(ob železniških zapornicah na Kranjski cesti)
TRGOVINA VAM NUDI PO NESPREMENJENIH
CENAH OD NOVEGA LETA:
igrače, darila, šolski in pisarniški material...
AKCIJSKE CENE PALOMA IZDELKOV!
(toaletni papir, papirnate brisaće, registratorji)
V marcu 10% popust na cene igrač ob nakupu nad 2.500 SIT.
PRAVI NASLOV ZA UGODEN NAKUPI		
r SLPK		\ LONČARSKO PODJETJE KOMENDA
TER<\	TERA R&D KOMENDA	
UVOZ IZ KITAJSKE
CVETLIČNA KORITA IN LONCI ZA ZUNANJO UPORABO, LITOŽELEZNE POSODE, KORITA, STOLI IN MIZE, POSODE S POKROVI ZA KUHANJE V PEČICI, IZDELKI IZ KITAJSKEGA PORCELANA IN STEKLA, JEDILNI SERVISI IZ RIŽEVEGA PORCELANA, DROBNI IZDELKI IN VAZE DO 1,5m VIŠINE, LONCI, POSODE ZA DEŽNIKE IZ RUMENEGA PORCELANA.
PROIZVODNJA
MAJOLIKE, KOZARCI, VRČKI, SVEČNIKI, PEPELNIKI, POTIČNICE, SKLEDE IN LATVICE RAZNIH VELIKOSTI, CVETLIČNA KORITA GLAZIRANA IN NEGLAZIRANA, OKRASNI LONCI IN ŠE MNOGO DRUGIH IZDELKOV.
MLAKA 4,61218 KOMENDA, TEL: 061/841015 BTC - ŠMARTINSKA 152 HALA A, LJUBLJANA, TEL: 061/1852629
OBIŠČITE NAS! J
POHIŠTVO - 30% ceneje LIIZ KARANTANIA
VELIKO
SPOMLADANSKO ZNIŽANJE!
Kuhinje v hrastu, češnji, smreki in drugih materialih
Izredna ponudba:
- KUHINJE (42 modelov), izdelava po vaših dimenzijah
- SEDEŽNE GARNITURE iz usnja in blaga, narejene po vaših merah
- DNEVNI REGALI: najnovejši modeli iz masivnega lesa
v salonu UIZ KARANTANIA Domžale, Ul. Antona Skoka 2, tel; 711-804.
Znižane cene veljajo do 10. marca.
-v
JANEZ VRECEK
Zgornji Brnik 143, tel. (064] 421-015
Izdelujem In popravljam peči za centralno ogrevanje na uda In tekoča goriva.
Izdelujem cisterne za olje, peči na olje In plin.
Na zalogi kombinirani bojler ji.
kOcna
PE TITAN—KOCNA
(Ljubljanska 1a, tel. 813-428)
AKCIJSKA PRODAJA od 29. februarja do 25. marca
* palični mešalec T 300, Braun 7.990 SIT
* palični mešalec T 350, Braun 8.995 SIT
* sesalec Lux avtomatic, Corona 13.306 SIT
* sesalec 2000 E, Corona 17.583 SIT
* brivnik Braun T 2040 9.774 SIT
* kalorifer T 101, Corona 5.962 SIT
* električni kuhalnik (ena plošča) 3.348 SIT
VELIKA IZBIRA malih gospodinjskih aparatov, steklenih, keramičnih in porcelanastih izdelkov, posode in bele tehnike!
PE ELEKTRO-ŠPORT (Fužine 5, tel. 831-436)
Nudimo vam možnost nakupa AKUSTIKE po ZELO UGODNIH CENAH!
PE POHIŠTVO (Kranjska c. 1b, tel. 816-296) IZREDNI KREDITNI POGOJI!
18 obrokov ob samo 5% pologu in 12% obrestih!
Do 30% popusta pri nakupu z gotovino!
PE SADNA DREVESNICA (Ekslerjeva 6, tel. 813-352)
Nudimo vam poseben izbor SADNIH SADIK s strokovnim svetovanjem vsak dan od 7. do 16. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure.
Mi
praznujemo delovno!
Ob peti obletnici samostojnega delovanja smo z odobritvijo Ministrstva za finance Republike Slovenije prevzeli zavarovanja Ljubljanske zavarovalnice. S tem nadaljujemo začrtano pot poslovne rasti, pozitivnih finančnih rezultatov in varnosti interesov naših zavarovalcev.
zavarovalnica tilia d.d.
novo mesto
Sniustvio
HAMBERGER
Mengeš, Lavričeva 5 n 061/737-614
Šivanje po meri iz prinesenega in pri nas kupljenega blaga.
Pri nas dobite tudi
izdelke lastne proizvodnje!
* ugodno:
ženski kostimi od 16.000 SIT naprej
Možnost plačila na dva čeka.
CEMENTNINARSTVO AVBELJ
Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 0609-624-215
Izdelujemo:
- vse vrste betonskih blokov
- vogalnlke
- tlakovce
- strešno opeko v različnih barvah
Možnost dostave na dom.
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt 10, Cerklje
tel.: (064) 421-283, (064) 421-294
Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašife, govedo
- semena vrtnin in poljščin
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in purane
- ugodna prodaja moke TIP 500 (54 SnVkg) in sladkorja (110 SIT/kg)
- umetna gnojila
- na zalogi sončnice in proso za ptičjo hrano
- VSE ZA KOUNE (čreva, začimbe, prosena kaša, ješprenj)
Cene za krmila so tovarniške.
VSA ŽITA ZMEL JEMO IN MEŠAMO PO VAŠI ŽELJI.
PEUGEOT Servis - prodaja
Rova 3/a, Radomlje tel. prodaja: 727-798
servis: 727-010 fa* 727-319
NAJNOVEJŠI PEUGEOT 406 Z ABS-om,
SERVO VOLANOM IN DVEMA ZRAČNIMA BLAZINAMA
V SERUSKI OPREMI.
Poleg osebnih vozil iz programa Peugeot tudi kombiji Boxer in kombinirana vozila Peugeot 806.
Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje.
TRGOVINA S SPECIALNO AVTO ELEKTRO OPREMO TER DODATNO OPREMO AVTOMOBILOV OB KAMNIŠKI OBVOZNICI
»Mir« «,« ,
trgovina: Perovo 26, KAMNIK, tel./faks: 812-888
NOVO: akumulatorji ATSA po ugodnih cenah
• prodaja akumulatorjev TOPLA po tovarniških cenah z dveletno garancijo pooblaščeni servis
• VESNA akumulatorji - tovorni program od 110 Ah do 180 Ah
• svetila SATURNUS
• avtokozmetJka SONAX, STP, JOHNSON, PAULINA, ARMORRALL
• motoma ol|a: CASTROL, VALVOLINE, ELF, AGIP, PROTON
• svečke: CHAMPION, BOSCH
• Oljni filtri: DONIT, CHAMPION, FIAMM
• hladilna tekočina - antifriz, vitrex
• avtoprevleke in avtoteplhl TUDI PO MERI ZA VSE VRSTE VOZIL
• dodatna oprema
• protivlomna zaščita vašega vozila: GT ALARM, IMMOBILISER -naprava proti kraji vašega avtomobila
• avtoradiji in avtozvočnlki za vsak žep: BLAUPUNKT, PIONEER, MTC Ves kupljen material tudi strokovno vgradimo v lastnem servisu!
servis: Markovo 1a, KAMNIK, tel./faks: 817-220 mobitel: 0609/636-556
POPRAVILO KMETIJSKE MEHANIZACIJE
Marjan Rebernik, s. p. Godič 82, Stahovica, tel.: 825:237
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCIMA
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383
Odprto od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
Nudimo vam:
• ekspres popravila vseh vrst Tv aparatov na domu,
• montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke.
Radomlje, Cesta radomeljske čete 37
teiyfax 727-042 mobitel: (0609) 637-971
od 7. do 9. in
od 14. do 16. ter po 20. uri.
LADA d£>
PRODAJA VOZIL
AVTO DETR d.o.o.
ZORMAN MENGEŠ Slovenska c. 66
KOMPLETNO SERVISIRANJE POPRAVILA KARAMBOURANIH VOZIL PRODAJA REZERVNIH DELOV
TUPI STARO ZA NOVO! ~
tel. prodaja 737 313, tel. servis: 737 041, fajc 737 313
i je
TALNE OBLOGE
* TEPIHI
* TOPLI PODI
* TAPISOMI
* ITISONI
* TEKAČI
KARP DEKOR
USNJARSKA 9
DEKORATIVNI IZDELKI
* PRTI * PREGRINJALA * ODEJE Ugodno!
- VELIKA IZBIRA POSTELJNINE IZ BOMBAŽA IN
FLANELE - komplet
- vzglavne blazine 2 kom
- jogiji
- prehodne jakne in bunde po ugodnih cenah
- trenirke za vso družino Novo: talna obloga laminat
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od a do ta ura
PRI NAS JE VEDNO KAJ NOVEGA!
že od 2.800 SIT dalje 3.358 SIT
že od 3.300 SIT dalje
Če s Kristusom umremo, bomo z njim tudi zaživeli.
ZAHVALA
V 86. letu življenja je Gospod poklical v novo življenje našo drago mamo, taščo, staro mamo, sestro in teto
zorno KEPIC
roj. Pibcrnik, p. d. Gabrovo mamo z Mlake št. 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, svece, za maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu Janezu Jarcu iz Radomelj za obiskovanje mame na domu in dr. Mojci Zaje iz ZD Domžale za skrbno zdravljenje in obiske na domu. Zahvala gospodu dekanu Nikolaju Pavlicu za lepo opravljeni pogrebni obred, pevcem za občuteno zapete pesmi, in sodelavcem tovarne Univerzale iz Domžal. Se enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči hčerka Marinka z družino in drugo sorodstvo.
Radomlje, Klanec, januar I996
Mar prav zares odšla je tja v neznano...? Kako je mogla, ko mi smo Se tu...!
Mirno teče reka Krka, ob kateri se je rodila naša preljuba in nepozabna
LOJZKA-LILI POGAČAR
rojena Gotlib
Tako je tudi mnogo prekmalu tiho in za vedno odšla od nas naša ljuba žena, mami, babica in tašča. Ostala pa je sled njenih pridnih rok, bistrega uma, plemenitega srca in topli spomini nanjo. Vsem, ki ste nam lajšali izgubo predrage ali ste kakorkoli sodelovali pri pogrebni svečanosti, prisrčna hvala. Prisrčna hvala tudi vsem, ki ste njen zadnji dom obložili s cvetjem, ki ga je tako ljubila, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k njenemu zadnjemu in večnemu počivališču.
Žalujoči mož Jože, sinova Boštjan in Matjaž, vnuki Tamara, Aleš in Matej, snahi Zdenka in Jana ter drugo sorodstvo.
Kamnik, Otočec, Novo mesto, Ljubljana, Lutrško Selo, februar 1996
Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA
Ugodni plačilni pogoji!
- 10% gotovinski popust
- prodaja na čeke:
5% popust na 2 ali 3 enake obroke na 4 ali 5 enakih obrokov brez popusta
- prodaja na kredit 6, 7, 8, 9 ali 10 enakih obrokov brez obresti.
Ugodno!
- pralni stroj PS 608 za gotovino samo 57.546 SIT
- 15% gotovinski popust za televizorje
Na zalogi celoten program Gorenja
Brezplačna dostava.
OBIŠČITE NAS na Usnjarski g v Kamniku od g. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
Zbežale so le sanje kratkoCasne, bilo blisk nagel upanje je celo, ki le temnejši noč stori, ko ugasne
(Prešeren)
ZAHVALA
V 69. letu nas je zapustila
IVANA FLISAR
roj. Tome
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala sestrični Vidki in gospe Zaletelovi za vso pomoč.
Žalujoči: vsi njeni
Februar 1996
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila sestra in teta
FRANČIŠKA BEVC
iz Mekinj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje in sveče, za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala patronažni sestri Darji Vrtačnik za skrb in pomoč. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za ganljivo petje.
Vsi njeni
Mekinje, Koper, februar 1996
V naših srcih ti naprej živiš,
zato pot nas vodi tja,
kjer v tiSini spiš. .
Tam lučka ljubezni vedno gori
in tvoj nasmeh med nami živi.
ZAHVALA
V 74. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče.
MARTIN VEGEL
Od njega smo se poslovili 18. februarja na pokopališču Velike Malence. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, dobrim sosedom Baškovič, sodelavcem Elektro Ljubljana in lovcem LD Sela. Vsem skupaj iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Krška vas, Kamnik, februar 1996
CVETLIČARNA FREZIJA
na Rakovniku, tel. 813-559
NUDIMO UAM: poročne in avto šopke darilne šopke aranžiranje daril aranžmaje vseh vrst
vence velika izbira lončnic rezano cvetje
Odprto vsak dan od 7.30 do 19*. ob sobotah od 7" do 13"
Zaposlimo dva K V mizarja
(lahko pripravnika). Inf. na tel.: 832-282.
V Stahovici prodam hišo, staro 28 let z gospodarskim poslopjem, na parceli 1.300 m2, s telefonom, primerno za obrtnika. V Godiču pa prodam zazidljivo parcelo 1.600 m2. Tel. (064) 46-166 po 15. uri.
ZAHVALA
V 66. letu Življenja nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA HRIBAR
iz Črne 18
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za sv. maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, sodelavcem Rudnika Kaolina za pomoč in ganljive besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njeni
Januar 1996
Na grob pa križ mi zasadite, naj vere upanja znamenje bo in le pogostokrat se vanj ozrite, naj kaže pol domov vam gor v nebo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta in pradedka
FRANCA BERLECA st.
iz Kamnika
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom s Podgorske poti, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, izrečena sožalja ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi ZD Kamnik, DO ALPREM, ZB Kamnik, pevcem, g. Krtu za zaigrano Tišino in g. župniku za lep pogrebni obred. Posebno pa se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kamnik in dr. Brumnu za oskrbo in nesebično pomoč med njegovo boleznijo.
Vsi njegovi
Kamnik, Mali Jelnik, Blagovica, februar 1996
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja.
bolezen je bila moCnejSa
od življenja.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 69.
letu življenja zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, tast, brat in stric
SLAVKO ZAVBI
iz Zgornjega Tuhinja 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem Svilanita in Titana za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebej hvala dr. Ahlinu za skrb in zdravljenje. Hvala tudi govorniku za poslovilne besede, praporščakom, pevcem za ganljivo petje in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: žena Marija, sinova Drago in Iztok s Suzano, hčerki Majda in Slavi z družinama ter drugo sorodstvo.
Zg. Tuhinj, Švedska, Srednja vas, februar 1996
16
KAMNIŠKI OBČAN
22. FEBRUARJA 1996
NAPREDEK
DOMŽALE
Pomlad prihaja v naše trgovine
Akcija: vse za vrt
- semena
- zemlja, gnojila
- lonci
- korita
- orodja
V blagovnici Vele, živilskih trgovinah in Kovinarju
Vse za gradnjo: Kurivo Domžale, tel. 721-330
• modularni blok (tranzitna dobava) fco kupec 67,00 Sit
• salonit kritina 5,5 val 840 Sit/kos
• Bramac kritina, fco Novo mesto, 98,90 Sit/kos
• betonsko železo od 63,00 Sit/kg dalje
• kombi plošče 5 cm 1.275,00 Sit/m2
• rabitz mreža 174,00 Sit/m2
• parket lamelni hrast 1/16 S 1.990,00 Sit/m2.
Vse cene so s prometnim davkom
Stavbno pohištvo: pri plačilu z gotovino 5% popust. Ugodne cene armaturnih mrež, izolacijskega materiala in betonske galanterije
Gospodinjski dnevi v Vele od 4. do 23. marca - na oddelku metraža, gospodinjske potrebščine, elektro in talne obloge.
Popusti, predstavitve in ugodnosti pri nakupu:
posteljnine, brisač, zaves, prtov, posode, šivalnih strojev, gospodinjskih aparatov, talnih oblog, preprog, svetil
Gospodinje - sedaj je čas ugodnih nakupov!
Salon pohištva pri Vele
Na 600 m2 velika ponudba kuhinjskega in sobnega pohištvat ter stenskih ur.
Gotovinski popusti od 7 do 27%.
Do 31. marca brezplačna dostava do oddaljenosti 20 km.
Tradicionalna Napredkova modna revija
29. marca ob 20. uri v dvorani Komunalnega centra v Domžalah, kjer vam bomo ob nastopu znanih pevcev predstavili pomladno in poletno konfekcijo in obutev, nove modele in zanimive kreacije. Vse, kar bo prikazano na modni reviji, bo naprodaj v naših trgovinah.
«J>    «J>    «.J> vL*    vf-»    %A*    vi*    vj>    vt*    vt*    *X*    *X* *st*    vi* *J.*    *JL* vi*    »1* «J>
*v*   *T* *T*   ^*   "T*   "T*   "T*   *T*   *T*   ^* *T*   *T* *T*   *T* *T* *T*
V Napredku vse za družino in dom in še nekaj več!
"V-VN.  TRGOVINA   \ I
lUG5y
KAMNIK
ŽENSKO IN OTROŠKO PERILO
Šutna 16, tel. 831-703
MOŠKO PERILO Samostanska 24 tel. 831-567
Spomladanski modeli spodnjih majic in hlačk z najrazličnejšimi čipkami. Na zalogi še ženske in otroške tople spodnje majice z dolgimi in kratkimi rokavi.
Novi modeli moških spodnjih hlačk-boxer.
Možnost plačUa na več obrokov.
OSAMLJENI VIHARNIH POD GRADIŠČEM: čaka na novo snežno odejo ali na prihajajočo pomlad? (fy)
Vse UMETNIKE profesionalce in amaterje obveščamo, da lahko v bodoče več ustvarijo, ker bodo prihranili čas pri nabavi materiala.
Vse potrebno dobite v
PAPIRNICI na STELETOVI 25, KAMNIK.
Obiščete nas lahko vsak delovnik od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure ali nas pokličete po tel. 812-511.
Nudimo tudi dostavo na vaš naslov.
AHAČIČ ril SERVIS I TRGOVINA
gorenje
Domžale, Prešernova Va, tel. 722-107
Ob 15-letnici našega uspešnega poslovanja smo za Vas, dragi kupci, pripravili
1S% gotovinski popust
za nakup televizorjev, bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov.
AKCIJSKA PRODAJA NA GOTOVINO!
* sušilec perila 37.900 SIT
* pralni stroji že od 49.500 SIT naprej
Plačilni pogoji: kredit do 10 enakih obrokov brez obresti Na zalogi celoten program Gorenje!
Brezplačna dostava.
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE!
SRČEK
GLAVNI TRG 8, KAMNIK tel.: 061 831 520
TRGOVINA Z OSEBNIMI IN POSLOVNIMI DARILI
* USNJENE DENARNICE, PASOVI IN TORBICE
* MANIKIRNI KOMPLETI, PRIBOR ZA OSEBNO NEGO
* VELIK IZBOR UR SEIKO, LORUS, PULSAR, CASIO
* VŽIGALNIKI ZIPPO. RONSON, TOKAJ
AKCIJA: 15% POPUSTA NA URE TIMEX - RAZPRODAJA
AKCIJA: ŽE DO 30% NIŽJE CENE UR ZEON MODELI 95 IZREDNE CENE
POTOVALNI IN POSLOVNI KOVČKI SAMSONITE IN DELSEY V FEBRUARJU ŠE MOŽNOST PLAČILA NA TRI ČEKE
5% POPUST PRI NAKUPU OD 5.000 DO 10.000 SIT
PRI PREDLOŽITVI TEGA KUPONA
10% POPUST PRI NAKUPU NAD 10.000 SIT
PRI PREDLOŽITVI TEGA KUPONA
PLAČILO Z GOTOVINO AU ČEKOMI