podpisal ta protest. To pojasnuje najbolj vrednost nverskibt< postav! j Misijon. V Sevnici se je 10. t. m. po8el j misijon, ki ga vodijo čč. oo, iz družbe Jezuaove. Duhovništvo Kozjanske dekanije je poslalo do milostljivega kneza in škofa adreso zaupanja | v oziru na verske predloge v državnem zboru, z izrazom, da boče trdao na njih strani stati v yojski za cerkvene pravice in cerkveno svobodo. — Prav tako! Vivant sequente8! Cesar Ferdinand in cesarica Maria Ana sta blagovolila darovati za pogorelo cerkvo sv. Petra pri slov. Gradci 2000 gld., — in za zidanje tak6 rekoč nove cerkve v Hajdinu 500 gld. Cerkvene zadeve. Prečastiti avstrijski škofl se zberejo 12. t. m. na Dunaji v posvčt. Katoličani smemo pričakovati, da bodo višji pastirji, ki so ob svojem času po Dunajskem nadakofu svoje sočutje in občudovanje izrekli nemškim, zares apostolskim škofom, zdaj tudi njih pogum za svete pravice cerkve posnemali in tako osrčevali vernike v boju, ki ga bodo brez dvoma nove verske postave vzbudile. Tudi predstojniki samostanov imeli so shod in sefitavili protest zoper te postave, pri kterih bi več ne bilo mogoče redovmkov v pravem redu ohraniti. Cel6 Dunajski benediktinski opat Helferstorfer, ki je vseskozi z ustavaki vlekel, je Na Neinškem rubijo neprenehoma škofe, in kadar ni ničesar veS za rubiti, jih pa zapirajo v ječo, kakor so ravno storili zdaj z drugim škofom, namreč Trevirskim. — Čuditi ee je res kratkovidnosti Bismarkovi, ki sicer slovi za prebrisanega državmka, da ne spozna iz zgodovine preteklih čaaov velike nevainosti, ki nastane za državo samo iz preganjanja kat. cerkve! V tem oziru je govoril nekdanji minister bogočastja, grofLeon Tun, v občnern zboru kat. političnega društva za Česko, dn6 1. niarcija tako tebtne in resnične besede, da jib moram tukaj navesti. Rekel je med drugim: ,,Katoliaka ceikev je dižavi pogubna" — ta beseda se našim katoliškim narodom od njih vlade v obraz poveda! To se drzne reči narodom, ki spoštujejo svojo cerkev kot od Boga postavljeno in blagonosno za vse ljudi in za vse razredbe človeake družbe. Nočem govoriti o tem, kakošen vtia da ta beseda dela na katoliaka sica, vprašam le: Kaj vehdar mislijo liberalni gospodje govoieči o ndržavni nevarnosti" ? Alj je že kdo trdil, da glavar kat. cerkve ali škofje ne želijo obstanka avstrijske države, da jej obstanek spodkopavajo in jo vničiti hočejo? Je li kdo to trd.il z ozirom na dmge dižave, z ozirom na Prusko ali pa na novo Nemčijo ? In ko bi se kdo drznil kaj tacega trditi, ali bi zamogel le na videz to dokazati? Kar zadeva Avstrijo, ve ves svet, da je prav liberalna stranka dolgo in neprenehoma ravno katoliaki cerkvi očitala, da je — Avstriji prijateljica!" Ne Avstrija in ne pruska Nemčija in nobena država na svetu ni v nevainosti pied kat. cerkvijo, ampak edino le brezvereko liberalstvo, ki se šopiri, da zastopa državo. Naj bi ga nibčer v razposajenosti ne motil, zato dela ,,verske" postave in trpinči prave vernike! Odtod pa izvirajo velike nevarnoati za državo, kterih so le tisti krivi, ki tlačijo versko svobodo.