Zapreke pri uspešnem pouku in dobri vzgoji. Konferenčna razprava pri okrajni učiteljski skupščini v Ljubljani v 27. dan julija pretef. 1., govoril Fr. Kavčič. Rešiti mi je vprašanje: Katere so opovire, ki na deželi pogosto nasprotujejo uspešnemu pouku in dobri vzgoji, in kako bi se te odstranile? Teh navesti ni težko, in veliko bi se lehko pisalo o njih; navedem pa tu le vzroke, katere iz lastne izkušnje poznam, ki sicer tudi niso nove. Med opovire uspešnerau pouku in dobri vzgoji štejerao: 1. Neredno hojo v šolo. Da bi tukaj še kaj posebej opisoval, kako in od kake strani to slabo vpliva na vzgojo in pouk, zdi se mi nepotrebno. Omeniti mi je le, kako bi se to moglo izboljšati. Kolikor učitelja zadeva, da se to izboljšati s tem, da učitelj občevaje se stariši v prijaznem pogovoru pojasni, kako zelo škoduje učencu, če šolo zamuja in kako šolske zamude učitelju učenje obtežujejo. Iz izkušnje morem trditi, da sem jih s takim ravnanjem prav veliko pridobil za redno hojo v šolo. Se ve, kjcr to ne izda, je treba zapreke odpravljati po postavnem potu. 2. Druge opovire uspešnemu pouku so domače razvade otrok, slabi vzgledi odraslih ljudi in nevednost starišev, ker se premalo zavedajo o koristi različnih predraetov ljudske šole. Tu poglavitno doseže se složnim sodelovanjem roditeljev. 3. Razmišljenost učencev iued naukora. Ta izvira pogosto iz prelehkega ali prctežkega pouka ali iz kake druge nenavadne posebnosti na učitelju samem. Da se to odstrani, treba je posebne pozomosti učiteljeve pri odmeri in predavanji pouka, kakor tudi pri vsakem gibanji njegove osebe. 4. Preobloženje se šolskimi predineti. A tukaj je težavno, ker ni predmeta,.ki bi se mogel brez škode odpraviti. Posebno se nai zde realistični predraeti za razne stanove zravcn jozikovoga pouka posebne važnosti. 5. Prenapolnjene šolske sobe. Ako iraa učitelj v eni sobi, ki ima prostora najvišje za 57 učencev, pa po 113, ali vzemimo, ker vedno nekaterih manjka, po 100, in če se pomisli, da pa sedi v štirisedežnih klopeh po 6, in pri najmanjšem gibanji svojega tovariša sune, kar je povod vednim tožbam, si mora vsakdo misliti, kako se more tu uspešno poučevati. In kako težko se tu obrani šolski mir, ki je prvi pogoj uspešnerau pouku! če se (u posebno z začetniki preostro ravna, se vidi, da ,,sila ni niila". Ako se učencu šola uže iz začetka pristudi, kaj bi se potem od njega pričakovalo? če poletni čas toplomer v tako nagnjeteni sobi pri vseh odprtih oknih kaže 21 in 23°R., ali se more kdo čuditi, če potem kak otrok poten in prevzet od soparice celo zadremlje? Učenca, posebno prvenca, mora učitelj večkrat kaj vprašati in ž njim kramljati, da ga za šolo pridobf. Kje je pa to mogoče v prenapolnjeni šoli? Da se v takih gnječah težko poučuje in vzgoja, ume se samo po sebi. In kako nezdravo je v taki prenapolnjeni sobi, kjer so učenci natlačeni po klopčh, kakor slaniki! Postava s 14. inaja 1869. 1., §. 11. pravi: ,,Število učiteljev v vsaki šoli ravna se po številu učencev. Ako bo za tri leta zapored v kateri šoli, povprek vzevši, po 80 učencev, mora se brezpogojno poskrbeti še za drugega učitelja, in tako tudi za tretjega, če to število naraste na 160, in tako je treba po tem razmerju še dalje pomnoževati število učiteljev". — Žal, da se pri nas ta §. še vse prenialo izpolnuje, kajti tu pa tam so šole vse prenapolnjene — posebno v spodnjih razredih. Ako ima učitelj ali učiteljica v prvem razredu po 100 in še več učencev in učenk, kako je tu mogoče uspešno poučevati in vzgojevati? Zadnji čas je torej, da slavne šolske oblasti pred vsem poraagajo prenapolnjenim šolam in sploh tam, kjer si učitelj sam pomagati ne more.