Telefon št. 74. Fosamna številka 10 7i. Pa priti pro|emaa: i* selo leto naprej 26 K — h p ol leta » 13 » — » četrt » » 6 » 50 » neseo » 2 »20» V apravnlitv« prejema«: za •Blo leto naprej 20 K- h 5«l leta » 10» — » etrt » » 6 „ - » ■ 8860 » 1 » 70» Za poSiljanjenadom 20 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naro&nlno In inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2 Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niskih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan ,izvzemil nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 253 V Ljubljani, v ponedeljek, 2. novembra 1903 Letnik XXXI. Afera Jaklič. Združena liberalna in vladna stranka hoče na vsak način uničiti poslanca Jakliča moralno in gmotno ter ga spraviti s poti. Kakor vse odličnejše pristaše kat -narodne stranke je tudi njega blatilo in trgalo liberalno časopisje na najnesramnejši način z namenom onemogočiti ga v javnosti. Doslej se jim to še ni posrečilo, da si je delal ves aparat začenši pri nadučitelju Engelmanu pa gori do dež. šol. nadzornika Ilubada na eni strani, na drugi strani pa znani zakotni pi-sači iz onega okraja pa do šefredakterja »Slov. Naroda« ; vsi bo neumorno delovali na uničenje. Vsak si je po svojih močeh hotel pridobiti primernih zaslug. V zadnjem času je pa dobila ta gonja bolj določno obliko. Razmerje naše stranke in naših poslancev do deželne vlade in liberalne večine v zbornici je dovolj znano. Baron Hein nima več tako prijetnega položaja v deželi in čisto naravno je, da se zmaščuje nad tistimi, ki mu grene urice bivanja med nami. Ko bi mogel in smel, bi dal našo deželno-zborsko delegacijo kar podaviti, ker pa tega ne sme in ne more, znosi se nad tistim, nad katerim se ravno more. ln nad Jakliča lahko razlije ves tisti srd, ki ga goji do naše stranke. Jaklič je učitelj — torej podrejen Heinu. Zato je prav lahka stvar doseči to, kar so se namenili Hein in liberalci. Ža lani osorej so uprizorili proti njemu disciplinarno preiskavo o stvari, zaradi katere je bil že pred par leti disciplinarno kaznovan. To je bilo namreč tisto ime »Svederc«, katero je bil Jaklič v hotel »Lloydu« zapisal v zglas nico očividno ne s kakega hudobnega namena, in ga je potem magistrat tožil. Kaznovan je bil sodnijsko z 10 K in takoj je dobil tudi ukor od okrajnega šolskega sveta. To pa Hubadu še ni bilo dovolj, hotel si je steči pohvale pri liberalcih in naklonjenosti od zgoraj, ter je uvel preiskavo. Jaklič je poslal deželnemu šolskemu svetu tisti ukor ter pisal, da to vendar ne gre, da bi bil učitelj za eno in tisto reč dvakrat disciplinarno kaznovan. Na tak krivičen način uvedena preiskava se je potem kar pustila, ne da bi se bila končala. A ker je Hubad čuti', da si bo pridobil primerno zahvalo in naklonjenost, je predlagal ob novoletnem avancementu učiteljev, da ^fjmj^oa' preskoči ter tako oškoduje za 200-%roh;" Deželnemu šolskemu svetu jo podal kar naj-moč slabo kvalilikacijo — in dosegel je, kar je nameraval. Vsi liberalci so zagnali velik krik : »Glejte, kakšen je!« Da je Hubad zelo nagel v sodbi, spričuje dejstvo, da je v enem dnevu nadzoroval pet razredov do-brepoljske šole ter, ne upoštevajoč razmer, sklenil sodbo, češ : veni, vidi . . . Kapriciral se je pred vsem na nemščino, katere poučevanje je na takih šolah, kakor je dobie-poljska, gola potrata časa. Znano je, kako stališče ima nadučitelj Engelman v Dobrepoljab. Zaradi zoprnega značaja in tistega razmerja — katero pa gg. nadzorniki tolerirajo — ganihčene mara, celo tisti, ki so hoteli harmonirati ž njim iz na-sprotstva do Jakliča, nimajo ž njim nobenega stika. Toje res žalostno stališče in naravno je, da če ga ljudje ne marajo, tudi pri otrocih nima ugleda in spoštovanja. To res ni prijetno in kdo drugi bi pobral šila in kopita, toda Engelman je pa ubral nasprotno smer: drugi morajo iti in on bo ostal. Res je: vsi lahko gredo in on ostane, toda ugleda in veljave bo pa še manj imel. To si je zapravil že zdavnaj sam. Star praktikus v denunciranju je s podvojeno silo nastopal to pot. V Ljubljani je pa našel poslušna ušesa. Potem je prišel nek volilni shod v Do-brepoljah in »Slovenec« je prinesel poročilo o tem. Trgovsko obrtno društvo, katero vodita Tavčar in Malovrh — ki je čisto navadno ovaduško društvo — je na podlagi tistega »Slovenca« vložilo ovadbo na deželni šolski svet. In dež. šolski svet, to poslušno orodje liberalcev, ni imel nuj-nejšega posla, kakor di je na podlagi tiste ovadbe uvel novo disciplinarno preiskavo zaradi Jakličevega govora, ki je poročal kot poslanec voli 1 c e m. Čisto jasno je, da je bil Jaklič takrat poslanec, do katerega nima deželni šolski svet nikake pravice, in da je govoril tako, kakor ustreza njegovemu stališču kot opo-zicijonalen poslanec. K tej ovadbi so priklopih še preiskavo zaradi obsodbe na deset dni zapora, ki ga je dobil Jaklič zaradi ne- kega volilnega pooblastila, dasi takrat stvar še ni bila končana. Očividno so hoteli prehiteti z disciplinarno obsodbo, predno bi bil Jaklič rehabilitiran. Kjer so si podali v tako lepi slogi roke Engelman - II u b a d ter T a v č a r-Hein, ni smel zaostati tudi bivši okrajni ž o 1 s k i nadzornik. Dve leti ni nadzoroval Jakliča, kakor tudi drugih učiteljev ne ondi, vendar je kvalificiral Jakliča za„kaum verwendbar", dasi je imel Jaklič v minolem šolskem letu 198 otrok v svojem razradu. Sovraštvo teh nizkotnih ljudi je seglo tudi na njegovo ženo. V minolem šolskem letu je imela 12 8 šolskih otrok, a ko je obolela učiteljica Zebre, so ji naprtili še nov razred s 15 7 otroci in v dveh razredih ročna dela. Prosila je deželi, i šol. svet, naj se ta odlok razveljavi ter dokazovala z zdravniškim spričevalom, da tolikega dela nezmore. Toda zaman ! Hubad je odločil : Ne! Ti moraš, in ji je naklonil še disciplinarnopre-iskavo zaradi — čujte ! renitence! In čisto v redu je, da je tudi njo kvalificiral bivši nadzornik v protislovju s svojimi prejšnjimi kvalifikacijami kot „k a u m verne n d b a r", tisti hip, ko so začeli uvažati na dobrepoljsko šolo suplente brez spričeval. r' 'ko so si ustvarili podlago, kakoršno so hoteli imeti, in v seji okraj. šol. sveta v Kočevji bo od deželnega šol. sveta naročeni predlog sprejeli: Jaklič in njegova žena morata iz Dobrepolj. V liberalnem taboru je nastal takoj velik halo ! in Kadunj-čeva Pepa, ta dika dobrepoljske šole in ponos Engelmanov, je brž raznesla po lari: „J a, Pirnata smo že dali. Sedaj bosta morala iti pašeJaklič in njegova baba". In ko je vsa intriga postala javna tajnost, je čisto naravno, da ni smel več molčati klub katoliško-narodnih poslancev, ter je moral javno razkrinkati vso stvar. Brutalnost vlade in liberalne stranke nasproti Jakliču je očividn8. Ta naklep je naravnost atentat na svobodno izvrševanje poslančevih dolžnosti napram svojim volivcem. In če vpije človek, ki je dal imunizirati »Slov. Narod", da ložje blati nas in našo stranko, da je Jaklič imun samo takrat, ko sedi v zbornici, ne pa tudipred svojimi volivci na shodih, je to najgrja hinavščina. Ako se vladi posreči izvršiti naklep, bode v prihodnje na ta način uničila vsakega, kdor ne trobi v njen rog, pa da je količkaj odvisen od nje. Zato so spravili [katoliško narodni poslanci to afero v javnost ter so se angažirali za svojega tovariša. To je sedaj stvar vsega klub a i nvse naše stranke. Deželni predsednik in njegovi mame-luki v deželnem šol. svetu naj store, kar jim drago. Za nas je stvar jasna. Jaklič je bil za takoimenovano »Falschmeldung« disciplinarno že kaznovan, torej ne sme biti še enkrat, cesar ga j e po -m i 1 o s t i 1, z a govoie navoliv-nih in političnih shodih ga pa deželni šolski svet ne sme klicati na odgovor. Vsa ta afera nas še bolj sili v b o j proti siatemu v naši deželi, ki hoče uničiti vsakega, ki ne more in neče služiti njemu. Ogrska kriza. Post tot discrimina rerum ! Po mnogih bojih in pogajanjih je končno grot A p p o-n y i dal iz rok svojo zastavo ter obljubil, da novi vladi ne bode delal težav, ako bode izvrševala svoj program. Obenem je odložil predsedstvo zbornice, da si Tisza izbere zanesljivejšega predsednika, ki bode baje bivši minister Perczel. To je eno dejstvo. Drugo je, da je že v soboto grof Štefan Tisza cesarju poročal o zadnjih dogodkih in predložil nasvete glede nove vlade. Cesar je vse odobril. Jutri uradni list že objavi novo ogrsko vlado, ki priseže v roke vladarju; jutri zvečer se nova vlada predstavi liberalni stranki in v sredo zbornici. S tem je ogrska kriza končana, ako opozicija ne nadaljuje obstrukoije. Da se je ravno Tiszi posrečilo sestaviti novo vlado, je dokaz, da javno mnenje želi miru. Politično obzorje je pa še vedno oblačno. Takozvana Ugronova stranka pod vodstvom poslanca Szederkenyja in pa divjaki, ki niso v nobenem klubu, prete z nadaljevanjem obstrukoije. Ta skupina je sicer precej maloštevilna, toda ne straši se boja, ako dobi podporo iz Košutove stranke. Toda Košut in večina njegove stranke ne kažejo posebnega veselja za nadaljevanje obstrukcije. Dobro namreč vedo, LISTEK. Nagrobni venec. (Svoji materi vseh vernih duš dan.) Vse preje, medlo solnce, na dan vseh vernih duš zatoni 1 Turobni angelj smrti nad grobom travnatim se Bklonil Sočutja polen v srci, v imeni duše zapuščene, tolažbe mirni angelj, v somrak zajokaj mesto mene! Pod to gomilo črno, za temi žalostnimi vrati, pod tem kamnitim križem počiva v smrti moja — mati. Ne v smrti, ah, ne v smrti, samo življenja čaka hladna, trenutkov čaka Brečnih, da združi naji sodba zadnja. Zvonov mrtvaške pesmi nocoj ne sliši nihče v jami, a glas trobent mogočnih vesoljni svet nekoč predrami. Odprejo se grobovi, iz temnih jam v dolino svetlo človeštvo trepetajo pred Bodnji stol se bode gnetlo. Poiščem te in najdem v hrumeči družbi, mati mila. Src najinih ljubezen srd Božji naj bi omečila. O kes, spoznanja pelin, operi moje žale zmote, da takrat, mati ljuba, ne zapusti me spet sirote. Priprošnje dobri angelj na moji stoj in njeni strani, sklep Večnega oznani: „Ločitve dnevi so končani." TJ Anton Medved. Uničevanje. Nikakor nečemo trditi, da je »slovenski Narod« popolnoma zadovoljen. Res je sicer zadovoljen, da imajo pri nas Nemci prvo besedo, res je zadovoljen, da komandira v deželi baron Schwegel, teda res je pa tudi, da ni prav nič, pa že prav čisto nič, zadovoljen z nami, preklicanimi »klerikalci«. Zastrupljamo mu nedolžno časnikarsko življenje, in na nežno beloto limbarjevih cvetov njegove neoskrunjene duše škropimo zelenkastotemno črnilo svojih kritik njegovega delovanja. To pa je neprijetno. Zatorej nas treba uničiti. In »Slov. Narod« nas »uničuje« že dolgo vrsto let. Toda, ali je tako grozno neroden pri tem poslu, — in nekateri pravijo, da je, — ali pa imamo mi tako čudno trdno življenje. Cim bolj nas „cil. Narod" uničuje, tem več nas je in tem čvrstejši smo. Liberalno glasilo torej vidi, da debla „klerikalizma" s svojimi zarujavclimi in skr- hanimi sekirami podreti ne more. Spravilo se je zategadelj nad korenine; tam skuša izpodkopati drevo, potlej, upa, bode padec velik. Posebno izpoved in sv. obhajilo, to sta mu dve korenini „klerikalizma", kateri treba kaj hitro izruvati. Nad in pod črto todaj opravlja „S1. Narod" z vnemo to delo. Posebno tudi pod črto. Tukaj pušča tudi male k sebi prihajati, in iz vrst srednješolske mladine začel je v svojem obupu jemati vojščake za „sveti boj" proti „klerikalizmua. Vaa čast petošolcem! Ali ako je že petošolska ljubezen predmet milovanja, kaj šele petošolski leljtoni! In tacega ebjavlja „61. Narod" v torek in sredo z zelo resnim obrazom, domisljajoč si, da govori smiselno. Poslušajmo torej: On in Ona. Seveda! On seveda petošolec. Ona seveda plavolasa. On ima „v telo vsajeno mehko srce", kakor »bi. Narod" tako poetično pravi. Ona, sestra tistega dečka, kojega »štruftar" je On. On in Ona — petošolska ljubezen. Gledanje svitle lune, kovanje pesmic, celo so; kakor je že Appocyi naglašal, da je mad-jarska ideja zmagala. In de tega krona in nova vlada ne priznata v jasnem cakonu, bere se mej vrstami v Tiszovem programu. In Madjari bodo ie zopet dobili priliko, da uporabijo zadrego države in konečno dosežejo svojo armado in svojo državo. Kamen 'jb že davno sprožen na gori, in ta drvi v plan. Le najodločnejši odpor bi mogel vstaviti plaz. Vsi listi se bavijo v prvi vrsti s tragedijo grol) Apponvi ja. Ta je že dolgo vrsto let kot najboljši govornik zagovarjal narodne madjarske zahteve na Ogrskem in v skupni armadi. In sedaj je zgrnil zastavo ter stopil v ozadje. Gotovo ga je iznenadilo, da ga je zapustil prvi njegov politični sobojevnik IIodossy ki se je javno izrekel za Tiszov program. Ko bi torej Apponyi stopil v opozicijo proti vladi, šla bi komaj polovica nekdanje narodne stranke za njim v boj proti vladi. Iz deželnih zborov. Koroški deželni zbor je v seji 31. m. m. odobril načrt za razširjenje Šent-Vidbeljaške ceste pri vasi Tiffen. Stroški so proračunjeni na 3200 kron. Rešenih je bilo več točk dnevnega reda glede regulacije cest in potokov. Predlog za ustanovitev deške dvorazrednice v Trgu je bil odobren. Deželnemu odboru se je naročilo, da ukrene vse potrebno, da se more šola že odpreti s prihodnjim šol. letom. Gališki deželni zbor je v seji 31. okt. končal spec. debato o budgetu za 1. 1903. in potem vzprejel finančni zakon. Poročevalec Abrahamovič je omenjal končno izstopa rusinskib poslancev, ki so trdili, da se ne ozira deželni zbor na upravičene zahteve rusinskega naroda. Ravnokar odobreni proračun govori jasno zoper trditev rusinskih poslancev, da se ovira kulturni razvoj rusin. narodnosti. Poliaki imajo v Galiciji 2113 šol, Rusini pa 2199, čeprav je Poljakov več v deželi kot Rusinov. Za poljske učne pomočke se je votiralo 3000 kron, za rus. pa 12000. Ni skoro rusinskega društva, ki bi ga dežel, zbor ne podpiral. — Zatem je deželni zbor prešel v specijelno debato o proračunu za 1. 1904. Š t a j a r s k i deželni zbor. V seji 31. m. m. je bilo predloženo poročilo deželnega cdseka glede povečanja zdravniškega osobja na deželni blaznici v Feldhofu, poročilo finančnega odseka o predlogu poslanca Rokitanskyja glede treh štipendij, ki se naj ustanove za učence poljedelske zimske šole v Andritzu v znesku letnih 2000 kron. Deželnemu odboru se naroča, da deluje za vsta-novo zimskih šol v korist kmečki mladini. Sledi poročilo dež. kulturnega odseka glede izdaje brošur, kako se imajo zidati hlevi, prirejati jame za gnojnico in gnojišča, da se zviša rent«biliteta kmečkih gospodarstev. — Poslanec Ž i č k a r utemeljuje predlog glede ustanovitve meščanske šole s sloven. učnim jezikom v Sevnici. Predlog se odda nauč-nemu odseku. O predlogu poslanoa dr. Deč-kota glede regulacije Savinje in Voglajne pri Celju se sklene : Deželnemu odboru se naroča, da pojasni vladi neobhodno potrebo, da se očisti struga Savinje pri Celju, in da se takoj prične s potrebnimi pripravami. Potem pa nai se takoj prične z regulacijo Savinje pri Celju. Deželnemu odboru se dalje naroča, da poda v prih. zasedanju predloge glede regulacije Voglajne. Poslan. Lenko poroča imenom deželnega kultur, odseka o predlogu poslanca dr. Dečkota glede varnostnih nasipov ob potoku Hudinji v obč. Skofja vas in predlaga, naj deželni zbor poizve, kaj je vlada ukrenila glede regulacije tega potoka in naj o tem dež. iboru poroča. Istrski deželni zbor. V seji 30. m. m. je slovanska manjšina nadaljevala obstrukcijo. Slov. poslanci bo zahtevali besedo k vsakemu predloženemu spisu in predlagali, naj se vsi spisi prečitajo. O vseh teh predlogih je morala zbornica glasovati po imenih. — Posl. L a er i n j a je govoril o odstopu dež. glavarja Campitellija in vprašal, če je res podal demisijo radi na-sprotstev, ki so nastala med laškimi poslanci radi sedeža dežel, zbora. Omenjal je tudi narodne boje med Slovani in Italijani v Istri in izjavil, da bodo slovanski poslanci zahtevali od prihodnjega glavarja, da zna slov. jezik. — Deželni glavar je dejal, da odstopi vsled osebnih nesporazumljenj. Potem je bilo rešenih več gospodarskih vprašanj. Slednjič je zbornica razpravljala o predlogu dež. odbora, naj se ital. real. gimnaziji v Pazinu dodele še trije razredi višje realke. Posl. L a g i n j a je izjavil, da bi slov. poslanci glasovali za ta predlog le pod pogojem, da sa ta zavod premesti v Rovinj. Češki deželni zbor. Pogaianja, da bi se sklenilo premirje med Čehi in Nemci v svrho rednega dela v dežel, zboru, so pretrgana. Dvomi se, da bi se deželni zbor še sešel. Slovanske zahteve. Češki »Narodni Listy« zahtevajo za Čehe iste ugodnosti, katere je ravnokar cesar dovolil Madjarom. Tudi za Čehe bi bila velikega pomena češka znamenja na zastavah čeških polkov. Pri reformi vojaškega kazenskega reda bodo Čehi zahtevali, da bodi polkovni jezik tudi razpravni jezik pri vojaških sodiščih. Vsi češki polki morajo dobiti izključno češke častnike. Dopisovanje in občevanje vojaških oblasti z drugimi oblastmi na Češkem mora biti v jeziku dotičnega polka. V tem oziru bodo Čehi razvili veliko agitacijo, ki naj bi zašla tudi mej druge avstrijske Slovane ! Poljaki zahtevajo poljski službeni jezik pri orožništvu. Razdor v istrski italijanski stranki. Glede sedeža deželnega zbora so se italijanski poslanci razdvojili. Nekateri so zato, da se premesti v Poreč, a manjšina ital. poslancev zahteva, da ostane v Pulju. To poslednje bo obveljalo, ker so tudi slov. po-slanci za to. Tako je prišlo do ostre krize v klubu ital. večine. En poslanec je odložil mandat, in vsi tisti poslanci, ki so glasovali za Pulj, izstopijo iz kluba. Posl. Cieva in Chersith hočeta izstopiti it deželnega 6d bora. V italijanski večini deželnega zbora vlada torej popolna kriza. Vsled teh dogodkov je po mnenju »Edinosti« verjetno, da se ital. poslanci razcepijo v dve stranki in bo slov. manjšina večkrat prišla v položaj, da bo s svojimi glasovi odločevala. netov, da, celo sonetnega venca. „Nikdar nista menjala niti ene besede, le spati nista mogla", pravi „Narod". Dobra uboščeka! Toda ie ae plete dramatični vozel. Katehet. Aha! Sili dijake in tudi Njega k izpovedi in obhajilu. Grozovito! On dvomi o Wap plerju. Wappler je učna knjiga religije ta srednje šoie. Strašno! Vozel se še huje plete. Spovednik! Joj! On k,izpovedi. Priden 1 Pove, da dvomi o Wapplerju. Revček! Spovednik ne da odveze. Brezsrčni črnuh! Drugi dan zjutraj skupno obhajilo. Aha! On v cerkvi. Ona tudi. Vse gre k obhajilu, raz-red za razredom. On naj sam ostane v klopi? Vsi naj vidijo, da ni dobil odveze? Ona naj vidi tudi? Ne, ne, ne! On gre tudi k obhajilu, ko pride V. b. na vrsto. Brez odveze! »Potem pa se je naselil v njego vem srcu mir, absoluten mir", pravi „Na-rod", ki še trdi, da je „On začel misliti a svojo glavo". Pomislite, v peti &.! Naslov: Božji rop. Spisal: Malkontent. Namen: Prozoren. Takih »Malkontentov" je več po srednjih šolah. Ali listov, ki bi njih ekspecto-racije priobčevali, je pa res — malo. Saj s takim priobčevanjem pokaže list, da je duh od petošolskega duha. In to se rasun Narodu* ne zdi nikomur imenitno. Sl. Sloga na Hrvatskem. Predsednik hrvatske stranke prava, dr. Bresztyenszky, sklicuje na 10. novembra članove središnjega odbora omenjene stranke na sejo, v kateri se bode po njegovi želji vnovič razpravljalo o zedinjenju s čisto stranko prava. Predsednik je prepričan, da bi se to dalo izvesti, ko bi bilo le malo več dobre volje za to med privrženci ene in druge stranke. Tudi mi tako mislimo, toda te dobre volje manjka le preveč, a po najnovejših pojavih v samih časopisih obeh strank je prav malo nade za zedinjenje. Sklepa, da se v listih prepiri ne bodo nadaljevali, se stranke ne drže in to škodi slogi le odveč. Srbija. Radikalna stranka je združena, ker je P a si<5 prostovoljno izstopil iz politike. Včeraj zjutraj je izšla prva številka skupnega radikalnega glasila »Samouprava«. Vsled združenja obeh radikalnih smeri se bodo v prihodnjih dneh skoro gotovo izvršile spremembe v ministrstvu. Vojni minister postane baje polkovnik Mihajlo Živkovic. »Narodni List« prinaša dokaze, da bo nekateri častniki ■ pomočjo vlade nameravali umoriti glavnega urednika tega lista, gospoda Sibaliča. Vojni minister je obsodil ritmojBtra Lontkijeviča v 30dnevni strogi zapor, ker je obiskal vsled dogodkov v Nišu obsojene častnike. Francoski framasoni. Na Francoskem se ljudstvu.vendar začenja upirati gonja framasonov. Namesto umrlega senatorja Porquiera je bila volitev v Finistein. Framasonski kandidat je dobil 364 glasov, nasprotni Gassier 881. Gotovo je, da če bi bile volitve danes, bi tudi v mnogih drugih krajih framasonBka večina propala. Mnenje volivcev se je precej zasn kalo, kajti Porquier je bil zadnjič kot framasonski kandidat dobil 777 glasov. Občine morajo zdaj nositi velikanska bremena, ki jim jih nalaga zatiranje katoliških šol in človekoljubnih zavodov. Framasoni se bodo torej morali potruditi, da svoje berostratsko delo izvrše naglo, dokler imajo še moč ' rokah. Iz brzojavk. Dunaj. Tukajšnji češki narodni svet bo proti odloku naučnega ministrstva v zadevi čeških ljudskih šol na Dunaju uložil veliko število pritožb čeških starišev pri upravnem sodišču. Praga. Nemška duhovščina na Češkem je poslala v Rim spomenico za delitev škofij po narodnosti, češ, da bi se tako omejilo mej Nemci »Los von Rom«-gibanje. Praga. Kompromisna pogajanja v zadevi dež. zbora? so se razbila. Pariz. Čuj e se, da bo predsednik francoske republike Loubet potoval med božičnimi počitnicami francoske zbornice, okolu 23. dec., v Rim. Dunaj. Višje deželno sodišče je potrdilo razsodbo prvega sodišča o ločitvi zakona poslanca W o 1 f a in sicer vsled obojestranske krivde. Ona se je zadolžila, ker je moža svojevoljno zapustila, on je pa zakrivil nezvestobo v znani zadevi gospe Seidl. B i 1 b a o. Stavka je končana. Danes so delavci zopet pričeli z delom. Budimpešta. Kršč. scc. dijaštvo je priredilo velike demonstracije proti soci-jalnodemokratičnemu dijaštvu. W i e s b a d e n. Ruski car pride sem 4. novembra. Policija skrbno preiskuje, ako niso došli sem kaki sumljivi tujci. Pri sestanku bodeta navzoča tudi ruski zunanji minister in nemški drž. kancelar. Pogovori bodo skoro gotovo slični onim v Miirzstegu in onim grofa Lambsdorffa v Parizu. Dunaj. V zadevi nastopa kršč. so-cijalcev proti nekaterim zdravnikom, ki na vseučilišču prenos nalezljive bolezni poskušajo na ljudeh, je nemškonacijonalno in liberalno dijaštvo priredilo za »svobodno zna nost" demonstracije proti dr. Luegerju in dež. zboru. Več dijakov je aretiranih. Policija je demonstrante odpodila. Pariz. Justični minister V a 1 1 e naznanja, da je uvedel proti Lebandigju, ki se proglaša za »saharskega cesarja", kazensko preiskavo. Charlottenburg. Teodor Mommsen je v č e r a j o b */4 n a 9. uro zjutraj umrl. Bukarešt. Justični minister Statesco je iz zdravstvenih ozirov odstopil. Bivši svetnik kasacijekega dvora Aleksander G i a n i je postal justični minister. London O revoluciji v San Domingo ni nobenih nadalnjih poročil, ker so ondi potrgane vse brzojavne žice. Dunaj. V soboto se je vršil ministrski svet. Kedaj se snide državni zbor se še ni določilo. Budimpešta. V političnih krogih so mnenja, da bodo doslej pridržani vojaki tretjeletniki odpuščeni v drugem tednu meseca decembra. Budimpešta. Saški poslano*, ki so bili sedaj izven vladne stranke, so sklenili vstopiti v ogrsko vladno stranko in podpirati Tiszo. Stališče katoliške stranke napram Tiszi bo v zbornici označil grof I. Zicby. Dijaštvo je priredilo demonstracije proti Tiszi. Dnevne novice. V Ljubljani, 2. novembra. Nemške grožnje. Nemško časopisje radi slovenskega odvetniškega Bboda kar divja, češ, da bi nastalo »drugo češko vpra šanje«, ako bi vlada ugodila koroškim Slovencem. Dalje groz£, da bi v tem slučaju planinski Nemci posnemali češke Nemce, ki ■o leta 1897 o priliki jez. naredb nastopili b obstrukcijo. Ti ljudje menda ne vedo, da koroški olovenci ne zahtevajo v svojo ko' rist novih naredb, da pa zahtevajo, da bo upoštevajo stare pravice in odstranijo one naredbe, ki so izšle zadnji čas proti rabi slovenskega jezika. Pod narodno častjo pa se nam zdi odgovarjati na izbruhe listov Ia »Grazer Tagblatt«, ki pravi, »da je podobno burki, ako se napihujejo Slovenci, katerih je samo 400 000 (!), kateri niso niče Bar storili za kulturo in tudi ničesar Btoriti ne morejo, in ki nimajo niti ljudstvu razumljivega jezika, in ako tak narod zahteva iste pravice z nemškim.« V teb beBedah je toliko nemške predrznosti, da jasno kažejo, kako res nujen bi bil na vsej črti najodločnejši boj vseh Slovencev proti toliki nemški oholosti ! Slovensko odvetništvo na Koroi kem. Z današnjim dnem je vstopil v pisarno g. dr. Brejca v Celovcu g. dr. Ivan B e n k o v i č. Še bolj značilno. Nekdo je v »Slovencu« dne 25. t. m. priobčil pod notico »Značilno«, da se dečki v ponavljalni šoli v Št. Vidu nad Ljubljano protipostavno poučujejo ob četrtkih dopoludne štiri ure in se je določilo, da naj še peto uro popoludne pri verouku sede vkljub ugovoru veroučitelja, okr. šol. sveta, pristojne cerkvene oblasti in drž. postave. Kako bi se šele začudil dopisnik omenjene notice, ko bi vedel, da se 1.1902 meseca septembra v šentvidski ponavljalni šoli ni verouk niti poučeval. Ko je hotel veroučitelj na vsak način iti v šolo poučevat, so ga (po domače rečeno) »von vrgli«, pozneje je dobil pa še od sl. c. kr. okr. šol, sveta z dne 30. sept. 1902, št. 1617, malo pod nos. Čudil bi Be dopisnik notice, ko bi vedel, da je g. nadučitelj Z i r o v n i k s pomočjo šolskih otrok — kakor se bere v dotičnem zapisniku učit. konferencije z dne 14. maja 1002 — določeval red iz verouka za neko učenko. Čudil bi se dopisnik, ko bi vedel, da g. učiteljica v St. Vidu drugačen red iz verouka zapiše v spričevalo, in ne istega, katerega je zapisal veroučitelj v glavni katalog. Morda bi se tudi čudil, ko bi vedel, da g. učiteljca v Št. Vidu določi in zapiše v spričevalo sama že za celo četrtletje naprej, kako bo šolski otrok znal šolske predmete, med njimi tudi verouk. Morda bi se čudil, ko bi vedel, da se v šentvidski ljudski šoli na verouk prav malo ali nič ne ozira, ko se določuje, kdo je sposoben ali nesposoben za višji razred. Če se pa kdo pritoži zoper tako poniževanje verouka, ki je tudi v smislu še aedaj veljavnih šol. zakonov najvažnejši učni predmet, so šolskim oblastem preneznatne reči, da bi se preiskale. Ž a celo leto leže dotični zapisniki pri c. kr. okr., oziroma dež. šol. svetu, krivica pa še ni popravljena. Vojaške vesti. Naš rojak gospod Franc Smolnikar, major pri 18. pešpolku, je imenovan podpolkovnikom. Major pri divizijskem topničarskem polku na Dunaju, naš rojak g. Josip Tomše je imenovan podpolkovnikom. Podpolkovnikom je dalje imenovan major gosp. J a r o s 1 a v Strupi. Majorjem je imenovan stotnik pri 45. pešpolku g. Leopold Stuchly. — Stotnikom 2 razreda je imenovan pri 17. pešpolku nadporočnik gospod Jurij P i c h 1 e r , pri 27. pešpolku sta imenovana nadporočnikom poročnika Gust C e r n y in I. K o r o d y. Poročnikom so imenovani kadeti: pri 17. pešpolku Edv. H u m m e I in F r a n c P e r h a v c, pri 27. pešpolku Pavel Eppicb, Julij Steimetz, Zvonimir Hagljan in Franc T r i n k 1, pri 23. domobranskem polku Viljem B a e b 1 e r , pri 27. dom. polku I. H o 1 a s e k. — Prestavljeni so: stotnik pri dom. polku v Ljubljani Friderik Hradezny iz Ljubljane v Kolomeo, stotnik domobr. polka Jožef S i 11 e n -b e r g e r iz Ljubljane v Celovec, nadporočnik Franc Globočnik iz Gradca k dom. polku v Ljubljano in nadporočnik Engelbert B u s b a c h iz Ljubljane k dom. polku štev. 30. — Nadpuškarjem je imenovan pri 17. pešpolku Job. T a u b e r, pri 27. pešpolku pa Friderik Weiss. Italijanska univerza ▼ Trstu? „Tirol. Tagblatt" pravi, da je avstrijska vlada ponudila ital. irredentistom ustanovitev ita-lijanske univerze v Trstu, ako dopuste, da bo mogel tirolski deželni zbor vedno zborovati. List potem dokazuje, da bi bila ital. univerza v Trstu ognjišče za irredentovBki upor, timbolj, ker bi to visoko šolo zaaedle prof. moči iz kraljestva. Tega mnenja smo tudi mi. Ali pri tem se nam nekaj drugega vsiljuje v glavo. Ako je vlada res dala takšno zagotovilo, je obljubila več, kakor pa je v stanu izpolniti. Univerza bs ne d& ustanoviti brez državnega zbora. Kaj pa ti k tamu poreče, še ni gotovo ; iz mnogih vzrokov je prav zelo dvomljivo, da bi se našla večina za ts načrt. Ako vlada obljublja Italijanom, katerih Število je vendar tako neznatno, univerzo v Trstu, in to vkljub ugovorom od jugoslovanske strani, potem ne sme in ne more odlašati z ustanovitvijo ljubljanske univerze, ne sme se zoperstavljati naši mnogo bolj opravičeni zahtevi po ustanovitvi slovenske visoke šole! Umrl je v Gorioi po dolgi in mučni bolezni vpokojeni predsednik deželnega sodišča, dvorni svetnik gospod Mozetič. Njegovo truplo se prepelje na pokopališče pokojnikove rojstne vasi Renče. Čehi in slovenski odvetniški »hod. Iimed čeških listov posvečuje slovenskemu odvetniškemu shodu poBebno pozornost „P o-litik Posebno obširno se peča s štajerskimi in koroškimi justičnimi razmerami. — Povodnji na Koroškem. Kakor na Spodnjem Tirolskem, tako so tudi nekateri hudourniki na Koroškem vsled deževja zadnjih dnij, provzročili povodnji. Pri Dolah je poplavljena državna cesta, Ratten-" dorf je pod vodo, vendar nevarnosti ni. — Otroka zmečkalo. V Rovtih pri isv. Lenartu nad Šaof|o Loko je 51etni de-Cek Miklavž Potočnik zašel v mlin kmeta Jakobi Vidmarja. Prijelo ga je pri mlinskem kamnu in ga pritisnilo čez trebuh in prsi. Na glavi in na rokah ima majhne praske. Sale po težavnem trudu bo izvlekli mrtvega otroka izood kolesa — Samomor pred aretacijo Do tični mož, ki jo v Gradcu ulomil v vilo Schuoh in se je ustrelil pred aretacijo, je bil v neki gostilni upisan za Franca Sedlačeka, potnik z Dunaja. Skoro gotovo pa to ne bo pravo njpgovo ime. — Hrvati in Italijani proti ger-manizaciji Dalmacije. „P.ccolu« poročajo iz Zadra, da vso hrvatsko časopisje v Dalmaciji poživlja Italijane na skupen boj proti germanizaciji. »Dalmata« in »Narodni list« poživljata Zaderčane, naj ne podpisujejo prošnje za ustanovitev nemške državne gimnazije, ker bo iz vladnega načrta za urejenje uradnega jezika v Dalmaciji dovolj jasno razvidne vladine germanizatončne tendence. — Zopet civilni pogreb v Ricmanjih. Dne 27. t. m. so v Ricmanjih zopet civilno pokopali 5 mesečnega otroka. Pogreb je vodil vaški župan Ivan Berdon. — Laško dijaško društvo „Inno-minata« — razpuščeno. To društvo laških visokošolcev je oblast razpustila, ob enem pa je preiskala policija prostore društva v Trstu ter odnesla več listin in papirjev. Društvo je bilo preveč — »videmsko«. — Profesorski izpit je napravil su-plent na c. kr. realki v Gorici, g. Fran M a-š e r a , rodom iz Kobarida, na dunajskem vseučilišču, in s cer iz prirodoslovne skupine s slovenskim in nemškim učnim jezikom. — V Novem mesta pretekli mesec niso imeli nobenega mrliča. — Umrla je na Dunaju v 80. letu svoje starosti gcspa Florentina T o r m i n , rojena S o u v a n , udova podpolkovnika. — V Savi pri Krškem so našli truplo v Mediji pri Zagorju utonivšega hlapca Franca Praprotnika. — Novice iz Amerike. Nesreča na ameriški železnici. Iz Indianopolis poročajo: Dne 30. oktobra se je po nesrečil iz Clevelanda došli vlak. Vozovi so vsi razrušeni. 15 oseb je mrtvih, 30 ranje nih. — Novbacil. Ameriški listi poro čajo, da so v Ameriki našli bacil, ki pro vzroča lenobo. — Z zrakoplovom, ki se da poljubno voditi, se vozi vSanFran-oisco dr. Avgust Greth. — V Clintonu so zaprli tamošnje železne rudnike. — Amerikanski milijonar v Gorici. Nekaj dni se nahaja v Gorici in stanuje v hotelu »Južna železnica« amerikanski milijonar Ferguson Jurij s svojo soprogo. On je stotnik v armadi Zjedinjenih ameriških držav. V Gorici ostane par dni; ugaja mu zlasti okolica. — Nezgoda. V četrtek, dne 29. okto bra zvečer ob 7,8. uri, se je vračal Martin Rajgel, posestnik iz Spodnjega Bitnja št. 12 s svojo ženo, s katero se je poročil pred štirinajstimi dnevi, z ženitovanja s Primsko-vega. Proti mestu se je splašil konj in dirjal v najhujšem teku v mesto. Mart. Rajgel je skočil z voza in se mu je posrečilo, pri »Stari pošti« ustaviti konja. Njegova žena Franica, videč, kako se je možu posrečil skok, je tudi skočila z vosa, toda tako ne' srečno, da je padla na glavo in bilo neza vestna. Vendar je pozneje izpregovorila in eo jo prepeljali na dom, kjer se je takoj zopet onesvestila in najbrže ne bo več okrevala. — Poštne vesti Poštnemu administratorju g. Antonu Rakušu je podeljeno mesto poštnega ekspedijenta pri Sv. Barbari v Halozah. — Poštnim poduradni-kom so imenovani poštni ekspedijenti. gospodje Štefan Kitak, Pavel Cepič in Ivan Medved. — Prestavljen je poštni ekspedijent gospod J. K o t a č i č iz Gradca v Beljak. — Pometači v uniformi. Goriški mestni pometači so dobili svojo uniformo. — Hrvatske novice. Nesreča na Savi. V petek sta utonili v Savi pri Trnji-nah dve OBebi. Vozilo se je v čolnu čve-tero oseb, a reka je s čolnom na nekem grozno daročem mestu udarila ob pilot in ga razbila. Pali so vsi Štirje v vodo, dva sta se rešila, dva sta našla v Savi hladen grob. — Ljudske skupščine. Prihodnjo nedeljo se vrše veliki javni shodi v Dugi-resi, v Bregih pri Koprivnici, v Visokem, okraj Novimarof, in v Križevcih. — Zaprto pravoslavno semenišče. V Rejevem so se kleriki ondotnega pravoslavnega jseminarija uprli zoper semeniško upravo, ker so dobili preslabo obleko. Ves trud, da bi jih pomirili, je bil zaman. Kleriki so naznanili, da izstopijo, in zavod so zaprli. — Novi reški guverner. Ogrski ministrski predsednik je ponudil ba ronu E. Roszneru, velikemu županu marmaroške občine, naj prevzame guver-neratvo Reke. — Trgovina z dekleti v Avstriji. Pod tem naslovom prinaša »Neues Wieoer Wichen-Journal" iz Gorice dopis, ki se glasi: „V goriški okolici, zlasti v slovenskih vaseh Miren, Vrtojba, Bilje, pripovedujejo, da iščejo v Aleksandriji služkinj, baje s 30 do 40 gld. mesečne plače. Službe se odda jajo samo v boljših hišah, kier dobivajo služkinje tudi mnogo darov. Čudno pa ie pri tam, da iščejo le dekleta v starosti 16 do 20 let Ia res je odpotovalo v zadniih tednih mnogo deklet, ne da bi ee vstrašilo visoke potnine. Večja množica deklet odpluje v četrtek, 22. oktobra, ali v petek, 23. t. m., iz Trsta v Aleksandrijo, in sicer so to dekleta iz Vrtojbe in Mirne. Obljube so mo rale biti iako vabljive, ker je takorekoč nastala med kraetskimi dekleti prava potna epidemija." Oni, ki je pisal to vest, mora biti dobro poučen o tozadevnih razmerah v naši okolici. V Aleksandrijo silijo res že kar nenavadno dekleta, ki gredo proti 20 letu, in to največ iz D^mberga, Prvačine, B lj, Vrtojbe, Mirna, Šempaaa itd., s kratka: Bkoro je ni vasi v okolici na Vipavsko stran, da bi ne imela svoje »Alebsandrinke«. Ii-govor, da predo iskat kruha, je jalov, ker dela ne manjka tudi doma. Seveda ae slika življenje v Aleksandriji z živimi barvami, kako dobro da je tam, in ako piše katero dekle domov, kako dobro ie tam in koliko zasluži, misli cela vas, da se jej godi kakor v raju. Ali temu ni tako. Vračajo pa se domu iziete in pokvariene, in po vaseh ka žejo za njimi s prstom kakor na ničvredna bitja. Tu ie za ljudske prijatelje mnogo dela! — Razglas. Razpisuio se mesto poštnega odjravnika pri no«o ustanovljenem c. kr. poštnem uradu v Šmartnem pri Tuhinju (pol. okra. Kamnik) proti pogodbi in kavciji 400 kron, letna plača 400 kron. uradni pavšal 100 kron, in letni pavšal 140 kron za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodBtvo v Trstu. — Izpit za respicijente so napravili finančni nadpazniki gg.: Jožef V o 1 a v -šek, Kajetan MarcherinFer-d i n a nji T a t s c h 1. — Županom na Razdrtem je izvoljen g. Ivan Debevec. — Vodovod v Kranju. Poljedeljsko ministrstvo je zavrnilo vse rekurze proti nameravanemu vodovodu v Kranju. — Učiteljska vest. Okrajni šolski svet v Litiji je imenoval za provizoričnega učitelja na Gorenji Krki absolviranega učiteljskega kandidata g. Mat. Berceta iz Orehovice pri Sevnici. — Občinske volitve v Mariboru. »Eaega notarja, dva pisarja in sedem farjev«, torej skupno 10 oseb, je naštelo glasilo mariborskih državnih uradnikov, ki bodo glasovale za slovenske kandidate, ako bodo isti proglašeni. Temu nasproti konstatuje „Siidsteierische Presse", da je v Mariboru kakih 10.000 Slovencev. Od teh jih je na zadnjem ljudskem štetju 4000 pripoznalo slo venski občevalni jezik Drugi se še boje terorizma ob takih prilikah; ali, ko se gre za politične nastepe, so tudi ti že jeli prihajati med svojce in je velika dvorana ^Narodnega Doma" v Mariboru napolnjena pri vsaki predstavi. Maribor je v resnici bolj slovenski, nego se vobče misli. Osleparjena kreditna banka. Neki France Pečnik, baje tajnik hramlmoe in posojilnice v Kopru, je na ne ravno prekanjen način ogoljufal ljubljansko kreditno banko za 1500 kron. V imenu omenjene hranilnice in posojilnice je pisal ljubljanski kreditni banki pismo, da izplača ta njemu, ko se po opravkih zglasi v Ljubljani, 1500 kron. Pečnik je prišel na to v petek zjutraj v banko in se informiral, če je banka že dobila pismo in nakazilo od njegovega denarnega zavoda. V banki še takrat nso ničesar vedeli o kakem takem nakazilu. Ker pa je Pečnik zagotavljal, da mora nakazilo na vsak način v teku dneva priti v Ljubljano, se mu je reklo, naj pride še pozneje povprašat. Ia res, ko je Pečnik pop. zopet prišel v banko, je bila nakaznica za 1500 kron že v banki in se mu je ta svota brez ugovora izplačala in Pečnik je z denarjem odšm je zašel v petek ponoči na napačen tir, kjer so se nahajali vozovi s žitom. Trčenje je bilo izvanredno močno. Med potovalci je naBtala velika panika. Več potovalcev je lahko ranjenih, med njimi tudi Benator Ronks in poslanec Brunikardi. Preiskava je dokazala, da je nesreča nastale vsled zlobnosti. Z očincev še niso d bili. Po dveurnem odmoru se je vožnja nadaljevala — Velika delavska stavka. V soboto se je pridela stavka zidarjev p^ vseh državah Bmeriških Združenih držav. Število stavkujočih znaša 10 000. K tem se pridruži bržkone še 100 000 delavcev drugih strok. Zadnja pariška svetovna razstava ie imela prebitka sedem milijonov frankov. Tozadevni rafiuni so stdaj laklju čeni. — Čuden naravni pojav. Brzojavna zveza Francoske z OBtslo Evropo in Ameriko je bila tekom včerajšnjega dne nakrat prekinjena Vzrok so potresi in naravni pojavi v zraku, katerih še niso raz tolmačili. Odkar imajo na Francoskem brzo jav, se kaj takega še ni zgodilo. Vse brzo javne zveze so po solnčnem z»hcdu nakrat zopet lahko delovale. — Spomenik umrlemu prestolonasledniku Rudolfu postavi v Budimpešti znanstveno društvo »Urania«. — Stavka zidarjev, h Oiena se poroča, da so zidarji tamkajšne vojašnice začeli zopet 8ta\kati radi krivičnega ravnanja podjetnikov. — Velika nesreča na železnici. Ii Nfc\v Yorka se porcča, da je na progi Acison-Topeka Santa-Fe na mostu skočil raz tir ekspresni vlak. Misli se, da so to nazgodo provzročili tatovi, ker so bili pri progi trije ireblji odstranjeni. Most se je vdrl. Lokomotiva in štirje vo zovi si pa.Hi v reko. 3 0 oseb je ranjenih. Ker je bila nevarnost, da ogenj pride v knjižnico, je policija poklicala gasilno društvo, ki je proti polunoči ogenj udu-šilo. Udri se je del strehe. Pravijo, da dragocnnosti niso zgorele. Vzrok ognja ni znan. Petrograd, 2. novembra. Atentata na kneza Galicina nista izvršila v Rusiji živeča Armenca, nego neki turški in neki perzijski Armenec, ki sta oba člana anarhistiške družbe. Petrograd, 2. novembra. „No-vosti" v zadevi Makedonije priporočajo sklicanje kongresa za revizijo berolinskega programa. Sofija, 2. novembra. Bolgarija še vedno misli, da vojna s Turčijo ni izključena. Bolgarski knez je ravnokar izdal odlok, ki določa plače častnikov za slučaj vojne. Belgrad, 2. novembra. V mnogih krajih je velika nezadovoljnost mej častniki. Potrjujejo se vesti, da je vlada na sledi novi zarot' častnikov. Pariz, 2. novembra. V cerkvi delavskega predmestja bi se bila skoro dogodila včeraj velika nesreča. Izvršil se je atentat. Ob polu 5. uri popoludne je bila cerkev natlačeno polna. Nakrat se je začul močen pok in v istem času se je razprostrl po cerkvi črnikast dim. Druge škode ali nesreče ni bilo. Občinstvo je pozneje zatrjevalo, da je videlo stopiti v cerkev moža, ki je imel pod pazduho zaboj. V bombi ni bilo Meteorologično poročilo. Vilina nad morjem 306.2 m, srednji xr&čni tlak 736-0 mm Cu opa-tov&nj& Stanje barometra. t mm. Temperatura po Celiijn Vetrni. Nebo 1 7. zjutr. 738 9 | 2. popol. 73»'« 90 10-9 brezvetr. v n » 52 1 | ttou. J| (41 U 1U-2 sl. szab. oblačno 48 j J 7. ijutr 1 741 8 i H 2 popol.j 741-3 100 13-6 sl. svzh. sl. jjvzh. » jasno Telefonska in brzojavna poročila. Celovec4, 2. nov. Zadnji ostanki enakopravnosti odpravljeni. V soboto je bila razprava v Velikovcu. Tožnik, toženec in priče so bili sami Slovenci. Vkljub temu razprava nemška; razlog: | dinamita, ampak samo črn smodnik, ker je tožencev zagovornik Nemec. Sodnik je dr. Brejcu zagrozil kontuma-ciranje, ako govori slovenski. — Danes je pred deželnim sodiščem zagovarjal dr. Brejo dva samo slovenščine zmožna Slovenca. V mislu točke 3. naredbe od leta 1862. je zahteval slovensko razpravo, odklonil slovenščine nezmožne sodnike. Sodni dvor je sklenil, da bodi razprava nemška in dr. Brejcu prepovedal slov. govoriti. Dr. Brejc se ni uklonil, dobil radi rabe slovenščine ukor, in ker je govoril vkljub temu slovenski, odvzeta mu je bila beseda. Razpravi sta bili vsled tega preloženi. Videm, 2. novembra. Občinski odbor občine Korapolje je gosp. Franca Jakliča, učitelja in deželnega poslanca zaradi zaslug in požrtvovalnosti na Dobrepoljski šoli imenoval jedno^ glasno svojim častnim občanom Litija, 2. novembra. Umrla je v Preski, župnija Šmartno , posestniea Jer a Ponebšek, mati višjega davčnega nadzornika Ponebška v Novem mestu, v starosti 74 let. Pred štirimi leti je obhajala zlato poroko. Št. Peter na Krasu, 2. novem bra. Včeraj dne 1. novembra, po noči ob 12. uri 20 minut smo imeli tu mo čan potres z dvema sunkoma in podzemeljskim bobnenjem od severa proti jugu Dunaj, 2. novembra. Škofovske konference se prično 10. novembra. Dunaj, 2. nov. V političnih krogih n števajo mej kandidati za mesto češkega ministra naslednje češke odlič-njake: dr. E n g e 1, dr. Z a č e k, pro fesor zgodovine Jaroslav Goli in dr. Albin Braf, zet pokojnega Riegra Liberci, 2. nov. Poslanec Prade se je izjavil, da bo imenovanje češkega Pi Srednja temperatura sobote 9 9°. normale 7 4° Srednja temperatura nedelie^lO 0°, norm. 7\1 Dunajska borza dnč 31. oktobra Skupni državni dolg v notah..........100 35 Skupni državni dolg v srebru.....100 10 Avstrijska zlata renta 4% .....119 75 Avstrijska kronska renta 4%..........100 20 Avstrijska inv. renta 3'/» % ..........92 40 Ogrska zlata renta 4%.......118 30 Ogrska kronska renta 4%............98 25 Ogrska inv. renta 3\',%..............89 40 Avstro-ogrske banCne delnica.....16'20 Kreditne delnice..................07 7 50 London vista ...............239 27V'a Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v H7-171/,, 20 mark............23-46 20 frankov...........19-&4»/s Italijanski bankovci........95 25 C. kr. cekini...........11 33 proda se 1411 3-3 17 letnikov »L Quartalschrift" od 1. 1882. do 1898. in 8 Ltnikov „Correspondenz-blatt" od leta 1889,1891, 1893, 1894, 1898, 1899, 1900 in 1902, Vse dobro ohranjeno m skrajno novo. Prejšnja cend 164 K, sedaj le 54 K. Ponudbe na upravnistto „Slovenca". \) O«jem ^c i|če za februvar 1904, eventualno tudi takoj v predmestju ali v okolici Ljubljane, že mogoče ob veliki cesti ali bližini železniške postaje 1423 3—3 mala hišica z vrtičkom ^ ________katera se eventualno tudi kupi. Prednost ministra koncesija Cehom. Ker je cesar I imajo hišice z dvema stanovanjema. Ponudbe Madjarom razun madjarskega armad-nega jezika vse dovolil, mora priti do personalne unije. Lvov, 2. novembra. Zaupni shod Rusinov je pozval odstopivše poslance, naj zopet kandidirajo. Po shodu so šli udeleženci po mestu, pojoč rusinske narodne pesmi. Praga, 2. nov. Vdova slikarja Ma-rolta, Zdenka Marolt, se je danes usmrtila z ogljikovo kislino. Rim, 2. novembra. Profesor Ma-rigliano izjavlja, da se mu je posrečilo iznajti serum proti j etiki. Rim, 2. novembra. V Vatikanu je včeraj nastal ogenj v sobi knjižničarja. pod »Penzijonifct« na upravništva lista. 1441 6—1 Išče se Farlz 1800 ,Grand prix' Najvišje odllkov. 1345 ~8-3 Izvirni Singerjevi šivalni stroji v konstrukciji in izdelavi. Izvirni Singerjevi šivalni stroji IIZ^T^"'1 za domaeo ia Izvirni Singerjevi šivalni stroji °Uahjbolj raz8irjeni v tvorniskih Izvirni Singerjevi šivalni stroji ^JZ20Sliivi v delozmožno8ti in Izvirni Singerjevi šivalni stroji pri modernem B ezplatni učni tečaji za vsa domača šivalna dela in moderno umetno vezenje Zaloga svile za vezenje v najrazlišoejSib barvah. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo. Singer to. akc. družba za šivalne stroje. LJubljana, Sv. petra cesfa štev 4. Najnovejše blago za « damska oblačila I in modni barhenti se v vseh kakovostih in največji izbiri prodajajo najeenejše pri J. Pred Škofijo 1. LtJOBLtJR^H. Mestni trg 20. Vzo rei se na zahtevanje pošiljajo franko na vse strani. Zalega špecerijskega blaga l^cnl^urzne mase ftnten prccl^l, v Ljubljani, Ju. 3al