Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
fcfaaja dvakrat tedensko, in sicer ?*afco tredo in vsako soboto. iiraJništvo In »pr*ra; Maribor, Ruska cesta 5, voitm predal 22, leleion 2326, Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Sraovljc. Delavski dom — Jesenice, Delavski dote. — Rokopisi se- ne vračajo, bi^irankirana pisma se vobSe ne sprejemajo, — Kekiaraacije sc ne frankirajo.
VA
Malih oglasov, ki siužijo v posredovanje in socijaine namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem Številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Dia 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štet?. 4
Sobota, 11, januarja 1936
Leto Ki
Kako in kaj delajmo?
Preživeli smo v letu 1935 velike dogodke v notranjepolitičnem življenju. Avtoritativni režim, ki je hotel osnovati monopol in oblast eine same stranke, se je zrušil pod pezo svojih lastnih uspehov. Hotel je namreč s silo rešiti eno najdelikat-nejših notranjih političnih vprašanj. Pokazalo se je pa, da se z dekreti ne dla doseči sporazuma, marveč le v svobodnemi sodelovanju in demokratskem duhu. Temelj skupnosti more biti le popolna svoboda in enakopravnost. Ta pot je edino primerna k rešitvi našega glavnega notranjega političnega problema.
Režim je hotel uvesti popolnoma avtoritativni režim. Volitve dne 5. maja pa so zadale sm.trni udarec temu protinarodnemu režimu, ki je slonel na nasilju, da se se zrušil v prah, čim je narod dobil priliko, da je izrazil svoje mnenje o njem. Delavski razred se volitev ni mogel udeležiti, ker je bila njegova lista tl>»- * razveljavljena. Toda to, kar je socialistično gibanje izvršilo pred1 volitvami v volilni borbi s svojo agitacijo, je velik moralni kapital, ker je to bila najodločnejša borba za demokracijo v najtežjih političnih razmerah. Ta borba je ohranila delavskemu razredu strokovne organizacije in druge kulturne Jn socialnopolitične pridobitve, ki jih je hotel avtoritativni režim delavstvu vzeti.
S padlcerm Jevtičevega režima
Iz notranje politike
Beograd, 8. jan. 1936.
Za pravoslavne božične praznike so odpotovali ministri sedanje kraljevske vlade na razne strani na počitnice. Vojni minister general Peter Živkovič se je odpeljal na Bled, ogledal si je pri tej ™*iliki tudi slovenske skakalnice in najbrže videl’tudi slovenske skakače. Notranji minister dr. Korošec je bil tudi izven Beograda, par shodov pa je za praznike v Slo-vetniji opravil minister Miha Krek.
Poročajo, da je imel na shodu v Metliki opozicijo, ki je prišla od hrvaške strani. Razpoloženje na shodu opisujejo tukaj kot izraz pretiranega ekskluzivistično hrvaškega nacionalizma. Ministrski predsednik Stojadi-novič je za praznike voščil vsem1, ki so dobre volje, miru. pobral pa je — tako je rekel v svoji božični besedi -vrženo rokavico. —
Muslimana, ki sedita v vladi, to sta Spaho in Behimien, sta v razgovoru z novinarji povedala, da so resolucijo proti njunemu političnemu udejstvovanju podpisali le bolj nevplivni muslimani, da pa ni te spomenice podpisal iiioben član njihovega strankinega odbora. — Na kratko povedano: resolucija, za katero je neki musliman pobiral podpise, ne bo vplivala na politično taktiko Spaha in Behmena.
Zato so se tudi vršili nadaljnji razgovori med Stojadinovičem, Korošcem in Spahom o organizaciji stranke. Razveseljive novice je mogel povedati tudi Stojadinovič. vsaj’ sta se za Aco Stanojeviča v Savski banovini, na primer, izrekla samo diva radikala, pa še ta dva sta glasovala pri majskih volitvah za Mačka.
Pri Pohorcih nič novega.
Beograjska »Politika« je pisala o njih le to, da se je pojavilo med njimi
je nastopil preokret v splošnem jav- j nem življenju. Se so vplivi reakcije \ veliki, toda take sporedne zapreke ne morejo preprečiti normalnega razvoja. V meščanskih političnih krogih so še velika nasprotstva glede ureditve političnih razmer. Sedaj se šele vidi, kako poguben je bil režim, ki je hotel s silo rešiti vprašanja, za katera je treba mnogo potrpljenja in volje za sporazum. Prav značilno je tudi, da so nesoglasja v meščanskih vrstah, ki so 5. maja nastopale skupno proti avtoritativnemu režimu. To pa otežkoča sporazum in ' normalizacijo razmer v državi. S tem razvojem! pa nevarnost še ni minila.
Predsednik vlade dr. Stojadinovič je za pravoslavni božič podal »Pravdi« glavno smer svojga delovanja v 1936. Smernice so: normalizacija političnih razmer v državi, obnova narodnega gospodarstva, socialne reforme v korist siromašnih družabnih plasti. Po izvedbi stranke JRZ pridejo na vrsto politični zakoni, ki naj pokažejo javnosti, da vlada ima trden program. Delo za konsolidacijo pa ne bi bilo interesantno, če ne bi bilo ovir. Predsednik, pravi, da ne želi borbe, marveč sporazum z vsemi in sodelovanje.
Izjava predsednika vlade ne pove nič novega in je splošnega značaja, to je, brez detajlne označbe normalizacije razmer. Vemo pa, da še ved-
Dne 20. t. m. se sestane svet Društva narodov. Med glavnimi točkami dnevnega reda bo vojna v Afriki in sankcije proti napadalki Italiji. Občutne so sankcije, ki se že izvajajo proti Italiji. Najhujša bi pa bila prepoved uvoza petroleja v Italijo. — Splošno vlada že danes mnenje, da se s 1. februarjem uvede prepoved uvažanja petroleja v Italijo.
Mussolini in nekateri politiki v Franciji se sillno trudijo za sporazum, ki je pa težek, ker je italijanska vlada prvič napadalka, drugič, bombardirala je že pet ambulanei Rdečega križa in tretjič, ker porablja v vojni proti Abesincem strupene pline. Vse to pomeni kršitev mednarodnih dogovorov ter razumljivo zbuja v Društvu narodov splošno odpornost. In kdo naj čuva mednarodne dogovore, če ne institucija, ki je v ta namen ustanovljena?
Iz vsega tega sklepamo, da mora ali italijanska vlada kloniti ali pa se poostre sankcije, najprej prepoved uvoza petroleja, potem v skrajnem
Dr. Schacht je predsednik državne banke v Nemčiji. Kapitalisti morajo plesati, kakor gospod predsednik hoče. Dr. Schacht pa dobro ve, da kapitalizem potrebuje vojsko v svojo obrambo. Kaj mu more pomagati Hitler ali fašistična stranka, če mu ni zagotovljena — vojska. »Ber-
eno krilo, ki ni zadovoljno z dosedanjim predsednikom Božičem. Povedala pa je tudi, da bodo to že še izravnali in izgladili.
no obstoja v nekih krogih fašistična tendenca, ki je močno razpredena ter ima v sedanjih razmerah možnost, da širi svoj vpliv. Vse to ve delavski razred in to, da prav ti krogi jako ovirajo normalizacijo.
Ni torej dvoma, da je obnovitev našega socialističnega gibanja tudi za normalizacijo političnih razmer največjega pomena. Pereče vprašanje je to, ki ga moramo čimprej rešiti. Temeljna življenjska vprašanja so povezali ta z obnovitvijo naše samostojne politične aktivnosti. Socialna vprašanja, kakor briga za nezaposlene. splošno starostno zavarovanje, skrajšanje delovnika, splošna zaščita delavcev, žen in otrok; to so vprašanja. ki jih ne bodo rešili naši razredni nasprotniki, delodajalci, i.../. .
p j i I ^	'•» I« > \\M	\\	t' •1 ' ‘ * ivti ]
Vlada je že lani obljubila, da v kratkem' uvede svobodno strankarsko življenje. Minilo je že nad pol leta. Krivi inismo mi tega,, kakor tudi ni naša krivda, da ni prišlo do obnovitve našega samostojnega političnega gibanja.
Kaj naj torej storimo v novem letu? Poleg vsega organizatornega iti kulturnega dela mora iti naše stremljenje za tem, da čimprej ustanovimo socialistično Zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije, kakor je sklenila celjska konferenca dne 7. jun. 1935.
Temu smotru poleg drugega dela, posvetimo 1936 vse svoje ideološke in organizatorične sile.
slučaju blokada, ki bi utegnila vesti tudi do vojne med Italijo in Anglijo. Anglija si je zaradi tega zagotovila zavezništvo Francije ter pomorske baze za vojno ladjevje in moralno podporo drugih dežel ob Sredozemskem morju.
Društvo narodov je torej vsekakor pred težko preizkušnjo. Politika te institucije mora izpolnjevati opravičene želje članic Društva narodov. Te pa so predvsem, da Društvo narodov ščiti interese vseh, tudi malih držav, da brani napadenke in iamči, da jih druge države ne bodo napadale, in če jih napadejo, da porabi vsa moralna in vojaška sredstva proti krivičnim kršiteljem mednarodnega miru.
Če Društvo narodov to preizkušnjo dobro prestane, sc ustanova obnese ter dvigne svoj moralni ugled in obenem pripravi pot za razgovore o eksekutivnih nalogah Društva narodtov in v ta namen potrebne sklepe.
liner Borsenzeitung« pove to jasno, ko pravi, da je končno ponehalo na-ziranje, da spadata vojak in gospodarstvo v drugi svet, čeprav sta to dve stvari, ki se v sodelovanju izpopolnjujeta. Vojska mora tudi poskrbeti za zunanji trg (imperializem). Narod mora to politiko podpirati in dobrohotno prenašati potrebno pomanjkanje.
S tem je konec tudi »socializma«, ki ga je napovedoval nemški fašizem.
Novi način dela
O gibanju Stahanovcev v Sovjetski Rusiji
Spodaj prinašamo izvirno poročilo Telegrafske agencije Unije Socialističnih Sovjetskih republik (TASS), da seznanimo naše čita-telje s problemom, o katerem meščansko časopisje zlasti zadnje čase mnogo razpravlja. Prepuščamo delavcem, da si sami ustvarijo svojo sodbo o »novem načinu dela« — kakor rusko poročilo označuje gibanje Stahanovcev. Omenimo naj samo to-le:	socialistični princip
je: proizvodnja (produkcija) za potrebo, torej tudi največja proizvodnja, ki je sploh mogoča, ob sočasni naimanjši izrabi delovne sile. Socialisti so proti rekorderstvu v športu, pa tudi pri delu. Vsekakor pa nam kaže poročilo, česa vse so zmožni delavci v svojem navdušenju. Oni so pripravljeni sami sebe telesno uničiti, kar je neminovna posledica rekordnega dela (akordnega dela) — pri vsakem človeku prej ali slej. (Op. ur.)
»Dne 30. avgusta 1935 je kopač v rudniku »Centralnaja Irmino« (Kadi-jevka. Donsko ozemlje) Aleksij Stahanov nakopal v eni zvrstitvi 102 toni premoga. To je bilo 10 odstotkov celokupne dnevne produkcije ali prav toliko, kolikor je znašala mesečna produkcija s pomočjo enega vrtalnega svedra (Presslufthamincr) 1. 1933. Stahanov je prekosil prejšnjo tehnično normo v produkciji premoga, ki je znašala 6 do 7 ton na zvrstitev (šilit). »Skrivnost« Stahanova je v tem, da z vrtalnim svedrom tudi v resnici dela neprekinjeno 360 minut, t. j. šest ur, kolikor znaša delovni čas. Preden Stahanov pride v rov, se izvrše vse priprave, ki so za nemoteno delo potrebne. Poprej je bilo v navadi, da ni samo kopal premoga, ampak obenem tudi postavljal opornike in opaž. Sedaj slede kopaču tesarji, dočim kopač samo koplje premog.
Stahanovemu primeru so med tem sledili tudi mnogi drugi kopači (Dju-kanov, Terehin, Artjuhov, Gorbat-juk). Od tedaj naprej beležijo v Sovjetski Uniji vsak dan vedno nove rekorde pri kopanju premoga. Dne 10. novembra 1935 je postavil kopač Ste-panenko v rovu »Kočegarka« v Gor-iovki (Donsko ozemlje) nov svetovni rekord pri delu z vrtalnim svedrom; nakopal je v eni zvrstitvi 552 ton premoga.
Iniciativa (vzpodbuda), ki jo je dal rudar Stahanov, ki je pokazal, kako je treba tehniko do skrajnosti izkoristiti, je napotila tisoče delavcev in delavk v vseh panogah narodnega gospodarstva Sovjetske Unije, da so se jo oprijeli.
Kovač avtomobilske tovarne v Gorkijevem, Busigin, je postavil v zgodovini kovaštva doslej nezaznamovan rekord: skoval je v eni zvrstitvi 1115 pogonskih valjev, dočim je bila dosedanja norma 675 valjev (Kurbehvelle) in je s tem potolkel vse amerikanske norme.
Livarji v Taganroški jeklarni so prekosili vse rekorde, s temi da so računano na kvadratni meter pečne ploskve, dobili 11.33 ton kovine.
Delavec tovarne čevljev v Leningradu, Smetanin, je stopnjeval produkcijo na 1820 parov čevljev v eni zvrstitvi in je s tem prekosil vse rekorde čehoslovaške veletovarne čevljev Bafa.
Tekstilni delavki Vičugarske tovarne, Jevdokija iin Marija Vinogra-dova, ki sta poprej posluževali 17 statev. delata sedaj na 144 statvah.
Strojni ključavničarji izdelajo sedaj v eni zvrstitvi dvakrat in trikrat
DruStvo narodov pred težko IzkuSnJo
Pred poostritvijo sankcij
Kam plove Nemiija?
Dr. Schacht in vojni minister Blomberg sodelujeta
toliko sestavnih delov, kot se je doslej smatralo za mogoče.
Na petrolejskih poljih v Baku se vrta s precej povečano hitrostjo.
Visoko tehnično brzino dosegajo sedaj, sledeč zgledu strojevodje Kri-vonova, železnice.
V poljedelstvu je kolektivna delavka Marija Damčenko, ki je na polju kolektiva pridelala 500 centov sladkorne repe na hektar, povzročiteljica in organizatorica novega gibanja za dosego visoke poljedelske proizvodnje na vasi.
Pristaši Stahanova kot on, pravil-
no razdele delo, popolnoma izkoristijo delovhJ čas, brezhibno organizirajo delo, delajo s svojimi stroji brez prestanka, polno izkoristijo kapaciteto stroja in vse možnosti visoko razvite tehnike do skrajne meje. Zato vsi njihovi rekordi niso noben slučajen uspeh, ampak bodo postali nov način dela za vsa podjetja socialističnega gospodarstva v Sovjetski Uniji.
S stopnjevanjem delovne proizvodnje so tudi miezde delavcev, ki se poslužujejo Stahanovih metod, zelo narasle. Stahanovei zaslužijo do 50. nekateri celo čez 100 rubljev na dan.«
Nova reSilna bilka za Mussolinija
Papež in kralji zanj. Laval zopet poizkuša svojo srečo
V Afriki je skušalo vojno poveljstvo še pred deževno dobo doseči vidnejši uspeh in bazo, s katere bi sc jeseni vojna nadaljevala. Pogum1 pa pada v Italiji po ponesrečenem posredovanju. Italijansko časopisje jc postalo miroljubneje. Pomanjkanje zlata in krvave izgube brez uspeha so zmanjšale bojevitost in fraze o vztrajnosti.
Italija je poslala v Afriko od 25. junija do 25. decembra 1935 v \be-sinijo 246.361 vojakov in delavcev. Domov se jih je vrnilo v tem času bolnih in ranjenih 35.697. Med njimi pa gotovo ni bilo — mrtvih in eritrejskih in somalijskih domačinov, ki se bore večinoma v prvih vrstah. Celotne italijanske izgube v dosedanji vojni znašajo nedvomne nad 50.000 oseb.
Navedene izpremembe v Italiji kažejo, da je Mussolini postal spravljiv, če ne bo generaliteta močnejša, ker ji bo težko prenesti poraz po »neciviliziranem narodu«.
Maršal Badoglio hoče ^ doseči uspeh v rodovitni pokrajini Sidamo, severno od Dola. Zato je uma krnil čete iz Ogadena, da je ojačil fronto proti rasu Desta. Vojaštvo torej ne more biti za nagel mir. mir pa želi italijanski kralj in nekateri finančni
krogi ter predvsem Vatikan, ki bi prišel v slučaju poloma v Italiji v neprijeten položaj. Za mir posreduje tudi belgijski kralj, ki je tast italijanskega prestolonaslednika, t i
..	v enakem smislu kakor
belgijski kralj, deluje tudi papež. Cerkev seveda ne želi razvoja, ki bi utegnil vesti v vojno in do italijanskega poraza, ker bi mu bila svobodna republika bolj neljuba, kakor sedanji režimi. Papež sicer ne simpatizira z Mussolinijem, ve pa. da bi njegov padec usmeril politiko levo. Vojna v Sredozemskem morju bi obenem spravila v Franciji na vlado levičarje, ki bi poglobila sodelovanje zahodnih velesil z Rusijo in morda tudi s Španijo, ki se nahaja pred preokre-tom na levo.
V tej igri je pa tudi Laval. ki se upira zlasti petrolejskim sankcijam, ker bi utegnile strmoglaviti njegovega prijatelja Mussolinija.
Na bojiščih ni važnejših dogodkov. Abesinei še vedno poizkušajo izriniti Italijane iz Makale, kar se jim skoraj gotovo posreči. Na severnem in južnem bojišču pa je že začela »mala« deževna doba, ki vojevanje ovira.
Zedinjene države In Evropa
Amerika bi Evropi lahko pomagala narodov.
Predsednik Roosevelt je v svoji poslanici govoril o nevtralnosti Zedinjenih držav. V vsakem vojnem konfliktu bodo Zedilnjene države nevtralne, to je, podpirale ne bodo ne napadalca in ne branile napadenca. To stališče je prav za prav nejasno. Skoraj verjetno pa je. da se Zedinjene države ne bodo brigale za politiko najvišje mednarodne organizacije Društva narodov.
To stališče Zedinjenih držav more imeti za Evropo jako zle posledice. Svetovni mir se more ohraniti le, če ga čuva mednarodna institucija, kateri pripadajo vse ali vsaj večina v svetovni politiki merodajnih držav. Cim se pa Amerika izloči iz te inte-strijsko izpolniti, čemur je potrebna resne sfere, je razumljivo, da bodo tudi vse druge države, zlasti evrop-
Avstrijska vlada ike stikov z delavstvom
do miru, če bi sodelovala z Društvom
ske, ki so dremajoč vulkan, skušale se samolastno oboroževati in indu-prestroga avtarkična politika, ki je po svetovni vojni povzročila že tako ogromno zla. Politika Zedinjenih držav vodi torej Evropo v še hujšo avtarkijo, namesto, da bi se. kolikor države nočejo ali ne morejo zasledovati sodelovanja med njimi, to pospešilo ob sodelovanju vseh pomembnih držav v Društvu narodov.
Politika Zedinjenih držav je stara. Izjema je bila le v svetovni vojni. Usodna pa utegne biti ta politika za Evropo, dokler se ine posreči zatreti avtoritativnih režimov in jih nadomestiti z demokracijo.
Posnemajte! Ob priliki 10 letnega izhajanja »Delavske Politike« je s. Pastorek iz Sarajeva daroval za tiskovni sklad Din
i 30.—. Iskrena hvala!
Odkar je Italija tako zelo zaposlena v Abesiniji, se ne more več toliko vmešavati v politiko obdonav-skih državic, kjer je njen pritisk zadnje čase močno popustil. Zlasti Avstrija se je znašla naenkrat na razpotju. Še pred par tedni je ob vprašanju sankcij v Ženevi patetično iz-javala, da se ne more pridružiti sankcijam proti svoji zaveznici, kateri je prisegla zvestobo, ki tvori temelj sedanje avstrijske politike. Dogodki se pa hitro razvijajo in avstrijska politika se je čez noč preokrenila za 90 stopinj. Italija ima danes dovolj lastnih brig in ne more svojim vazalom ničesar jamčiti. Na drugi strani je pa Avstrija že na lastni koži občutila posledice, ker se je v Ženevi izrekla proti sankcijami. Avstrija životari od milosti zapadnoevropskih bankirjev. Koncem leta so zapadla velika plačila na račun sanacije Kreditanstalta. Avstrija je zaprosila v Londonu in Ne\v Yorku za odgodiitev. Bila pa je odbita. Vse to jo je privedlo do razmišljanja o politični preorijentaciji.
zlasti, ko so ji Angleži že ponovno očitali polne ječe in koncentracijska taborišča. Morala je izbirati, da išče zaslombo pri bankrotiranem fašizmu ali pri demokratičnih državah. In nekega lepega dne je bil javljen obisk avstrijskega kanclerja v Pragi, kot prvi postaji v tej smeri. Druga etapa je bila božična amnestija februarskih borcev, sicer še ne popolna, precej jih je še ostalo v ječah, a namen je očiten: popraviti vsaj nekoliko slab vtis, ki ga napravlja avstrijski režim po Evropi. V tem pravcui sc želi nadaljevati:	socialni	minister Do-
brechtsberger prireja shode po delavskih okrajih da bi delavce pridobil, ki pa mu na teh shodih temeljito izprašujejo vest in šele sedaj spoznava, kak prepad zija med delavstvom in režimom. On bi rad pristal na gotove koncesije, zlasti glede svobodnih sindikatov, a Starhembergo-vo krilo, ki pripravlja pot monarhiji, ni voljno popuščati. Bližnja bodočnost bo pokazala nadaljnji razvoj.
Obnovitev ustavnega režima v Španiji
Predsednik španske republike je podpisal ukaz, s katerim vrača vse ustavne svoboščine španskemu narodu.
S tem ukazom je zopet zajamčen svobodni razvoj v Španiji, ki ga je preprečeval v zadnjem času monarhistični klerikalizem. To je prvi vidni politični uspeh levičarjev, ki so ob vodstvu socialistične stranke uvedli pred dvemi meseci veliko propagando za državljanske svoboščine v republiki.
Volitve v parlament bodo najbrže že 16. februarja t. 1.
Komunisti v avdijenci pri grškemu kralju
Dne 7. t. im. je grški kralj sprejel deputacijo komunistov. Komunisti so izjavili, da so pripravljeni sodelovati v sedanji državni obliki konstruktivno, ker vidijo v kralju garanta proti fašizmu v Grčiji. Kralj je sodelovanje komunistov sprejel z zadovoljstvom na znanje.
*
Politika komunistov postaja vedno bolj realna in lojalna. Človek je produkt razmer. Tega komunisti v svojem prvem zanosu niso mogli poj-miiti. Življenje jih je pa naučilo in jih uči vsak dan znova, kaj je realno in kaj utopično mišljenje. Socialisti nočemo uganjati n obesi e demagogije, zato tudi ne bomo izrabljali koraka, ki so ga napravili grški komunisti, za kakšno demagoško kampanjo, ampak pravimo, da so se grški komunisti morali spoprijazniti z razmerami, kakršne pač so in da bi bilo prav, če bi to uvideli povsod. Upamo, da bo korak komunistov v Grčiji mnogo pripomogel, da bo nehala
klevetniška kampanja proti nam' socialistom'. ki so nas utopični revolur cionarji tako radi zmerjali s psovkami najgršega kalibra, kot socialpa-trioti, socializdajalci itd., samo za to, ker smo vodili politiko in uravnali taktiko, ki je bila v danih razmerah mogoča, in za kakršno so se izrekli sedaj tudi grški komunisti. Grški komunisti so že sposobni, da se lahko gibljejo na kraljevskem dvoru. To pomeni mnogo. Tu začenja njihova praktična politika: tla, po katerih bodo odslej hodili, pa so opolzka.
Doma	in
Shodi ministra dr. Kreka. Pod
tem' naslovom beremo v »Slovenčevih« poročilih: »V Dobrepoljah Organizacija zborovanja je bila izvedena od naših fantov tako brezhibno. da je nad 2 uri trajajoče zborovanje poteklo v najlepšemi miru in redu.« — V Semiču:	»Ob začetku
njegovega govora (Krekovega) je bilo iz ozadja dvorane sicer čuti neko mrmranje,« toda... V Metliki: »Ob začetku zborovanja so skušali zbijati svoje šale na račun govornika (dr. Kreka), da bi zborovanje preprečili, ali vsaj ovirali njegov miren potek, pa« ... itd. »Slovenec« včasih le kaj pove.
Oljčna vejica. »Slovenski dom«, ali bolje rečeno, večerna izdaja »Slovenca«, dela reklamo za nacijonalno socialistično olimpijado v Berlinu,
Takole se navdušuj e: »Tudi letos bodo v Berlinu z maratonskim tekom zaključili olimpijske igre. Tam' bodo zopet stotisoči vriskali staremu olimpijskemu zmagovalcu, ko bo hkratu s tekačem, ki bo prinesel plamenico iz Olimpije, stopil v Stadion in prinesel oljčno vejico iz svetega gaja.« Radovedni smo, kakšen tekač je pa
B. Traven, Bombaž
Prevaja Talpa
II. Knjiga
»Tega ne vem,« je odvrnil senjor Douix. »Najbrže stavkajoči natakarji.«
Takoj sta priskočila dva stavkujoča natakarja, ki sta stala na straži, in zakričala: »Če boš. ti kur-bir, še enkrat kaj takega rekel, ti razbijemo kosti.«
Senjor Doux je takoj izginil v kavarno in ni niti besedice več zinil.
»Ali ste videli, kdo je udaril moža?« je vprašal straže neki drugi policist, ki je medtem pristopil.
»Da, tako napol. Neki mlad fant jc prišel tod mimo s kosom lesa — les še tule leži in je udaril moža,« je rekel eden izmed stružečih natakarjev.
»Ali poznate fanta?«
»Ne. Ni član naše strokovne organizacije.«
»Potem nima to s stavko nič opravka. Najbrže kaka druga zadeva,« je dejal policist.
»Brez dvoma,« so mu vsi pritrdili.
Oba policista sta odvedla zasilnega natakarja v stražnico, kjer so ga obvezali in obdržali preko noči.
»Hoj. ti, kurbir, slišiš,« so zaklicali sedaj natakarji, ki so stali na straži, Madžaru, »Koliko ča-
sa pa še nameravaš tu ostati? Dobil jo boš z železno palico, lesa nimamo več.«
Madžar ni niti besedice razumel. Vendar pa je čutil, kaj so mu rekli. Pobledel je in se umaknil.
Pač pa jih je razumel senjor Doux. Pritekel je k vratom in začel klicati policijo. Toda nihče se mu ni odzval. Čez četrt ure pa je vendarle zagledal policaja, ki je stal na ogalu. Poklical ga je k sebi.
»Straže so zagrozile mojemu natakarju s smrtjo,« je rekel, ko se je policist približal.^
»Kdo mu je zagrozil s smrtjo?« je vprašal policist.
»Tale tu,« je odgovoril senjor Doux in pokazal Moralesa. Morales ni ničesar rekel, toda njega je senjor Doux najbolj sovražil.
»Ali ste res zagrozili natakarju s smrtjo?« je vprašal policist.
»Ne. Niti na mar mi kaj takega ne pride. Ta bastard je zame pre;umazan, da bi mu sploh kaj rekel,« je rekel Morales.
»Si lahko mislim,« je odvrnil policist. »Kdo mu je torej grozil s smrtjo?« jc končno vprašal policist.
»Rekel sem mu, naj nikar ne prihaja preblizu vrat, ker bi mu utegnila z balkona pasti na glavo železna palica.« To je rekel nekdo izmed stružečih.
Senjor I)oux je stal še med vrati. Policist se je obrnil k njemu in dejal: »Nu, ste slišali, senjor, kako morete le kaj takega reči, ko vendar ni res?«
»Saj so tudi onega že napol ubili,« sc je branil Doux.
»Rajši se pobotajte z ljudmi,« je svetoval policaj, »potem se kaj takega ne bo več dogajalo.«
»Na, ta je pa lepa, človek tu niti varstva ni deležen,« je Doux jezno zakričal.
»Mir!« je rekel policaj glasno. »Sicer vas vzamem na stražnico. Nobene žalitve več!«
»Saj plačujem davke, potem smem vendar zahtevati ...«
»Kaj davki?« mu je segel policist v besedo. »Natakarji plačujejo tudi davke, prav tako kakor vi. Sedaj nam pa dajte mir. Sporazumite se z ljudmi in ne nadlegujte nas venomer.«
Medtem ko so se zunaj pogajali, je stal Madžar nekaj časa neodločno v kavarni. Zunaj se je zbralo precej ljudi, ki so bili vsi na strani natakarjev. In prav to je dalo pogum policaju, ki je bil tudi proletarec, Saj ni mogel vedeti, ali nima morda senjor Doux med nadzorniki dobrega prijatelja, ki bi se mu utegnil pritožiti, da je zanemaril dolžnost.
(Dalje prihodnjič.)
12 NAŠIH KRAJEV
Ljubljana
ftevel, plačaj vse sam!
Mestna občina ljubljanska je ustanovila leta 1909. mestno zastavljalnico. Rekli so, da bo nudila siromašnemu občinstvu pomoč, dajala jim bo kratkoročna posojila na vsakovrstne predmete in dragocenosti.
Mestna zastavljalnica naj bo torej humanitarni, dobrodelni zavod! Je potreben, vsaj je izplačala zastavljalcem tekom 25 let, kar obstoja, nad 103 inllijone dinarjev posojila. — Vodilni uradnik pravi, da obišče dnevno zastavljalnico do 180 strank, ki iščejo posojila, prinašajoč v zastavo svoje vrednosti, ki jih navadno težko po-greše.
Klijentelo Mestne zastavljalnice tvorijo revni ljudje. Kadar ne ve izhoda, pa ga naženejo težave, takrat pobere doma rjuhe, ki jih ima, kolo, ki ga rabi za službo, prstan, ki ga hrani od poroke ali pa uro od birme, pa zanese to v zastavljalnico, kjer dobi par kovačev na posodo.
Koristna funkcija pa, ki: jo opravlja Mestna zastavljalnica, je draga, zelo draga. — Zahteva od teh ljudi previsoke obresti, obresti, ki jih niti privatniki danes več ne zahtevajo .
Občinske uprave so smatrale doslej, da si morajo reveži to ustanovo sami vzdrževati, sami plačevati. — Za obrestni kapital so najeli pri Mestni hranilnici ljubljanski približno en milijon dinarjev posojila. To posojilo pa mora obrestovati mestna zastavljalnica po 7.21 odst., po 3 K odst. pa mora obrestovati zastavljalnica oni kapital, ki ga ima od mestne občine ljubljanske najetega.
Kakor pa morajo posetniki zastavljalnice obrestovati obratni kapital sami, tako morajo kriti tudi vse režijske stroške. Do leta 1930. je plačevala zastavljalnica za najete prostore v mestni hiši Din 120.000 letno, sedaj pa Din 60.000. Za obrestovanje izposojene glavnice mora Mestna zastavljalnica iztisniti iz zastavljalcev nad Din 90.000 letno. Še več, zastavljalci morajo prispevati na pristojbinah toliko, da plačuje zastavljalnica iz tekočih dohodkov vdovnino vdovi po uradniku, ki je bil včasih v zastavljalnici nameščen.
Skratka:	proračun	Mestne	zastavljal-
nice se dela po istih, prav po istih načelih, kot pa proračun Mestne klavnice ali pa
drugih produktivnih podjetij in ustanov!
— Zlepa ali zgrda: Dohodki ali izdaki morajo biti uravnovešeni.
Za to ravnovesje pa mora dobiti zastavljalnica od strank toliko denarja, da bodo krili vse stroške, ki jih zastavljalnica ima.
Kakšne pa so te pristojbine? Do 6. IV. 1934 je Mestna zastavljalnica zaračunavala za dana posojila 12 odst. obresti in za cenitev, skladnino, zavarovanja proti požaru, vlomu, ter za manipulacijo pa še posebej 4 odst. enkratno odpravnino. — Banska uprava pa je od tega dne dalje na pritožbo mestne občine določila obrestno mero na maksimalno 16 odst., odškodnino za režijo pa na maksimalno 2 odst. posojenega zneska. — Ta norma velja danes. — Povejte, ljudje božji, kdo si upa še danes terjati za posojilo 18 odst. obresti?
Seveda pa je mestna občina ljubljanska kljub temu polagala važnost na to, da ima Mestna zastavljalnica še vedno pridevek humanitarnega zavoda. Za to čast se je pravdala po ministrstvu, izgubila pravdo pred državnim svetom in pričakovati smejo zato oni, ki iščejo v Mestni zastavljalnici posojila, da bodo morali v letu 1936. odrajtati vsi skupaj še približno Din 16.500 za davke.
Pravijo namreč, da ima Mestna zastavljalnica pridobitni značaj in ne značaj humanitarnega zavoda.
Potem pa se čudijo nekateri, če tak siromak ne pride nikdar na čisto, če ga vedno tarejo in tlačijo dolgovi. Prinese v zastavljalnico zimsko suknjo, dobi nekaj kovačev, ne zmore pa vrniti posojila in ne plačati pristojbin. Za suknjo, ki je vredna 500 Din, dobi — če ima posebno srečo — Din 150, vrniti bi moral približno Din 165, pa gre suknja na prodaj, siromak je pa za Din 150 oddal Din 500 vredno suknjo. — Lahko si je potem olajšati vest, češ, zastavljalnica je le potuha za slabe gospodarje in gospodinje. Resnica pa je ravno nasprotna. Zastavljalnica je eminentno socialna koristna ustanova, ima pa svoj rai-son le, če so pristojbine tej svrlii primerne.
Prepričani smo, da se bo nehala praksa, delati proračune Mestne zastavljalnice po klavniškem kopitu.
Ali sl 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolZnostl
prinesel oljčno vejico iz Berlino v ljubljansko Kopitarjevo ulico, da se zdaj tako cedi blaženstva v družbi z nacdjonalnimi socijalisti, na katere je še pred par dnevi sipala ogenj in žveplo? Kadar jo bo spet grabila sveta jeza, naj se spomni oljčne vejice.
»Strankarstvo ruši narodne in državne temelje.« — Tako jadikuje »Kmetski list«, ki včasih zagovarja demokracijo, včasih pa brenka na take-le fašistične strune. Gospodje, povejte, kaj ste in kaj hočete. Naše mnenje je, da je nesreča v tem1, ker ne postoja možnost svobodnega razvoja političnih strank, na čemer so gospodje sami precej krivi, ker so svoj čas v vladi favorizirali samo pri-viligirano politično življenje. Sedaj vas ta politika tepe, tepe pa tudi vse ljudstvo. Kar za ušesa se primite. S fašističnimi gesli pa ne boste (ničesar opravili.
Ljotič ne mara biti fašist. Voditelj »Zbora«, Ljotič, je imel v Beogradu predavanje. Ljotič pozablja, da je fašizem skupno ime za vsa izrazito nacionalistična gibanja na svetu. Sicer. zakaj je propagiral v predavanju načelo voditelja in korporativizma? Ali ni to parola italijanskega fašizma? Vsa opravičevanja ne pomagajo nič. Ljotič je označen kot fašist in njegova politika je zapečatena. Lahko preplavi deželo s svojim listom; množic pa ne bo osvojil.
Italijanski vojaki se upirajo. Pariško časopisje poroča, da so se pešci v Lugo di Romagna. ki so imeli oditi v Abcsinijo uprli in demonstrirali proti vojni. Fašistična milica je upornike odvedla, prebivalstvo pa jo je napadalo in streljalo nanjo. Več oseb milice je bilo ubitih; policija je zaprla obenem več oseb.
Amnestija brez svobode. Uglednejši socialni demokrati, ki so bili v Avstriji na podlagi božične amnestije izpuščeni z ječ in koncentracijskih taborišč, so morali podpisati izjavo, da se bodo tekom petih let vsak teden javili na policiji. Sodružica Joch-manova in bivši dunajski župan so-drug Seitz, pa sploh nista aminesti-rana in je s. Seitz še nadalje ujetnik, čeprav je starček težko bolan.
35.000 služkinj brez službe. V
Nemčiji so morale vse služkinje, ki so bile zaposlene v židovskih rodbinah in obrtih, zapustiti službo, češ, da ni častno, da nemška služkinja služi židvski rodbini. Tako je odredil fašistični režim. Radovedni smo, kako se vjema z nemško častjo, da je 35.000 služkinj brez kruha? Not It.	i	t.it.. i.m
Španska vlada je ukinila cenzuro,
da omogoči svobodno izvedbo volitev, ki bodo 16. februarja.
Odvetnik dr. Fran Tekavčič. V Ljubljani je umrl v nedeljo, dne 5. t. m. odvetnik dr. Fran Tekavčič v 74. letu starosti. Pokojnika se delavstvo opravičeno spominja, ker je bil jako naklonjen delavskemu gibanju ter podpornik nekaterih delavskih ustanov. V pravnih stvareh je več let zastopal člane železničarske organizacije ter zaupnike strokovnih in političnih organizacij. V politiko se ni vmešaval, pač pa se
Volitve obratnih zaupnikov
Volitve obratnih zaupnikov
V tovarni klotov Hutter in drug je bilo oddanih 330 glasov. Rdeča lista je dobila 239 glasov in 5 mandatov, plava lista 74 glasov in 1 mandat.
V tovarni kovin J. Pengg je dobila rdeča lista 2 mandata in plava 1.
V mestni plinarni je dobila rdeča lista 2 mandata, bela pa 1.
V Splošni stavbeni družbi na Teznu je dobila rdeča lista 3 mandate, plava pa 2. Ta tovarna je bila vsa leta v plavih rokah.
Pri mestnem elektr. podjetju je dobila rdeča lista 1 mandat, bela pa 2. Te volitve so potekle v znamenju novega režima na občini.
V tovarni Doctor in drug so bile postavljen 3 liste, vendar sta bili dve listi raz-
je mnogo bavil z gledališčem ter opravljal v odvetniški zbornici razne funkcije. Posebno značilna je bila njegova poštena osebnost v odvetniški praksi. Naj počiva!
Pojasnilo. V članku o razmerah v ljubljanski splošni bolnici je bila izrečena splošna kritika zaradi nekega smrtnega slučaja. S tem pojasnjujemo, da otoringološki oddelek (ušesni) sploh ne prihaja v poštev v tem primeru.
veljavljeni, tako da je dobila rdeča lista vse mandate.
Pri »Štori« na Teznu je dobila rdeča lista 1 mandat, bela potom žreba tudi 1 mandat.
Pri »Teksti« na Teznu je dobila rdeča lista 2 mandata in plava 3. Isto stanje kot lansko leto.
Pri »Jugotekstilu« je dobila rdeča lista 5 mandatov, plava pa 1. Lansko leto je dobila vsaka lista po 3 mandate.
m
Zaupniški tečaj. V soboto, dne 11. januarja predavata s. Jelen o »socialni zaščiti« in s. Eržen o »praktičnem spisju«.
Pokojnine in upokojenci. Pod tem naslovom je »Jutro« nedavno izreklo željo, da naj bi se pokojnine izplačevale po nekakšnem vrstnem redu. Clankar ni konkretno navedel, po kakšnem vrstnem redu se naj nakazujejo pokojnine, ampak govori samo o potrebnih in nepotrebnih vpokojencih. Na vse to odgovarjam, da bi bilo edino pravilno, če se že ne more vsem upokojencem naenkrat nakazati pokojnine, da se uvede abecedni red, začenši z nakazovanjem en mesec pri A, drugi mesec pa pri Z in tako naprej. Potrebno bi tudi bilo, da bi finančna direkcija vsaj dva dni poprej objavila v časopisju, katere začetne črke pridejo na vrsto, da bi se prizadeti znali ravnati. — Upokojenec.
Iz Avstrije je bilo izgnanih preko Cmu-reka zopet petero kmečkih poslov, naših državljanov, ki so že po več let služili pri raznih štajerskih kmetih onkraj Mure.
Letniki 1915 in 1916 se naj zanimajo, če so že vpisani v volilne imenike, ki se te dni popravljajo in dopolnjujejo pri mestnem poglavarstvu. Tudi starejšim volilcem priporočamo, da se zanimajo, če so v redu vnešeni v volilne imenike.
Šmarnico ie prodajal nek okoliški vinogradnik v svojem skrivališču v Mlinski ulici 44. Javni organi so mu je zaplenili še sod s 250 I in ga prijavili sodniji.
Bolnišnico bodo razširili na ta način, da bodo spomladi prizidali nov paviljon. V njem bo nameščen dermatološki oddelek za težje venerične bolezni in opazovalnica. Dosedanji prostori za spolne bolezni že davno več ne zadoščajo in ne odgovarjajo, ker se nahajajo v isti zgradbi, kjer so tudi drugi bolniki.
Mariborsko gledališče. Sobota, 11. januarja ob 20. uri: »Vest«. Red C. Znižane cene. Zadnjič. — Nedelja, 12. januarja ob 15. uri: »Majda«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Beneška noč«. Globoko znižane cene. — Zadnjič.
Celje
Redukcijo plač nameščencem tvrd . »Jugoles« od Din 400 do Din 700 od mesene plače opravičuje ravnateljstvo s poslec! cami sankcij, ki jih občuti tudi ta naša le na' industrija... Vsi delavci in vsi nam ščenci pridejo prej ali slej na vrsto, či manj bo organiziranega proletarijata — te več bo sličnih klofut.
Delavski azil in sirotnišnico bomo še I tos zidali, če bodo višje inštance šle obči tako na roko, kakor pričakujemo.
Odpiralni in zapiralni čas v bivši oko ški občini je glasom naredbe Združenja t govcev v Celju s 1. januarjem 1936 en: onemu, ki je že nad 15 let uveljavljen v m., stu Celju, t. j.: od pol 8. do pol 1. in od 2. t. 6. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih i moralo biti vse trgovine brez razlike zaprt Pozivamo vse konzumente, posebno člai svobodnih strokovnih organizacij in njihov družine, da se rade volje prilagodijo tem ni vim razmeram in pravočasno krijejo svo potrebe. Tovarišem nameščencem', ki so po SPNJ Celje tako vztrajno vodili dolgo vrst -let boj do končne zmage, naše iskrene č; stitke.
Vlom v celjsko elektrarno, ki se je i:
vršil pred par meseci, še ni pojasnjen.
Hrastnik
Važno predavanje. Delavstvo se opoza. -ja na predavanje, ki se bo vršilo v nedelj dne 12. t. m. s pričetkom ob 10. uri dopo dne v dvorani »Konzumnega društva rudai -jev«. Predavala bosta ss. dr. Reismun i i Eržen o socialni zakonodaji, pomenu stro kovne organizacije in -delavskega tiska. De lavke in delavci, pridite v čim večjem števil Še nekaj o okoliščinah strašne nesreče sodr. Vika Smoliča
Nihče ni slutil, da bo v prvih urah n, stopajočega novega leta po naši sajasti do lini pretresla prva žalostna novica, da usodne noči postal naš s. Viko Smolič žrtev dela! Vse je s strahom poslušalo ia kar ni moglo verjeti tej žalostni resnic
S. Viko	Smolič	je dopolnil	22	let. Tu<
oče mu je	smrtno	ponesrečil	I.	1925. pri
rudniku. S. Viko se je vrnil od vojako septembra 1935 in ponovno stopil v služb > meseca oktobra kot pretezač (tialagalec Opravljal je delo v jašku na tretjem pomožnem horicontu, kjer je nalagal vozičk na dvigalo. Ko je okrog %4. ure zjutr pripeljal nov voziček premoga in misle da dvigalo že stoji na svojem mestu, U pognal voziček na	dvigalo —	v	praznino.
Ker zapora	ni bila	v redu. S	polnim vo-
zičkom je s. Viko strmoglavil 30 m glo boko na četrti horicont in s strašnimi poškodbami na glavi in po telesu obležal takoj mrtev!
Pokojni s. Viko je bil zelo iskren n zvest pripadnik delavskega gibanja, udejstvoval se je zlasti na kulturnem polji:. Bil je soustanovitelj »Počitniškega doma; na Mrzlici, član »Prijatelja Prirode« in za-drugar. Podpiral je delavski tisk, povsoo smo ga videli kot zavednega in značajneg < sodruga. Njegova zadnja pot je pričala kako priljubljen, kako spoštovan je bil, saj ga je spremljala ogromna množica delav stva, tako iz rudnika, steklarne, kemičr tovarne in rudajev iz Trbovelj. V sprevod 1 so nosili številne vence, med njimi vene svežih rdečih nageljev sodrugov bivšo »Svobode« in sedanjega Kolesarskega dro štva, krasen venec steklarjev in vence, 1 so mu jih poklonili številni prijatelji.
S. V. Smolič je postal žrtev nezados: nih varnostnih naprav pri dvigalu. Ako 11 bile zapore avtomatično urejene, bi se L nesreča ne pripetila.
Dalje, ako bi bila na dotičnem mest zaposlena dva pretezača, kakor je bilo t pred zadnjimi redukcijami, bi se to tuco ne zgodilo. Doznavarno, da je podobna nesreča pretila že nekaterim pri tem del1.: zaposlenim, ki so se le s težavo rešiL Predpisi so tako strogi, da bi mogli dvig niti na eni tretjini zaposleni največ 120 vozičkov, nikakor pa ne, kakor se to obi čajno dogaja, 200 in več! V tem je vs,-opasnost. Delavstvo odločno in upravičeno zahteva, da se na istem mestu zapos!> zoipet dva pretezača, namesti zadostno varnostne naprave ter preneha s priganja-štvom. Rudarsko oblast pa pozivamo, da poišče krivce in jih pokliče na odgovornost! Kajti pred leti so take avtomatične varnostne naprave pri dvigalu že obstojale, pozneje so jih pa popolnoma opustili. Opravičeno so padale ogorčene besede iz ust govornikov ob odprtem grobu na račun težkega kapitala, ki zna zaključiti bilance z aktivo, deliti visoke dividende in na grade, pozablja pa na varnost delavca, ki dviga to bogastvo, in ga zaščititi pri ujego-vemi težkem odgovornem delu, da ne bi svoj bori košček kruha moral plačati s svojim življenjem.
Novi obratni zaupniki. V kemični tovarni d. d. v Hrastniku smo imeli volitve obratnih zaupnikov dne 6. januarja. Delavstvo si je izvolilo pet zaupnikov in pet namestnikov z liste SDSZJ. Protiliste sploh ni bilo. Zavedno delavstvo se je toliko časa borilo, da je vse propadlo, kar je bilo za delavski strokovni pokret škodljivo. Funkcionarji SDSZJ so se trudili, da so spravili vse delavstvo v strokovno organizacijo. kateri lahko zaupa, da bo branila priborjene pravice in nadaljevala boj za izboljšanje gmotnega položaja vsega delavstva. Zato me je razveselilo, da mi je delavstvo izkazalo pri teli volitvah _svoje zaupanje kot članu organizacije SDSZJ, ki ji pripadam že od leta 1925. Želim tudi v bodoče delati v prid naše delavske skupnosti in se zahvaljujem za zaupnico, dasi sem iz tehtnih razlogov kandidaturo odklonil. Prepričan sem pa. da bodo novoizvo-
Ukinite carine prost izvoz svinčene rude!
°9roSen Je obstoj naiega delavstva
Mežica, v januarju 1936.
nas se rado povdarja, da je naša carinska politika zgrajena na principu zaščite domau; industrije. Pobližje o tej stvari vsaj delavstvu ni ničesar znano, ker se o teh zadevah razpravlja za zaprtimi vrati, v' parlamentu pa še nismo slišali jasne besede o tem tako važnem vprašanju.
Če že govorimo o zaščiti naše industrije, potem je potrebno pri tem upoštevati tudi težnje delavstva, da ta zaščita ne bo enostranska, da ne bo samo večala dobičkov, ampak tudi zagotovila delavstvu delo in zaslužek.
Naša carinska politika bi morala predvsem preprečiti, da bi kdo izvažal iz naše države rudo. Zlasti velja to za rudo, katero lahko doma pretopimo, predelamo in kot Polfabrikat nudimo inozemstvu na prodaj.
Mežiška svinčena družba n. pr. ima velike lastne topilniške naprave, pri katerih je zaposlenih mnogo delavcev in delavk.
• oda kaj vidimo? Namestil, da bi bile te naprave stalno v obratu, delo počiva, ali pa Ka omejujejo na vse mogoče načine, dočim se dnevno izvaža od 20 do 30 vagonov svinčene rude.
Posledice takega kratkovidnega gospodarstva ne morejo izostati, ako država ne oo napravila reda.
Količine doslej izvožene svinčene rtide so tako ogromne, da bi bila topilnica zaposlena leta in leta, ako bi rudo topili dotna.
Izvoz svinčene rude v nepredelanem stanju ima kot prvo posledico prekomerno črpanje zemeljskih zalog. Rudnik bo mnogo poprej izčrpan kot pa bi bil, ako bi rudo izvažali pretopljeno. Tako izkoriščanje zemeljskega bogastva je torej lahko samo v interesu družbe, nikakor pa ne v interesu narodnega gospodastva in delavstva.-
Kaj pa naj začne okroglo 700 delavcev s svojimi družinami vred, ako bodo zaloge svinčene rude pošle? Kaj naj počne prebivalstvo Mežiške doline, ki je v mno-gočem odvisno od prosperitete svinčenega rudnika? Ali ni že udarec, ki je zadel prebivalstvo Prevalj in okolice z ustavitvijo leškega premogovnika dovolj težak? Ali so morda zaloge svinčene rude neizčrpne, da merodajni faktorji mirno trpijo pospešen izvoz rude v nepredelanem stanju?
1'rdi se celo, da izvoz rude v nepredelanem stanju ne podleže carini, izvoz pretopljene rude pa in da je v tem slučaju izvozna carina zelo visoka.
Radi bi vedeli, kako merodajni lahko opravičijo takšno carinsko politiko. Delavstvo in tudi naše narodno gospodarstvo ima od nje očitno škodo, dobiček pa kapitalisti. ki zkoriščajo naše zemeljske zaklade čez normalno mero.
Menda ni treba še posebej opozoriti na to, da je sprememba naše carinske politike nujno potrebna, potrebna v praven, da bodo zaščiteni interesi narodnega gospodarstva in delavstva.
Maribor
Delavski pravni svetovalec
Odpoved službe.
Zabukovca.
1 jeni zaupniki tudi izvrševali svoje dolžnosti. Samo eno je, da ostanete vsi združeni in solidarni v svoji organizaciji, da nas ne bo vsaka sapa ali demagogija naših nasprotnikov zmedla. Skupno se hočemo boriti za naše pravice, pozabiti pa ne smemo a orožje, s katerim se bomo branili, t. j. aš branitelj in svetovalec »Delavska Politika«, katera mora prodreti v sleherno delavsko stanovanje, da bo zbudila še tiste, ki še ne poznajo tega našega svetovalca in obojevnika za pravico in resnico, ki jo koče doseči delavno ljudstvo.
Naj bo ta moja beseda vsem čitateljem in naročnikom v opomin in spodbudo v novem letu, da bomo v tem letu pridobili še več naročnikov našemu prijatelju in svetovalcu »Delavski Politiki«. Vsem pa kličem: Naj živi socializem, naš cilji
J. Oberčkal.
Trbovlje
Kako znajo kapitalisti gospodariti
Že večkrat je »Delavska Politika« po-edala in pokazala, kako so obdavčeni gospodarski krogi v primeri z malim kmetom, delavcem in obrtnikom. Vzemimo samo Trboveljsko premogokopno družbo in trboveljsko občino. Leta 1929 je TPD še plačevala 95 odst. vseh občinskih doklad na trboveljski občini, ostalih 5 odst. pa kmetje, delavci in obrtniki. V času diktature je pa 'IPD uspelo pri davčni upravi, da je izposlovala znižanje davčne osnove tako občutno, da je leta 1935. plačala le še 42 odst. vseh občinskih doklad, ostalih 58 odst. pa delavci, kmetje in obrtniki.
Kakšna razlika, razmišljajte vsi tisti, i se čudite, zakaj je kriza pri- delavcih, kmetih in obrtnikih. Velepodjetja po našem mnenju pri taki davčni politiki ne morejo občutiti krize. Tu in tam se kateri, ki po-Irobno ne zasleduje celega poteka, oglasi n pravi, včasih je bilo pa drugače. Tudi ni vemo. da je bilo takrat drugače, ko je bila svoboda govora, svoboda tiska in je >u in tam uspelo delavski delegaciji izbolj-ati mizerni položaj delavstva.
Sedaj pa preidimo na drugo, za konzu-nente nič manj važno zadevo:	Nabavo
premoga pri TPD.
Leta 1922. je bil z ministrsko odredbo uzakonjen in ustanovljen Pokrajinski pokojninski sklad za rudarje v Ljubljani. Sta-oupokojenci, ki so bili upokojeni pred le-*oni 1926, so dobivali iz tega fonda do-dade. V ta pokrajinski pokojninski sklad
0 plačevali vsi rudarski podjetniki v Dravski banovini od vsake prodane tone iremoga Din 5. Leta 1935. pa je rudarskim podjetnikom v Dravski banovini uspelo, da :e bil z ministrsko odredbo ukinjen pokra-'inski pokojninski sklad že julija meseca,
si staroupokojenci pa bi naj dobivali doklade od »sanirane« bratovske skladnice.
Kljub temu, da je bil ta sklad ukinjen, se je pa še zadnje čase opažalo iz raznih računov v Hrastniku kakor tudi drugod, da TPD še vedno pobira Din 5 davek na vredarto tono za pokrajinski pokojninski klad. Če se ta davek pobira v vseh slu-ajih, ne moremo trditi, ako pa se pobira, totem bo TPD nabrala milijonske vsote :ta svoje delničarje, katerih večina živi v uiozemstvu. Da se pa to prepreči, prosimo udarsko glavarstvo kot nadzorno oblast, !a izterja ves naknadno nabrani denar od TPD in ga da glavni bratovski skladnici, katera mora izplačevati pokojnine staro-tpokojeucem po ukinitvi pokrajinskega pokojninskega sklada za rudarje. Kako postopajo druga rudarska podjetja v Dravski banovini glede tega sklada, nam ni znano, ;kušali pa bomo tudi tam dognati, kako se postopa.
lagorje ob Savi
Volilni boj
Volilna borba za osvojitev občine se je pri nas pričela z vso intenzivnostjo. Samo 10 je škoda, da se na bojnem polju srečavata samo dve skupini, in to lista Delovnega ljudstva, na kateri je združeno vse delavstvo, kmetje in del obrtnikov. Nosilec te liste je sodr. J. Arh in je bila kot prva vložena v torek, dne 7. t. m. pri sodišču. Druga lista pa je naših slovenskih radikalov (jeruzalemcev) ali nekdanjih klerikalcev. Manjka samo naših slavnih jenesar-iev, kateri so od zmage pri zadnjih občinskih volitvah tako navdušeni, da sedaj niti ne marajo liste postaviti.
Pozdraviti je treba, da gre pri teh volitvah naše delavstvo po tolikih letih razdora zopet enkrat složno v volilni boj. Poznamo sicer ustroj naše občine, ki je po večini kmetska, a vendar so na delavski listi tudi možje iz kmetskega stanu, ki bodo v zvezi z ostalimi lahko jamčili za pravilno usmerjenje občinske politike.
Najžalostnejše je vprašanje oskrbe naših brezposelnih. Demokrati na občini nimajo nič denarja, sedanji predstavniki režima pa pravijo, da bodo še le potem even-tuelno za brezposelne kaj dali, če jih bodo brezposelni pridno volili. Vendar upamo, da imajo naši brezposelni dovolj šole iz prejšnjega režima, da na ta liin ne bodo s Ih
Zato je parola vsega delovnega ljud-stva, da bo dne 19. jan. t. 1. volilo vse enotno listo »Delovnega ljudstva«, katere nosilec je sodrug J. Arh.
Moste pri Ljubljani
Občni zbor zadruge »Delavski dom« v .Mostah. V nedeljo, dne 26. januarja 1936 ob uri dopoldne se bo vršil občni zbor zadruge »Delavski dom« v Mostah, v prostorih podružnice SMRJ Moste (gostilna Lassan),
1 nevni red: L Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Sklepanje o nadaljnjem poslovanju, .3. Volitev novega odbora. 4. Razno. — če ob napovedani uri, t. j. ob 9. uri dopoldne, ne bo za sklepčnost občnega zbora po pravilih določenega števila zadružnikov, se v smislu pravil vrši uro pozneje drugi občni
zbor, ki bo sklepčen pri vsakem številu udeleženih članov. Zadružniki, pridite vsi na občni zbor naše delavske zadruge. Družnost. Načelstvo in nadzorstvo.
Kranj
Pred volitvami obratnih zaupnikov.
Pretečeni teden je svobodna strokovna organizacija sklicala za posamezna podjetja sestanke, na katerih so zaupniki poročali o delu v preteklem letu. Formalno so se sestavili tudi sporazumno z delavstvom nove kandidatne liste za bližajoče volitve.
Iz poročil zaupnikov smo mogli posneti, da so v pretečeni funkcijski dobi nepristransko in vestno vršili svojo dolžnost. Nešteto intervencij so izvršili. Da ni bilo vedno uspeha, kakršnega bi bilo želeti, niso bili krivi obratni zaupniki. Nasprotniki so naše zaupnike tudi v preteklem letu obrekovali in denuncirali. Najbolj žalostno in nesramno pa je to, da so bili na čelu klevetniške grupe tisti, katerim so naši zaupniki v kritičnih trenutkih priskočili rade-volje na pomoč. Sploh pa je zdaj tista letna doba, ko se zbudijo naši nasprotniki k življenju. Krščanski socialci so sklicali v nedeljo, dne 5. t. m. shod, ki je bil posvečen volitvam obratnih zaupnikov. Prvi j govornik (Žužek) je v glavnem napadal 1 samo marksizem in s tem tudi najbolj zadovoljil svoje ožje pristaše. Drugi govornik (Lombardo) pa je po stari taktiki nastopil »revolucionarno«. Izjavil je, da se j že sramuje priti v Kranj, ker se delavstvo I ne zdrami in ker ni prave delavske zavesti.
Čudno, kaj ne?! V Škofji Loki so se pa ob 1 priliki stavke v tovarni »Šešir« delavci sramovali, ker so bili gospodje tako čudni.
Tu, gospodje, bi se dalo govoriti o tem', kdo je zaveden ali nezaveden. Zadnje čase se krščanski socialci tudi zelo radi pritožujejo, češ, kako jih klerikalci preganjajo in zatirajo; da jim bodo v »Ljudskem domu« odpovedali prostore itd. Ti spori so le pesek v oči. Gospodje bodo s klerikalci korakali v eni vrsti, kar bo pokazal vsak javen nastop. — V roke so nam prišli tudi letaki krščanskih socialcev, ki so jih natisnili lansko leto pred volitvami obratnih zaupnikov, in sicer v dvojni obliki: za »Ju-gočeško« in za »Jugobruno«. Na letakih omenjajo, da so zbrali za kandidate nesebične in požrtvovalne ljudi. — »katerim bo tjajvišji zakon dobrobit delavstva«. In v »Jugočeški«, kjer so dobili 6 zaupnikov, so bili izvoljeni res samo »nesebični« ljudje in »požrtvovalni« zaupniki. Iz gole »nesebičnosti« niso hoteli ali upali vršiti intervencij niti za svoje pristaše. V »Jugo-bruni« pa so žal lansko leto v prepričanju, da kandidirajo samo »nesebične« ljudi, segli po mladoletnih in marksistih ter tako ostali vsled razveljavljene liste brez zaupnikov. Kar se pa tiče narodnih socialistov, ima jo pa skrbi, kako izpolniti kandidatne liste. Po polomu JNS režima ni več tako nobel kandidirati pod njihovo firmo. »Sad« njihovega dela si delavstvo lahko ogleda — zaupnike v »Inteksu«, kjer jih je lansko leto podjetje samo postavilo in so idejni pristaši narodnih. Nas naj pa ne moti manever s strani krščanskih in narodnih, ampak volimo obratne zaupnike, kateri imajo poleg nesebičnega dela še višji cilj: izbojevali delavstvu pravice, kakršne jim po naravnih zakonih pripadajo.
Za novo leto zastonj dele v traiikah novo klerikalno »delavsko« glasilo. Pravijo, da je to list nove klerikalne »delavske« organizacije. Ubogi člani morajo gotovo plačevati svisoke prispevke, da lahko zastonj delijo svoj časopis. To pa je najbrž tudi edina podpora brezposelnim, ki jo bo lahko nudila nova organizacija.
Kamnik
Delavstvo kamniškega okoliša ob novem letu
Iz našega sreza je tako malo vesti v »Delavski Politik«, da bi nepodučen človek mislil, da pri nas ni zavednega delavstva ali pa, da se mu tako dobro godi, da v svoji sreči in svojem blagostanju pozablja na vse. To me je napotilo, da napišem par vrstic, dasi nevajen takega posla.
Kot povsod, se tudi pri nas vrši trdi boj revnega, zatiranega delavca pro: i kapitalistu in izkoriščevalcu.
Kot je bilo že v časopisih javljeno, so delavci Bonačeve tovarne na Količevem pri Domžalah bojevali hud boj za izboljšanje svojega položaja, imeli so tudi večtedensko stavko pod vodstvom Jugoslovanske strokovne zveze, z izidom katere pa delavstvo baje ni preveč zadovoljno, ker podjetnik še danes ni sprejel vsega delavstva nazaj v delo in tudi v drugih ozirih delavstvu ni ugodeno.
Vodstvo tovarne »Titan« pri Kamniku se je dolgo upiralo volitvam obratnih zaupnikov, tako da je bilo delavstvo nad pet let brez svojih zakonitih zaupnikov, letos pa jih bo delavstvo zopet izvolilo, ker je vstalo iz večletnega spanja, se organiziralo v strokovnih organizacijah, in sicer zavedno delavstvo v »Savezu metalskih radnika Jugoslavije«, ono delavstvo, ki pa še ne pojmuje pravilno svojega težkega položaja, pa pri krščanskih, ne vemo pa ali pri zelenili ali belih. Razveseljivo pa je dejstvo, da je čimdalje več delavstva, ki zna misliti z lastnimi možgani in ve, da bo prišlo le tedaj do izboljšanja svojega položaja, kadar si bo izboljšanje priborilo samo.
(Dalje prihodnjič.)
GriŽG
Posnemajte. Neimenovani iz Griž je daroval za tiskovni sklad Din 10.—. Iskrena hvala!
Velenje
Zaupniški tečaj. Da velenjski rudarji ne zaostajajo z željo po izobrazbi za drugimi večjimi rudarskimi centri* to zopet nazorno dokazuje veliki obisk na žaupniškem tečaju, ; ki se vrši v dvorani hotela Rak. Obisk je
Vprašanje: Služba mi je bila odpovedana zaradi pomanjkanja dela na 14 dni. Jaz sem pa prepričan, da mi je bila služba odpovedana zato, ker sem bil v zadnjem času večkrat bolan. Ali je ta odpoved veljavna, ker je v kolektivni pogodbi rečeno, da naj se delavci zaposljujejo po možnosti izmenično, ako je podjetje primorano obratovati v zmanjšanem obsegu.
povsem zadovoljiv, posebno, če pomislimo, da mnogi rudarji hodijo čez tričetrt ure do ene ure daleč. Tudi tukaj se vrši tečaj po istem programu kakor se je vršil po ostalih j rudnikih. Je skrbno izbran in nudi delavcu vse osnovne nauke, ki jih v vsakdanjem življenju najbolj rabi. V nedeljo, dne 12. t. m* se bo vršilo predavanje o »nastanku premoga« ob 9. uri dopoldne v isti dvorani, kjer se vrši zaupniški tečaj. Udeležite se predavanja polnoštevilno, ker je posebno za rudarje zanimivo.
Mežica
Za tiskovni sklad je nabral ob piliki zadnjega predavanja s. Šahntan Din 22.—. Najlepša hvala njemu in vsem darovalcem! Naj bi našel obilo posnemovalcev!
Fala
Predavanje. IJodružnica Saveza meial-skih radnika sklicuje za nedeljo, dne j2. januarja t. 1. s pričetkom ob 14. uri v gostilni g. Grahorja važno predavanje o pomenu strokovne organizacije in delavskega tuka ter socialni zakonodaji. Predavala bosta ss. dr. Jelenc in Jelen. Delavci, udeležite se predavanja in pripeljite tudi žene s seboj.
Ptuj
Po daljšem bolehanju je dne 6. t. m* umrl v tukajšnji bolnici s. Plavšek v starosti 64 let. Imenovani je bil od mladosti zaposlen v tovarni usnja Pirih. Kot bivši član, zadružnik in strokovničar je bil vedno zvest delavskemu gibanju. Lepa udeležba pri pogrebu, ki so se ga udeležili zastopniki raznih organizacij, priča o njegovi priljubljenosti. Naj mu bode zemljica lahka, preostalim pa naše iskreno sožalje.
Vprašajte solnce! lak odgovor je baje dobil nek delavec pri nekem podjetju, ko je vprašal radi dela. Tako torej, ne dela in ne podpore. Skoraj bo mesec, odkar so bile prve knjige odpuščenih delavcev iz »Pe-tovie« predložene »Borzi dela« v Mariboru, deloma osebno, deloma pa potom mestnega urada v Ptuju, pa še do danes ni nazaj ne knjig ne pol, uboga para pa čaka in čaka...
Brezposelnost narašča. Za praznike so bili po večini vsi obdarovani s kurivom, čevlji in z moko. Zdaj so dobili delo spet le v mesto pristojni, pa upamo, da tudi ostali pridejo na vrsto.
Odgovor: Odpoved službe je veljavna. V kolektivni pogodbi ni rečeno, da mora v slučaju zmanjšanega obratovanja podjetje delavce zaposlovati izmenično. Rečeno je le, da bo to podjetje delalo po možnosti. V smislu zakona o obrtih velja za Vas 14 dnevna odpoved, katere se je podjetje sedaj poslu-žilo in je ta odpoved popolnoma veljavna.
Št. ifj v Slev. goricah
Za občinske volitve, ki bodo v nedeljo, dne 19. t. m., je poleg oficijelne režimske liste postavljena tudi delavsko-kmetska lista (nosilec g. Rudolf Hamer, trgovec). Na tej listi kandidirajo nekateri delavci, ki. so pa prevzeli kandidaturo na svojo odgovornost, na podlagi lokalnega sporazuma in ne morda kakšnega širšega dogovora. Tudi šentiljske občinske volitve stoje v znamenju neurejenega političnega življenja. Skrajni čas bi bil, da dobimo zakone, ki bi omogočili formiranje strank in normalno funkcioniranje političnih gibanj.
Studenci pri Mariboru
Avtomobilska nesreča. Minulo sredo je osebni avtomobil tovarnarja Ehrlicha, v katerem se je nahajal lastnik, dalje Anton Pesek, sin gostilničarja v Radvanju in Katarina Klančkova, žena gostilničarja, zdrsnil po strmem obrežju v Studencih. K sreči se je avtomobil zaletel v neko leseno uto in obstal, kar je rešilo potnikom življenje. Za-dobili so razmeroma lahke poškodbe. Avtomobil je razbit.
Občinski urad razglaša, da je taksa za kolesa letos ukinjena. Pač pa je trebu v prijavo prilepiti kolek Din 5,— in se s knjižico javiti do 31. januarja v obč. uradu. Isto velja za fijakarske vozove, ki pa plačajo kolek za Din 25. Ker do 1. aprila 1936 ostane uradovanje za Radvanje še neizpremenjeno, se naj javijo tudi vsi kolesarji iz Radvanja! — Istočasno prosi občinska uprava vse hišne posestnike in upravitelje, da vsaj do 15. januarja vrnejo nabiralne pole »Pomožne akcije«, če še tega niso storili.
JOSIP ŠKOF
MARiBOR
VETRINJSKA UL. 22
Soboslikar, črkoslikar, ličar in pleskar. — Moderno slikanje z moderno napravo.
Cene nizke! Postrežba prvovrstna;?
III
Tivarobleke
Rabite obleko za delo?
Pri nas jo dobite za .
Din 140
Potrebna Vara je praznična obleka?
Pri nas jo dobite za...................Din	240'—
Seveda tudi brez kape ne morete biti!
Imamo veliko izbiro po ceni .	.	.	Din 12'—
Zima je! Potrebna je zimska suknja!
Zopet Vas mi najboljše postrežemo . Din 320'— Kratka suknja stane pa samo .	.	.	Din 140'—
Dežuje! Zopetsmo mi,ki Vas najboljše poslužimo!
Naši nepremočljivi hubertusi po .	.	Din	320—
Vaša soproga potrebuje nov plašč.
Naši plašči za dame so naš ponos!
Dobite ga že za........................Din	290—
Posetite nas brezobvezno,
in našli bodete nekaj tudi za Vas!
Til
hi
Z* konzorcij Izdaja m urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, a. d. t Maribora, predstarltel) Josip Ošlak v Mariboru.