Št* 4:4 ;Mž&a?i33»©2?, dls^e 3. novembra l&£Os Tečaj LX1Y jLtnaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in. za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo S K, za drage izvenavstrljske BeSftla 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje KatoL askovnega društva" dobivajo Ust brez posebne naročnine* Posamezni Usti stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta fitev, 5. — Bokopisi se ne vračajo, <— Upravništvo: Koroške cesta štev. 5, vsprejetna naročnino, inserate in reklamacije, ga inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkraf 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglaso primeren popust, InssraM se sprejemaj - do srede zjutraj. ¡— No« zaprte reklamacije so poštnine proste. List ljudstvu v pouktin zabavo j» Zaupni shod v Mariboru. Preteeeno nedeljo, dne 30. oktobra, so se zbrali zaupniki Vseslovenske ljudske stranke, pred vsem seveda udje Kmečke zveze, iz celega Slovenskega Stajerja v Mariboru, da sprejmejo natančno poročilo o pogajanjih in vladnih predlogih za delamožnost štajerskega deželnega zbora. Vsi govorniki so izražali svoje prepričanje, da je Slovenski klub štajerskih deželnih poslancev ravnal popolnoma pravilno, ko je odklonil vladne predloge kot nezadostne in nesprejemljive. Na gospodarskem polju se vlada in Nemci sploh nočejo poboljšati v svojem nastopanju proti Slovencem, na Šolskem polju pa je bila ponudba samo enega zastopnika Slovencev v deželnem šolskem svetu, ki pa bi niti z vladnimi udi ne imel večine, kratkomalo nezadovoljiva. Med velikim navdušenjem se je od vseh govornikov naročalo poslancem, naj vstrajajo v obstrukciji, dokler Nemci in vlada ne bodo začeli upoštevati Slovencev in njihovih upravičenih zahtev. Govorili so: dež. glavarja namestnik, dr. Jan-kovič iz Kozjega, odvetnik dr* Leskovar iz Maribora, ¡vikar Preglej iz Konjic, poslanec Novak iz Slovenske Bistrice, poslanec Vrečko iz Ponikve, profesor Majcen iz Krčevine, tajnik Kramberger iz St, Lenarta iv Slov, gor., posestnik MeŠko iz PolenŠaka, posestnik Kumer iz Smartina pri Vurbergu in poslanec dr, Korošec, Predsedoval je shodu ter večkrat posegel v razpravo predsednik Kmečke zveze, državni in. deželni poslanec RoŠkar. Soglasno se je po dveinpolurni razpravi sprejela naslednja resolucija: Shod slovenskih zaupnikov iz Spodnjega Stajerja, zbran dne 30. oktobra v Mariboru, odločno zavrača vse napade na slovenske poslance zaradi njih taktike v deželni zijornici kot popolnoma neosnovane ter izjavlja, da so se ii poslanci po vsej pravici postavili samo v bran zoper neprimerno zapostavljanje Slovencev, ki se kaže n. pr. v tem, da od 20mili-jonskih izdatkov za človekoljubne, zdraviliŠČne, narodnogospodarske in deželno-upravne potrebe ne pride niti 1 milijon na Slovenski Stajer; da v deželnem šolskem svetu ni nobenega zastopnika slovenskega ljudstva; da si Nemci vzdržujejo s skupnim denarjem nad 20 meščanskih Šol, a Slovencem ne dovolijo nobene; da je med deželnimi uradniki komaj 4% Slovencev; da na 8 spodnještajerskih zdraviliščnih zavodih ni pripuščen noben Slovenec kot zdravnik; da se dobava za deželne zavode oddaja edino-le Nemcem itd. itd.. Stoječ na načelnem stališču, da si naj svoje kulturne in gospodarske zadeve vsak narod sam upravlja, vzame zaupni shod poročilo deželnih poslancev z odobravanjem na znanje ter jim izreka glede dosedanjega postopanja popolno zaupanje. Vse proti kmetu. Tudi starim ljudem se bo težko spominjati, da bi bilo v javnosti kedaj toliko sovraštva proti kmečkemu prebivalstvu in tako odkrito izraženega kakor ravno zadnji čas. Ne le, da se ponavljajo v vseh liberalnih in socialno-demokraških taborih stara raz-žaljenja, da je kmečki stan nerazsodna masa, da nima nobenega smisla za napredek, ampak vsa silna strast nasprotstva se izliva sedaj v nov klic: Kmet je kriv današnje draginje, kmet nas odira s svojimi pridelki!, Narodno-gospodarska politika, ki so jo zasledovali poslanci kmečkega prebivalstva v zadnjih letih, je res povzročila, da so se cene poljedelskim pridelkom nekoliko dvignile. To zvišanje pa so porabili medkupci in oni, ki že potom obrtain trgovstva spravljajo kmečke pridelke na svetovni trg, v Špekulacijo za svoj lastni žep. Neprimerno in neopravičeno so povišali cene vsem predmetom, koje so dobili s kmetov v prvotni ali pa predelani obliki. Tukaj tiči pravi vzrok draginje! Kmet pri nekaterih pridelkih komaj pri sedanjih cenah pride na pridelovalne stroške, pri mnogih pridelkih pa Še vedno dela z izgubo. Njemu se ne more in ne sme očitati, da odira druge stanove s cenami svojih pridelkov, da je on kriv sedanje draginje! Toda nasprolstvo ne vpraša za to, ali ima ali nima zadostnih razlogov. Draginja je samo povod, da si daje politika starih kmečkih nasprotnikov, liberalcev in socialnih demokratov, drugo obleko. Kje je liberalec, kje socialdemokrat doma? V mestih in tovarnah. Med kmete ne moreta prav prodreti, ker je mišljenje kmetov v verskih in gospodarskih rečeh, pri nas tudi narodnih, popolnoma različno od mišljenja v mestih in okoli tovarn. Kmet je resen in veren, meščan domišljav in neveren; kmet prideluje, meščan zavživa. Prav je prišla sedaj liberalnim in socialno-demokraškim strankam draginja, kajti sedaj lahko enkrat pod to krinko dajejo izraza svoji politični mrž-nji do kmečkega prebivalstva. Živina in žito ie sedanjemu svetu predrago. Da je obleka tudi dra^a, o tem noče nihče govoriti. Da so vsa uvožena živila dražja, o tem se molči. Nihče noče govoriti o tem, kako se draži železo, les, premog. Kako je postalo vse delo pri kmetu, obrtniku in trgovcu dražje. Molči se tudi o tem, kako mnogo dražje si plačuje dandanes država in dežela svoje uradnike. Le kmetova živina in kmetovo žito je predrago. Meje se naj odpro na stežaj za živino in žito, tako zahtevajo kriče kmetovi nasprotniki. Počasi, gospoda! Avstro-Ogrska ima 18 milijonov govedi, 13 milijonov svinj, 17 milijonov ovao in koz. In 14 milijonov ljudi se peča in živi od živinoreje. To vse se naj uniči ? Vse kmečko prebivalstvo naj robuje drugim slojem ? Kar pridela Avstro-Ogrska na žitu, je naravnost velikansko. Leta 1900 je znašala cena naše žetve nič manj nego poldrugo milijardo kron. Poldruga milijarda, to je vrednost, kakoršne nima pokazati v Avstro-Ogrski nobena industrija. In koliko ljudi se živi tudi od te panoge poljedelstva! Zraven pa ne smemo še na nekaj pozabiti. Profesor Hoffmeister na poljedelski šoli na Dunaju piše: „Podlaga poljedelskega obrata je in bo moralo ostati pridelovanje žita." Narodno-gqispodarski pisatelj Ruhland pa pravi:. Neizogibno izgubljen je vsak narod, kateri zanemarja pridelovanje žita na lastni zemlji in pride glede preskrbovanja s kruhom v odvisnost drugih narodov. PODLISTEK. Nase jeruzalemsko romanje. (Daljs-l Tempelski trg. Kristjanom je v Jeruzalemu božji grob središče in največje svetišče, v starem Jeruzalemu in za današnje Mohamedance je pa Tempelski prostor najimenitnejše svetišče in se arabski tudi imenuje „Haram-eŠ-Serif", to je odlično svetišče. Tudi nam je častitljiv ta kraj, saj je najtesnejše združen z raznimi dogodki in resnicami naše sv. vere. Tempelski prostor je nema priča, kako natanko so se spolnile prerokbe. Tempelski trg je pravokoten prostor, obdan otl vseh strani z zidom, le na severni in zahodni strani ga deloma zapirajo hiše, ki imajo spodaj odprte lope. Severni del trga je nekoliko širji, kakor južni. Iz mesta vodi vanj 7 vrat, med temi so najimenitnejša „zlata vrata" na vzhodni strani, ki so pa zazidana, ker je med Turki razširjena pravljica, da bo prišel skozi ta vrata enkrat neki krščanski knez in bo vzel Jeruzalem; da bi se to ne zgodilo, so jih zazidali. Skozi ta vrata je Zveličar imel na Cvetno nedeljo svoj slovesni vhod, pri teh vratih sta Peter in Janez čudo-dejno ozdravila hromega človeka. Po priliki v sredini trga stoji prekrasna osme-rokotna turška mošeja. Znotraj vidimo v sredini mo-šeje velikansko skalo, ki ima pod seboj votline.. Ve-ščaki mislijo, da je stal tukaj žgavni oltar, na katerem so judovski duhovniki žgali daritve. Nekoliko bolj na zahod je pa stalo sveto in presveto judovskega templa. Po judovskih izročilih je hotel na tem prostoru darovati Abraham svojega sina Izaka. Kralj Salomon je dal grič zravnati in podzidati, da je dobil raven prostor, na katerem je pozidal Gospodu veličasten tempel, katerega je razdejal kralj Nabuhodo-nozor. Ko so se vrnili Izraelci iz babilonske sužno- sti, so pod vodstvom Nehemija v veliki stiski pozidali nov tempel, ki pa je daleč zaostajal za Salomonovim. Ta tempel je stal do časa kralja Heroda, ki ga je dal prezidati in sijajno okrasiti, vendar nikdar ni bil celo dogotovljen, kakor bi imel biti po Herodovem načrtu. V tem templu je darovala. Marija Jezusa, tukaj je kot 121etni deček sedel med učeniki, izpred tega templa je izgnal dvakrat barantače, ki so skrunili sveti kraj, tu je učil, tu je imel ostre nastope z zakrknjenimi Judi. Leta 70. je bil z mestom vred razdejan, kakor je bil Zveličar napovedal. In nikoli več se ni dvignil iz razvalin, tako se do današnjega dne izpolnjuje prerokovanje Danielovo: „In po dvainšest-desetih tednih bo umorjen Kristus . . .; in mesto in svetišče bo razrušilo ljudstvo prihodnjega vojvoda, in njen konec bo razdejanje, in po končani vojski je določeno opustošenje ... in v templu bo gnusoba razdejanja in do konca bo trajalo razdejanje" (Dan. 9, 25. 2). Cesar Hadrijan je potem na mestu templa pozidal Jupitrov tempel. Turkom je ta prostor svet kraj, ker je bil bojda tukaj Mohamed, njihov prerok. Sploh je za Meko Turku ta kraj najsvetejši na celem svetu, kristjani poprej niso smeli stopiti na ta kraj, sedaj le z dovoljenjem turške oblasti in v spremstvu turškega vojaka. Judje pa Še sedaj ne smejo na tempelski trg. Nekoliko južno od prej omenjene mošeje stoji na tempelskem trgu druga velikanska mošeja, imenovana el-Aksa, to je od Meke najbolj oddaljeno svetišče, kamor je Bog Mohameda neke noči peljal, kakor verujejo Turki, Skoda veličastne stavbe. Bila je nekdaj krščanska cerkev Marijinega darovanja; pozidal jo je cesar 'Justinijan (5. — 5.). Turki so jo spremenili v, svojp mošejo, pozneje jo je potres dvakrat porušil, pa so jo Turki zopet popravili. Človek kar o-supne, ko vstopi, dolga je 80 m in Široka 55 m. Nekdaj je bila še prostornejša. Stebri stojijo kakor hrasti v gozdu in jo delijo v 7 ladij. Spredaj se vidita dva ozko stoječa stebra, sedaj z železom zamrežena, ki sta na znotranji strani precej oglodana. Turki so imeli namreč vero, da pride tisti kar topel v nebesa, ki se prerije skozi ta dva stebra. Neki turški bogati debeluh si je tudi hotel na ta način zagotoviti nebesa, pa je obtičal med stebroma in ni mogel ne naprej, ne nazaj. Niso ga mogli rešiti, ampak je v tem strašnem položaju izdihnil dušo. Od tega časa sta stebra zamrežena. Sploh imajo Turki na te kraje navezane grozno bedaste pravljice, in človek se mora premagovati, da ne prasne od smeha. Gorje, če bi se smejal! Turku je njegovo svetišče resen kraj. Žalibog smo mi kristjani v tem najslabši; pri nas pa nekateri mislijo, da kažejo s tem svojo oliko in korajžo, če v cerkvi zbijajo šale, prodajajo zijala, se pogovarjajo in uganjajo še hujše nespodobnosti. Nepopisna surovost in neotesanost! Komur ni mar za cerkev, naj o-stane doma, a kdor nima dolžnega spoštovanja do najsvetejšega kraja, mora imeti strahovito kosmato dušo. Južna stran tempelskega trga je skoro vsa pod-ziclana, velikanske, močno zidane prazne dvorane so pod trgom. To so Salomonovi hlevi, kjer je imel svoje mnogoštevilne konje. Spodnji deli zidovja so še iz Salomonovih časov, sicer je bilo vse pozneje v turških časih popravljeno. Ko so osvojili Rimljani Jeruzalem, so se tukaj skrivali Judje pred strašnim rimskim mečem, seveda zastonj. Ob času križarskih vojsk so imeli vitezi tukaj svoje konje. V severnem kotu tempelskega trga stoji sedaj turška vojašnica. Tukaj je stala nekdaj trdnjava Antonija, kjer je stanoval cesarski namestnik, ko je prišel v Jeruzalem. Odtod je lahko opazoval, kaj Judje začenjajo na Tempelskem prostoru, in če je nastal kak nemir, je hitro poslal vojake, da so se Judom kar brade tresle. V tem poslopji» se je izvršila najknvič-nejša sodba na svetu, tu je Poncij Pilat iz strahu pred ludi obsodil Kristusa k smrti. Tako nas Tempelski prostor privede nehote do Kristusovega trpljenja, in njegovega strašnega pota od Pilatovega dvorišča do Kalvarije. (Dalje prihodnjič.) Nevarno za ceio državo bi bilo, ako bi se tudi y Avstriji uveljavilo načelo: Le po ceni živeti, četu-Hi se pri tem ugonobi poljedelstvo. Vsi prijatelji kmečkega prebivalstva se morajo danes tesno združiti, da v močnih vrstah odbijajo nasprotne napade. Slovenska kmečka zveza ponuja na Štajerskem vsem tem prijateljem gostoljubno svojq streho. Prijatelji kmečkega prebivalstva, na krov! politični ogled. ¿p — Med avstrijsko in ogrsko vlado je nastalo napeto razmerje zaradi pogajanj o nadaljni skupnosti avstro-ogrske banke, ki izdaje denar. Ogri hočejo, da se jim vse obveznosti pri banki v gotovini izplačujejo, to se pravi, oni hočejo z nami imeti skupno banko samo v to svrho, dal {nas lahko molzejo in izrabljajo. (Avstrijska vlada se je skraja zelo dobro držala nasproti tO grom, v zadnjem (času pa je začela omahovati. Upamo, da se ne-bo udala, kajti sicer bi imela v državnem zboru težavno stališče. — Delegacije."Odseki delegacij so končali svoja posvetovanja in sedaj se začne posvetovanje cele delegacije. Poročilo o Bosni in Hercegovini f je imel Ploj, toda začudenje je vzbudilo, da v svojem poročilu ni našel besedice zoper ministra Buriana, ki je predlanskim dal koncesijo ogrski židovski banki za odiranje bosansko-hercegovskega kmeta. Spozabil, se je celo tako daleč v svoji hlapčevsko vladni uslužno-sti, (da je kot jugoslovanski delegat izrekel baronu Burianu prisrčno zahvalo in priznanje, In sicer potem, ko je bil baron Burian še v isti seji povdarjal, da je storil popolnoma prav, ko je dal oni banki dovoljenje za odiranje jugoslovanskih kmetov. — Pogajanja, ki so se vršila na Češkem za sporazumljenje med Cehi in Nemci, so obtičala pri trdoglavosti Nemcev, 'ki hočejo 1 za svoj narod imeti vse mogoče predpravice, a Cehom pa nič dovoliti. Zelo poučno je zadržanje Nemcev na Češkem za našo slovensko-Štajersko politiko. Kakor mi na Štajerskem, tako so Nemci na Češkem v manjšini. Vsled tega so si že davno izbojevali svoj deželni šolski svet in svoj gospodarski svet, isto torej, kar zahtevajo sedaj naši poslanci v Gradcu, Češki Nemci pa se niso samo s tem zadovoljili. Sedaj zahtevajo tudi delitev denarja in deželnega i odbora ter nastavljanje ( nemških uradnikov po gotovem razmernem ključu. Cehi pa želijo, 1 da se onemogoči v deželnem zboru obstrukcija, ako Nemcem izpolnijo vse zahteve. Toda tega Nemci nočejo dovoliti. Vsled tega se bodo nemara pogajanja razbila. — Na Kranjskem je bil zadnjo soboto zaključen deželni1 zbor, 'Njegovo delovanje je zelo piodonosno. Pozna se, da ima prav ljudska stranka vajeti v rokah, Nikjer v Avstriji se ni v zadnjem času toliko cest gradilo, toliko vodovodov i postavilo kakor ' na Kranjskem, kjer so liberalci prej strašno zanemari jali kmeta. Sklenil se je tudi nov cestni zakon, po katerem bo dežela veliko več plačevala k cestam, kakor v kateri drugi deželi, tter zakon ' glede izrabljanja vodnih sil, koji zakon bo odprl deželi nov vir. blagostanja, pa tudi dohodkov. f — Volitve na Hrvaškem. (Na Hrvaškem so se vršile 28. okt. glavne in 20. okt. ožje volitve v dež., zbor. ^Hrvaški ban Tomašič je doživel razočaranje. Upal je, |da bo njegova stranka imela večino v dež. zboru, a si je priborila komaj 16 mandatov, V novem deželnem zboru sploh nima nobena stranka za se večine. Koalicija (združeni hrvaški in srbski liberalci^ ki je prej imela večino, je v volilnem boju dobila samo 36 mandatov. Raz ven tega so dobili: krščansko-socialna stranka prava 15 mandatov, kmečka (seljač-ka) stranka 9 mandatov in stranka dr. Mile Starče-viča 9 mandatov. Ako se koalicija ne pridruži banovini poslancem, bo menda sabor zopet razpuščen. — Na Portugalskem ne nehajo liberalci s svojim delom, Lisabonski svobodomiselni občinski svet je sklenil, da prepove vse procesije, { kakor tudi1 da ne smejo duhovniki nositi cerkvene obleke. Dva duhovnika in cerkovnika so na cesti aretirali, ker sta hotela blagosloviti dva mrliča, iNiti na pokopališče ne smejo duhovniki stopiti v duhovski obleki, 'Lisabonski civilni guverner je ukazal, ida preidejo pokopališča iz cerkvene v občinsko last. S. pokqpališČ nameravajo odstraniti križe in kapelice. Gospodinjska šola na Teharjih. Dne 25. okt. je bila na kmetijsko-gospodinjski Šoli v Teharjih javna skušnja koncem Šolskega leta. Udeležilo se je razun mil. g. opata kot predsednika tudi lepo Število poslušalcev, ki so imeli priložnost, zvedeti, kaj so se gojenke učile in kako so se teoretično in praktično izvežbale za svoj bodoči poklic. Ker bi moglo tega ali onega zanimati, povemo tu, da se vadijo gojenke v vseh vednostih in spretnostih, katere mora znati dandanes dobra gospodinja. Pregovor še pravi, Čas je zlato; kdor hoče s Časom ravnati, kakor mi navadni ljudje z zlatom, mora ga čislati, in da mu bo to mogoče, mora znati Šteti trenotke, ure, dneve itd., računati mora. Računstvo se je poučevalo na obe strani; teoretično v šoli, praktično v gospodinjskem knjigovodstvu. Pisale so dalje razna osebna in obrtna pisma, pobotnice, izpričevala in kar mora pogosto pisati go- spodinja. Pa tudi petje in leposlovstvo ni izostalo. Deklice naj spoznajo svojo ožjo in širjo domovino, posebno naj se navdušijo za svoje hrabre pradede, ki so nam vsem vzgled človeka, ki pozna in ljubi svoje in spoštuje tuje imetje. Poglavitni del vsega pouka je bilo samoumevno gospodinjstvo, ki je obsegalo lastnosti dobre gospodinje, katera se suče v hiši kot dobra kuharica, ki ne ve pripraviti samo jedil okusno, temveč pozna tudi lastnosti in tečnost posameznih jedil; dalje kot spretna perica, Šivilja, vrtnarica, z eno besedo kot steber, ki hiši tri vogle podpira. Ker pa še ni popolna gospodinja, ako zna. samo v hiši in kuhinji vzdrževati red in snago, učile so se gojenke tudi zdravilstva. G. dr, A. Schvvab je skušal razširiti deklicam svetovno naziranje, odpraviti škodljive vraže in u-sposobiti je za časa nesreče priskočiti bližnjemu na pomoč. Zato so se učile poznavati razne bolezni, sredstva, kako se jih obvarovati in način, kako ravnati z bolniki. Praktično so obvezovale različne rane, ; kuhale raznovrstna jedila za navadno kmečko in meščansko obitelj, sem in tje pokazale, kako znajo prirediti tudi skromno gostijo brez Šampanjca. Večkrat se je bilo treba tudi podvezati in stopiti v hlev ter krmiti živino, posebno pa učiti se pravilno molzti. Ker je perutnina poglavitni vir ženskih dohodkov na deželi, vadile so se gojenke, oskrbovati krave in vzrejati lepe piške. Na vrtu je prostor za kuhinjski priboljšek; zelenjavo vsake vrste so imele priložnost sejati, vaditi, presajati, zalivati in okopavati. Cvetice ob robu gredic in malih rotund okoli hiše so bile v razvedrilo posameznim, obenem tudi predmet, pokazati svoj okus. Človek obrača, Bog pa obrne, pravi pregovor, in glede na to gojilo se je tu na tej, kakor na vsaki dobri šoli versko nravno življenje po geslu: Z Bogom začni vsako delo, pa bo dober tek imelo. lasne novice. Imenovanje. Državnega pravdnika ' namestnik v Celju dr, Fr, Bračič je ( imenovan ' za državnega pravdnika.: Osebna vest. Častiti gospod Maks Goričar, do-sedaj kaplan v Smartinu pri Šaleku, je izstopil iz la-vantinske Škofije ' in odšel v Dubrovnik, - da tamkaj vstopi v dominikanski red. * Učiteljska mesta. Na enorazrednih ljudskih šolah v Razborju pri Slovenjgradcu in Cirkovicah,—V Skalah je razpisano mesto učitelja-voditelja, na 5-raz-redni ljudski šoli Sv, Duh-Loče pa mesto stalnega u-čitelja. — Mesto učiteljice je razpisano na 5razredni ljudski šoli v Kamnici pri Mariboru. Prošnje do 30. t. m. * Liberalna veletrgovina Agro-Merkur v Ljubljani je prišla v konkurz. K političnim propadom kranjskih liberalcev pri volitvah se je pridružil sedaj Še gospodarski polom. Najbolj zabiti liberalci na kmetih morajo sedaj sprevideti, da je liberalno go- . spodarstvo za nič in da je skrajni čas, da se spar metujejo in obrnejo liberalcem hrbet. * Naroden junak. Že enkrat so bili letos vsi jugoslovanski listi, bodisi liberalni ali katoliški, edini v obsodbi hofrata Ploja, namreč takrat, ko je hvalil nemško poiitiko zunanjega ministra Erentala. Sedaj pa se je zgodil drug slučaj, pri katerem so tudi vsi listi istega mnenja, iste stroge obsodbe. Ploj je namreč v delegacijah izrekel priznanje slovaškemu odpadniku mažaronu ministru Burianu, kojemu je izročena v oskrbo Bosna in Hercegovina, kjer skuša uveljaviti mažaronsko politiko. To je pokazal Burian pred poldrugim letom, ko je dovolil ogrskim zidom u-stanoviti banko za odiranje bosanskih kmetov. Opravičeno piše „Slovenec": „Zares, odkar ima slovensko ljudstvo pravico, volili poslance, se še ni zgodilo, da bi bil slovenski poslanec, in naj je bil Še tako slab, tako cinično ponižal in osramotil svoj narod, tako cinično in brezsramno zaničeval svoje volilce, Čast, poštenje in blagor ljudstva, kakor je to storil 29. oktobra leta 1910, v vnanjskem odseku avstrijske delegacije poslanec ptujsko-ormoških kmetov, hofrat Fried-rich Ploi." * V ptujskem listu „Štajercu" inserirajo: Brivec Pajdaš iz Brežic, hotel Styria na Dobrni, trgovec Johann Kos iz Celja, Čevljar Orač iz Laškega trga, trgovec Hans Sirk iz Maribora, valčni umetni mlin v Rušah, čevljar Berna- v Celju, vinski trgovec Kusten v Celju, urar Ackermann v Ptuju, krčmar Lanko v Trbovljah, Slavvitsch in Heller v Ptuju, mizar Blaževič v Brežicah, trgovec Kaspar v Ptuju. * Ptuj. V našem okraju so liberalci in slogaši, katerih pri nas popolnoma nič več ne loči, bili zadnji čas pridno na delu. V Halozah je edino delavno bralno društvo v liberalno-slogaških rokah. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici bodo ustanovili javno ljudsko knjižnico. Za kraje PolenŠak, Sv. Lovrenc v Slov. gor. in Sv. Tomaž se je ustanovila 1 cirilmetodarijska podružnica. Snops in liberalizem sta najhujša sovražnika ptujskega okraja, proti katerima moramo biti vedno na straži. Četudi je par izdajalcev v naših" lastnih vrstah, tem trdnejše moramo drugi držati skupaj ter na vse načine odvračati slabe posledice alkohola in slabega berila od našega pridnega ljudstva, * Liberalci in kmet. V kranjskem deželnem zboru je izjavil liberalni poslanec ViŠnikar, da je naS kmet gospod, da ima polno vlog v hranilnicah in da malokatera hiša pride na boben. Liberalni poslanec dr. Tavčar pa je dejal, da so kmečki žulji le bajka. Liberalni ooslanci so nadalje predlagali in govorili za to, da odprejo meje tuji živini in so rohneli proti draginji mesa in kruha. Druge draginje dosedaj še menda niso opazili. * Naši špeharji ležijo nemškim mesarjem iz Maribora, Ptuja itd. hudo v želodcu. To se je posebno videlo na zborovanju, katero je priredila štajerska deželna zveza mesarjev in prekajevalcev dne 26. oktobri t. 1. v Mariboru. Na tem zborovanju se je zahtevalo sledeče: V Ptuju in Mariboru naj bi se vsak sejmski dan poslala na trg dva mesarja ali pre-kajevalca špeharje nadzorovat. Spehar sme pripeljati na trg le toliko mesa in Špeha, kolikor je primerno njegovemu pogestvu; če pripelje več, potem je kupil meso na HrvaŠkem in potem ni več špehar, temveč tržeč, in kot takega se ga lahko vsak Čas nažene s trga. V vsakem takem slučaju se bo poklicalo oblast na pomoč. — To in nič drugega ne zahtevajo nemški meščanski mesarji v času, ko vse meščanstvo kriči o draginji mesa. Mesarji torej sami ne dopustijo, da bi dobivalo meščanstvo boljše in cenejše meso. Kdo je torej kriv draginje mesa? Ni nam treba pripomniti, da so Ornig, Sclimiderer itd. ob strani mesarjev proti kmetom špehar jem. * Celje. Odkar je o. Anzelm odpotoval edino-le radi nasledkov tiskovne pravde v Ameriko, dobili so njegovi sovražniki pogum in ga napadajo po liberalnih listih. Že zadnjič smo zavrnili napade na o. An-zelma v „Narodnem Listu" kot neresnične in neosno-vane. Toda obrekovalec ne miruje in je v zadnji Številki začel brizgati svojo gnojnico na cel samostan v Nazarjih, Mogoče bi molčali na njegova izvajanja, toda ker zna cela Gornja Savinjska dolina, kaka pro-palica in kak grd značaj je napadalec, zato mu moramo odločno odrekati pravico, da bi sodil čez samostane in redovnike. Naj spravi gnoj prej izpred svojega praga, potem se lahko zglasi, ako bo imel Še pogum. * Liberalci v besedah in v dejanju. Ob zadnjem volilnem boju na Kranjskem so liberalni kandidat Gangl in drugi liberalni govorniki grozno zabavljali proti vojaški napravi in napadali S. L. S., kakor da bi bila S. L, S. kriva ogromnih izdatkov za našo armado in mornarico. Tako so govorili, in kdor jih je čut, je moral misliti, da ni hujših nasprotnikov vojaški napravi, kakor so liberalci. Zdaj je pa glasoval v delegacijah Mandič, Član liberalnega Ploj-Hribar-jevega kluba za proračun, ki ga je predlagala vojna uprava, Res, kdo naj še kaj veruje tisti stranki, ki se predstavlja v tako različnih oblekah. Na shodu proti vojaški napravi kakor najhujši anarhisti, pri glasovanjih v delegacijah pa za armado, kakor naj-ponižnejši hofrati. Doma pred volilci radikalni, na Dunaju vladni. Ne vemo, Če igra Še kje kaka stranka na svetu tako žalostno vlogo, kakoršno igrajo slovenski liberalci'. * Kdo je kriv draginje? Naši liberalci in socialisti hočejo dokazali, da je vzrok draginji v tem, ker je carina na uvoz tuje živine previsoka. Vsi drugi stanovi bi imeli pri tem koristi, le kmet živinorejec bi trpel. Toda kdo je v resnici kriv draginje? Pravi krivci vse draginje so pred vsem kapitalistični industrijci, ki so izvojevali za industrijske izdelke ogromno carino, in ki potom kartelov neusmiljeno o-dirajo ubogo ljudstvo. Vsled ogromne carine se ne morejo uvažati industrijski izdelki iz tujine. Tako moramo Avstrijci radi kartelov in dogovorov, ki jih imajo kapitalisti med seboj, plačevati avstrijske železne izdelke, avstrijski sladkor itd. dražje, kakor se ti avstrijski izdelki prodajajo v Belgiji, v Egiptu itd. Tega pa liberalci in socialni demokratje nočejo navajati, le ubogega kmeta dolžijo, da je kriv draginje. *Umrl je 27. okt.v Dombesu na Francoskem preČ. opat rajhenburški, Dom P. M. 'Janez K. Epalle. Rojen dne 20, maja 1848 v Marlhesu, v mašnika posvečen dne 19, marca 1878, je leta 1881 z redovnimi tovariši iz Francoskega ustanovil naselbino trapisiov v Raj-henburgu, katero je najprej vodil kot prior, V zadnjih 20 letih pa kot inful. opat, ko je namreč z apostolskim pismom z dne 1. septembra 1891 ' naselbina bila povišana v opatijo. — Vsled ljubeznivosifin do-brotljivosti! je bil blagi rajni obče priljubljen kalfor pri redovnih bratih, tako pri duhovščini in vseh. ki so ga poznali. Prelep spomenik za vse prihodnje čase si je postavil sam s krasno podobo lurške Matere božje, katero je za 5000 frankov naročil v Parizu in podaril novi župnijski cerkvi Marija Lurd v Rajhen-burgu. | in katero1 so prevzv. knezoškof lavantinski pred enim mesecem blagoslovili v lurški votlini. — Rajni je bil kn. Šk. lavantinski kbnzistorijalni svetovalec, in odlikovan z oficirskim križcem Franc Jože-fovega reda. Truplo bo prepeljano v Rajhenburg. N. v m. p. ! * Srnodke se bodo z novim letom podražile. Kratkim cigaram se namerava določiti cena na 6 vin., britanikam na 16 vin., trabukam na 18 vin. * Klobuki se podražijo. .Na zborovanju avstrijskih tovarnarjev klobukov se je z ozirom na to, da se že poldrugo leto draže za izdelovanje klobukov potrebne surovine, sklenilo, da se klobukom zviša cene. * Sladkor bo cenejši. Cene surovemu sladkorju so se v poslednjem Času tako zelo znižale, kakor se to že dolgo ni zgodilo. Posledica tega je bila, da so se cene morale znižati tudi prečiščenemu sladkorju, kar se je pred kratkim tudi v resnici sklenilo.. Začetkoma so mislili, da bo zadoščalo, če se cene le nekoliko znižajo. Ker je pa cena surovemu sladkorju stalno padala, zato so znižali ceno sladkorju za 11 in pol krone pri 100 kg * Slov. kat. akad. telin. društvo »Zarja" si jo izvolilo na občnem zboru, 28. okt, 1910 za zimski teSaj sledeči odbor: Telin. Fr. Bueb, predsednik; med. Ivo Bovc, podpredsednik; iur. Er D>-tela, tajnik; iur. Jak. Hadžir, blagajnik; phil. Jos. Lovreneio knjižničar; iur. Anton Kodre, gospodar; iur. Pa'. Bupnik, cdbor-niški namestnik. * Za obmejno Slovence je darovala vesela družba 24 K ob priliki blagoslavljanja kapele v Zagorcih pri Sv. Lovrencu v S ov. gor. Naprej! Mariborski okraj. m Iz sodne dvorane. Dne 26. oktobra se je vršila pri mariborskem okrožnem sodišču zanimiva obravnava. Gospod Jože! Ketiš, vrl naš somišljenik, je bil svoj čas od okrajne sodnije obsojen, da je pri zadnji občinski volilvi razžalil bivšega Župana in „Stajercevega" pristaša Antona Santla, Pri obravnavi dne 26. oktobra pa je bil Ketiš popolnoma oproščen. Ketiša je zagovarjal cir. Leskovar, štajercijanca Santla pa dr. Rosina. m Odpadniki. Iz katoliške cerkve so v Mariboru v zadnjem času med drugimi izstopile te-le osebe: Spielvogel Berta, poštna oficijantinja; Elbert Kari, poštni sluga; Elbert Cilika, poštnega sluge žena; Zweifler Avguštin, pravnik; Hanns Karl, pravnik, sin mariborskega notarja; Brixel Viljem, c. kr. poročnik domobrancev (!); Duma Emil, tehnik, sin mariborskega peka; Spittau Ludvik, železniški pristav; Walland Franc, trgovski pomočnik, je odpadel dvakrat, prvič 4. decembra 1907, drugič pa 3. sept. 1909, in mariborski pek Witlaczil. Kakor čujemo, se odpadništvo posebno širi med poštnimi uslužbenci. Bolnišnica v Mariboru. fVsi zdravniki' f na ' tukajšnji bolnišnici so drug za drugim odpadli k lut'er-ski veri. Sv. Križ nad Mariborom. V občini Sv. Križ n. Mariborom je bil dne 28. oktobra t. 1. izvoljen županom gospod Filip Galunder, f za r občinske svetovalce pagospodje: Anton Waldhuber, Jakob Sternad, Jožef Gärtner — vsi sami vrli udje S,; K. Zj m Št. Lovrenc nad Mariborom. Nevarno delo je spravljanje plohov, to je drevesnih debel iz gozdov. Dne 27. oktobra je Kapusov hlapec Peter Pernausel, 181etni mladenič, v Kapusovi grabi nasproti Štv Ož-baltu, hotel basati plohe na voz. Proti njemu se pri-drvi iz višine debel ploh, ki sta ga spustila dva drvarja, Čeravno na ravnini in prostorni cesti, se hlapec vendar ni mogel ogniti; ploh ga zadene, podere na tla in povalja tako, da je bil v 8 minutah mrtev. Pred leti je njegov bral Vid Pernausel utonil pri kopanju v Muri, Ubogemu očetu in materi izrekamo naj-globokejše sočutje! m Ceršak pri St. Ilju. Kaj nameravajo Nemci s svojo nemško šolo, to je izklepetal gospodFiŠereder, velik Nemec iz St. llja. Na dan volitve se je vršil v neki gostilni ta-le pogovor med našim vrlim Smirmau-lom in med zagrizenim Fišerederjem. FiŠereder: „Kaj potrebujemo duhovnike, brez teh bi lahko bili!" Naš:. „Kdo bo pa naše otroke- poučeval? Aii bodo vzrastli divji kakor živina?" Fišereder: „No, če že mora biti verski pouk, saj hodi lahko v šolo lutrovski pastor." — Cirberžani, ali se vam oči kaj odpirajo? Sedaj bodo pustili še en čas kaplane hoditi v šolo, kmalu bo pa prišel za njimi lutrovski pastor. Saj je bilo na šentiljski nemški šoii tudi tako. m Ceršak pri St. Ilju. Nemci hočejo, tako vsaj ■slišimo, dati nemško šolo cerkveno blagosloviti. Ker ljudje sprevidijo, kakšna bo ta šola, pa morajo ljudem malo peska nametati v oči. Cirberžani, ali ste slišali kdaj že povest o volkovih in volčjih oblačilih? Ko sem to slišal, da mislijo dati Südmarkovci šolo blagosloviti, sem se spomnil tiste stare povesti, ko je hudič, ker ni nič več duš vlovil, šel za mežnarja v neko cerkev, pa tam lepo molil in dobil ljudi s hinav-ščino na svojo stran. Pozor, Cirberžani! Ne pojdite sna limanice! Ceršak ob Muri. „Auf nach Zierberg!" je klicala sobotna „Marburgerca." V CerŠaku se je namreč vršila v nedeljo, dne 30. okt. otvoritvena slavnost nove šulferajnske šole. Na vse strani' so se pošiljala vabila, da bi bila udeležba čim večja, A Šulferajnov-ci so doživeli zelo občutno blamažo. Zelo skromno je bilo število gostov. Pomnožili so ga orožniki, katerih je bilo nad 30 s komis. dr. Poličinskim na čelu poslanih v Ceršak, da čuvajo Šulferajnovce. Ocl domačega ljudstva se slavnosti ni nihče udeležil, le iz St. Ilja so prikimali stari Šulferajnovci. Sulferajn je najel godbo 12 mož iz Maribora,' a na odredbo župana gospoda Hauca godba ni, mogla vršiti svoje naloge. Župan je tudi prepovedal razobesiti frankfurtarice. Govorila sta poslanec Malik ter dr. Krautgasser iz Cmureka in Še nekaj drugih. Dr. Krautgasser je hudo napadal v svojem govoru domačine. Domači fantje so med tem, ko sta govorila Malikff in Krautgasser, na vasi glasno prepevali narodne pesmi. Žalostno je izpadla vsa prireditev šulferajnovcev. — Konštatirati moramo, i da mariborski okrajni glavar gojil veliko skrb za Šulferajnovce. K stavbi Šulferajnske Šole v Ceršak je poslal orožnike, da so čuvali ponoči zido-vje. K otvoritveni slavnosti pa pošlje v varstvo ubogih Nemcev; kar celo trumo orožnikov. To je storil menda v zahvalo f nadučitelju-popravkarju : Brezniku, ker mu je ta naročil v Spielfeldu kočijo, ko se je dne 27. oktobra udeležil kolavdacije Šulferajnske šole. m Sv. Lenart v Slov. gor. Velik katoličan in vnet kristjan pred Bogom in pred ljudmi f je naš mizar Senekovitsch, kakor že „Zeitenge" pišejo« Gosp. župnik so pred kratkim I na prošnjo' gospoda Kram-oergarja, mizarja v Zg. Žerjavcih, oznanili, da se pri njem tudi truge dobijo. To je spravilo Senekoviča v sveto jezo. Tako posvetne reči ne spadajo v cerkev in na prižnico, je rohnel v „Marburgerci."i f Jaz pa pravim: Pogreb je vendar cerkvena zadeva in truga spada k pogrebu — bo se dal Senekovitsch morebiti v žaklju pokopati — in kar je cerkveno, se tudi lahko v cerkvi oznani. Nekaj drugega je. Senekovitsch se boji konkurenta, boji se za slovenske denarje, ki so dosedaj tako obilno tekli v njegov žep, iz žepa pa za Sudmarko, Schulverein in za razne druge namene, katerih pa ne maram navesti, ker ve itak vsak, kje Senekoviča ( črevelj tišči. Ja, on sam ' ni tako svet, kakor se dela. Le slovenski denarji mu dišijo, a Slovencev samih, ki mu jih nosijo, ne mara in dela proti njim, kjer le more. Z'a nemško šolo kar gori in je tam kuhan in pečen. Čudno le, da niso njemu kot „velikemu Nemcu" i poverili delo ' Šolskih i klopi j, ampak so jih naročili iz Maribora. Torej, gosp. Se-nekovič, le pomirite se' radi župnikovega oznanila, preveliko razburjenje bi vam znalo škodovati in škoda bi vas bilo; lčje pa naj Sentlenarčani truge kupujejo, če vas več ni! Pravite, pri Krambergarju? Dobro, bomo poskusili. m Sv. Lenart, v Slov. gor. Kmetje, tovariši! Kmet ostani pri plugu, čevljar pri kopitu, rekel bo kdo, k.i bo čital sledeče vrste. In res! Kmet ni rojen za pero, pa kadar je treba, sila, tudi prime za pe-resnik, naj potem stvar izpade tako ali tako. Sledeče vrste naj veljajo posebno onim zaslepljenim stari-šem, ki imajo otroke Še v nemški Šoli. Bil sem po leti večkrat pri šolarski sv. maši in delal svoja opazovanja, Z otroci iz slovenske šole so prišli zmiraj vsi učitelji, vsak s svojim razredom, jih lepo postavili v vrsto in med sv. mašo nadzorovali. V nemški šoli so trije razredi, a prišel je s šolarji vselej samo eden, oziroma vselej samo učiteljica, učitelja sta se cerkve bala. Otroci iz slovenske Šole so se prav vspod-budno obnašali, peli so lepo ali molili, da me je res veselilo. Oni iz nemške šole menda sploh niso vedeli, da so v cerkvi. Smejaii so se, suvali, se ozirali, dražili otroke iz slovensko šole, sploh, vsak je lahko o-pazil, da so iz druge šole. V petek, ko se je molil rožni venec, niso nemški šolarji nič odgovarjali. Menda se res že sramujejo slovensko moliti, nemško pa še ne znajo in ne bodo nikdar znali. Kar sem jaz-o-pazoval, pritrdili so mi tudi drugi, ki so bili pri Šolarski sv, maši. Kaj je temu krivo? Gospod katehet? Mislim, dane! Kajti ako pri slovenskih Šolarjih skrbi za lepo obnašanje v cerkvi, k,akor mi je pravil moj fant, potem stori isto gotovo tudi v nemški Šoli. Vem pa, da ni Še nikdar nihče videl kakega nemškega u-čitelja v nedeljo pri službi božji, med tem ko slovenski če ne vedno, pa vsaj velikokrat pridejo. Molilo se je v nemški Šoli od kraja prav po lutrovslco, namreč samo „Očenaš" brez „Cešcena si Marija". V prvem razredu, kakor so pravili šolarji, niso dolgo i-meli niti križa, Ce so ga že pozabili kupiti, - zakaj so ga pozabili ravno za prvi razred? m Sv. Lenart v Slov. gor. Slovenski stariši, poslušajte! Nemška Šola bo vzela našim otrokom ne samo mili slovenski jezik, tam bodo zakopali tudi svojo krščansko vero. Za nemško Šolo pride lutrovski pastor; verjemite mi to, kmetje, kajti tako je bilo v Marenbergu, v Slovenski Bistrici, v Vitanju, v Šoštanju, v Ptuju, v Sevnici, v Konjicah. Dokler ni bilo nemške šole, ni Dilo luterancev, odpadnikov, kakor hitro pa je prišla šola, prišel je kmalu za njo tudi pastor. Tako bo tudi pri nas. Tempel že stoji, drugo pa pride v kratkem. Kdo pa je stavil nemško šolo? Nemško-lutrovski Schulverein, ne pa katoliški Schulverein, ki tudi obstoji. Kdo pa, je oče šole? Malik;, ki je od cerkve odpadel in bil od žene ločen. Kdo pa se najbolj navdušuje za njo? Vsi jih poznate v trgu, da niso najboljši kristjani, v cerkvi jih nikdar ne vidite in eden teh, ki pa je še mlad, je nedavno nekomu rekel, da prvo, kar bo storil, bo, da bo odpadel od vere. In kaj je z uspehi v nemščini na takih šolah? Pred kratkim je časnik pisal, da je celo sin nadučitelja take nemške Šole pri skušnji za gimnazijo ravno iz nemščine — padel. Pa vsaj to ni nič čudnega. Jaz bi rad vedel, kaj bi bilo z vami, vi nespametni stariši, če bi vas posadil v kitajsko Šolo in vas takoj izpraševai katekizem, računanje itd. v kitajščini. Ce niste bili prej neumni, postali bi potem, in ravno tako bo z vašimi otroci, ki jih silite v nemško Šolo. Tepce boste imeli, ki ne bodo znali ne nemški ne slovenski. — Sentlenarčan. m Smolinci. Pred kratkim smo imeli tuk.aj volitev župana, seveda je izvoljen zopet prejšnji. Volitev je bila tako tajna, da niti vsi odborniki niso vedeli za njo. Gospod župan je že mnogokrat obljubil popraviti občinsko cesto tako, da se bode lahko vozilo, a storilo se dosedaj še ni nič. Občinska cesta je od leta do leta slabejša, sedaj je že taka, da par živine komaj potegne prazen voz iz blata. Tako slabe ceste prav gotovo na celem Štajerskem ni najti, kakor je v Smolincih. Pisatelj, ki piše v „Slov. Gospodarju" o jeruzalemskem romanju in pravi, da so ulice v Jafi nesnažne in polne prahu, kadar pa deži, mora biti tako blato, da bi Slov. gorice lahko tekmovale ž njim, je mislil pri tem gotovo na Smolince, pa je radi lepšega zapisal Slov. gorice. Prosili smo že c. kr. okr. glavarstvo v Mariboru za odpomoČ, a vse je zastonj, vse je le glas vpijočega v puščavi. Ako še en Čas tako ostane, potem se lahko s časom vsi v blatu potopimo z županom vred. Radovedni smo vsi, ali se bode sedaj bolj pobrigal naš župan za občinsko cesto, ko je zopet izvoljen, Čeravno preveč tajno. O tem pa, kar bo c. kr. okr. glavarstvo v tej zadevi ukrenilo, vam bodem že poročal. — Smolinčan. m Sv. Lenart v Slov. flor. Tukajšnji šoferski kuhinji so darovali sledeči gospodje nastopne prispevke: C. g. Janžekovič J., župnik, 20 K, dr. J. Kronvogl, g. dr. Tiplič, g. dr. Gorišek, po 10 K, g. dr. Ilaunik, g. notarski kandidat A. Krajgher, g. K. Aubl g. Lešnik J., po 5 K, g A Zemljič, 8 K, g. A. Zabukošek, K 5-30, g. Pailič P. kaplan, g dr. Lovrec, po 4 K. g. Fr. Arnuš, g. Al. Arnuš, g. Fr. Kramberger. pos. taj., po 3 K, g, Tolič, odv. uradnik, 2 K, g. V. Krafc, g. Fr. Breznik, po 1 K g. Stanovšek, 53 h. Iz sodnijskih poravnav : Kebrič—Kaube, 20 K, g. dr. Leščuik, 10 K, Kocbek—Purgaj, 10 K, g. Krempl, 7 K, Klobasa—Močnik, 10 K. Nabiralnik pri g. A. Žemljic, K 6 30, učenka Kramberger Lita, 10 K, Bog plati. Prihodnjič dalje. ptujski okraj. v' - p Ptuj. Umrla je v ptujski hiralnici usmiljen-ka sestra Rosina» Riedl po dolgi in silno mučni bolezni — želodčnem raku — na praznik Vseh svetnikov. Pokojna je službovala dolgo vrsto let v bolnišnici in hiralnici, kjer je bila kot nad vse vneta or-ganistinja in izvrstna postrežnica pri vseh bolnikih zelo priljubljena, Blagi sestri naj sveti večna luč! p Huda nevihta z bliskom, gromom, in silnim nalivom je bila na vernih duš dan; pač redka prikazen! p Trgovska zadruga za okolico sodnijskega o-kraja Ptuj. (Glasom odloka o. kr, okrajnega glavarstva v Ptuju z dne 13. septembra 1910, (štev. 22725, je pripoznalo c. kr. okrajno sodišče v Ptuju na pritožbo nekaterih zadružnikov, kateri so vplačali v poprejšnji dobi (veljavno za več let nazaj) do 1. aprila I9l0pri bivšem trgovskem zadružnem načelniku vstopnino (Inkorporationsgebiihr) v večjem znesku kot 4 krone, (da se istim zadružnikom 1 na zahtevo povrne ona nepravilno previsoko zaračunjena svota (n. pr. so nekateri morali plačati mesto 4K po 10 K itd.), ako se prizadeti gospodje trgovci z zadostnimi pismenimi dokazi, oziroma pričami, izkažejo in to pismeno ali ust-meno ! na c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju,' ali pri načelniku trgovske zadruge gospodu V. Zorko pri Sv.' Andražu v Slov, gor, naznanijo. ,p Sv. Barbara v Halozah. Letošnje vino je izvrstno, le malo ga je, zato ima že zdaj prav lepe cene. 'Saj je pa tudi privoščiti ubogim vinogradnikom, ki imajo tako ogromne stroške. — Sedaj nam naj bo dovoljeno Še javno vprašanje. 'Zakaj se tajnik posojilnice vozi v Ljubljano in Gradec? Ali je posojilnica tudi 1 včlanjena pri i bankerotnem Agro-Merkurju v Ljubljani? Na ta vprašanja hočemo natankega octgo-vora! p Središče. Ptujski „Stajerc" se je s svojo zadnjo Številko, jv kateri je priobčil neko budalost iz Središča, tako prikupil središkim liberalcem,, da f se je odbornik Zveze slovenske napredne mladine javno izrazil (so priče na razpolago), tla si bode f naročil „Štajerca," ' Kdo še potem dvomi o napredku in narodnosti slovenskih liberalcev! p Središče. Gospod Mat. Ivanuša, tajnik bralnega društva „Edinost" in vneti pristaš Nar. stranke, je bii pretečeni teden obsojen zaradi razžaljenja časti v neki ženski zadevi, katere pa nočemo spravljati v javnost. Tožil ga je istotako pristaš Narodne stranke in zastopal tožbo odvetnik dr, G. Sernec. Mi smo pri tej zadevi le tega mnenja: ali bi ne bilo pametno, 'da bi dr. Sernec ' kot 1 sovodja Nar. stranke nasvetoval strankama premirje ' in ne pustil, f da f se tirajo pred sodišče. Tako se liberalci sami sebe ubijajo. p Sv. Bolfenk pri Središču. Ana Kosi, mati g. Antona Kosi, nadučitelja v Središču, je tukaj umrla dne 29. oktobra 1910. N. v m. p.! p Kostrivnica. Kostrivničanje! Sedaj, ko smo spravili poljske pridelke pod streho, si bodemo lahko privoščili malo več počitka kakor doslej. Nikakor pa sedaj ne smemo popolnoma počivati, ampak ravno sedaj, ko se bomo lahko telesno nekoliko odpočili, se popri mimo z vsemi močmi duševnega dela, ! bistrimo si svojega duha s čitanjem raznih gospodarskih knjig in katoliških časopisov. Kadar počiva telo, naj se bistri naš duli. Zato pa v roke dobro katoliško berilo! Na noge sedaj, ko se bliža zimski čas, vsak katoliški mož in vsak pošteno misleči mladenič naj si naroči kakšen v katoliškem duhu pisan list, ' ako eden ne zmore naročnine, naj si naročita dva skupaj, recimo „Slovenskega Gospodarja"; eno! polovico leta plača eden, drugo polovico drugi. „Stražo" naj si naročijo cele vasi skupaj, ¡„Naš Dom"1 fpa naj bi imel vsak zaveden mladenič in mladenka. Kdor si pa nikakor ne more naročiti kakega lista, ta pa naj nemudoma pristopi {ako Še ni) k bralnemu društvu in tam bo dobil vsakovrstnega dobrega in kratkočasnega berila. Ako se bodemo poprijeli z vsemi močmi dobrega katoliškega berila, tedaj bodemo lahko napredovali v dušnem in telesnem oziru in ne bo se nam bati naših sovražnikov, kateri hočejo poteptati v blato naše najdražje svetinje, našo vero in naš mili slovenski jezik. p Dornova. Ti hujdič ti, pje aj si čuja, ke smo v „Gospodari"! - Vraga, aj smo zlo? - Samo da bi ti veda! Neki vrag nas je vse po imenu noter sprava. — Tako so se hudovali naši Štajerčijanci, ko so bili pohvaljeni v „Gospodarju." Sedaj ugibajo, kdo bi bil to pisal. 'Poparjeni hodijo, (kakor mokre kokoši. Dolžijo ude bralnega društva. Pa vi mislite, da mi drugi ne znamo pisati? Haha! Tudi „feuerwerji" so zelo poparjeni. „Feuenverji", vas pa vprašam, ali bo že skoraj kak napis na uti požarne brambe? Človek ne ve,! ali je klavnica, ali plesišče, ali pa kegljišče. Štajerčijanci, jvas pa bodi sram, (ker nimate druga dušne hrane kakor giftno kroto. ? Ljutomerski okraj. 1 Kapela ¡pri Radincih, Dne 2, novembra zjutraj je umrl ¡občespoštovani 'Andrej Zemljič, bivši veleposestnik v Radincih. Svoje otroke je spravil pravočasno vsakega k svojemu poklicu, za svoja stara leta pa si je izvolil svojo gorico v Paričjaku. Huda bolezen mu je že eno celo leto grenila one zaželjene vesele trenutke. Truplo bode dne 4. novembra pokopano, duša pa se naj raduje tam nad zvezdami. 1 Gornja Radgona. V nedeljo du- 13. novembra zvečer priredi bralno društvo veselico. Na \ sporedu je v: :-: :-: pisih. — Zaloga vseh tiskovin za nrade. :-: :-: :-: t Nihče več ne gadrn ä Čtz slabosti in težave, Ako spozna, Ki drži želodce zdrave 1 Najboljše krepcilo želodca, potrebno v vsski skrbni biši! Ljudsfes kakovost Kabinetna kakovost liter K 2-40. __■ ■ 4-80. Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana. «nvtm nflíWTT Ol milo z lilijmiin mlekom Najmehkejš® rotio za km kakor proti pegasti! Dobiva se povsodi 13» «KM. Z mojo 240 !! umetno moštovo esenco!! si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod iivrstne, obstojne in zdrave domače pijač«. Cens 1 steklenici za 150 litrov 4 krone. Dobi se samo v drozeriji Maksa Woifram, Maribor, Gor. Gosposka ulica. ! Čitaj! Pozor kmetice in dekleta i Najnovejše in najboljše sredstvo ca rast las in da laisje postanejo gosti 964 in dolgi, to je: Kaptolšt.II. Odstranjuje prhljaj na glavi in vsako kožno bolezen. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Cena franko na vsako pošto 1 lonček K 3*60, 2 lončka K 5'—. Pošilja se po poštnem povzetju aH če se pošlje denar naprej. Prosim, da Be naroči le pri meni pod naBlovom: i Lekarna pri St. MiHajln Topnsfco. Hmtsfca. Svetovno mojstrstvo 733 v industriji ur končno osvojeno. Viled prevzetja edine prodaje s t m v stanu za sami K 4 90 ponuditi elegantno posebno ploačnato amenk. 14 kar. duble aiato Svic žept.o ur> Ista ima 86 ur idaoo anker kolesje s premč?n tek ♦ let». I tomed K < 90 a komada K 9'S0 Vsski uri se p^idene zartouj fino pozlačena verižica. Brez rizisa, ker Je dovoljena zamenjava ozir. te denar vrne. E. Holzer, Krakov, Smradom 18 Serravallovo železnato kina-vino Higien. razstava Dnnaj 1906: Državna od-:: lika in čartui diplom k zlati kolajni. :: Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne ir> rekoavaf^scente, Povzroča voljo do jedi, ntrjnjc iivce in popravi kri. Izborea okus. Nad 7U00 zdravniških spričeval. 1. SerravaSlo, a \i dvorni ttaTiteii Trieste-Baroola« Knpl >a v lekarna k v steklenicah po pol 1 a K 2*60 ia po 446 1 1 i E 4 80. ^ R ^ «S X xxxxxxxxxxxxsxxx*xxxx ; ' *! , • ,-' Rv • ' roseCj s trgovina z železom in : špecerijo v Gor. Radgoni 789 Priporoia na novo vpeljano svojo veliko zalogo vzakovretnega železja, kakor tudi okove za poslopja, oroija, kotle, peči, Sčeddnike, kuhinjsko posodo, premog, kovaško oglje, koks, teer, karbolineum, firnis, salonski petrolej na debelo in drobno, vsake vrst« barv snhe in oljnate. Posebno pa priporoča za sedanji čas, veliko izbiro železne pozlačene križe vsake kakovosti in velikosti z zlatimi napisi vred in s kamenitimi podstavkami po nizki ceni. Zahtevajte v gostilnah katoliško narodne liste: Slov. Gospodar, Straža. 3. novembra 1910. UtKVI ICilKli HDHPUXKH, Stran 2b Delavnica za popravila! i s. Ve ika zaloga ur, dragocenosti,srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tiidl ita obroke! Illustr. cenik lastonj! Gramofone od 20 do 200 K. Niklasta remont.-ura K 3'60 Pristna srebrna ura Original ornega ura Kuhinjska ura Budiljka, niklasta Poročni prstani Srebrne verižic T— 18 — 4"— 3-— 2,— 2-— — Večletna jamstva — Nasi. Dietinger Theod. Fehrenbaoh urar in očalar Maribor, Gosposka ulica 26. Kupujem zlatnino In srebro. Svarilo I it Prosimo spoštovana gospodinja, n« z&hte- ^KC' vajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ^cikorije^, temveč določeno žnainko: : Franck: da imate jamstvo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na varstven« znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja. — Novo 842 Citaj! Pozor kmetje in fantje! NajnovejSe in najboljše sredstvo za rast las, brk in brade je: Kaptolšt. I. Deluje, da brke in brada postanejo gosti \n dolgi, odstranja prhljaj in vsako drugo kužno bolezen z glave.Naroči najsi vsaka družina. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Imam mnogo zahvalnih in priznalnih pisem. Cena na vsako pošto franko 1 lonček K 8'€0, 2 lončka K 5'—. Pošilja se po poštnem povzetju ali če Be pošlje denar naprej. Naroči se le pod naslovom: Lekarna pri Sy. MiHajln TopnsKo, Hrvatska. ftvain. znamka. Tovarn, »namta Tovarn, znamka. *. x um, mi o, v. za razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K. Tme „Franck" kakor različne od tega izpeljane zaznambe naših izdelkov so zakonito varovane. Kdor torej kot „Franckovo kavo" kak drugi nego iz naših tovarn izvirajoči izdelek oddaja, — je kaznovan. o o ao 20 do 50 K na dan Prva Štajerska trsničarska zadruga (posta Jursinci pri IFtuo"u.)_ lahko vsakdo zasluži z razpečavjmjem novega predmeta, ki se rabi v vsaki hiši. — Pošljite v pismu za pojasnila znamko za 30 vin. in svoj naslov. Josip Batič, Idrija, Kranjsko. 854 ima na prodaj cepljene trte najboljše kakovosti in sicer vse priporočljive vrste na običajnih podlagah kakor tudi na različnih križankah. Ceniki so brezpiačno na razpolago. 861 Mezdno in mitniško ]§§ Na pravočasno naročitev Thomasove moke za gnojenje travnikov, pašnikov in polja za krmo se s tem opozarja. Jamčimo za čisto in polno vredno Tomaževo moko in pošiljamo izključno le v plombiranih vrečah; z varstveno znamko in navedbo vsebine. -^Tovarna za Thomasov fosfat J^. •"V^r1" Z z o. z. Berolin W 35. Kmetje, zahtevajte pri svojih pošiljateljih gnoja Thomasovo moko „Sternmarke". Brošure o porabi iste pošilja gori imenovana tvrdka zastonj. 832 -819 kakor tudi zamenjavo vseh vtst žita oskrbuje : najhitreje m najceneje umetni valčni mlin : v Rušah pri Mariboru. | s ajboljše ročne torbice, šolske torbice, denarne mošnjičke, denarnice za natakarice in natakarje. — Bogato sortirano zalogo : : : : : usnjatiti garnitur 1K kakor tudi konjske oprave, opravo za jahanje itd. priporoča. Rudolf Novak: Maribor jermenar in sedlar Grajski trg. = Samo lastni izdelki, m Nizke cene! Nepozabite se zglasiti Nizke cene! pri narodnem in domačemjrgovcu Franc Lenartu v Ptuju ki je dobil ravnokar za jesen in zimo iz prvih tovarn veliko novega sukna za ženske in moške o-bleke. Potem obilo trpežne hlačevine, vsakovrstnega barhenta stalnih barv, mnogo lepih štrikanih in suknenih ogrinjalk, ter nepremcčljivih konjskih koc. To pa vse cenejše kakor drugod. Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem. Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni. — Priporoča se Franc Lenarf v pfuju. « a w S" a Našim rodbinam priporočamo Motiasko cikorijo. Edina slovenska kisla voda, Tolstovrška slatina je po Zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilca temveč je tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inoinostu 1896 in na higijenični razsravi na Dunaju 1899. Naroča se pri oskrbništvu Telstovrške slatine, pošta Guštanj, Koroško, kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene. a»i> Slovenci! Svoji k svojimi Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino sloven- 793 sko kislo vodo. wv* MYMwYmaYMmYmdVMwVmmVmrV^wV Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši: „MoteS pri belem v©>Ifi6* (Terschek), Graška ulica 9, I. nadstropje HOTEL wPrI IbeleiBi volu" priporoča svojo veliko gostilno tt »S 30 sob za tujce po jako nizkih cenah # % fijakerijo v hiši Dobra in točna postrežba. ;xxxxxxx>' obrestuje hranilne vloge po 4B:7s0/o brez vsakega odbitka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge in jih obrestuje nepretrgoma. Sprejema vloge tudi na tekoči račnn in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. V svrho varčevanja v malih zneskih daje vložnikom domače nabiralnike na dom zastonj, če vložijo prvokrat najmanj 4 K. posojuje na zemljišča po 5% do 5 72%» ter na zastavo vrednostnih papirjev in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih zavodih aH osebah prevzame v svojo las>t proti povrnitvi malenkostnih gotovih stroškov. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le kotake. Za vplačila po pofiti se dajejo zastonj pošt. hpanilnične položni Uradni dane vsak torek in petek dopoldne« 838 Vprašanja in prošnje se sprejemajo vseli dan, \imm\ praznite dopoldne od 8—12. ter od 3—6. are popoldne. Največja mizarska in tapetarska trgovina Pohištva in posteljne oprav® if®" Tegethofova ulica štev. 19, Lmmi ♦♦♦♦♦♦♦♦♦m po BiajsiSžjiSi cenah« Senik in prer^óysa *»sf©BsjE mm ittuearaKa m iawnici®« K štev. 43440 ' 5793 Razglas. Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti tudi leta 1911 stalne viničarske tečaje, da se vzgoje temeljito izobraženi viničarji za delo v amerikanskih vinogradih in drevesnicah v gojenju in sajenju sa-donosnikov, in sicer priredi te tečaje: 1. na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru, 2. na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici, 3. na deželni viničarski šoli v Zg. Radgoni, 4. na deželni viničarski šoli v Skalcah pri Konjicah. Ti tečaji se začnejo 15. februarja in se končajo s 1. decembrom 1911. V Mariboru se sprejme........14 V Gor. Radgoni se sprejme ......16 V Lipnici se sprejme.........26 V Skalcah pri Konjicah........12 posestniških in viničarskih sinov. Ti dobivajo na naštetih zavodih stanovanje, popolno hrano in vrh tega mesečno plačo 8 K. Izobrazba v teh kurzih je v prvi vrsti praktična, teoretična le v toliko, kolikor je to potrebno za vzorne in samostojne viničarje. Na koncu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabnosti. Za sprejem v te tečaje morajo prosilci vložiti koleka proste prošnje najkasneje do 6. januarja 1911 na štaj. deželni odbor. V tej prošnji se mora izrecno povedati, v katero naštetih šol želi prosilec vstopiti in je treba priložiti: 1. dokaz, da je prosilec star 16 let, 2. spričevalo poštenega obnašanja katero mora potrditi župnik, 3. zdravniško spričevalo, da je prosilec prost vsake nalezljive bolezni, 4. šolsko odpustnico iz ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo od 15. februarja da I. decembra 1911 nepretrgoma v tečaju in da slušajo vse izobrazbo zadevajoče naredbe dež. strokovnjakov. V Gradcu, 17. oktobra 1910. 870 Od štajerskega deželnega odbora. Somišljeniki, po gostilnah, pri trgovcih in obrtnikih zahtevajte naš list. . 39.984 Štev" II52821910- azglas. Naročite? ameriških trt za plačilo iz združenih državnih in deželnih nasadov za nasadno dobo 1910/1911. Štajerski deželni odbor imel bo za prodati v prihodnji spomladi iz združenih državnih in deželnih nt sadov naslednje množine ameriških trt, in sicer: 1. 850.000 capljenctv, večinoma od laške graševine, belega burgundca, zelenčiča, rcmenega Mpona, bele in rodeče ilahtnine, nidečega traminca, renske graševine, mu-škatelca, cepljfnih na riparijo PortaliSj vitis Solonis ali rupestris Montikolo. 2. 280.000 korenjakov od ripsrija Portalis, vitis Solo-nisa in rupestris Montikole. 3. Tri miljone ključev od zgorej imenovanih treh podlag in od Goethe-ja štev. 9. Cena trtam je: I. 1000 komadov cepljencev 200 kron za imovite posestnike, 140 kron za vse druge. II. 1000 komadov korenjakov 24 kron za imovite posestnike, 16 kron za vse druge. III. 1000 komadov ključev 10 kron. Deželni odbor si pridrži pravico, naročnikom od več kakor na 1500 cspljencev in 3000 korenjakov ali 5000 ključev zmanjšati naročeno množino trt, lavnaje se po številu oglašenih naročil. Naročila na te trte naj se vložijo do 10. novembra t. 1. naravnost na deželni odbor v Gradec ali pa skozi ob-čioske urade, pri katerih se dobé v ta namen narejeni na-ročilni listi. Občinski predstojniki morajo izpolnjene naročilne liste odposlati takoj deželnemn odboru v Gradec Naročila, ki se vložijo do 10. novembra, se bodo zbirale in trte petem razdelile razmeroma med vse naročnike, ako jih ne bi bilo toliko, da dobi vsaki naročeno število. Vse te trte se bodo cdlajale le štajerskim posestnikom in morajo tudi oni naročniki, kateri vložijo prešnje naravnost na deželni odbor, dopiinesti potrdilo od občinskega predstojništva, da imajo res vinograde v občini. Cene veljajo na mestu, kjer se bodo trte odkazale, in se mora znesek izplačati pri prevzetju. Ako se trte odpošljejo po železnici, ee bo znesek povzel. Stroški za zavitek in dovoz se bodo posebej zaračunili. Na vsakem naročilu je natanko navesti: 1. ime (tako napisano, da se lahko čita), bivališče in stan naročnika; 2 davčna občina, v kateri se nahaja vinograd, ki ga hoče naročnik obnoviti; 3 vrsta trte (sorta), katero želi; 4. Zadnja pošta ali železniška postaja. Ako bi zsželjena vrsta pošla, bo se ona z drugo enako nadomestila, »ko si naročilec tega odločno ne prepove. Trte se morajo od naročnikov ako mogoče osebno prevzeti, če se po železnici dopošljejo, pa takoj po vspre-jemu pregledati. Pritožbe se morajo vložiti takoj na vodstvo trtni-ce; na poznejše pritožbe se ne bode oziralo. Gradec, dne 6. oktobra 1910. 871 Od štaj. deželnega odbora. Napačna prebava je tzrok mnogih bolezni. Naj ee torej pravočasno rabi prebavo vrejajoče sredstvo. Preisknšeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbuo napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domaČe zdravilo, ki nblaži in odstrani znane nasledke nemarnosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečica, napenjanje, nezmerna tvoritva kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne 6. Fragnerja v Pragi. QUA Pil ill Vsi deU embalaža OfnniLUi imajo postavno de-ponov&no varat, znamko i GLAVNA ZALOGA: LEKARNA B. Fragner-ja, c. in lir, im. floMtslja, „Pri črnem orlu" PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. Po poŠti ae razpošilja vaak d n. Cela ¿teki. 2 K, pol stekl. 1 K. Pro' naprej vpo-šilj. K 1'50 se polije mala steklenic i, za K 2 80 velika steklenica, za K 4*70 2 veliki steklenici, za K 8-— 4 velike steklenice, za K 22-— 14 vel. steklenic poštnine prosto za vse postaje avstr.ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah Avatro-Ogr. 249 Zelo redka prilika. I Tovarna mi je izročila po teki nezgodi več 1000 komadov krasnih težkih flanelastih ode], da jih prodam pod roko; vzorci bo najnovejši, modne barve in imajo ie akoro nevidne madeže od vode, kar pa nikakor ne brani, da bi se ne mogle porabljati v vsakem gospodarstvu za pokrivanje postelj in ljadij; dolge so 190 cm, široke 186 cm, jako fine, tople in trpežne. Pošiljam jih po peštnem povzetja: 3 krasne flanelaste odeje v vseh barvah in vzorcih za 9 K, 4 gospodarske odeje za 10 K. Vsak, ki čita to, naj naroči zaupljivo, kajti prepričan sem, da bo zadovoljen. Oton Bekera, c. kr. finančni nadpaznik v pokoja, Nachod (Češko). 818 Edina narodna trgovina LucM Kuharic je v Ormožu kjer 612 kupite moderno volneno blago za ženske obleke, sukno in kamgarn za moške obleke, perilni kambrik, hlače vino, belo platno, svilene robce in mnogo drugega manuiakturnega blaga iz najboljših tovarn po čudovito znižanih cenah. — Priporoča tudi svojo veliko zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga. Spodnieštajerska. ljudska posojilnica v MARIBORU, II J 13 U J ■ : f * - . regfetrovana zadruga z neomejeno zavezo „ > 5MT" Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloje M sprejemne od vsakega in ae>bmtqjejo: navad se po 4*7». proti 8 mesečni odpovedi po 4l/t. Obresti se priplujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjiiioe se sprejemajo kot (otov denar, ne da bi ae njih obrestovale kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poštno hranilne poloinioe na razpolago (tek konto &7078) Renat davek p(a6a po^lnio* sama. O posajlla se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4na vknjižbo sploh po 6%, na vkpiiibo in poroštvo po 5 '/,•/, in na psebnl kred it po 6'/{. Nadalje izposoj nje na rastavo vre* ~ ' drugih denarnih za- last proti po-lar ne presegajo 7 kros. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača 1« kolek«. Uradne ure ■o vsako sredo in četrtek od 9. do 18. dopsMqp b vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, — V uradnih a rafe se sptejeo» ju a- prw»k* , ¿,-'<.. - v plačuje dflfjy. pojasnil« se dajejo in ptoíiy» sprejemajo vaak delavnik ai I.-1I. fcpoldae m <4 3.-6. ¿apelda* ^ 6 tmM mm ráspete«* «•■»•£• hraollae «sMvoUnlK«. mitA I Iadajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društvo. Odgovora) ai-dnik: Fran BakevM. Tiik tiskarne 8v. Cirila t Maribora.