Publuhed and distributed under perroit No. 424 authorized by tke Act of October 6, 1917, on File at the Poet Office of Chicago, Illinois. By order of ihe President, A. S. Burleson, Poetmaster General. ♦ iti aa koristi d«Uvik«|« .juditv«. Delavci »o upra* vUooi do tm|i, kar pro-ducirajo. | Tki« p*p«r u d«vui*d to tli« iaUrMU of tko wfrrk-b| cUm. Workor» aro •atitUd to ali wkat thoy produca. Kntarad a« inoad-clui mitUr. Dm. «, 1SS7, |t tka poat i fflea at C k i ca* o. II!.. undar tka Aat of Convraa» of M ur« k »r4. IST». OffiCi: 4001 W. 3t. St., Ckicigo, III. Delavci vseh dežela, združite se! a 31 PAZITE mm itovilko v okUpaju, ki •o nahaja polog «aitgt naslova, prilepljenega spodaj ali na ovitk«. Ako jo itovilko ........ * ' Uda j vam s prihodnjo itovilko naloga listo potofto naročnina. Prosiaso, po» novit« jo takoj. 5TEV. (NO.) 580. SLOVENSKO GLASILO SOCIALISTIČNE SEKCIJE. . CHICAGO. ILL., DNE 22. OKTOBRA (OCT. 22) 1918. LETO (VOL.) XIII. Predsednik Wilson odgovarja Avstriji. URA JE ODBILA. HKf1 j, • C: bi bila tega količkaj vredna, bi se Avstrija človeku skoraj smilila. V smrti je vedno nekaj patetičnega, in Avstrija umira. Tragični moment v tej katastrofi pa podaja dejstvo, da je črno-rumeni konglomerat narodov sredi Evrope imel zdravilo za rešitev, a da ga je habsburška monarhija vedno odklanjula; sedaj sega Željno po njem, ali — prepozno je. Vsak čas pred vojno bi si bilo to, kar se je doslej imenovalo Avstro-Ogrska, lahko ohranilo življenje, če bi bili njeni politični zdravniki razumeli potrebe razvoja in omogočili preustrojstvo dualne države v zvezo avtonomnih narodov. Toda vsem poizkusom regeneracije na podlagi svobode in 'enakopravnosti so se Habsbur-žaui in njih oprode trdovratno upirali, dokler so bili narodi pri volji, da bi se bili zadovoljili s takim odplačilom. Ta trma in patološko hrepenenje-po dinastični gloriji je bilo edino, v čemer so llabshuržani ostali dosledni; ali prav ta opozicija, ki se ni plašila niti gaženja slavnostnih priseg in re je v kritičnih časih' zatekala k nizkim in smes-niin sleparijam, vabeča narode na nerodno zakrinkane kompromise, s katerimi bi bili še bolj po -slabšali svoj položaj in se faktično odrekli s\gojim pravicam, je morala v narodih učvrstiti prepričanje, da je pod habsburškim žezlom vsaka realizacija pravičnosti izključena. Na zločinski način provocirana vojna je iz -premenila odpor narodov napram avstrijskemu sistemu v stud; nobeden izmed njih ni hotel biti solidaren z monarhijo, ki se je oskropila od nog do glave z nedolžno krvjo in vsi so hiteli povedat civiliziranemu svetu, da niso 14Avstrijci", temveč od Avstrije zatirani in brezvestno izrabljani Čehi in Poljaki, Slovaki in Hrvatje, Slovenci in Rusini, llajiiani in Rumuni. Bili so med njimi pač še konservativni ele-meriti..ki bi bili sprejeli avtonomijo v stari zvezi kot lože dosegljivi cilj. Od pretutrojstva Avstrije v federacijo narodnih držav so pričakovali tudi blagodejen vpliv na mednarodno politiko in hiter konce vone. ...... _ j. J. .^¿i»,, . Brutalno nadaljevanje metode avstrijske vlade so pa morale zatreti tudi nade najbolj sangvi-nienih elementov. Absolutizem jc postajal drz-nejši od dne do dne; pan-germanizem je grozeče dvigal glavo; jezikovne pravice narodov so se boljinbolj zatirale in persekucijc so kazale malenkostno zlobnost s prepovedovanjem slovanskih zastav, z ubrano cirilske pisave, s preganjanjem o-seb, društev in institucij zaradi narodnosti in jezika. Obešanje in streljanje Čehov, Jugoslovanov. Rusinov. Poljakov, Italijanov v hekatombah ni moglo vliti narodom navdušenja za monarhijo in dinastijo. Venomer tesnejše zbliževanje Dunaja in Berlina je očitno označevalo smer, v katero je zaplula Avstrija; narodi so Npoznali nevarnost, da postanejo kot člani dualne ihonarhije še podložnih Uohenzollernov posebej. Tedaj so prenehali vsi zagovori kompromisov in ideja popolne neodvisnosti je zmagala povsod Avstrija sama je prignala narode do tega. neizogibno jim je vsilila spoznan je. da se morajo ločiti od nje, če nočejo utoniti v njeni mlaki, in odkar je prišlo tako daleč, ni več povratka. Tudi Karlove vlade so ostale v sturem kolovozu, menjapoče besedilo avoj;h programov, a zve sto varujoče njih vsebino, po kateri naj bi bila Avstrija nemška država, milostno dovoljujoča, da ji slučijo nenemški narodi, kakor naj bi nemadjaf ski na Ogrskem služili aiadjarski oligarhiji. Sedaj, ko je polom centralnih sil neizogiben, ko je Avstrija v zunanji in. notranji politiki, impo-tentna, ko se Hohenzollernom in Habsburžanom javlja "fJoetterdaemmerung", je Kari Habsburški naenkrat federalist in "poklanja'' uarodom milostIjivo "avtonomijo" kot Miklavževo darilo. Sentimentalno govori armadi in mornarici o " pravicah", ki jih bo vsak narod užival na svojem teritoriju; baron Hussarek rise meje avtonomnih formacij; cesarski historiki izo pa vajo Icgendsr-no Ilirijo iz groba; Wckcrle poje o pravicah, ki jih misli madjarska aristokracija priznati netnu-djarskim narodom na Ogrskem; ofh-iozni časni -karji pa skladajo besede, ki naj bi označile, da izpolnjuje Avstrija pogoje predsednika Wilsona in pripravlja s tem mir. čakajoča le še na vdano Zahvalo narodov za vso to neskončno dobroto. Naenkrat se vlije mrzel curek na vso tO gorečnost ; predsednik Wilson odgovarja Buriauu, di je Avstrija zamudila čas, ko bi se bila lahko rešita s prHelitvijo avtonomij; medtem ko se je obotavljala inNpostavljala svoje pan-geruianske Seyd-lerje na oder, je šla zgodovina svojo pot in danes stoje pred obličjem sveta naredi, s katerimi 3C mora Avstrija prav tako pogajati kakor z Zedinje-nimi državami, s Francijo ali Anglijo, z Belgijo ali "ltfili.i»1!? W nsfndt tws več lutuiiffl Hn^Hifini'H nov, temveč Id, pravi samostojni organizmi, katerim ne more Avstrija nič več nkazovati, katerim nima ničmar več podariti, temveč mora v njih spoznati enakopravne faktorje. Ako zahtevajo ti narodi popolno neodvisnost, se ne more Avstrija na nikogar zanašati, ki bi jim to branil. PREDSEDNIKOVA NOTA. Odgovor predsednika Wilsona, ki ga je državni tajnik Lansing podal švedskemu poslaniku kot oskrbniku avstrijskih interesov v Ameriki, se glasi: • Gospodi Čast mi je potrditi sprejem Vaše note z dne 7. t. ru., s katero ste mi poslali sporočilo cesarske in kraljevske avstro-ogrske vlade za predsednika. Sedaj imam nalog od predsedniku, da Vas prosim, da ste tako dobri in sporočite potoni svoje vlade cesarski in kraljevski avstro-ogr-ski vladi sledeči odgovor: Presednik smatra za svojo dolžnost povedati avstro-ogrski vladi, da ne more sprejeti sedanje ponudlie te vlade vsled dogodkov največje važnosti, ki so se primerili izza njegovega govoru z dne 8. januarja 1. 1. in so morali izpremeniti nastop in odgovornost vlade Združenih držav. , « Med štirinajstimi mirovnimi pogoji, ki jih je predsednik ob tistem času označil, je bil sledeči: Na redom Avstro-Ogrske, katerim želimo videti zagotovljen varen prostor med narodi, mora biti priznana najsvobodnejša prilika avtonomnega razvoja. r Odkar je.bil ta stavek napisan in izrečen pred kongresom Zcdihjenih držav, je vlada Zedinjenih držav priznala, da obstoji vojno, stanje med Ceho-„ slovaki in nemškim ter avstro-ogrskim cesarstvom, in da jc Češkoslovaški narodni svet faktična vojna vlada, opremljena zVso avtoriteto za vodstvo vojnih in političnih zadev Čeho-Slovakov. Knako je na najpopolnejši način priznala pra-Ivičnost narodfiih aspiracij Jugoslovanov za svo-I bodo. Predsednik torej nima več prostosti, da bi sprejel samo "avtonomijo" za te narode kot mirovno podlago, temveč mora vztrajati na tem, da bodo oni in ne on sodniki o tem, kakšna akcija ml •itrani avstro-ogrske vlade bo zadostila njih aftni-raeije ter njih nazore o pravicah in usodi teh članov družine narodov. ^ Sprejmite ponovno zagotovilo mojega popolnega spoštovanja. Robert Lansing. ZARJA NOVEGA DNEVA. t Zdi se, da se bodo izza predsednikovega jasnega in največjega uvaževanja vrednega odgovo-j* «vari Mtrp r^jaje l>voi|}jivo ja^ima Av^ «trija se toliko moči, da bi se mogla upirati zahtevam svojih narodov samih, popolnoma pa je izključeno, da bi se mogla resno upirati zahtevi Zedinjenih držav, ki ji'nalagajo, da ugodi tem narodom, če hoče sploh dobiti priliko, da sede h konferenčni mizi, pri kateri bodo sedeli zastopniki Zedinjenih držav. Wilsonovo nota se nc more dovolj visoko ceniti in Zedinjene države so si pridobile z njo zaslugo, ki ostane neizbrisna in nepozabna, kadar postane svoboda prizadetih narodov gotovo dejstvo. Cehi so, kakor pripoved»:jejo«poroČila, odklonili od Habsburlanov ponujeno avtonomijo, razvili na Hradčanih zastavo svoje republike in njih zunanji narodni svet je razgUsil izjavo eeško-slo-vaške neodvisnosti. Avstrija bi bila nedvomno po-«kusila v krvi zatreti to revolucionarno gibanje, vsaj na Češkem. kjer ga lahko doaeže. Ali neposredno za t eni prihaja VVilsonova nota in Avstrija ve, da je popolno priznanje samoodločevanja mirovni pogoj Amerike. Ako noče izgubiti vsake podlage ¿a mirovno pogajanje, mora ustaviti vse persekueije na Češkem in dokazati svojo odkritosrčno voljo, da se pogaja s Čeho-Slovaki kot z neodvisnim, samostojnim neredom» Nič ni več na poti, da se Čeho-Slovaki, kolikor je v dosedanjih nedovršenih razmerah mogoče, takoj ustanove kot neodvisen narod in si eventualno v Pragi izvolijo svojo provizorično vlado, ki lahko takoj začne s suvereno upravo Češko-slova-ske republike. Jugoslovanom pa daje Wilsonov odgovor na znanje, da lahko slede češko-slovaškemu zgledu in kakor oni razglase svojo neodvisnost. Avstrija se bo z njimi lahko pogajala o mejah med posestjo, ki ji ostane in jugoslovanskim teritorijem. o raznih finančnih vprašanjih, ki jih bo treba rešiti na kakršenkoli način, o privatnih pravicah, ki postanejo dvomljive, i. t. d., toda neodvisnost jc od te ure stvar Jugoslovanov samih in Avstrija se je ne sme dotikati iz enakih razlogov, kakor še-ško-ulovaške ne. Poljakov ni bilo treba predsedniku v njegovi noti'omenjati, ket je naglašal že v svojih prvih štirinajstih točkah potrebo neodvisne, zedinjene Poljske. Ne more biti dvoma, da bo predsednikova nota imela najpomembnejše praktične posledice. Čim pride njeno besedilo v Prago, Ljubijano.Zagrt b in Krakov, je nadvse verjetno, da se razvije zastava neodvisnosti povsod, kajti vpričo garancije, ki jo dajejo Wilsomr e-tehtne besede narodom, ni misliti, da biae kateri izmed ajih še zadovoljil z avtonomijo. Revolucija v Avstriji prestopi iz ideje v resničnost in llabshuržani se jc ne bodo ved u-"paTi .iTreff, kaj!i r vsalTim takim poizkusom morejo le poslabšati svoj položaj. Avstrija je bila že dolgo bolna. Sam« je zakrivila svoj marazem in narodom nc more očitati nič druzega, kakor da sc niso hoteli z njo vred zadušiti v močvirju, v katero jih je hotela zapeljati. Potrebovala je pa še energičnega Samaritanca, ki bi ji dal odločilni sunek in jo rešil predolge agonije. Predsednik Wilson jc opravil nalogo; izvršil jo je modro in krepko; izvedel jo je sijajno. S svobodo nekdaj avstrijskih narodov jc neločljivo spojeno njegovo ime. Kadar teče voda v grlo. V "častitljivi" stari Avstriji se vrše izpre-membo. Iz vseh mogočih krajev prihajajo vesti o tem in četudi je veliko nejasnosti in protislovij v njih, jc vendar, kadar se kritično precede, spoznati, da gre za dogodke največje važnosti, ki ne pomenijo nič manj kakor razpadanje stare monarhije. Brzojavi, datirani v Lonflonu, Anisterds mu, Haagu, Dunaju, Budimpešti, Bazlu, Curihu itd. soglašajo v tem, da stopajo na mesto enotnega avstro-ogrskega cesarstva avtonomne drŽave. O načinu porajanja teh novih teles so poročila liesoglasna, deloma popolnoma konfuzna, kar je pač največ pripisati dejstvu, da se večina dopisnikov ne spozna v zamotanih avstro-ogrskih razmerah in zlasti ne pozna podrobnosti konstitucije in sestave te abnormalne države in vprašanj, ki prihajajo na dnevni red. Razhajajo se poročila poglavitno v tem,* da govore nekatera o revolucionarnem prokla-miranju neodvisnosti, medtem ko javljajo drugi cesarske sklep, po katerih bi se Avstro-Ogrska izpremenila v federacijo narodnih držav. Pričakovati je, da pride v kratkem več jasnosti v to zmedo. Medtem je pa najbolj verjetno, da sc vrši oboje: Narodi se čutijo že dovolj močne, da nastopijo z odprtini vizirjem in skušajo uveljaviti svojo voljo brez obzira na vlado in njene namene; dinastija pa skuša reštti, kar bi sc še dalo rešiti in nastopa, kakor da daje narodom po svoji dobri volji avtonomijo in državnost. Med tem, kar daje gospod Kari, in tem, kar zahtevajo in si jemljejo narodi, je nedvoniflo velika razlika. To že zaradi tega nc more biti drugače, ker so motivi na obeh straneh različni. Tcn- . denca narodov je centrifugalna, ona dinastije pa centripetalna; nafodi hočejo narazen, cesar bi jih rad držal skupaj; narodom nc dela vprašanje, kaj bo z monarhijo in -dinastijo, nobenih pre-glsvic; Karlu je rešitev njegove krone vprašanje vseh vprašanj. , Ali kar se godi na eni in na (Jrugi strani, podaja dokaz, da je stara Avstrija pc nemogoča in da si tudi vlada z dinastijo vred ne moreta več zafajlti tega dejstva. In za sedanji treno-tek sadostaje pravzaprav že to. Kajti današnji dan šc ni zadnji in današnjim dogodkom sledi to, kar se zgodi jutri in pojutršnjem. Avstrija je v sedanji vojni premagana, tako temeljito premagana, da sc more kvečjemu poraz Turčije primerjati z njenim. Premagana je tako temeljito, da se že danes lahko pravi: Avstrija je bila in ni je več Veličina tega poraza postaja najbolj razumljiva, če. si prikličemo nekoliko predzgodovine te vojne in njen začetek v spomin, t Izza okupacije Bosne in Hercegovine je Avstrija dobivala vse večje ambicije in hotela igrati slavno vlogo kot 'Grossmacht'. Medtem ko se je ves zapadni svet tekom niiiflolega stoletja prilagodil raitneram; ki jih je zahtevalo novo gospodarsko življenje in sc razvil v moderne meščanske države, je vladajoča klika v Avstriji popolnoma obtičala v tradicijah preteklosti in se trdovratno upirala potrebam in terjatvam niodornc dobe. V svoji kratkovidnosti in s popolnim nerazumevanjem zgodovine je mislila, da sc z dekretira-njem lahko doseže, kar se hoče. Dasi je bila morala sprejeti konstitucionalno obliko, jc vendar mislila, da zadostuje forma in da ji ni treba sprejeti duha ustavnosti. Parlament je smatrala za privesek, ki laljko v gotovih slučajih služi za dekoracijo vpričo zunanjega sveta, ne pa za zastopstvo ljudstva- ki naj bi po njem samo vladalo. Zato se je tudi vsaka vlada z zobmi in nohti upirala vsakemu razširjenju volilne pravice, ki bi moglo iz parlamenta napraviti aparat za resnično zakonodajstvo in za kontrolo vlade. Družba, ki je gospodovala v Avstriji, se ni nikdar mogla vživeti v idejo, da pripadajo ljudstvu kakšne pravice. Zanjo je bila masa narodov le človeška čreda, izročena Habsburžanom od Boga v varstvo in dolžna jim pokorščino. Ker je bil ta sistem v Nemčiji izveden skoraj do popolnosti, ga je avstrijska klika zvesto kopirala. V časi je morala pri tem nekoliko odnehati, ker je "imelo ljudstvo v Avstriji vedno nekaj več rebcliČnega duha, kakor v Nemčiji, na drugi strani ji je prihajala na pomoč raznovrstnost n.iroditosti, ki jih je znala kaj spretno izigravati drugo proti drugi. Četudi je grof Taaffe svojčas tarnal v državnem zboru, da ne more vlada v Avstriji nič dru- , zega, kakor 'sich fortfretten', je vendar koieri-ja na krmilu mislila drugače. Avstrija jc bila lastnina Habsburlanov, in po .tem nazoru je bila veličina in blišč habsburške familije državna ideji Avstrije. Njej je morala služiti vsa politika in vsled tega je moralo vse notranje napredno delo ostati zanemarjeno. » Dokler je v Nemčiji gospodoval Bismarck, je ostala avstrijska diplomacija bolj v zakotju. S "slavo" tega imena niso mogli tekmovati avstrijski in madjarski državniki, manjkalo jim je pa tudi eneržije in sposobnosti» da bi se bili kosali z njegovo machiavellistično zvijačnostjo in brezobzirnostjo, ki se jc s svojo politiko "Zwei K i se n in Feuer" (dvoje želez v ognju) tudi z Avstrijo igrala kakor mačku z mišjo. Kakor vsi majhni, a domišljavi duhovi, so pa tudi oni upali, da pride "njih čas" in medtem zidali gradove v oblakih. Obzorje jim je bilo preveč omejeno, da bi bil i Spoznal i, koko napruvlju Nemčija iz svoje zaveznice Avstrije boljinbolj svojo vazalko; kajzerjevo vlado so z naivnim zaupanjem smatrali za svojo dobro prijateljico in pomočnico. V Berlinu so jih lahko pustili v tej veri, ker ni nič stala in je ohranila oficielno Avstrijo v dobri volji, ncmškiVn načrtom pa ni mogla škodovati. Avstrijski diplomatje so bili pa trdno prepričani, da imajo svoje lastne načrte, ki se ne morejo križati z nemškimi, zveza z Nemčijo se jc vsled tega vedno obnavljala in utrjevala. Aehrenthal je bil tisti, ki je napravil prvi korak za uresničenje velikohabshurSkih idej. Ane-ksija Bosne in Hercegovine naj bi bila utrdila položaj Avstrije na Balkanu ii\ jo pripravila za dosego daljših ciljev. Toda ko se je baron Aehrenthal zaletel in napravil prvi skok, mu je zmanjkalo sape za drugega. Dajali so mu sicer ime avstrijskega Bismaroka, toda mpŽ "železa in krvi" vendar ni bil ta aristokrat dunajske sorte. Ane-ksija je povzročila razburjenje v Turčiji in v Srbiji. Na Turškem sicer niso imeli nobenega upanja, da dobe šc kdaj Bosno in Hercegovino, oli aneksi ja je' bila hud moralen udarec za mlado-turlre. ki ro bili pravkar prišli na krmilo. Srbija je bila razdražena, ker je imela dokaj utemeljenega upanja, da ji pripade ta Bosna in Hercegovina odrom na to. da se je večina ondotnega prebivalstva štela ža srbsko. Z aneksi jo je bilo to upanje uničeno. Srbijo je Aehrenthal potolažil z obljubo gospodarskih ugodnosti, česar potem Avstrija ni izpolnila. V tem se je pokazala Aehrenthalova "sla. bost". Če bi bil že takrat grof Berchtold na njegovem mestu, bi bil najbržc z veseljem pozdravil srbsko razburjenost in jo sprejel kot ugodno pretvezo za napoved vojne. Vojaški časopisi na Dunaja so itak rožljali s sabljo, tako da bi sc bil gospod minister lahko skliceval na "popularnost'' vojrte; tudi na mnenje Evrope, ki je gasila požar z vsemi brizgalnicami, sc Berchtold ne bi bil tako oziral, kakor se je Aehrenthal, ki je potem izkusil habsburško hvaležnost, ko jc na smrtni postelji, par ur pred smrtjo, dobil sporočilo, da je cesar sprejel njegovo demisijo. Njegov naslednik je bil mož, ki ga jc država po "pristno avstrijskih" nazorih potrebovala. Berchtold je kmalu nastopil kot imitator ''velikega" kancelarja. Že tekom balkanske vojne je pokazal svojo 'eneriijo' in očitanje, da ni žc takrat prišlo do svetovne vojne, nc zadene njega; on se je pošteno — bolj pravilno rečeno nepošteno — trudil, da bi bil dosegel tak rezultat in njegova krivda ni, da je l>il naposled vpliv angleške in francoske diplomacije, ki jc hotela ohraniti mir, vendar večji od njegovega in do se Nemčiji ura še ni zdela prava. Toda Bcrchtoldova vztrajnost'se ni dala premagati. Postati jc hotel "veliki mož Avstrije" in svojega cilja ni pustil izpred oči. Naj jc krivda Nemčije kolikorkoli utrjena, greh Avstrije se zaradi tega nič ne zmanjša. Berchtold ni niti za hip prenehal ustvarjati vojno razpoloženje, priprav-liati pretveze, provocirati in odstranjevati možnosti pobotanja, dokler ni naposled res prišel za- že I je n i čas. f Ako sc pogleda dane* nazaj na par let avstrijske politike pred vojno, postane marsikaj razumljivo, kar se je takrat zdelo le absurdno. Vlada jc ponmoževala vojaštvo s ponovnimi rokrut-»dtni zakoni; poviševala je vojni proračun od le- jP^jlP* 1 v ' ' k - é 1 . PROLfcT ta do leta v nezaslišani progresiji; iztlačila jc ud-Ijardo iz ljudstva za izredne vojaške izdatke; vpe-ijala je zakon o vojnih dajatvah. Takrat se je ve-činoiuu mislilo, da jc to le milita cistična manija; sedaj je določeni namen tega sistematičnega vojnega pripravljanja rsaumljiv. Obenem se je cislajtausku vlada, ki jc imelu /x i^tuergkha na čelu. na vso moč trudila, da pripravi parlament ob vsako delovno sposobnost, /c nastop štajerskega grofa je bil značilen. Par kandidatov pred njim je odklonilo sestavo ministrstva z izjavo, da ne marajo vladati brez parlamenta. Tedaj se je pojavil Stuergkh, ki je bil pri-pravljen prevzeti vlado brez prielrika. Celo dunajska 44Nene Freie Presae'' je takrat z ogorče« njem naslovila novo vlado kot absolutistično in protipsrlsmentsrno; ali kakor že večkrat st» se meščanske» v prvi vrsti nemške stranke, izkazale kot strahopetne. Manjkal jim je vsak pogum, tla bi se bile spustile v boj z očitno avtokratično vlado; strah pred paragrafom 14 jim je vzel vso možatost in po pasje so hlapčevalc vladi, kateri Mnip niso zaupale čez plot. Htnevgkhn pa tudi to ni zadostovalo. On sploh ni maral parlamenta, in da bi se ga ¡znebil, je vsak hip provociral kakšen spor, kakšno obstruk-cijo, ki mu je dala pretvezo, da je poslal državni zbor na počitnice. Koncem januarja 1914 je po-i ubil v ta namen p »Ijsko-rusinski prepir, ki ga je \luda sama podžiffcls in od tedaj sploh ui bil državni zbor več sklican. Tla za agresivno Berchtoldovo politiko so bila torej dobro pripravljena. Ogrskega parlamenta, kjer je na podlagi predpotopne volilne pravice sedela kohdrta grofa Tisze ua vladnih klopeh, se sploh ni bilo bati; ta je lahko dalje zboroval in «tplavdiral podlim deklamacijam svojega vodite- O volji Avstrije za pnovokseljo vojne ne more biti nobenega dvoma. Namen tega zločina- pa ui bil nikakršno maščevanje sarajevskega. Umora, temveč razširjenje habsburške oblasti iu utrdi-tev dinamičnega absolutizma. Nu zunaj je imelu Avstrija osvojevalne namene; stare sanje o poti do Soluna naj bi se bile uresničile,, vzhodno pu naj bi bila habsburška t;ioč poseglu globoko v I krajino. Suj m» ,že dolgo pred vojno krščansko-socialni listi objavljali "vizije", ki so kazale 4kro- ' 1 infi M faj^ nanje Francu Ferdinanda' v Kijevu." Znotraj pa naj bi se bil s pomočjo Nemčije organiziral najpopolnejši centralizem, parlament še bolj elegrudi-rul, iu 44nacionalnim sanjam" enkrat za vselej napravil kraj. Politiku, ki jo jc Avstrija takoj po izbruhu vojne uveljavljala, je jasen dokaz teh uumcuov., In sedaj so sc vse te sijajne slike razblinile v prazen nič; namesto du bi sc postavil na čelo novemu povečanemu iu absolutno podložnemu ce? varstvu se oprijentu gospod Kari slumcc, da ne utone. Du bi vssj na videz rešil habsburško posest, dela koncesije, o katerih ue bi bila ne avstrijska ue ogrsku vlada svojčus dovolila govoriti. Samo dekretiru "njegovo veličanstvo" ruzpud enotne monarhije, du bi le ua vrhu razvalin ohranil še svoj prestolček. Koliko bo habsburška familiju še moglu o-hraniti, je ihjscIuio vprašanje. Se meseca julija b* bili na rodi z velikim- odohruvaujem sprejeii po-tloben načrt, kot ga podu ju sedaj cesarski prak-tikant, Mister Kari s«* bo moral še prepričati, da je imela vojna drugačen vpliv nu nurodc. kakor .o mislili njegovi "dedje" iu "Jegovi svetovulci in da se govori leta 1018. nekoliko drugače kakor se je govorilo leta 1914. Ali to je stvar, ki zahteva posebno u vaše van je. »rez obziru ua njih eventualni uspeli ali neuspeh so Karlove reforme sijajen dokument časa, slovesno priznanje avstrijska gu političnega bankrotu, nujzgovornejši dotik, da .>o postali »istemi, kakršen je bil habsburški, enkrat za vselej nemogoči. Oovori|l o cesarskem drrilu ali o Karlovi dobri volji zu federativne reforme bi bilo smešno. Treba *c je le spomniti nu ujegova različna miuifdrstvu. na njih programe, nu njih čruo-rumeuc eksperi-mente* zlasti nu Scyellerjeve vscneinške izbruhe, (btopod Kuri ue bi M! mogel pustiti nobene teu vlad štiriindvajset ur v uradu, če bi bil kdaj iruel odkritosrčen namen dati narodom pošteno avtonomijo. Zdaj, ko so se naveličali in okrepčali, pu si iz svoje iniciative jemljejo vse, kar jim gre. bft jipi milostno rud dal košček. Taka radodarnost nc more zaslepiti nikogar; v m le teče v grlo in Herr Karl si misli: "Hilf, vas hellen kann! In der Not prisst der Teufel Fliegend Sanjali so o uri triumfa; zdaj prihaja duu likvidacije. Izza konvencije Slovenskega Republičanskega Združenja. Odkur se je zaključila konvencija S. K. Z., so sc z rapiduo naglico razvijali politični dogodki največje važnosti in.prav zadnje dni je dobil zna-, teu del programa Slovenskega Rcpubllčanskega • Združenja kri in meso.: Centralne sile *toje pred polomom. Bolgarska je odpadla od njih, Turčija komaj čaka. da sledi njenemu zgledu, Nemčija je na bojišču potisnjena v brezupnoydefenzivo in pada politično iz krize v krizo, Avstro-Ogrska je v študiju poloma. V tem trenotku naznanju predsednik Wilson v odgovoru, direktno numenjenemii avstro-ogrski vladi, slovesno vsemu svetu, da je neovirano sa^ raoodločevanje Čeho-Slovakov in Jugoslovanov nepreklicen miroven pogoj Zedinjenih držav. Temeljna ideja, za katero se je bojevalo Slo-veitsko Republičansko Združenje, je s tem slav -nostno potrjena. Avstrija nima Jugoslovanom ničesar diktirati; VVilsonovu izjava'jim pa daje popolno pravico, da govore sami v svojem imenu in vsled tega ne potrebujejo nobenega advokata v podobi kakšne zunanje vlade več. Kar se je malodušnim ljudem pred cniui letom zdelo nemogoče, je fdaj b^ščeča resnica. Bili so pesimisti, ki jim ni š.'o v glavo, da bi sc Jugoslovani mogli ločiti od črno-žolte monarhije in rešiti-habsburške krone. Bili so črnogledi druge viute, ki ko učili, da morejo Jugoslovani sploh lc pod okriljem kraljevine Srbije kaj doseči. Slovensko Republičansko Združenje se ni vdalo vplivu jere-mijad z ene ne z druge strani in veliki dogodki teh dni potrjujejo, da se je postavilo na pravo stališče. S. R. Z. je od počet ka naglašalo, da imajo Jugoslovani v svojem stremljenju po svobodi največ pričakovati ml Zedinjenih držav. (\ bi se brlc razmere v Rusiji razvijale v tisti smeri, v katero so kazale kmalu po izbruhu revolucije, bi bila ruska demokracija druga sila, pri kateri bi bili lahko dobili znatno, četudi bolj moralno kakor materijalno oporo; razvoj je odšel po drugi poti SLOVENSKO REPUBLIČANSKO ZDRUŽENJE Sedež v Chicagi, UI. IZVR&EVALNI ODBOR: August Aučin, Mary Aučin. Filip (»mlinu, Frank Kerže, Martin V. Konda, ♦ Et bin Kristan, Math. Pogorelec, J. N. Rogelj, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik. NADZORNI ODBOR: Ivan Krešie, J. Kvartič, J. Oven, Matt Peiro-vič, Fr. Veranich. • I CENTRALNI ODBOR DO NOVEGA KONSTITUIRANJA: John Ermen«, Joseph Fritz, Joseph, lvanetič, J. Judnič, Ivan A. Kaker, Anton Motz, Fran k Mravlja, Jacob Muha, K. H. Poglodič. John Re-zel, Joseph Steblaj, Frank Šavs, Frank Cdoy'n, Charlie Vesel, Andrew 4 V id rieh. Štefan Zantic. John Kalaii. Anton Žlogar, Louis Truger. (Opomba. — Naslov za pisma in denarne p :-šil jat ve je sledeči: Anton J. Tcrbovec, Box 1. Ci-cero. III.) , RAZPIS SLUŽBE. Eksekutiva Slovenskega republicanskegu združenja išče koresoondenta, ki je možen pravilne slovenske in angleške kodespondence in pisanja na pisalnem stroju. StenogTaf ima prednost. Plačfl po dogovoru. Prošnje je poslati najkasneje do 25 oktobra t. 1. na naslov . Anton J. Terbovec, Box 1, Cicero, III. ZAHVALA PREDSEDNIKU WILSONU Kksckulivn S. H. Z. je v sobolo poslulu predsedniku Wilsonn sledečo brzojavko: Predsedniku Woodrow Wiltonu, Washington, I). C. V *nojem modrem odgoimru na prošnjo avstro-Mjrskc cesarske kraljevske vlade za premirje priznavate v imena /edin jenih dr ta v pred vsem svdom pravico Jugoslovanov do neodvisnosti in samoodločevanja. Eksekutiva Slovenskega HcpuMičunskega Adruienja. ki jc ornani žira no prav za ta silj, si dovoljuje izreči Vam globoko hvateinost Slovencev za to odločno besedo v veliki zgodovinski ari in Vas zaqolavlja. da bodo StuOrnct se z večjo vnemo po strojih najboljših moceli podpirali /.edin jene edrtavc v njih brezprimernem in ne sebičnem boju za ide%ale svobode in demokracije Sveta, Eksekutiva Stovenskcqu Kepubličanskeqa %dr utruja. Anton Terbovec, tajnik. iu Rusija ne more nikomur pomagati, ker je sama nadvse potrebna pomoči. Amerika pa je neomajno ostala na braniku svobode. Načelo, da mora vsak narod imeti le tisto vlado, ki si jo sam izbere, je bilo temeljni kamen vse zgradbe, ki jo je predsednik \ViVson sezidal v svojih zgodovinskih govorih, podajajoč z njo strukturo novega svvta. Vsak stavek v teh adresah je utrjeval načela Slov. Rep. Zdr. in ;daj, ko je naznanil cvstro-ogrski vladi, du so tudi Jugoslovani sami svoji sodniki v vprašanju, kakšna akcija t d strani hsbaburške vlade jc potrebna, da zadosti njih sspirseijsm, je položil njih narodno usodo v njih lastne roke ter jim omogočil nsjavo-bodnejšo dispozicijo na njih lastnem področju. To je tisto, po čemer je hrepenelo Slov. Re|^ Združenje v prvi vrsti. Z neskaljenim zadoščenjem zaznamujemo ta uspeh, s katerim jc predsednik j Wilson neizbrisno zapisal uvoje ime ue lc v knjigi» j zgodovine, ampak tudi v srca vseh svobodo lju-j bečih Jugoslovanov. Neizogibno bo imela njegova nota epohalne posledice v dosedanji Avstro-Ogrski. Ni it asa stvar, da bi prehitevali dogodke, idi se pa, da je ua pragu čas, ko prehaja akcija v roke doma živečih Jugoslovanov samih. S svojimi zadevami no. se toliko bavili, da jih Wilsonova poslanica ne najde nepripravljenih. Sami morajo seveda presoditi, kaHo daleč more segati njih akcija v seela-njih razmerah, kaj se more vsaj provi/.orično takoj urediti in koliko problemov mora biti prepuščenih končnemu skupnemu urejevanju novih razmer, za katere se zbero ob danem času zastopniki vsega sveta. Izven vsakega dvoma je na podlagi Wilsouovega odgovora, da no bo več govorila halmburška vlada v imenu Jugoslovanov, ampak da bodo na mirovni konferenci imeli zastopnike, ki si jih izvolijo sami. . Wilsonova deklaraciji» jc razve/a I a roke Jugoslovanom v domovini; naše naloge pa s tem niso končane, ampak se bodo v bližnji bodočnosti še pomnožile in pripravljeni moramo biti na to, da bodo rojaki V domovini v mnogih ozirih potrebovali našo pomoč. Vpričo resnega položaja pa postaja še akutnejaa potreba akcije, o kateri smo že govorili in s katero se je bavila eksekutiva S. R. Z.: Du se najde podlaga za složen nastop vaeh Jugoslovanov v vprašanjih, v katerih se strinjajo vse. struje. Situacija, ki jo je ustvarila \Vilsonova velepomembnu nota, olajša po našem mnenju tako akcijo, če je zanjo le dobra volja i>i vseh straneh. Ker je odločanje o bodoči usodi Jugot^jov a nov položeno v njih lastne roke, odpada vsaka po-treba, du bi nustopala kakšna zunanja vlada kot njih zastopnica iu * tem je odstranjen kamen razdora, ki ga je povzročala zahteva, da bodi kraljevska srbska vlada beaednica Jugoslovanov. Vprašanje bodo sedaj lahko rešili v Ljubljani i'r Zagrebu, Spljetu iu Sarajevu, brez ovire. Ti;di ka fska deklaracija kot pakt je s tem nepotrebna iu brezpomembna. Med Jugoslovani iu Avst ro-Ogrsko se morajo razmere urediti kot med dvema Vnakopraviiima, svobodnima, v vsakem ozi-\ ru nevezanima deloma. Kako se to izvrši, je sekundarno vprašanje. Ootovo .-te pojavijo sporne točke, ker lu» Avstrija ua eni, Madjarska na drugi struni nedvomno skušalu pridržati kolikor mogoče več teritorija, do katerega se smatrajo Slovenci. Hrvatje in Srbi opravičene. Ali bo v takih rečeh v zadnji vrsti odločal* mirovna konferenca, ali se poišče kakšno drugo razsodišče, spada med reci, katerih bo pri preurejevanju Kvrope na kupe, in se lahko označujejo za detaljua vprašanja. Toda na vsak način bodo doslej avstro-ogrski Jugoslovani nastopaii kot neodvisen faktor, katerega ne veže nolw*n pakt. # Prav s tem je odpravljen najvažnejši predmet Mtsprotja. zakaj zave/a, ki jo je predstavljala Krf-ska deklaracija, je bila ;fi Slovensko Republičansko Združenje absolutno nesprejemljivi |>ogoj, katerega je pa zdaj predsednikova nota izbrisala. Vprašanje zastopanja Jugoslovanov v tujini izgubi dosedanji pomen, čim bo Jugoslovanom ORGANIZACIJAM SLOVENSKEGA REPUBLIČANSKEGA ZDRUŽENJA. Odgovarjajoč na noto cesarsko kraljevske ■avstrijske vlade je predsednik Wilson izrekel popolno pravico Jugoslovanov do saiiioodločevanja, priznal opravičenost njih narodnih aspiraeij, na-glasil, da nc zadostuje podelitev same avtonomije iu povedal Karlovi vladi, da mora Avstrija gledati, kako se pobota /. Jugoslovani, ki imajo, sami določbi svoje zahteve glede ua svojo nadaljnjo narodno usodo. Pravica Jugoslovanov do neodvisnosti je a tem slovesno priznana in' predsednik Wilson o-značuje kot mirovni pogoj, da jo prizna tudi Avst rija. Predsednik Wilson je s tem storil vse, kar more nesebično nastopanje za svobodo storiti v prid drugemu narodu. Na najavečatiejši način je s tem potrdil, da se bojuje Amerika resnično za ideale svobode. Akcija predsednika Wilsona je naj--zna menit ejše dejanje v vsem boju za osvoboditev Jugoslovanov, in edini dostojni način« da mu izkaže naš narod zasluženo hvaležnost za ta veliki, plemeniti korak, bo iskreno stremljenje, da posveti svoje delo tistim visokim idealom, katerih zastavo nosi Woodrow Wilson. Vsaka i M'seda postaja slabotna v čudoviti uri, ko občuti stoletja zatiran narod, da mu padajo verige z rok iu mu izza dolge, moreče noči zašije prva zarja vzhajajočega dneva. . Ali človek ima malo drugega kakor besede, da izrazi svoja najglobo^ejša čuvatvs in tudi Slovensko Republičansko Združenje se mora poslu-žiti tega «sredstva, da izreče ladjo Zedinjenih držav na besno razburkanem oceanu sedanjosti vo-dečemu kapitanu in bakljouoscu demokracije globoko, neomejeno hvaležnost vstajajočega slovenskega naroda, pripravljenega, da dostojno izpolni svoj prostor med svobodnimi narodi sveta. Predsednik Wilson je izrekel najlepeo, najmogočnejšo besedo, ki jo je naš narod slišal v dolgih stoletjih, odkar jc bil oropan svoje svobode, in njegovo ime ostane za večne čase na najodlič-uejšem mestu naše» zgodovine. Mi, ki niorati)o začasno govoriti za naše rojake v domovini, izrekamo iskreno, neizbrisno hvaležnost, ki jo izrazi predsedniku Wilsonn na dostojen način narod sam, čim sc izjasne razmere in omogočijo, da se bo slišala njegova beseda. Vse organizacije, pridružene Slovenskemu Repu-bličanskemu Združenju, pa pozivamo, da podajo izraz hvaležnosti tudi od svoje strani in pošljejo brez odlašanja svoje izjave predsedniku v Washington. . Kkiekutiva Slovenskega Republičanskega' Združenja. IZVLEČEK ZAPISNIKA I. POKONVENČNE SEJE IZVRS ODBORA S. R. Z 9. oktobra 1918. Tajnik otvori sejo ob osmih zvečer. Konstituira se novi izvrševalni odKor. Za tajnika je izvoljen br. A. J. Terbovec, za blagajnika August Aučin, z* zapisnikarja Filip (lodina. Navzoči niso trije novi odborniki, namreč: M. Pogorele. J. N. Rogelj in W. Rus. — Za predsednika seje je elolo-«en br. Aug. Aučin. Prečitana sta zapisnika 1H. redne in 19. izredne seji' in sprejeta. — Brat tajnik poroča, da je bilo denarnih prispevkov mesc-es septembra $312.85. Dalje prečita pismo br. Ru-ha. člana izvrš. odbora, ki.poroča, da ne more ver zavzemati svojega mesta- ker je poklican v armado. Se. vzame na znanje. — Prečita se pismo J. V. Kandosha iz Kehoshe, Wis., ki ima neke nasvete glede 4. vojnega posojila. Brat Kerže pojasnjuje, kako se je ta stvar uredila za četrti fed. elistrikt. Pri tem se sklene, da se obrnemo za potrebne podatke na vse krajevne organizacije S. R. , ki so izven 4. fed. distrikta. —- Tajnik dalje predloži račune, ki se odohre. Poroča, da je prejel naroče? ne razglednice s sliko druge redne konvencije S. R. Z., čisto in lep« izdelane. Določi se cena 10c za posamezne komade, $1.00 za du<*at in $n.tK? ža sto komadov. Br. Kerže in Kristan poročata o avdijenei pri prof. Masaryku, kjer sta bila razen njiju navzoča tudi br. Ooelina in Terbovec. Se vzame na znanje. Br. Kristan poroča o shodih v Cleveland n in okolici, ki so bili nepričakovano dobro obiskani. Tudi med Hrvati gre stvar polagoma na>prej. Br. Ker-ž« poroča o shodu v Sheboygan, Wis., ki je tudi dobro izpadel. — («lede Slov. Review se sklene preskrbeli še nekaj gradiva z ozir o m na najnovejše dogodke, ki so tako važni za nas. Sklenjeno, da se kakor hitro mogoče napravijo potrebni koraki, da se prepričamo, če bi bil na kaki podlagi skupen nastop vseh ameriških Jugoslovanov mogoč. .Sklenjeno je nadalje, da se najamejo uradni prostori za S. R */t. in se opremijo s pohištvom in drugimi uradnimi potrebščinami. Creeliti je. treba zapisnik konvencije in pravila, katerih ke da tiskati pet tisoč. Razpiše se služba korespondenta za urad S.R.Z. Vešč mora biti pravilne angleščine in slovenščine in biti vajen pisati,na stroj. Stenografi imajo prednost. Plača po dogovoru. Prošnje morajo biti v rokah tajnika najkasneje 25. oktobra. Sklenjeno, da je za uradno delo odgovoren en član izvrsevalnega odbora in sicer tajnik. Seja zaključna ob enajstih uri zvečer. Anton Terbovec, tajnik. doma mogoče, da s«» konstituirajo, kar *e morda že v prav kratkem času zgodi. Podlaga za složu» delo je torej mnogo ugodnejša, nego je bila pred tem in sporazum pospešuje še posebno dejstvo, da se rte morejo vmešavati nobeni sebični motivi vanj. Zu kar gre sedaj v tesni'**!, je to, da se po najboljši možnosti zbero vse moči, na katere se bodo re»jaki v demiovini Lahko naslanjali, kaeiar be»do potrebovali tako oporo. V tu namen ni treba nobene »topilve v enotno organizacijo, ampak zadostuje sporazum za akcij»». Slovensko Republičansko Združenje se jc organsko razvilo na svojih tleh; druge organizacije imajo svoj razvoj. Prisilno zbijanje v abso -lutno enoto bi lahko več škodovalo kakor koristilo, pa vrh utrga tudi ni potrebno. Cehi ua primer imajo (Vske Narodni Združeni na eni in Svaz Cc-skveh Katoliku na drugi strani, a ta samostojnost organizacij ui ovirala tik upu ost i akcije. Ako se m«d Jugoslovani določijo točke, ki so skupne vsem. meel katere spada samoodločevanje v prvi vrsti, ui nobena nesreča, če imajo posa-mezne skupine, svoje j »osebne detaljne programe. Tudi politične stranke v domovini niso opustile svoje neodvisnosti in svojih programov, ampak so se le za skupno narodno akcijo spojile. Na taki )>odlagi bi bil sporazum mogoč iu zahteva le dobre volje iu odkritosrčnosti. Slovensko Republičansko Združenje je nu tem, da nastopi z iniciativo in z ozirom na važno dobo. ki lahko zahteva več najMtra od vsega de)sedanjcga dela, je pričakovati, da bo dosežen ta cilj. Ako najdejo ameriški Jugoslovani pravo obliko za tukl» spojitev narodnih in delovnih moči iu izvrše to delo brez nepotrebnega oellašanja. bodo spibobni stati svojim rojakom ob strani v uri, ko nas be>do morda najbolj potrebovali, obenem pa imdati Zeelinjenim državam sliko, s katero se povišajo *i<{led iu simpatije do Jugoslovanov, ki bedo bas v tej dobi Taktičnega preporenla največje važnosti. In to jim poda zavest, da so izpolnili svojo dolžnost, S R. Z. Glencoe, Ohio. .. Dne 1:1. oktobra se je tu vršila redna reja lokalne organizacije S. R. Z. v.dvorani premogarske unije. Brat /Jemberger, ki je preelsrdoval tej iieji, je apeliral na navzoče, naj napuejo svoje sile za delovanje idej, ki jih zastopa S. R. Z. Vse malenkostne raz pore in nesporazume moramo pustiti na strani v teh resnih časih, je dejal govornik, in se prijeti resnega dela. kajti ie na ta način bomo tudi v tej naselbini lahko korakali z duhom časa po poti napredne jugoslovanske demokracije. Vojne bo enkrat konec in tedaj bomo stali pred vprašanjem slovenskega naroda v domovini, kaj smo tu v Ameriki napravili za njihovo qsvolni-. ditev. Oni tam morajo trpeti največje pomanjkanje. politično preganjanje, oblasti jih mečejo v ječe. in mnoge olr.odijo na smrt, t cela narod se kljub vsem tem barbarstvom avstrijskih oblasti • bori naprej za ideje, kakršne mu narekuje demokracija. Zato je jjravično hi pošteno, da jim vsi ameriški Slovenci do zadnjega pomagamo v tem boju. « Mod drugim jim je brat Žlcmberger priporor čal. naj čitajo pazljivo Prosxeto in Prriletarca. v katerih lahko dobe vedno dovolj vpogleda v situacijo in v delovanje ameriških Slovencev v posa -meznih kolonijah. ■ < Povdarjal je potrebo pravilno razumevati socializem, katerega si danes mnogi napačno tolmačijo, drugi ga pa sftvražijo kot največje proklet-stvo za. človeštvo. Vse to je znamenje, da ne eni ne drugi ne razumejo pravilnega pemiena znan • stvenega socializmu. Zato je potrebno, da se ljudstvo uči spoznavati takega, kakršen je v resnici, ne pa kakor ga slikajo nekateri fanatiki alt pa sovražniki socializma. Potrebno je. da se naše ljudstvo pouči je. o njem v Proletarcu. Socialistične doktrine sc danes že v pel ja vajo po vsem svetu in tudi v Ameriki in v bodočnosti bodo dobivale še trdnejšo podlago. 1\cr je ustanovitelj in tajnik tukajšnje lokalne organizacije S. R. Z. odšel na nčilišče v Duhu-que, Iowa, je bil na njegovo me*to izvoljen br. Ignac Klerc, box :V2, Oleueoe, O. — Prejšnjemu tajniku želimo obilo uspeha pri njegovem študiran ju. Dolžnost članstva te organizacije je, da gre novemu tajniku v vseh ozirih na roko, da bo delo organizacije tem uspešnejše' • Sklep seje je bil, da se pošlje $3.00 centralni blagajni S. R. t Poročilo delegata o konvenciji S. R. Z. je seja sprejela na znanje. . • N., poročevalec. -slovaška republika! V času, ko se trudi gospod Kari von Habs-burg, da bi zbral črt» piti je avoje monarhije in jih ta silo zvezal kakor počen ionee, v katerem bi no* gel ae nadalje kuhati juho svojega veličanstva, odklanjajo Čehi vsako uadaljno zvezo z avstro-ogrsko monarhijo in prokJamirajo neodvisnost čefcko-akivaške republike. Brzojav iz Kodauja poroča, da vihra na Hradčanih v Pragi prapor republike, da je izdan češki denar in da jo čeftki narodni svet skupno z zvezo čeških poslancev izjavil, tla nima nobenega zaupanja v obljube dunajske vlade ter odklanja vse stike z njo. Po enakih poročilih so Čehi v domovini ustanovili svojo avtonomno vlado in pripravili vse za razglas neodvisnosti, ki se je udejstvil z razvitjem republikanske zastave na nekdaj kraljevskem gradil v Pragi V Parizu je Češko-alovaftki Narodni Svet, ki je bil od Amerike in zaveznikov priznan kot pro-vizorična de faeto vlada, izdal izjavo neodvisnosti, ki ima sledeče besedilo: IZJAVA NEODVISNOSTI ČEŠKOSLOVAŠKE OA NARODA proglašena od njegove provisorione vlade. V tej resni dobi, ko ponujajo Hohenzollerni mir, da bi ustavili zma&ivito napredovanje zavezniških armad in preprečili razdelitev Avstro-Ogrske in Turčije, ko ponujajo llabsburžani fe-deralizacijo države in avtonomijo nezadovoljnim, njihovi vladi podvrženim narodom, izrekamo in razglašamo mi, Češki Slovaški Narodni Svet, priznan od zavezniških vlad in od vlade Zedinjenih držav kot provizorična vlada eeško-slovaškega naroda in države, v popolnem soglasju z izjavo Reških poslancev z dne januarja 1!I18. in spo-znavaje. cla ne pomeni federalizacija ali avtonomija nič pod Habsburžani, to svojo izjavo neodvisnosti. Delamo to vsled svojega prepričanja, da ne <>me noben narod biti prisiljen, da bi živel pod suverenostjo, katere ne priznava, in vsled znanje in trdnega prepričanja, da se ne more naš narod v lažnjivi habsburški federaciji svobodno raz-« vijati, ker bi bila to le nova oblika raznarodovfel- nega pritiaka, pod katerim smo trpeli 300 let. Priznavamo, da mora biti svoboda prvi jtogoj fe-deralizacije in verujemo, da se bodo svobodni narodi srednje in vzhodne Evropa lahko federalizi-ia(i, če spoznajo, da je potrebno. Izdajamo to izjavo na podlagi svoje zgodovinske in naravne pravice. Bili smo neodvisna država od sedmega stoletja, iu leta l.r>26. amo se kot neodvisna država, sestavljena iz Češke, Moravske in Alezije, združili z Avstrijcih Ogrsko v obrambno zvezo proti «tuiiki nevarnosti. Nikdflr se nismo prostovoljno odrekli svojim pravicam kot neodvisna država v tej konfederaciji. llabsburžani so pretrgali ta stik z našim narodom z nezakonitim teptanjem naših pravic in kršenjem ustave nafte države, za katere izpolnjevanje so se bili sami zavezali. Razglašamo pravi-co Čehov, da se zojtet združijo s svojimi brati s Slovaškega, ki je nekdaj bilo del naše države, pozneje odtrgano ml našega narodnega telesa, in preti petdesetimi leti inkorporirano v ogrski državi Madjarov, ki so vsled neizrecnega nasilstva in okrutnega pritiska na podvržene narodnodi izgubili vsako moralno iu človeško pravico, da hi vladali nad komurkoli, razuu sami nad seboj. Svet pozna našo borbo proti habsburškemu zatiranju, ki ga je sistematično izvajal avstro-o-grski duaiistični kompromis od leta 18f>7. Ta dna-jizem ni nič drugega, kakor nesramna organizacija brutalne sile zav gospodovali je manjšine nad veČino: to je politična zarota Nemcev in Madjarov proti nam kakor tudi proti drugim slovanskim in romanskim narodom v monarhiji. Svet pozna naše pravične zahteve, katerih si niti llaibs-huržani sami ne upajo zanikati, Franc Jožef je na razne načine večkrat priznal legalno pravico našega naroda do suverenitete. Nemci in.Madjari so nasprotovali takim priznanjem in Avstro-Ogrska se je vdajala panger-manstvu in postala tako kolonija Nemčije in je kot njena zunanja straža provocirala zadnji balkanski konflikt, kakor tudi sedanjo vojno, ki so jo pričeli llabsburžani sami brez vsakega odo-orenja zastopnikov svojih narodov. Mi ne moremo in ne bomo živeli pod direktno ali indirektno vlado razdejaleev Rusije in Rumu- nije, morilci tisočerih in tiaočerih civilnih prebivalcev in vojakov nafte krvi, s povzročitelji neštetih hudodelstev proti humaniteti v tej vojni, pod dvema degeneniranima in neodgovornima dinastijama. Nočemo ostati del države, ki nima nobeue pravice do eksifenee in je odklonila fundanieu-talne principe moderne svetovne organizacije, pa postaju vsled tega umetnu, nemoralna politična stavba, ki zavira vsak korak na poti k družabnemu in demokratičnemu napredku. Habsburška dinastija s svojimi tradicionalnimi zmotami in hudodelstvi je že sama na sebi stalna nevarnost svetovnemu miru in mi smatramo za svojci dolžnost .napram človečanstvu in civilizaciji prlpoinoči k njenemu padcu. Odklanjamo vero v tajno doktrino, da sloni moč hohenzollernske in habsburške dinastije na nekakšni božji podlagi. Mi ne priznavamo pravice kraljev po božji milosti. Naš narod je izvolil llahsburžane za avoje vladarje po svojem lastnem nagibu in z enako pravico jih tudi odstavlja. Izjavljamo tedaj, da je habsburftka dinastija nevredna voditi naš narod in ji odrekamo vsako pravico, tla bi vladala nad češkoslovaško zemljo in narodom, za katerega tu in sedaj izjavljamo, da bo odslej naprej svoboden in neodvisen narod iu neodvisna njegova država. * Sprejmemo in stojimo trdno za ideje moderne demokracije, ki so že stoletja naš smoter. . Sprejmemo ameriške principe, kot jih je navedel predsednik VVilson, principe, ki pomenijo os\obo-ditev človeštva,' enakost držav, in po katerih bodo vlade dobivale pravice le od vlatlanih. Mi, narod Kotuenskega, ne moremo drugače kot sprejeli prineipe, izražene v deklaraciji ameriške neodvisnosti, principe predsednika Liueolna in principe o pravicah državljanov. Za te principe je naš narod krvavel v husitskih vojnah pred petsto leti; za ravno te principe krvavi naš na rod danes poleg svojih zaveznikov v Rusiji, Italiji in Franciji. Začrtali bomo samo glavne prineipe koristi-tucije češkoslovaške države. (Davna odločitev, kar se tiče ustave same, bo v rokah legalno izvoljenih zastopnikov osvobojenega in združenega naroda. Utrinki Z Dunaja poročajo čez Bazel, da je cesar Kari zadnji teden izdhl armadno povelje in mani- \ fest, v katerem naznanja, da se Avstro-Ogrska Izpremeni v federativno monarhijo. Manifest, ki sOglaša v svojem smislu z armadnim poveljem, ima sledeče besedilo: "Mojim zvestim avstrijskim narodom: Odkar sem zasedel tron, sen» vedno zagotavljal svoje narAde, da jim mora zaželjeni mir prinesti napreden razvoj, ki ga ne smejo ovirati brutalne sile, ;aganjajoee se v intelektualno in gospodarsko blaginjo. Svetovna vojna fte ni omogočila dela miru. Težke žrtve vojne nam morajo zagotoviti časten mir in z božjo pomočjo smo že na pragu tega miru. Vsled tega moramo brez odlašanja reorganizirati našt) državo na naravnem in zato na trdnem temelju. To. vprašanje zahteva, da se har-inonizirajo in uresničijo želje avstrijskih narodov. Sklenil sem izvršiti to delo v svobodnem sporazumu z mojimi narodi in v duhu ter po načelih mirovne ponudbe naših zaveznih monarhov. Avstrija mora postati po želji njenih narodov fede-htlizirana država, v kateri bo imela vsaka narodnost svojo lokalno avtonomijo na teritorju, kjer prebiva. To pa ne pomeni, da bomo že zdaj prepustili poljske dežele v Avstriji neodvisni poljski državi. O Trstu z okolico se bo po želji ondotnega prebivalstva posebej razpravljalo." Če bi bil gospod Kart le malo počakal, bi si bi! lahko prihranil ta trud, kajti \Vilsonova nota bi. mu bila povedala, da so taki manifesti sedaj komaj popisan papir. In če bi bil počakal, mu ne hi bilo treba lagati, kajti da se izpretninja Av-.strija v federativno državo v svobodnem sporazum z narodi, je očitna neresnica. Že vse leto odklanjajo Čehi vsako sodelovanje za sestavo nove avstrijske konstitucije; Seydler jim je grozil zaradi tega. llussarek jih ne more zvabiti na Dunaj, in zadnji dogodki v Pragi so preveč zgovorni, da bi inogel Kari še komu natveziti pravljico o sporazumu z narodi. Resnica je enostavno ta, de "daje" Kari avtonomijo iz strahu; mir bi rad dosegel, ker ga žene vsak novi dan vojne bolj v obup, vedel je pa, da se Amerika ne bo pogajala s tako Avstrijo, kakršna je bila doslej, in je mislil, da zadovolji VVilsonona, če mu pokaže " avtonomijo" narodov. Zdaj bi bil čas, da ustavi habsburški gospod . take neplodne poizkuse. Če bi imel kaj možastosti, |bi vrgel krono in žezlo v kakšno ropotarnico, pa bi si poiskal prostorček, kjer bi mogel privatno v miru živeti. To bi bil vsaj dostojen odhod s pozo-rttča, na katerem itak nima kaj iskati. Iz Stockholma poročajo: Finska vlada je poslala v Berlin noto z zahtevo, da odpokliče Nemčija svoje čete iz Finske, Republičanski iii socialistični listi so pričeli agitirati za zbližan je Finske z entento. Listi napadajo nerusko politiko sedanje finske' vlade. Nemčija se bo zahtevi sedaj težko upirala. Prvič potrebuje sama toliko vojaštva na zapadni fronti, da bi ji najbrže tudi čete s Finskega prav prišle; drugič bi se postavila v nasprotje r Wil-sonovimi zahtevami, če ne bi izpraznila ozemlja, ki ni njeno. Vpraša se pa, kako dolgo ostane sedanja finska vlada še na krmilu, če odtegne zaščit niča Nemčije svojo roko od nje. Berlinski "Tageblatt" poroča o velikih izgredih v Beljaku rta Koroškem, ki so se vršili meseca septembra. Izgredi so nastali vsled.pomanjkanja živil. S Hrvaškega je prišla v Beljak le majhna količina mesa, ki so ga prodajali po kron kilogram. Lačna množica je v srdu naskočila centralno mesnico in odnesla vse meso do zadnje drobtine. Nato je množica udrla v tovarne za vojaško konzervirano meso. Straža z lajt na tirom na čelu je hotela zavrniti izgreduike, toda lajtnant se je Zgrudil, zadel z opeko v glavo. Sele močna vojaška četa je zadušila izgrede. Iz Berlina javljajo, da je nemški poslanik na Bolgarskem zapustil Sofijo zadnji četrtek. Zadeve nemškega poslaništva je izročil zastopniku Itolandske. , ' Pozdraviti je z zadoščenjem, da so s tem di-plomatMni stiki med Nemčija in Bolgarsko pre kinjetti, kar pomeni, tla je kajzerski vpliv na Bolgarsko popolnoma »krušen. 17. Amsterdama jtoročajo: Kksekutiva neodvisne ali manjšinske socialistične stranke v Nemčiji je izdala oklic, s katerim obsoja večinske socialiste, ki so stopili v ministrstvo. Oklic pravi, t!u je sranibta za socialiste, da pomagajo podpirati stebre buržvazne in imperialistične vlade, ki poka na vseh straneh. Militarizem je dobil uda-ree, od katerega si ne opomore več in naloga pro-letariata je, da poruši ostanke, ne pa da jih na vse umetne načine Prošnje je poslati najkasneje do 25. oktobra t. 1. nn naslov: Anton J. Terbovec, Box 1 CICERO, ILL. PROLETAREC UST ZA IN T K H ES K DfcLAVSKKGA LJUDSTVA. _ PROLKTAREC Delavska zavest Socialne naloge. BOŽIČNA POÄTA ZA VOJAKE. IZHAJA VSAKI TOREK. - Ustnik in lsdftj«t*lj: —— Juflosltvanska delavska liskoma dru/bi v Ckifaft, llllaois. Maročnina: Za Ameriko |l!.00 sta celo I« t o, fl.OO za pol leta. Za Evropo |li..>0 ku celo leto, $1.25 za pol lsU. Oglati po dogovoru. Pri spremembi Uvaliiea je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. Nihče ne more hiti i/veličan' tero delaš ti en «lan. P«»kažejo j «odruf Prepeluh (Alnlitus) jelvičarsko Največ goipla je ostalo proti svoji volji. Že Marka je de- vra*a tehi in tvojim tovarišem., imel dne 25. maja t. I. v "Lujd- fevdalcem, tujim kapitalistom, studijskim in jat, da more hiti «»svoboditev de- Pa vzemi popotno palico^v r«»ko «kem odru" v Trstu zanimivo «Lržavi, verskim, lavskega razretla Je delo delav-lin haj«l po svetu! Kjer potrkaš, predavanje, podprto z bogatim drugim fondom. Domače ljudstvo stva samega. Kakor je ta beseda Ukomizgnejo iu odgovore: Ni de- statističnim materijalom, o kate- od njih nima drugega, kot revne jirepr«»*ta, tako je vendar globo- la!. . Hajd «maprej po svetu 1 rem so st a r«rk rajski listi poročali dninarske zaslužke, lis tako je z tv-n io iMinuMiiiivii Snnvin.ni«. ti* vi • sletleče: rudninami, vodnimi silami, zdra- kb iu pomenljiva. ¿spoznanje t« Iglavec sem. N«slost«»jen je ...... . u . i Staroliberalno načelo je bilo, vilnimt vrelci, itd. Kmetijska od- OlMilo »lovansk* orfanlaaclja Jugoal. — tociali»tičn« avaaa v Ameriki. — resnice je prvi |mgoj, da inore delavstvo sploh priti p/^\T FTARFA M spozna krivičnost se- rKvLE/ 1 danjih u rede h in čigar srce je ta- Ownrd and published Tuesday Sy i , , , . * * »>. t?« » ti/ D..k r. *o mehko, «la ne preñes«' večene- Saiilh Slavic Workmen s Pub. Ca., ^ , . . .. . %I ga pogle«la na tuje trpljenje. Mogoče je, da se tak posameznik od-reče koristim, ki mu jih «laje nje- -----------------------«la, se pridruži zatiranim in jim pomaga v boju proti svojim last- Chicago, Illinois. Subscription rates: United States and Canada, $¿.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, I gov polo/a j ; mogwV je rel«» $1.26 for half year. Advertisii>g rates on agreement. (ADDRESS): Hajd onaprej po svetu! Delavec sem. Nedostojen je moj p«iložaj. Večno ponižanje je 1 _ .. i «la se «IrJavif nima vtikati v iro.' veza od leta 1848* se mora izve neprenehoma moram i l* r mma Minan v go- ... , , . , , . k(lo s|M>«larske boje me«l svojimi «Ir- di «lo konca, da pride slovensko žavljani To načelo je sedaj zavr-1 ljudstvo do svojih prirodttih za-štno. Država, ki je bila d«wc«laj kladov, «la si ustanovi svojo naro-zgol j politična tvorba, je posta- d»® industrijo, za katero rabi la nekak razsodnik v gospodar- kapital, s ga nima kje vzeti, škili bojih, presojajoč seve«la vse! Velikega pomena za Slovence s svojega posebnega vidika. V1 j« bi,M »«ki» organizacije in pa svojih socialnih bojih se je nam- zadružništva, ki ji je sledilo. Žareč ljudstvo bolj in bolj «klanja- družna organizacija je izvršila že lo na državo, ki je kot politični čudeže v boju za gospodarnko o-iu utilitaristični organizem posta- svoboditev ljudstva. Po vojni bo la s svojim pravom tudi organič- njen pomen še narastel, ako bo 110 zaokrožena g«>spo«larska eno- "j«» ustroj res domikratičen; po ■■I ■ta. Sedanja vojna je vsepovsod sivdovati l*>do morale zadruge tura. Prav ponižen bodi in lepo, pokaya)a, kako vplikl| je «Janes m<>d zadružno organiziranim po se zahvali za vsako brco, ki jo! ^ ¡M <||l|||J|t (h.žavt. Država je | ljedelcem in meščanskim konsu- moj «lelež, držati klobuk v rokah, vsa meri od glave «lo uog. Nikogar nisem «»kradel, nikogar oropal, pa je vendar, kakor «la imam pečat na Čelu. Tudi če plačam, nimam prostora pri oni mizi kakor NASLOV "PROLETAREC" «OOS W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS Telefon Lawndale 8157. VARNOST ŽELEZNIC. vendar da jim Irugi. Oovek sem, pa ravnajo a menoj» ka"k«>r nisem enak. Skloni glavo, jecljaj in moleduj, poklekaj, pa si še sam reci, da si slabši «hI drugih in «la je prav tako — če si hlapčevska na- nim razrednim tovarišem. Ali ta ka izjema «>stane izjema ¡11 ne 1110 re imeti glohokt-jšega pomena. Kljub takim — jako redkim' — izjemam ostane neizprenienlji-vo pravilo, «la pospešuje vsak razred sv«»je interese. Kakor pač more in zna. AH večinoma se mora priznati, da znajo to kapitalisti Imljc o«l «Iclaveev. Posebno pri Zvezna železniška administraci ja je žc v marsikaterem oziru po kazala prfdiuist take uprave pred nas. K«ior jim to zameri, je slep. privatno. Pred sabo ima pa še <*> poženeš volka med ovce, pa mnogo nalog, ki se pač nc dajo pričakuješ, da jih bo pase! in bra- Kdor. pa je pravi delavec, se yl,nielo je to trnli slovensko lju«!- ^»* ie pre^j razvili, vendar mu bo «luša uprla zoper to zapo- fitvo> k¡ rHVIlo v današnjih dneh' manjka mnogo do njega popolno stavljenje in ponižanje. Zakaj v poudarja svojo poglavitno' za-' sti,* predvsem rabimo tudi tu ka-ujegovi glavi, je še druga zavest. jltevo ter se izreklo za svojo po- j pitala in amemo ga po vsej pra- Delavec sem; delam. Vi j«»ste in iitično osvoboditev.' pijete, ali jaz vam pridelavam. Slovensko ozemlje ima vse pred jaz pogrinjam Vašo mizo, ki sem pogoje za gospodarski razvoj< to-Vam jo stesal \ vaši hiši., ki sem liko glede lege, kolikor gle«lc (Vri-Vani j«» sezidal. Vi se oblačite le- i delkov, sirovin, priro«lnih boga- v. ....... .. 1 i .. . , . , , • i po in topi«)» pa prezirate mene, ki more živeti na svoji zemlji, ter V*, izvršil 1 v Stirmuly*j*tib urah. ml. s. sam kriv «k« »«enkrat ne I ,MM,ÍM| v Ptt|ljgh. M jax s,.,„ ixJf. ,t(.v it(1. ,„ rtnd„ slove,..-,• ne .bodo vendar morale hit. oprav- najde» ve- irede. \olk se ...on. „uknjo /a Jhi, sem SP iz«.|j,1J(, Kj.- tiii vzrok? ljcne. Med na važnejše spada hraniti z ovčjem mesom, ker je 1 : 1 ^ . 1» 1 ; 111:: • 1 , . . . • , ...... vam ureza! 111 sesil elegantno o- Poglejmo, kako živimo 111 od skrb za večjo varnost 1111 zelezni-! tako ustvarjen. In kapitalizem . , . ... „ . it „ .„ w „ ,1.. . ... t , , «» .. bleko. vi se vozite p«> svetu, se-, cesa. Predvsem smo kmetje 111 de- cah. Pod privatno upravo je lula > vsepovso«! vlada. \ eseli hioramo vozite p«» svetu, se-, česa. ISP^PC HP^flP 11 dite na mehkih blazinah in spi lavci proletarski narod na tako nizki stopnji, da hi morfe mora 21 veti od izkoriščanja ker -i(, v HpftInem vaKomi kakor d I -^ni ir. krieanske ljubezni, i/ me I "o^kiv^ Im^oTahi ali ja/. moramlda se bon.......rili zu realne rerlltll ¡„„....„¡„jati surovine Statistika iz Ula 1915. nem kaže našega no-V deželah. s sve- Ali «la se mocc izvršiti tako «le manjt. vrew.n otJ " j lo, je treba predvsem prave de- Poka je potrebna pošte v, «la se je to izvršilo v vojni trebe spravil izkoriščanj? dobi, vpri«"o potrebe, da sc promet ta, je popolmmia enak g«ips«xlar-pomnoži in p«rsp«»ši do skrajne ju, ki nastavlja volka za pastir-njožnosti in da je mnogo izvežba- ja. , uih uslužl>en«'ev o«lslo k vojakom. Delavstvo se ne sme zanašati se lahko prizna, da niso bili po- na tujo ljubezen* ne na tujo pogoji za zboljšanje baš na.jujrod- moč; njegova osvoboditev mora nejši. Železniška uprava bo naj- biti le njegovo lastno «lelo. brže v bo«ločnoKti imela v tem oziru več «ipravka, kot v stI' lavske zavesti. Resnica ni vedno Kako resna jc pa ta naloga, ka-;prijetua ft|i kori^lia je lia vsak žejo nekatere številke. I)ačm bolj -kak«>7 slepljenje. Za- Upravnik železniške adnnnistra- to je treha povwiatK (ln ^ deIaV. cije Zedinjenih držav H. Bel- sko uveHfi pri llas vse premai0 nap je pre;i kakor 1»16 poprečno vsake triinpol ure po en delavce na železnici ubit ... . . . in vsakih, deset minut po e«len kaJ Jo glavna vsebina detav- ranjen. Statistika zadnjih petih »ke aaVesti! Da sem delavec in ne let pa jasno dokazuje "skrajno nujnost resne brige za varne,st ]>ro«l nezgodami." v blago, ga nakladati v vaša skla- ptreej določno sliko dišča in ga Voziti na trg. «la p«>- traujega življenja, stane iz njega denar, s katerim kjer bivajo Slovenci, je vladate in gosopdujetc in me 211,3141. poljedelcev, od vnovič izkoriščate. mostojnih posestnikov Tako govori delavske zavest. p«»lj«> in smatrajo «lninarjev, sebe'za višje, boljše, plemenitej-j*veda se nanašajo te številke na J celot ne dežele Primorsko, Kranjsko, Koroško. Štajersko, kjer pre Iii delavska zavest vprašuje: gospod, to uganem kmalu. Ali to j»()nižan _ niar naj ponj. še ni nič in ne pomeni nič. Treba žujem sam? Moja vrednost mi je že tu«li poznati svoj položaj (laje pravic0f da zahtevam nca- V petletni dobi, ki se je k«mealfl ^tlW v ^«¡k« življenje, pravo življenje, ki 31. decembrom li)17, so skupne <,e,axpr ni umiranje «vi rojstva do gro- izgube na ameriških železnicah Wm' (,aJWI» ' ^ ba. branijo mi tako življenje, znašale i»St).5«5 oseb. ()«1 te svote i,ravl v, sedaMj1 /"j (I Mar naj zato vdan v voljo zali-odpada 4Ü.8H2 na mrtve in 9.11.764 sem.». H 1ka;e.rl,j; f[e,fJ° d1ru^ kar ralčevo in «klonem tilnik prosto- na ranjene. Samih «felavvev je bilo ^ 1jll,bl' 1 6 h0<'°J0 dpu^ i{°'\^ n*K0V0 14,562 ubitih in R15.897 ranjenih, 'f" UruUa' »,a. ™onm ^f Trpim, ker sem slab. Ali 1rp- Trideset mlstotkov vseh smrtnih s, sojini ►delom. Koliko I )jenje pi moja vo)ja Kjo jo mor% s. a/. . . .. i - • -i m "'i dajo kruha, to j«1 njihova vo- i in 9(1 odstotkov slučajev poškodb,,. . . , t .. • «in se ga rešim t ... ..... . . , Ija. Ce hočejo, mi sploh ne dajo . .Henc kfuha m> pHstrpija ne (>blek0 lu delavska zavest odgovarja: ^ Sptnle me lahko «»d svojega vod- Na miljone nas je, onih tam pa je s° njaka, zabranijo mi sesti v senco Na miljone nas je in sil- njihovega drevesa. Svoje delo na > naÄA moč, če jo zberemo., jim smem ponujati* oni «a ne mo- j «totkoč potoči«'ev naj se zlije v rejo sprejeti. Dvoje zdravih r«>k fno reko' Pft ho mogočna, ne le imam. Lahko delam in hočem «le-M» bo «(),,lla nosi,a lati Kaj počneš s sv«»jimi zdra- amPak s» ho odpirala pot. vimi rokami, če ti ne rečejo: Tu-1 Veličastna bo, silna in krasna, kaj «lelaj za nas!? Danes si v t«»-.ln pritlikavce je ne zajezi, varni ali delavnici. A\\s veš, <"e' Delavec, ki nima te zavesti, je boš jutri še tam? Morda ustavi- nomilovanja vreden in sam je jo stroje, morda napravijo iz to- iriv, da je ponižan in zaničevan, varne kasarno, morda pripeljejo j Kdor jo pa ima, bo delal in po-kulije s Kitajskega, ki bodo ves magal, da se združi veletok, ki teden delali za ono plačo, za ka-' preobrazi svet. «lelavce oziroma uslužbence. Kua posledica teli razmer ogromni izdatki za odškodnin«' ponesrečenih. V minolem pet let ju je ta «vota znašala približno po trideset miljonov. dolarjev na leto. Dasi se ne morejo zneski natančni» ugotovit T. ker v <»e za <»«lškodnin<» svojih ubitih in ranjenih «lc!av«'ev oziroma njih družin ločene raču-neN je vendar d<»gnan<», da je bilo približno 50 odstotkov omenjene svote izplačanih delavcem in njih dedičem. Jastn» je, «la bi bilo. če sc /.v nc govori o človečnosti, veliko Imlj ekonomično, plačati ta denar delavcem. Imdisi da s«> • pomnoži osobje. kjer je potrebno ,ali pa «la se «boljšajo niezilc. oziroma poskrbeli za varnostne naprave, kakor pa da se ljudje najprej ponesrečijo in dobe p«)tein «lenarim mazilo, ki vendar iic prikliče mrtvih iz groba. I pati jc, da bo imela zvezna u-prava za taka pereča vprašanja več smisla, nego so ga imele privatne družbe. no. Ta ideja «lelavske kontrole se zdi kaj prakttfna, če se le poglobimo vanjo. Delavstvo bi se na ta način na primer na lastne oči prepričalo o možnosti ali nemož-nosti realizacije raznih socialnih zahtev. Špekulacije raznih siralst zahtev. Špekulacija bi se preprečila, p«)spešilo bi se so<'ializacijo gospo«larstva. L s smotrenim delom in socialno vzgojo ljudstva se more osvoboditi delo, nikakor pa ne z revolucijskimi dekreti, ki obvise v zraku, kakor kaže dose-cev, ki tvorijo pretežen del ogs-jdanji boljševiški zgled. Pred- kov, s 129 pomagajočimi družinskimi člani, 247*793 pa delavcev in 15.170 dninarjev. V trgovini je bilo zaposlenih 55,71; samostojnih trgovcev z 12,173 pomagaj«»-rimi družinskimi člani, 78.09Í» «Iclaveev in 14.7772 Poštar A. S. Ouffey je razposlal iz Washiugtona inštrukcije, kako je treba pošiljati vojakom v Pran-iji in pomorščakom v ameriški mornarici božična darila. Vsakemu ameriškemu vojaku v Franciji je dovoljeno p«>slati iz Združenih držav po en zavoj /. božičnimi darili. Določbe za ošiljanje zav«j. jev, ki so same na sebi dovolj jasne, so sle«le«V: Vsakemu vojaku ameriške eks-pe«licijske aruia«le v Kvropi je dovoljeno sprejeti im» eu zavoj z božičnimi darili, za kar «hdii slal znamko osebi» ki iiiu pošlje božično darilo. Zavojev, ki imajo te znamke, ne bodo sprejemali na pošti. Vsi zavoji z božičnimi darili morajo imeti enako mero in sicer 3x4x9 palcev in ne smejo tehtati več kot tri funte. V ta namen bodo podružnice 44Rdečega križa" razdelile potrebne škatlje iz kar-tona. Vsaka oseba, ki pride po škatjjo iz kartona, hc Im» morala izkazati z vojakovo znamko. V zavojih ne sinejo biti reči, ki se ne pošiljajo po pošti. Jedila, ki se pokvarijo, ne bodo sprejeta. Ko je škatlja napolnjena, jo je treba oddati na sprejemni postaji i4Rde«Vga križa", kjer b«>do pregledali zavoje in zavili pod nadzorstvom nadzornikov. Naocialne politike. Nekaj se je že eija s primernimi odredbami in j biva več ali manj tudi drugorod-poukom še dvigniti. Živine so na-i storilo pred vojno, za čas po voj-še dežele pred vojno tudi v. veli- j ni pa je to vse premalo, pretlvsem treba dose«'i splošno socialno za- kem številu nnlile. (Ksobito pa mnog«! gozda (Štajerska 4H.8% Koroška 44.1%, Kranska 44.4%, Trst 23.3%. Istra 33.2% vsega površja. Lesa se toraj mnog«» izvaža. Naravnih vrednosti (rnja-vcks premoga, živega srebra, svinca« kositra imamo v pre<*ejš-nji meri. Ponianjkuje sicer železa, a Vodnih sil, -r- skoro povsem neuporabljenih še ima naše o-zemlje mnogo. Slednjič še morje. Imamo toraj približno vsega «bivol j, da moramo neodvisno živeti, ako svoje narodno gospodarstvo -HJ«I .»U|IU.X»K l|l|^*.>HI| (»d Ollllp^JU vičnosti. Imamo? Kdo,ima. ozir«»-uifl poseduje vsa ta prirodna bogastva? Kmetijska odveza o«| leta 1848, je bila izvedena le polo- varovanje za starost in onemo glost. To. bo p«»glavitna «>bramb-na jez proti bedi, ki bo sledila vojni, to je )H)glavitna terjatev slovenskega «lelavskega in kmetijskega prebivalstva. .le pa še mnogo «irugih |>erečili scK'ialno političnih vprašanj. Omenimo le varstvo mater in dojenčkov. Za industrijsko «lelavstvo se morajo vpostaviti «lelavske zbornice. Pereče pa je vprašanje «» zavarovanju proti brezposelnosti, ki se ne da več odlašati* istotako ne, ka-Kor skrb za vojne invalide. Velike važnosti pa je p re ust roj naših občin, razširjenje njihove samouprave. Koniuuani jnilitiki bo treba posvetiti posebne pažnje. Vjiruh tujez.eniske lastnine A. prtMiiogom, ne glivic na ti», če i-Mitehell Palmer pripoveduje, ka- Imajo v drvarnici trd premog, do ko so grof llcrnstnrff, bivši nem- centralno kurjavo. Durham praški poslanik, in drugi nemški pro- vi, da naj konsumeiitje, tudi če pagsndisti skušali onemogočiti iz-1 imajo v drvarnici trdpremog, «lo v«»z streliva iz Združenih držav.Ido lioŽiča vseeno kurijo z ine-Ko so se ponesrečili načrti, da bi Irkim premogom, «la prihranijo z bombami in dinamitom pognali I tfrl premog do easa,.ko nastopi v zrak lailj«1 in tovarne, s«» «»rgn- h nla zima. uizirali prcvdoanieriško korp«»ra- * eijo z $2,000,000 ,md imenom! Su,||ik Stelk v Chkagi hc je te Od prvega aprila ol m.ljona dolarjev vrediie|ko so |)i|(. tnko Ulnnznne> (|a ni imovine. --' mogla svetloba skoraj več skozi Raymond K. Durham. kurivni j steklo, pml ni bil nekaj dni umit, upravitelj, je podal izjavo, v ka-i stene in klopi so bile polne prahu, teri svetuje konsiimentom, da naj Še Ifpše je v čakalnici, o unagi v «lo Ibržiča kurijo le z mehkimi celicah pa sploh ni vredno govo- riti. Sodnik Stelk je «lejal, «la so taki prostori legla influence in drugih epidemij, in je zažugal, «la poskrbi sam za izkidanje Avgije-vejra hleva, če ne bo hitro napravljen red. Sodnik Stelk ima gotovo prav. Ali človek sc sc ne bi preveč razburjal, če bi bilo le na eni postaji take». Kdor bi si napravil šport, «la bi obiskal v4c policijske in s«|rod-nc prostore po velikih in inalih mestih, bi se zgražal ob sp«»zna-uju, koliko ne-uiage je nH»goe shraniti v njih. Zdi se pa, kakor da vlada utrjen nazor, da morajo tak i. prostori biti umazani, ker bi bili sicer najhrže preveč "gosposki". Se«lanja influenca je huda šiba, a skoraj je tak«», kakor da je bila potrebna za praktičen dokaz o nujnosti higijene. Če le ne Ih» vsa snaga zopet pozabljena, kadar se poslovi nepoklicani gost! oddaljena pošta mUHobokena. N. ,1., v katerem je bil zavoj oddan. Na zavojih so lahko sle«ie«"i napisi : . t4 Please do not open until Christmas." 44Merry Christmaa, Happy New Year." 44 With Best Wisches" itd. Da bodo zavoji oddani v Franciji do Božiča, jih je treba oddati pred dvajsetim novembrom. Zgornje določbe ne spremene določb, ki so veljavne za zavoje, težke sedem funtov, poslane vojakom pri ekapediciji, ker je vojak pisal po gotove reči in so vojaške oblasti potrdile, da jih potrebuje. Mornariški «lepartment je svetoval, «la se naj Ijmije pri odpo-šiljanju zavojev oficirjem in mornarjem na bojnih ladjah Združenih držav v domačih ali tujih vodah, ravnajo po teh določbah: Zavoj naj ne tehta nad 20 funtov in naj bo tak, «ia se lahko pre-gle«la p«»šiljatev. Rabijo naj se dobre škatlje iz kartona ali lesa. Na zavoju mora biti pošiljalče-va adresa na zgornjem levem kotu in na adresni strani. Naslov naj se napiše takole: a) line naslovijenea in njegovo dostojanstvo (šarža); b) Ime ladje, postaje ali mornariškega oporišča, kjer je na-slovljcnee nastanjen: c) 11 Care of Supply Officer. Fleet Supply Base* Twenty ninth Street ami Third avenue. Bush Terminal Station, Brooklvn, N. Y." d) Besede "Christmas Box" ali "Christmas Parcel". Od savojev je treba plačati poštnino po pasu do Brooklyns, v katerem se nahaja pošta, ua kateri je bil «nldan zavoj. Živila, ki so poilvržena spri«lc-nju, se ne morejo poslati. Napisi ua zavoju so lahko: "Please «lo not open until Christmas". 44 Merry Christmas", Happy New Year", 44 With Best Wishes" itd. .Zavoje je treba o«lp«»slati tako hitro, kot je mogoče, «la so na Bush Terminal Station «lo 15. novembra t. 1. V tovarnah v okolici Baltiniora potrebujejo delavke za izdelovanje močnejša platna, ki slnži za vojaške šotore in vozne plahte. Potrebujejo tudi prejce, kajti mnogo prcjccv je bilo pozvanih v rmado. \ Izjava Jugoslovanske Socialistične Zveze. CILJ Uf NALOGA. Jugoslovanska Socialistična /»ve/a v Ameriki na temeljih zuaiMtVeno utrjenega social Uma cča organizacija, katere namen je združitev in usposobi jenje jugoalovanakega delavstva za uresničenje socialističnega druiahnega reda v zvezi iu « sodelovanjem delavstva ostalih narodov. Končni cilj J. S. Z. je nadomestitev kapitalistične družabne organizacije s socialistični na podlagi popolne politične demokracije in družabnega lastništva zemlje, proizvajalnih, prometnih in izmenjevalnih sredstev. Kapitalistična družba. , \ Sedanja družba, ki postaja čimdalje bolj kapitalistična, jc zgodovinsko nujen plod razvoja, /lasti velikih iznajdb iu presenetljive izpopolnitve tehničnih pripomočkov industrije v minolem in tekočem stoletju; ko se je uveljavljala strojna produkcija, se jc je mogel v družbi s privatno lastnino polaščati le zadosten kapital v zasebnih rokah. Racionalnost nove tehnike mora neizogibno izpodrivati starejši način proizvajanja, ki se skuša z vsemi sredstvi ohraniti, vsled česar prihaja v brezupne boje z novimi metodami. V nadaljnjem razvoju prehaja boj v vrste kapitalizma samega; produkcijska pedjetja imajo tendenco, da se povečavajo — na eni strani, da si zagotove čini večji profit z osvojitvijo čim večjega trga, na drugi strani zato. ker postaja proizvajanje tem racionalnejše, čin» bolj se koncentrira. Konkurenca uničuje slabejše, ki ne morejo vztrajati; prinaša pa neugodnosti in škodo podjetništvu sploh, ker absorbira mnogo moči. pomnožuje anarhijo produkcija» in negotovost trga. in povzroča z nad-produkcijo krize z industrijskimi in finančnimi polomi in velikanskimi izgubami. Stremljenj? po izločitvi konkurence votli tlo ostrih neprizanesljivih bojev, v katerih uničuje velekapital manjša podjetja, ali jih pa prisili na združitev v kartele. truste in sploh v monopolne enote, začetkoma na nacionalnih tleh. toda s stremljenjem po internacionalnem obsegu. V tem koncentracijskem procesu gine boljin-holj neodvisnost nekdaj samostalnib podjetnikov ; na vrhuncih industrije in trgovine porajajo mo-•ipčni gospodarski potentati, tločim postajaju nekdaj neodvisni elementi boljinbolj služabniki in agenti velepodjetij. V rokah kapitalističnih primatov se javlja nova sila gospodarske suverenosti, ki vodi v avtokraeijo glavarjev koncentriranega • kapitala; neizogibno pa stremi gospoda mk i %<>so- ♦ lutizem po enako neomejenem uveljavljen ju na političnem polju in po obvladanju vsega javnega in zasebnega življenja. ^— Kapitalistične družbe se drže še ostanki preteklosti. Proces indus*rializiranja, koncentracije in monopoliziranja se ne vrši povst d enakomerno. Kulturno, politično in gospodarsko zaostali, ali za izkoriščanje manj prikladni kraji kažejo še vse /i zastarelih družabnih organ '¿arij : drugod se meša novo s starim v različnem lazmerju. Očitno pa osvaja kapitalizem več in več terena in gre za obvladanjem vsega sveta. Kakor vlači relikvije ' preteklosti za sabo, ima pa v sebi tudi žc zarodke bodočnosti, označujoče obrise nove družb", ki mora po nepremagljivem zakonu razvoja nadomestiti sedanjo, kakor je vsako starejšo morala na-; domestiti novejša. Delavski razred. V prvi vrsti za socialno preobrazbo poklicani faktor jc delavski razred. se umakne kapitalistični red boljšemu, uspešnejšemu, je neizogibna nujnost razvoja in v interesu vsega človeštva. Ali na delavstvu leži najtežje brebe sistema, v katerem je najbolj neposredno izkoriščan in zapostavljali. obenem pa tudi najbolj sposoben razred za razumevanje vzfokov izkoriščanja in za spoznanje I Hitov in ciljev rešitve. Kapitalistični sistem zmanjšuje neodvisnost delavca do ničle. Vsa merodajna proizvajalna sredstva so last kapitalističnega razreda; delavcu preostaja le njegova — fizična in duševna delavna moč. in od nje prodaje je cd vi* en njegov in njegove družine obstanek.. Svojo delovno moč mora kakor blago nositi na trg. na katerem odločuje v zadnji vrsti kapitalist. Le deloma morejo delavske organizacije omejiti kapitalistično samovoljo pri najemanju delavnih moči; ne morejo jc pa uničiti, kakor tudi ne morejo preprečiti gosp darskih kriz. lahko pomečejo cele armadi» delavcev v bedo. Delovna moč je v kapitalistični družbi predmet kupčije, pri kateri je kapitalistični nakupovalne v poziciji močnejšega napram delavskemu prodajalcu. Poklic kapitalizma je proizvajanje za profit; ta bi bil nemogoč, ako si ne bi podjetnik nridržal delne vrednosti produkta, ki ga proizvaja delavec. Nikdar ne more delavec v kapitali- stičnem siateusu doseči popolne vrednosti svojega ! produkta Delavaki razred potrebuje ^»rmluktc svojega tlela za svoje življenje. Kupovati jih mora od kapitalističnega razreda, ki si jih linti kot lastnik proizvajalnih sredstev. Pri nakupu svojih produktov mora delavstvo plačevati popolno tržno ceno ,katero določa kapitalistični razred in ki je toliko \£čja od delavčeve plače, kolikor znašajo , kapitalistovi režijski stroški in njegov profit. To nasprotje se ne tla odpraviti v kapitalističnem sistemu. Poviiana mezda jc le navidezna re-metlura ; povišanje tržne cene jo izravna in po-stavi delavca na prcjAnji nivo. Pomoč se mora iskati v (spremembi sistema. Spoznanje te potrebe se množi med delavstvom tem bolj, čim večje množice mora kapitalizem vsled svojega naraščanja in koncentriranja zbirati v poti jet jih, kjer se nujno porsja razrtdni duh, izpodrivajoč kratkovidni, primitivni osebni egoizem in pospešujoč razumevanje socialne strukture. Četudi si delavstvo z organiziranim nastopom v okvirju obstoječe družbe deloma olajšava najhujša bremena, vendar ne doseže varne eksistence, predwem pa ne more odstraniti profita, ki ga ustvarja kapitalistu in ki povzroča trajno nesoglasje med njegovimi dohodki in potrebami. . Nssprotje mod višino kapitalističnega in jiro-letarskega življenja postaja vse bolj kričeče. Malenkostno zboljšanje razmer, ki ga doseže en del proletariata s pomočjo svojih organizacij, tločiin propada velik tlel še nadalje v telesno in duševno bedo, ne more služiti za tolažbo vpričo razuzdanega, pogostoma v blaznost prehajajočega razkošja, ki si ga lahko dovoljujejo izkoriščevalci dela. Nawprotje med življenjem na socialnih višavah in onim v niža vab postaja teui, bolj provo-katorično. ker se v sistemu profita potapljajo prave zasluge, ne uveljavljajo sposobnosti razun izkoriščevalne brezobzirnosti, in se življenje iz-preminja v loterijo, v kateri je datirana mošnja najodločilnejši faktor. Vpričo absolutnosti socialnega zakona se delavstvo ne more trajno zadovoljiti z nezadostnimi reformami, četudi jih sprejema, dokler ni mogoča temeljita reorganizacija družbe, -povečaveW z njih uspehi avojo odporno moč in spodobnost 7 odločilnejše boje. Rešitev iz kapitalistične cd"i-snosti. katero ustvarja in vzdržuje privatna 'ast produkcijskih sredstev, jc v ustanovitvi družbe, ki bo sama lastnica vsega za proizvajanje potrebnega aparata in sposobna, da organizira vso produkcijo in distribue!io za dejanske potrebe v*eh svojih članov .ozirajoč se na njih po višini kul -ture najpopolnejšo telesno in duševno blaginjo. NEPOSREDNE NALOGE. Delavstvo mora spoznati svojo zgodovinske wa'ego, fc za ved.* ti, svojega poklica kot razred V' ped a nji družbi in r.i priba viti sposobnost, da usta novi. kontrolira »11 ohrani novo družabno orga- irzaciio. ki mora sloneti na enakih političnih in gt>.že snide. razume in d uži za boj proti skupnemu nasprotniku. Jugoslovanska Socialistična Zveza cdklarija odločno' vsak šovinizem, zahteva pa v soglasju s socialističnimi načeli splošno narodno enakopravne.! in pravico samoAdločevanja za Jugoslovane 'kakor »a vse narode. ' . ' V razrednih vprašanjih zagovarja mednarodno akeijt» in išče v ta namen zvezo z organizacija* ! »i. ki priznavajo in izvajajo enaka načele, brez »bzirn nn njih narodnost, prepričana, da se mno-«• i« list iona Zveza neodpuafno pregrešila ne le nad nacionalnimi, ampak tudi nad internacionalnimi interesi, če b'v pustila jugoslovanska vprašanje v nemar. .Sodobno delo socialističnih strank v Srbiji, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in v slovenskih deželah priča, da priznavajo jugt .lovan-skemu vprašanju vso važnost, ki mu gre in združujejo svoje moči poglavitno za rešitev tega problema. Jugoslovanska Socialistična Zveza v Ameriki je tem bolj dolžna podpirati to delo po naj -boljši motnosti, ker je prosta neštetih težav, s katerimi se morajo boriti sodrugi v stari domovini in ki jih brez pomoči izven meja živečih rojakov ne bi mogli premagati. Za Jugoslovansko Socialistično Zvezo ho pri tem merodajni praktični momenti. TUJI socializma dajejo Zvezi direktivo pri vsaki akciji; ne vdaji se |»a fantastični veri. tla *e Aoseže socializem Is- liko na mak Razmere, v kateri* iivi )ugna isključu-jejo vsako misel, da bi se moglo organizirati kot socialistična družba, preden se izpolnijo pogoji, na katerih je zgradba take družabne organizacije mogoča. Ha*ume se, da je to za bodočnost cilj vsake jugoslovanske socialistične stranke; za sedanjost pa mora delati na to, da se doseže na omenjeni ¡Hit i največ, kar je z ozirom na dejan* ke razmere mogoče. Jugoslovanska Socialistična Zveza smalra Jugoslovansko federativno republiko za tak prvi cilj in riomokratiziranje vseh industrij v njej za ne-i/ogibno. Žadiajtlte Jugoslovanov, ki se vjema z zakonom koncentracije sil in z vpoftevanjem žive narodne ideje, more biti prvi korak za uresničenje skupine, ki Ih> gospodarsko, politično in socialno sposobna za svoj lastni razvoj in napredek in za sodelovanje z ostalimi narodi ua »»kupnem polju. l)a se doaele tako zedinjenje, se mora najti način, ki zadovolji vse dele in odstrani vsako pretvezo za mišljenje, da je en del podvržen drugemu. Do -sled no se mora združitev izvršiti v federaciji, v kateri dobi skupnost interesov kakor avtonomija posebnosti svoj pravilni del. Načeloma mora J. S. Z. za tako federacijo zahtevati republičansko obli-'ko, ki je pa vazun tega tudi neizogibna, da se pre-preči pretendentaivo in intrige raznih dinastij, ki bi ugrožavalo mir Jugoslovanov, Balkana in vsega K aj želi ' MISLI IN BESEDE. Na zadnjo \Vilsonovo noto je odgovorila nemška vlada s sporočilom, ki jc bilo n /avc/n.šUili.. krogih zelo hladno sprejeto. Nemška vlada bi očitno zelo rada dcuegia mir, o čemer ne more biti dvoma, če se vzame njen vojaški položaj na eni pji njena notranja situacija na drugi strani v postov. I*ri tem mora razumeti, da ne morejo njene mirovne ponudbe v bistvu pomeniti nič drugega kakor kaputulaeijo, kajti kar jo pričakuje na bojišču, ako se nadaljuje vojna do kraja, je absoluten poraz.Bilo bi pač nesmiselno govoriti da nima Nemčija nobene odporne sile več ;iijene čete *e še bojujejo in računati je treba z dejstvom, da nalaga nadaljevanje ofenzive zaveznikom in Ameriki dokaj napora. Kdor misli, da ar njih armade le še igrajo, presoja ves položaj prav napačno. Ako je treba potisniti nemške vojske čez Reno, ima ne le Foch. ampak vsi poveljniki, vsi vojaki in tudi ljudstvo doma še ogromno nalogo pred seboj. \ Tega se je treba zavedati, zakaj opajanje z. zmago, dokler ni definitivno dosežena, ima veliko nevarnosti v sebi. Toda vojaško je igra Nemčijo izgubljena; kajzerjeve fraze, da se zbere i uri nevarnosti vse nemško ljudstvo okrog njega, ko besedne pene, ki se lahko blešče v mavričnih barvah, ako jih človek čila a sentimentalnostjo, nimajo pa nobene resnične vsebine. Kar je mogoče stlačiti pod puško, je kajzer že zbral na bojiščih ; Avstrije ne more več elektrizirati in načrti re-krutiranja miljonov v baltičnih deželah, ki niso imeli uspeha, dokler se je Nemčiji dobro godilo, ga bedo imeli še manj sedaj, ko bi mogli taki pomočniki postati le deležni pruske katastrofe. . Ali tudi nova nemška vlada nima dovolj moralnega poguma, da bi pogledala dejstvom naravnost v oči in izvajala iz njih nujne posledice. Iz njenih not je sicer izginil duh nekdanje prevzetnosti in odpadle so grožnje, ki so prej spremlje-vale vsako ponudbo. Vendar pa manjka v njih tisti odkritosrčni ton, ki je neizogiben, če se hoče zbuditi zaupanje in doseči s pogajanjem uspeh. Zadnja nota se trudi, da bi napravila vtisk popolnega soglašanja z Wilsouom, povsod so pa priveski in ovinki, zbujajoči um, da izražajo besede nekaj druzega kakor se misli. Morda ima vse to obotavljanje in slepomišenje nekaj dobrega na sebi. fVsar je Nemčiji v interesu njenega, lastnega ljudstva treba, je radikalna preobrazba v duhu demokracije. Tej rešitvi . bi se očitno tudi Maks rad izognil. Vtajiti no moro. da je današnje stanje v Nemčiji nevzdržljivo; ali dočim bi položaj zahteval energičnega rušilca. sveta* .J. H. Z. prepusti bodočemu naravnemu razvoju postopno centralitiranje, ki sčasoma lahko pretopi federacijo v popohto* enoto brez konfliktov, ki bi l»li neizogibni, če bi se brez takega pre-hoda hoteli )>osiHue*nint delom vsiHti centrali»lične institucije, s katerimi bi ¿o — po pravem aH krivem — čutili zapostavljene. « Nobena stranka med Jugoslovani ni sama dovolj močna za dosego tega cilja. Ker pa je jugoslovansko vprašanje tako važno, da se mora rešiti, je neizogibno sodelovanje vseh, ki se strinjajo z glavnimi načeli rešitve. Tudi Jugoslovanska Socialistična Zveza je j>oklicana na to, ker bi nje-na neaktivnost lahko povzročila, da se rešitev ne bi izvršila,, ali pa da bi se izvršila na nedemokratičen, Škodljiv način. Razume se samo |h> sobi, tla mora biti nri takem sodelovanju izključen vsak kompromis, vsled katerega (ji morala Zve/.a opustiti ali zatajiti socialistična načela. Dočim označuje Jugcslovanska Socialistična Zveza svoj cilj, pa ne more prezreti načela samo-odloče^anja. Svoj program naznanja in predlaga vsemu narodu, sklepati pa mora narod sam in v ta namen mora dobiti vae garancije, da bo lahko sklepal v popolni svobodi, prost vsakega pritiska in tujega vpliva. V ta namen zahteva Jugoslovanska Socialistična Stranka, da se osv^bode hahuburški dinastiji podvrženi Jugoslovani avstro-ogrske nadvlade, proVizorično konstituirajo lastni republiki, tam na podlagi Pplcftne, enake, tajne in proporcionalne volilne pravice, priznane moškim in ženskam, po zadostni razpravi izreko svojo voljo z ozirom na svoje bodoče narodno in državno življenje, potem pa da dobe vsi Jugoslovani brez obzira na državo, kateri pripadajo, na enako demokratični podlagi prilika za svobodno po«ve- VA2NO ZA NAROČNIKE! Zakon' išh teva, da mora vaak naročnik imeti liat plačan v naprej. Ne na naa, temveč na vaa je ležeče, če hočete imeti vae številke Proletarca. Vi imate na avo-jem naalovu v oklepaju številko, ki po-meni, do kdaj imat* liat plačan. Prihodnja številk* liata je (581) in če je Vaša številka na naalovu taka ali pa še manjša, tedaj takoj obnovite naročnino, ker amo drugače po zakonu prisiljeni, da Vam takoj uatavimo liat t o vanje, pogajanje in sklepanje o vseh zadevae., ki se tičejo združitve vseh dolov. Jufftiakivanska socialistična Z veža zagovarja zedinjenje v'teh Jugoslovanov, vštevši Bolgare in rešitev vseh sporov, ki so doslej ovirali slogo ua korist monarhičuega in kapitalističnega imperia-lizma, na tak način, da se zadosti po možnosti vsem spornim dolom, predvsem pa pravičnosti, in tla ;e zagotovi trajen sporazum. Tako zedinjeno' jugoslovaustvo ho sposobno za pravičen in praktičen sporazum z ostalimi balkanskimi skupinami < in za povoljno ureditev odnošajčv h sosedi. V Ligi narodov pa najde prostor za svoj razvoj in za sodelovanje z vsemi narodi na polju skupnih in-t o roso v. V taki Ligi najde tiidi jugoslovanski pro-letariat svoje pravo mesto v vrsti svetovnega delavskega razreda, v boju, ki izkrči pot v sociali--stično družbo. m č i j a lz Haaga je prišla vest o velikih protidinaslionih demonstracijah v Berlinu po sprejetju ameriške» note. Sftna množica ljudstva so jo zbrala po vsej dolžini itKoe TTnterrden Limleh in fn-ed kaj-zerjevo palačo in iz množico so doneli tisočeri klici: "Dol s kajzer Je ni"! Dol s llohonzollornči! f-stavite vojno t Mi hočemo mir!" Izgredniki so p.v drli in razbilf^Več hohVnzolleruskih spomenikov in se spopadli s polieijo, ki Je bila brez moči. Obenem poročajo, dfl je Mueelnr Maks odgodil zasedanje parlamenta za poznejši čas. , Druga vest 1z H«aaga se glasi, tla so . bile v Ksšenn — v kraju -velikih Kruppovih tovarn za topove —zadflje rH dni sitne demonstracijo in krvavi boji s policijo.• Detavci v Kruppovih tovarnah so zašfrajkati in korakali po ulicah z napisi: "Dot i. Hočemo mir, in no maramo u-inreti gladil?"^ Polieija v ttssomi je hi** moči. Oblastniki so pozvali vojaštvo, trtda vojaki niso hoteli streljati na izgrednike, temveč So odprto ♦ itnpazirili zadnjimi Te vesti je prinesel na Holantlsko očividce, ki je bil v soboto priča izgredom v Kasen u. Po njegovem mnenju je ¿Nemčija na robu strašne revolucije, v primeri s katero je bila ru*kn revolucija > senca. Pobegnil je iz Kssena lakoj, Imječ sc, da Izbruhne splošna revolta, še preden tluscžc uiejo. igr\a novi kancelar vlogo konservMorja. Vsega .istema V njegovi.ahsolutuosti ne more ohraniti; a ker so koncesije neizogibno, bi jih rad napravil tako malo 'ča prfdlog za izpraznitev zasedenih krajev ,izhaja nemška vlada s stališča, tla naj bi se poet o pa nje pri tem izpraznjevanju in pogoji premirja prepustili vojaškim svetovalcem in tla naj bi sedanje stanjt sil na bojišču na obeh straneh podalo podlago za ukrepe, ki bi zavarovali in garantirali ohranitev tega stanja. Nemška vlada priporoča, da poda predsed-nik priliko, da se določijo podrobnosti. Zaupa predsedniku Zedinjenih držav, da ne odobri nobenih zahtev, ki bi nasprotovale časti nemškega ljudstva in poti, po kateri bi se prišlo do miru in pravičnosti. Vemška vlada protestira, da se očitajo nemškim silam na .mhem in na morju, torej nemškemu ljudstvu, nelegalna in nečloveška dejanja. Za kritje umikanja bo uničevanje vedno potrebno, iu to se izvaja v takem obsegu, ki ga dovoljuje mednarodno pravo. Nemške čete imajo najoatrož-je ukaze, tla varujejo privatno lastnino in skrbe za prebivalstvo, kolikor le morejo. Kjer se zgode kljub tem predpisom prestopki, se krivci kaznu-jejo.. Nadalje zanikuje nemška vlado, da bi bila nemška mornariea pri potapljanju ladij kdajkoli namenoma uničevala rešilno čolne z njih potniki, ^emška vlada predlaga z ozirom na vse tako obdolžit ve, da naj preiščejo nevtralne komisije dejstva., Da se izogne vsemu, kar bi moglo ovirati mirovno tlelo, jo nemška vlada pr krbela. tla so pošljejo vsem poveljnikom submarink ukazi, da so prepreči torpediranje potniških lidij, pri čemer pa* pač iz tehničnih razlogov no moro garantirati, da dosežejo povelja vsako posamožno submarin-ko, preden se vrne. Kot temeljni pogoj miru označuje predsednik uničenje vsake samovoljne silo, ki bi mogla sama, tajno in. po svoji lastni volji porušiti mir sveta. Na to odgovarja nemška vlada: Dr*dej ni nemški narod intel vpliva na sestavo vlado. Konstitučija ni doslej ničesar določala t> sodelovanju ljrdskegn zastopstvo pri odločitvah o miru in vojni. Prav sedaj se je izvršila temeljita izpre.nemba teh razmer. Ndva vlada sc je sestavila v popolnem soglasju z željami ljudskega zastopstva. ki sloni na enaki, splošni, tajni, direktni volilni pravici. Vod it el ji velikih strank v rajhstagu so člani te vlade. V bodoče ne 1m> mogla nobena v lati a nastopili ali ostali v uradu brez zaupanja rajbsta-gove večino. Odgovornost državnega kancelat-ja napram ljudskemu zastopstvu se zakonito razvija in garantira. Prvo dejanje nove Vlcde je bilo, da jo predložila rajhstagu zakonski načrt za izpremeni-bo državne konstitueije, tako tla se zahteva za vprašanje o miru in vojni «oglašanje ljudskega zastopstva. Trajnosti novega sistema pa ne varujejo le konstitueionalne garancije, temveč tudi neomajni sklep nemškega ljudstva, čigar velika večina stoji za temi reformami in zahteva njih energično nadaljevanje.. Na predsednikovo vprašanje, s kom imajo 011 in proti Nemčiji spojene vlade opraviti, se torej glasi jasen, |H>polti odgovor, tla prihaja predlog miru in premirja cd vlade, ki je prosta kakršnegakoli samovoljnega in neodgovornega vpliva in i podpirana od pretežno večine nemškega ljudstva. Solf." NEODPRAVLJENI DVOMI Marsikaj bi se lahko odgovorilo.na to noto. Nemška vlada na primer taji kratkomalo vsd nezakonita in nečloveška dejanja tekom vojskovanja. To je zelo kočljivo zanikanje vpričo ogromnega materijala. ki je bil nabran v tej zadevi. Treba je imeti preti očmi, da niso poročali o okrutnostih le sovražniki Nemčije, ampak številni Nemci, do-zerterji, vojni'v jetniki i. t. ti. Veliko poguma je trelm za trditev o humanitarnem iu legalnem vojskovanju na morju, če se čitatelj spomni na neštete ženske in otroke, na bolniške ladje, ki so bile potopljene na dnu morja, na medaljo, ki jo bila skovana v proslavo potopa Lusitanijo i. t. ti. Ali med glavne točke, ki delajo — blago re-¿eno — vtisk nejasnesti, spada odstavek o značaju nove vlade. Nota hoče sugerirati, da ima Nemčija že pravo pravcato parlamentarno vlado, rit al olj bi skoraj mislil, tla je nemški kajzer že degradiran na prazno dekoracijo. Kdor je zasledoval poročila iz Nemčije, mora o teiii imeti prav močne dvome. Nikjer ni bilo doslej čitati o taktični izprcmetnln konstitueije. l,o malo natančneje je treba pogledati noto, pa postane njen vtisk popolnoma nezadovoljiv. «3 4 Najmanjša zavlačitev mirovnega pogajanja pro-\zroei vihar. Nemško ljudstvo je »poznalo, da jc Nemčija premagana in sc boji invazije, zato pa zahteva mir za vsako coho. DelavM v KsaeMj so v strahu, da liodo zavezniško čtlo vračale zob za zob. ako pridejo v Nemčijo in vsled tega so napeli vso sile, tla se neha vojna preden pride do in- t v azije. Vesti o prihajajoči abdikaciji cesarja Viljema «o ponavljajo na vseh straneh. Zdaj poročajo, da •e kajzer odpove v korisl svojemu vnuku, sinu k ran priti ca, ki je še dete iti čigar osebnost še ni j "obremenjena s splošno nepriljubljenostjo". Ampak to poročilo je še špekulacija. fz Varšave poročajo, tla jc poljski rogeutni svet izdal manifest, naslovljen na polisko ljudstvo, ki pravi, «ta pomeni sprejem VVilsonovega mirovnega programa tudi neodvisno Poljsko, v kateri ImhIo združene vse poljske deželo z izho-tloili do Baltiškega morja. Regent ni avel 1 udi naznanja, da bo x kratkem razpuščen državni s\ot (katerega so postavili Semei) in voditelji polil ionih strank imajo nalogo izdelati načrt za v lit ve poslancev,'ki bodo organizirali novo vlado na demokratičnem temelju. Regent je so potom ihimk-¡ifjo novi vladi. Alf ml O. Anderson, poročevalce lista ,4,(l «Soli pravi, da je nova vlada rajhstagu predložila načrt za izpremembo konstitueije. Toda nota rama ne pove, kar bi bilo važneje, če je ta iz-prer.icmbn konstitueije v resnici sprejeta, od kaj-zorja sankcionirana in uveljavljena. Kar je rajhstagu predloženo, inin toliko praktične vrednosti, kolikor stvar, ki se predlaga v ';akŠMom časopisu. Dokler pa no more Nemčija i i-p.nlbiti t h kili dvomov, je sama kriva, da se po» raja ic močnejši sum. Navidezno sta se kajzer in m il i ta r ¡stična stranka v Nemčiji podala brez ugovora in odpora. Z uaturo llohenzollernov in z značajem Hinden-burga, Ludendorffa in sorodnih veljakov se to p?av slabo vjema in hočeš nočeš mora človek misliti. da sc skriva za to popustljivostjo kaj drugega. Ne gre torej za to, da se ne stavljajo nem- % škemu ljudstvu pogoji, ki se ne bi v jemali z njegovo častjo, ampak za to. da niso demokraciji v nemrkih vladnih ponudbah nastavljene kakšne zanke po brest-litovskem vzoru. Mi nismo za to, da bi so katerokoli ljudstvo ponižalo; predsednik Wilson se gotovo ne vkloni nobenemu šovinističnemu tlaku. Ali tudi toga ne maramo, da bi bila demokracija na koncu konoa ogoljufana za pravične sadove svojih neizreonih žrtev, in predsednik Wilson f^p gotovo tudi na tak ne da speljati. Po izkušnjah z nemškim sistemopi je previdnost najpoglavitnejši pogoj za vsako akcijo v zvezi z nemško vlado. Kajzerjeva vojaška mašina je postala nesposobna za zmago na bojiču; koliko moči bi pa šc imela v deželi za podporo kakšne revolucije od zgoraj, je pa drugo vprašanje. Kajzer lahko trdi sankcionira revizijo konstitueije, tla doseže premirje, ki je tudi po Ludendorffovili nazorih nujno; ali sum so no da odgnati, da ho vkušal s pomočjo svoje inilitaristične mašine o-ic« i vse kontjesije, če se zazdi njegovim generalom in hujskačem, da se ni treba več ozirati na pogodbe. Ta nota pač ne prinese premirja, in če bo berlinska vlada tako nadaljevala, tedaj se re-* utegne zgediti. da pojde boj svojo pot, dokler ne bodo zavezniki na nemških tleh. Tedaj pa no bodo tnale kajzerske koncesije nič več zalegle. Trda,i pride nemška revolucija kakor usoda, in človek bi skoraj želel, da se izvrši stvar na tn način, kajti leda j bi bilo mogoče, da vzame kajzerstvo sploh ko-nef in izginejo z njim vred tudi vse ostalo dinastije, ki jih ima Nemčija od kraljevskih do malo-kneževskih toliko, da jih komaj redi. Republika v Nemčiji bi pa bila resen uspeh demokracijo. Wilsonova nota tlela čudeže. Ob njih pravice nropanim narodom vliva povsod pogum, medlem ko jo zlomila enoržijo avtokracije tako krepko, »In bi se brez velikega tidpora popolnoma porušila-tc bi le prišel sunek iz ljudstva. O poljskih zahtevah pravijo poznejše vesti, tla jih jo kajzer sprejel hrox besede. IV bi prišel dovolj odločen poziv iz vrst nemškega ljudstva, bi kajzer naj lir že enako resi gn i rano sprejel naznanilo, da je Nemčija republika. Avtokraeija je prevzet na,dokler so njeni "podložniki" hlapci; čim se očutijo svobodne državljane in pokažejo to, jtr kronana prevzetnost Iskoj pri kraju, Nemci bi to lahko poizkusili. Iz Amslerdatua poročajo: Tukaj ne vedo, a j m- godi ;n trenutek v Nemčiji, znano pa je, tla sti v Berlinu in v mestih ob Reni velike doinon-stracije, če ne resni izgredi. Prišle so vesti«'da je ljudstvo v Nemčiji hipoma spoznalo, da ga tudi sedanja vlada vleče za nos in tla je ponudba ta iiir le prikrita, zvija igra. Ljudstvo zahteva mir /r vsako ceno.—Dalje jo prišla vest, tla je kanee-lar Maks Badonskl že padel in tla je kajzer v resnem položaju.Socialisti prirejajo dnevno shode in \ Berlinu so >c v nedeljo pojavili letaki, ki zahtevajo proklamaeijo socialistične republike. Vladno oblasti so hitro zaplenilo letake. Junker-«ki listi kot jo "Tageszeitung" silovito rjovej« proti "brezpogojni kapitulaciji", medtem ko o-I» »zarja "Vorwaerts", glasilo socialistično večine .tmikerje in vsenemce, tla se igrajo z ognjem revo-Incije. V ostalem so militaristi zope: privili vijake ure in malo je direktnih vesti iz Nemčije. Iz Rottordama poročajo: Nizozemska vlaila postavila močno armado na holantlsko mejo oh Belgiji v pričakovanju, da bo poskušal gotov del ie:ni'e armade uftl na holandska tla; kadar pride.splošno umikanje i?. Belgije. Holandija jc Poplavljena, da zajame vse,nemške begune in ju» 1 a zoro ž i po mednarodnem pravu. J* s« z* ■ ■ » ■ KLUBOM JUQOfiL. SOC1A LISTI CK E ZVEZE NA ZNANJI! danji čas njih vainoet, Delavstvo! ZNAKI SMRTI ostane vse Mo ttenpreinenje.' I pričakujejo p.» \Wm svetu veli J* Popul»t 4«kaa, tU je {kaimke naloge, in kos jhu bo le ; Ali se je mogoče prepričati o mrtvo. ' itKUj -če bo pripravljeno nanje, človeku, J« li je res mrtevf Naj- S poiuočjv električnih žarkov Prišel bo čas, ko ne koitfa seda- j važnejša izkušnja obstoji v tem, I»» <1* prfp/tfati «*a, U lUičiu, uja vojna ; ogromne Upretueiulie da u> zapiei iglu v kr.Jo. (> je člt>-,d» človek fOtm*ra®fi* Kot sna- | se ijpvrše tedaj ne le v svetovni i fek se živ, ar ktvia zapre in okrog »»<>. »redo Hoentgenovi žarki ako , S. Z. prosim, politični koustalaciji, ampnk tu-. luknjice pordeči. Če je po uirtey, ** O*'0 Dokler je človek Živ, s< če; idi v domačem gospodarskem živ- j ostane luknjica odprta. Tako je Mfldee iti č rev« ne morejo foto stična sveža i- tfcuju vsake dežele. Ako bidelav.lv veliki večini slučajev. Vendar grafirati. Pri mrtvem človeku j» Tajnike klubov J j uv a/Pijejo sledeče 1 Jugosl. socialistična_______ _ ®OV urad Vsled tega je Vse v «tvo sedaj držalo križem roke, bit ,m pridejo redki slučaji, ko to *a- P« to vse vidno. Po smrti se nam S Z spadajoče zadeve pošilja- |Mlo samo odgovorno za ncizmer j mo ne zadostuje. ! r jo vec slučajev, ko s»» se bili priliko, da se udeleže sej in ^jj ^ Veiina jih je rea nh napravijo pledonosne (V,. ||fi xsj ------ [jin izstopa i/. «Socialisti ene stranke, ki je postal valed aktualnih razmer neizogiben, s\oj.» Kvo in pojasnilo. Izjavo, ki. se nahaja v današnjem "IVoletar-eu"\ dobe vsi klubi s posebnimi dodatki \ kratkem;. b> Zveza isda vaem klubom svoj Charter, katerega dobe, kako* hitro bo ¿tav; — e) da se povabijo vsi red k » «delovali rupmv. tem w n isalv kllji Nwluvll0 «wpeénejSe bo uaie delo. izÄlj, v |,0,l(l0„„ |(ud I1H!,|0. A. Bogatay, tajnik. da je pm-ej Hlui.jev ko je bil „^ U|| Wti ,,okopil)li. „.,. elovek. pokopan i.v, ... o te... so^ iU ^ ji(.......... Ioskuanjah je iznare' ki naj"odgovarja našim potoni j prnVf da je n^ka .grožnja I^iLun^T::^^ in sedanji situaciji. O načrtu bo ker je v Nemčiji investirane-1 l^P011101"11 neškodljiva siioa. ka rpravitelj sovražne lastnine Mitchell Palmer izjavlja, du bo njegov urani poAiljati. t»o dtpiae iiKi-avnont na glavuegii tajnika in nikognr drugcgH. Denar naj ec ponije «»dbio potom PoAtnih, Uxpresnih, ali Han« nih denarnili ttftkaantie. nikakor pa ne {Kitom privatnih čekov; Nakaznk« naj se nn-alovljnjo: Hlai Novak, Title Truitt and Ouarantee CO. iu taso naslovljene puniljajo x uieatM-uiin poročilom na naalov gl. tajnika. V alul-aju, da opazijo druAtveni tajniki pri poročilih glavnrga taj r.ika kako pumanjkljivonti. naj to nemudoma naznanijo uradu glavnegii tajnik i, Um ne v ¿mj^dnjo popru v L Jugoslov. socijalistična Zveza v /imriki. vezi tistih članov in klubov, ki so mož v Franciji, v taboriščih se pa vežha do 3.(XHI,000 mož, meo enega superintenta, ki nadzo ' bedisi slovenski ali srbski, l;or.«k. ruje poduk in i/.vcžban.i« delav ki je bil storjen na konferenci v Plftngfieldu in se odzivi je jo taj- narodna kavarna in restauracija ( Domača kuhinja, svakovrstni kolači dobre pijače, turška S kava, bladoled in sniodke. . | Oprto |K) dnevu in po nod. . Tel: Cr.nat 1220. S V leden. III. — Jugosl «#je »o vsako 2. nedeljo v mesecu ob 9. uri r.jutraj r Miners Hali. delil ie Združene države v indii-l ,U 'J»1"«*®»* ^ Jugosl. soe. klub. tajnik Fr. Krek. Box 607. , V ,,10 enegra superintenta, ki nadzo-I ISS. \v. Frankfort, lil."— Jugosl. soe. klub, tajnik Fr. Pergar, B. «04. | 192. Johnston City, 111,— Jugosl. soe. «klub, tajnik John Slivnik. box 390. .. 2o<>. Orient, III. —Jugosl. soe. klub, tajnik Tonv Kokolj, U»x 27. cev. >il ta liacin se tovarnarji i »m. Anburn. 111.—Jugosl. soe. klub. tajnik Valent. Potočnik, i». :>40. spodbnjajo, da ustanove V svojih 11. riinton. Ind.—Jngnal. m*, klub. tajnik Frank Bregar. K. H. 3, B. 6 a. Ml. Mulberry, Kana.- Jugosl. soe. klub, tajuik Mike K rule. K. K. 2, Box AS. 2. radnovic, lastnik. \1149 W. 18th. Str. Chicago, IU. Tiiiissaiiisifiiiiiiiiiitiisssiiiiiiisiiisiiiiiisiiiii .i'^iiiiaiiiisiiiiiitiiiiiaiiiiiiiiiiititir'iift» vsak teden enkrat parno kopHj,' če imaš dovolj močno srce* tla pre-! ¡nese to. — Hodi zgislaj spat in vstajaj zgodaj. Spi t silej v zelo j* heiiini s<>bi, kjer naj bo mir Uk- j Previdne gospodinje imajo doms t««1mo «no sMkUalco Dr. RlcKtcrjevcf« pain-expeller V p «di ZuimHIto «r^lirtTo m rtr*nj« j»rl rMm»tlinil bolečinah, prehlsdn. Mv>uvlj«aju itd: ! »io naj bo vnele j odprto, manj kot šest ali šest in pol ur. | jedlno pravi s Tarstreno zaamko sidra Ud in 66e.-▼ Isksraak in aarsvnost od F. AD. RICHTER A CO. 7«-a0 Wa»hhtftoo Stroct. Now York, N. V janka socialističnega Ameriki ! 1. Konferenca polaga važn >sl na razširjanje naše literature iu glasil, "Proletarca" iu ''Radiii-čkih Xovi.r\ da postanejo vsi elani naročniki in da pridobivirjo nsroenike tudi med nečlani. Slovenski sodrugi, ki pridejo v dotiku s srbskimi in hrvatskimi delavci, naj jim priporoče " Radi ličke Kovine', katerih naslov je 22% (Myl)oruir Ave., Chicago, III. bist izhaja dvakrat rta meneč iu »tane fl na leto. i*odrugil \ala deviza lnxli Naprej! Kajti važni svetovno politični dogodki so preti nami, in |.i: moramo biti nanje pripravljeni-ne posamezni ,raztreseni, ampak kompaktni v J. H. Z.; »ko ne bo-j «o sledili tem dogodkom kot or-gsnična eelota. — jim posamezno gotovo ne bomo mogli, in to bi pomenilo za nas, da smo padli na-*»j, v dobo politične teme in *plo-*»e letargije. Naprej, na delo za pojnčanje J «. Z ! Za tajništvo J M* Z . Frauk Pelrleh, \ W 26. St., Chicago, lil ižibanja' «nem pa spodliuja ta sistem tu- (vMumbus, Kana. vila, da ga lahko izvršujejo. Dne 21. oktobra ko postale veljavne vse določbe, ki nakladajo večje omejitve pri porabi živil. I )t loč be, ki jih je izdal živilski u- Gleneoe, O,—Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Chemažar, box 42. Hedne meaefne seje so vsako 3. nedeljo popol. pri sodr. X. Zlembergerju. 26. Neffs, O.- Jugosl. sne. skupina, tajnik Karl hehiae, Box 26. i 27. Cleveland, O,- Jugoal. soo. skupina, tajnik Aijdr. Bogataj, 1124 K. «S Nt. Vine. Jurman, organizator. - H«-je so van k o drugo iu četrto neileljo td> 2. nri popoldne na 6409 Ht. flair Ave. 41). Collingwood, O.—Jugosl. soe. klub, tajnik John Pru«UcIi, 14,>0S Thames Ave. 9"). Finey Fork, O.—Jugosl. s<»e. klub, tajnik Ciril Medved, Box 85. pravitelj» SO obvezne za hotele. I l-J. Mav na rti, O.—Jugoal. soe. klub, tajnik Frank Bregar, Barton, O. t en t* v raca ie iu kavarne Naiboli HU,in<'' "T klub, tajnik Frnnk dorm Box 167. re«t a v racaj« 111 r,. Conemaugh. Vn. - Jugosl. soe. klub, tajnik Frnnk Podboj. Pnrk Hill, Pa. 1 adlka'1 na odredila omejuje «Ml- io. Forest City, l'a. — Jajr«*L soe. skupina, tajnik Jos. Pox^ek R. F. D. _____i. _____ :.....v........i;.. «..»-.V..1 i» Hn« •»?. merek mesa in odjiravlja popolnoma "četrti I obed ' Določba Cleveland, O. PVMMffVP^HV 12. K. Pittsbiirgli, î*ji. — .lu»osi. soe. udru?. tajnik John Ujevlek 31« Beerb Ht. Joku Oraraiiln, organizator. pravi, da je četrti obed nepotre-j ki. Hvgnn, p«. — Ja|as1. s«i.*îktab. tajnik John Kxarti.-l», Box 4.-.1 ben in nepatriotičeil. Banketi ill Newton, Fa.—Jugosl. sof skupina, tajnik Jos. Zorko, R. F. I). 2, b. 113. i_ ji • i a ..„i . . Herminle, l'a.—Jugosl. sue. klub, tajnik Ant. Zornik. b. 202. Nki.pni oneui naj nocio zeio pre- ,,s. Cano.mburg, Fn. t— Jugoal. soe. klub, tajnik John flobnnr. box 4SI. prosti. F It a Henry, Pa. — Jugosl. «oe. klub. tajnik Apt. Boltl^h. __' J53. Beading. Ta.—Jugosl. aoe.. klub. tajnik Téter Kocsvar, 143 Rirar 8t. „ . . . , i«, W. Hou t h View, Fa.--Jugosl. «»e. klub. tajnik Anton Rupnik, Box .V> \ ( llicagl se preiskujejo go!jU-vtn. Yukon, Fa ^Jugoal, soe. klub, taj. Frank Podlogar, Bot 12f>. fije pri zadnjih volitvah. Velepo- I'a. — Jugosl. soe. klub, tajnik Ant. IvtrovMi, bx 134. 4î w ..fl« vrslii ^le H»,,,,inK. «'a.— Jugoal. so», klub, tajnik Alois Kenila, b. 91. roti je predložena cela vrsia nH WMtlirv Pfl JllKosl sor kl„K tîljnik ^ IVÏM.)gk ^ parsklh »Itlčajev. ( love k bi mislil. lSi». Meadow I.an.ls. Pa,—Jugoal, soe. klub. tajnik Frank Koren, Box 261. da ie tudi poštenost v političnem» Atlnsburg. Pa. — Jugosl. soe. kïut>, tajnik Alike Klenqviek. Bo* 169; v • j « .. l^nwrenee, Pn.- -Jugosl. so«-, klub. tajnik Matt Matko Box 112 življenju ne i parriouzma; gmov.t m ncnt|0Vville, Pn. - .Jugosl. aoe. klub, tajnik Mike Ceboftek Box 148 iirofesîonalni polit ičarji so I wie v our h is, Pa. PRIPOROČILO. Sodrug Louis Kveder je potovalni zostapnik 'Proletarca" za vse driave. Pravico ima, da nas zastopa v vseh rečeh, kar se tiče naročnine in oglasov. Sodruge prosimo, da naj mu pri tem poslu kolikor mogoče pomagajo. Upravnistvo. Ženske pa naj spe osem ur in pol. Vsak teden določi en dau za popoln počitek. Tedaj ne piši rrtč in ne beri. 'Ogibaj se vsakega razburjanja, strasti iu druzih duševnih naporov. Ne nalagaj svojiin luozganom. bremena glede morebitnih dogodkov in iie ženi si preveč k srcu dogodkov,ki so morali priti. Ne pripoveduj neprijetnih stvari, niti jih Ue poslušaj. <>-gibaj se tudi pomenkov, s katerimi se ne strinjaš. Oženi se. Vdov-;*i in vdove naj se poženijo kolikor mogoče kmalu. Ibnli zmeren v pijačah, posebiio v alkoholičnih Pravi socialist na sme biti reaar-pijačah. Ogibaj se pregorkih pro- vist, ampak mora biti redno akti-Piorov, posc-bno tam, kjer je sla!» ▼sn rojak svoje stranke. Kdor nosi svtije prepričanja le sam r sobi, ne koristi nič ne sebi, na srojl stvari. Prepričevati mora tista, ki V sedanji dobi influence. ie niso prepričani. 'Kita izmed najvažnejšimi stvar-! mi v sedanjem času Ibftufiice je Pravi socialist hoče poznati te da si* varujemo zabasanosti in i- iave, zapreke, uspehe in napredek i |*uo redno delovauje d roba. delavskega boja. Dnevno delovanje čreves pos|M'-t Na tej poti ga spremlja Proleta-šuje obrambne moči in nam daje rec. moč pri odvračanju bolezni. Tri-1 - nerjevo (irenko Vino je najuspe*- ! Delavec> ^ ne svojega gla- xivijenjo ur, ,»«,,. mm «,M,M ,i is."». Bentlevvllle, Pa. — Jugosl. aoe. klub, tajnik Mike Cebo*ek, Box 148 Van ' .! v .* V ..V v* i • ueiavec, Ki ne cita svoje, profesionalni politiearji so pae V p ur h is, Pa. uejse v v takih slučajih. Ne x 303. ono samo uspešno, nego je «u«da-|h1 vftijk rrocnodaria (liugiga mninja. ne n niu. 19.V White Valley, Ps. -Jugoal. soe. klub, tajnik Frank Chasnik, liox 41«, |ie tll
  • ,1°' Kft' k® y ' pa in v nobenem oziru ne sa tO'ga pa ne ovira, da ukrade toll 19«. Homer City, Pa. - Jugoal. soe. klub, tajnik John Milosieh. Box 505. ,iko Mjega pri pi-ebavi .Dobile ga pa ko glasov, kolikor le more. nejše v v takih slučajih. Ne .i J,r,hl«.: s,.ie ,oc. klub. so strneva kluba Št 27 f S / mi- Izdajatelji listov ne smejo izdaja- n Cumberland.%Wyo.—Jugosl. soe. klub. tsjnik Ast. aifrar. Box r,4 ,|om 1,1 UH 1,1 N ,r* vrševsak drugi in četrti |>etek v '•naiijnm d« so redne 'klubove ^c ti premij, razpisavati tekem in se »j». J,oh,n ,,oH,,,,r' h' 149 kar,,ah' p° ]uM 35,111 ^'V kar|tn«eeu v Ilirija dvorani", 30- je vsako tZ In Čet H o nedčljl' I pos^l naviti podobnih srMstev za ^ ^ ........ ^ ^ * *f*elj , ^mi v pl učn,- jlgt Ave. Ker so vedno Važne siva- v rneseeu V klubovih prostorih v ¡pridobivanje naročnikov. Izdajali SRBSKI KLUBI: V co. Trinerjev Linimcnt. k. olajsn- rf ||fl (|.,evneni redu, zalo Vas ve-KarolSem Domu. Začetek seje )i 'se' ne .^tuejo prazniŠke. iudinslrijal-, .J0. i hi«a*o, IU.- Ingosl. \e. tsjnik His Pnjieb, 229« HvUum Ave,' Jt'1 h® n ^vmatizmu, ne t- dollnost, da pridete vsi na se- »'•dno ob dveh popoldne ' ne in posebne izdaje listov. *Sn fltf. D.troit. lile h.—Jugosl. adrulenje, i«jnik M. Kokinoviek. Ferr.v; ril,«Ub protinn itd. j() ivipeljite s sabo tovariše, ki Klubove seje so Mle vedno drobno se ne smejo listi prodajati, ^ Wyo. - Jugosl. so,. U,lru>eaje, tsjnik Rsd K«„o h B„x loft V (Vn« ^ 10 ',os ^ r«7;rf(lnf in ^ vaine člani in članice bodo go- za nižjo ceno. kot je v tisku ozna- 212. lietrr.it, Miri,. JngoH. Hor. udmtenje, tsfnfk ib,*o Keteuvn 17:', Clair- Triner Vn.* izdelovalci, -4:1 niso v organizaciji tov® razumeli, da pomnožuje se- čena. i At" Ashland Ave, Chicago, 111. I John Lenko, tajnik. POZIV SLOVENSKEMU ŽENSTVU Clevtlaud, O. Ženski odsok Slov. rep. združenja je dne 4! septembra, 1918 sprejel sledečo resolucijo: Spodaj podpisane žene in dekleta, organizira-na v Slovenskem Republikanskem Združenju v Clevelaudut O., stopamo pred vas, vse jugoslovanske žene in dekleta, po vsej svobodni Ameriki, da m? nam pridružite v boju proti avtokraciji vsega sveta. Fevdalni, gospodujoči sistem v Avstro-O^r-ski daje koruiupiranemu uradništvu široko polje /a zatiranje Jugoslovanov, ki se je vedno tako vršilo, (ta je bilo v korist habsburški familiji, in v propad narodov črnožolte monarhije. Dokaz za to trditev je statistika izseljevanju. Izseljevanje »Jugoslovanov je jasen dokaz, kako je skrbela za nas mačeha Avstrija. Višek "naklonjenosti" pa je pokazala av-stro-ogrska vlada napram Jugoslovanom v sedanji vojni. Pobrali so: Ženam može, materam sinove, o-t rokom očete. Na mesto kruha so jim dali kroglo iz puške, namesto obleke bajonet v prsi, namesto (*orkega stanovanja so jih pometali v ječe. >t Pobrali so jim zadnjo kravo i/, hleva, samo da *e zadosti koruiupiranim grešnikom z zlatimi o-vrstniki. Vsaka mera je enkrat polna, zato kličemo vam, jugoslovanske zene in dekleta: Stopite v nu-£c vrste in delujte z nami vred' za demokracijo in enakopravnost vsega sveta! Jugoslovanske žene in dekleta nismo imele v Avstriji nikdar nobenih pravic, pač pa samo „ dolžnosti Zatorej, izjavljamo, da smo in ostanemo, ne samo veleizdajalke,. antpak tudi smrtne sovražnice oficielne Avstrije, ki hočemo povsod in ob vsaki priliki delati nato, da Čim prej izgine habsburška Avstrija z zemljevida. V duhu vidimo na tisoče nedolžnih otrok, l;i iztezajo svoje drobne ročice proti materam s klici na ustih. . . . Mama kruha!. . . .Pomislite na stanje mater. . . . Ali jim ne krvavi srce ob takih prošnjah? ... In vsega tega je kriv avftro-nemski monarhizem in militarizem. Vstopite v vrste in bodite pripravljene boriti se povsod proti monarhističnim ciljem in vmešavanjem, naj si bo od kaiterekoli hoče dinastije. ki bi se hotela vmešavati proti samoodločevanju jugoslovanskih narodov. Apeliramo na vas, vse jugoslovanske žene in dekleta v Ameriki, da se uprete vsaki agitaciji, ki ima namen, da agitirs za enega ali drugega kralj«., Končno apeliramo na vse jugoslovanske žene in dekleta, da se pridružite gibanju S. H. Z. in delujte z nami vred za Jugoslovansko Federativno Republiko. Končno vam kličemo v spomin: Katastrofa, ki pretresa in uničuje sad «kulturnega dela desetletij, in ta strašni po svetovnem gospodstvu stremeči konflikt, more nehati le h porazom monarhi-stične, militaristične avtokracije. Kličemo vam: '/ Jugoslovansko ženstvo. odzovi se našeiuu klicu in pridruži se borbi demokracije. Ne prepustite sedanjim avtokratom ali pa njihovim pomočnikom, da bi vas zapeljali s pomočjo svojih zvitih naklepov morda še v hujši jarem, kot je vladal doslej. Žcustvo ostalih naprednih narodov stoji v prvih vrstah vvbpjoi za poraz avtokrucije. Pridružimo se temu boju kompaktno tudi mo, ameriške Slovenke. To je\npš poziv! Anna &vigelj, Victoria Poljšak, Kalie Pire, Mary Grill, France* Stefančič, Nežika Kaian, Antonija Vrtačnik, Raphaela Smuk, Fanny Stolfa, Ivanka" Paulin, Rosie Mavers, Theresia Jakšič, Jennie Skuk, Elizabeta Matko. Katy Goriane, Mary Poznik, Josephin Zalar, Antonije Bauzon, Annic Pengov, Anna Grill, Josephine Zupane, A-malija Somrak, Anna Lovvtek, Gusti Frančeškin. Anna Bibijana Zupnac, Mary Vidmar, Genovi Meserko, Frances Gorše, Agnes Luain, Josie Močnik, Julia Močnik. Antonija Močnik, Netiy Kopri-vec, Gert rude Peček, Rose Čebul, Terezija Gubane, Jennie Lingar, Ivanka Šifrer; Juliju Bradač, Frances Hočevar, Uršula Molej, Maggie Tancek, Mary Košak, Mary Luknar, Mary Jernejčič, Frances Klopčič, Helen Jernejčič, Mary Bela j. Mary Künste)j, Amalija Koprivec, Jennie Koprivec. Valerija Ferlugr, Mary Ferluga. Mary Penca. Anna Pintur, A:mie Gobrenja, Fannie Ve h ar, Mary Ostanek, Mary Kalan, Matilda Paulič, Helena Kremžar, Marija Klauže, Marie Babnik-Mary Milavec, Mirna Milavec, Mileni Jakšič, Kli-zsbeta Bek, Rosie Jurman, Mary Cerkovnik. Utrinki I/. Haaga poročajo: Odbor večinskih socialističnih poslancev v nemškem rujhstagu je izdal apel na dHuvstvo, éa ai naj tava nepotrebnih štrajkov in demonstracij. Odbor obsoja vsenem-ške demagoge in ravno tako "hujskajočo agitacijo za štra}ke in protivladne demonstracije" neodvisnih socialistov, ki jih imenuje boljševikc. — "Vorwaerts", glasilo yecinskih socialistov v Berlinu, se pritožuje v uvodnem članku, da nočejo delavci zaupati sedanji vladi, čeprav je nekaj socialistov v njej. Delavci govore o llaasc-Ledebourjevi vladi (Haase in Ledebour sta voditelja manjšinskih ali neodvisnih socialistov) in propagirajo socialistično republiko. V berlinskih tovarnah se ne govori o drugem kakor o prihajajoči socialistični vladi. "Vorwaerts" svari delavce pred to propagando in zâ strah jim slika sedanji položaj v Rusiji, Češ: "Poglejte, kaj se tam godi, ker so boljševiki na krmilu". Iz tega pela in članka je razvideti, da se je pojavilo v Nemčiji radikalno gibanje med delavskimi masami, ki mora biti precej močna in nevarno kaj-zerjevi vladi, ker bi drugače ne bilo svarila od strani kajzerjevih socialistov. Drugo poroči K) i/. Berlina pravi, da je kalicelar Maks povabil tudi neodvisne socialiste na'sestavljanje odgovora na zadnjo Wilsonovo noto. Odzvala sta sc baje Haase in Ledebour. . ✓_ Iz Kodanja poročajo, da ie danska vlada poslala v Berlin noto, v kateri zahteva, da izvrši Nemčija del pogodbe, ki je. bila sklenjena med njo in Dansko leta 18H0. V dotični pogodbi je bilo rečeno, da imajo prebivalci dveh dežel Šlezvig-llolštajn in Lauenburg s plebiscitom odločiti, ali hočejo pripadati Nemčiji ali Danski. Nemčija ni pa nikdar dovolija plebiscita, temveč je enostavno anektirala omenjeni deželi. Vest ni potrjena. Iz 1 'ariza poročajo: Posebni poročevalec lista "La Liberte" jc poslal iz Berna (Švica) važno poročilo, da so imeli nemški diplomatje 7. oktobra konferenco, na kateri so baje izdelali načrt kampanje za premirje in ni i fT '"Navzoči so ___. _ bili tudi nemški agitatorji in časnikarji, ki so imeli sodelovati pri tem načrtu. Smoter je bil, da se ponudi Ameriki in zaveznikom premirje s pogojem, da Nemčija izprazni Belgijo in Francijo. I zprazn je vanje bi se imelo vršiti najmanj tri mesece. V tem času nastane zima in Nemčija bi dobila, še dva meseca časa in bi sc dobro pripravila za spomladansko ofenzivo. Reorganizirala bi armado in dobila ves potrebni materijah Ako bi medtem .odpadla Avstro-Ogrska, bi Nemčija nadomestila njene sile iz Rusije. Nemško ljudstvo bi bilo prepričano o potrebi obrambe domovine bi vsaka fraza o osvajanju bi bila ubita po izpraznitvi okupiranega ozemlja. V tem času bi morali nemški .agent je napeti vse sile, da zasejejo razdor v zavezniških državah in razderejo ali vsaj osla-be zvezo med njimi. Glavno bi bilo, da bi sc v času premirja veli!;o pisalo in govorilo za mir, a k*> pride spomladi pravi čas, bi imela Nemčija u-dariti nazaj s svežimi silami in pridobiti vse, kar jc izgubila. Tak je bil baje kajzerjev načrt, toda \Vilson jc ta načrt prekrižal, ker ni dovolil premirja, kakršnega je hotel kajzer. Iz Havra poročajo: Nemški vojaški poveljnik v Ostendu jo v času okupacije tega mesta izsilil od ondotnega prebivalstva 26 iniljonov frankov v davkih in globah. Prebivalci so morali plačati globo za vsako malenkost, na primer tudi če so ostali po devetih zvečer izven svojih hiš. To je prišlo na dan zdaj, ko jc Ostend zopet svoboden. Luka v Ostendi! je popolnoma razdejana od angleških bomb in granat. Potopljena križarka "Vindictive", 1 atero so Angleži nalašč potopili pred .'nekaj meseci v ustju luke, leži še zdaj tam. Iz Londona poročajo: Vsled zavezniške oku-.. pacije belgijskega obrežja je trgovina med llo-lapdijo in zavezniki zopet dobila svobodno pot po *uhem in morju. Iz Budimpešte poročajo, da je grof Karolyi, vodja neodvisne stranke, v soboto predložil v parlamentu, da se Ogrska politično, gospodarsko, vojaško in zunanje loči od Avstrije. éé 99 je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-spodinske nasvete, znanstvene za-nimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo iuičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike. List shaja mesečno na 32 straneh in staue samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Čas", 2711 So. Millard Ave., Chicago, 111., v Clevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave. pazite in hranite Narodni izrek pravit "Pasite na val beli denar za Črne daa-v« » Ta pomon^s toliko kakor prvo pazit« in hranite dokler »to k< ¿druvi in mladi, d» bost« imeli nekaj za »tam in wn«uiogla U,to. V »i» k ¿lovi k mora pnaiti in hraniti, ko la to je edina pot ki VH( Vodi v neodvisnost. Prvi dolsr, ki ga dste nastrun, m? ltthko . . . . • ■ >_______ ___-.1____m .. kuiiirini vkttlii alritmi lk..t._.. eottl kot itomeljni kaiuen poslopja za katerim vaaki atrouu. Dobro je ve^no imeti rs pametn narodni izrek ki prnvi: 44 Žrno do zrnu pogačVT kamen sV kamen palača". Najtežje le početek ali brr* počitka ni nikdar ničesar. Zstorej pričnite vlagati vsi d.nar k «Umi.., h m pa k parite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vIoko «mua dolarja dobite vašo baačno knjižico. Mi »prejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3% obresti od njega. _ „ , _ . Pošiljamo donsr v Italijo, Busijo In Francosko. Prodajomo prvs posojilno mortgags (markece) in dajemo v na-j*»m varne hrsnilne predale. Kprejooo upiae za parobrodno potovanje v staro domovino po vojni. KASPAR STATE BANK 1900 Blue Island Avenue, Chicago, I1L Kapital, vloge in prebitek snaia nad $6,000,000. Severov.» /dr.«vil.> v/rir/ujojo idrav|i* v dru/liuh. HrbtoboL II-CARL STROVER Ako imate bolsčint v hrbtu, ali križu (utite, da vas vs« boli. Bolečine postajajo nsprenosne; ledics (obisti) vas bolijo in voda od vas grs gosta Ur ¿utite pri tem bolsčins. V takem •lučaju rabite kako dobro zdravilo, pa ga morda ns morete dobiti? Ns itfit* drugih pripomočkov, ampak poskusite samo sokrat ! Severa's Kidney & Liver Remedy , (Sevsrova Zdravila za obisti in jst-ra). To js izborno zdravilo za mi-hur. kadar imate bolsfiine pri spui-Čanju vods, teko tudi pri otrocih, ki močijo postelja. To zdravilo odpravlja zlatenico in vso zoprno sapo, zmanj&uis oteklino nog in lajia hrb-tobol. Poskusite V it!*arr an. ga. Prv-dd* M Cena 7 6c in $1.25. Attorney at Low* Zastopa na v sah »odigih. MODERNA KNJIGOVEZNICA. Okusno, hitro in trpežno dela u privatnike in društva. Sprejema&o Specialist za tožbe v odžkodnins- n*roii\* tudi izven mesta. kih zedevah. Št. sobe 1009. • 133 W. Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS. ' Telefon: Main 3989. in W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik sa notranje bolezni in ranocelnik. Zilrnvuiftka preiskava brezplačna — pla .ati j« I« zdravila. 1924 Blus Island Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po- j pol.; o