DEL AV S K A. Glasilo krščanskega delovnega ljudstva bhata vaak Četrtek pop. ; v sluCalu prašnika 4on popre) — Uredništvo: Hublfana, Miklošičeva c. — Nefranklrana pisma se n'e »pretentalo Posamezna ilpvllka Din 1-40 — Cena: asa 1 mesec Din S1-, ta Četrt leta Din 15'*, KB pol le 10 Din 30*»; la Inozemstvo Din 7•- (meseCno) — Oglas. po dogovoru Oglasi, reklamacije In naroCnlne na upravo lugoslovanske tiskarne. Ko poriaftnl ou delen, Polianskl nasip M. 2 — Rokopisi se ne vraCafO Naša božična misel. Bil sem nekoč v velikem mestu v sijajni judovski sinagogi. Kabini so krasno peli božjo postavo, mešani zbor je odgovarjal s kora ob spremljavi orgel, pri katerih je sedel gotovo velik mojster. Bilo je res k Bogu povzdigujoče razpoloženje. Bogati in ugledni gospodje, bančni ravnatelji, veliki podjetniki, trgovci v cilindrih so spoštljivo spremljali rabine, prenašajoče božjo postavo, katero so navzoči poljubovali. V klopi je sedel mlad fantek, bistrih, mehkih, neskončno lepih oči, ki je napeto poslušal. Poznalo se mu je, kako srka vase besede svetega pisma in časih se je zaiskril v njegovih očeh ogenj navdušenja in ne vol je obenem. Zdelo se mi je, da bo zdajci skočil pokonci. Bil je prekrasen judovski deček... Spomnil sem se na Jezusa Kristusa. Bilo je pred skoro 2000 leti. Enak prizor: pismouki, judovski veljaki, ljudstvo, slovesno petje. Jezus sredi drugih dečkov posluša božjo besedo. Mogočno donijo v slovesnem napevu zapovedi o ljubezni do bližnjega, o usmiljenju do revežev, o pravični mezdi delavcu, o dobrih delih, ki so več vredna od žgal-nih darov, o Bogu, ki terja od nas pravičnost in bratovsko ljubezen, samo zunanje češčenje pa obsoja kot licemerstvo in laž. Mali Jezus razume glas svojega Očeta in 'ko dorasle, sam stopi na vzvišeno mesto, odkoder se poje in razlaga postava. In zdaj se razlega po sinagogi glas samega sinu Božjega, kako je postavo treba izpolnjevati, kako je Bogu mrzko samo pregibanje ustnic, če molitev ne pride iz srca, kako se Bog prav časti v dejanjih ljubezni, kako se Bogu mora žrtvovati celo življenje v službi bližnjega, da bo prišlo njegovo kraljestvo na zemljo. To je glas dober, mil, a obenem resen, ki kliče celega človeka in ne pozna polovičarstva. In učeni, bogati, v svoje zemeljske posle popolnoma pogreznjeni prvaki ljudstva ga ne razumejo, ga občutijo kot pretres vsega obstoječega, kot ostro disonanco v komodno sobotno razpoloženje, kot nevarno prenapetost in izpodkopavanje njihove veljave. Boljše je, če vse ostane, kakor je, a rabija nazareškega se je treba na kakšen način iznebiti. Te dni obhajamo rojstvo našega Gospoda, s katerim je prišla blaga vest krščanstva na zemljo. Krščanstvo je izpolnitev božje postave, nauk dejanske ljubezni, po kateri se človek odreši in postane zopet pravi otrok Božji. Krščanstvo je odrešenje vsega človeštva, cele družbe, ki se mora vsa prešiniti Kristusovega duha, živeč po njegovih zapovedih, ne pa po zakonih sebičnosti, premoči bogatih, zatiranja večine, po zakonih sile in materije. On nam je razodel Boga, ki je Oče vseh, ki mrzi zlo, ki hoče na zemlji vlado dobrega. Kakor svojčas svoje sodobnike, kliče neprestano vse človeštvo, vsako dobo, vsakega posameznika, tako tudi nas k zvestemu, strogemu in brezkompromisnemu izpolnjevanju božje volje. V tem je rešitev, odrešenje, sreča sveta; preziranje božjih postav pa ima za neizogibno posledico pcgubo. Pred tem vprašanjem stoji danes tudi naša sodobna družba. Ali življenje v Kristusu, izpolnjevanje zapovedi ljubezni do bližnjega in vsestranska praviffinost — ali pa propadanje in končni propad. Krščanski nauk je zelo preprost kakor je preprosta resnica. Pridobivaj novih članov za Jugoslovansko strok, zvezo! Na volitve delavskih obratnih zaupnikov! Tovariši, tovarišice! Smo tik pred časom, ko se imajo po zakonu vršiti volitve delavskih zaupnikov in nameščensikih obratnih zaupnikov. V bližnjih dneh bomo zopet odločali, kateri naši tovariši bodo v prihodnjem lotu nasproti našim delodajalcem zastopali naše interese. M ase c januar bo za vse zavedne tovariše in tovarišice, mesec dela in agitacije za zmago naših kandidatov, naših list. Kandidatne liste Jugoslovanske strokovne zveze, krščanskih socialistov morajo biti postavljene v v s e h podjetjih, obratih in delavnicah. Dolžnost vsake strokovne zveze oziroma skupine je, da v vsem svojem okolišu, v vseh tovarnah, ki spadajo pod njeno področje, postavi liste in izvede volitve. V tekočem letu poslujoči zaupniki naj store svojo dolžnost. Vsak tovariS in tovarišica, ki veš za kaj gre, bodi na mestu! Smo v času, ko čutimo, da je treba vzdržati. Združena moč kapitalistov dejansko diktira delavstvu njegove delovne pogoje. V tovarni, obratu hoče biti podjetnik vsemogočen in edini gospodar. Zato ne trpi nikogar, ki bi poleg njega tudi še imel kako besedo, ki bi odločal. Naši tovariši obratni zaupniki so tem magnatom trn v peti. Ziato skušajo z vsemi tudi protizakonitimi sredstvi jih onemogočiti. Več tovarišev je moralo v preteklem letu prav radi tega na cesto in poiskati službo drugod. Kapitalisti delajo tudi z vsemi silamd na to, da se obratni zaupniki sploh odpravijo. Mi piai odločno hočemo, da bo imelo v podjetju tudi delavstvo pravico besede in odločanja, hočemo streti absolutno gospodstVo kapitalistov. In prav naši tovariši obratni zaupniki so poleg bojne strokovne organizacije tisti organi, po katerih mora delavstvo to izvršiti. Tovariši, zavedajmo se, da nam je najbolj krvavo potrebno, da se uveljavimo z vsemi svojimi zahtevami predvsem v vsaki tovarni in obratu. To bo trden temelj in prvi korak nai poti k zmagi delovnega ljudstva. Ta temelj pa si bomo pos.avili z izvolitvijo naših tovarišev in toyarišic, ki jih preveva duh razredne zavesti in organizacijske borbenosti, ki so s svojim prepričanim delom v strokovni organizaciji kot funkcijonarji ali kot obratni zaupniki dokazali, da so vsestransko spretni, a obenem odločni in nezlomljivi borci naših interesov, da so krščanski socialisti! Naši tovariši obratni zaupniki bodo v zvezi z našo bojno strokovno organizacijo obrambni zid proti ofenzivam kapitalistov na naže pridobitve in močna in strumna strokovna organizacija bo šla zmagovito pot od pridobitve do pridobitve. Zavedni tovariš in tovarišica, pokažimo, da smo močni, vredni zmage delovnega ljudstva in idej krčanskega socializma! Zatorej neumorno na delo >a zmago tovarišev kandidatov Jugoslovanske strokovne «oie — krščanskih socialistov! Politični pregled. Vladna kriza? V Belgradu še vedno niso na jasnem, ali pride do vladne krize ali ne. Pred tremi tedni smo označili v Del. Pravici, da vsa znamenja kažejo, da hodi Davi-dovič, šef demokratske stranke, svoja pota in prav smo zadeli. Sedaj je stavil Davidovič te-le zahteve: 1. Vsi častniki morajo zapustiti politično upravna mesta (Skoplje, Zagreb, veliki župani so generali). 2. Ne smo se kakorkoli okrniti delovanja in pravic samouprav (Zagreb!). 3. Še pred proračunom se mora sprejeti zakon o agrarni reformi in zakon proti korupciji. Če tega ne doseže, pravi, da gre z opozicijo. Vendar ni verjetno, da bi mu sledili vsi poslanci, zlasti ne oni okoli dr. Marinkoviča. Če pa vendar pride do vladne krize, bomo dobili dva bloka. Prvi: radikali, Jugoslovanski klub, muslimani in dr. Marinkovičeva struja, drugi pa: radičevci, samostojni demokrati, zemljoradniki, slovenski kmetijci (Pucelj) in Davidovičevi demokrati. Delavci nimamo pričakovati niti v radikalni niti v radičevski grupi kakih posebnih dobrin. Miselnost teh ljudi ni delavstvu naklonjena, ker ne poznajo delavskih težav, potreb, ne naših želja in zahtev. Le toliko, kolikor si bomo naravnost izsilili, bomo dobili. Dokler pa bo obznana v veljavi, tako dolgo bo jugoslovanski pro-letarijat imel v politiki vezane roke. A vse to naj nas ne plaši in ovira, da se ne bi zavedali svojih političnih pravic, svoje moči in se pripravljali na osvobo-jenje celotnega jugoslovanskega proletariata. Po svetu. Avstrija. Po večletnem sodelovanju krščanskih socialcev in velenemcev v^ vladi je zadnji čas prinesel v to meščansko koalicijo precejšno napetost, ki obeta pTeorientacijo avstrijskih krščanskih socialcev. Skupno delo s socialisti ne bo v škodo niti republiki niti krščansko so- cialni stranki. Socialisti so dobro voljo pokazali s tem, da so pri zadnji volitvi predsednika republike omogočili izvolitev kandidata kršč. socialcev Viljema Miklasa s tem, da so oddali prazne glasovnice, dočim so vladni zavezniki uporno volili svojega kandidata. Romunija. Znano je dejstvo, da je Romunija še bolj balkanska kot njeni Južni in južnozapadni sosedje. Kdor tam volitve vedi, tudi sigurno zmaga. Pokojnemu Bratianiju se je dogodilo, da jih je vodil in dobil skoro vse mandate in da se je v opoziciji ob volitvah rešil komaj sam in še par tovarišev »spravil pod streho«. Maniu, ki je v opoziciji imel le neznatno število poslancev, je pri volitvah prejšnjo nedeljo osvojil skoro 90 odstotkov vseh mandatov Češkoslovaška. Tudi tu so bile volitve. Značilen, znak je bil velik poraz skrajne levice in precejšnja izguba glasov ljudskih strank na korist razne vrste socialistov. Menda so politične razmere na Češkem, v Avstriji in pri nas precej slične in morejo odgovorni še pravi čas spoznati tok in duh ljudskih gibanj. Da bi spoznali na Češkem in pri nas! Nemčija. Duh sprave in gospodarske obnove vodi nemško politiko v zadnjih letih, pa naj je pri vodstvu države desnica ali levica. Po zadnjih volitvah je desničarsko vlado zamenjala socialistična, ki jo podpira med drugim tudi centrum. V centmmu je nastopila vsled nauka zadnjih volitev in vsled političnega preokTe-ta sprememba v vodstvu. Bivši kancler dr. Marx je odložil predsedniško funkcijo v stranki. Za njegovega naslednika je strankin zbor poveril dr. Kaasa. V Nemčiji skušajo obnoviti zvezo socialistov s centrumom, kakor je že svoj čas obstojala pod dr. Wirthom in Marxom. Italija. Mussolini potrpežljivo čaka ugodnega trenotka za svojo akcijo. Kar je imel pokazati v normalnih od noša j ih, je dovršeno. S ciničnim izzivanjem bi rad pospešil Jconflikt ki se ga sosedje še izogibajo. Slovence trpinči z nezmanjšano vztrajnostjo in hudobijo. Poleg številnih drugih inteligentov je dal prejšnji teden aretirati odličnega kulturnega delavca na Primorskem dr. Janka Kralja, ki bo odveden na samotno otočje v petletno konfinacijo zato, ker je dober Slovenec, veren katolik in vnet krščanski socialist. Kristus včerai in danes. Prišel je ono lepo betlehemsko noč med nas in 2dvi med nami. To je misterij krščanstva, to je moč krščanstva. Judje so ga pričakovala kot mogočnega kneza in kralja. Na čelu vojske bo vkorakal v Jeruzalem in osvobodil Izrael. Pa se je pojavil brezdomovinski in brezočetovski popotnik, ki je učil revne in bogate enak nauk, ki je delil revnim in bogatim enako ljubezen. Učil je, kot do tedaj nihče, delal čudeže, kot jih pred njim in za njim ni nihče. Vendar Judje so ga odklonili, ker so imeli o njem svojo sliko, ki ji niso našli odraza v Mesiju. Božje misli niso naše, in božja pola niso naša, pač pa naj postanejo naše misli božje, naša pota božja! Tedaj bomo tudi mi srečali Kristusa. Moderni svet je poln hrepenenja po Bogu. Spričo modernega mehanizma duha, spričo znanosti iz znanosti in spričo življenja zavoljo življenja, postaja duša domotožna po Bogu. Modema družba ne odklanja Boga. Vendar hoče Boga po svoji podobi, hoče Kristusa po svojem okusu, hoče Cerkev po svoji želji. Pred vsakim novim pojavom vidi rešitev tega hrepenenja po Bogu: v pojavih skrivnih kultov spiritizma, v teosofiji, v brezverskem socializmu, v blodnem spolnem uživanju. Tam iščejo dn skušajo utešiti to hrepenenje duše, pa ni utešitve brez Kristusa, ki nam je rojen, ki je in živi med nami v podobi slabši od človeka, ker božji načrti niso človeški, človeški pa morajo postati božji! Tedaj bomo tudi mi srečali Kristusa — v svojih čistih dušah. Zakaj? Mi verujemo v učlovečenega Boga — v Jezusa Kristusa, ki živi in deluje z nami. Zato je prišel med nas, da »mo mi v Njem vse in eno. Spoznati ga moramo in mu dati časten prostor v naših dušah, v naši družbi, ki hoče se imenovati krščansko, pa ne živi tako, v literaluri, v gledališču, v kinu, povsod Kristusa. Kristus je prvi in najuspešnejši graditelj nove družbe. K. Radikalizem. »Radikalizem je znamenje nezrelosti.« Je mnogo resnice v teh besedah. Pa nam je vendar bolj ljub radikalizem, ki je nezrel, ki pa upa vzgojiti zdrav, zrel sad, kot pa prezrel sad, ki nosi v sebi že kal razpadanja in gnilobe. Zato imamo raje radikalizem, ki se kaže v kipanju mladih sil, ki raste in zori ter obeta ustvariti nove oblike družabnega življenja, ki stremi oblikovati novega človeka. * Vsako življenje je deležno večnosti že v svojem teženju po pravici, resnici in lepoti. Vsaka borba za pravične družabne oblike, vsak upor proti gospodarskemu in denarnemu suženjstvu, vsak protest proletarijata dobiva posvečeno upravičenost in zmisel is pravičnosti, ki je hčerka večnega Boga. Ravno raa-žalitev te večnostne sile podeljuje žir-ljenski borbi njeno resnost... »Križ« št. 8-9, 1928. Ali agitiral vedno in povsod za naio >Delavsko Pravico Vilko Pitako. \2. januarja: Kolektivne delovne pogodbe. — Vilko Pitako. 14. januarja: Zakon o zavarovanju delavcev. Bolniško in nezgodno zavarovanje. — OUZD. — Ivo Lah, uradnik OUZD. 15. januarja: Zarwwa*ij* ca onemoglost, starost in smrt. — Brezposeln« zavarovanje. — Pokojninsko zavarovanje nameščencev. — Anton Marinček, uradnik Del. zbornice. 16- januarja: Delavska cašlitna ter socialna zakonodaja, njeni nasprotniki in država. — • • * 17. januarja: Delavstvo, njega položaj, občine in oblastne samouprave — Joža Langus, magistralni uradnik v Ljubljani. 18. januarja: Internacionala. — Krščanske strokovne organizacije r drugih državah. — Vilko Pitako. 19. januarja: Delnivski pokret in zadružništvo. — Joža Slak, revizor Zadružne zveze. 21. januarja: Delavska mladina is «tro-kovna organizacija. — Srečko Žumer, istrojni stavec. * * * Tečaj se bo vršil v prostorih JSZ v palači Delavske zbornice, Miklošičeva cesta 22. I. nadstr. Prvo predavanje bo v sredo 2. januarja 19l29 ob pol osmih zvečer. Železničarski vestnik K božičnim praznikom! Praznik rojstva GoBpodovega je pred durmi* Marsikateri železničar-družlnski oče gleda z obupom v bližnjo bodočnost, v duhu pa gleda v preteklost, na življenje v minulih letih. Prejšnja leta je bilo slabo, a upal je vedno, da bo v bodoče bolje! A bridko razočaranje! Stopi na trg, na ulico! Izložbe raznovrstnega blaga, Mšpov itd. so bogato razsvetljene, mimogredoči so večinoma oviti v drage kožuhe. Kakor v sanjah; Čemu vse to? Čemu to bogastvo? Morda zato, da naj delavec-oče številne družine samo gleda? Mar za to, da se mu živahne je vzbujajo misli na prejšnja leta, ko si je tudi on delavec lahko omislil za božične praznike kaj boljšega ? Kruta prevaral Otroci, nepoj-mujoči težkoč življenja, boja dobrih in skrbnih staršev, ga obkolijo in obsipljejo z vprašanji: »Ata, kaj nam bo Jezusček prinesel, kaj dobimo za božič?« Sosedovi dobijo toplo obleko, igračke, sladkarije in drugo. Kaj naj poTeče skrben in ljubeči oče-delavec svojim otrokom na to vprašanje? Da, ta vpraSanja ga tirajo v obup! Saj niti božičnega drevesa ni kot druga leta! Torej tudi nedolžno otrokovo srce mora čutiti v nežni mladosti vso grenkost delavčevega življenja. Tako govore dejstva! Nastane vprašanje, kako dolgo bo to vse trajalo? Reči, kako dolgo, ne moremo odgovoriti, ker nam odgovor dolgujejo železničarji sami. Toda ne samo železničarji! Tudi vse ostalo delavBtvo brez razlike, ki z nami železničarji vred hodi trnjevo pot življenja. Namesto odgovora vzemimo zgled Gospoda, čigar praznik rojstva obhajamo. Iz ljubezni do človeštva se je rodil, iz ljubezni trpel in slednjič umrl na križu! Vprašamo! Ali ima železničar še kaj ljubezni do svojega bližnjega, do svojega trpečega sotovariša? V veliki meri ne! Dragi tovariš, ravno to je tista kal iz katere prihaja vse današnje zlo. Ljubezen in medsebojno spoštovanje naj vzklije med nami in z ljubeznijo za ljubezen se strnimo skupaj v eno fronto in naš boj bo gotovo uspešen. S to mislijo Vam letos Želimo vesele in srečne božične praznike ter želimo, da bo prihodnje leto naš boj uspešnejši! Zato pa treba, da se organizira vsak železničar in tako bomo tudi mi zatirani doživeli »Prerojenje«. Kroditi 7n delavstvo. Česar smo se najbolj hali. je prišlo! Že v prvi polovici letošnjega le‘a smo v xDel. Pravici« poročali, d« je proračun oziroma kredit ra delavske mezde premajhen, za približno eno četrtino, to je, da je manjkalo kredita za cele tri mesece. Premotrivši to stanje, je Prometna zveza takoj pod-vzela potrebne koraVe, da se ti manjkajoči krediti nadoknadijo. Posrečilo se nam je z našimi intervencijami, da se je dobil naknadni kredit, teda žali bog — v premajhni višini- Radi te^a je Prometna Zveza vložila ponovno vlego, da se tudi še manjkajoči krediti odobrijo. Pavziranje delavstva. Vsled premajhnih kreditov za delavske mezde »e je določilo, da bo delavstvo po letošnjem božiču delalo zopet samo 4 dni na teden in to do 1. aprila 1929, S to odločbo se bo analogno tudi zmanjfial zaslužek za eno tretino. Ta vest je delavstvo močno razburila an lahko rečemo, tudi po pravici. V zimskem času, ko se gospodarske in življenjske potrebščine povečajo vsled zime, se nasprotno zaslužek zmanjša. Treba kuriva, toplih oblek, obutve itd. Na nadomestni zaslužek ni misliti, ker rrn ni dobiti. Delavec, ki je v normalnem d<*lovnom času s konico otrok zaslužil 800 Din, bo sedaj dobil le okroglo 534 dinarjev, in v mnogih slučaHh še manj. Gospodje, kj odločate o delavskih kreditih ne vid:te delavske bede. ne smiliio se vam lačni in bosi otroci? Zakaj tirate delavstvo v obup? Saj žrtvujemo vse svoje življenjske sile, svoje zdravje, svoj um v dobrobit uprave; več ne moremo dati. Kot nagrado pa prejemamo •slad m naravnost beraško življenje. Dajte nam vsaj več drobtin od vaše polne mize. ftko nam večjega kosa kruha ne daste! Zasebni nameščenci. ' Ijjnbljana. Dne 8- januarja 1929 ob 8. zvečer se bo vršil v pro*torih Justosta- vanske strokovne zveze na Miklošičevi cesti redni občni zbor strokovne skupine privatnih in trgovskih nameščencev JSZ v Ljubljani. — Dnevni red: l. poročilo predsednika, tajnika, blagajnika. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. — Odbor. Viničarski vestnik Ormož. Dne 16. decembra t. 1. se je vršil v katoliškem domu strokovni sestanek viničarjev skupin Hum in L i t -m e r k. Bila je lepa udeležba viničarjev iz vseh krajev ormoške fare. Govoril je tov. P. Rozman Vsi so odobravali veliko delo, ki ga vrši »Strokovna zyeza viničarjev« v korist viničarskega stanu, kakor so z istim zadovoljstvom vsi vzeli na znanje načrt, ki si ga osvaja naša organizacija v bodoče. Svetinje. Popoldne 16. dec. t. 1- je imela SZV, skupina Svetinje, svoj redni občni zbor. Poročilo odbora se je odobrilo. Izvolil se je odbor pod predsedstvom tov. Jurinec Matjaža. Centralo jo zastopal tov. P. Rozman. Ta občni zbor je bil eden najlepših kar jih je kdaj bilo pri naši skupini, dočirn je ravno ta skupina ena od najstarejših po svojem obstoju. Najlepše je iz tega razvidno kaj zmore trdna, stanovska zavest in žilavost dobrih, organizaciji zvestih voditeljev. Živeli vsi prvoboritelji naše skupščine. Radi 25 dinarjev izpod strehe. Kako naravnost suženjsko postopajo ponekod z viničarji, naj navedemo ta-le slučaj: Sin Pavla Eferl, viničarja v Morju št. 19. p. Račje-Fram, si je izposodil od svoje gospodarice 25 Din, da si kupi gnojne vile. Gospodarica je še tisti dan zahtevala od njegovega očeta povračilo posojenega denarja. Payel Eferl pa tega ni mogel storiti, pač pa je prosil, naj gospa odtegne to 'ob koncu meseca od fantove plače. Nič ni pomagalo. Viničarju se je odpovedala služba in bi se moral že do 20. decembra izseliti. Viničar se je v tem obupnem položaju zatekel k JSZ v Mariboru, ta pa je izročila z dopisom to zadevo SZV. Po »Viničarskem redu« je tako postopanje nedopustno jn protizakonito, tudi pismena pogodba, katero imenovani viničar ima, ni v skladu z viničarskim redom. Strokovni tajnik tov. P. Rozman je podvzel vse potrebne korake, da se viničarju ne zgodi krivica, da po samovolji enega prevzetnega človeka ne bo ravno za božične praznike cela viničarjeva družina brez strehe. Pripomnimo, da se to godi še v kraju, kjer ni viničarske organizacije in gotovo bi se še marsikje to dogajalo, imajo pa strali pred »Strokovno zvezo viničarjev«, katera se povsod najodločneje postavi proti vsem storjenim ali nameravanim krivicam. Gotovo bo ta ubogi viničar v tem slučaju dosegel svojo zakonito zaščito, pa tudi ta svoj doživljaj razglasil v svoji okolici. Naša organizacija pa bo spet pridobila novo skupino po zaslugi onih, ■ki tako strašno zatirajo naše viničarje. Živela borba! Oblačilni delavci Kočevje. Očigled neznosnim razmeram, v katerih živi naše delavstvo, je nujno potrebno, da se isto pravočasno zave, da je možna rešitev iz tega položaja edino v strnjenih bojevnih vrstah vseh onih, ki so prisiljeni svoje moči prodajati kapitalizmu za ceno, s katero delavcu ni mogoče živeti človeka vredno življenje. Da bo pa delavstvu možno čim-preje ustvariti tako močno organizacijo, se vrši v nedeljo 23. decembra t. 1. dopoldne ob 11 v pivovarni delavski strokovni shod. Delavstvo se vabi, da se shoda v obilnem številu udeleži in s tem pokaže, da je solidarno v boju za svoje pravice. Naj živi organizirani boj delavstva! ftt. Vid aad Ljubljano. Le redkokdaj se pojavi v naši »Delavski Pravici« kak glas o razmerah, v katerih živi tekstilno delavstvo tovarne »Štora«. Marsikateri hi iz tega sklepal, da vlada med nami popolno zadovoljstvo in da se nimamo ničesar pritožiti. Temu pa ni tako. Le otrp-njenost in brezbrižnost nas vseh je vzrok, da ostanejo marsikatere krivice zakopane med tovarniškimi zidovi. Navadili smo se godrnjaje prenašati bremena in krivice, kakor tudi drudo do pomladi rešena v tem pogledu vsa vprašanja. Občinski odbor naj se bavi tudi z vprašanjem nadaljnjega kredita občine za pomoč stavbenim interesentom, ki imajo svoj lastni svet, a posedujejo premalo finančnih sredstev. Prva seja naj bi se bavila s to zadevo, katero naj zastopniki Delavske zveze pospešijo. Pa primerjajmo v tem oziru sosednjo občino Korošico Belo, kjer vladajo socialisti, kjer so doibili tudi kredit, a je vse v spanju! Toliko opevana zadruga »Stan in dom« pa je ostala samo pena v zraku. Dejanja govore! Delavska zveza je dala nalog svojim zastopnikom, da zahtevajo v občini predložitev detajlnih načrtov kanalizacije in vodovoda od g. ing. Pavlina, dalje da se na pomlad prične gradnja javne kopelji, za katero je že dovoljen kredit. Odbor Del. zveze se je na svoji zadnji seji bacil z vprašanjem poplave šimda s popačeno slovenščino, ki izhaja zgolj iz dobifikaželjnosti, kar je kulturni škandal, ter poziva vse merodajne faktorje, da izgine iz naroda ta kuga nemoralnosti in človeške nizkotnosti. Žal se je tudi konstatiralo, da razprodajajo to gnusobo tudi ljudje, ki pravijo, da so napredni in krščanski, kar je revna slika današnje dobe in dvojne morale. Okrožni urad in podeželsko de'avstvo. »N® gradite na adi številk, temveč na moči duha*, fie komu velja ta več-nostni opomin, ga vsled svojih potov in ciljev gotovo zasluži okrožni urad za zavarovanje delavcev. Vedno bolj pogosto, vedno bolj nervozno beležijo že tudi delavski listi vse pojave v našem gospodarskega življenju, ki vzbujajo strah za ohranitev socijalnih pridobitev svetovne vojne, vedno glasnejši postajajo podjetniki na svojih zborovanjih, da današnje soeijalne dajatve pomenijo previsoko obremenitev gospodarstva. Nas ta istran ne zanima; iker pa se zavedamo, da vsako nerazpoložen j e članstva samega* toroj onih, ki so v .prvi Mirko Avsenak: Ko se Kristus rodi... Vsako leto je pri nas Božič; vsako leto pozimi 26. decembra in sirašno sme že ga že navaditi. Računamo dan, kdaj bo, in nič več ne mislimo nanj. Božič je: rojstva Kristusovega pa ni... Prazni smo kakor prevrnjeni sodi: vse vino je izteklo iz nas. Ali kakor kozolci v polju smo na pomlad. Pa smo ču-Niovito mrzli, kakor da še dolgo ne bo ne lakote ne vojske, ali kakor da bo prihodnja letina do neba bogata. Praznujemo obletnico njegovega rojstva, praznujemo ga v svoji praznoti. Obletnico praznujemo, njegovega rojstva nikoli. Pa me naj udari 'kdor hoče, &ko pom tako dejal: pred dolgimi vekovi na današnji večer ni bil Kristus rojen v hlev-cu nad Betlehemom v Palestini in tudi ne od judovskega dekleta Miriam,., Ne, ne: vstal je k življenju v neki čisti duši tam v Orientu in dekle Miriam je bila le eden od tisoč ljudi tisočerih človeških rodov zemlje. Mogel bi biti mali Kristu-šček doma tudi nekje na Dolenjskem, sin žene iz Ljutomera ali sin kplija dz Kalkute. Mogel bi biti otrok moža, ki ni nikoli poznal žene. Davno se je rodil, in ko se je rodil iz Marije, je bil rojen v vseh, ki so ga mogli doživeti. Bil je čas, ki ga je Bog izbral od vekomaj in nanj položil svojo dlan- Morala je od itakrat preteči Se cela vrsti poklicani braniti svoje pridobitve — pomeni moralno opravičilo in najhujše orožje proti tem ustanovam samim, zato smo načeli to poglavje z željo, da se baš naša strokovna zveza, ki korenini v podeželskem delavstvu, problema z vso resnostjo loti. Olrrožni urad ja zaenkrat za zboljšanje nerazpoloženja podeželskega delavstva našel šele eno sredstvo — propagandna predavanja, ki naj v delavstvu utrdijo zaupanje v urad in vero v 'bodočnost te soeijalne ustanove — znaik, da vprašanja ni hotel resno načeti. Slabo uslugo bi storili za prospeh socijalnega zavarovanja, če bi si še nadalje zakrivali oči, potrdili bi lastno slabost. Ni pretirana trditev, da delavec na deižielj zdravniške oskrbe, glavne funkcije del. zavarovanja, sploh ni deležen; izvzeli bi le težje nezgode, ki bi ga sicer morda na občinske steoške spravile v l>olnico. Nezadovoljen zdravnik, nezadovoljen pacijent; glavno, da dobim potrdilo o bolezni, zdravje bo pa že Bog dal —- to je vsa bolniška oskrba in večji del teh ordinacij bi mogel izvršiti sleherni občinski tajnik. Kako pa tudi zahtevati več, ko v več slučajih zdravnik delavcu toži ali ga hruli — kar je končno vseeno — kot obratno. Da nam vse zobozdravnike dobrote, temeljite preiskave in vsi moderni načini zdravljenja odajajo pravice na papirju, ni potrebno posebej poudarjali. Socijalizaeija medicine so nam še da-leki cilji — tudi potem ne bomo mogli zahtevati od zdravnika samo žrtev. So pa pota tudi do zboljšanja današnje bolniške oskrbe, le več volje za to bo treba. Okrožni urad oživptvorjen po sili duha, da je zavarovanje delavstva soeijalna dolžnost, je pričel živeti svoje lastno življenje, pričel šteti in iznašel tudi bolj ali manj dobičkonosno zavarovanje po posameznih vrstah delavstya; novih gibalnih sil bo dobil le od strokovnih organizacij, ako bodo te storile svojo dolžnost. Kar smo hoteli posebej poudariti je dejstvo, da je okrožni urad, še prodno je oskrbel svoj;m članom pa deižieli najosnovnejšo bolniško oskrbo, že uredil v centrali najmodernejšo bolniško oskrbo. Prav, čim yeč rentgeneleških postaj, pim več fizikalnih zdravilišč in medicinalnih kopeli bo v našem območju, toliko boljše za naše člane po mestih, vendar za ves rta napredek moremo na deželi zvedeti le iz časopisja, s trpko zavestjo, da je za nas ostalo še vedno vse pri starem, ako ne slabše kot spočetka — slabše v toliko, da se nam ob površni in brezbrižni preiskavi preje očita simulacija. Čakali smo, da bodemo tudi mi vsaj sorazmerno deležni napredka, čakali tem-Imlj opravičeno, ker so v splošnem zavarovane mezde višje, ker se dela nad 8 ur. Zakaj n. pr. zdravnikom niso člani prijavljeni potom mezdnega zapisnika večnost. Ako se zavemo, kako je v nas, se moramo zavedati tudi tega, dai je od takrat že grozno dolgo. Dobe ležijo med njim in nami, ki so zakrije njegovo sliko in zabrisale njegovo besedo. Kakor megle so v jeseni: na solncu leže in komaj še tuintam zasluti zemlja, da je nekje daleč solnce in da je bilo nekdaj poletje, sijajno, dobrotno in plodovito. Slika velikega družabnega Reformatorja je živela kratko, kratko in je potepi nekam utonila; videli smo še samo njen odmev kakor severni sijaj. So dobe, la so mrtve. Niso mrtve, nego so kakor v sanjah žive, kakor v polzavesti. Kristusa niso mogle doživeti-Velik nemir se jo vgrizel vanje in niso mogle živeti. Vstajalo iso ljudje, redki in vedno redkejši, v katerih je bil zopet rojen Kristus. Pa niso znali povedati. Pa jih vsi drugi niso mogli razumeti in »o jih izločili iz svojih vrst. Nekje davno je bil nji, ki ničesar ne pomeni. Videli so ga samo še v čisto zunanji, vsakdanji