UliEDNjSTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.)- Ura d n" ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. pci oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : sprejemajo : : : NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avslro-Ogrsko in Hosno K 21 '60, polletna K i0*80, četrtletna K 5*40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 20*40; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86*—. : . Posamezne številke po 8 vin. ZARja iziiaja vsak dan razen nedelje in praznikoi oh pol 11. dopoldne. •. •. • UP.RAVNISTVO se nahaja v Selenbuvgovi ulici štev. 6, n., i( uraduje za stranke od 8. do '2. dopoldne in od 3. do 7. zvečel Inserati: enostopna petitvrstiea 30 vin., pogojen prostor, poslani ::: in reklame 40 vin. — inserate sprejema upravništvo. ! Nefrankirana ali premalo trankirana pisnia se ne sprejem«^« ———— Reklamacije lista so poštnine proste. ‘ Stev. 552. V Ljubljani, v sredo dne 9. aprila 1913. Leto III. Naša balkanska politika. Med industrialci in trgovci v Avstriji je veliko zanimanje za Balkan. Razumljivo je to celo otroku; za avstrijski izvoz prihajajo balkanske dežele pred vsemi drugimi v poštev, in če ne dobi Avstrija tam dobrega trga, tedaj sploh ne more biti govora o izdatni zunanji trgovini. In če sc nam ta j;e dvigne, smo obsojeni na revščino in izključeni od aktivne konkurence na svetovnem trgu. Trgovci in industrialci razumejo to prav dobro. Zato hočejo študirati gospodarske lazmere na Balkanu, pa organizirajo komisije, zveze itd., da bi dobili z balkanskimi deželami čim boljše trgovske stike. 1 o zanimanje se je še prav znatno povečalo, odkar je izbruhnila balkanska vojna in so se začeli kazati njeni rezultati. Ko bo sklenjen »mr med zavezniki in Turčijo, se silno poveča gospodarski pomen nekdanjih turških dežel, ki so bile doslej kakor s kitajskim zidom ločene od kulturnega sveta,*pa pridejo sedaj v ozračje ev-rovpse civilizacije, kjer sc razvijejo v moderniziranih razmerah tudi moderne potrebe. Gotovo sc ne razvijejo velike kupčije kar prvi dan po sklenjenem miru; zakaj sledovi vojne se bodo poznali povsod, in treba bo časa, preden postanejo novi kraji sposobni za koristim. Treba bo tudi denarja za investicije, da se dvigne gospodarska in nakupna moč. Toda avstrijska trgovina ni edina, ki upira oči v nove trge. Na priliko za kupčijo preže povsod, kjer je industrija doma, in v kapitalističnem svetu je treba zgodaj vstajati, sicer se zamude najlepši uspehi. Trgovina ni ljubezen. Ali simpatije in anti-pa ije igrajo tudi v njej vlogo. Preden se človek odlou kupovati pri svojem sovražniku, mora biti ze huda sila. Te pa v balkanskih deželah baš ne bo, kajti gotovo bo več ponudb kakor potrebe, in kadar bodo hoteli Srbi, Grki, Bolgari kupovati, bodo precej lahko izbirali, komu bodo dajali dobiček. In kogar bodo smatrali za svojega sovražnika, sc mu gotovo ne bodo vsiljevali s kupčijami, pri katerih se da kaj zaslužiti. iz navadnih gospodarskih razlogov bi imela Avstrija dovolj povoda da bi si skušala pridobiti prijatelje na Balkanu. In pri vseh gospo-*vpraganjih je prizadeto vse prebival-ve< p°večanje našega izvoza ni po-fretmo Je za peŠČfco fabrikantov. Industrija je glavna žita vsakega modernega gospodarskega telesa. Ce nimajo tovarne naročil, so delavci brez dela, in če te široke mase konsumentov nimajo zaslužka, je oslabljena vsa domača trgovina. Denarni promet tedaj izostaja, in kaj to pomeni, so zadnji časi denarne krize prav oči-vidno pokazali. Z materialnim življenjem trpi tudi kulturno, zakaj v prvi vrsti je kultura vprašanje blagostanja. Kjer ni denarja, tam tudi ni Sol in akademij, ni znanosti in umetnosti, ni bolnišnic in otroških letovišč, ni kulturnega razvoja sploh. . Y resnici pa ima vsa naša balkanska poli-tiKa tako lice, kakor da si hočemo tam po sili napraviti same sovražnike. Od začetka vojne smo delali na Balkanu same neumnosti. Delali smo jih seveda tudi prej. Naša trgovinska politika napram Srbiji je bila — s čisto avstrijskega stališča — vedno trapasta. Kar je uganjala naša diplomacija v zvezi z zagrebško »ve-leizdajmško« afero v Belgradu, je bilo ne glede na moralno kvalifikacijo — blazno. Ali ko je razvoj balkanske vojne pokazal, da dobivamo na jugu sosede, ki bodo nekaj šteli, je bil čas, da bi se bili popravili stari grehi in da bi st bili tam doli pridobili kaj simpatij. Ce ima giof Berclitold balkanske narode rad ali ne to je brez pomena; saj še doma nihče ne vprašuje za njegovo ljubezen. Ali simpatije balkanskih narodov potrebuje avstrijsko gospodarstvo, in minister za zunanje zadeve ima pro-kleto dolžnost pospeševati gospodarske interese svoje države. Namesto da bi se bil duševni velikan na dunajskem Ballplatzu potrudil v tej smeri, da bi se na jugu pozabilo, kar je minilo, smo pa Kakor obsedeni rinili v afere, ki bi nas morale pi ipraviti ob simpatije, tudi če bi nam jih tam dob ponujan kakor fant dekletu svojo ljubezen. .. rof Berclitold menda misli, da varuje s svojim početjem »prestiž« Avstrije. Joda za ta prestiž si ne more avstrijski državljan kupiti niti stare žemlje. Dobra trgovina je desetkrat več vredna kakor ves »prestiž«, kajti če pridemo ob tej prestižni i)olitiki v bankrot, bo našega prestiža hitreje konec kakor slane ob solnč-nem vzhodu. Za glasovito »politiko ugleda« potrebujemo velikansko armado in veliko mornarico, potrebujemo vedno več pušk in topov, vedno več ladij, vedno več rekrutov. Vse to povzroča velikanske izdatke, in bogve, če se je premodri Berclitold že kdaj vprašal, odkod naj avstrijsko prebivalstvo vzame denar za vse te zahteve, če ne bo imelo prilike za boljše delo in za boljši zaslužek. Ne maramo se baviti s tem, da Je naše početje ravno s stališča ugleda skrajno nezmi-selno. Kajti mobilizirati Evropo zoper Crno uo-rico ni dejanje, ki bi moglo povečati naš ugled; In kdor čita, kako pišejo o nas v Rmiu. 1 anzu, Londonu, Berlinu, Peterburgu, ne bo trdil, da je naš prestiž vsled naših velikih akcij kaj posebnega pridobil. Toda ne glede na to je balkanska politika, ki jo uganjamo pod vodstvom grota Berchtolda protiavstrijska, da je kaj. Naše vojne priprave, ki niso z velikostjo objekta v nobenem razmerju, čc ne .v smešnem, bodo toliko veljale, da bomo krvav pot potili, ko pride čas plačevanja. A ko bomo vpraševali, odkod zopet kaj spraviti v izpraznjene žepe, pa se bomo ozirali po Balkanu, bomo tam opazili agente drugih industrij in drugih trgovin, ki bodo sklepali dobičkonosne kupčije, medtem ko bomo mi glodali — svoj prestiž. Če bi bil grof Berclitold nameščen kot minister za osiromašenie Avstrije, ne bi mogla biti naša balkanska politika drugačna kakor je. Boj z brezposelnostjo. Vprašanje brezposelnosti se v sedanjem družabnem redu ne da rešiti: dokler bodo proizvajalna sredstva last poedincev, so gospodarske krize neizogibne in velika rezervna armada stradajočih proletarcev, ki pred vratmi tovarne s prekrižanimi rokami čakajo na poziv. Je toliko časa ustanova družbe. Dasi je v kapitalistični družbi neizvedljiva taka smotrena organizacija človeškega dela, da bi izginilo zlo brezposelnosti, pa je vendar tudi danes mogoč odpomoček proti najhujši posledici brezposelnosti, proti stradanju. V glavnem je boj proti zlim posledicam brezposelnosti mogoč v dveh smereh: Z javnimi deli za silo in pa z organiziranim podpiranjem brezposelnih delavccv, ki je semintja privzelo obliko zavarovanja. Na javna dela se ne oziramo, ker koristijo le peščici prizadetih delavcev in so za izučene delavce skoro povsem brez pomena. Glavna odpomoč proti zlim posledicam breposelnosti je: podpiranje brezposelnih bodisi s pomočjo podpornih blagajn Javnih korporacij, bodisi z državnim, deželnim ali občinskim subvencioniranjem delavskih strokovnih organizacij. Tu pa nastaja vprašanje: Ali naj bo težišče teh naprav za podpiranje brezposelnih delavccv v občinski upravi ali v strokovni organizaciji. V praksi jemljejo občine, ki so na tem vprašanju interesirane že zastran ubožne oskrbe. te naprave rade pod svoje okrilje, tem raje, ker jim služijo za njih protidelavsko politiko. Ali ustanavljajo svoje podporne zavode, ali pa prispevajo k brezposelnim podporam; tretja oblika; tretji način pa je prispevanje k prihrankom neorganiziranih brezposelnih. V prvem slučaju ima vsak delavec pravico do vstopa, neglcde ha to ali je organiziran ali ne. Ampak izkušnje so pokazale, da stvar ni rodila uspeha, tudi poslednja od imenovanih se ni obnesla. Ostaja samo druga še: strokovne organizacije. Dasi se omejujejo na razmeroma majhno število delavcev, pa obsegajo izbran cvet. najboljše elemente delavstva, ki streme naprej po poti samopomoči. Tega pa vladajoči ravno nočejo, še prav posebno občinski mogotci ne in vsled tega sc prav radi poslužujejo argumenta, da je v strokovnih organizacijah zbran tudi finančno najkrepkejši del delavstva, ki vsled brezposelnosti razmeroma najmanj trpi. Ta argument je seveda ialov in dobra podporna ustanova za slučaj brezposelnosti se mora ozirati na vse kategorije: na strokovno organizirane. na tiste, ki so si v konsumnem društvu ohranili prihranek za veliko silo, in končno tiste, ki so skrbeli zase z vplačili v občinsko ali javno podporno blagajno. Prihodnjič pokažemo, kako so uredile podpiranje brezposelnih nekatere občine v tujini, predvsem Gent, ki je v tem pogledu vzor vsega sveta.__________ Skrb za brezposelne v Gentu. Od vseh dosedanjih načinov oskrbe brezposelnih delavcev se je doslej najbolje obnesel sistem belgijskega mesta Genta, ki si ga je osvojilo mnogo naprednih občin v tujini Ta sistem obstoji v sinotrenem sodelovanju občinske uprave in strokovnih organizacij, 'katerih člani dobivajo v slučaju nezakrivljene brezposelnosti prispevek iz občinske blagajne. Leta 1901. ustanovljeni fond vodi poseben odbor pod kontrolo občinskega sveta, ki votira vsako leto določen znesek v ta namen. Razen te redne subvencije pa dovoljuje občinski svet v slučaju potrebe še izredne prispevke; izkušnja je pokazala, da bi fond v času gospodarske krize ne mogel ustrezati v zaželjeni meri svojemu namenu, ako mu ne bi stala ob strani občina z izrednimi podporami. Tako je morala občinska urpava leta 1908. na 19.200 K prora-čunjeni in določeni prispevek zvišati na 39.804, da je odbor bil kos svoji nalogi. Zato je bil ustanovljen rezervni zaklad za slabe čase, v katerega se stakajo prebitki dobrih let. Nadalje pa dovoljuje občinski svet rezervnemu zakladu vsako leto izreden znesek 4800 K. ki naj v klabih časih služi za pokritje izrednih izdatkov. Konem leta 1911. Je znašal rezervni zaklad 1,929.040 K, ki se začne le tedaj, ako občinski svet in odbor brezposelne oskrbe spoznata, da je nastopila kriza in da redni tekoči dohodki ne zadoščajo. Tako je mestni proračun z rezervnim fondom zavarovan pred hujšim bremeni v slabih časih. Mestni prispevek znaša povprečno 32 odstotkov od organizacije izplačane podpore. L. 1908. je dobil nezaposlen delavec povprečno 18 K 5(5 v od občine, leta 1911. 21 K 12 y. Dve tretjini ccle podpore dobiva zavarovanec od organizacije, torej iz lastnih prihrankov, eno tretjino od mestne blagajne. Država belgijska in ostlandska dežela, v kateri leži Gent. dajeta v družbi privatnikov prispevke zavarovalnemu zakladu. Koncem leta 1911. se je pridružilo temu zavarovanju še 11 okoliških in predmestnih občin. Število strokovnih organizacij, ki so sodelovale z občino, je znašalo 46; od teh jih je bilo 16 socialno demokracijo. Mesto šteje 180.000 duš, število zavarovancev je od ustanovitve naraslo od 13.000 na 1S.000. Leta 1901. so strokovne organizacije izplačale 2089 delavcem 9590 K 67 v; mestni prispevek je znašal 3582 K 92 v. Za časa krize v letu 1908. ic bilo zavarovanih 18.582, število brezposelnih je bilo 7539, ki so dobili 93.161 K strokovne podpore; mestna podpora je znašala 44.833 K 10 vinarjev. V ugodni industrijski konjunkturi leta 1911. le bilo zavarovanih 18.600 delavcev, brezposelnih je bilo 3334, ki so dobili od strokovnih društev 45.377 K 50 v, od mesta 21.847 K 89 v. Nezaposlen delavec, ki ima pravico do podpore, se mora vsak dan zglasiti v delovnem uradu. Preden dobi podporo, mora navesti vzroke svoje brezposelnosti in predložiti člansko knjižico strokovne organizacije. V prvi tretjini meseca predlože uradniki zavarovanju pridruženih organizacij račun o izplačanih podporah. Člani odbora imajo pravico, da obiščejo brezposelne, in se na lastno oko prepričajo o vzroki,‘i in posledicah brezposelnosti. Nadalje je bilo sklenjeno, da dobivajo nepolnoletni delavci enako podporo kakor polnoletni in pred kratkim je bil ustanovljen fond za slučai kriz, h kateremu bo poleg občine prispevala tudi organizacija podjetnikov. Končno je sprejeta določba, da bodo dobivali podporo tudi tisti brezposelni delavci, ki gredo s trebuhom za delom. Občinska uprava je s svojo ustanovo popolnoma zadovoljna in poslednje poročilo našteva z navdušenimi besedami vse uspehe in sadove brezposelnega zavarovanja. Stroški mestne občine niso večji od prihrankov v ubožni in bolniški oskrbi, tako da se gentski občini njena socialno politična uvidevnost popolnoma rentira. Ljubljanski občinski svet. V Ljubljani, 8. aprila. Župan dr. T a v Čar otvarja ob šestih zvečer javno sejo, konstatira sklepčnost in naznanja, da so opravičili svojo odsotnost obč. svetniki Višnikar, Pammer in Koleša. Za overova-telja zapisnika imenuje občinska svetnika Beliča in Jožefa Marinka. Naznanila predsedstva. Zupan naznanja, da je čestital v imenu ljubljanskega mesta monsinjoru Tomo Zupanu ob njegovi 501etnici mašništva in da je izrazil rodbini Prosenčevi sožalje ob smrti g. Josipa Prosenca, ki j‘e bil dolgoleten član občinskega sveta. — Ministrstvo za javna dela je odstopilo načrte inženirju Kohlerju za šentjakobski most. — Na eni zadnjih sej je občinski svet sklenil na predlog občinskega svetnika Štefeta, da se in-korporirp ozemlju ljubljanske občine pokopališče pri Sv. Križu. Občinski svet na Ježici je pa na svoji seji soglasno sklenil protest proti in-korporaciji. — 29. marca so se vršile pri upravnem sodišču na Dunaju štiri prizivne pritožbe mestne občine poti deželnemu odboru, v vseh štirih pritožbah je upravno sodišče ugodilo prizivu mestne občine. — Proti zapisniku zadnje seje ni bilo ugovora, zato je odobren. Nato se izvrši izvolitev petih članov v disciplinarno komisijo. Izvoljeni so: dr. Novak, Pustoslemšek, dr. Triller, Lilleg in Ambro-sitsch. Namesto obč. svetnika Franca Kosa se izvoli v draginjski odsek občinski svetirik Koleša. Pri volitvi v kvalifikacijsko komisijo je bil izvoljen občinski svetnik profesor Reisner. Personalnega In pravnega odseka poročilo. Poročevalec dr. Novak: Mestna občina ljubljanska je svojčas vložila na politično oblast prošnjo za koncesijo za izkoriščanje vodne sile v regulirani Ljubljanici. Občinski svet je soglasno pritrdil vložitvi prošnje. Deželni odbor je nato vložil konkurenčni projekt in ko je bila tozadevna razprava, je poslal deželni odbor magistratu odlok, da ne more dovoliti eventualnega posojila za hidroelektrične naprave ob Ljubljanici. Odsek smatra ta odlok kot prepoved za napravo centrale in zato predlaga, da se pritoži mestni magistrat na upravno sodišče proti odloku deželnega odbora. — Sprejeto. Poročilo odseka za službene pragmatike. Poročevalec Reisner: Službena pragmatika za pomožne uradnike, nižje tehnično osobje, mestne sluge in tržno stražništvo je v odseku končana, a do današnje seje se ni mogla natisniti, zato odpade razprava o tej točki. Prav tako odpade tudi razprava o prošnji šolskih slug za uvrščenje v status magistratnih slug, ker je odsek že sam uvrstil šolske sluge v ta status. f inančnega odseka poročila. Poročevalec Milohnoja: V decembra 1912 je sklenil občinski svet proračunski provk zorij do 31. marca 1913 in naročil finančnem^ odseku, da sestavi v treh mesecih proračunu rmančni odsek pa iz tehničnih razlogov ni mo-gel sestavili proračuna v tem času in zato pred-laga: občinski svet skleni, da se podaljša pro-vjzorij do 31. maja. c. ^ri® g,a,r: o b občinskih svetovalce^ »Slov. Ljudske Stranke« bo glasoval proti proračunskemu provizoriju. (Kregar je stališče klerikalne stranke utemeljil z nadvse tehtnimi razlogi. Ker tržno nadzorstvo gleda klerikalnih branjevcem na prste, »so občutno prizadeti njiH interesi, če se še nadalje gospodari s provizo-rijein«!) , Sodrug Etbin Kristan: Nikakor se ne morem strinjati, da velja provizorij še dva meseca. Občinski svet je sklenil trimesečen provizorij. Ne bom preiskaval. če finančni odseM v resnici ni mogel v tem času sestaviti proračun, ampak neodpustno je to. da se ni dalo ob^ črnskemu svetu pred 1. aprilom sklepati o tem če se podaljša provizorij ali ne. To ni v redu' Koncem marca je provizorij potekel in sedaj imamo stanje, ki se ne vjema z nobenimi zakonskimi določbami in parlamentarnimi navadami. Ko je spoznal finančni odsek, da ne bo zgo-tovil dela, takoj takrat bi bil čas, da sklepa ob-i čiski svet o nadaljnih korakih. V znamenje pro-‘ testa bom glasoval proti provizoriju. Dr. T r i 11 e r: Ne razumem ogorčenja. » katerim nastopa opozicija. Samo tehnične za* preke so ovirale finančni odsek, da ni izdelal proračuna, ker so skoraj vsi člani finančnega odseka tudi člani odseka za službene pragma-* tike in ta je imel dela čez glavo. Meni se zdi manj nevaren podaljšan provizorij kakor pa površen proračun in v decembru se je naglašaloi, da se mora dobiti pokritje brez novega obreme-njenja. Gospodje pozabljajo, da imamo tudi *| našem deželnem gospodarstvu provizorii in * državnem tudi. Priporočam odsekov predlog. Sodrug Etbin Kristan: Nisem trdil, d« je bilo mogoče izdelati proračun, rekel sem le, da bi bil moral odsek že mnogo prej vložiti predlog za podaljšanje. Dr. Triller se čudi ogorčenju opozicije, jaz se pa čudim, da ostajal stranka večine tako mirna. Kar se godi v deželi in državi, to nas prav nič ne briga. Položaj v oMir' i ta!« Ttofcljiv, da bi se res ne smela tako delan. To'vendar ni nikakršen red, če kar, naenkrat ni noben podlage za gospodarstvo. Z večino glasov je bil nato sprejet odsekov predlog, da se podaljša proračunski prov!-zorij do 31. maja. Poročevalec Milohnoja: Državnjf uprava prosi za obvezno izjavo mestne občine; koliko da bi prispevala, če se združijo vse nadaljevalne šole na obrtni šoli. Odsek predlaga? Mestna občina se obvezuje, da prispeva za vsak razred nadaljevalnih šol po 250 K na leto. — Sprejeto. Marija KlopČar prosi za določitev cene mestnega sveta ob regulirani Zeleni poti. Odsek predlaga: Mariji Klopčarjevi se odstopi 84 in pol kvadratnih metrov mestnega sveta po 8 kron kvadratni meter in ji pripadajo vsi'stroški prepisa. — Sprejeto. Mestni magistrat je poslal finančnemu odseku dopis, v katerem ga prosi, da izposluje pri občinskem svetu opustitev Ozke ulice, ko se izvede regulacijski načrt za Ljubljano.Odsek predlaga: Ozka ulica se opusti, kadar se izvede regulacijski načrt. — Sprejeto. Peta točka poročil finančnega odseka — prošnje raznih najemnikov stanovanj v mestnih. poslopjih za znižanje zvišane najemščine — se na županov predlog preloži na tajno sejo. Stavbega odseka poročila. Poročevalec Š tenih o v: Občina Moste je vložila priziv proti odloku mestnega magistrata glede odprave zdravstvenih nedostatkov pri tovarni za lep. Tovarna za lep odvaja odpadle vode iz tovarne potom drenaže in vsled tega so že vsi vodnjaki v okolici okuženi. Zato je mestni magistrat naložil tovarni sledeče: ali izpopolni drenažo do 15. marca tako, da ne bo odtekanje več okuževalo vodnjakov, ali pa ji mestni magistrat ustavi obrat. Izvedenci so izrekli, da bi za nekaj let zadostovalo, če izpopolni tovarna odvod kužnih snovi. Kanala, ki bi nevarnost okuženja za vedno odstranil, sedaj ni mogoče zgraditi. Občina Moste je poslala priziv proti odloku magistrata in odsek predlaga. da se priziv zavrne. — Sprejeto. Dopis deželnega odbora glede zamenjave zemljišč ob Gruberjevem kanalu se preloži na tajno sejo. O dopisu magistrata glede dobave nasipal-nega materiala za mestne ceste ter nakupa kamnoloma predlaga odsek: Običnski svet skleni, da se dovoli mestnemu magistratu nakup kamnoloma posestnika Miha Hitija pri Sko-feljci za 1600 K. — Sprejeto. Glede mostu čez Galjevico predlaga odsek: Čez Oaljevico naj se zgradi železno- betonski most, ki bo veljal 1100 K in sicer tako, da se lehko razširi in zveže s cesto, kadar bo regulirana. — Sprejeto. Občinski svetnik Reisner je vložil samo-samostalni predlog, da se regulira cesta na Barju od Rdečega križa do šole. Odsek predlaga: Regulacija, ki bo veljala 900 K, se naj izvrši. — Sprejeto. Za regulacijo PražaKove ulice je treba odkupiti svet od posestnice Cešnovarjeve in od Rovška. Ker pa stavita oba nesprejemljive pogoje, predlaga odsek: Občinski svet skleni, da se izvrša nakup potrebnega sveta potom razlastitve. — Sprejeto. O prošnji Marije Klopčaverjeve in Leopolda Legata glede popolnitve regulacijskega načrta za Trnovsko predmestje predlaga odsek: regulacijski načrt za kolizejsko ozemlje se priznava, posestniki pa morajo odstopiti svet za ceste brezplačno. — Sprejeto. J, Ogorelc je ponudil mestni občini odkup hleva v svrho regulacij« Igriške ulice. Ker je ponudba predraga, predlaga odsek: 1. Ponudba se odkloni; 2. promet v Igriški ulici se dovoli za vozove le v smeri proti mestu; 3. za cenejšo regulacijo dotičnega prostora (po dosedanjem načrtu bi veljala regulacija 100.000 K) naj se 'določi posebna študijska komisija. — Sprejeto. Albert Zeschko je brezplačno odstopil občini 352 kvadratnih metrov sveta ob cesti v Rožno dolino s pogojem, da skrbi mestna občina za odvod vode z njegovega travnika in da plača stroške za prepis. Odsek predlaga, da se sprejme ponudba In Izreče Zeschkotu zahvala. — Sprejeto. Šolskega odseka poročilo. Poročevalec Dimnik: Deželni šolski svet prosi za prepustitev primernega prostora za igrišče za dijake c. k. višje realke. Odsek predlaga: Za igrišče se odstopi mestni travnik poleg Marije Terezije ceste brezplačno do preklica. — Sprejeto. Poročilo ravnateljstva mestne klavnice. Poročevalec Bonač: Mesarska zadruga |e prosila za napravo shramb za shranjevanje orodja malih mesarjev v mestni klavnici. Ravnateljstvo predlaga: Občinski svet dovoli 200 K kredita iz dohodkov mestne klavnice za napravo 40 miznic k 5 K. — Sprejeto. Poročilo direktorija mestnega vodovoda In elektrarne. Poročev. Reisner: A. Regali se Je pritožila proti odmeri vodarine in gostaščine pri njeni hiši na Slovenskem trgu št. 3. Direktorij predlaga, da se pritožba zavrne. — Sprejeto. Samostalnl predlog občinskega svetnika Steleta za uvedbo veseliškega dvaka se odkaže finančnemu odseku. Občinski svetnik Pustoslemšek predlaga nujno: Magistrat naj takoj vloži ugovor pri železniškem ministrstvu, ki Je odredilo izpre-membo voznega reda na državni železnici in sicer hoče opustiti vlak, ki prihaja ob 7. zvečer z Gorenjskega v Ljubljano, češ, da bo nadomestilo za ta vlak brzovlak, ki bo od 1. maja dalje yoziI po gorenjski progi in prihajal v Ljubljano ob petih 41 minut. Obenem pa naj tudi prosi železniško upravo, da uredi nedeljski vlak, ki bi odhajal iz Ljubljane ob eni ali pol dveh popoldne in prihajal v Ljubljano ob 7. zvečer. Nujni predlog Pustoslemškov ietoil sprejet. Nujni predlog dr. TrHtrU1. V • ahdVitvi najnovejšega kartela za razpečavanje podplatnega usnja, ki bo imel za posledico nezaslišano podraženje izdelkov usnjarskih obrti, videva ljubljanski občinski svet težko oškodovanje vsega prebivalstva. Poživlja vsled tega C. kr. vlado, da postopa zoper ta kartel kar rajstrožje na podlagi koalicijskega zakona ter krepko podpira boj obrtnega stanu in'celega prebivalstva zoper pogubne nakane usnjarskega kartela. Pri tej priliki kaže občinski svet opetovano na nujno potrebo strogega kartelnega zakona, ter naproša c. kr. vlado, da čim Preje predloži parlamentu načrt takega za- Tudi ta nujni predlog je bil sprejet. J Interpelacije: Obč. svetnik M a 11 y povprašule župana, Kal da le s preuredbo telefona; obč svetnik Btefe poživlja župana, da ukrene v najkrajšem času vse za okrašenje cest, ulic in trgov s cvetlicami; obč. svetnik Etbin Krili t a n povprašuje župana, če mu Je znano postopanje tvrdke Rella in Neffe z delavci in če izpolnuje tvrdka pogodbo glede minimalnih mezd. Na interpelacijo sodruga Et. Kristana Odgovarja župan, da se Je že informiral o tej zadevi in pregledal tudi tedenske mezdne knji-ticc. Prepričal se ]e, da dobivajo vsi delavci, men enega. 141etnega fanta, po 3 K na dan. ivso zadevo pa bo preiskal še natančneje in poročal o uspehih preiskave na prihodnji seji. Nato Stavi 8c obč. svetnik F r a n c h e 11 i nujen predlog: Zupani nal pri trgovinskem ministrstvu poizve, če so vesti po časopisju re~ Mične, da dobi tuja družba koncesijo za prodajo petroleja v tank vozovih po deželi. — Sprejeto. Ob osmih zvečer zaključuje župan javno se)o in naznanja, da bo prihodnja seja 22 apr Nato sledi tajna seja. Ljubljana in Kranjsko. - Med lliildMlini kovinarji je opažati zadnji čas. da so se začeli nekoliko bolj zanimati za organizacijo in shode. Ljubljanska no družnica je priredila letos štiri shode^in na vsakem se vidi, da je več udeležencev; zadnji shod v nedeljo 6. t. m. Je presegel vse’ druge salon pri »Perlesu« Je bil poln kovinarjev. Na shodu je poročal sodrug Mihevc iz Trsta io si-:er o pomenu organizacije. Govornik nam je lavedel nekaj številk iz pretečenega leta ave-se kovinarjev in omenil zadnje plačilne po-?odbe dunajskih kovinarjev, nato je v jeder-latih besedah orisal položaj ljubljanskih kovi-larjev. Med drugim je tudi dejal, da se nekateri kovinarji vpišejo, plačajo en prispevek, potem ih pa ni več blizu, drugi zopet čakajo, kedaj SlŽ? £ s**?1! org,anj.?irali in Kledajo le od tam? Da ne nr-0f £ollko !e že organiziranih. vin na teden fil0; vsakemu se preveč zdi 16 vin. na teaen, tega pa ne pomisli da 7atrebo »Vzajemnosti« in razložil taktiko, s katero bodo dosegli člani kar največ uspeha. Izobrazba delavstva — tako je izvajal [ — je nujna potreba za uspešen nastop in akcijsko zmožnost organizacije. Z veseljem smo začeli to delo po Krasu in če ni uspeh že tako velik kakor smo bili ob ustanovitvi pričakovali, nas to ne bo prav nič preplašilo, da ne bi zaupali bodočnosti. Novi odbor mora gledati pred vsem na to, da ustvari notranjo jakost podružnice in da izobražuje člane v socialističnem duhu. Poglobiti moramo delo in raztegniti delovanje po vsem Krasu. Pridobiti člana organizaciji in ga obdržati je lažje kakor pa napraviti iz njega zavednega socialista, ki je tudi tedaj na svojem mestu, ko nima od organizacije nobene gmotne koristi, temveč postane še sam žrtev svojega prepričanja. Za naš veliki boj je mnogo večjega pomena da so člani naših organizacij razredno zavedni’ proletarci, da so čili na duhu in zvesti svojemu prepričanju, kakor pa še tako veliko število članov. Spraviti v delavske mase pravo in resnično spoznanje je več vredno nego množiti armado, ki je okorna, nerodna in vajena le komande. Zato pa nam je treba smotreivega dela in potem bo prav gotovo zasvetila luč socialističnega spoznanja po vsem Krasu. — V enakem smislu je govorila tudi sodružica Gornikova jz Jista in zlasti bodrila ženstvo. .Obema govornikoma so navzoči navdušeno aplavdirali. Po končanem zborovanju se je vpisalo v našo podružnico lepo število novih članov. — Starc člane, ki so zaostali s plačevanjem prispevkov opozarjamo, da se naj oglase v teku M dni pri sodrugu Colji Alojziju. Društveni prostori so Z3 sedaj na kolodvoru pri sodrugu Jagriču, upamo pa, da dobimo kmalu drugo streho. Vestnik organizacij. Knjižnica šiSenske podružnice »Vzajemnosti« sev sred. aprila otvori Knjige so že pri knJIgCzu ‘ootreb« tiskovme so tud. gotove Zelja Sanskih SOdrugoV se torel vkratkem Izpolni, imeli bomo knjižnico izbranih lenoslovnS knjig. Ob tej priliki opozarjamo člane, da agitirajo meSo-jimi znanci In prijatelji za pristop k podružnici čim vet članom. ’ k°risU b° Iahko nud’ila svo)lra MoSčanska podružnica »Vzajemnosti" ima selo » sredo 9 aprila ob 8. zvečer v gostilni pri Dimn 13 anrS 19lP30v%^k,M^0ndiUŽRn,C? »'^'"nosd« ima dn< lA aprila 1913 v gostilni pri Bončarju, Poljanska cesta 23, svoj sestanek točno ob 10. dopoldne. Sodrugi poll. nskee« okraja udeležite se sestanka polnoštevilno S ndho. Seja SiSenske podružnice ..VzajemnocJl« „ . S*'K? "b 8 KonsumnegadraSrt Strokovna komlšijadeiavških organizacij v Trstu — Delav-ski dom. Delavci! Na Reki se bije že nad štidi tedne siten boj med zavednimi delavci in požrešnimi ood-jetniki. Delavcem ladjedelnice »DanSbSs« te bil vsiljen najljutejši boj. Da brani delavske pravice in svoje človeško dostojanstvo i« delavstvo zahtevalo odstranitev predstninika ki je uvedel v ladjedelnici sistem brutalnosti preganjanja in najneznosnejšega izkoriščanja’ Zahtevi se Je vodstvo podjetja brutalno uprlo. Namesto, da je ostranilo preganjalca ie enostavno izprlo vse delavce ladjedelnice Provokaciji kapitalistov so delavci odgovorili z dostojnim in junaškim odporom. Složno in požrtvovalno vztrajajo v boju zoper požrešne špekulante, ki hočejo z brutalnimi ukroni ?a-dl,Siti delavsko pravico in pomttl Svsto čast. Stavkujoči so pripravljeni vztrajati nadalje v boju do popolne zmage. Bodo li tudi zmagali? Potrebno je da zmagajo in morajo zmagati, zmagati zase' in za vse delavce. Mi vsi, ker smo delavci smo v tem boju soudeleženi. Njihov uspeh’bo naš uspeh. Dolžnost delavstva je podpirati stav-kujoče sodruge na Reki; podpirati jih moralno m gmotno. Zlasti je nujno potrebno vslcd dolgotrajnosti boja. da sodrugi z gmotnimi prispevki dokažejo svojo pravo in resnično • <• , • v t*a 11 i v JlllvHv socialistično solidarnost. Sodruel. delavci! Da bodo zvesti, požtrvovalni in pogumui sodrugj na Reki upognili predrzne kapitaliste in zmagali, izrazite bratsko solidarnost z gmotnim podpiranjem vseh stavkujočih Za strokovno komisijo delavskih ortramzacii v Trstu: Ivan Oliva, predsednik. Občinske volitve v Trstu. Reklamirajte pravočasno! Da olajša kontrolo volilnih imenikov, ie naša stranka otvorila sledeče reklamacijske urade: V mestu: I. V ulici P o z z o b i a n c o št 9 (v poslopju zdravniške postaje okrajne bolniške blagajne). II. V gostilni »International« v ulici B o c c a c c i o 2. I. III. V kavarni Union, ulica Casernia št. 9. IV. V prostorih zveze občinskih uslužbencev v ulici Stadion št. 20. V. V gostilni »Al Tram elettrico« v ulici O i u 1 i a št. 56. VI. V »Delavskem domu«, ulica Madon-nina 15, pritličje. VII. V društveni gostilni v ul. deli’ E remo štev. 124. VIII. V prostorih poleg zdravniške postaje okrajne bolniške blagajne, ulica d e 11’ 1 s t r i a štev. 602. IX. V gostilni »Alla citta di Klagenfurt« V A n d r o n a sv. E u f e m i J a, vogal ulice Pro-montorio. v v P X. V gostilni >.International« v ulici Oian R i n a 1 d o C a r I i 10. V okolici: Skedenj: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« nad skladiščem »Delavskih konsumnih z^ulrug«. S v. M. M a g d al e n’a spodnja: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« pri Lukežiču št. 1062. Sv. M. Magdalena zgornja: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« (gostilna Alla Vittoria«). R o co 1 z £ o r n j i: V gostilni »Jura« na Lovcu. R o c o 1 spodnji. V gostilni »AU-Orchi-dea«. S v. I v a n : 1. V gostilni »pri Cecu« v ulici S. Cilino. 2. V gostilni »Al Boschetto« v ulici Giulia. V r d e 1 c a: V gostilni »Pri Marjeti« v ulici dello Scoglio. Ko Ion j a: V gostilni novega gospodarskega društva. VSv. Križu: V prostorih podružnice »Ljudskega odra«. K o n t o v e 1 j: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva«. Rojan: V gostilni pri Kranjcu in v gostilni »Al Dodiči Moreri«. Greta: V prostorih delavskega izobražen valneg \ drultva (Društvena gostilna). Barko vije: V gostilni Starc Ipo domače »Bužič«) na zgornji cesti. V naslednjih dneh se otvore reklamacijski uradi še v Opčinah in Trebčah. — Vsi ti uradi so na razpolago volilcem vsak 'dan od 7. do 9. ure zvečer, v nedeljah pa ves dan. Volilcem priporočamo, naj se vsi prepričajo v imenovanih volilnih uradih, ako so vpisani v volilne imenike. Glavni volilni in reklamacijski urad se nahaja v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15. KDO IMA VOLILNO PRAVICO? Volilno pravico v IV. mestnem In II. okoli-čanskem volilnem razredu ima, kdor 1. je avstrijski državljan; 2. je dovršil do 3. marca t. 1. 24 let; 3. je bival do 3. marca 1.1. najmanj tri leta V tržaški občini, bodisi v mestu ali okolici. Kdor ustreza navedenim zahtevam, ima volilno pravico; ako ni vpisan v volilnem imeniku, mora reklamirati in s potrebnimi listinami dokazati, da je do 3. marca t. 1. dopolnil 24. leto. da je bival do 3. marca najmanj tri leta v občini. Kdor reklamira, mora^ torej prinesti v naše reklamacijske urade vojaško knji- žico. Kdor ni bil vojak, pa naj prinese domovnico. krstni list ali matični Izpisek. — Delavske knjižice so veljavne le tedaj, ako jih je izdalo županstvo, v katero je dotičnik pristojen. Vsem, ki reklamirajo, priporočamo, naj poskrbe za eden naštetih dokumentov. Delavsko knjižico je prinesti le tedaj, ako nima dotičnik na razpolago nobenega drugega dokumenta. Potrdilo o triletnem bivanju v tržaški občini pa izdaja policija. V onih krajih okolice, ki ne spadajo več v področje policije, pa orož-ništvo. V III. mestnem in I. okoličanskem volilnem razredu pa imajo volilno pravico vsi oni, ki plačujejo najmanj 20 K osebnega ali 10 kron reelnega davka. Volilcem priporočamo, naj se potrudijo takoj in pogledajo v volilni imenik, ako so vpisani ali ne. Kdor ni vpisan ali je napačno vpisan ali ima napačno hišno številko, naj reklamira. Vsak dobi vsa potrebna navodila v naših reklamacijskih zgoraj navedenih uradih. 28. t. m. ob 2. popoldne poteče reklamacijska doba. Kdor se še ni, naj se torej prepriča takoj, ako je vpisan in ako ni, naj reklamira. sporazuma med Grško In Turčijo, ki naj bi se dosegel po končani vojni. Zavezniki sporazumni. Milan, 8. »Corriere della Sera« poroča iz Belgrada: lz dobrega vira prihaja vest, da so se zavezniki zadnje dni popolnoma sporazumeli zaradi razdelitve osvojenega ozemlja, ne na podlagi prvotne srbsko-bolgarske pogodbe, ampak na podlagi teritorialnega ravnotežja. Vsaka država obdrži to, kar ima zsedenega. Vsi zavezniki so solidarni v vprašanju otokov, Albanije in Skadra. SRBI V DRAČU. Relgrad, 9. Te dni odide posebna tehnična komisija v Drač, da dovrši načrte za zgradbo luke. ALBANCI V MILANU. Milan, 8. Člani provizorične albanske vlade so ob četrt na 10 dopoldne dospeli sem in ostanejo dva dni tukaj. Potem pojdejo na Dunaj. ARMENCI. Solun, 9. Te dni je bila baje deputacija revolucionarnih Armencev v Atenah in se je potem odpeljala v Sofijo. Baje hoče armenski komite v kratkem izzvati novo revolucionarno gibanje, in je iskalo podpore na Grškem. V Atenah je deputacija baje imela uspeh, in ga pričakuje tudi v Sofiji. ŠTIRI MILJONE ZA GRŠKO MORNARICO. Dunaj, 8. Iz Aten poročajo, da je bogati grški trgovec Spiridion Sigerides, ki je umrl v Carigradu, zapustil testamentarično štiri miljene frankov za grško narodno mornarico. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 9. Predsednik poslanske zbornice Sylvester je dejal, da bo parlament sklican dne 5. maja in bo imela poslanska zbornica ob 3. popoldne sejo. Tekom maja bodo vsak dan razun praznikov plenarne seje, da se reši mali finančni načrt in proračun. Svlvester meni, da bo zasedanje trajalo tudi še nekaj časa meseca junija. LLKACSEVE MANIPULACIJE. Budimpešta, 9. »Egyetertes« poroča: Ko je Kliuen prevzel vlado, je bila prva njegova naloga priprava volitev. Mieronymi je v ministrskem svetu izjavil, da bo za volitve potrebnih deset milijonov pridobil od raznih bank. Obljube pa ni izpolnil. Kliuen je tedaj dejal, da mora imeti denar v dveh ali treh dneh. Nato je obljubil Lufiaes, da dobi devet mlljonov. Dejstvo je, da je Lukacs spravil ves volilni sklad skupaj. Od tega denarja so dobili časopisi velike zneske l‘n sr; m list je dobil več kakor petstotisoč kron. \Vekerle je zadnje mesece, ko je bil minister, izčrpal ves dispozicijski sklad in pozneje dal ravnatelju Kazarju večja posojila iz svojega kenta pri deželni centralni blagajni. Po svoji deinisiji je dobil po nekem pogovoru s Khuenom svoj denar nazaj. &E ENKRAT PROCHASKA. Budimpešta, 9. Konzul Prochaska je nekemu časnikarju dejal, da polaga važnost na to, da ni bil v Prizrenu absolutno na noben način insultiran. PAPEŽ BOLAN. Rim, 9. Ko je bil papež zadnjič bolan, se mu zdravje ni popolnoma popravilo. Zdaj pa je vnovič zbolel. Pravijo, da ga je zelo utrudit sprejem romarjev iz Lombardije dne 4. aprila, še bolj pa predvčerajšnji sprejem, čeprav je bil papež tako previden, da ni imel nobenega govora kakor po navadi. Zdravniki so mu svetovali, naj dije časa pazi naše. Papež pa noče opustiti avdienc, in vodi ga tudi želja, da bi priče! Konstantinovo leto z znanim govorom. Ker je moral korakati skozi razne dvorane in dlje časa ostati v blagoslovni dvorani, kjer je temperatura vedno neugodna, se mu je bolezen zopet vrnila. Po avdienci ga je tresla mrzlica, in proti večeru je bilo njegovo stanje tako, da so poklicali profesorja Machaifavo. Ko je ta prišel, ie našel tam že dr. Amicija. Oba zdravnika sta imela pošvetovanje. ki je dolgo trajalo. Profesor Machaifava je odšel. dr. Arniči pa je ostal vso no£ pri bolniku. Zjutraj ob polu 8. uri se je profesor Machaifava zopet vrnil. Vizita je trajala eno uro. Papeževi sestri so obvestili, da je obolel. Prišli sta ga obiskat in sta ostali pri njem do polu 10. Avdience so odpovedane. Včeraj je imelo biti sprejetih 2000 romajrev iz Agui in Vicence. Bili so se že zbrali in so čakali pred bronastimi vrati. Ob polu 10. so pa Švicarji naznanili, da je sprejem odpovedan. Obistno vnetje. Milan, 8. »Corriere dela Sera« poroča iz Rima. da ima papež vnetje obisti. Njegovo stanje je nevarno. V Vatikanu ne zatajujejo, da so v skrbeh. BRAMBNA RAZPRAVA V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU. Berlin, 8. V državnem zboru se nadaljuje razprava o brambnih predlogah. V imenu nacionalnih liberalcev se je Bassermann izrekel za vladne zahteve brez pridržka, prav tako grof Kanltz v imenu konservativcev. Od napredne ljudske stranke je posegel v debato Miiller (Meiningen), ki je kritiziral toinono v vojni upravi in v vladni politiki, ne da bi imel pogum postaviti se militirastični predrznosti po robu. Poljak Senda je izjavil, da poljska stranka državnemu kancelarju, ki je obenem pruski ministrski predsednik in pokončevalec Poljakov, ne morejo zaupati miljard. Od socialnih demokratov je govoril sodr. Scheide-mann, ki je razcefral mršavo motivacijo brambnih predlog. Dejal je med drugim: Zakaj naj smatramo Srbe in Bolgare za svoje sovražnike. Ali za to. ker jih je Avstrija s svojo neztni-selno politiko zdražila in nahujskala proti sebi. Obžalovati je, da je kancelar privlekel s podstrešja oguljeno strašilo »francoskega soyraga« in »panslavistične nevarnosti« in da le Izrekel usodepolno besedo o nUsprotstvu slovanstva in germanstva, besedo, ki je morala napraviti na Dunaju mučen vtisk, ko je Avstrija vendar napol slovanska država. — Za klerikalni cen-trum je razlil posl. Erzberger povodenj patrio-tičnih in nacionalističnih fraz v prilog brambni predlogi. — Dosedanje izjave kažejo, da bo brambna predloga sprejeta v državnem zboru z ogromno večino; manjša bo večina in manjše navdušenje pri predlogah o pokritju novih vo-jaških izdatkov. MILITARISTIČNA TEKMA. Rcuen, 9. Na banketu rezervnih častnikov je francoski vojni minister dejal, da je vočigled neprestanemu oboroževanju trozveznlh držav uvedba triletne vojaške službe neizogibna. Izrazil je uverjenje, da soglašajo z njim vsi» dobri Francozi«. GENERALNA STAVKA V BELGIJI, Bruselj, 9. Vkljub grožnji, da bodo odpuščeni, so elektrarniški in plinarniški delavci sklenili, da se pridružijo generalni stavki. V četrtek bo več letnikov rezerve poklicanih pod orožje. Rudniki so vojaško zasedeni. RUSKI SLAVOFILI. Peterburg, 8. Shoda, ki so ga sklicali nacionalisti in desnica dume. torej najzopernejši ruski reakciornarci. se je udeležilo 3000 oseb. Grof Bobrinski je govorančil o trpljenju, ki ga izkuša štiri miljone pravoslavnih v Avstriji. Dejal je. da Rusi ne morejo ostati brezbrižni zj usodo teh »bratov po veri«. Široki sloji občinstva ne izvedo ničesar o njih mukah. (Odkod je neki to izvedel plemeniti črni grof?) Razmere avstrijskih Rusov se izpremene šele tedaj, kadar zavihra ruska zastava na Karpatih. (O da, izpremenila bi se že. ampak tako. da si tega nihče ne želi. Avstrijski narodi imajo dovolj razlogov za nezadovoljnost, ampak ruskega »reševanja« si ne želi nihče. Caria-batjuške in Bobrinskega ne kliče pri nas živ krst na pomoč. Naj se krvavi črnosotnijci s svojim kronanim harambašo le ozro po svoji domovini, pa bodo videli, kako malo hrepenenja je po njihovem »reševanju«.) Naposled je bila sprejeta resolucija, ki pravi, če zahteva Avstrija kontrolo nad svobodo katoličanstva v Albaniji, je še bolj opravičena ruska kontrola nad svobodo pravoslavja v Avstriji. (Tako daje naš Berch-told s svojo modrostjo argumente najantipa-tičnejšim nazadnjakom!) ZASUTE VASI. Atene, 9. Skale, ki so se utrgale s hriba, so zasule vasi Skivena in Triveos na Peloponezu Tri žene so mrtve. Trst. — Dr. Wilian je-lep mož. Dejali bi pač, da nam je bolj ugajal, ko je nosil pod spodnjo ustnico lepo rdečkasto brado in pod nosom lep par brk. To ropotijo je sedaj spravil s svojega obraza in izgleda bolj po angleški. Vkljub temu je še vedno lep in prijazen. Le žal. da ima navado govoriti, ne da bi prej pomislil, kaj da govori. Pri svojih govorancah ima mož smolo. Svoj čas je v »Narodnem domu« pozval E. Kristana, naj za božjo voljo ne piše več slovenskih knjig. Bal se je, da ne bi Slovenci pre\ eč obogateli na književnem polju in da ne bi bilo preveč konkurence tržaškim poetom a la Fran Žgur, ki gleda »junake od Rodope in kar jih je rodil Prilip«, ki »drve kot levi čez okope In zajemajo Odrln na hip«. No! E. Kristan je obljubil, da bo nehal slovensko pisati, ko se bo doktor Wilfan naučil svoj materinski jezik vsaj tako dobro govoriti in pisati kakor slovenski kmet Smolo je imel dr. Wilfan tudi takrat, ko je na shodu v »Narodnem domu« odklonil vsakršno asimilacijo z drugimi Slovani in Jugoslovani. Zanj se svet ni brigal. Za Rostoharja pa! Na nedeljskem shodu v »Narodnem domu« je prišel mož na dan z novo enunciacijo. Povedal je, da je zahteva po slovenskem Trstu edina pa* metna zahteva slovenskega naroda. Adijo, slovensko vseučilišče, to ni več pametna zahteva, adijo, vsa kulturna gospodarska in socialna stremljenja, adijo, vsi programi slovenskih političnih strank. V koš z delavskimi zahtevami, stran z ministrskimi stolčki, stran z vso ropotijo, zaradi katere se vrše boji med posameznimi sloji, med posameznimi strankami. Gorje onemu, ki se bo še kedaj zmenil za koroške brate in za druge reči. Dr. Wilfan je dekretiral in sedaj stoji vklesano v kamen, da je slovenski Trst edina — prosimo, edina — pametna zahteva slovenskega naroda. Poleg tega je povedal veleučeni dr. Wilfan še nekaj novega. »Edino proporcionalni volilni zistem,« je dejal, »je sposoben rešiti vse tržaške nacionalne in socialne razmere. Socialisti se bojujejo sicer nekaj let več kakor narodnjaki za uvedbo propor-cij pri volitvah, toda nobenemu ni še prišlo na misel, da se dado samo s proporcionalnim volilnim zistemom kar na mah ozdraviti nacionalne in socialne razmere. Vrag vedi, čemu ni kanila nam ta misel v butico in vrag vedi, čemu meša dr. Wilfan oslarije med pametne reči. Povedali smo, da si je dal dr. Wilfan odrezati brke in brado. Sedaj vemo, da ni storil tega zastonj. Pravijo, da je nekdo prevzel nalogo, napisati za bodočo sezono tržaškega slovenskega gledališča novo burko z naslovom: Moč z obrito brado. . Novice. ♦ Kako je bil Odrln osvojen. »Berliner Ta-geblatt« piinaša poročilo izpred Odrina od 30 marca: »Na drugi velikonočni praznik, ob pol treh popoldne, se je pričel zadnji boj za Odrin. Strahoten ogenj artiljerije oblegovalcev proti vsemu pasu utrdb in mestu je bil uvod naskoka; topovi utrdb neprestano odgovarjajo. Na obzorju se zbirajo* vsled streljanja iz več kakor tisoč topov debeli oblaki dima in deževni oblaki in brez sape oosluša prebivalstvo, če- Balkanski in mednarodni položaj. Blokada se še ni pričela. Nikola pravi, da odstopi, če bodo rabili silo proti Črni gori. Italija in Rusija posredujeta, da bi črna gora dobila kompenzacijo. Balkanski zavezniki so solidarni. ČRNA GORA ZA KOMPROMIS? Cetinje, 9. V poučenih krogih zatrjujejo, da se vodi novo pogajanje med črnogorsko vlado In kabinetoma v Rimu in Peterburgu zaradi teritorialnih In finančnih kompenzacij, ki bi jih 'dobila Črna gora, da opusti obleganje Skadra. Mračen položaj. Dunaj, 9. V srbskih krogih se opaža velika nevolja, ker velesile, zlasti pa Avstrija noče razumeti, v kakšnem težavnem položaju je Srbija zaradi skaderskega vprašanja. Dunajsko časopisje trdi, da Je pripisati upornost Crne Gore v prvi vrsti srbski vojaški pomoči, brez katere ne bi mogla Črna Oora sama ničesar storiti pred Skadrom. Nasproti temu opozarjajo srbski krogi, da je bila odpošiljatev srbskih čet določena, preden je londonska konferenca storila znane sklepe o bodočnosti obleganega mesta. Takrat pa je bila Srbija žrtvovaja že štiri bataljone pred Skadrom. pa se ni več mogla umakniti, ne da bi bila izdala svojo zaveznico in svoj prestiž. Če bi Skader padel, se ne bi Srbija nič obotavljala z odpoklicem svojih čet izpred Skadra in ostalih albanskih krajev in bi prepustila črni Gori. da reši svoj spor z velesilami. Z druge strani pa bi padec Skadra ustvaril nevaren položaj, ker bi tedaj Avstrija lahko izvedla kakšno separatno akcijo ne le proti Črni Gori, ampak tudi proti Srbiji. V Belgradu pravijo, da je Avstrija v tem oziru že izvršila priprave, in zatrjujejo, da se srbska vlada v tem slučaju ne bo upirala niti tedaj, ako udro avstrijske čete na srbsko ozemlje. Sedal pa delujeta Italija in Rusija za kakšen sprejemljiv kompromis. Predlog, da bi Crna Gora dobila Sy. Ivan Medovo se je moral opustiti zaradi avstrijske opozicije. Sedaj se išče druga kombinacija. Med drugim mislijo, da bi pripravili Avstrijo do tega, da bi ostala mirna tudi če bi Skader kapituliral. Vendar pa imajo malo upanja, dg bi se dunajski kabinet zavezal v tem zmislu, zlasti ker velesile ne garantirajo, da spode Črnogorce po sili iz Skadra. Kralj Nikola pa noče nič slišati o odrekanju in zatrjuje venomer, da je Črna Gora pripravljena postaviti tudi syoi obstanek na kocko. Položaj ie torei zelo mračen. MORNARIŠKA DEMONSTRACIJA. Zakasnela blokada. Dunaj, 8. Blokada se doslej še ni izvršila, ker se je moral sklep predložiti kabinetom velesil. Medtem ko so države trozveze in Anglije že izrekle svoje soglasje, še ni odgovora od Francije. Upajo pa, da pride v kratkem tudi njeno pritrdilo, tembolj ker Čaka v Solunu sedemnajst grških ladij s četami in vojnim materialom, da odplujejo proti Albaniji, čim _ pride francoski odgovor, se blokada nemudoma izvrši. Angleško svarilo. London, 9. Oficiozna »Westminster Ga-zette« piše o možnosti, da pade Skader, in pravi: »Ce pade en del kompromisa, pade vse. Tedaj tudi Srbija ne dobi Djakova in ne dela novo-pazarskega sandžaka, ki ji je bil priznan s so-glašanjem Avstrije. Črna gora ne dobi ozemlja, ki bi ji sicer pripadlo In bo morala trpeti blokado svojih luk. Tudi če pade Skader, se torej ne izvrši avstrijski pohod na Črno goro, ki bi bil združen z nevarnostjo konflikta z Rusijo. Velesile morajo dati zaveznikom časa. da premislijo, če hočejo zavedno dovoliti, da se zaradi Skadra razbije ves sporazum. Tudi Bolgar-ska in Grška lahko kaj porečeta v tem vprašanju.« Blokada. London, 9. Tukaj le slišati, da se blokada ne Izvrši takoj, ampak da se najprej le zapreti. O roku, ki naj se dovoli Črni gori, da opusti oble-ganje Skadra, s© še pogajajo velesile. SKADER ALI VOJNA ODŠKODNINA. Pariz, 9. »Temps« poroča iz Peterburga: Če balkanske države ne dobe vojne odškodnine, so za dolgo obsojene na gospodarsko slabost. jZato bi najbrže vplivale na Črno goro, da opusti Skader. če jim velesile priznajo vojno oasKoa-hino. To bi bilo tudi za Avstrijo bolje, KaKor 'če pritira Črno goro do skrajnosti, taKo aa jo Srbija pogoltne. NIKOLA HOČE ODSTOPITI. Pariz, 9. »Temps« poroča s Cetinja: Kralj Nikola je naznanil poslanikom velesil, da bo odstopil, če se bo rabila sila zoper Črno goro, da opusti obleganje Skadra. Pri tem je da! razumeti, da bi se dala Črna gora v tem slučaju anektirati od Srbije. SKADER. Taraboš v črnogorskih rokah. Belgrad, 8. »Trgovinski Glasnik« javlja iz črnogorskega glavnega stana, da jc ves lara-boš v rokah oblegovalcev, izvzemši najvišje redute. Nov naskok se pripravi s pojačanim bombardiranjem. Poseben oddelek z ročnimi bombami pojde pred pehoto. List pravi, da je eden glavnih vzrokov vztrajnega odpora trdnjave ta, da poveljujejo turškim avstrijski častniki (?) Srbski transport odpovedan. Solun, 9. Srbske čete, namenjene za Skader. ki so bile že na grških ladjah, so sc zopet izkrcale. DŽAV1D PAŠA PORAZFN. Belgrad, 8. Iz Skoplja javljajo, da jc prišlo pri Ljumi v Albaniji zadnji večer do ljutega boja med Srbi in četami Džavid paše, iurki so imeli osem bataljonov pehote, štiri topove, tri strojne puške in nekaj kavalerije. Bili so popolnoma poraženi in so v neredu bežali proti Fjeri, ter zapustili na bojišču mnogo mrtvih in ranjenih. Srbi so ujeli osemnajst častnikov in več kakor tisoč vojakov. V Ljumi so našli v bolnišnici osem turških častnikov. 69 uradnikov in 500 vojakov. ODRIN. Streli na patruljo. Sofija, 8. Iz Odrina javljajo da je bilo snoči sproženih več strelov na poveljnika konjeniške patrulje, ki je jahala po ulicah. Poveljnik je bil smrtno lanjen in je umrl med transportom v bolnišnico. Kljub takojšnji preiskavi ni bilo mogoče najti napadalca. Poulični boji. Milan, 9. »Corr. d. Sera« javlja iz Sofije, da prihaja še vedno semtertju do kakšnega streljanja v Odrinil. Nekatui Turki so se skrili po hišah, ko sc je mesto zavzelo, in kjer najdejo priliko, da ustrele iz zasede, jo porabijo. Treba bo torei še dela. preden bo mogel kralj Ferdinand slavnostno prijahati v mesto. TURŠKI USPFH. Pariz, 9. »Matin« poroča iz Carigrada: Javlja se, da so turški prostovoljci zadnjo noč naskočili vas Jalos ob Marmarskem morju, katero je bilo nujno treba dobiti zaradi novih utrdb, ki so jih Bolgari napravili med Boga-dosem in Katerosem. Čete so odkorakale ob 5. zjutraj in so se brez glasu približale vasi in jo obkrožile, ne da bi bili v bolgarskem taboru kaj opazili. Nato so naskočili z bajonetom Bolgari so bili tako presenečeni, da so opustili vsak odpor, in ob zori so zapustili Jalos in bližnje pozicije, kjer jo obležalo 500 mrtvih, pa so se umaknili proti Bogadosu, Pravijo, da je poveljnik desnega bolgarskega krila prosil za 24urno premirje na tem kraju, da se morejo pokopati mrtvi. BALKANSKA ZVEZA. Bolgari, Grki in Srbi. Solun, 9. Bolgari delajo velike priprave proti Grški in Srbiji. V Kavalo sta prišla dva polka osme divizije. Ostanek divizije ima priti "v kratkem. V Štip sta bila odposlana dva bolgarska eskadrona. Šestnajst eskadronov jaha proti BitoljU, da zasedejo kraje, ki jih Bolgari zahtevajo zase, pa so sedaj zasedeni od Srbov. Grške priprave. Dunaj, 8. Iz Pariza javljajo, da je prišla četrta grška divizija v Solun. Pravijo, da koncentrirajo Grki v Macedoniji stotisoč mož. Grki in Turki. Carigrad, 8. Rami-beg, ki je odličen član mladoturške stranke, je odpotoval v Atene. Pra-yiJo, da ima nalog, pospešiti poeaianJa zaradi Dober tek je dobra stvar! Zanemarjaj je nikar! Naznanilo! Izgotovljene obleke za moške dečke (otroke). Velika izber. — Nizke ce Dober tek imaš vsak dan, ako vilvaš Želodčni Ifktfr „FLORIAN“ je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki Je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila! Naslov na naročila: ..FLORJAN' Ljubljana, Naglep&a birmanska darila Postavno varovano Maksim Gorkij Cena K 4*~. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, ka-kor tudi v založbi „Zarje' v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala. Klobuki slamniki čepice kravat« srajc nogavice naramnice žepne robce palice in vse druge modne in športne predmete. k A u!^Lotro5w mom j » rcSsSBl preizkušenega : Frarckovega : kavi-nega pridatka* pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi, * s kavnim mlinčkom. (j v Ljubljani 4 0 od 1. januarja 1913 naprej Rezervni zaklad nad K 700.000 r. z. z n. z. Mi obrestuje hranil, vloge po Jt brez odbitka rentnega davka Ljubljana Franca Jožefa c. 3 Specialna, modna in športna trgovina 2p||| za gospode in dečke. Ustanovljeno leta 1900, Odlikovana! Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov ::: Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej. Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaup« svoje prihranke svojemu zavodu. Načelstvo. lajvečja zaloga zgoto vij enih oblek za gospode, dečke in otroke. — Konfekcija za dame. Točna postrežba. Solidne cene. Gotzl, Ljubljana Mre* konkurence! = Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov (loniare^a foileflka« Za naročila po meri največjj izbira tu- in inozemskega blaga. Mestni trg Št* 19. — Stari trg Št. 8. ----------- nr Solidna postrežb«. Hu|niž|e eents