Posamezna Številka 10 vinarjev. V r SI6V. 115. V LjnMM v ponedeljek, 21. «01917. telo XLV. ea Velja po pošUs ==» b* oelo leto naprej .. K 26'— za eo OI88B6 ...... a-20 ■a Nemčijo oeloletno . „ 29-— sa oatalo Inozemstvo. „ 35' — V Ljubljani aa dorni Za aelo leto napre|.. K 2V— sa ea meseo „ ., E 2'— V «pnvt pr«|eman metaCno „ 1-80 e= Sobotna izdaja: = Z« oalo teto.....K 7'— sa H*mčl|o oeloletno. „ 9'— u oatalo tnoiemstvo, „ 12 — Inserati: i Enostolpna petitvrsta (72 mm široka ln 3 nun visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 30 v aa dva- ln večkrat . „ 25,, pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora. .....Poslano: ■'- Enostolpna petitvrsta po 60 v Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje in praznlko, ob 5. nri pop. Redna letna priloga vozni led, Uredništvo je v Kopitarjevi aliol ftev. 6/IH. Hosoplsl ■e ne vračajo; neiranklrana pisma se ne mm sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74.«== Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol St. C. — Račnn poštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — UpravnišSega teleiona št 188. Slovensko iržoško Šolsko mladina v Ljubljani. Naše šolstvo v Trstu. Danes nastopi v ljubljanskem gledališču mladina slovenskih tržaških ljudskih šol. Prišli so v središče Slovenije otroci naših ljudi iz Trsta, iz onega kraja ob Adriji, ki je in mora biti središče našega hrvatsko - slovenskega ozemlja, ki pomeni bodočnost našega naroda. Prišli so iz onega mesta, ki tvori predmet pohlepa vseh velelaških sanj, iz mesta, ki je dan na dan izpostavljeno bombam laških letalcev, ob katerega neposrednji bližini grme noč in dan tisočeri topovi. To mladino, katero je narod z lastnimi žulji in najskromnejšimi sredstvi takorekoč iztrgal iz žrela laškega potujčevanja, bo pozdravila danes Slovenija v takozvanem svojem središču. Z veseljem in bridkostjo v srcu jih pozdravljamo. Z veseljem, da vidimo med seboj one naše najmlajše v narodno tako eksponirani točki, ki niso samo tonili v tujem morju renegatstva, ampak so ohranili v vedni borbi za narodni obstanek ču dovito narodno zavest in prebujenost, kot morda še v središču našega slovenskega ozemlja ne. In ta prebujenost našega slovenskega tržaškega življa nam vzbuja novega upanja za bodočnost. Zato smo naše mladine veseli, srčno veseli. Pozdravljamo jih pa z bridkostjo v srcu te glasnike našega trpljenja. Kako je v Trstu, v središču našega ozemlja, katerega proglaša že vsak tujec za svojo trdnjavo, za svojo posest? Naše šolstvo, naše ljudsko šolstvo smo morali podpirati dosedaj s svojim lastnim skupaj zberačenim denarjem. O višjih šolah niti ne govorim — kaj bo sanjal cigan o belem kruhu! Pri zadnjem ljudskem štetju so nas našteli v Trstu uradno krog 60.000. Toda kako je s šolstvom, z našim ljudskim šolstvom, ali dobimo tu od države, oziroma od mesta svoje pravice? Vsi vemo in poznamo to naše žalostno obmejno vprašanje. Koroška, Štajerska, Istra, Goriška — povsod ena in ista pesem, ki nikakor ni v skladju z onim paragrafom naših osnovnih državnih zakonov, ki govori o enakopravnosti. Toda danes, ko pozdravljamo v Ljubljani učence naših tržaških ljudskih šol, občutimo to našo bridkost s podvojeno silo. Posebno še sedaj, ko stojimo v Avstriji na pragu zopetnega vstopa v ustavno življenje tik pred parlamentom. Ali se nam ne zdi, da bodo klicali ti naši malčki tiho brez besed z mogočnim glasom do vsakega resnično slovensko čutečega srca: »Ne pozabite, da smo i mi kri vaše krvi, ne pozabite, da so obmejni kraji del s krvavečim srcem ljubljene slovenske celote! Mi smo vaši stražarji, in če mi pademo, pridete vi na vrsto.« Kako dolgo bomo še beračili za naša prava, kako dolgo bomo še prosili, brezuspešno prosili za to, kar po vsej pravici pred vsem svetom v Avstriji narodov lahko glasno zahtevamo; vprašanje naših slovenskih ljudskih šol povsod, kjer nam pritičejo po zakonu, to je minimum naših zahtev, ki se morajo koj realizirati. In od nujne rešitve teh zahtev, na katere bomo zidali zgradbo našega višjega narodnega šolstva, ne moremo in ne smemo odnehati. Nov duh je prešel v avstrijske narode, duh odkupljen s krvjo, z napori, s požrtvovalnostjo na bojiščih in doma, in ta duh mora prinesti tudi Slovencem končno svoje pravice. Za te pravice bodo nastopili na parlamentarni tribuni naši zastopniki z vsemi silami. In narod jim popolnoma zaupa. Zato pozdravljena, mladina slovenskih šol v našem Trstu, pozdravljeni v beli Ljubljani, v središču Slovenije, glasniki našega trpljenja, proroki lepših dni, lepše bodočnosti težko preizkušenega našega ubogega naroda. Petrograd, 19. maja. (K. u.) Petrograjski brzojavna agentura poroča; Preosnovana začasna vlada je objavila sledečo izjavo: Preosnovana začasna vlada, ki se je pomnožila z zastopniki prekucijske demokracije, izjavlja,da bo ideje svobode, enakosti in bratstva, ki si jih je zapisala na svoje praporje in iz katerih je vzklil velik ruski preobrat, odločno uresničila: Sloga začasne vlade se je dosegla tako, da se bo v bodoče držala sledečih vodilnih smeri: Zunanja politika. 1. V zunanji politiki začasna vlada odklanja s celim narodom vsako misel na poseben mir, odkrito pa dela na to, naj bi se dosegel tak mir, ki ne namerava ne nadvlade drugih narodov, ki bi jim ne vzel njih narodne posesti in ki izključuje vsako zasedbo s silo ptujega ozemlja; mir brez vte-lesitev, brez vojnih odškodnin; temeljev pravic narodov, ki si jih dotikajo sami. V trdnem prepričanju, da je padec carizma v Rusiji in utrditev demokratičnih načel v notranji in zunanji politiki zveznih demokracij iznova vzpodbudil stremljenja po trajnem miru in po pobraiimstvu med narodi, bo začasna vlada podvzcla take korake, da se sporazume z zavezniki temeljem izjave z clne 9. aprila. Ojačenje armade. 2. Prepričani smo, da bi poraz Rusije in njenih zaveznikov ne povzročil le največjega zatiranja naroda, marveč bi se oddaljila možnost, da bi se sklenil svetovni mir po opisanih načelih, ali bi bil celo omogočen; zato začasna vlada trdno veruje, da revolucijska ruska armada ne bo dopustila, da bi nemške čete uničile naše zahodne zaveznike in da bi na to planile z vso silo svojega orožja na nas. Glavna naloga začasne vlade bo, da utrdi temelje de-mokratiziranju armade in izpopolnitev in ojačenje njene vojaške sile tako glede na napad kakor tudi z ozirom na obrambo. ,U r e d i t ev prehrane. 3. Začasna vlad? se bo borila proti razšir^i gospodarskih neprilik v deželi. Uvedlo^se bo po vladi in družbi nadzorstvo proizvajanja; pošiljatve, izmenjave in razdelke pridelkov; organizirala bo tudi pro-izvajo. Varsvo dela. 4. Ukrepi v varstvo dela se bodo smo-treno razširili. Zagotovitev živil. — Razdelitev zemlje. 5. Začasna vlada prepušča ustavodajalni zbornici, cla reši vprašanje o prepustitvi zemlje delavcem in cla izvede tozadevne priprave: da bo ukrenila vse neobhodno potrebne ukrepe, da zagotovi kolikor mogoče veliko množino potrebnih živil deželi in da uredi uporabo zemlje v korist narodnega gospodarstva in delavskih slojev. I z p r e m e m ba finančnega ustroj a. 6. Posebno pozorno bo začasna vlada delala na to, da polagoma preosnujc finančni sistem na demokratičnem temelju, močnejše bodo obdavčeni posedujoči sloji z direktnimi davki (pridobninski davek, obdavčenje izredn;h vojnih dobičkov, zemljiški davek itd.) D e m o k r a t i z i r a n j e s a m o u p r a-v e. Dela za uvedbo demokratičnih organov v samoupravi se bodo najvztrajnejše in kolikor mogoče hitro izvedla. Ustavodajalni zbor. 8. Začasna vlada bo storila vse, cla se bo kolikor mogoče hitro sklical ustavodajalni zbor v Petrograd. zaupa ves revolucijski narod in da jo pooblašča razpolagati z vso močjo, če bi bilo to potrebno, da zavaruje, kar je priborila revolucija in da se bo razvijala. Proti n a s i I s t v o m. Začasna vlada poziva vse državljane, naj ščitijo v začasni vladi poosebljeno oblast, izjavlja, da bo v blagobit domovine nastopila z najodločilnejšimi ukrepi proti vsakemu protircvolucijskcmu poizkusu kakor tudi proti vsakemu anarhističnemu, nepostavnemu dejanju, ki bi slabilo deželo in pripravljalo tla protirevoluciji. Začasna vlada veruje, da more na tej poti pričakovati na odločno podporo vsakega, kdor ljubi svobodo Rusije. Slede podpisi ministrskega predsednika Ljvova in ostalih ministrov. 11 Začasna vlada zahteva, naj neomejeno zaupajo. Začasna vlada namerava odločno uresničiti ta program. Z gotovostjo za to pričakuje, da more plodonosno le delati s pogojem, da vladi popolnoma in neomejeno V soboto, dne 19. t. L, predpoldne se je razprava proti dr. Adlerju nadaljevala. Dvorana nabito polna najodiičnejšega občinstva. Zaslišijo sc še kot priče očividci umora clr. Gomperz, grof Toggcnburg, grot Viktor Attems in nekaj natakarjev, ki iz-povedo že znane stvari. Sledi podrobno zaslišanje obtožcnca o dogodku umora samega. Nato je bilo prečitano 30 strani dolgo izvedeniško mnenje medicinske fakultete o duševnem stanju obtoženca. Glavne točke izvedeniškega mnenja so sledeče: Dr. Friderik Adler je že po rojstvu zelo psiho-patično usposobljen človek. On ima, kakor je soditi, zelo goste momente duševne potrtosti, in sicer v maiem obsegu, V zaporu se jc nahaja) v stanju lahke trajne razburjenosti. Nevarnost obstoji, da ga pozneje lahko to stanje razburjenosti hujše popade. Toda dejanje, katerega je obtoženec obdolžen, se ni izvršilo pod vplivom takega abnormalnega stanja duševne potrtosti in razburjenosti, amp-'c je na podlagi psihične osebnosti dr. Adlerja in vsled zunanjih razlogov popolnoma pojasnjeno. Adler je fanatik in razvoj te originalnosti je nasta ! najbrže pod težkim psi-hopatičnim vplivom prirojenosti. Z etičnega stališča ne zasluži Adlerjevo dejanje take obsodbe, kot jo zasluži na primer človek, ki hladno vsled užaljene časti človeka umori. Po prečitanju zdravniškega mnenja nastopi kratek premor. Nato dobi državni pravdnik besedo, ki razpravlja na široko o umoru samem in predlaga po postavi določeno kazen: smrt na vislicah. Zanimiv je v govoru državnega pravdnika oni od- iT E K. Pol ure men simsai imeiii Spisal I, Lebar. Gradec, 16. maja 1917. Slučaj me je zadržal v Gradcu. Spomnil sem se ob tej priliki na članek č. sestre Kiire Vrhunec, zato sem porabil prosti čas ter obiskal zavod Odilyen Spital na Leonhardstralie. Na hodniku srečal sem krasno deklico, ki je s precejšnjo sigurnostjo stopala mimo mene in potem po stopnjicah. Ubogo dekle, slepo od rojstva, našlo je tu zavetišče in oskrbo, luč sveta, ono zlato solnce, pa ji je od nekdaj bilo tuje. — V učni sobi našel sem ljubeznivo osebnost č. sestre, ob njeni strani pa pridnega učenca 191etnega Jamnik Petra, slepca vojaka-junaka. Jamnik je po poklicu krojač. Predno je odšel k vojakom, je delal pri krojaškem mojstru Babiču v Škofji Loki. Je siromašnih staršev sin. Oslepil je na laški fronti. Učila sta se čitati tipaje in po posebno za to predpisanem učnem načinu. Jamnik je oni nesrečnež, ki si tako želi harmonike. Gospod ravnatelj zavoda mu ie, kot sem poizvedel, isto že obljubil in fant ie kot sem čul harmoniko že prejel iz rok neke požrtvovalne dame. Gospod tako rad bi še zaigral iz cele duše kako slovensko narodno. Tolažil sem nesrečnika obetajoč mu, da hočem preskrbeti, da bodo rojaki s cele slovenske domovine prispevali, da se njemu in vsem slovenskim tovarišem olajša trda usoda. Med :eni časom prišli so še drugi slovenski njegovi to-variši-slepci, Č. sestra predstavila mi jc vse po vrsti. Čudom pa sem se čudil, ko mi slepi vojak, 211etni Pleško Anton s kožarjev pri Dobrovi, ki je že dve leti v zavodu, naučil se je delati krtače, piše in bere, ranjen v Galiciji, ponudi prav živahno svojo desnico, rekoč da skoro veruje sedaj na čudeže. — Gospod, dovolite mi, da Vas kot prvega, ki je stopil iz naroda, kojemu pripadamo, med nas zapuščene v imenu vseh iskreno pozdravljam. Tako rad bi Vam pogledal v oči, pa žal nimam jih, — Stisnil sem krepko gorenjsko roko, solza mi je zdrknila po licu, veseli obrazi težko preizkušenih junakov pa so v nepopisnem izrazu govorili v tem molčečem svečanem trenotku do duše. In enoglasno so vsi tožili, da jih nihče Slovencev ne obišče, da se jih nihče ne spomni niti z darovi knjig niti v gmotnem oziru. Vse, kar so od Slovencev dobili, jc bil dar »Častne izjeme«. Slovenska kuharica, ki si služi svoj težki kruh v Gradcu, prinesla je pred letom za te ubo-žčeke par nogavic in malo pcciva. Po onem času na ie do danes bil v obiskih odmor, še večji pa v podporah, ker do danes se med Kranjce in one iz Istre in GradiSke ni razdelilo niti vinarja, Štajerci so v tem oziru na boljšem, dobe redne podpore, vlaga se jim večje zneske 5—600 kron v hranilnico, obljubljeno jim je, da dobe vsak svojo malo hišico. Č. sestra obijubuje Kranjcem in Primorcem seveda isto. Kdo pa bo to udejstvil, nihče ne zna, ker očividno Kranjci, Goricani in Istrijani niti ne vedo. da so slov, vojaki slepci le »geduldete Gaste« v zavodu. Kakemu vzroku pripisati jc to žalostno dejstvo, na to bi morda znalo odgovoriti društvo, ki po slovenskih časopisih nobira denar za v vojni oslepele vojake dežele Kranjske ' Primorja. Kam romajo ti novci? Kje so tu oblastvene komisije, kje zdravstveni oddelek kranjske deželne vlade, ozir. namestništva v Trstu, kje deželni mestni avtonomni zastopi? Štajerska deželna uprava se seveda ne more brigati za Kranjce in Primorce tako intenzivno kot za lastne rojake. Ali naj se mar ti reveži proti volji zavoda zapostavljajo zato, ker na Kranjskem in v Primorju ni časa misliti na te vrste junakov, ki so v vseh ozirih podpore najbolj vredni? Z zadoščenjem mora človek pozdravljati skrb ravnateljstva zavoda, ki čisto nepristransko na desno in levo za Slovence in Nemce, prosi podpor, sedaj pri društvu »Blindenfond« nu Dunaju, sedaj zopet drugje, tako da se našim fantom vsaj malo, malo pomaga pozabiti popolna čustva za-puščenosti. Izrazila sc je srčna želja pri tej priliki tudi, da bi, če mogoče vojaška oblast preskrbela za te ubožčeke kak popoldan malo razvedrila in sicer največ s tem, da bi človekoljubni slovenski vojaki poiskali njih družbo. Č. sestra in zavod, osobito pa junaki slepci, bi bili vsakemu rojaku silno hvaležni, če bi kdo izmed njih popeljal enega ali drugega na izprehod za kako uro, da nc bi jim bilo treba biti vedno le v zavodu in za zidovjem. Zavod bi v tem slučaju rad dovolil izhod za gotov čas, seveda bi bilo tu želeti zanesljivih tovarišev in ne narobe. Vsi slovenski učenci č. sestre Klare so prav pridni učenci, čeprav se morajo v poznih letih učiti nemškega jezika. Nekateri izmed njih so se naobrazili že do precejšnje vaje. Malo težko je to samo enemu možakarju dvainštiridesetlelnemu Ljubljančanu Pavlu Križnar, izmenj. iz Italije. Križnar je po poklicu krovec. Rodbina stanuje nekje v trnovskem predmestju. Ima 7 iuje nekje v trnovskem predmestju. Ima 7 nepreskrbljenih otrok i olehno ženo. Seveda beda v hiši. Prosil • žc pred meseci za trafiko, pa ne dobi nič odgovora. Spravil bi rad najstarejšega sina za leto 1917-1913 na učiteljišče, ker jc fant baje prav nadarjen in priden. Prosi g. župana dr. Tavčarja in slavni obč. svet in si. dež. odbor, da bi se malo poskrbelo za ubadn družina stavek, ki omenja poroto. Državni pravdnik pravi, če se sklicuje človek s tako inteligenco kot dr. Adler na poroto, češ da bi ga ta mogoče milejše sodila, je to največja obsodba za pravno institucijo porote. Nato govori dr. Hurpner svoj zagovorniki govor, ki je juridično res nekaj mojstrskega. Konstatira, da dr. Adler ni odgovoren za svoje dejanje in zato mora biti v smislu duha postave oproščen. Nasproti obtožencu pa pravi zagovornik, da mu niti v sanjah ne pade v misel, proglasiti ga za norega. Zagovornik konča svoja izvajanja: Gospodje sodniki, ne pozabite, da se glasi prisega, katero polagajo porotniki: da bodo sodili pošteno in vestno kot svobodni možje. Zakon sam določa, da je sodstvo v rokah svobodnih mož, to se pravi mož, ki imajo srce za svobodo. Ne pozabite, kak vpliv je imel oni moment, katerega nazi-vamo mi vojno psihozo, na obtoženca. Najmodrejši ljudje so postali žrtev te strašne večletne psihoze. Gore mrličev smo videli in naj ostanemo še kulturni ljudje. Naša kultura je opustošena in velikokrat čutimo v sebi grozo in strah. Predstavljajte si še vpliv takega razpoloženja na pacifistu, ki je sanjal o poti do človekoljubnosti in je videl, kam ta pot vodi. Kot pravnik in človek, kot svoboden državljan te države predlagam, da mu izrečete kot svobodni državljani te države oprostilno te. Nato govori dr. Harpner svoj zagovor-dobi besedo dr. Adler, ki pravi med drugim: Razumljivo je, da imam še mnogo na srcu, toda v trenutku, ko se zavedam, da govorim zadnjikrat v življenju, se ne morem spuščati v polemiko in argumentacijo. Toda rad bi povedal zadnjič v življenju v par kratkih stavkih jedro tega, zakaj sem prišel sem in kako razlagam to s svojega moralnega stališča. Nikoli nisem bil anti-patriot, notranja potreba je bila, da se nisem mogel ločiti od moje Avstrije, od moje stranke, kjer sem preživel otroška leta, čeravno bi šel lahko v Nemčijo, kjer bi lahko imel večji delokrog. To, da sem nastopil proti »Arbeiterzeitung«, kar ne morejo moji tovariši razumeti, in da sem protestiral proti vsemu, kar je kršilo strankina načela, se je zgodilo zaradi tega, ker sem videl v svojih očeh to, kar mi je bilo najdražje, onečaščeno. Da sem izvršil v Avstriji takrat preobrat, smatram kot zgodovinsko dejstvo. Vedno sem bil nasprotnik umora, ker smatram ubijanje ljudi za nečloveško in da živimo še vedno v časih barbarstva, če smo prisiljeni ubijati ljudi. Pred smrtjo imam samo še eno željo, da bi mogel obvladati svoje živce in čute, kot sem jih do zdaj obvladal, do onega zadnjega trenutka, da bi se lahko uporabile besede tudi o meni: »Auf den Lippen den Trotz und den zuckenden Hohn, noch im Sterben rufen wir Rebellion« (Na ustnicah kljubovanje in porogljiv zasmeh, še umirajoč kličemo revolucija). Zapustil bom to dvorano po razsodbi v duhu naše stare himne, ki ne pomeni zame samo besedo, ampak živo resnico: »Nicht zahlen wir den Feind, nicht die Ge- fahren alle. Marsch, marsch! Marsch, marsch! Und wars zum Todl Denn unsere Fahn' ist roti« (Ne štejemo sovražnika, ne nevarnosti! Naprej, naprej! Naprej, naprej! In naj bo v smrt! Ker rdeč je naš prapor,) In sedaj, ko jemljem slovo od vseh, ki sem jih ljubil in kojih ljubezen je bila zame sreča, od vseh prijateljev in bojnih tovarišev v vseh strankah sveta, tedaj jih spominjam v slovo in tolažbo na globokost in čistost velikonočnega pozdrava: »Vsi niso mrtvi, ki so pokopani, duha ne bodo ubili, oj bratje!« Razsodba. Ko je dr. Adler končal, se je umaknil sodni dvor k posvetovanju in je proglasil po preteku četrt ure razsodbo, ki se je glasila: V smislu § 134. kaz. zak, se obsodi obtoženec vsled navadnega umora na smrt na vešalih. Moment zanrbtnosti je sodni dvor izključil, ker ni uporabil obtoženec nikake zvijače, s katero bi postavil svojo žrtev v poseben položaj, kjer bi se ne mogel braniti. Potom priznanja, izpovedbe prič in zdravniškega izvedeniškega mnenja je prišel sodni dvor do prepričanja, da je obtoženec kriv, in sicer jc izvršil dejanje posameznega fanatika. Da bi ne bil obtoženec pred postavo odgovoren, o tem ni imel sodni dvor nikakega dvoma. Glede ničnostne pritožbe si pridrži zagovornik pravico pomisleka. Ko je zapuščal dr. Adler dvorano, se je še enkrat obrnil do navzočih in je zaklical: »Naj živi mednarodna revolucijo-narna socijalna demokracija!« ~ Vojn! ml v Novem mestu. Vojni mož v Novem mestu ostane še dolgo časa za zabijanje žebljev na razpolago in sicer v veži mestne hiše. Tam bode čakal in sprejemal svoje ljube obiskovalce. Kdor re more priti osebno, naj blagovoli poslati denar po pošti na mestno županstvo ali pa na slavnostni odbor, ki potem žebelj zabije namesto njega. Pozneje se bode postavil vojni mož v dvorano mestne hiše, kot zgodovinski spomin za poznejše rodove. Vabite se kar najprisrčnejše prebivalstvo iz mesta in okolice, župniki, župani, hranilnice, društva in družbe, vsi uradniki od blizu in daleč, pridite in pokažite svojo patriotično požrtvovalnost! Šolska vodstva se še posebej vabite, porabite to priliko kot majnikov izlet in pridite s šolsko mladino pozdraviti vojnega moža na rotovž! To bode mladini v razvedrilo, obenem pa bodrilen spomin, da bo tudi ona ostala zvesta svojemu vladarju, da bo šla, če bo treba, srčno v boj in vedno delovala po starem avstrijskem geslu: »Vse za vero, dom, cesarja!« Naj ne zabi nobeden Dolenje, nobena Dolenjka, pri obisku Novega mesta, stopiti na rotovž in se pokloniti vojnemu možu ter mu zapustiti dar po svoji moči! — Upoštevajmo velikanski domoljubni namen dohodkov: Ves denar gre h kranjskemu deželnemu društvu za vdove in sirote v vojski padlih vojakov domačih kranjskih polkov. Če zabiješ le eden žebelj v vojnega moža, si s tem otrnil solzo sam sebi in pomagal domačim vdovam in sirotam. Zoodfia našeoa ujetnika no Laškem. Štefan Gaberščik, nekdanji gostilničar iz Smasti št. 16 pri Kobaridu pripoveduje: »Dne 24. maja 1915 so zasedle laške čete vasi: Smast, Libušnje, Kamno. Ob 5. uri zjutraj na 24. maja 1915 so se slišali trije streh iz kanonov; ali so bili streli avstrijski ali laški, to se ne ve. To je bilo znamenje, da so Lahi prestopili mejo, Ljudstvo je bilo do skrajnosti razburjeno in je čakalo v največji zmedenosti, kaj bode. Ob 8. uri so bili Lahi že na Kobaridu in na Iderskem. Drugi dan so naredili most čez Sočo in so tako prišli naravnost v našo vas Smast. Bil je cel regiment. Ostali so tu dva dni in eno noč. Potem so odmarširali na Krn, kjer so pa najbrže vsi poginili pod zmagovitim orožjem Avstrijcev. — Resnici na ljubo moram omeniti, da so bili ti vojaki še dokaj dobri z nami; še kruh so nam zastonj delili, — Kakor so laški alpinci pripovedovali, da od treh polkov jih ni 50 mož živih nazaj prišlo, tako so naklestili Lahe, kar je bil tudi vzrok, da so se nad nami maščevali, ker so nam rekli, da smo ogleduhi in da smo na njih bolnico streljali, kar pa vresnici ni bilo res. Ker je pa najbrže ves regiment, kakor sem ravnokar omenil, bil izgubljen na Krnu, so prišli kmalu za njimi kot nekaki maščevalci laški alpinci. Bila jih je velikanska množica, da je bilo vse črno po dolini. In ti so bili popolnoma nasprotnega obnašanja — hudobni in krvoločni, kakor bi jih pripeljal sam peklenšček iz pekla. Ostali so en dan in eno noč pri nas, ker se jim je mudilo na Krn — gotovo njihove mrliče pokopavat. Usodnega dne 4. junija 1915 so preiskali Lahi vse hiše in so zgnali vse moške na nek prostor zunaj vasi, skupaj kakih 66 mož iz Smasti in Kamnega. Na to so nas prepeljali v Kobarid. Po poti so nas strašili, da je bilo groza in joj! Videti smo morali z ostudom, kako so lopovski Lahi na polju kar mimogrede ustrelili kmeta Matija Fona in ženo Marijo, po domače Konauč iz Ladri, ki sta se pri svojem skrbnem obdelovanju njive zgrudila mrtva na tla. Nam je vrela kri pri tem nezaslišanem barbarstvu! — Nekako pet minut zunaj Smasti so ustrelil brez vsacega povoda iz naše sredine Janeza Ručna, Fcmov stric iz Smasti št, 10. Druge so odpeljali v Idersko. Zunaj tega kraja, pri iderskem mostu, smo bili na povelje laškega častnika v vrsto postavljeni in preiskani. — Nato je 16 laških vojakov vsacega desetega našega moža ustrelilo s štirimi streli!,.. Vsi drugi smo bili v smrtnih težavah nad tem grozodejstvom; iz vsacega lasu nam je tekla voda, kajti prepričani smo bili, da tudi nas zadene enaka usoda!... Nesrečni usmrtenci so bili: Matija Sokol, po domače Pešk iz Smasti; Ivan Fratnik, po domače Kovač iz Smasti št. 4; Matevž Smrekar, po domače Burkov stric iz Smasti št. 12; Andrej Kurinčič, po domače Penk iz Kamna; Jakob Maligoj, po domače Logar iz Kamna in Alojz Faletič, po domače Belin iz Smasti št. 34. Na nadaljni poti proti Kobaridu smo srečali oddelke laških alpincev; ti so nas tepli, suvali in opljuvali. S Krna so gnali strica Šmonovega, ki je bil slaboumen in ker ni hotel iti, so ga kar s koli pobili, kakor kakšno žabo. V Kobaridu so nas zaprli v neko vežo. Stric Josip Gregorčič, Pod-skednarjev s Krna, je bil tako silovito te-pen, da je obležal mrtev pred kobariško sodnijo! — Prihodnji dan so nas odpeljali na dveh avtomobilih v Čedad, kjer smo ostali okoli dva meseca v nekem šolskem poslopju, Potem so nas pa odpeljali z železnico v Florenco in po dveh tednih v Oschieri na Sardinijo, Grozovito smo stradali v ujetništvu pri teh nečloveških La-honihl Na Sardiniji je umrl tudi Anton Faletič, po domače Belin iz Smasti št. 34, V Oschieri smo se pač smeli prosto gibati v okolici, V treh tednih pa je prišla nepričakovana rešitev za deset mož, ki so bili stari manj kot 18 in več kot 50 let, ter so nas spravili skozi Švico čez mejo. Tako smo prišli v Waidhofen na Avstrijskem. Štirje so po poti oboleli ter se prenesli v bolnišnico v Solnograd; tam je tudi umrl Ivančič, po domače Ivanč iz Smasti št. 35. —> V ujetništvu me je vprašal neki stotnik, kje bi bil jaz rajši, ali v Avstriji, ali v Italiji? Razume se, da sem na to podlo vprašanje molčal. Nato se je bahavo izrazil: No, saj v par dnevih smo itak v Gorici in v treh dneh v Trstu. — To je bilo 1. 1915,, a še danes lazijo Lahoni proti Trstu, torej po dveh letih — a v Trstu pa ne bodo nikdar! — V Solnogradu sta umrla v bolnici: Matija Koren, po domače Meklauc iz Smasti št, 8 in Ivan Faletič iz Smasti št, 37, od silnih naporov, strahu in žalosti.« in olajšala beda, ki tako težko pritiska nanj s tem, da bi se mu oskrbelo kako to- bakarno. Poleg že naštetih so v zavodu še sledeči vojaki slepci: Medle Fr.t 29 let star, ranjen v Galiciji, izmenjan. Bil je 22 mesecev ujet. Doma je iz Št. Jerneja-Stara vas dolna. Prosil je za trafiko, seveda odgovora še ni dobil. Piše, bere slov.-nemško, dela krtače in je silno priden. Bergant Tomaž, 39 let star, ranjen na italijanski fronti. Piše in bere, je iz boljše hiše in bo šel kmalu domov. Sicer pa je še bolehen. Filipič Franc, 24 let star, ranjen na tirolski fronti, doma z Žirovskega vrha nad Škofjo Loko, Mati je bajtarica. Fant je prav priden, dela košare. Korošec Franc, 16 let star, oslepil vsled bolezni, ki jo je dobil na fronti. Doma je iz Borovnice. Šel je prostovoljno kot delavec kopati jarke pred Gorico. Starši so revni. Oče je umrl. Mati stanuje v bajti, en brat je pri vojakih. Žilavič Filip iz Kapele pri Radgoni, 26 let star, ranjen pri Gorici. Piše in bere, dela krtače. Šostar Franc, 22 let star. Prehladil se je na straži v Karpatih in na Opčini, Doma je iz Šmartnega ob Paki. Uči se citre igrati, oiše in bere. Pomenila sva se marsikaj z domačega kraja. Povedal mi je, da je dobil že 100 K štajerske podpore. Pozna veliko Mozirčanov, Pavlovič Josip, 21 let star, ranjen na laški fronti, hoče domu. Dela košare. Upati je, da se prizadete oblasti potrudijo, da se mu omogoči življenje doma, Rančič Josip, 27 let star. Edinec, ki je odlikovan. Zna pisati, brati, dela krtače. Doma je iz vasi Stablevc v Istri. Dobil je bezgavke, ki pa se, ker je operacija nevarna, ne morejo odstraniti. Primorska deželna oblast upajmo, da poskrbi tudi za tega siromaka. Poleg teh naštetih so bili v zavodu še drugi slovenski siromaki vojaki, kojih imena in pode tke ob priliki č. s. Klara statistično objavi. Zanimivo je da vsi prizadeti slepi vojaki željno pričakujejo gotovo zasluženih odlikovanj. Žal očividno se je tudi v tem oziru pozabilo nanje. Upati pa je da sl. vojaška oblast ob priliki tudi tem junakom izrazi priznanje na način, ki ga zaslužijo, ker če več ne, moralično zadoščenje v njih težki usodi jim bo balsam na bolestno čuvstvo da je svil-loba sveta za njih izgubljena. Ob koncu si pisec teh vrstic dovoljuje apelirati na pari. skupine slov, poslancev vseh strank, na slov. denarne zavode, na avtonomne deželne in mestne oblasti, na slov, pevska društva, slov, učitelistvo. slov, mladino, na privatnike in vso slovensko javnost sploh od prvega do zadnjega, da v imenu človekoljubja prevzame narod skrb in podporo za te iz vojne nesreče najbolj usmiljenja potrebne. Že sedaj naj se poskrbi, da se tem revežem počitnice, ki jih nastopijo od 1. jul. do sredi septembra na svojih domovih ne izpremene v še večjo tugo in želeti je, da se zastavijo vse sile in sredstva s kojimi razpolaga slov. narodno premoženje v vzvišeni cilj lajšati gorje, dvojno gorje pozabljenih slepcev-junakov. Da dežela Kranjska nima še slovenskega zavoda za slepce in da tujina ni domača zemlja, to čutijo ti strežbe potrebni, čeprav v sosednji Štajerski, dovolj! Ali bo že skoraj drugače? Zgani se slovenski narod, pomagaj I Vsi slovenski časopisi, kot uradni list so naprošeni, da priobčijo ta članek v eni prihodnjih številk. Sestavi naj se narodni odbor, ki naj, upoštevajoč razmere v kojih se nahajajo našteti slepci prične z nabiranjem doneskov. To kar se je dosedaj za naše slepce storilo ni nič. — Gorje mu, ki v nesreči biva sam, pravi S. Gregorčič. Dvojno gorje pa je osamljenost slovenskemu junaku-slepcu. Vsi darovi naj se pošljejo le na č. sestro Klaro Vrhunc, Odilyen Blindenistitut, Leonfcardstrasse, Gradec, Katoliška mirovna akcija. »Deutsche Kirchenzeitung« prinaša naslednje vrstice: »Kakor nam je znano, je v teku od nemške katoliške duhovščine velikopotezno organizirana mirovna akcija, ki si je pod zastavo sv. Evharistije postavila za cilj mirovno delo. Svetovno zvezo, ki se snuje, že najtopleje pospešujejo merodajni krogi. Tudi člani episkopata nam sovražnih držav so pritrdili in zagotovili, da bodo stvar pospeševali. Več za dane$ Se ne smemo povedati.« Republika v Albaniji. Lugano, 20. maja. Kakor poroča »Gior« nale dTtalia«, so Italijani v Albaniji usta« novili republiko, ki obsega zaenkrat okra) Korico s Korico glavnim mestom. Nova republika ima lasten ministrski svet, $00 glav obstoječo armado, pisemske znamke in papirnat denar, Predsedstvo so ponudili Essad paši, ki je pa odklonil, ker smatra, da je rešitev albanskega vprašanja sedaj še prezgodnja. Ogrski ministrski svet. Budimpešta, 20. maja. (K. u.) Na vče« rajšnjem ministrskem svetu so se temeljito« pečali z vprašanjem javnih uradnikov. Z ozirom na veliko draginjo vseh industrij« skih izdelkov so sklenili, da bodo nakosalf javnim uradnikom enkratno draglnjsko do« klado. Dalje je ministrski svet sklenil, da! bo predlagal državnemu zboru, naj se te« danja rodbinska doklada podvoji in na) ja dobe tudi tiste kategorije javnih uradni« kov, ki so bile dozdaj izvzete: dušni pa« stirji, mestni nastavljenci, občinski in okrajni notarji in nedržavni učitelji in IqI« ske vrtnarice. 0 Mil. Prelom angleških in ruskih zvez (?) Stockholm, 20. maja. Ruski revolucion narni socialisti, ki se vračajo domov, pra« vijo, da bo na Francoskem kmalu izbruh« nila revolucija. Listi pišejo, da bodo diplak matski odnošaji med Anglijo in Rusljti kmalu prekinjeni. Novi ruski ministri. Bern, 20. maja. (K. u.) O ruskih raz« merah izvrstno poučeni sotrudnik »Bunda« piše: Delavski in vojaški svet zastopa poi svoji večini zmerno liberalno stranko, kf nastopa proti Ljeninovi in proti Plehanovi struji. V novem ministrstvu so izgubili ok« tobristi en sedež, kadeti so pridobili enoj mesto. Progresisti so ohranili svoja dosedanja dva sedeža; socialisti so dobili pet sedežev. Zunanji minister Tereščenko j« 36 let star, progresist, odločen demokrat in v zunanji politiki nepopisan list. Njegovo premoženje cenijo na 60 milijonov, veleposestnik je, pravijo mu »kralj sladkorja«. Kerenskij je prav za prav voditelj radikal* nih kmetov; v armadi je njegov vpliv velik. Poljedelski minister Černov je bil dozdaj politični begunec v Švici. V Genfu je ure« jeval tednik ruskih socialnih revolucionar« jev, ki jih je bil tudi zastopal na Zimmer« waldskem posvetu. Minister prehrane Pe« šehnov je soustanovitelj stranke sociali« stičnih nacionalistov. Delavski minister Skolujev je študiral, dokler ni bil izvoljen v sedanjo dumo, na dunajski tehniki. Bil je odbornik akademičnega društva ruskih dijakov na Dunaju. Poštni minister Corete-li je bil dolgo časa izgnanec v Sibiriji. Nasprotuje posebnemu miru in je, kakor tudi Skobeljev, minimalist. Šahovski je kadet in se zavzema za skupen nastop z zmernimi socialisti. Tudi Grimm je kadet. Prej je bil rektor petrograjskega vseučilišča; proti stari vladi je bil vedno v opoziciji. Glasovi francoskega časopisja o novi ruski vladi. Bern, 20. maja. (K. u.) Francosko ča« sopisje piše o sestavi nove ruske vlade ze« lo previdno. Peča se tudi z izjavo nove vlade o miru brez aneksij in odškodnin. »Temps« izjavlja, da tak mir ne nasprotuje vojnim smotrom zaveznikov glede na vojne smotre, marveč pa pravici narodov, da razpolagajo sami s seboj; izključeno ni, da se ponove razdrtije, ki jih je bil povsfcočil nemški napad. »Matin« piše: Vlada je dolžna, da dokaže ruskemu narodu ne-možnost miru, če se sovražnika ne premaga. »Gaulois« piše, da sporazum ne more skleniti miru brez odškodnin, ker bi se sicer za vselej zagotovila nemška nad« vlada. Pesnik Andrejev o položaju v Rusiji in V ruski armadi. Stockholm, 20. maja. (K. u.) Pesnik Andrejev piše v »Ruski Volji«; Rusija se nahaja v smrtni nevarnosti; da, bliža se ji smrt. Ne vem, če bo še živela čez pol leta tli čez en mesec, ali če bo propadla. Na to opisuje strašno lakoto, ki se čuti posebno v mestih. Nadaljuje: »Do bodoče žetve je še dolgo. Ne vemo, kaj se lahko še do takrat zgodi. Mogoče se bomo še vlačili nekaj časa dalje, a mogoče bodo vsi v enem tednu še bolj lačni. Armada zapušča strelske jarke in vdira v deželo in vse uničuje. Armada razpada. Rusija je svoj eprijatelje in zaveznike že izdala. Nov ultimat delavskega sveta. Rotlerdam« 19. maja. »Daily Telegraph« poroča: Potem, ko je bil izpolnjen ultimat delavskega sveta glede na Miljukov odstop, je stavil delavski svet začasni vladi nov ultimat, da se mora ustavoda-jalna zbornica sklicati v določenem roku. List pristavlja, da če bo vlada ugodila tej zahtevi, naj sporazum od Rusije ničesar več ne upa. Izjava kadetov, Petrograd, 20. maja. (K. u.) Agentura: Osrednji odbor kadetov je objavil oklic, ki izjavlja, da, če je tudi odstopil Miljukov iz vlade in da je zato postal položaj njegovih tovarišev, ki so ostali v vladi, težaven, odbor sodi, da zahteva velika nevarnost, ki grozi domovini, od članov stranke brezpogojno zatajevanje in požrtvovalnost. Stranka kadetov izjavlja, ko odobrava odločno obrambo mednarodnih koristi Rusije po Miljukovu, da more prejkoslej zaupati le politiki, ki temelji na nerazvezljivi zvezi z zavezniki in ki čuva pravice, dostojanstvo in življenjske koristi Rusije. Stranka zato naroča svojim zastopnikom v novi vladi, naj strogo pazijo, da se bodo ta načela brezpogojno izvajala. i Izgredi v Rusiji. London, 20. maja. (K. u.) Morningpost poroča dne 18. t. m. iz Petrograda. Položaj se je splošno izboljšal, a listi še vedno obširno poročajo o izgredih na deželi, ki so zelo obsežni. Ruski vojni svet, Haag, 20. maja. Rusko vrhovno poveljstvo bo poverjeno trem generalom. Če bo v njem tudi Aleksejev, se ne ve, a gotovo je, da bo postal član vojnega sveta general Brusilov. 30 ruskih generalov odstopilo. Geni, 19. maja. »Petit Journal« javlja iz Petrograda, da je nad 30 frontnih generalov naznanilo začasni vladi svoj odstop. Kongres ruskih raohamedancev. Bern, 20. maja. (K. u.) »Bund« poroča: Bodoči teden bo zboroval v Moskvi vse-ruski kongres mohamedancev, na katerem nameravajo protestirati proti imperialističnemu programu kadetov. Finsko. Stockholm, 19. maja. (K. u.) »Afton-bladet« poroča: Socialisti izvajajo na Finskem pravo nasilno gospodstvo. Pismo iz največjega finskega uvoznega pristanišča Raumo pove, da so stavkujoči delavci prisilili nastavljence brzojavne službe, da so za en teden ustavili svoje delovanje. Drugo pismo pripoveduje, cla je v Raumo generalna siavka. Železniški promet je popolnoma ustavljen, tako da naj se iz Švedske nikar ne pošilja blaga. Delavci so delali kar so hoteli; določili so si kar sami svoje plače in se niso hoteli podvreči nobenemu vodstvu več. Kljub temu ne delajo niti po deželi, kar je mogoče najhujše. Angleški delavski zastopniki v Petrogradu. Bern, 21. maja. (K. u.) Glede na zastopnike angleških delavcev v Petrogradu je izvajal dne 14. t. m, v angleški posla-niški zbornici liberalec Authwate: Vlada naj se ne čudi, če se trdi, da so člani v Petrograd poslanega odposlanstva agenti vlade in ne zastopniki angleškega delavstva. Nacionalist Devlin je prosil vlado, naj si glede na strašne napake, ki jih je bil napravil lord Milner v Petrogradu, ob priliki, kadar se izbirajo taka odposlaništva, izposluje potrdilo spodnje zbornice. Tajna pogodba med Rusijo in Japonsko, Berlin, 19. maja, »Rusko Slovo« poroča: Ruska in japonska vlada sta že lani sklenili tajno pogodbo, ki tiče vsa vprašanja v slučaju kakega spora Rusije z ostalimi državami sporazuma. Rusija je za to pozavarovalno pogodbo Japonski veliko obljubila, posebno glede na Združene države in Anglijo z ozirom na Daljnji vzhod. Itaiilansbi napadi ob Seči. Boji na Goriškem trajajo z nezmanjšano silo dalje. Sovražnik pošilja vedno nove sveže čete v boj proti našim stražarjem. Kakor poroča »Corriere della Sera«, so pripravljali Lahi napad na Kuk celih 14 mesecev. Izkopali so posebne podzemeljske izhode za napad na to važno postojanko. Kuk je napadlo iz celega omrežja podzemeljskih votlin pet istočasno naska-kujočih kolon, medtem ko so druge čete simulirale napad proti Paljevem. Kljub vsej pripravi se je posrečilo vsled uspešnega ognja avstrijskega topništva, da se je samo ena kolona mogla razviti. Laške izgube so bile strašne. Avstrijske strojnice in brezštevilni topovi so Lahe kar kosili. Sovražnik napada besno grebene severno od Gorice in ozemlje pri Gorici samo. Uspeh, katerega je dosegel sovražnik pri Kuku in Vodicah, je minimalen nasproti strašnim laškim izgubam. Danes lahko zremo mirno v bodočnost. Posebno še, ko ie naše topništvo zapodilo Lahe, ki so prišli med Bodrežom in Avčami na levi breg Soče in sc polastili Avč samih, zopet v stare sovražnikove postojanke na Soči-nem desnem bregu. Vojaški kritik »Ta-gespošte« že napoveduje dneve, ko bodo naši iztrgali Lahom tudi druge osvojene postojanke severno Gorice. Takozvani »trije svetniki« Sv, Katarina, Sv. Gabrijel in Sv, Danijel so s Sv, Goro vred trdno v naših rokah. Boji so izredno krvavi in trajajo dalje. Sovražnik napada trdovratno naprej. Na grebenih pri Vodicah in Kuku, kjer hoče obkoliti naše postojanke krog Svete Gore in Sv. Gabrijela, so naše čete sovražnika zopet odbile. Na Krasu posamezni sunki naših čet. Bitka se tu ni razvila, AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 19. maja. Uradno: Včerajšnji sedmi dan 10. soške bitke so zopet izpolnjevali besni boji. Italijani, ki so se bili vgnezdili jugozahodno Avč na levem bregu Soče, so brez uspeha poizku-Sali razširiti svojo postojanko. Sovražnik je trajno obstreljeval s topovi vseh kalibrov naše črte vzhodno soteske Plave-Solkan. Italijanska pehota, katere težke izgube so vedno vzravnavale nove čete, ki so nastopale v boju, je osredotočila v tem prostoru svoje napore posebno na višine pri Vodicah, ki jih je večkrat v gostih krdelih na-skakovala. Vsak teh navalov se je krvavo zrušil na junaški obrambi branilcev, ki so jih njih topovi in letalci, kateri so se bili udeleževali hoja, izborno podpirali. Posebno se morajo pohvaliti oddelki košiškega pešpolka »Kaiser Wilhelm II.« št. 34, za-hodnogališki črnovojniški pešpolk št. 32, ki ga je bil vodil hrabri polkovnik Perner in c. kr. črnovojniški bataljon št. 40. Vzhodno Gorice so Italijani zopet brez vsakega uvoda s topovi poizkušali prebiti z množicami. Uspeha niso dosegli drugačnega, kakor prejšnji dan. Naše postojanke juqo pppolDoma držali. V živahnih oraskah, ki so trajale v tem odseku celo noč, smo ujeli nad 150 mož, med njimi 2 častnika. Naši letalci so sestrelili v zračnem boju dve letali, tretje letalo smo sestrelili pri Vrtojbi z ognjem pušk. Dosedanji uspeh bojev, ki jih bijejo že en teden z našimi hrabrimi soškimi četami, je za Italijane le v komaj 2 km obsežni raz-širbi njih mostiške postojanke pri Plaveh. Pri Bovcu in pri Plockenu, kakor tudi v več odsekih tirolske bojne črte je postal topovski ogenj na obeh straneh zelo močan. Na južnem Tirolskem pri Laghiju in v prelazu Borcola so vdrli naši poizvedovalni oddelki v sovražne postojanke, kjer so ujeli posadko. Načelnik generalnega štaba, Dunaj, 19. zvečer, Dozdaj se je poročalo z bojišča ob Soči le o močnem boju s topovi. Napadi sovražne pehote so izostali. Dunaj, 20. maja. Uradno: Soška bitka se nadaljuje. Italijanska pehota je do popoldanskih ur precej mirovala; tembesnejše je pa divjal topniški boj v prostoru med Tolminom in Gorico. Skupen učinek naših topov je prisilil na severnem krilu tega odseka sovražnika, ki se je bil pri Avčah ustalil, da se je moral umakniti čez Sočo. Sovražna pehota je po 3, uri popoldne pri Vodicah izvedla izredno močan napad. Uneli so se divji boji, v katerih so končno naše čete po več ur trajajočem borenju moža z možem zmagale. Sovražnika smo vrgli s protinapadom z najtežjimi izgubami zanj z viaki doli. Ravno tako se je izjalovil vzhodno Gorice na obeh straneh Rožne doline izredni sunek Italijanov. Na Krasu je privedla naskakovalna četa tri častnike in 30 mož iz sovražnih utrdb. Načelnik generalnega štaba. Osmi dan bitke pri Soči. Dunaj, 20. maja. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Osmi dan bitke pri Soči so bili Italijani težko poraženi. V prostoru pri Log-Bo-drež, kjer se jim je posrečilo 14. maja, da so vrgli' oddelek čez Sočo, so morali ta ozek kos zopet izprazniti, ki so si ga bili priborili z najbolj krvavimi žrtvami. Naše topništvo je zrušilo gnezda Italijanov v tem odseku brega Soče in pregnalo sovražnika zopet na desni breg. Italijani so napeli vse sile, da bi se bili tu držali in da bi bili svoje postojanke izpremenili v utrjeno mostišče. Poizkušali so z brodom pre-peljavati čez Sočo vedno nova ojačenja. Na prehodno mesto so osredotočili osredotočen topovski ogenj; sovražnik je tam brez vsake koristi žrtvoval ljudi in material. Naše strelske črte so tako vztrajno obkolile oddelke, ki so se bili vgnezdili na levem bregu, da jim ni bilo mogoče se razširiti. Tako zagozdeni in izročeni učinku-jočemu ognju našega topništva, ni preostalo Italijanom, da se izognejo popolni unič« bi. drugega, kakor da so se morali umak- niti na desni breg Soče. Naša pehota, ki se je trdno držala sovražnika, je takoj planila za njim in mu je iztrgala še ujetnike. Tako se je končalo borenje v tem odseku, ki spada med najljjutejše in najtrdo-vratnejše boje v celi velikanski bitki s sijajnim uspehom našega orožja. Včeraj dopoldne sta se v prvi vrsti bojevali obe topništvi; italijansko topništvo je zaman poizkušalo, da bi premagalo našo artiljerijo. Dobili smo nadvlado. Italijanska pehota je nastopila šele okoli 3. popoldne na naskok. Njen sunek je bil v prvi vrsti namenjen višinskim postojankam pri Vodicah, a se je razbil v združenem ognju naših topov, strojnih pušk in pehote. Tam, kjer so posamezne čete obupno pritekle do naših jarkov, smo jih v ročnem metežu in z ročnimi granatami zopet prepodili. Poznejša zbiranja novih naska-kovalnih čet v sovražnih jarkih je zadrža-valo naše topništvo, ki je ponoči in podnevi delovalo. Na obeh' straneh ceste v Rožno dolino smo tudi odbili napad Italijanov v boju moža z možem. Osmi dan desete bitke pri Soči je stal Italijane le nove žrtve in niso niti koraka napredovali. Mi smo pa zopet osvojili izgubljeni del bojne črte; neuspeh sovražnika je zato tim bolj občuten zanj. Boji v petek. Dunaj, 19. maja, Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Na naši fronti, tik vzhodno od Kuka, pri Vodicah, na Sv. Gori in na Sv. Gabrijelu so se tudi včeraj bojevali z brezmejno srditostjo. Uspeh za nas je bil enak, kakor prejšnje dni: zmagovito smo obdržali vse naše postojanke, Italijani so pa imeli v svojih neštevilnih navalih brezuspešne žrtve. Tudi pri Gorici so Italijani doživeli enako razočaranje kakor prej. Njih poskus, vreči naprej pehoto brez vsake artilerijske priprave se je tudi včeraj ponesrečil. Boj na tem odseku tudi ponoči ni počival v škodo Italijanom, ki so pri tem izgubili 2 častnika in nad 150 mož na ujetnikih. Na Kraški planoti se je napadalno delovanje omejilo na artiljerijske boje, ki so bili na posameznih točkah zelo živahni. Precej občutne so za Italijane tudi zračne izgube. Naši letalci so nad italijanskimi, kar se je tudi včeraj pokazalo. Izgubili so dve letali, poleg tega se je moral njihov privezani balon vsled drznega napada od strani našega letalca hitro spustiti na tla. » • • Italijansko uradno poročilo. 19. maja. Na julijski fronti smo tekom noči zavrnili presenetljive poskuse proti našim postojankam na višini točke 592 (Vodice), Zjutraj 18. maja so pričele naše čete krepak napad, da osvoje važno višino točke 652 (Vodice), zadnjega sovražnega opirališča severno od Sv. Gore. Akcija je bila trda in dolgotrajna vsled vztrajnega odpora sovražnika, katerega je podpirala številna artiljerija vseh kalibrov, ki je bila postavljena v postojankah, ki leže bolj daleč zadaj. Našim fizilirjem, ki so, prodirajoč od skale do skale, poiskali sovražne oddelke po jarkih in višinah in uničili strojne puške, se je zvečer posrečilo doseči črto višinskega grebena in se tam ustaliti kljub silnemu osredotočenemu ognju sovražnih baterij. Ugrabili smo 379 ujetnikov, med njimi 6 častnikov. Ker je bila z osvojitvijo grebena med Kukom in Vodicami naloga, ki je bila poverjena četam v odseku med Bodrežem in Logom rešena, so šle te čete zopet na. desni breg Soče, ne da bi jih sovražnik motil. Vzhodno od Gorice smo obdržali vse svoje postojanke proti neprestanim napadom sovražnika, ki so bili južno od Grčine in na višini točke 124 severno od Tivoli posebno ljuti. Na ostali fronti do morja neprestano topovski dvoboj. Sovražne baterije so neprestano delovale proti Gorici in drugim obljudenim krajem. Delovanje letalcev je bilo tudi intenzivno. Skupine naših letal so metale bombe na sovražna bivališča vzhodno od Kanala in v grgarsko kotlino (srednja Soča); vrnili so se vsi. Dve sovražni letali smo sestrelili. • . * O bojih za Kuk. Lugano, 19. maja. (K. u.) Opisi dosedanjih bojev kažejo, da so dosedanje izgube Italijanov strašne. »Corriere deila sera« poroča, da so se Italijani za napad na Kuk pripravljali 14 mesecev. Kuk naj bi bilo napadlo pet različnih krdel. Podzemeljski izhod napada je bil izkopan tri do štiri metre globoko in je obsegal obsežno omrežje galerij, duplin in potov. Dasi so obstreljevali dva dni, se je vsled nasprotnega streljanja in radi nastopa avstrijske pehote moglo med petimi krdeli razviti le eno, a tudi tej je šlo pod ognjem številnih avstrijskih topov in strojnih pušk zelo težko. Ljuti napadi in protinapadi so se bili tudi pod Zagomilo, kjer so razpolagali Italijani z ugodnim izpadom, a so jih petkrat vrgli. Nastopati so morali vedno 2 novimi nadomestnimi četami, . Najsilovitejši napori ItJijanov v sedanji vojski. Devin, 19. maja. »Magdcburger Zeitung« javlja iz Curiha: Milanski »Corriere della sera« javlja s soškega bojišča, da bo trajala ofenziva ob Soči dolgo časa. Italijanom gre za to, da z najsilovitejšimi sredstvi poteptajo sovražno obrambo. Milanski jutranji listi so še 17. t. m. pisali, da nevarnost sovražne ofenzive še ni izginila. Angleži pomagajo Italijanom s težkimi topovi. London, 18. maja. (K. u.) Reuter: Italijanske ofenzive na italijanski bojni črti se udeležuje angleško topništvo in ji izdatno pomaga. Viktor Emanuel v strelskih jarkih. Lugano, 18. maja. »Secolo« poroča: Kralj Viktor Emanuel se je mudil z Bisso-lattijem več ur v strelskih jarkih pri Zagori in je osebno vzpodbujal čete. Redek prizor v vojski. Haag, 19. maja. »Daily Telegraph« javlja: Na italijanskem bojišču se izvajati dve ofenzivi. Avstrijci nastopajo proti napadu Italijanov z napadom, na katerega so se dolgo časa pripravljali. Avstrijci besno napadajo črte Italijanov, ki so pa dozdaj vzdržali vsak naval. Uspeh Italijanov neznaten. n Bern, 18. maja. (K. u.) V »Bundu« piše otegeman o položaju pri Soči: Če pomislimo, da gre za najskrajnejši napor italijanske armade, ki že več mescev mirno počiva in da so se med tem časom resno pripravljali, tako, kakor so se Angleži in Francozi pri Aisne, je le začetni uspeh, ki pri takih sunkih, kakor znano, nikdar ne izostane, tako nizek, da se moramo čuditi. Resni tedni krvi in bede v Italiji. Devin, 18. maja. »Magdeburgische Zeitung« poroča iz Curiha: »Corriere« piše: Za Italijo prihajajo resni tedni polni krvi in človeške bede, a prinesli bodo konec. . Kako Italijani dezertirajo. i Amsterdam, 19. maja. (K. u.) Lausann-ski poročevalec »Algemeen Handelsbla-det« piše, da so celo ko se je topil sneg, in ko jc nevarnost v gorah največja, Italijani dezertirali. Te dni je prišlo 5 mož; med njimi en častnik, čez 3323 mestrov, visoki gorski greben v Bermatt. * * * ? • Italijansko časopisje o bojih pri Soči. Lugano, 19. maja. Italijanski listi se glede na ofenzivo pri Soči omejujejo na opis italijanskega junaštva in opozarjajo na mogočno avstrijsko obrambo. Obramba s strani sovražnika je strašna. O uspehu avstrijskega brodovja na cesti Otranto objavlja le »Secolo« precej resignirani opis, drugi listi pa objavljajo le olepševalni opis Agenzie Štefani. Švicarski glasovi o italijanski ofenzivi. Bern, 20. maja. (K. u.) »Berner Tageblatt« piše v pregledu o položaju na bojišču: Od zgodnje pomladi se je govorilo o avstrijski ofenzivi proti Italiji. Ker je bil zelo sposobni in preizkušeni načelnik generalnega štaba baron Conrad pl. Hotzen-dorf imenovan na posebno mesto, so na eni strani upali, na drugi strani jih je pa skrbelo, Ne more se dvomiti o avstrijskesm načrtu, da bi vrgli Italijane. Na to se je moralo misliti na Dunaju, a najbrže skupen vojaški položaj ni dovoljeval, da bi bil: pripravili močno ofenzivno armado proti Italiji, Za zdaj zadošča, če Avstrijci puste Italijane, da se pri Soči z glavo zaletavajo v nje. To se je zopet zgodilo v deseti ofenzivi pri Soči, tu naj bi bila razbremenjevala, a je le nameravala tudi prebiti. Bern, 20. maja. (K. u.) O položaju na bojišču piše v »Bundu« švicarski polkovnik Stegemann: Italijanska ofenziva boleha na bolezni, ki jo povzroča strategična slabost vsled zemljepisnih razmer. Izvajajo jo pa s tako množino blaga in ljudi, s takimi tehničnimi in moralnimi sredstvi, da jih ni mogoče več prekositi. Kljub temu niso mogli Italijani doseči uspeha, da bi bili v Vipavski dolini prebili. Angleži o soški bitki. . Haag, 19. maja. »Daily Telegrapln javlja: Sedanja bitka ob Soči je veliko večje važnosti, kakor dosedanje, ker razpolaga italijansko vojno vodstvo z mnogo večjimi silami. Napredovanje Italijanov jc zelo ovirano, a kljub temu smo zadovoljni. Bojna črta je dosegla 60 milj; sovražne črte so že potisnjene nazaj. ... Italijani se izgovarjajo na — Ruse. Karisruhe, 19. maja. »Matin« poroča iz Rima: V Italiji so naravnost pobiti, ker je izostala ruska ofenziva. Italijanska ofenziva je neločljiva od napadov ruskih množic. Lugano, 18. maja. (K. u.) Kako je Italijane presenetila moč avstrijskega odpora, iznova dokazuje poročilo »Secola« z dne 17. t. m. iz glavnega stana: Rusija se tu dolži, da je kriva, ker so zadeli Italijani na toliko čet in topov. Sovražni od-^por y, prvih treh dne bitke cosebpo pri Gorici in na Krasu je pokazal bogata sredstva, ki jih more dovoliti le popoln mir na vzhodnem bojišču. Le tako je bilo mogoče, da ko smo dosegli nekaj glavnih točk, so zdaj te v nevarnosti. 1500 sovražnih topov je razvrščenih od morja do Trnovega na 18 km dolgi črti; sovražnik razpolaga s takim številom strojnih pušk, da bi napadalci dosegli sploh drugo črto prej, dokler ni zasedena. Občutje v Italiji. Kolin, 19. maja. »Kolnische Ztg.« poroča iz Italije: Vlada ne izdaja potnih listov zdaj niti visokim osebam. Slojem, ki so odgovorni za vojsko, splošno več ne zaupajo. Povsod se širijo skrivaj tiskani oklici proti vojski. Širijo jih tudi vojaki, ki prihajajo na dopust. Trgovinska konferenca v Rimu. Lugano, 19. maja. Interparlamentarna trgovinska konferenca, ki se je sešla v Rimu, se je izjavila za splošno vpeljavo decimalnega sistema v meri in teži in je priporočila Angleški, Japonski in Rusiji, naj svoje naprave v tem smislu izpremenijo. Pred krizo v Italiji. Lugano, 19. maja. Rimska poročila splošno beležijo, da se notranji položaj v Italiji zelo poostruje in da, če se izjalovi ofenziva pri Soči, bo to rodilo odločilne posledice. Splošno sodijo, da Boselli in Sonnino ne bosta mogla v tem slučaju priti v parlament. Za Tittonija delajo v Parizu, dasi mu tam ne manjka sovražnikov. Francozi namreč mislijo, da bi pridobil omahljivce sedanje vladne večine in da bi tako preprečil uspeh miroljubnežev. Posamezni rimski dopisniki pa že dvomijo, če bi se v slučaju neuspeha dogodki v Italiji redno razvili. Francozi zato tako vplivajo na Rim, ker se boje, če bi nastal preobrat v Italiji, bi vplival neposredno tudi na Francijo. Boji v TriDOlHlL Carigrad, 20. maja. O bojih v Tripoli-taniji poroča dopisnih agencije Milli: Naši poizvedovalni oddelki, ki so opazovali premikanje v Tripolisu obkoljenih italijanskih čet, so porušili sovražne tabore ob železniški progi, zaplenili telefonske naprave in pokvarili številne mine. Naša artiljerija je 12. decembra iz Aiu Zare obstreljevala Tripolis in povzročila tam paniko in škodo. Bitka pri Adjili se je bila tako-le: zjutraj 4. januarja je sovražnik izpadel Kir-ka Uichi in pričel boj. Posrečilo se mu je priti do Zanzur, kjer je bil vržen nazaj. Dne 16. januarja je naša prednja črta, ki je šla proti Zuari, naletela pri Djeninel Nas-sib na približno 10.000 mož močno sovražno silo. Vnel se je krvav boj. Pred po številu premočnim sovražnikom se je naša prednja četa umaknila v glavno postojanko pri Adjili. Dne 18. januarja je sovražnik vkorakal v Adjilo. Po ljutem napadu od naše strani je izpraznil ta kraj in se pričel umikati proti obrežju. Dne 19. januarja jo je sovražnik, ko je videl, da je njegova postojanka nevzdržlji-va, udaril v smeri proti Zuari. Tekom boja so izgubili Italijani okoli 1000 mož, na stotine pušk in množico municije. Dne 14. februarja je poskusil sovražnik pod vodstvom svojih fortov izpad, ne da bi dosegel kak uspeh. Moral se je, od naših čet zasledovan umakniti do Kirkka Richi. No mori«. Zopet 12 sovražnih ladij potopljenih. Berlin, 19. maja. (K. u.) Uradno: 1. Naše torpedovke, ki so križarile v Kofdeenu, so zadele ponoči od 17, na 18. mejnik na večji parnik, ki je vozil v spremstvu rušilcev z Angleškega; parnik so potopile; en rušilec je bil večkrat zadet s topovi in je bil poškodovan. Naše torpedovke so se vrnile nato v dobrem stanju v svoje opirališče. 2. Novi uspehi podmorskih čolnov na Atlantskem oceanu in v angleškem Kanalu: Potopili so osem parnikov, dve jadrnici in eno ribiško ladjo: 32,000 ton. Načelnik admiralnega štaba mornarice. April?, potopljenih 1,091.000 ton, — 2 milijona 772.000 ton potopljenih, odkar traja poostrena podmorska vojska, Dunaj, 19. maja. (K. u.) Vsled vojnih ukrepov osrednjih velesil je bilo, kakor se je končno dognalo, potopljenega v mescu aprilu prostora trgovinskih ladij skupno " ,091,000 ton; na Angleže odpade 822.000 ton, U 53 (poveljnik kapitanski poročnik pl, Arnauld de la Periere) je med enim podjetjem potopil 68.090 ton. Odkar traja neomejena podmorska vojska, je bilo vsled vojnih ukrepov osrednjih velesil izgubljenih skupno 2,272,000 ton; od teh 1,707,000 angleških. Angleško poročilo o potopu 14 angleških hdij na Jadranskem morju. Rotterdam, 19, maja, (K, u.) Poročilo angleške admiralitete: Avstrijsko brodovje 19 križark in rušilk je napadlo 15. maja črto stražnih ladij sporazuma na Adriji in jc potopilo 14 angleških stražnih ladij. Voj- ni ladji »Tanamus« in »Bristol« sta z angleškimi in francoskimi rušilci podili sovražnika do blizu Kotorja. Ko so se pokazale sovražne Ifcjjne ladje, sta se ladji umaknili; italijanski letalci so napadli sovražne ladje. Zanesljivo se poroča, da so vlekli sovražno križarko, na kateri je gorelo, v potapljajočem se stanju v Kotor. Druga križarka je bila resno poškodovana. Neki podmorski čoln je torpediral »Tanamus«, ki se je pa umaknil. Trije možje so mrtvi, enega častnika in štiri može pogrešamo, sedem jih je ranjenih. Sicer nobenih izgub. Sovražnik je na stražnih ladjah ujel več mož. Vsled podmorskih čolnov utonilo 6000 Angležev. Kodanj, 20. maja. (K. u.) Angleško vojno ministrstvo sodi, da je utonilo vsled nastopov nemških podmorskih čolnov 6000 angleških vojakov in pomorščakov transportnih parnikov, Nad ll.OOOtonski parnik potopljen. Rotterdam, 19. maja. (K. u.) Lord Meath je dne 10. t. m. izjavil v angleški spodnji zbornici, da je neki nemški podmorski čoln potopil 22. marca v Kanalu 11.140tonski parnik »Rotorna«, ki je vozil med drugim 100.000 kosov zaklane živine in druga živila. Prvi ameriški vojaki prišli na Angleško. London, 18. maja. (K. u.) Reuter: V Veliko Britanijo so prišli prvi ameriški vojaki: en sanitetni oddelek. 400 milijonov dolarjev ameriški trgovinski mornarici. Washington, 20. maja. (K. u.) Senat je pritrdil, da se sme izdati takoj 400 milijonov dolarjev za razširitev trgovinske mornarice. Napad IiO Konsieoco. Berlin, 19. maja. Uradno: Trije ruski letalni čolni so napadli 18. majnika opoldne Konstanco. Vsled takojšnjega nastopa obrambe: nemških pomorskih letal in topov je priplul le en letalni čoln nad mesto in je metal bombe. Škode ni povzročil. Našim pomorskim letalom se je med zasledovanjem posrečilo, da so vse tri sovražne letalne čolne sestrelili. Eno smo zaplenili le malo poškodovano in smo letalce ujeli, posadko drugega smo ujeli. Nemška pomorska letala so napadla istočasno sovražne križarke in rušilce, ki so poizkušali obstreljevati obal Mangalia. Nekega rušilca smo večkrat zadeli. Kljub besnemu obrambnemu ognju in zračnemu boju z novimi sovražnimi letali so se vrnila naša letala v dobrem stanju. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Misli no svojce no Bojišču: kolikor več podpišeš vojnega posojila, prej se vrnejo domovi SiocKUolsk'] konferenco. Stockholm, 20. maja. »Svenska Telegram Byran« poroča: Nizozemsko-skandi-navski socijalistični odbor je izdal naslednji manifest: Po vplivu ruske revolucije in ogromnih mnej, ki jih je vzbudila, je nizozemsko zastopstvo mednarodne socialistične pisarne dalo iniciativo za sklicanje konference vseh sekcij internacionale. Poslalo se je vabilo strankam vseh držav, Inicijativa je resen poizkus, da se socialistična internacijonata kot faktor delavske moči zopet upostavi in po njej ustvari podlaga za splošen mir. Med tem sta pa delavski in vojaški svet v Petrogradu enako dala inicijativo za sklicanje splošne konference. Naš odbor je ta korak veselo pozdravil in upa, cla se bo z odposlanstvom, ki ga bo poslal delavski svet v Stockholm, mogel sporazumeti, da se že pričeto delo ojači in da se doseže enotna akcija. Odbor bo svojo nalogo krepko in vztrajno zasledoval in ne glede na vse tež-keče, na katere bo naletel. V tem smislu se je v Stockholmu sestavil kot permanet-no središče akcije proletarijata v korist socialističnega miru. Internacionala se mora zopet najti. Da dosežemo ta cilj, kličemo socialističnim delavcem vseh dežel: Živela socialistična delavska internacijo-nala! Posvet socialistov v Stockholmn. Stockholm, 19. maja. Na posvet socialistov so došli: Wuk (Finsko), Weltner (Ogrsko), Ellenbogen, Seitz, Hucbcr, Ren-ner in Hartmann (Avstrija). Tajništvo je obveščeno, da so dobili popotne liste tudi zastopniki manjšine nemške socialnode-mokratifne stranke. Specialni posveti bodo: 21. in 22. majnika bolgarsko odposlanstvo, 23. in 24. majnika nemško manjšinsko ali pa finsko zastopstvo, 25, in 26. majnika avstrijsko in 29. in 30. majnika ogrsko zastopstvo, Ministra Statininga, ki ga zadržujejo uradni posli v Kodanju, zastopa Nina Bang, članica načelstva danske socialne demokratične stranke. Ukrajinci v Stockholmu. Stockholm, 20. maja. (K, u.) Ukrajinski socialistični poslanec Wityk se je pripeljal v Stockholm! Vojsko z Rusi in Rimi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 19, maja. Uradno: V nekaterih odsekih je izzvalo rusko topništvo naš povračevalni ogenj. Sicer nič novega. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 19. maja. Veliki glavni stan: Med Ao in Dvino, zahodno Lučka, na obeh straneh železnice Zloczow-Tarnopol in ob Narajovki smo živahno odgovarjali na ogenj topov in metalcev min. Prvi generalni kvartirni mojster pl, Ludendorff, Boli m ziei. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 19. maja. Veliki glavni stan: ' Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a. Med morsko obaljo in St, Quentinom je pričelo topništvo močnejše streljati v več odsekih, ponoči se je pomnožil ogenj med Acheville in Gavrelle do večje besno-sti. V obrambi tega ognja na obeh straneh ceste Arras-Douai izvedeni angleški napad se je zrušil v našem obrambnem ognju. Ravno tako niso uspeli sovražni sunki vzhodno Monchy. Vojna skupina nemškega cesarjeviča. Na bojni črti pri Aisne in v Champagni se je že živahno streljalo dalje. Pri Braye smo zopet izboljšali našo postojanko, ker smo vzeli nek francoski jarek. Na Winter-bergu smo odbili nočni sunek sovražnika z žilavim bojem z ročnimi granatami. XXX V neugodnem vremenu so letalci zadnje dni le malo letali. Včeraj smo sestrelili 10 sovražnih letal. Nemško večerno poročilo, Berlin, 19, maja zvečer. Veliki glavni stan: V Champagni so popoldne močnejše streljali s topovi. Sicer na vzhodu in na zahodu nobenih posebnih dogodkov. Berlin, 20. maja. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a Bavarskega. Pri Arrasu so se boji zopet pomnožili. Na obeh straneh Monchy so napadli Angleži zvečer po kratkem, besnem pripravljalnem obstreljevanju z močnimi silami. Popolnoma smo jih odbili. Ponoči so izredno živahno streljali s topovi pri Acheville in pri Queantu. Ko se je pričelo daniti, je sovražnik pričel z bobnečim ognjem, na tej črti, kateremu so sledili južno Scarpe angleški napadi. Vojna skupina nemškega cesarjeviča. Med f srn ko se ob Aisne moč ognja ni izdamo izpremenila, je postal v zahodni Champagni boj s topovi besnejši. Postojanko, ki sano jo bili vzeli dne 18. majnika pri Braye, smo proti močnemu francoskemu napadu popolnoma držali. XXX V zračnem boju in vsled obrambnega ognja je izgubil sovražnik včeraj 8 letal. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff, Francosko uradno poročilo, 19. marca ob 11. uri ponoči. Dan je bil razmeroma miren. Nobenega pehotnega delovanja. Od časa do časa artiljerijski boj na večjem delu fronte, ki je bil severno od Neuville in Margivala, proti Moisy-Ferme in v odseku gore Comillet precej živahen. Belgijsko poročilo: Noč jc bila na celi fronti mirna. Samo pri Steen-slraatc in Hetsasu je bil boj artiljerije pre-,-cej živahen. Topovski dvoboj v okolici Dixmuidena in v odsekih Driegrachten in Sleenstraate. Angleško uradno poročilo. 18. maja zvečer. Močnejše delovanje sovražne artiljerije v bližini Gavrelle in Lcnsa. Naša artiljerija je z uspehom obstreljevala sovražne čete na cesti Arras-Cam-brai, severovzhodno od Fresnoy. Pred revolucijo v Franciji. Hamburg, 20. maja. »Hamburger Fremdenblatt« javlja iz Stockholma: Ruski revolucijski socialisti, ki se vračajo iz inozemstva, napovedujejo, da bo v Franciji gotpvo izbruhnila revolucija in da bodo angleško-ruski odnošaji kmalu prekinjeni. CZUI- Ipominjffi se aorisun nesancev s Na južnem Balkanu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 20. maja. Veliki glavni stan: Z najtežjimi izgubami za sovražnika smo odbili njegove napade, več jih je bilo, na višinski postojanki pri Kravici, vzhodno Črne. Prvi generalni kvartirni mojster ^ pl. Ludendorff. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 17. maja. Uradno: Ob Crveni Steni cel dan ljut ogenj artiljerije iu min. Proti večeru je sovražnik trikrat zaporedoma napadel. Pri prvem napadu, ki je bil izredno srdit, so došle soviežne čete do naših jarkov. Bile so s protisunkom bolgarskih in nemških čet zopet vržene. Oba druga napada sta se izja-< iovila žc v ognju naših topov in strojnibf pušk. Sovražnik je imel krvave izgube. Puh s kg, rodbine s 4 in 5 osebami 34 kg, rodbine s 6 in 7 osebami 1 kg, rodbine z 8 in 9 osebami H4 kg, rodbine z več osebami V/« kg. —, Stranke, ki sc nc bodo ravnale po zgorajš-njem razporedu, ne dobe mesa. lj Oddaja cenejšega mesa za uradniške skupine, V sredo dne 23. maja bo mestna aprovizacija oddajala v cerkvi sv, Jožefa za uradniške skupine goveje meso po znižanih ccnah, in sicer za skupino I in II 1 kg po 2 kroni, za skupino III 1 kg po 3 K, za skupino IV. 1 kg po 4 K. Rodbine 7. dvema osebama dobe pol kilograma, rodbine s 3, 4 in 5 osebami 1 kg, rodbine s 4 in 5 osebami i kg, rodbine s 5 in rodbine z 9 in več os c b?. mi 2 kg. Da se omogoči oddaja brez nepotrebnega čakanja, se določi naslednji red: Na vrsto pridejo od tričelrt na 2. do 3. ure vse stranke, ki imajo izkaznice skupine I. in II,, od 3. do pol 4. ure pride na vrsto cela skupina III., od pol 4. do 4. ure cela skupina IV. lj Dovolj zelenjave. Na trg prinašajc sedaj dovolj zgodnje zelenjave, t. j. špinače, redkvice in solate. Priznati sc mora, da je primeroma z drugimi živili solata sedaj dovolj poceni, dražja je pa špinača in redkvica. Dasiravno bi ljudje solato prav radi uživali, saj vsakdo komaj čaka, da dobi kaj svežega, a primanjkuje olia, kolikor se ga pa šc dobi. je po. pravi luksus, kdor ga kupuje. Ker jc tudi špeh predrag in se ga sploh težko dobi, si prebivalstvo tudi špe-hove ne more privoščiti. Zato pa tudi solate preostaja. Poleg tega pa marsikdo nima niti krompirja, niti fižola, od same »trave« se pa tudi ne more nasititi, če je nima samo kot pridevek k pečenki. To pa v sedanjih časih vsakomu ni na razpolago, lj Prve kumare in češnje na trgu. Danes so prinesle prodajalke na trg prve letošnje kumare in češnje. Kumare so pro< dajale komad po 1 K, češnje pa kilogram po 5 K. lj Denarnica z manjšo vsoto denarja in nekaj listov se je izgubila od Slacula v Šelenburgovi ulici do Dalmatinove ulice. lj Izgubil je nekdo včeraj srebrno škatljo za cigarete od Sv. Martina cest< do Tomačevega. Odda naj se v našerr uredništvu. Slovenski polk! pri cesarji. Cesar Karel sprejme danes v L a x e ri* b u r g u v avdijenci načelnika S. L. S. de-* želnega glavarja dr, Š u s t e r š i č a, načel-! nika »Hrvatsko slovenskega kluba« dr, Korošca, podpredsednika »Hrvaško slovenskega kluba« dr. Kreka in podi predsednika poslanske zbornice viteza Pogačnika. Krepki in nepravilni nemški glagoli, Sestavil Pavel Novak. Iz knjige: »Nemška slovnica za samouke«. 4. izdaja. Založila Katoliška Bukvama. V Ljubljani 1917, Oblikoslovje nemškega krepkega in nepravilnega glagola nudi često težkoče tudi onemu, ki sc je že prilastil v nemščini temeljne slovniške pojme. Zato bo ponatis tega oddelka iz splošno priljubljene »Nemške slovnice za samouke«, ki jc ravnokar izšla že v četrti predelani izdaji, dobrodošel vsakemu, ki si hoče utrditi svoje znanje tega važnega poglavja iz nemške slovnice. Knjižica ie namenjena kot učni pripomoček v višjin razredih ljudskih šol, kjer manjka učnim knjigam za nemščino takega pregleda. Z njim bo olajšan trud učitelju in učencu. Koristila bo pa tudi nižjim razre-rodom naših srednjih šol, predvsem tam, kjer za nemški pouk ni uvedena Končnik-Fonova knjiga. Glagoli so navedeni v ne-določniku, kateremu sledijo temeljne oblike, te so: 1. in 2. oseba sedanjikova, 1. oseba preteklega časa v določnem naklonu in 1. oseba preteklega časa s pomož-nikom »habe« ali »bin«. V manjšem tisku so v oklepaju dodane najnavadnejše izpeljanke (sestavljenke, pridevniki, samostalniki), kar olajša spominu učenje besednega zaklada. Cena ponatisu na lepem papirju s ši' rokim robom za ooombc ie le 40 vin. Proda se v nekem mestu na Dolenjskem. Hiša je v najboljšem stanu; v njej je bila staroznana gostilna in mesarija. Pri hiši je nekoliko vrta in hlev za živino, dalje ledenica, 2 kleti. Cenjena je na 13.000 kron. Pismena vprašanja se prosi z znamko. Več se izve v gostilni »pri Težaku«, Sv. Jakoba trg 5 v Ljubljani. 1 <2B> "^SM^ 1252 (tudi celo posestvo) pripravno za trgovino, na Spod. Štajerskem ali Kranjskem želi kupiti Marija Lašič, Dobova 63 pri Brežicah na Savi, Sp. Štajersko. se je dne 17. t. m. v Kamniku zatekel ali je bil odpeljan. Hrbet in glavo dma rujavo, pod trebuhom svetlejše barve, kodraste dlake, blizu 80 cm visok. Čuje na ime „Bary". Vsako sporočilo, ki bi dovedlo na sled psa, poplača Anton Cerer, Kamnik (kavarna). U VI 325/17—2. V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! Obtoženka Frančiška Oman, rojena 29. septembra 1861 v Kranju, pristojna v Kranj, r. kat. vere, omožena, parketnega mizarja žena v Ljubljani. Radeckega cesta St. 2, nekaznovana, je kriva, da je začetkom aprila 1917 v Ljubljani iz-rabljaje izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, zahtevala za neobhodne reči, namreč za sveče za komad 30 h tedaj očitno čezmerne cene in je s tem zakrivila prestopek draženja po § 18 ces. naredbe z dne 21. avgusta 1916 štev. 261 drž. zakona ter se radi tega obsodi po § 18 citirane cesarske naredbe z uporabo § 261 k. z. na 50 kron denarne globe, v slučaju neiztirljivosti pa na 3 dni zapora ter po g 389 k. p. r. v povračilo kazenskih stroškov. V Ljubljani, dne 24. aprila 1917. Galle mp. pri črnovojniskem okrajnem poveljstvu št. 27 v Ljubljani. Pri črnovojniškem okrajnem poveljstvu se bodo vršili od 1. junija t. 1. naprej v službeprostem času od 1. do 3. ure pop. in ocl 6. do 8. ure zv., večte-denski brezplačni tečaji za pouk pisanja na pisalnem stroju. Pripuščajo se k tečaju sirote in vdove padlih vojakov. Udeleženci naj se prijavijo osebno do 28. maja 1.1. pri črno v. okr. poveljstvu, Lichtenturnov šolski zavod. ii iiiii!iiii!i;ii!iMiiiM:iMniiiniiiiiniii!iiiiiiiMiiiiiMHiui[iiiin;!!miimnmi T: "c:.: ."Kss rrr Ti-a V razveselite z lepim birmanskim darilom, ki se dobe v veliki izbiri in po nizkih cenah pri zlatarju in juvelirju ALOJZIJU FUCHSU v Ljubljani, Selenburgova ul. 6. (Poleg puškarja Kaiserja.) fd mrniiiai mm ii Mitu znamka BfUaiSSMaHSnaM je najbolj zdrava in tudi najcenejša W hrana sa dojenčke, Dobi se pri lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani zraven rotovža. Glavne zaloge: Na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: Schonbrun-nerstrasse 1C3, Joocistadierstrasse 25, Rade-ckyp!atz i; v Gradca: Saclcstrasse 4. 37 Fran Marolt, Ljubljana, 800 ' lovenske vojaške narodne pesmi za K 1-50 ali K 1-80 se še dobe. Po pošti 20 v več. Najlepša darilo 1 mr aH ključavničar se sprejme v tovarni za klej, (Leimfa-brik) v Ljubljani. • y • v . o n i ' t li llP' dobe trajno dobro službo pri Jristi tovarni zi M i Kuk". prodaja na drobno in dsbeSo 9 Takojšnjim rcaroci&vara sa bo še lahko usSregE©. Prodajalka izurjena v trgovini s papirjem na debelo in drobno se sprejme. Ravnotam se sprejme zmožna knjigovodstva, strojepisja in stenografije. Ponudbe pismeno pod št. 1172 na upravo „Slovenca". 1172 (5) s trgovskimi prostori, trgovsko opravo, obširnim sadovnikom in vrtom za zelenjavo, v večjem kraju na Dolenjskem ob železnici, sedež okrajne sodnije, se po ceni in pod ugodnimi pogoji proda. Pojasnila daje odvetniška p sarna Dr, Franc Poček, Ljubljana Sv. Petra ces a 11. 1048 Sprejme se takoj zanesljiv Plača po dogovoru. Naslov se izve pri upravi „Slovenca" pod štev. 1216, ako znamka za odgovor. Vel mizarskih sprejme I. S. M&GI.A3, Sovama pohsšiva v IjiDbijjsni, Kenejrasjsi 6r«s IS. Vam plačam, akoVa-šili kurjih očes, bradavic in trde kože, tekom 3 dni s korenino in brez bolečin ne odpravi Cena ločku l jamstvenim pismom K 1-75, 3 lončki K i !i0, 6 lončkov R 7-iiU. Stotine zabvalnic in priznnluiu. Kemeny, Kasciinu (iiassa) L, poštni prodal 12 06 Odrsko. 1042 deteSjjna, žraras, ©ržisa m Isua-!ežna cvetlična semena na de* isi sJratois prSpsroža i;ub2$ana, T&aiifaoa silica S2. Proda hotel nasproti kol tvora pod ugodnim plačilnimi pogoji. Hotel ima 18 sob za tujce, velik vrl 1. dr. Natančneje pogoje daje iz prijaznosti Joža Rozman, Ljubii.iaa, Kali Hauptmann naznanja v svojem ln v imenu očeta Josipa Haupt-manna srce pretresujočo vest, da je njen nad vse ljubljeni, dobri soprog, ozir. sin, stric in svak, gospod FRANC HAUPTMANN trgovec in črnovojnlk, včeraj dne 20. t. m. ob pol 9. uri dopoludne po dolgi mukepolni bolezni pre-videji s tolažili sv. vere v najlepši dobi 40 let mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v ponedeljek dne 21. t. m. ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti Dolenjska costa št. 10 na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo ga v pobožno molitov in blag spomin! Sv. mašo zadušnice se bodo brale v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 21. maja 1917. Brez posebnega obvestila. — Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 1251 Podpisana Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani vabi vse zdravo p. n. občinstvo (gospode in gospe) k brez zdravniške preiskave pri Nižjeavstrijski življenski zavarovalnici. Za K 1000— nominale plača se takoj K 201— in 47 četrtletnih obrokov po K 11-—, tedaj K 718— za K 1000—. Ako zavarovanec umrje prej, izplača se takoj po smrti obligacija za K 1000-- nominale izročitelju police. Največja zavarovana svota za osebo K 4000'— in starost 55 let. Vzajemna zavarovalnica. Ljubljana j modni Saioit ! Ljubljana Mestni trg. \ { Mestni trg. priporoča veliko zalogo svilnatih klobukovt nakilenih in praznih slamnikov, na kitov itd. Velika izbera Popravila točno. — žalnih klobukov. __ Cene nizke. L delavsko konsumno društvo na Jesenicah naznanja pretužno vest, da je njegov vele-zaslužni dolgoletni podpredsednik, občinski odbornik, predsednik zdravstvenega okrožja i. t. d., gospod dne 19. maja 1917 previden s svetimi zakramenti za umirajoče mirno zaspal v Gospodu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi. Požrtvovalnemu delavcu na polju zadružništva bodi ohranjen blag spomin. JESENICE-FUŽINE, dne 19. maja 1917. m Gradišče št. 13. '"•k »Katoliške Tiskarne«. 1238 tdaia konzoicii »Slovenca«. t