SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravuištvo in ekspediclja v „KutoI. Tiskarni", Vodnikove ulice št. S. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulieali št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. SO. V Ljubljani, v četrtek 1. februvarija 1894. Letnik XXIX. Vabilo na naročbo. S I. februvarijem pričenja se nova narocba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo „ Slovenca". Po petindvajsetih letih. V sedanjih viharjih ni dovolj, da se kdo imenuje k atoličana, marveč treba je tudi v dej anju dokazati, da je vere poln, neustrašen ud boreče se cerkve. Dr. E. H. Gosta, dne 28. maja 1869. Juteršnji dan praznuje .Katoliška družba" za Kranjsko svojo petiudvajsetletnico. Oetrt stoletja je prešlo, kar se je v beli Ljubljani združilo nekaj mož posvetnega in duhovskega stanu, na čelu njim grof V. Wurmbrand, z vzvišenim namenom, da ustanovi v .Katoliški družbi" trdnjavo proti nasilju brezbožnega liberalstva in branik veri in nravnosti. Že tedaj so se tudi kranjske dežele sinovi jeli oglašati v boju proti cerkvi in duhovstvu iu dne 24. novembra 1869. 1. je predsednik društva pri prvem letnem zboru izrekel te-le pomenljive besede: .Prazna je vera, ki jo še imajo nekateri, da je vse Kranjsko — katoliška družba. Lepa, vzvišena, domoljubna vera je sicer, toda v današnjih dneh je n a p a č n a. Če hočemo delovati, da ta zmota preneha, da se zopet vresniči lepa vera o kranjski deželi, da je vsa katoliška družba, ne smemo biti slepi in gluhi, ne smemo v otročji priprostosti tajiti nevarnosti za nas katoličane. In ker je prišla nevarnost za nas katoličane, moramo seji ustaviti,moramo seboriti ž njo." V teh prelepih besedah, katere veljajo tem bolj še dandanes, se zrcali ves namen .Katol. družbe" za Kranjsko in vseh katoliških družb sploh. Že prvo leto se je odzvalo mnogo zavednih katoličanov. Družba je imela že v začetku 1244 udov. Oskrbela sije lepo knjižnico, v bralni sobi je imela mnogo poštenih časnikov, izdajala je raznovrstne času primerne knjižice in pri svojih odborovih in občnih shodih in pri slovesnih službah božjih je vedno z ozirom na tedanje razmere budila iu krepila katoliško zavest in se bojevala proti nasprotnikom. Tudi revežev ni pozabila; sestavil se je poseben odbor, ki je obiskaval reveže in jim delil podporo. Brez dvojbe je bil v .Katoliški družbi" položen temelj sedanjemu, tako blagonobnemu delovanj u .Vincencijeve družbe". Petindvajset dolgih in burnih let je prešlo; mnogo je uničil mej tem nenasitljivi Kronos, „Kat. družba" še stoji, še deluje. .Drobtinice", katere izdaja vsako leto, delujejo po vsem Slovenskem v smislu njenega namena; v društveni sobi se vzlasti ob nedeljah in praznikih, pa tudi sicer zbirajo ljudje vseh stanov razvedrit si duha z dobrimi časopisi, katerih je razpoloženih 25, in poveselit se v pošteni zabavi. Zabavni večeri družbini, katere prireja po več ob zimskem času, imajo vedno mno-gobrojnega občinstva. Tri sobe so vselej prenapolnjene. Tudi knjižnico priduo rabijo. Kakor preje, skrbi tudi sedaj .Katoliška družba" za dušni blagor svojih udov. Za vsakega umrlega ljubljanskega uda se bere po jedna sv. maša, ljubljanske spremljajo udje z družbino zastavo ua groblje; poleg tega pa se daruje po več sv. maš na leto na Rožniku za žive in mrtve ude njene. Število društvenikov sedaj ne dosega popolnoma prvega števila, vendar jih še spaja družba lep broj 710 udov. Toda ob petindvajsetletnici njeni moramo povdarjati, da je .Katol. družba" prva izrekla idejo katoliško neskaljeno kot načelo na Slovenskem; vzori, ki so njo oživeli, živž in rode najlepše sadove. Sedaj se kosa .Katol. rokodelsko društvo", .Katol. tisk. društvo" in po deželi še mnogo podobnih društev v boju za katoliško idejo. Hvaležnost naša zahteva, da priznavamo: .Katoliška družba" je prva v vrsti katoliških društev na Kranjskem. Dalje moramo pa še več povdarjati: .Katoliška družba" ni samo po svojem namenu, marveč tudi po svojem delovanju mati katoliških društev. Ob njenem vnetem srcu so se greli možje, ki so netili sveti ogenj drugod; iz njene srede je izišla marsi-kaka oplojena misel, ki je vskalila novo mladiko materi in namenu njenemu v čast in krepilo. Prvi odborniki društveni so bili nekaki stebri katoliškega gibanja pri nas. Imena njihova nas poučujejo o tem. Mnogo jih je že pomrlo, ostali so pa tudi še dandanes čilo delavni za probujo javne verske zavesti. Imenujemo jih: prelat dr. Andrej Cebašek, ta neutrudljivi borilec za sv. Očeta, LISTEK Palestrina. Življenjepisna črtica. — V spomin njegove 3001etnice napisal —k. Lepa je navada, da se o posebnih in znamenitih dneh spominjamo slavnih mož, ki so s svojim življenjem na kak poseben način proslavili domovino. Saj tak spomin svedoči, da vemo ceniti dela in zasluge slavljencev, da smo torej Bogu hvaležni za-nje. A kar je važneje, tak spomin nas same krepi, spodbuja, navdušuje. Zasluge onih prednikov nam stopajo ob takih prilikah živejše pred naše duševno obzorje, njihova dela pregledujemo z večjo ljubeznijo in želimo jih posnemati. Kakor pa ima vsak narod iz svoje srede mSž, katerih spominjati se je dolžan, tako pa se nahajajo tudi velikani, katerih spomin in češčenje je in mora biti bolj ali manj splošno. Njihova dela so pristopna vsem narodom, vsi vživajo njihovo korist. Kaj torej ni naravno, da tudi vsi uklanjajo glave pred takimi velikani iu jih slave? Kdo bi se drznil trditi, da naj Kopernika, Aristotela, sv. Tomaža Akvinskega slavi le njegov narod? Takih vseobčnih velikanov nahajamo posebno v umetnosti. Da, tukaj se nahaja res neko življenje, ki sega izven tesnih mej posameznih narodov, ki je vzvišeno nad njihovim sovraštvom iu njihovimi pre- L C Vt piri, življenje, ki je skupno vsem omikancem. Slikam Rafaelovim, skladbam Beethovenovim se divi ves svet in jih občuduje! Res, da je v prvi vrsti poklican narod dotičnega umetnika, da se ga spominja in ga slavi, ga ljubi, a drugi narodi se mu morajo pridružiti s spoštovanjem! Ne bilo bi torej lepo, ako bi se ravno sedaj, ko se bliža dan največjega pomena za ves glasbeni svet, ko ima ves glasbeni svet praznovati slavnostni dan svetovnega umetnika, tudi v našem narodu z veseljem ne omenjal ta pomenljivi dogodek: tristoletnica smrti umetnika Palestrine. 2. februvarija 1.1. bo namreč minolo 300 let, kar je zatisnil oči .knez glasbe" — Palestrina. Da torej tudi Slovenci vsaj nekoliko spoznajo tega velikana ob tej njegovi 3001etnici, to je namen tem skromnim vrsticam. . Giovanni Pierluigi da Palestrina se je rodil leta 1514 v laškem 'mestu Palestrini (v nekdanjem Laciju Praeneste), ležečem okrog štiri ure južno od Rima. Oče mu je bil Sante Pierluigi, mati pa Marija Gismendi; oba sta bila precej premožna. Po svojem rojstnem kraju je dobil torej umetnik ono ime, pod katerim ga dandanes pozna ves glasbeni svet. O mladosti njegovi nimamo posebnih poročil, in še ta, ki jih sploh imamo, so zelo negotova, kot kaže novejše raziskavanje. Pitoni pripoveduje, da je nekoč, ko je še kot deček nosil razne pridelke svo- "h/. Vi. jih starišev v Rim na trg. ga slišal na ulici peva-jočega kapelnik cerkve St. Maria Maggiore. On dečka pokliče k sebi in ga poskusi. In glas njegov in njegova glasbena nadarjenost mu tako ugajata, da vzame dečka k sebi in ga poučuje v glasbi. A bodi temu, kakor hoče, toliko je gotovo, da je bil Palestrina leta 1540 že gotovo v Rimu. Tu je bil njegov pravi učitelj Claudius Goudimel. Le-ta je bil leta 1520 rojen v Baisonu pri Avignonu in je, prišedši v Rim, ustanovil tu ono znano rimsko šolo, kateri je karakteristično ravno čisto, koralu primerno izgovarjanje teksta in pregledna, duhu primerna harmonija, v čemur se je ravno Palestrina povspel na tako visoko stopinjo dovršenosti. Njegova so-učenca sta bila tu Giovanni Animuccia in slavno-znani skladatelj lamentacij Jeremijevih, Giovanni Maria Nanini. V letih 1544 do 1551 pa nahajamo Palestrino že kot organista in kapelnika v stolnici njegovega rojstuega mesta. Še danes je ohranjena listina, katera nam kaže pogodbo, sklenjeno mej kanoniki tega mesta in mej njim. Kot tak se poroči dne 12. junija leta 1547. s premožno meščansko hčerjo Lucrezia de Goriš, s katero je živel v najsrečnejšem zakonu do 1. 1580. Imel je štiri sinove, katerih ga je pa le najmlajši, Hygin, preživel. Sreča je hotela, da je bil ravno ob tem času, ko je Palestrina služboval v svojem rojstnem kraju, za cerkev iu njene pravice mej Slovenci, uprav tako navdušen za sveto versko, kakor za narodno stvar, rasgr. Luka J e r a n , kot skala trden in neizprosen v obrambi verskih resnic in cerkvenih prav, a h krati tudi neupogljiv r izvrševanju krščanske ljubezni. In drugi gg.: kanonik Jan. F 1 i s , kanonik KarolKlun, K. Lahajnar, Mat. Močnik, dr. S t e r b e n e c in prošt P. U r h prav isto tako spričujejo našo trditev. Pred petindvajsetimi leti so ploskali dr. E. H. Gosti, ko jim je govoril besede, ki smo jih zapisali denašnjemu članku na čelo in tudi sedaj še vedno v dejanju v javnem življenju dokazujejo, „da so vere polni neustrašeni udje boreče se cerkve." Izmej umrlih odbornikov omenjamo le: doktorja Gogolo, Fr. Kramarja, H. Ničmana, dr. V o n č i n o in grofa Wurmbranda, katerih imena ostanejo neizbrisua v zgodovini obrambe katoliških idej v naši ožji domovini. Petindvajset let! Dolga doba je za družbo, a polna veselih vspehov, polna plodonosnih sadov. Mi, ki jih vživamo, moramo jih priznavati, moramo biti hvaležui zanje. Ko bo juteršnji dau v šentjakobski cerkvi pred altarjem zahvaljeval se Bogu za prejete dobrote mladeniško navdušeni in delavni starček — sedanji predsednik »Katoliške družbe" — naj se združi ž njim vsa dežela. Zahvali pa pridružimo skupno prošnjo, naj bi blagonosno delovanje „Kat. družbe" se podvojilo in potrojilo in naj ji priraste po celem Slovenskem obilo sestric istega izvora in namena, da postane tako vse Slovenstvo lepa, jedina Bogu in narodu zvesta — katoliška družba! Deželni zbor kranjski. (Deveta seja dne 1. februvarija.) Ker sta finančni in upravni odsek imela od devete ure skupno sejo, otvori deželni glavar 0. De-tela javno sejo še le ob 11. uri; vlado zastopa deželni predsednik baron H e i n. Pričetkom seje prične se iz nova obravnava gledš reorganizacije deželnega muzeja, o kateri je deželni odbor sklepal že v zadnji seji. Dr. Tavčar s kratkim uvodom stavi naslednjo resolucijo: Deželnemu odboru se naroča, da pri izpeljavi tega organizacijskega navodila varuje, kolikor mogoče, svojo ingerencijo, ter uvažuje, da se ž na-svetovano organizacijo nikakor ne namerava, povišati dosedanji deželni donesek za muzej. Deželnemu odboru se dalje naroča, da pri sestavljanju pravil in druzih načrtov strogo pazi na to, da se ne bodo kršile pravice slovenskega jezika in da v ti zadevi odločno zastopa načelo, da se imenujejo muzejskimi funkcijonarji, ki bodo opravljali strogo muzejski posel, osebe, ki so v stanu, izkazati znanje slovenskega in nemškega jezika. Za slučaj, če bodo iz Smoletove ustanove prihajale obresti, izreka se za načelo, da se ima vsled tega dežela v svojih doneskih primerno razbremeniti. v tem mestu škof kardinal Giovanni Maria del Monte (1543—1550), ki je leta 1550 zasedel prestol svetega Petra kot papež Julij III. Poznajoč namreč veliko nadarjenost Palestrinino, pokliče ga Julij III. leta 1551 za seboj v Rim iu ga postavi za kapel-nika velikanske cerkve sv. Petra. Kot tak je imel ob jednem še drugo službo. Sikst IV. je namreč leta 1480 ustanovil poseben zavod za 12 dečkov, ki so se imeli v petju poučevati, da pozneje sodelujejo tudi v njegovi kapeli. Julij III. pa je temu zavodu dohodke zboljšal in po njem je dobila ta naprava svoje ime. Ker je bilo nadzorništvo tega zavoda združeno s službo kapelnika cerkve sv. Petra, zato je postal Palestrina tudi nadzornik teh pevskih dečkov in je imel ž njimi vred prosto stanovanje v „gymnasium capellae Juliae". (Dalje sledi.) Čarovnik. Spisal J. V. III. O čudnem naseljencu v dnu Srnjakov je še isti večer vedela skoro cela vas. Jedovec prišedši proti večeru s svojimi ovcami domov, hotel je brž s to novico razveseliti svojo Marijano. Zatorej ji je jel z začudenim obrazom pripovedovati, kak človek se je nastanil gori pod Srnjaki, kako bajto si je napravil in mnogo druzega. In orisal ji ga je kot strašnega človeka, kakeršnega še ni videla ta dolina, ne da Konečno se deželnemu odboru naroča, da v prihodnjem zasedanju pravila druStva in druge načrte deželnemu zboru predloži. Dr. Papež naglaša, da se strinja s tem pred logom, poslanec Klun pa iijaTlja, da stvarni tako nujna in se mu torej ne zdi potrebno, da bi deželni zbor danes preklical sklep, ki ga je storil pred 48 urami. Sicer se strinja z načeli v programu, toda odloži naj se vprašanje do prihodnjega zasedanja. Poslanec Hribar omenja, da glasuje za na-svetovano resolucijo, v kateri se naglaša popolna in-gerencija deželnega odbora. Baron Schvvegl kot poročevalec pojašnjuje posamezne odstavke, mimogredd pa gosp. poslauca Kluna sumniči, češ, da so mu osebne koristi in oziri bolj na srcu, nego deželne koristi. Poslanec Klun odločno zavrne tako sumni-čenje in vpraša barona Schwegla, zakaj mu v odseku ni odgovoril na izražene pomisleke. (Dobro-kliei) Deželni glavar De tel a izraža obžalovanje, da je poročevalec baron Schwegel rabil tako raz-žaljiv izraz, ker se nikomur ne sme očitati, da zastopa v zboru preje svoje, nego deželne koristi. (Dobro-klici.) Baron Schvvegel izjavi, da ni hotel nikogar sumničiti, katero izjavo, naj zbornica vzame na znanje. Pri glasovanju je bila stavljena resolucija glede reorganizacije muzeja z veliko večino sprejeta. Ko je bilo rešeno tretje branje novele k agrarnemu zakonu, poroča posl. Hribar o prošnji »Dramatičnega društva" za dovolitev treh predstav na teden v deželnem gledišči v sezoni 1894/95 ter v imenu finančnega odseka nasvetuje: »Prošnja »Dramatičnega društva" v Ljubljani odstopi se dež. odboru z naročilom, da mu za glediščno sezono 1894/95 odstopi po tri igralne dneve na teden. V te igralne dneve naj razdeli praznike tako, kakor so bili razdeljeni v tekoči sezoni". Dr. Schaffer se protivi predlogu v celem obsegu, češ, da naj se dovoli 12 slovenskih predstav na mesec, vspored predstav ob nedeljah iu praznikih pa naj določi dež. odbor. Zato nasvetuje, da se o obeh odstavkih predloga posamič glasuje. Dr. vitez B I e i w e i s priporoča dež. odboru, naj bi poskrbel, kako bi se znižali režijski troški, ki so razmerno previsoki, in razširili prostori v sedanjem gledišči za nižje občinstvo, oziroma pomnožili dohodki predstav. Dr. Schaffer kot poročevalec dež. odbora odgovarja na sprožene nasvete in meni, da se bode težko dalo kaj zboljšati v označenem smislu. Po ko-nečni besedi poročevalčevi še izjavi, da se bode kot dež. odbornik v, tem oziru držal vedno nepristranskega stališča. Pri glasovanju je bil prvi del predloga soglasno sprejet, drugi del z večino narodnih glasov. bi bil pozabil h koncu pristaviti svoje izvirne sodbe, da ta mož nihče drugi ni in tudi biti ne more, kakor sam hudobec. Da je pa Matevž obkladal pred Marijano ubozega stajca z vsemi strašili, kar jih je mogla domisliti in izmisliti njegova neumna glava, k temu je imel poseben vzrok. Zelje ga je skrbelo, zelje! Mislil si je namreč, če ostrašim Marijano s tem čudnim starcem, gotovo ne bo šla, že iz strahu, vsaj par dnij v zelnik, mej tem se bo pa že zelje kolikor toliko popravilo. A hudo se je Matež vrezal s tem strašenjem. Mari|anit»a radovednost bila je veliko večja, nego njen strah pred čudnim možem. »Le ovce seženi v koč", dejala mu je, »pa nikar ne sliui s tem kvasanjem! Kakošen je tisti strah tam gori, videla bom že sama, saj moram še tako nocoj iti nekaj perja natrgat v zelnik za prašiče." Tako je dejala Marijana; Matevža so pa te besede popolnoma podrle. Ona — še nocoj — v zelnik! Jel jo je še enkrat svariti in odvračati, češ, da ni varno danes in — zlasti zvečer ne, gori hoditi, ker se ne ve, kaj bi ji naredil. Povedal ji je slednjič tudi, da je sam govoril s čudnim človekom in da mu je pravil »strašne" reči, iz kojih povzema, da ni varno za živo dušo zvečer hoditi krog njegove bajte — zlasti pa še za žensko ne! A vse zastonj! Marijane tudi to ni premotilo, — poznala je predobro svojega Matevža. — Tudi to ni moglo . • Ji Sprejeta je bila tudi resolucij«, naj dež. odbor zasliši mnenje zastopnikov slovenskega in nemškega gledališča, kako bi se dali odpraviti nepotrebni režijski stroški in zvišali dohodki predstav. Posl. vitez Langer poroča nato o načrtu z«, kona glede zagradbe levega brega reke Kolpe pri Qsilnici-__(Konec sledi.) Politični pregled. V Lju bij a ni, 1. februvarija. Liberalna blamaža. Velika jeza je v oger-skih vladnih krog h na grofa Szapary-ja, ker je izstopil iz liberalne stranke. Hoteli so nahujskati vo-lilce proti njemu v Temešvaru, da bi mu izrekli nezaupnico. Sklicali so bili shod volilcev. Zbralo se je bilo veliko volilcev in posvečeni škof Nemeth je zagovarjal grofa Szapary-ja iu obsojal vladno politiko. Kmalu se je pokazalo, da so liberalci v veliki manjšini. Ko se je od katoliške strani zahtevalo, da bi glasovali tako, da tisti, ki so za grofa Szapa-ry-ja, stopijo ua jedno, drugi pa na drugo stran dvorane, predsednik shodu tega ni pustil, ker se je bal, da se pokaže preočitno liberalna blamaža. Vsi liberalci so pa zagnali silen krik, tako, da se je shod moral raziti. Liberalni listi so pa v svoji predrznosti potem raztrobili, da se je grafu Szapary ju izrekla nezaupnica. Omeniti še moramo, da se je agitaciia proti grofu Szapary-ju začela naravnost po naročilu od vladne strani v Budimpešti in je posebno veliki župan delal z vsem svojim vplivom. Shod v Veliki Kikindi. Brzojav nam je že naznanil, da se je v Veliki Kikindi v nedeljo neki velik shod izrekel za vladno politiko. Stvar je pa v resnici malo drugačna. Sešel se je bil katoliški shod. Zupau je pa z žandarji prišel in začel shod razganjati. Nad 700 udeležiteljev je s protestom odšlo. Kakih 50 jih je pa ostalo, ker jih ni nikdo preganjal, ker so vladni privrženci. Teh 50 je pa sklenilo resolucijo, v kateri se odobrava vladna politika. Ta sklep se je potem hitro brzojavil na vse strani. — V Esongradu je bil tudi katoliški shod. Zbralo se je nad 3000 ljudi!. Nekateri vladni privrženci bili so tudi poskusili motiti ta shod, pa se jim ni posrečilo. — Vidi se, da razmere za ogersko liberaluo stranko ne stoje najbolje, ko se mora posluževati že takih sredstev, da bi svet preslepila, da bi mislil, da je večina naroda na njeni strani. S tem misli pritiskati na gospodsko zbornico. Kakor se pa vidi, se joj namere ne bodo posrečile, ker katoliki zadnji čas kažejo dovolj odločnosti in zaveduosti. Francosko pomorstvo. Omenili smo že, da Olemenceau v nekem listu objavlja o sleparijah v arzenalu v Toulonu. Na podlagi teh izjav je poslanec Locroy interpeloval vlado, kako je z mornarico, in kako se porabljajo denarji, ki so se za mornarico dovolili? Francija je za mornarico več izdala, nego vsa trodržavna zveza, vendar je njena mornarica slabša, kar se tiče števila ladij in njih Marijane odvrniti od sklepa, da se ji je Matevž sam ponudil, da gre on rad natrgat tistega perja, — vse le iz skrbi za njo! Zastonj je bilo tudi to! Ostala je pri svojem sklepu. Kje pa tudi odjenja ženska radovednost? Stopila je še parkrat s škafom do vodnjaka, kjer je tudi drugim sosedam pripovedovala o čudnem možu pod Srnjaki, — vzela potem iz omare star prten predpasnik, s stopnjic pa luknjasto košaro — ter odšla. Matevž je pa tudi ni več pregovarjal, boljši ena uevihta, kot dve, si je mislil ter odšel iz veže pokladat živiui. A ni še pošteno naložil tretjega koša gori na skednji, vže zasliši iz veže gori zmirjanje in pso-* vanje, da je bilo joj! »Zdaj pa le tu ostanimo, d« mine vihar!" dejal si je Matevž ter tlačil in mašil seno v koš, da so mu pokala rebra. A v hipu je že stala pred njim Marijana jeze rudeča kot rak, ter s celo kopo primernih in neprimernih priimkov ob-sula ubozega Matevža. „Ti, krevlja ti, zaspana, menda dremlješ cel ljubi dau gori med grmovjem, ka-li. Gori pojdi pogledat v zelnik: ne ena glava ne stoji po konci! Okoli tistih beračev krevsaš in postopaš, tega pa ne, da bi pogledal kedaj v zelnik, ti češmiuie gnilo, ti —! Boš pa jedel zdaj zelje po zimi! Listja ti bom nasekala, pa z lugom poparila. Razumeš? Se enkrat mi pojdi k tistemu pritepencu, potem me boš pa — pomnil! — Oh, pa kako lepo zelje sem oboroženja. Posebno torpedovke niso dosti vredne. Pristanišča so slabo zavarovana, arzenali pa prazni. — Ce je res, kar navaja Loeroy v svoji interpelaciji, se j« Franciji vsekako bati jednakih porazov, kakor so jo zadeli 1870. leta, ko je bila začela vojsko popolnoma nepripravljena. Boltjarija. V Bolgariji se mohaiuedancem ne godi nobena krivica. Ozirajo se liduje, kolikor je le moč; voli jo jih v vse zastope, ali vendar se ne morejo privaditi novim razmeram. Izselujejo se v Malo Azijo. Simo lani se jih je izselilo nad 2000, poslednja štiri leta pa nad 6000. Vse kaže, da se bodo mohamedanci skoro do zadnjega iz.-elili. Cerkveni letopis. Katoliški Poljaki na Buskom. (Izviren dopis iz Poljske. *)) Rusija se vedno trudi, da bi porušila Poljake v kongresnem kraljestvu. Zato je uvela ruski jezik v šolah in v uradih. Ali to še ni bilo dosti. Pro-šlega leta je izdala v Vilni ukaz, da se ne sme nikdo predrzniti na ulici govoriti po poljski, sicer bo kaznovan; tako so ukazali tudi zdravnikom, da z bolniki ne sme|o govoriti drugače, nego po ruski. A da bi se uobeuo sredstvo ne prezrlo, so se že čuli resni glasovi, uaj se v katoliških cerkvah pri-diguje samo po ruski iu naj se vsa služba božja, tudi sv. maša, opravlja v ruskem jeziku. Na ta način bi se Poljaki najprej porušili iu in potem bi kmalu zameuili rimsko liturgijo — z razkolno-rusko. Ruska vlada se je v t-m oziru jela pogajati s poljskimi škofi. Toda ti so odgovorili, da za take spremembe nimajo pravic sami, marveč le Rim. Potrkali so v Rim, toda od ondot so dobili zanika-veu odgovor. Razven tega skušajo vedno pridobivati si Vatikan za svoje ideje in pri tem ne ščedijo troškov za liste in pisače. Ni še dolgo, kar je „N. Fr. Pr." prijavila svetu vest, da se je udal papež Leon XIII., da se uvede ruski jezik pri nebistveni — dodatni službi božji, to je: pridige, katekeze, molitve in pesmi. Poljaki so se prestrašili. Da bi se prepričali, kaj je na tem, prosil je neki škof pojasnila v Rimu; odgovorili so mu, da je vest v „N. Fr. Pr." izmišljena, d a s e ne sme verovati takim glasovom, in dapapež nikdar ne dovoli takih ruskih zahtev, ker noče, da bi bila cerkev sredstvo zatlačenje narodnosti. Katoliška cerkev je vsaki narodnosti prijazna. Prezgodnje veselje dunajskih Židov in vseh razkol-iiikov je bilo uničeno. Rusi pa zato, ker ne morejo uvesti ruskega jezika v cerkev, delajo na druge načine, zapirajo cerkve in jih spreminjajo v razkolne, ali pa jih prodajajo Židom kot stavbeni materijal. Jako lahko je urnevati, zakaj se to godi. Če kak list poroča: dve ali tri župnije so se združile v *) Priobčili smo v petek, 26. t. m., članek o poljski politiki. Da se pa umeva sovraštvo Poljakov do Rusije, evo tu izvirnih podatkov! Op. vred- imela! Lej, sem dejala, letos ga boš pa imela noter do kresa ali pa še čez, — na: zdaj si ga pa snedel, ti • kost suha ti —1" — Marijanina jeza prikipela je do vrha. Vsa razljučena popade iz kota podajalko in — da bi blagovoljni bralec bil stal takrat na Jedovčevem dvorišči, čul bi bil, kako je nemilo padala podajalka po Matevževih plečih. Zastonj je skušal Matevž Marijani dopovedovati, da ni on snedel zelja, niti njegove ovce, marveč da so Bla-ževčeve koze udarile nd-nj. Marijana si ni dala ničesar dopovedati. — „Blaževec, Blaževtc" upila je, »kaj meni Blaževec mari? Ti moraš biti pri svojih ovcah in nikjer drugje!" Ohladivši tako svojo jezo vrže podajalko v kot ter zmirjaje odide. In kar je Matevž že prej pro-rokoval, to se je vresničilo: celi večer ni bilo miru pri Jedovčevih dveh. Klaverno stopal je Matevž po dvorišču, sam pri sebi godrnjaje: „Uh, kako sem jaz jezen, jezen! Prav divji sem! Da bi bil jaz mogel dobiti tisto podajalko, jaz bi ji bil pokazal! Uh, kako nem jezen! Da bi me le kaj ne škodilo!" V kuhinji je pa Marijana kuhala — svojo jezo. In ko Matevž opravi živino ter pride ponižno povprašat v kuhinjo, če bo kaj večerje, tedaj se vnovič sčsuje nevihta nad njim. Brez večerje šel je oui večer spat in dolgo mu je tudi oni večer brlela svetilka pod streho. (Dalje sledi.) jedno, — se seveda v taki vesti ne poznd uzrok temu. Toda pomisliti moramo, kaj znači pod severnim podnebjem, koder je skoro pol leta zima. koder je po cestah blata na kupe, če morajo verniki hodni po 4, 5, 7 milj daleč k službi božji. Razkolnih cerkev je na goito nasejanih jako mnogo. Na pol milje hodil je z večine že cerkev, in sicer župna cerkev; lahko se j« tedaj nadejati, da bi postali katoličani pristopnejši za razkol, če se jim zapro ali poder6 njihove cerkve, iu če se jim pot v farno cerkev tako obteži. Zato se tudi ne moremo čuditi, da so v nekaterih krajih verniki s silo branili svoja svetišča; ču diti se pa moramo, da surovost vladnih zastopnikov ob takih slučajih prestopa vse meje. Mladočeški „Narodni Listy" so nedavno pisali, da je samo poljska intriga uzrok, da se brauijo združenju več župnij. Po njihovem mnenju bi se Poljaki samo tedaj skazali kot prave Slovane, če bi postali razkolniki. Ce govord Poljaki o svojem trpljenju in o svojih mukah, jim vse očita intrigo. Ali ne diši to po pannwzmu? Lansko leto se je dogodi'o mnogo slučajev, da so šiloma vzeli katoličanom cerkev; najgorji iu naj-krutejši pa je bil v Krožah v kovenski guberniji. To mestece ima leseno, že na pol podrto farno cerkev; poleg te je pa bila blizu mesta cerkev in samostan redovnic sv. Benedikta. Leta 1892 je carski ukaz uničil ta samostan, in zadnje štiri re dovnice so se maja meseci leta 1898 preselile v Koven. Hkratu pa je dospel ukaz, da se mora razrušiti lepa zidana cerkev poleg samostana. Župljani so se obrnili na carja, a ministerstvo jim je odpi salo, da njih prošnja ni uslišana. Nato se v zadnji sili prosili cesarja avstrijskega in uemškega iu danskega kralja, naj posredujejo. Mislili so, da vendar kaj izprosilo, toda — zastonj ! Škof in župnik sta dobila ukaz, naj se prenese Najsvetejše in mašna obleka v staro farno cerkev. Dnč 29. novembra 1893 je došel po noči ob 2. uri gubernator kovenski v Krože in ž njim 40 oboroženih orožnikov. Ljudje so zadnji čas v vednem strahu tudi po noči stražili cerkev. Ko so spazili uradnika, so mu šli s križem in s podobami carja in carice nasproti, proseč, naj jim ne razdero potrebne cerkve. Po ukazu gubernatorja Klinkenberga so žan-darji iztrgali ljudčm podobe in jih jeli z bičem nabijati. S čepicami na glavi so vlomili nato v cerkev. Župljani, ki so stražili, so jeli zvoniti na pomoč. (Konec slždi.) Socijalne stvari. Kje smo. V človtški dražbi se opazuje dandanes velika nezadovoljnost z obstoječimi raimerami. Kamorkoli se ozremo, povsod vlada neko nemirno gibanje in šumenje. Različne ideje si vstvarajo različne tabore. Duhovi te ločujejo in zbirajo. Na vseh straneh se vrše priprave na hud, odločen boj. Oborožujeta se vera in nevera, vladar in podložnik, bogatin in si romak. Človeštvu se bližajo viharni časi. Pogubni nazori, ki so se začeli z novim vekom širiti med narodi, rodijo svoj sad; pregrehe, katere je človeštvo radovoljno sprejelo, pretijo mu z ma ščevanjem. V 15. in 16. stoletju se je zavrgla cerkvena avtoriteta in na njeno mesto je stopila slaba človeška pamet. S cerkveno avtoriteto pa je morala logično dosledno pasti tudi božja, ker je cerkvena le konkretna oblika božje avtoritete. In res v velikem prevratu 18. stoletja se božja avtoriteta ne priznava več, a ž njo kmalu tudi nobena druga. S u-vereniteta in neomejenost osebe s popolno neodvisnostjo od Boga iu njegovih postav je postala novi dobi vzor. Kakor se je mislilo, tako se je tudi delalo. Razglasila se je prostost verskega prepričanja za vse, ki so se otresli vsake pozitivne vere, šole so se iztrgale cerkvenemu vplivu, zakrament svetega zakona se je podržavil. Cerkvi so se zavezale roke in začelo se je brez skrbij vladati po takozvauih svobodoumnih načelih.*) Človeštvo si je obetalo velikega vspeha od nove pre-ustrojitve, obetalo si je obilno sreče, toda bridko se je varalo, upanje se mu ni uresničilo. Prevarilo se je, ko je slišalo mamljivo zveneče klice: „Libertd, čgalittS, fraternite!" Toda korak je bil storjen, in nasledki ne izostajajo. Zbirajo se kot temni oblaki nad narodi ter jim pretč s poginom. *) Dr. Felix Sardč, Der Liberalismus ist Siinde. Človeškemu srcu so se brezobzirno izrula vsa blaga čustva, ki bi 'je mogla osrečevati, in na njih mesto so stopila druga, njim nasprotna čustva, ki tirajo sedaj človeštvo v brezdno nesreče in nezadovoljnosti. Krščauske čednosti so izginiie iz življenja, strasti pa dobile svojo zlo moč. Če hoče človeštvo zopet vživati blagostanje, mora se vrniti h krščanskim načelom uazaj. V temnem in mračnem srednjem veku, ki je tičal „v sponah papeštva", spoštovala se je pravičnost in poštenost nekoliko bolj kakor dandaues, in če se je kedo proti jedili ali drugi pregrešil, bil je ostro kaznovan. Pamet nam pravi, da je to zdrav nauk in neobhodno potreben za urejeno družbinsko življenju. Po starem slovanskem pravu je smela deva predrzneža. ki jo je odpeljal brez dovoljenja iz očetove hiše, sama z lastno roko usmrtiti. Ponarejalci žafrana so se v rimsko-nemški državi obsojevali v smrt, iu se je obsodba tudi vsakokrat izvršila.*) Dandanes pa živimo v času občnega napredka in splošne omike, in vstvarili smo si na podlagi prostega r&zmotrivauja nove pojme o človeških krepostih. Vznemirimo se sicer, če se nam pripoveduje kak nelep dogodek, a popolnoma nič nas ne briga, če se vrše taki dogodki pred našimi očmi, in ničesar ne storimo, čeprav bi jih tudi lahko zabranili. Pereči dokaz za izgovorjene besede je nam podal naš parlament sam 10. nov. 1892. Krščauskosocijalni poslanci Schlesinger in tovariši so stavili v državnem zboru interpelacijo glede trgovine z dekleti in po-narejenja živežev ter se izjavili tako-le: Pri lvovskem deželnem sodišču se je vršila pred nekaj dnevi obravnava zaradi židovske trgovine z dekleti, v katero zadevo je bilo zapletenih 27 Židov. Ta trgovina z dekleti v Indijo, Brazilijo in Orijeut, ki jo židje živahuo pospešujejo, potem prikazni goljufij pri obravnavah v Cernovicah, kakor tudi židovske sleparije v izseljevanju in javno izse-sovanje, ki se je dokazalo pri obravnavah v Vodo-vicah, so za naše stoletje slika moralne podlosti, velik madež, ki bo segal s svojimi nasledki v bodoče stoletje. Če se uvažuje, kako se bogastvo pri Židih po-množuje, kako se Baruh in njegovi rodni bratje s ponarejanjem živeža bogatijo; ... če se pomisli na veliko število židovskih oderuhov, spoznati mora vsak, kdor noče biti slep, veliko nevarnost, ki preti javnosti od Židov! Omenjeni poslanci vprašajo torej, kake naprave misli vlada uvesti, da se zabrani tako škodljivo delovanje ? Človek bi mislil, da bo naš parlament jedno-glasno podpiral to interpelacijo ter zahteval, da se nujno zapreči tako nesramno ravnanje in se vsak prestop v bodoče kaznuje z neobzirno ojstrostjo. Toda kaj se je zgodilo? Poslanci so bili močno ne-volj ni zaradi nedostojnih izrazov, ki so se nahajali v vprašanju do ministra, in isti list državnozbor-skega protokola, kjer je bila interpelacja zabeležena, dali so iztrgati. Zraven še je predsednik zbornice poslanca Sehlesingerja pokaral, kako se predrzne v izborni družbi govoriti o tako grdih reččhl**) Samoumevno je, da mora pri ljudstvu polagoma zamreti vsako pošteno in pravično čustvo, ako se mu pripoveduje o tako vitežkem postopanju mož, katere si je zbralo, da mu varujejo na odločilnem mestu njegove blaginje iu pravice. Duhovnik se lahko trudi noč iu dan, da oblažuje srca v varstvo mu izročenega ljudstva, njegovo prizadevanje mora ostati brezvspešno, ker se mu v javnosti stavijo povsod brezštevilne ovire nasproti. Strasti se pojavljajo med ljudstvom vedno močneje, zločinstva uaraščajo z vsakim dnevom. Prestopi se ne kaznujejo dovolj strogo. Kadar se hudodelnik postavi pred sod-nijo in se tam obsodi, navajajo in vpoštevajo se vse mogoče in nemogoče okoliščine, ki naj bi zmanjševale zlobnost njegovega čina. Sicer pa današnje kaznilnice niso več poniževalna in neprijazna stanovanja, ki bi vzbujala ljudčm strah, temveč krasna poslopja, s katerimi se kraji, kjer stojd, po vsej pravici ponašajo. Koliko siromakov vzdihuje po zaduhlih, temnih in tesnih podzemeljskih prostorih, ki si s solzami, z žuljevimi rokami, a vendar s čisto vestjo služijo svoj trdi kruh, toda za te današuji svet nima srca! V naši sosedni državi, ki se imenuje država božjega strahu in pobožnih šeg, razmere niso nič boljše. Sedanji državnozborski poslanec Ahlwardt *) R. Vrba, die Sflnden dor Gesellschaft. **) R. Vrba, „Die SUnden der Gesellschaft". si» je o*rčil pred nekoliko leti ter založil pri sodišču sleparja, ki je ogoljufal državo za več milijonov. Tod« čim bolj je hudodelnik pribrisan. tem lepše se mora ž njim ravnati. Slepar se je oprostil, Ahl vv.irdt pa je bil obsojen v ječo, ker je odkril svetu to kočljivo stvar. *) Da taki in jednaki vzgledi globoko vpliaio ua nemško ljudstvo, kaže uam kriminalna statistika nemškega cesarstva. V Berolinu izvede se vsako leto povprečno 40 samomorov od ljudij, ki še niso prekoračili 14. leta svoje starosti. Število mladoletnih zločincev splob pa je izntšalo pred tremi leti nič manj. *) R. Vrba, „Die SUndeu der Gesellschaft". Slovstvo. ^Slovanska knjižnica". Vrejuje in izdaja Andr. Gabršček v .Gorici. — Deveti snopič obsega na 48 straneh: 1. »Žalostna svatba". Povest iz življenja poljskega naroda. Spisala Valerija Morj-kowska, poslovenil Pohorski. 2. .Kako sem izpove d o v a I Turke". Češki spisil Jo-'. Holeček. Poslovenil pokojni Fran Gestrin. — Na platnicah se vrednik opravičuje zaradi manjšega obsega zadnjih snopičev in zagovar a proti „Slov. S^et"-u za-stran cirilice. Dnevne novice. V Ljubljani, 1. februvarija. (Deželne doklade za 4% veM) Finančni odsek je sklenil predlagati v deželnem zboru proti glasovom konservativnih deželnih poslancev, naj se poviša deželna doklada za 4 odstotke, tako da bo sedaj vsa doklada znašala 42 odstotkov, od katerih 22% požre samo šolstvo. Ce pomislimo, da se v prihodnjem letu zmanjšajo deželni dohodki za več uego 100.000 gld , in če še druge mnogo-brojno se obetajoče troške poštevamo, potem je ta novica še le začetek zla. Kje jeuzrok? Več potreb, nego dohodkov, poreko. Toda — potrebe presojajo poslanci, denar pa daje de žela! Resuico, ki jo parlamentarizem kaže povsod, dokazuje tudi naša dežela: konkretno stanje dežele ali države ne odločuje pri mož^h-zastopuikih nji liovega postopanja, marveč največkrat le osobni, abstraktni nazori. Koliko se je že žrtvovalo „omiki" in „presvetiu in „umeteljuosti" in drugim takim pojmom ! In tem na ljubo plačujte, in Če ni drugače, — ubožajte! (Petindviijsetletnica kitt. družbe.) Opozarjamo ua slovesnost, ki se bo vršila jutri ob tem zname nitem dogodku. Ob 9. bo pri sv. Jakobu zahvalna služba božja s primernim cerkvenim govorom; ob 6. zvečer bo pa v društvenih prostorih občni shod, koder bo govoril slavnostni govor mil. prel t dr. And. Čebašek. (Promocija.) Dne 27. m. m. je bil promoviran na dunajskem vseučilišču dr. Josip Iva nič, kan-celar škofovskega ordinarijata v Trstu. Omenjeni gospod je študiral rimsko pravo v Rimu in je sedaj dvojni doktor, avstrijski in rimski. Spisal je vele-zanimivo razpravo o zgodovini tržaške škofiie. (Kaiionično vmeščen) je bil predvčerajšnjim č g. Josip Regen na župnijo Vojsko. (Iz štajerskega deželnega zbora.) Dne 27. jan je deželni zbor sklenil prikupiti še tri zemljišča, ker so ravno poleg deželnega zemljišča, ca katerem se misli osnovati vzgledna mlekarija in pa zavod za rejo lepih mladih goved, da se pospeši govedarstvo na Štajerskem; iz tega zavoda se bodo za vso deželo dobivali dobri plemenski biki. Nova žemljišča prikupiti je bilo potrebno, ker na deželnem zem ljišču ne raste dovolj trave. Za omenjena posestva da dežela 18.000 gld. Mestni občini mariborski se je pa dovolilo pobirali povišano gostaščino po 4 kr, Due 29. m. m. je poslanec Jerman utemeljeval svoj predlog o odkupu ribiških pravic. Govornik omenja da so se v Galiciji že odkupile ribiške pravice. Zakon naj se sestavi na jednaki podlagi, kakor je lovski zakon. Predlog se je izročil upravnemu odseku. (Dar.) Društvu za gradnjo reševališča in vzgoje-vališča v Ljubljani pristopil je arhitekt in stavitelj gospod Viljem Tre o z vsoto 100 gld. kot usta-novnik. (Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) Prestavljena sta gg. [kapelana: Alojzij Š u t a iz Šmarjete pri Ptuju v Šmarje in Fr. Š a 1 o v e n iz Š\ Vida pri Ponikvi v Šmarjeto. — Umrl je dno 29. jan. č. g. Matija Koren, zlatomašnik in pokojeni župnik v Bučah v 90. letu. Pokopan je bil včeraj dopoldne. N. v m. p. (Volitve v Gorici) Volitve v kupčijsko iu obrt-nijsko zbornico vršile so se pretečeni petek in soboto. Lahi so zmagali na cel: črti in napolnili zbornico samo s svojini ljudmi. Zadnja „Soča" poroča samih nezakonitostih, katere so ovirale zmago Slovencev, iu obljubuje podati protest. Pri sedanjih razkosanih oduošajih goriških Slovencev iu toliki organizaciji nasprotnikov ni bilo in ni pričakovati drugačnega izida. (Iz celovške škofije.) Due 27. jan. je bil pri sv. Hemi pogreb'pokojnega preč. dr. Val Nemca ob silni množici došlega ljudstva. Sprevod so sprem-jani po 14 duhovnikih vodili mil. g. knezoškof dr. J. Kahn, ki so imeli tudi nadgrobni govor iu služili slovesno črno mašo. Dan pozneje je bil v Kaplji ob Dravi pogreb dekana Mat. Ambroža, h kateremu je prišlo jako mno^o ljudij, med njimi 12 du-lovnikov iu 4 hogoslovci. Vodil je sprevod župnik kot-mirski č. g. J. Mu ler, govoril nadgrobni govor župnik glinjski F. Izop. Svetila pokojnima zvestima duhovnikoma iu vnetima rodoljuboma več a luč! — Krško dekauijo bode oskrboval č. g. J. L >mpersberger, župnik v Starem rgu, krško župnijo pa tamošuji kaplan L. Pirker, ki je imenovan provizorjem. —• Dekauijo Borovlje oskrbuje župnik kotmirski č. g. J. Muller, župnijo Kapljo pa č. g. Fr. Štingl, pro vizor v St. Janžu. — Č. g. Lucco pl. Cucagna, župnik v Weitensfeldu je dobil župnijo Lolling. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca j nu-varja t. 1. vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 749 strank gld. 356.669-19, vzdignilo pa 419 strank gld. 136 450-39. (Deželni zbor goriški.) Due 30. jauuvarji imel le naš zbor sedmo sejo. Piedno se preide na dnevni red, naznanja dež. glavar, da ste mu došli še dve peticiji; edna izmed njih zadeva zgradbo neke že-leznične postaje na n vi železnici v Furlaniji. druga pa je cestnega odbora v Bolcn, v kateri pro ;i podpore, da more plačati dolg. ki ga je naredil pri zgradbi mosta čez Sočo med Bolcetn in Cez-Sočo. Obe peticij se odstopite peticijskemu odseku. Na to se dež. glavar še v !■ pih in gorkih besedah spominja umrlega viditelja slovenske kmetijske šole, g. Fr. Žepiča. V znamenje žalosti nad zgubo mirnega, delavnega in vestnega moža so vsi poslanci na poziv deželnega glavarja vstali s svojih sedežev. Potem stavi še posl. Alfred grof Coronini v svojem iu v imenu svojih slovenskih tovarišev interpelacijo, ali prav za prav vprašanje do visoke c kr. vlade, kaj da misli ona vKreniti glede zgradbe lokalne, železnice po vipavski dolini, med tem ko je ona v Furlaniji vski raj dodelana. Preide se ua duevni red. V imenu deželnega odbora poroča dr. Pajer o načrtu zakona zastran prenehanja dolenjske županije. Načrt se sprejme brez ugovora v drugem in tretjem branju. Ko načrt dobi moč, po stave, dolenjska županija zložena iz davčnih občin kožbanske, merniške in dolenjske neha biti, in usta novite se dve novi župauiji, dolenjska z davčno občino dolenjsko in kožbauska s združenima davčnima občinama Kožbansko in Merniško. Posl. dr. Pajer poroča tudi v imeuu pravnega odseka o prošnji zdravniške zbornice goriške, da se jej dovoli imeti v svojem pečatu deželni grb. Ker ta zadeva in nje rešitev ne pripada deželnemu zboru, se odstopi prošnja deželnemu odboru z naročilom, da je pri visoki c. kr. vladi toplo priporoča. V imenu istega odseka poroča posl. Čerin o prošnji prostovoljne požarne straže v Kanalu, da se postavodajnim po to m naložijo zavarovalnicam proti ognju doneski za gasilna društva. Po odsekovem predlogu se tudi ta prošnja odstopi deželnemu odboru, z naročilom na praviti potrebne poizvedbe in študije, ter že v prihodnjem deželnozborskem zasedanju predi žiti načrt postave, vsled katere bi bila zavarovalna društva zavezana od letuih premij dajati prispevke iu doneske v korist požarnih straž že obstoječih in v ustano vitev novih, kakor tudi v podporo občinam za na pravo iu ohranitev gasilnega orodja. Predlog posl. Locatellija, stavljen v imeuu finančnega odseka glede proračuna glavnega zaloga za uboge za leto 1894, se tudi sprejme. Slednjič sledi še pet poročil peticijskega odseka o prošnjah za podpore. Vsled poročila posl. dr. Venutija se dovoli 18 vseuči-liščuikom na Dunaju in v Gradcu podpora, vsakemu po 100 gld., ednemu pa v znesku 60 gld., več drugih prošenj pa se zavrne, ker prosilci ali niso revni ali pa ker niso pridjnli svojim prošnjam potrebnih prilog. Po predlogu posl. Kocijančiča se prestopi o prošnji Jakoba Faina, učenca obrt-nijske šole v Trstu, na dnevni red. Pos1. dr, Lisjak je imel poročati o treh prošnjah, in sicer o pn šnji podpornega društva za bolne dijake ua dunajskem vseučilišču, o prošnji društva nMensa academica" na Dunaju iu o prošnji društva „A-yl Verein" tudi na Dunaju. O prvi in drugi prošnji se preide na dne.ni red, tretja pa se usliši iri dovoli 40 gld. pod-p ire. Po tem zvršenem dnevnem redu glavar sklene sejo in pravi, da hoče prihodnjo napovedati pismeno. Popravek V poročilo o šesti seji dež. zbora se je vrinila neljuba pomota. Deželni odbor je n a-meraval predlagati, da bi se ln učitelje,« tretjega razreda povekšala plača za 50 gld. drugače pa da bi bila postava glede plač ostala nepreme-njena. Njegov letošnji predlog velja tedaj edino le razvrstitvi učiteljev v tri razrede, kakor je bilo či-tati v nSloveučevem" poročilu, ue predlaga pa, da bi se zravvn učiteljem III. razreda še povekšala plača za 50 gld. (Primorski romarji) odrinejo proti večnemu mestu 15. februvaii.a po 10. uri iz Kormina. Goriški „Oircolo cattolico" je izdal vabilo k udeležbi. Sprejeti upajo bili med 16. iu 17. febru^arijem. Srečno pot! (Novodobno mesto.) L^vovski mestni očetje so sklenili 10, reci: deset milijonov goldinarjev vzeti ua posodo, da izvršb svoje ve! koleteče" načrte: vodovodi pol milijona, kanali pol milijona, mosti pol milijona, šole četrt milijona, gledališče 700.000 gld. itd. — Vsi pametni ljudje so razjarjeni zaradi takega brezvestnega gospodarstva. Zdi se, kakor bi izvoljeui upravitelji i mestnega, i deželnega, i državn ga premoženja povsod kosali se samo v tem, kdo bi izumel boljši načrt, dreti ljudi in jih čiin najhitreje usužiti velikemu kapitalu ! (Imenovanje.) Č. g. dr. Štefan Pa v lički, profesor bogoslovja na Krakov eni, je imenovan za rednega p-ofesoija modroslovja na jagelonskem vse-u ilišču. Učeui duhovnik je vzlasii znamenit po svojih apologetičuo-polemičnih spisih in svetopisemskih ved novega zakona. (Blaznjenca.) V Vincennesu ua Francoskem stopi k železničnemu blagajniku lepo oblečen gospod ter ga prosi, naj vendar zaklene kolodvorska vrata, da ne pridero Nemci in Italijani, ki se hočejo polastiti močne trdnjave Vincennes. „Jaz sem", pripoveduje, Jedini sin Napoleona I., Henrik IV. je moj stric. Moj vnuk, vojvoda palikaoski, zapoveduje vojski, ki se bojuje proti nemškim zaveznikom." — Uradnik je takoj spoznal, s kom mu je opraviti, ter naznani policiji. — „V vrsto I Pozor!" ukazuje na umu bolni mož, ko pridejo stražniki. V tem, ko je premišljeval višji stražnik, kako bi spravil v blaz-nico moža, v katerem je spoznal vpokojenega majorja, prihiti na kolodvor ves zasopljen neki suknar, stopi naravnost k višjemu stražniku ter mu pravi: Danes se poročim, vi pa boste moja glavna priča, uljudno vus vabim. Jaz sem predsednik republike in sem zato povabil na ženitovanje tudi papeža Leona iu velikega Carnota." — Ko sliši upokojeni maj^r suknarjeve besede, nagne se k višjemu stražniku ter mu, kažoč na suknarja, pravi na uho: ^Nesrečnež je blazen." Na to pa pripoveduje suk-narju mogočno svoje junaške čine v vojski, na kar zašepeče suknar stražniku na uho: »Ta ubožec je izgubil pamet." Pri tem smešnim prizoru domisli si stražnik kaj pametnega. Vsakega blaznjenca posebej vzame ua stran ter pravi: „Ali vidite onega gospoda tam? Blazen je, kakor ste spoznali sami; pomagajte mi, da ga spravimo v blaznico. Tako ne bode nič sumil, kam ga peljemo " Blaznjenca sta rada vstregla stražniku. Prav veselo in mirno sta odrinila v svoje novo stanovanje ter na potu dobro pazila drug na druzega. Društva, (Pevsko društvo „ L j u b I j a n a ",) kateremu zaradi kratkega predpusta in pomanjkanja primernih prostorov letos ni m či prirediti običajne maskarade, ima v soboto, dne 3. februvarija, v Fer-linčevem steklenem salonu svoj zabavni večer, kamor so vsi podporni člani in prijatelji društva uljudno vabijo. (Bralno društvo „E d i u o s t" v Središču bode imelo v nedeljo dne 4. februvarija zvečer ob 7. uri v gostilni g. Linka na kolodvoru svoj letošnji občni zbor. Na dnevnem redu je poročilo vodstva o društvenem delovanju, polaganje računov in pa volitev novega odbora. Po zboru je prosta zabava iu tombola. Narodno gospodarstvo. Slamnikariki obrt. (Dalje in konec.) K tretji točki, namreč k ustanovitvi oddelka za pletenje slamnih kit na c. kr. strokovni šoli za lesno industrijo t Ljubljani, pripominja zbornica, kakor je že zgoraj omenila, da po njenem mnenju Ljubljana ni oni kraj, iz katerega bi se pletenje slamnih kit na najboljši načiu povzdignilo. Ako bi se ustanovil v Ljubljani tak oddelek, bi se zamogli z malo izjemo nčenci in učenke pridobiti le s štipendijami, kar bi vsekako prouzročilo velike troške. Število učencev bi bilo pa, če bi se jedno zimo tudi 6 tečajev naredilo, veudarle majhuo. Ako bi se pa v Domžalah, središču slamuarske industrije, na zgoraj omenjeni način ustanovili učni tečaji, bi domžalski in sosedni otroci (deklice in dečki) in tudi odrasli te tečaje, ki bi trpeli le po 4—5 teduov, v velikem številu zamogli obiskavati Drugi tečaj bi se pa v drugih občinah prvo leto vodil iz Domžal, t. j. učna moč bi imela svoj sedež v Domžalah, kjer bi se po zatrdilu občinskega predstojnika in obrtnikov prostori za učiteljevo stanovanje in za tečaj preskrbeli brezplačno; istotako tudi snaženje in kurjava teh prostorov. In Domžal preskrboval bi učitelj tudi tečaje v Trzinu, Mengišu Dobu itd. Le če bi bili tečaji v krajih, ki so od Domžal bolj oddaljeui, kakor v Moravčah, bi se stauovanje moralo tam preskrbeti, kar bi bilo pa lahko doseči, ker prebivalstvo v obče želi takih tečajev. Ako bi se šola za slamopletenje za dve let tako ustanovila, kakor jo sporazumno z občino domžalsko in obrtniki predlaga zbornica, odpadla bi po-šiljatev zgoraj pod točko 4 omenjene učne moči za slamno pletenje v bližnje kraje Ljubljane. Konečno zbornica še pripominja, da se slamnikov, v križ izdelanih, ki so se poprej izdelovali na Kranjskem, zdaj iz Ankone in okolice več milijonov razpošlje v Ameriko in na Nemško. To blago je ceno iu stane kos 5 do 20 kr. Ako bi se slamarija na Kranjskem povzdignila, bi se zamoglo tudi s temi slamniki tekmovati. Za izvažalce blaga v britansko Indijo. C. kr. trgovinsko ministerstvo je naznanilo tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da vsled poročila avstro-ogerskega konzulata v Boii)li«y, došleya mu poiom c. in kr. miuisterstva za vnanje reči industrijske čolne oblasti doioločilo za britansko Indijo izdanega zakona o uaznamovanju blaga, po katerem mora na evropejskih izdelkih razun imena izdelovalčevega, predmeta in tovarniške znamke navedena biti tudi dežela izvira — razlagajo tako. da mora dežela izvira ua ravno istem listku biti označena, na kater, m je tudj zapisano ime izdelovalca predmeta ali tovarniške znamke. Udeleženi krogi s-e opozarjajo torej, da na blago, odmenjeno v britansko Indijo, predpisane oznambe „Made in Austria" etc. ne zapišejo morda ua poseben listek ali celo prav težko bralno, ker bi sicer, če bi tega predpisa ne izpolnili, lahko imeli sitnosti ali bi jim pa indijske oblasti naložile še globo. Cenjene naročnike in čitatelje našega lista opozarjamo, da umeteljni in trgovski vrtnar gosp. Alojzij Korsika v Ljubljani, Šelenburgove ulice, ravnokar razpošilja obširen seznam raznega semena, cvetlic, gomoljnatih in če-buljnih rastlin, sploh vseh v vrtnarstvo vštcva-jočih se predmetov. Osobito gospodom po deželi, ki se bavijo z vrtnarstvom, je cenik franko na razpolago. imiiiLnnnminniiiiitiim Spominjajte se .katoliškega sklada' ob raznih prilikah! Telegrami. Belgrad, 1. februvarija. Na kompetent- nem mestu se oporeka poročilo ,.Novega Vremena-', da bi bil Pašie dal demisijo kot poslanik v Peterburgu. Rim, 31. januvavija. V Neapolju zaprli so anarhista Merlina, ki se je močno ustavljal. fcdndon, 1. februvarija. Keuterjev bureau je dobil ofieijelno brzojavko iz Biarritza, da je izmišljena novica, da hoče Gladstone odstopiti. Rio de Janeiro. 31. januvarija Vstaj-niki zaseli so mesta Curitibo, Paranagua in Antonino s silo. Vladne čete so se umaknile pustivši puške in topove. V Ouritibi se je osnovala lokalna vlada. 6oI. Podpisani priporoča velečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu pristne garantirane čebelno-voščene ivece. ^a zvitke, sveče nitjih vrst za stransko razsvetljavo v cerkvah in za pogrebe. Kadilo lakrima, stenj in stekla za večno luč. Za pristnost sveč, katere nosijo protokolirano tvorniško znamko, jamčim s 100 gld. = 200 kron. Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno postrežbo po mogoče nizki cen;. Z odličnim spoštovanjem 14 S—8 J. KOPAČ, svečar Solkanska cesta, 1» -v- Gorici. Odlikovan n srebrno kola, j no v Gorici l!*01. fi Oznanilo. 2000 gl. a v. v. tistemu, kateri najde od 6. nov. 1893. leta odsotnega Jožefa Juvana, po domače Me d i ča rja, posestnika in fijakarja iz Ljubljane, svetega Petra cesta štev. 51, živega ali mrt> vega, oziroma tistemu, ki pride na sled, da se najde. 72 2—2 Otvorjenje nove prodajalnice. P. 11. Na Marije Terezije cesti št. 1 otvoriia se je dne 27. januvarija nova prodajalnica pod tvrdko Podpisana bova prodajala vsakovrstno w špecerijsko blago moko iz Ančnikovega skladišča, pristno in svežo ogrsko mast, pred vsem pa vsakovrstno železnino-*« najboljše kakovosti in za ceno, s katero hočeva kljubovati vsaki konkurenci. — S pošteno, prijazno in točno postrežbo želiva pridobiti si zadovolinost kupovalcev svojih, in vabiva k mnogobrojnemu obisku novourejene svoje prodajaluice. Odličnim spoštovanjem 56 3-2 Stnpica & Mal. I) ii ii a j s k a borza. jS Dn6 1. februvarija. Papirna renta 5%, 16% davka ... 97 eld Srebrna renta 5%, 16% davka . , .^7 . Zlata renta 4%, davka prosta.....20 k% avstrijska kronina renta, 2J0 kron . . 97 ] Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. 1023 Kreditne akcije, 160 gld........356 London, 10 funtov stri....... 126 Napoleondor (20 fr.).......10 Cesarski cekini ..............5 Nemških mark 100 . . .61 90 kr. 60 „ 15 „ 40 „ 75 ; Dn6 31. JannvarlJa. Ogerska zlata renta 4% Ogerska kronina renta 4*, 200 kron 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 4% kranjsko deželno posojilo..... Kreditne srečke. 100 gld. . . 8t. Oenois srečke. 40 itld. 117 gld. 94 . 147 . 196 i 98 , 97 n 194 . - kr. 75 „ 75 Nakup ln prodaja SXi vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil ns. borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C U R« Mfnllzeilg it. 10 Dunaj, -ariahilferstrasse 74 B. 4% srečke dunajske parobrodne družbe Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , . 18 Kudolfove srečke, JO gld. ... 23 Salmove srečke, 40 gld........ 72 VValdsteinove srečke, 20 gld..... 48 Ljubljanske srečke.............24 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 155 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2925 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . 110 Papirnih rubeljev 100 135 Pojasnila :g3K v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.