Año (Leto) XVII (12) No. (Štev.) 32
“E8LOVENIA LIBRE’’
JL*."
BUENOS AIRES, 11. avgusta (agosto) 1960
Načrti svetovnega homunizma
Medtem ko je svobodni svet ves za-sloen z reševanjem kriz, ki se razvijajo na Zahodu, zlasti na Kubi in v Kongu, se v sovjetskem taboru dogajajo spre. membe, ki gredo1 neopazno mimo za večino svobodne svetovne javnosti.
Učinke teh dogajanj Zahod sicer še ne bo občutil jutri ali prihodnje leto, toda v štirih ali petih letih pa se bo to prav gotovo zgodilo, če bo šel razvoj naprej tako, kakor ga je zamislila Moskva.
Brez posebnih ceremonij, takorekoč. na skrivaj, je namreč pred kratkim komunistična češkoslovaška objavila, da ni več “ljudska demokracija”. Odslej naprej bodo komunisti imenovali enega najbolj naprednih narodov komunističnega bloka “češkoslovaška socialistična republika”.
Kaj naj bi to pomenilo? Po sovjetski verziji komunistične teorije to pomeni, da je Češkoslovaška v svojem razvoju dosegla že isto raven, kakor jo ima Sovjetska zveza, češkoslovaška “socializma” ne gradi več. Socializem je v njej že dograjen ter je zato kot prva dosegla v zboru sovjetskih satelitov tisto teoretično stopnjo razvoja, ki po trditvah komunistov predstavlja le še en korak do končnega, popolnega komunizma.
Preimenovanje Češkoslovaške iz “ljudske demokracije” v “socialistično republiko” pa pomeni še mnogo več. S tem korakom so pripravili pot za vključitev češkoslovaške, ki meji na sovjetsko Ukrajino, v Sovjetsko zvezo kot polnopravno sovjetsko socialistično republiko.
Malo je verjetno, da bi se to zgodilo kmalu. Dejansko se verjetno ne bo vse dotlej, dokler tudi ostali sovjetski sateliti ne bi dosegli podobne stopnje razvoja in bi se mogli vsi istočasno vključiti kot socialistične republike v Sovjetsko zvezo.
Proglasitev Češkoslovaške kot “socialistične republike” pa služi še drugemu namenu. Hruščev je hotel namreč potrditi pravilnost svoje predelave leninizma, ki jo je nedavno izpeljal. Ena takih njegovih osnovnih sprememb načel leninizma je namreč trditev, da bodo tkzv. “socialistične” republike dosegle stopnjo popolnega komunizma vse več ali manj istočasno.
In ko bodo dosegle to stopnjo, bodo pripravljene za vključitev v Sovjetsko zvezo kot sestavni del velike politične enote, ki se bo raztezala od obal Tihega ocena do meja svobodne Evrope.
Moskva se je na tak razvoj podrobno pripravila in, kakor izgleda, postavila rok za izvedbo tega načrta leto 1965. Ta načrt med drugim predvideva popolno priklenitev vzhodnoevropskega go-spodrstva na Moskvo in s tem popoldno nadvlado Kremlja nad njim.
Pred kratkim se je v komunistični Madžarski sestal na konferenco komunistični “Svet za medsebojno gospodarsko pomoč”. Moskva je predstavnikom sedmih satelitov — Madžarske, češkoslovaške, Poljske, Albanije, Romunije, Bolgarije in Vzhodne Nemčije — poudarila, da morajo “koordinirati svoje načrte za vso dobo do leta 1965. Ti načrti obsegajo koordiniran razvoj narodnih gospodarstev ZSSR in ostalih socialističnih republik. Vse načrte bo treba izvajati po vsem socialističnem taboru istočasno in skupno.”
Temu naročilu dodaja Moskva še zadnji odločilni stavek: “Tako se bo praktično izpeljalo važno ideološko načelo, da bodo socialistične dežele dosegle komunistični socialni red vse v približno istem času.”
Ko bo tisti čas prišel, satelitske države ne bodo imele več izgovora ostajati samostojne. Postati bodo morale province Sovjeske zveze.
Taki so- načrti .svetovnega komunizma. Ali jih bo mogel tudi izvršiti? Gotovo je, da bo to poskušal. Če bo pa u-spel, bo pokazala bodočnost. * V
Slovesen zaključek 37. mednarodnega evharističnega kongresa
V	nedeljo dne 7. avgusta t. 1. so v Muenehnu slovesno zaključili 37. mednarodni evharistični kongres. Pri zaključnih slavnostih je bilo navzočih 80 kardinalov, nad 500 nadškofov ter škofov, na tisoče duhovnikov, redovnikov in redovnic. Prav tako so bile navzoče najvišje zahodncnemške oblasti s kanclerjem dr. Adenauerjem na čelu.
V	zaključni slavnosti, ki je bila združena s pontifikalno sv. mašo, je množica vernikov poslušala nagovor papeža Janeza XXIII. iz Vatikana. Govoril je v latinščini ter je njegov govor sproti prevajal eden od navzočih škofov.
V	nagovoru je papež vse udeležence mogočnega 37. mednarodnega evharističnega kongresa in vse vernike sveta pozival, naj še pomnože svoje molitve Bogu, da bi Jezus Kristus, knez miru, razsvetlil pamet vladarjem in razbil temo zmot v svetu, da bi narodi sveta zaživeli v resničnem miru, ki bi temeljil na spoštovanju pravice Cerkve ter na dostojanstvu človekove osebnosti. To naj prosijo Boga, kajti nad človeštvom ,se dvigajo nevarni obliki, ki groze svetovnemu miru. Zaključna misel papeževe poslanice je pa bila njegova vroča prošnja, da bi prišlo do ze-dinjega vseh krščanskih cerkva.
Komunisti so zaključno kongresno slavnost motili s tem, da je od nekod poletela v zrak raketa, se razpočila ter raztresla veliko letakov, ki so vsebovali napade na kanclerja Adenauerja.
Vse kongresne prireditve so bile zelo močno obiskane .Vsi govori so imeli o-snovno misel, da je treba poglobiti versko življenje s pogostim prejemanjem
svetih zakramentov. Vsebovali so tudi obsodbo komunističnega materializma in brezboštva. Zlasti newyorški nadškof kardinal Spellman je bil oster v svoji obsodbi komunizma, ko je v svoji pridigi v monakoski katedrali v soboto 6. avgusta komuniste označil “za pobesnele zveri pragozdov”, sedanje komunistično rovarjenje na Kubi, v drugih državah Južne Amerike, v Kongu, na Kitajskem in Berentskem morju je pa imenoval “nevarne dokaze, da se grozeče bliža dan smrti za svobodo človeštva”, če .svobodni svet ne bo ohranil in branil svoje vere v Boga in v njegov nauk ter ostal neprestano čuječ in buden.
Na kongresu je imel referat o sodelovanju kat. Cerkve in islama tudi kon-vertit David Apul Kidaha Makvaia, brv. minister iz Taganjyke. Navajal je, da je prav borbo proti komunizmu treba smatrati za bistveno sodelovanje obeh veroizpovedi.
Morda najbolj ginljiva .slavnost kongresnih dni je pa bila tisti dan, ko so na prostoru biv. Dachauskega koncentracijskega taborišča posvetili v . spomin vsem žrtvam nacizma, ki so umrle v tem taborišču, kapelo z ogromnim železnim trnjevim vencem, posvečeno u-mirajočemu Kristusu.
Eden od nemških škofov je imel pretresljiv govor o kolektivni odgovornosti nemškega naroda za zločine v tem taborišču v času zločinskega nacizma in zato tudi potrebni kolektivni pokori tega naroda za vse zločine in nesreče, v katero je bilo med drugo svetovno vojno pahnjeno človeštvo.
Kongo v vrtincu
Brazilski predsednik Juscelino Kubi-ček je na obisku na Portugalskem, kjer so mu pripravili mogočen sprejem.
V Boliviji je v soboto 6. avgusta nastopil drugo predsedniško dobo nedavno izvoljeni predsednik dr. Paz Estens-soro. Prvič je bil predsednik od leta 1952 do 1956.
Položaj v belgijskem Kongu je ostal tudi ves pretekli teden tako zamotan, da ga niti toliko opevana diplomatska spretnost glavnega tajnika ZN Ham-marskjoelda ni mogla razvozlati. Ham-marskjoeld je dosegel pri Varnostnem svetu, da je izglasoval resolucijo, po kateri je pozval Belgijo na takojšen u-mik njenih čet iz Katange in ostalega Konga, ter ukazal vhod čet ZN v Ka-tango. Toda predsednik Katange čom-be se je sklepu Varnostnega sveta odločno uprl in objavil, da bi vdor čet ZN v njegovo provinco pomenil vojno. Takoj je tudi izdal ukrep o mobilizaciji in se z vso resnostjo začel pripravljati na spopad z oddelki ZN. Hammarskjoeld je najprej objavil, da bodo_čete ZN kljub Čombovim grožnjam vkorakale v Katango, ko pa je prišla sobota, dan, ko bi se to moralo zgoditi, je na nasvet Bunčeja, črnega delegata ZN v Leopoldvillu, razveljavil omenjeni sklep. Varnostnega sveta ter so oddelki ZN o-stali na svojih položajih, čombe je zmagal v prvi rundi z ZN. Vso podporo je imel seveda v Belgiji, ki je ponovno izjavila, da njene čete ne bodo odšle iz Katange prej, dokler ne bo popolnoma zajamčena varnost belgijskih državljanov v tej provinci.
Hammarskjoeld je skušal zmanjšati prestižni poraz ZN z izjavo, da “ni poslanstvo ZN začenjati vojno”, pripravil pa se je na drugi spodad s Čombo s tem, da je dal za minuli ponedeljek sklicati novo nujno sejo Varnostnega sveta, ki naj bi izdal nove ukrepe za ureditev položaja v Kongu.
Medtem se je predsednik vlade Lu-mumba vrnil iz USA in Kanade, prepotoval nekaj svobodnih afriških držav ter v Akri, glavnem mestu Gane sklenil s tamkajšnjim predsednikom Nkrumahom sporazum, po katerem nameravata Gana in Kongo ustanoviti skupno vojaško poveljstvo “za osvoboditev Konga izpod belgijskega kolonializma” in za “osvoboditev še vseh ostalih afriških držav izpod kolonialističnega imperializma.” Nkrumah je tudi izjavil, da bo poslal svoje oddelke v Kongo proti Belgijcem in da se v drugih afriških državah zbirajo sile, ki bodo priskočile na pomoč Lumumbi.
Ko se je Lumumba vrnil v Leopold-ville, se je znašel med demonstranti, ki so zahtevali njegov odstop. Stranka Abako, ki vzdržuje Lumumbo na oblasti, je med njegovo odsotnostjo izglasovala njemu nezaupnico. Prav tako se je še v drugih kongoških provincah, zlasti v
provici Kasaj začelo gibanje za odcepitev od države ter čombe pridobiva vedno več pristašev za svojo rešitev kongo-škega problema: usuinoviteV federacije-
Varnostni svet, ki se je znova sestal v ponedeljek, je izglasoval približno e-nako resolucijo, kakor na svojem prvem zasedanju za Kongo: belgijske čete naj se takoj umaknejo iz vsega Konga, vključno iz province Katange, Za resolucijo je glasovala tudi ZSSR, medtem ko sta se glasovanja, vzdržali Francija in Italija. Belgija je še pred izglasovanjem resolucije znova izjavila, da se ne bo umaknila iz Katange, dokler np bo gotova varnosti svojih državljanov, čombe in prebivalstvo Katange pa se za resolucije Varnostnega sveta doslej še ni zmenilo, ter je življenje v tej provinci vse minule tedne teklo svojo normalno pot. Katangska vojska je nadaljevala z mobilizacijo. Letališča _so z ovirani zavarovali-.proti pristankom tujih letal, čombe je tudi izjavil, da ima Katanga po načelih listine ZN polno pravico do samoodločbe. Prav tako je ponovno obtožil Lumumbo levičarskih teženj in celo komunizma. Lumumba da dobiva navodila iz Moskve in da je v Kongu uvedel diktaturo.
Druga resolucija Varnostnega sveta je bila neprimerno milejša od prve. V drugi resoluciji Varnostni svet ni več govoril o vhodu čet ZN v Katango, prav tako je tudi samo “priporočil” belgijskim oddelkom umik iz te province. Sovjetska delegacija je sicer zahtevala vojaški nastop proti belgijskim oddelkom, toda zahodnjaki so sovjete zavrnili z izjavo, da ne bodo povzročili borbe med belci in črnci. Hammarskjoeld se je znašel pred temi dejstvi: ZN noče napovedati vojne Belgiji, ker je bela dežela in članica ZN. Zahodnjaki se zaenkrat zaradi črncev ne nameravajo spopasti. Tudi ZN nočejo nastopiti preostro proti Katangi, ker s tem izpostavljajo Kongo direktnemu sovjetskemu posegu. ZN Konga nočejo deliti na posamezne države, ker je provinca Katanga najbogatejša in bi brez nje ostali Kongo, komaj še životaril. Zaradi gospodarskih vidikov ZN z lahkoto pozabljajo na načela o samoodločbi narodov. Čeprav so bile meje Konga, kakor katere koli druge kolonije, potegnjene ne glede na plemensko naseljenost črncev, pač pa tako, kakor je prijalo kolonialnim silam, jih sedaj ZN ne dovolijo spreminjati, ker gospodarski vidiki velesil narekujejo potrebo po celotnosti Konga.
Med črnci po vsej Afriki, zlasti pa v Kongu in drugih srednjeafriških kolonija, vlada popolna razcepljenost. Posamezna plemena se na življenje in smrt borijo tudi sedaj za nadoblast. Belgijski Kongo je bila ena od najbolj zatiranih afriških kolonij. Belgijci so šele pred osmimi leti dovolili peščici črncev študirati na univerzah, tako da do konca lanskega leta ni bilo več kakor 16 univerzitetno izobraženih kongoških črncev. Kolonije Belgijci niso niti najmanj pripravljali na samostojnost. Velesile se za to niso zanimale, ker so lahko med
drugo svetovno vojno in po njej nemo-temo dobivale uran in druge surovine, ki jih potrebujejo za svojo mirnodobsko in vojaško industrijo. Letni proračun Konga znaša 290 milijonov dolarjev. Od te vsote je prispevala doslej provinca Katanga, zaradi svojega naravnega bogastva, 170 milijonov dolarjev, se pravi 60%. Ostali Kongo more revno životariti brez Katange ali pa se razbiti na posamezne province, ki bi se mogle v doglednem času priključiti sosednjim samostojnim državam.
Nove zaplembe na Kubi
Na, komunističnem mladinskem kongresu na Kubi, ki se ga udeležuje rdeča mladina iz latinska Amerike, je pretekli teden Fidelov brat Raul Castro objavil, da bo Fidel kmalu zdrav in da bodo njegovo vrnitev na vodstvo države krepko začutile zahodne velesile, zlasti USA. To se je zgodilo preteklo nedeljo, ko se je na zborovanju pojavil, kljub soparici v plašč tesno- zavit Fidel in s hripavim glasem začel udrihati proti USA. Govoril je, da USA na Kubi ne bo doživela Guatemale, pač pa Waterloo in da bo vojska Medameriške organizacije, če bi prišla na Kubo, na Kubi tudi ostala. Ker ni mogel nadaljevati, je spregovoril njegov brat Raul in objavil, da bo Kuba zaplenila še ostalo severnoameriško premoženje na Kubi. Odškodnino bo USA dobila, je cinično dejal Raul, iz previška sladkorja, Iji ga bo Washington kupil na Kubi. Kakor znano, je USA odpovedala uvoz sladkorja s Kube. Fidel, ki se je medtem znova opomogel, je nadaljeval z govo-
rom in izjavil, da Kubo nič več ne vežejo nobene medameriške pogodbe, med katere spada tudi medameriška pogodba iz leta 1947, sklenjena v Rio de Ja-neiro, ki obvezuje vse ameriške države na skupen nastop proti tujemu vmešavanju in komunizmu. Fidelov zunanji minister Roa je nato še objavil, da se Kuba “smeje vsem resolucijam, ki jih bodo sklenili zunanji ministri ameriških držav” proti Kubi, ko se bodo sestali na konferenci 16. avgusta v Costa Rici.
Fidelova vojska je takoj v ponedeljek začela zasedati zaplenjena severnoameriška podjetja.
Zunanji ministri 21 ameriških držav se bodo sestali na konferenci v Costa Rici 16. avgusta ter bodo, kakor so sklenili na predhodnem zasedanju v Wh-shingtonu, razpravljali o: solidarnosti ameriške poloble proti tuji intervenciji, gospodarskih faktorjih in pospeševanju dviganja življenjske ravni ter proučevanju mednarodne napetosti v karibskem področju, kjer se nahaja Kuba.
Reformacija NATO
Na sestanku, ki sta ga imela v Parizu pretekli teden De Gaulle in Adenauer, sta oba državnika razpravljala o reformaciji NATO. Prav tako< sta razpravljala o korakih za pospešitev evropske politične Anotnosti, v kateri naj bi vključili tudi Anglijo in druge države.
O obeh problemih bodo sedaj evropski državniki, zlasti De Gaulle, Adenauer in Macmillan razpravljali na prihodnjih “malih vrhovnih konferencah”, ki se bodo vrstile v Evropi do konca tega leta.
Adenauer in De Gaulle sta namreč prepričana, da se je svetovni položaj od leta 1949, ko je bil ustanovljen NATO, tako spremenil, da je potrebna reformacija te organizacije. O tem je prepričan tudi Washington. Že na zadnjem sestanku NATO v decembru lanskega leta je severnoameriški zunanji
minister Herter predlagal pripravo novega desetletnega programa, ki naj bi raztegnil vlogo NATO v političnih in gospodarskih zadevah na mnogo širše temelje.
Adenauer in De Gaulle sta mnenja, da bo moral NATO pritegniti v svoje območje tudi Afriko, Daljni Vzhod in ves ostali svobodni svet, tudi južno Ameriko. Doslej je NATO štel 15 članov.
Do reformacije NATO pa ne bo prišlo do prihodnjega leta zaradi severnoameriških volitev. Šele novi severnoameriški predsednik bo' mogel govoriti za USA.
Macmillan je za dva dni priletel v Bonn na konferenco z Adenauerjem. Z njim je razpravljal o dogovoru, ki ga je Adenauer imel z De Gaulieom ter o problemih Berlina in splošnega svetovnega položaja.
IZ TEDNA
V	vseh južnoameriških državah je veliko pomanjkanje duhovnikov. Zato ¡bodo po navodilih papeža prišli škofom v teh državah na pomoč katoliški duhovniki iz Severne Amerike in raznih evropskih držav, zlasti iz Italije in Španije. S tem načrtom se je bavil tudi že pok. papež Pij XII.
Novica, da bo Hruščev prišel na proslavo 160. letnice mehikanske neodvisnosti, je napravila mučen vitis v vsej Južni Ameriki, ker je bilo jasno, da se je za to odločil samo, da bi delal propagando za svetovni komuinzem tudi v tem delu sveta ter še bolj rovaril proti Severni Ameriki. Da bi tako početje preprečila, je mehikanska vlada sklenila, da ne želi, da bi vodili inozemske delegacije, ki bodo prišle na proslavo 160? letnice mehikanske neodvisnosti to jesen predstavniki republik ali vlad. Ta sklep mehikanske vlade je sporočil časnikarjem mehikanski zunanji minister Manuel Tello, ki vladnega sklepa ni hotel prav nič komentirati.
V	Dominikanski republiki je odstopil predsednik general Hector B. Trujillo Molina. Za novega predsednika je bil izvoljen Joaquin Balaguer, ki je izjavil, da bo storil vse, kar bo potrebno za demokratizacijo državnega življenja. Odsto-pivši predsednik gen. Trujillo je bil imenovan za stalnega dominikanskega delegata pri OZN.
V	Severni Ameriki šo objavili, da sta pobegnila dva nameščenca — matematika severnoameriške tajne službe Ber-non Mitchell ter William Martin. Ugotovili so, da sta najprej odšla v Mehiko, odtam na Kubo, kjer je za njiima izgi-
V	TEDEN
nila sleherna sled. Sodijo, da sta že odpotovala v komunistične države za železno zaveso.
Ameriško raketno letalo X-15 doseglo nov svetovni rekord v hitrosti, ko je letelo s hitrostjo 3460 km na uro. To hitrost je z omenjenim letalom dosegel letalec Joe Walker.
Vzhodnonemška komunistična vlada je objavila sporočilo, da zahodni zavezniki nimajo več pravice za svoje zadržanje v zahodnem Berlinu, ker da so dršili potsdamski sporazumi Ameriško zunanje ministrstvo je takoj odgovorilo ter odločno poudarilo, da bodo zahodni zavezniki še naprej ostali v Zahodnem Berlin.
V	Vzhodni Nemčiji je vodstvo nemške komunistične stranke izvedlo dosedaj največjo čistko v stranki. Zaradi nezanesljivosti so odstavili nad 200 komunističnih funkcionarjev, med temi tudi 60 pokrajinskih tajnikov. Po nekaterih poročilih jim vodstvo stranke očita, da niso znali preprečiti velikega nezadovoljstva ljudstva zaradi pomanjkanja hrane.
V	Moskvi se bo 17. t. m. začela raz-
prava proti ameriškemu letalcu Francisu Powersu. Sovjetska komunistična propaganda ustanova je proces skrbno pripravila tako, da ga bo lahko čim bolj izkoriščala za propagando komunizma v svetu in za obsodbo Severne Amerike. Zato so sovjetske komunistične oblasti dovolile razne olajšave časnikarjem, foto ter kinoperaterjem in celo za televizijski prenos procesa. Niso pa dovolile nobenemu severnoameriškemu odvetniku, da bi smel letalca Powersa braniti na procesu.	(Nad. na 4. strani)
Stran 2.
Buenos Aires, 11. VIII. 1960
Cilji in pota
O političnih ciljih (Slovenske ljudske stranke in drugih demokratičnih strank smo že ponovno pisali, čeprav so ti cilji jasni, se še vedno najdejo osebe, ki jih ne poznajo ali nočejo razumeti ali pa jih skušajo namenoma izkrivljati. Prav zato je potrebno, da o tem ponovno pišemo.
Predvsem moramo ugotoviti, da nekateri — ali iz nevednosti ali pa iz določenih namenov — ne ločijo med cilji in programi na eni strani ter med sredstvi za dosego teh ciljev ali taktiko na drugi strani. Prav tako tudi ne razlikujejo med bližnjimi in daljnimi cilji ter med končnimi in prehodnimi.
Slovenske politične stranke in skupine so že ob raznih priložnostih povedale, kakšne politične cilje imajo. Tudi SLS je to že mnogokrat ponovila. Leta 1954 je v svojem programu ponovno svečano razglasila, kaj je njen politični cilj. Naj ponovimo iz programa SLS dve temeljni misli: “Slovenski narod ima po naravnem pravu pravico do 'svoje države, da sam ureja svoje življenje, da vstopa v državne zveze ter sodeluje v družini svobodnih narodov. SLS stremi in dela, da bi slovenski narod uveljavil to svojo pravico in se ves združil v slovenski državi.”
“Svetovne in evropske razmere ukazujejo tesnejšo povezanosti narodov in držav za skupno obrambo miru, za pospeševanje kulturne rasti in za razvoj gospodarstva. SLS smatra, da je svobodna povezanost držav na slov. jugu najnaravnejša in najboljša. Narod sam pa odloči s splošnim, enakim in tajnim glasovanjem vprašanje vstopa Slovenije v vsako zvezo držav. Stranka pozdravlja graditev in organizacijo Združenih držav Evrope.”
To torej med drugim vsebuje program SLS in to je njen končni politični cilj. Mislimo, da je ta program jasen.
SLS pa ne zahteva, da bi morali vsi Slovenci prisegati na njen program, če kdo drugače misli in je po svoji vesti prepričan, da je za Slovence koristnejši drugačen program, ima vso svobodo, da tak program propagira. Ostane pa dostojen in resen le tedaj, če se iz drugih programov ne norčuje, jih ne smeši in jim ne podtika namenov, kakršnih nimajo. Ne po zamisli, ne po zapisani besedi.
Treba pa je poudariti, da program SLS ne vsebuje podrobnih določil, o tem, kako, po kateri poti in s kakšnimi sredstvi, naj se doseže naš narodni politični cilj. Tudi programi drugih političnih strank v splošnem ne vsebujejo določil o postopku. Zato je Narodni odbor za Slovenijo smatral za potrebno, da poišče postopek odnasno pokaže pot za dosego tistih bližnjih in daljnih političnih ciljev, ki so vsem slovenskim strankam in političnim skupinam skupni. Ta postopek je potem objavil za letošnji praznik Vstajenja kot “Slovensko formulo”. * * *
Slovenska formula ne vsebuje končnega političnega programa slovenskega naroda. Slovenska formula vsebuje samo namene slovenske politike za tisto važno in tudi nevarno prehodno dobo, ko se bo' rušil komunizem in se bo u-stvarjalo novo politično lice Evrope.
Slovenska formula postavlja torej temelje za ureditev prehodne dobe in izrečno pravi, da ni njena naloga baviti se z dokončno državncpravno ureditvijo, ampak postavlja le “začetno dejansko izhodišče”.
Kaj bo torej v državnopravnem oziru s Slovenijo, o tem Slovenska formula ne govori. O tem govorijo programi političnih stran. Formula samo ustvarja možnost za katerokoli rešitev, ki jo- bodo slovenske politične stranke predlagale narodu v odobritev. Dana bo n. pr. možnost, da se po tej prehodni dobi u-stanovi slovenska država in izvrši ljudsko glasovanje o njeni povezavi v zvezo južnoslovanskih držav (konfederacijo), kakor to predvideva program SLS ali pa da se vključi Slovenija v federativno urejeno Jugoslavijo, kakor določata programa Slovenske demokratske in socialistične stranke. Pa tudi druge politične skupine (Slov. državno gibanje, Stara Pravda, Slov. demokratska zveza) imajo po tej Slovenski formuli možnost, da uveljavijo svoje politične cilje. Slovenska formula služi vsem, vsebuje postopek, ki prihaja v poštev za vse. Kaj pa bo obveljalo, o tem bo seveda odločala večina slovenskega naroda.
Morda bo kdo oporekal gornji trditvi in dejal, da Slovenska formula ne vsebuje samo postopka, ampak tudi že končni cilj, ki je izražen v prvi točki in ta je: “upostavitev svobodne in demokratične vladavine, ki naj padomesti sedanjo diktaturo komunistične stranke v
Jugoslaviji”. Res je, da je v tej točki že tudi izražen tisti cilj, ki je prav vsem Slovencem skupen in to sta svoboda in demokracija. Samo to in nič več je izraženo v tej točki; samo to, po čemer vsi hrepenimo. O državno-pravni ureditvi Slovenije pa ni niti v tej točki niti drugod v formuli nobene besede oz. je rečeno samo to, da bodo o tern odločali svobodni narodi.
* * *
Nič bolj pa ne škodujejo političnemu delu kot demagogija in visokodoneče besede. Kdor politično dela, mora imeti globok čut odgovornosti za vsak korak, ki ga napravi in za vsako besedo, ki jo spregovori. Vedno je treba računati z razmerami, možnostmi in sredstvi, ki so na razpolago za rešitev določenega problema. Na ljubezen, pravičnost, prijateljstvo, dobroto ni treba računati, zlasti ne v mednarodni politiki. Nasprotno je prav in koristno, ako računamo s tem, da so nam sosedje vse kraj drugega kot prijatelji.
So nekateri, ki že nekaj let zatrjujejo, da bi morali Slovenci v letu 1941 ali pa pozneje v letu 1945 ali pa sedaj v emigraciji oklicati slovensko državo in postaviti slovensko vlado. Slovenski politični delavci bi to prav gotovo storili, ako bi bilo to v srečo in korist slovenskega naroda. To so storili v nepravem trenutku nekateri drugi narodi, kar jim je povzročilo ogromno politično škodo. Resen narod ne sme hlepeti po
Dne 17. julija t. 1. so- imeli v Clevelandu v slovenski fari Marije Vnebovze-te, ki jo vodi g. župnik Matija Jager, veliko cerkveno-narodno slavnost. Njegov gost g. Anton Merkun je slavil svoj biseromašniški jubilej. V župni cerkvi je bila najprej slovesna sv. maša s slavnostnim govornikom župnikom iz Brid-geporta dr. Farkašem, nato pa je bilo v župnijski dvorani kosilo, na katerega je bilo povabljenih veliko odličnih gostov.
Med slavnostnim kosilom je med drugimi dr. Miha Krek biseromašniku spregovoril v pozdrav naslednje besede:
V imenu vernikov, ki so neposredno ali posredno bili deležni sadov mnogoterih in vsestranskih prizadevanj gospoda biseromašnika tam preko morja v sedaj zasužnjeni Sloveniji in v imenu njegovih prijateljev in spoštovalcev med svobodnimi Slovenci tu v Ameriki in drugod po svetu, naj izrečem te skromne, pa toliko bolj iz srca povedane.čestitke, voščila in izraze naše hvaležnosti.
Biseromašni pridigar, častiti gospod župnik dr. Farkaš, Vam je podal podobo biseromašnika kot duhovnika Gospodovega in povedal, da lepše ni mogel, kako je slavljenec 60 let slovenske duše pasel.
Duhovništvo je seveda bilo njegov poklic, življenjska naloga in poslanstvo. Dušno-pastirski cilji so bili zadnji in bistveni namen tudi vse njegove druge podjetnosti. Toda zaradi svoje izredne pridnosti, neugnane marljivosti, čudovite snovalne moči, je izven svojega strogo cerkvenega delokroga zamislil in u-stvaril toliko oporišč in žarišč duhovnega in materialnega napredka, da je v družbeni narodni zgodovini še bolj izreden, bolj viden, bolj markanten kot prosvetni delavec, začetnik gospodarskih ustanov, graditelj dobrodelnih zavodov in organizator bujne raznovrstnosti združenj, ki so vse izpopolnjevale, dopolnjevale, krasile in bogatile slovenske življenje te dobe.
Mislim, da to slovensko dobo prav označujejo tisti, ki jo imenujejo dobo katoliškega preporoda. Velika slovenska škofa Missia in Jeglič sta svojim duhovnikom in vernikom dala program: “Vse prenoviti v Kristusu”. Profesor in kasnejši škof Mahnič in njegovi sodelavci so izklesali in določili katoliško naziranje in razumevanje, ki mora veljati v vseh izrazih in delih človeka. Ostro šo postavili mejnike katoliškega nauka tako proti veri sovražnemu liberalizmu v kulturi, gospodarstvu, politiki kot proti marksističnemu socializmu in materializmu, ki je začel klicati na barikade delavske množice. Avstro-Ogr-sko cesarstvo, ki smo v njem tedaj Slovenci živeli, je odpravilo prejšnji fevdalni red, a prave vlade iz ljudstva, z ljudstvom in za ljudstvo še ni imelo. Bil je še stanovski volilni red, ki je vzdrževal vlado privilegiranih stanov, zlasti nemškega plemstva in veleposestva. Splošne in enake volilne pravice ni bilo. Posebno ni bilo pravice in enakopravnosti za nenemške in nemadžarske narode. V dunajskih vladah je pogosto
SVOBODNA SLOVENIJA
__i-------------------------------
teatrskih efektih, mora potrpežljivo počakati in vse storiti, da so podani pogoji za taka dejanja kot je n.pr. proglasitev samostojne države in postavitev vlade. Med drugim je za tako dejanje potrebno imeti zagotovljeno nedotakljivost meja in zagotovilo, da bodo novo državo priznale vsaj nekatere velesile. Drugače se lahko narod osmeši pred vsem svetom.
Skrajno neresno in demagoško pa je govoriti o tem, da bomo z lastnimi oboroženimi silami skrbeli za varnost slovenskega ozemlja potem, ko bomo razglasili svojo državo'. Ali se tisti, ki to govorijo, zavedajo, s kom bo slovenski narod imel opravka pri bodočih velikih dogodkih. V bodoči vojni bodo po vsej verjetnosti v protikomunističnem taboru vsi naši tradicionalni narodni nasprotniki — Nemci, Italijani in Madžari. Vsi ti bodo zahtevali za vojni plen del Slovenije. Vsak neresen poskus, vsak nepremišljen korak, vsako' nezrelo postopanje nas lahko uniči. Le skrajno modra taktika nas more tedaj rešiti in nam pomagati, da dosežemo svoje končne politične cilje.
Kdor danes z vso dobro voljo' spremlja slovensko politično delo v zamejstvu, mora priznati, da je delo SLS stvarno in resno. Stvarno, ker se ozira na resnične razmere, kot so in kot jih je po vsej priliki (brez vseh iluzij) predvidevati. Resno, ker se noče posluževati niti demagogije niti prijetno zvenečih fraz niti ne operira z nemogočimi in neresnimi načrti.
in večinoma prevladal nemško nacionalni liberalni duh z geslom: “Proč od Rima”.
Slovenski katoliški preporoditelji tiste dobe so torej imeli dvojno težko, pa vzvišeno nalogo: Združiti narod, da se z vsemi močmi upre protiverskim tokovom in dvigniti ga v izobrazbi in gospodarski neodvisnosti, da ga ne pogoltnejo valovi nasilnega potujčevanja, da se Slovenci uveljavijo kot enakopraven narod.
Da to dosežejo, so slovenski škofje sklicevali od leta 1892 dalje kolikor le mogoče redno vsakih pet pet slovenske katoliške shode. Pri teh 'so sodelovali vsi ljudje, vseh stanov, vse župnije in vsa društva. Katoliški shodi so pripravili, določili in sprejeli osnovne smernice za obnovo verskega, kulturnega, gospodarskega, političnega in drugega narodnega življenja. Opozorili so na napake in zmote in določili sredstva in pota kako naj se odpravijo. Iz teh sklepov katoliških shodov je zrastlo vseslovensko katoliško preporodno gibanje. Duhovniki naši so bili njegovi glavni načrtovalci in izvrševalci.
Oskrbeli so ljudstvu najmodernejše katoliško časopisje in knjige in jih razširili v vsako hišo in družino. Rešili so mladino v Marijine družbe, fantovska in dekliška društva “Orlov” in “Orlic”, v sleherni župniji ustvarili katoliško prosvetno društvo, gradili domove, zbirali knjižnice, snovali godbe in pevske zbore, organizirali prosvetne tečaje za gospodarje in gospodinje, dekleta in fante. Da se narod gospodarsko osamosvoji, so vzpodbujali in učili in sami delali v vseh središčih po celi deželi, da so nastale hranilnice in posojilnice in gospodarska združenja zlasti za množico revnih kmetskih gospodarstev in za delavstvo. Slovenija je bila kot mravljišče katoliške dejavnosti, ki je širila svoj blagodejen vpliv na vse življenje. Hiše so se lepšale, gospodarstva boljšala, ljudje so se mogli lepše in bolje obleči in za tiste, ki si 'sami ne morejo pomagati, sirote in onemogle, je zrastla mreža dobrodelnih društev in zavodov. Končno je tako v slovenskem in katoliškem duhu prebujeno ljudstvo dobilo svoje zastopnike v občinah ter deželah in državnih parlamentih, izvojevalo splošno in enako volilno pravico za vse in vodilo veličasten boj za čast in pravico dela in delavca ter za čast in pravico enakopravnosti slovenskega imena in jezika.
KOROŠKA
SLOVENCI V BOJU
Ob zaključku pouka na ljudskih in srednjih šolah so Slovenci na Koroškem lahko ugotovili, da se položaj slovenskega šolstva v deželi ni prav nič izboljšal. Za slovenski pouk na teh šolah še vedno nihče ni izdelal učnega načrta, za poučevanje slovenščine pa primanjkuje učnih knjih in drugih pripomočkov. Tudi je ostalo nerešeno vprašanje poučevanja nemških . in slovenskih otrok po oddelkih v enem in istem razredu na nižje organiziranih šolah. Na glavnih
Ur. Miha Krek biseromašniku Merkunu
V to bujnost katoliške obnove je vstopil mladi duhovnik Merkun že kmalu ob začetku. V šestih farah je služil in povsod dokazal, da hoče biti med marljivimi najmarljivejši. Nikjer ni le s prižnice učil. Vse je obhodil, vse obiskal, pete brusil, kljuke pritiskal, vabil, prosil, prepričeval v besedi in pismu, časopisu in knjigi. Še ni dobro zrastla e-na dobra stvar, ki ji je dal življenje, je že imel zasnovanih šop drugih in tipal in brskal in iskal, kako bi najbolje zastavil novo lopato. Le tako, 'da je vsak načrt prehitevala množica vzporednih, je mogel slavljenec poleg vsega dušnopastirskega dela postati u-stanovitelj kakih treh ducatov gospodarskih podjetij, poleg cerkva graditi še mogočne prosvetne domove, sirotiš-ča in zavetišča, ustanavljati misijonska središča za vso Slovenijo, graditi tvor-nice in delavnice, da bi dobili revni ljudje kruha in zaslužka, pa obenem pisati in širiti knjige in sodelovati skoro pri vsakem časopisu in mesečniku, kar jih je bilo in še ustanavljati nove. Nič mu ni bilo mar, če mu je kdo rekel, da je sit-než in nadloga. Zaradi širjenja napredka in kraljestva božjega je “sitnaril” naprej. Ko je po prvi svetovni vojni videl, da je kakih petdeset tisoč Slovencev pod pritiskom fašističnega režima v Italiji bežalo v Južno Ameriko in so tam brez vodstva, je šel tja, ustvaril slovenski in hrvaški katoliški časopis zanje in pri tresel domov obilico predlogov in načrtov kako je treba za te ljudi poskrbeti, da bodo versko in narodno ohranjeni. In njegove pobude so bistveno pripomogle, da so slovenski izseljenci po Južni Ameriki in Evropi dobili redno dušno pastirstvo, da je Rafaelova družba vzdrževala stalno zvezo z njimi in tudi, da se je uprava drž. soc. skrbstva bolj zanimala zanje.
Zdi se, kakor da je naravnost iskal najtežje in najneprijetnejše naloge. S pokojnim prelatom Janezom Kalanom je bil najvidnejši apostol protialkoholnega -gibanja. V tem okviru je osnoval vrsto brezalkoholnih gostiln in trgovin. Si lahko vsak misli, kako je odmevalo geslo teh dveh gospodov: “Živela abstinenca, pijmo ga iz studenca!” med vina žejnimi Slovenci. Pa sta vendar tisočem dopovedala, da je potreben vzgled popolne vzdržnosti kot žrtev, ki naj zaustavi razvado pijanstva, ki se je nevarno širila.
Najpomembnejši pa se mi zdi slavljenec v treh svojih delih.
Ko je bil župnik na Homcu pri Kamniku, je tam organiziral sestanke in poučne tečaje prosvetnih, gospodarskih in drugih javnih delavcev iz. vseh južnoslovanskih dežel. Ti so ponesli slovensko ime daleč izven mej .Slovenije, nam pridobili mnogo vplivnih prijateljev in veliko pomagali, da smo ob vstopu v novo državo Jugoslavijo bili daleč pomembnejši kot bi nam po moči in številu šlo.
Po prvi svetovni vojni sta s prelatom Janezom Kalanom razširila misel kongresov Kristusa Kralja med skoro vsemi evropskimi narodi. Ljubljana je bila središče tega gibanja in ljubljanski škof predsednik stalnega odbora teh mednarodnih kongresov za ves katoliški svet. Težko si je misliti večjo odliko za razmeroma majhno škofijo in narod.
Končno je biseromašnik takorekoč vse svoje življenje apostol gibanja sv. Cirila in Metoda za zedinjenje katoliške in pravoslavne cerkve. Dosegel je, da je to gibanje v Sloveniji dobilo svoje stalno glasilo in solidno središče. Doživel je, da je ta otrok njegove posebne ljubezni postal otrok posebne ljubezni sv. Očeta in da je Fatimska Gospa sama povedala, da od ¡spreobrnenja Rusije za-visi usoda sveta.
Ko biseromašniku čestitamo posebej na tem najbolj očitem zadoščenju, da je v živo zadel in predvideval najvažnejšo nalogo v svojem času in razmerah, hvaležni prosimo dobrega Boga, da bi mu ■dal doživeti še več Sadov zadoščenja, posebno pa še to, da bi v svobodi znova vzcvetelo vse, kar je zasejal in zgradil v svoji in načši ljubljeni Sloveniji.
Bog ga ohrani! Bog ga živi!
ZA SVOJE ŠOLSTVO
šolah v Velikovcu, žt. Jakobu v Rožu, Borovljah, Pliberku, Železni Kaplji in drugod je položaj še slabši, ker je za pouk v slovenskem jeziku prijavljenih le malo otrok. Na Koroškem si rojaki to stanje razlagajo na ta način, da ravnateljstva šol temu vprašanju ne posve-čajajo posebne pozornosti.
Pa tudi na srednjih šolah položaj ni dosti boljši in n. pr. na celovškem učiteljišču še vedno ni poskrbljeno v zadostni meri za učiteljski naraščaj dvo-
ARGENTINA
V Buenos Airesu so v ministrstvu za narodno obrambo podpisali vojaški sporazum med Argentino in Severno Ameriko. Po tem sporazumu bo ameriška vojska poslala svoje tehnično osebje kot inštruktorje v argentinsko vojsko. Slična pogodba je bila nedavno podpisana tudi med Argentino in Francijo.
Argentinska vlada je objavila sporočilo, da je zanjo zadeva Eichmanna rešena, ker je za kršitev svoje suverenosti z Eichmannovo ugrabitvijo na argentinskem državnem področju dobila zadostno opravičilo s tem, da je Argentina odpoklicala svojega veleposlanika iz Izraela, izraelskega veleposlanika v Buenos Airesu pa proglasila za nezaželeno osebo in je zaradi tega moral zapustiti Argentino.
Vodilni buenosaireški list “La Prensa” pa ni tega mnenja ter je v tej zadevi objavil dva uvodnika. V prvem napada argentinske oblasti zaradi tega, ker niso objavile niti besedice o tem, kako so judovski tajni agentje ugrabili Eichmanna, povsod v svetu so pa o tem obširno pisali, v drugem pa polemizira z vlado zaradi njene izjave, da je Argentina dobila od Izraela zadovoljivo zadošče-. .nje ter zatrjuje, da tega zadoščenja ni dobila. List se seveda niti malo ne spušča v obrambo Eichmanna zaradi njegovih zločinov proti judom ter obravnava njegov slučaj zgolj s pravnega stališča.
Z ozirom na očitke ustašev, da so zadnji bombni atentat na Hrvatski dom v ul. Salta v Bueos Airesu izvršili “srbski imperialisti” odn. “srbtokomunisti”, so Srbska cerkvena občina, Srbski klub ter Srbsko društvo objavili v buenosaire-škem tisku izjavo, v kateri z vso odločnostjo zavračajo očitke ustašev, da bi bili oni atentatorji na Hrvatski dom.
Po Bs. Airesu so bile že dalj časa govorice o raznih nečednih zadevah na policiji. Ljudje so vedeli povedati, da so visoki polic, funkcionarji zapleteni v razne afere, kot n. pr.: da so izginjali razni strogo zaupni akti, da so bile zlorabe pri uvažanju avtomobilov, pri podeljevanju raznih dovoljenj itd. Vlada je odredila strogo preiskavo. Vodi jo notranje min. .Ker so pa na raznih položajih v zvezni policiji vpokojeni mornariški častniki, je proti njim uvedlo preiskavo tudi drž. tajništvo za mornarico z namenom, da se zadeva razčisti do dna.
V Buenos Aires se je mudil več dni ugledni francoski pisatelj Luis de Ville-fosse. Bil je najprej na mednarodnem kongresu Pen-kluba v Rio de Janeiro, nato je pa prišel v Argentino, kjer je imel več predavanj. Luis de Villefosse je znan po tem, da je skoro 15 let sodeloval v raznih društvih in organizacijah, ki so v Franciji in svetu delale propagando za Sovjetsko zvezo. Leta 1952 je pa odšel v Sovjetsko zvezo, ker si je hotel sam ogledati “raj”, z,a katerega je delal tako propagando v svetu. Pa se je vrnil povsem ozdravljen. Videl je vso nesrečo, v katero so ljudstvo spravili komunisti, od blizu spoznal nasilje komunistične diktature. Ugotovil, da o svobodi ni govora. Zato je od tedaj naprej največji nasprotnik komunistične dikature in odločno nastopa proti njej z govorjeno in pisano besedo.
Po prihodu v Bs. Aires je časnikarjem na vprašanje, kakšno je njegovo mnenje o položaju v Južni Ameriki z ozirom na sedanjo napenost s Kubo, izjavil, da je res, da Severna Amerika ni vedno pravično postopala z državami Južne Amerike in je zato razumljivo, da te države niso preveč navdušene zanjo. Toda Luis de Villafosse jih je opozoril, da morajo v svojih nastopih proti Severni Ameriki biti previdne, da tega spora in nezadovoljstva ne bi mogla izkoriščati Sovjetska zveza in povečevati svojega vpliva v Južni Ameriki.
jezičnih šol, celotni pouk na slovenski gimnaziji in slovenski pouk na ostalih srednjih šolah je pa tudi še vedno brez pristojne nadzorne oblasti, kakor jo predvideva čl. 7 avstrijske pogodbe, če je kljub temu na posameznih šolah pouk uspešen, je to samo zasluga požrtvovalnih učnih moči.
Ker celotnemu manjšinskemu šolstvu manjka vrhovna deželna šolska oblast, so predstavniki koroških Slovencev predložili deželnemu glavarju Wedeningu konkretne predloge za nadzorno oblast, ki naj bi jo sestavljali: vodja slovenskega šolskega oddelka, deželni šolski nadzornik, referent za finančna vprašanja za nadalnjo izobrazbo učiteljstva in u-čil ter dve pisarniški moči.
Kljub nujnosti tega vprašanja, ga doslej niso še rešili ne pri deželni vladi v Celovcu in ne pri zvezni vladi na Dunaju.
'Tirnice vz STktoenÿe^
-
V	Ljubljani je imela Slovenska matica junija meseca občni zbor. Na njem so najprej počastili spomin umrlih odbornikov ali sodelavcev. Tako umetnostnega zgodovinarja dr. Izidorja Cankarja, pesnika Pavla Golje in pisatelja Alojzija Kraigherja. — Iz poročila, ki je bilo podano na občnem zboru o delavnosti te stare slovenske kulturne ustano-je, je razvidno, da je Slovenska matica v zadnjih letih povečala svojo založniško aktivnost zlasti z izdajo novih znanstvenih del ter del domačih in tujih klasikov. Na občnem zboru so govorili tudi o proslavi stoletnice ustanovitve Slovenske matice, ki bo leta 1964, ter je njen predsednik prof. Anton Melik povedal, da bo za ta jubilej Slovenska matica izdala poseben Zbornik ter bibliografijo vseh v njeni založbi izdanih del. Pri volitvah je bil znova izvoljen za predsednika prof. dr. A. Melik, za tajnika pa prof. Fr. Dobrovoljc. Letošnje izdaje Slovenske matice so posvečene Slovenskemu Primorju ter so naslednje: Geografska študija prof. Melika "‘Oris Slovenskega Primorja”, literarni deli dveh primorskih pisateljev in sicer Alojzija Rebule “Senčni ples” ter Borisa Pahorja “Na sipini”, dr. France Stele pa je napisal razpravo “Umetnost v Primorju”.
V	Mali galeriji v Ljubljani je junija meseca razstavljal Zoran Mušič. Slikar Mušič je po rodu Goričan. Slikati je začel med obema svetovnima vojnama v Mariboru. Po II. svet. vojni je živel v Italiji ter razstavljal v raznih mestih. Postal je eden najvplivnejših italijanskih slikarjev ter je dobil tudi mednarodno nagrado v Parizu. Po tej razstavi se je stalno naselil v tem mestu ter je danes na glasu kot najbolj pomemben predstavnik pariškega slikarstva.
“Na cesti nisi san” je bilo geslo široko zasnovane akcije za vzgojo kolesarjev, ki je bila v Sloveniji aprila in maja meseca in je bila potrebna spričo vedno večjega cestnega prometa, kajti ■od leta 1954 do leta 1959 je v Sloveniji naraslo število motornih vozil od 8.000 na 45.000. K temu številu je pa treba
sl ovencFv
BUENOS AIRES
Akademiki o Slovenski kulturni akciji
Na tretjem rednem sestanku te poslovne dobe (30.VII) so akademiki, v okviru svojega društva (SKAD) razpravljali o slovenski kulturni akciji. Za to priliko je bil povabljen predsednik, SKA g. R. Jurčec.
G. Jurčec je najprej pokazal na dogodke, ki so bili vzrok rojstva Slovenske kulturne akcije. Omenil je Delovno občestvo za Slovenski katoliški inštitut (DOSKI), katero je bilo v zamejstvu obnovljeno in je začelo izdajali kulturno revijo “Vednoste”. Uspešno delovanje te revije je zahtevalo neke organizacijsko telo. Pričeli so se razgovori in kmalu potem je bila ustanovljena Slovenska kulturna akcija .S tem je dokazal, da je SKA posledica naravnega razvoja našega kulturnega ustvarjalstva, še iz domovine. Podčrtal je: “Prvič v naši zgodovini so kulturniki sami ustvarili organizacijo, neposredno in brez botrova-nja drugih...”
v letnih mesecih še prišteti 310.000 motornih vozil inozemskih turistov. Pri takem porastu števila motornih vozil se je seveda zvišalo tudi število prometnih nesreč. Samo leta 1959 je bilo od skupnega števila 5325 nesreč — od tega 228 s smrtnim izidom, — 1006 prometnih nesreč po krivdi kolesarjev. Zahtevale so 59 smrtnih žrtev in 936 hujših telesnih poškodb. Največ nesreč je bilo pri ljudeh v starosti med 25. in 35. letom.
Umrli so. V Ljubljani: Marica Mencin, Terezija Kovačič, roj. Žitnik, Davorina Grošelj, roj. Karlin, vdova po vseuč. prof., Uršula Grošelj, roj. Pajk, upok. Tob. tovarne, Alojz Mizerlin, u-pok., Ivan Kogej, upok., dr. Henrik Ste-ska, vseuč. prof. pravne fakultete v p., Andrej Smuk, upok. in Jože Kregar v Trbovljah, Slavica Zupet, roj. Povše v Škocijanu, Ana Magista, roj. Zupančič v Novem mestu, Janko Rozman, književnik v Kranju, Anton Bedinek v Žalcu, Alojz, Cotman iz Moravč, Lino Pirih v Celju, Anton Dobravc, žel. upok. v Sevnici, Angela Ziherl, roj. Soklič v Škofji Loki, Ivan Škarja, mizarski mojster v Lutvercih, Antonija Nusbek na Vrhniki, Janez Žurga v Cerkvici, dr. Vinko Rapotec, advokat v Opatiji, Jože Arnič iz Luč, Frančiška Jagodic, roj. Zajec v Kamniku, Anton Marič, urar in fini mehanik v Beltincih in Štefan Butinar, šolski sluga v p. v Celju.
V novem zveznem odboru, Soc. zveze del. ljudstva, ki je bil izvoljen na zadnjem kongresu v Beogradu, so naslednji slovenski komunisti: Aleš Bebler, Anka Berus, France Bevk, Dolfka Boštjančič, dr. Joža Brilej, Franc Černivec, Tone Fajfar, Majda Gaspari, Bajram Golja, Edvard Kardelj, Stane Kavčič, Franc Kimovec, Rudi Kolak, Slavko Komar, Boris Kraigher, Stane Kranjc, Franc Leskošek, Ivan Maček, Miha Marinko, Bogdan Osolnik, Branko Počekaj, Zoran Polič, Marija Pušnik, Josip Rus, Franjo Sever, Franc Svetek, Lidija Šentjurc, Vida Tomšič, Jože Vilfan in Josip Vidmar. V nadzornem odboru 'so pa: Jaka Avšič, Silvo Hrast in Zdenka Kidrič.
ARGENTINI
Omenil je potem uspehe, ki jih žanje-njo njena knjižna izdanja; nekatera so celo boljša, kakor tista izdana v domovini.
Z ozirom na bodočnost je zagovarjal mnenje, da se Slovenci ne smemo' več smatrati za emigrante. Smo že enakopravni člani sedanjega sveta, z njemu lastno harmonijo. Tudi naše kulturno delo je že usmerjeno v ta “novi kozmos”, kateremu se ne da upirati.
Komunizem že propada, filozofsko in na sploh. Mi ne smemo tega samo čakati. To se pravi, ne smemo biti samo pro-ti-komunisti — proti ne pomeni nič — ampak moramo se boriti za pro, kot doprinos naše emigracije.
Sledila so vprašanja, katera je stav-lja.1 g. Milan Magister. Vzporedno s temi se je razvila debata, katera je osvetlila mnogo nejasnosti, in tako pripomogla k še večjemu zbližanju med akademiki in Slovensko kulturno akcijo.
Slovenska fantovska zveza je imela preteklo nedeljo v dvorani Slovenske hi-
še svoj redni mesečni sesa,nek. Udeležba je bila prav lepa in so fantje popolnoma napolnili dvorano. Predaval je g. R. Smersu o sindikatih v Argentini. Predavanje je bilo zanimivo in so mu poslušalci sledili z vso pazljivostjo. Predavatelj je najprej — podobno, kot v svojem junijskem predavanju o političnih strankah v Argentini — orisal zgodovino delavskega vprašanja, nato razložil pojem kapitalizma, pokazal začetke delavskih strokovnih organizacij (sindikatov) in nato, povedal, kakšno je današnje stanje delavskih sindikatov v Argentini.
Po predavanju so fantje na sestanku obravnavali svoja notranja društvena vprašanja, nakar so dobili vsi tisti od-bojkaši, ki so SFZ zastopali pri tekmi za pokal Sesquicentenario, medalje.
Osebne novice
G. Janez Kralj, agilni delavec v raznih društvih in organizacijah demokratskih Slovencev v Buenos Airesu, je nedavno zbolel. Prepeljali so ga v sanatorij Cassinelli, Corrientes 2975 v Buenos Airesu, kjer ga je dne 30. julija operiral slovenski zdravnik dr. Lojze Berce. Operacija je uspela ter se zdravstveno stanje Janeza Kralja lepo zboljšuje. želimo mu čimprejšnjo popolno ozdravitev.
Družinska sreča
10.	julija t. 1. je bil rojen v Munro Anton Kovič, sin Toneta Kovič in Mite, roj. Osterc. Srečnim staršem iskrene čestitke !
RAMOS MEJIA
V	nedeljo 7. avgusta je bil posvečen v duhovnika v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu v R. Mejiia salezijanski duhovnik g. Martin Štuhec. Novomašnik je študije dokončal že lani, a zaradi slabega zidravja ni bil takrat posvečen. Obrede posvetitve je izvršil moronski škof dr. Mihael Raspanti. Pri posvetivi novomašnika, kakor tudi pri maši sta mu asistirala gg. Janko Mernik in Jože Peterlin. Pri slavnosti so bili navzoči salezijanski predstojniki s svojim inšpektorjem na čelu ter veliko slovenskih rojakov. Med temi je bil tudi Janez Lužovec kot novomašnikov sošolec.
Novomašnik g. Martin Štuhec bo daroval prvo daritev Bogu na praznik Marijinega vnebovzetja dne 15. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu.
V	nedeljo 7. avgusta t. 1. je Slovenska hranilnica, z. z o. z. priredila v prostorih restavracije “Ilirija”, Alvarado 350, prvi gospodarsko-prosvetni večer. V u-vodnih besedah je g. Marjan Loboda pozdravil vse navzoče in povedal, da “Slovenska hranilnica” Omogoča vsem članom varno in dobro obrestovano naložbo denarja, jim posreduje posojila ter goji gospodarsko presveto. Kot prvi korak v tem smislu namerava pripreja-ti mesečno gospodarsko-prosvetne večere, na katerih bodo predavatelji obravnavali aktualna gospodarska vprašanja in poročila. Po, teh uvodnih besedah je prosil g. Ruda Jurčeca, da poda predavanje: Evropski gospodarski blok in Južna Amerika”. V zelo zanimivem in izčrpnem predavanju je g. Jurčec podal najprej zgodovino, južnoameriškega gospodarstva, ki je bilo vse cd leta 1810 do današnjih dni, enkrat več drugič manj, v rokah Anglije. Opisal nam je nastanek evropskih gospodarskih blokov in njih odnos do Južne Amerike. Spotoma se je dotaknil današnje argentinske gospodarske politike in nje odziv v Evropi. Navzoči so predavanju z zanima-
njem sledili in ob koncu se je razvila živahna debata. Za zaključek je g. Loboda izrekel v imenu udeležencev toplo zahvalo g. Jurčecu za lepo predavanje in omenil, da bo na enem prihodnjih večerov predaval č. g. Lado Lenček CM o vtisih s potovanja po Evropi. Povabil je tudi vse navzoče, da za ta predavanja zainteresirajo še svoje prijatelje in znance, da bo tako udeležba na teh večerih vedno boljša.
SAN MARTIN
V	petek, 5. avgusta sta se poročila v farni cerkvi v San Martinu g. Jože Langus in gdč. Susana Paula Marija Dan-sa. ženinu je bila za pričo njegova sestra Majda, por. Masič, nevesti pa njen oče Esteban. Mladi par je poročil ženinov brat, kaplan Janez Langus. Mlademu paru k novemu življenju iskreno čestitamo in mu želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
MENDOZA
Vzhodni dan v Mendozi
Praznovanje godu slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda smo v Mendozi letos prvikrat pripravili v večjem in slovesnejšem obsegu. Bilo je več upravičenih razlogov, da smo vso prireditev morali prenesti šele na tretjo nedeljo v juliju.
Praznično slavje smo pričeli že na sobotni večer s kresovanjem. Sredi dvorišča v Domu so nam fantje pripravili visoko grmado, ki je kmalu mogočno zažarela sredi kroga zbrane mladine. Drobiž se je sprva oprezno gnetel v primerni razdalji, dokler se ni prvi od fantov ojunačil in se z naglim skokom pognal skozi ogenj. Za njim so se polagoma bližali še drugi in se pričeli skušati v junaštvu. Starejši so kmalu dali zgled mlajšim in posedli k mizam, kjer se je ob blesketanju kresnega ognja v polnem kozarčku kar vse drugače dalo po-modrovati. Ko so sedli k mizam tudi mlajši, je pa kmalu zadonela pesem.
V	nedeljo zjutraj smo pa ob pol desetih napolnili naši kapelo pri ss. fran-čiškankah kakor že dolgo ne. Brž je bilo diveti, da bo tokrat nekaj posebnega, ko se je zbor postavil spredaj ob oltarju. Iz Buenos Airesa se je prijeljal dr. Pavel Krajnik, z, juga naše province pa ukrajinski duhovnik Bazilij Wy-nyczuk. Ob njegovi asistenci je dr. Krajnik daroval sv mašo po vzhodnem bizantinskem obredu.
Naš zbor mu je odpeval in pel vse obredne pesmi med sv. mašo v liturgičnem staroslovenskem jeziku. Bil je brez dvoma to dogodek, ki ga moramo šteti med najlepše in najpomembnejše v kroniki slovenskega življenja v Mendozi. Dr. Krajnik je sam poudaril, da smo’ lahko veseli, ko imamo slovenski zbor, ki obvlada vzhodno-obredno staroslovensko mašo. Da je pa zbor dosegel tolikšen uspeh, mu gre vse priznanje. Na vse, ki so prisostvovali edinstveni sv. daritvi, je ubrano petje napravilo najmočnejši vtis. Le tisti pa, ki prav od blizu pozna podrobno notranje delo ali pa, ki je sam preždel dolge urice pri vajah, zna približno ceniti žrtev, ki so jo naši pevci prispevali k velikemu u-spehu mendoškega vzhodnega dne.
Poseben dogodek je bilo seveda tudi skupno obhajilo pod obema podobama. Je pa na vsakega, ki je količkaj sodeloval z. liturgičnnimi obredi, napravilo mogočen in globok vtis intimno sodelovanje vernikov z duhovnikom pri sv. daritvi. V tem oziru nam je bil lahko
Vsak teden ena
KMETIČ VESEL NA SVETU ŽIVI...
Kmetič vesel na svetu živi: na polje gre orat, gre svoje seme sejat, korajžno, veselo na svetu živi.
Fantič veselo na svetu živi: kosico si nabrusi, na travnik jo poskusi, korajžno, veselo na svetu živi.
Dekle veselo na svetu živi: srpiček si nabrusi, na njivi ga poskusi, korajžno, veselo na svetu živi.
Starček veselo na svetu živi: na palco se opira, na nebo se ozira, korajžno, veselo na svetu živi.
ves obred v lep, posnemanja vreden vzgled.
Popoldne smo se zbrali v dvorani našega Doma k pomembni in zanimivi prireditvi, ki je imela tri dele. V prvem nam je za uvod zbor zapel pesem, posvečeno slovanskima apostoloma sv, Cirilu in Metodu. Sledile so deklamacije in recitacije v duhu cirilmetodijske ideje verskega zbližanja in zedinjenja. V drugem delu je dušni pastir g. Jože Horn poudaril v svojem nagovoru veliko pomembnost tega dne, se zahvalil zboru in njega pevovodji ravn. M. Bajuku za požrtvovalno delo, ki je bilo kronano s tolikšnim uspehom pri dopoldanski maši v vzhodnem obredu, in pozdravil v naši sredi g. dr. Krajnika, ki je takoj nato povzel zesedo ter v zanimivem in nazornem predavanju orisal današnji položaj razmerja med pravoslavjem in kat. Cerkvijo ter o možnosti in težavah medsebojnega zbližanja. Sledila je še kratka debata k zanimivim izvajanjem predavatelja, ki je končno svoja izvajanja zaključil s številnimi skioptič-nimi slikami.
V	tretjem delu nam je zbor pod vodstvom ravn. M. Bajuka odpel koncert najlepših slovanskih (ukrajinskih, poljskih, slovaških, hrvatskih, srbskih) in slovenskih narodnih pesmi, ki jih je s tolikšnim uspehom izvajal majnika v Buenos Airesu. Za svoja dovršena izvajanja so bili pevci deležni obilnega priznanja. Zanimanje za vso prireditev je bilo veliko. Dvorana je bila prav do kraja polna in smo kar nehote mislili na Ribničane, da bi nam prišli razmaknit pretesne stene.
Tako se nam skupno življenje pod streho novega Doma zares vedno živahne je, razvija in številne ter bogate prireditve pričajo, kako velikega pomena je z,a vse naše kulturno življenje to naše novo domače središče.
* * * *
V	kroniko mendoške slovenske skupine moramo z veseljem zapisati pomemben dogodek. Naš rojak dr. Franc Lus-kar, ki živi s svojo družino na jugu province v Malargue, je pred tukajšnjimi univerzitetnimi oblastmi ponovil vse potrebne izpite iz medicine, tako, da so mu tudi tukajšnje oblasti priznale vse njegove študije iz zdravstva. V četrtek,
14.	julija je tudi slovesno polagal poklicno zdravniško prisego pred predstav-inki mendoške medicinske fakultete. G. doktorju k njegovemu uspehu prav iskreno čestitamo, ker je ta dogodek tudi lep doprinos k afirmaciji slovenske kulturnosti v emigraciji.
Škofov zavod
Bliža se novo šolsko leto. Naše družine se zanimajo za Škofov zavod v Adro-gue-ju, zato objavljamo odgovore na glavna vprašanja o tej naši ustanovi.
Kakor splošno razumemo, je Škofov zavod nekako nadaljevanje Škofovih zavodov doma?
Res je. škofove zavode je ustanovil nadškof Jeglič z namenom, da preskrbi slovenskemu narodu katoliških inteli-gentojv, zlasti duhovnikov. S prav istim namenom je ustanovil škofov zavod škof Rožman. Seveda je to bolj zavod v miniaturi. Nima niti desetine gojencev, kot so jih imeli škofovi zavodi. Je pa razumljivo: doma nas je bilo milijon Slovencev. Koliko nas je pa tukaj? A končno je to le zunanji okvir. Bistvo, to je namen in duh, pa ostaja tu isti kot včasih V škofovih zavodih. Na neki slovenski prireditvi je bilo čuti besede: “Naša inteligenca raste v Adrogueju.” Vprašanje je, koliko ta trditev drži, je pa vsekakor zanimiva.
Koliko študentov more zavod sprejeti?
Do sedaj jih je sprejel največ dvaintrideset. Danes je prostora za petintrideset gojencev.
v Adrogiiejsi
Se priglaša mnogo gojencev?
Različno, a navadno se suče število okrog 25 do 28. Ko bi ostali v zavodu do konca gimnazijskih študijev tisti, ki imajo zanje sposobnosti, bi bilo prostora že zdavnaj premalo. Tako pa jemljejo večkrat starši sindve iz zavoda in včasih iz gimnazije sploh iz razlogov, ki ne opravičujejo tega njihovega koraka: fantu se ne ljubi več študirati, pošljejo ga na delo in podobno. (Seveda so primeri, ko nekdo za študij ni, ali ko nekoga res potrebujejo doma. Zdi se, da bi morali imeti starši več zavesti, da tako narod doma in v tujini kot tudi Cerkev potrebujeta katoliških inteligentov in da je naš zavod v nek^ meri garancija zanje.
Kdo more vstopiti v zavod?
Zavodar more biti le sin slovenskih starš* L. Končati je moral vsaj četrti razred osnovne šole. Iz zavoda obiskujejo fantje peti oziroma šesti razred argentinske osnovne šole ali pa enega izmed petih razredov državne gimnazije. Bila je že včasih izražena misel, da bi imeli v zavodu lastno osnovno šolo in gimnazijo, pa so bili pomisleki proti temu preveliki. Je pa na drugi strani obiskovanje državne šo'e dobro v toliko,
da imajo tam gojenci že področje za borbo v poštenosti. Obe šoli, ki ju obiskujejo, sta v okviru tukajšnjega šolstva dosti solidni.
Kaj pa učenje slovenskih predmetov?
Gojenci obiskujejo razen argentinske šole tudi nekaj ur tedensko domačo šolo, kjer se uče slovenščino, verouk, slovensko zgodovino, zemljepis in latinščino. Vse življenje v zavodu sploh je le v slovenskem jeziku in duhu. Gojenci morajo redno v zavodu samo slovensko gc(voriti. Seznanjajo se s Slovenijo po skioptičnih slikah, igrah, pesmih (po ploščah in po lastnem petju), akademijah, predavanjih, tisku, obiskovanju slovenskih prireditev itd.
Kakšni so stik\ gojenca z družino ?
Razen ob velikonočnih, zimskih in glavnih počitnicah gredo gojenci domov po enkrat na mesec. Tudi jih smejo domači obiskovati. Seveda je dovoljena pisemska zveza in nujni telefonski pogovori.
Vzrdževalnina je visoka?
Vzdrševalnina se ravna po finančnih zmožnostih družine pa seveda tudi po f/edenju in učenu gojenca. Vzdrževalni-na je v primeri z drugimi zavodi nizka. Z njo poskušamo kriti hrano za gojence.
Vztrajamo pri nizki vzdrževalnini prav zato, da bi starši poslali čim več fantov v zavod, da bi tako mogli našo slovensko skupnost obogatiti s čim večjim številom dobre inteligence. Hrana je zadostna in zdrava, seveda si pa ob majhnih dohodkih ni mogoče misliti najrazličnejših priboljškov. V primeri z drugimi zavodi je treba reči, da je hrana tu boljša, kar je razumljivo iz tega, ker se ne kuha za prav mnogo ljudi. Da se stroški ne povečajo, perejo perilo domači za vsakega gojenca sami, možno pa je tudi tu preskrbeti perico za primerno odškodnino. Pospravljajo in pometajo zavod gojenci sami, kar tudi vzgojno ni brez pomena.
Kam in kdaj se je treba priglasiti za vstop v zavod?
Datum je vedno pravočasno objavljen v našem časopisju. Za osnovno šolo je vpisovanje že v drugi polovici novembra, zato se je treba priglasiti vsaj pol meseca prej, to je do začetka novembra. Do istega datuma se je treba priglasiti za prvi razred gimnazije, ker so že sprejemni izpiti za gimnazijo konec novembra. Za ostale gimnazijske razrede je vpisovanje konec februarja in se je treba do tedaj tu zglasiti, Le izjemoma je možno vpisati tik pred začetkom šolskega leta fante v osnovno šolo. S pro-
šnjo za sprejem se je treba obrniti na Vodstvo škofovega zajvoda, Rivadavia 234, Adrogue FNGR, Prov. Buenos Aires. Vodstvo takoj ob prejemu prošnje pošlje podrobna navodila o vsem.
Ali je možen vstop v zavod tudi iz oddaljenejših argentinskih provinc ?
Seveda. Imamo celo primer gojenca, čigar starši žive daleč v drugi državi. Prav pa je v takem primeru, da ima gojenec kje v Buenos Airesu ali okolici znano družino, kamor gre lahko tiste dni, ko gredo ostali domov. Ob glavnih počitnicah pa bi šel st(veda tak gojenec na svoj dom.
Ste z dosedanjim delom zadovoljni ?
Drugi morajo soditi. V osmih letih obstoja zavoda je končalo v njem 10 zavodarjev srednješolske študije. Ker je zavod začel s prvo gimnazijo, je razumljivo, da prva štiri leta ni bilo nobenega abiturienta. Tako lahko rečemo, da je bilo v štirih letih obstoja deset abiturientov, kar je že nekaj. Štirje od njih so vstopili v semenišče. Vsi, ki so tukaj končali, so danes katoliško in slovensko zavedni. Ob sodelovanju naših družin — in vse delo bi moralo iti v to — bi se število abiturientov moglo dvigniti.
Stran 4.
SLOVENCI
ZDA
V Lorainu, Ohio deluje uspešno na slovenski fari sv. Cirila in Metoda ža 25 let slovenski župnik Rev. Milan Slaje. Župnik Slaje pa nima samo zaslug za vzorno versko življenje vernikov v svoji župniji, ampak tudi za predvojno organiziranje slovenskega šolstva v Severni Ameriki. Saj je med drugim že pred 27 leti organiziral na Western Reserve univerzi “slovenski učni tečaj za učiteljske moči”. Tečaj je tudi sam vodil. Ob zaključku tega tečaja je bila velika slavnost, na kateri so med drugim govorili Rev. Jernej Ponikvar, Rev. Vitus Hribar, Rev. Julij Slapšak, dr. Frank Kern, Ivan Zorman in Anton Grdina.
Slovenski rojaki v Severni Ameriki so začeli zbirati prispevke za popravilo Marijinega svetišča na Sv. Višarjih. Vi-šarsko akcijo vodi poseben odbor, v katerem so Rev. Julij Slapšak, Karel Mauser, prof. Janez Sever in zdravnik dr. Škur.
Slovensko kulturno društvo Prešeren v New Yorku je v minuli poslovni dobi pripravilo slovenskim rojakom v New Yorku 3 gledališke predstave. Najprej so igrali Vombergarjevo “Vrnitev”, nato pa Govekarjevo “V Ljubljano jo dajmo” ter Nicodemijeve “Sovražnice”.
Romanja Slovencev v Lemont in na grob škofa Rožmana. Tudi letos je več slovenskih romanj k Mariji Pomagaj v Lemont. Vsa romanja so združena z o-biskom groba škofa dr. Rožmana. Prvi tak skupinski obisk Rožmanovega groba je bil 22. maja, ko so se v Lemontu zbrali na mesečnem shodu tretjeredniki sv. Frančiška. Drugo veliko romanje so imeli Clevelandski Slovenci dne 2. in
3.	julija. Bilo je obenem spominsko romanje ob 25. letnici Evharističnega kongresa v Ljubljani. V nedeljo 3. julija so se vsi romarji zgrnili v mogočno- poce-sijo, ki se je vila na samostansko pokopališče. Tu je na škofov grob položil venec Msgr. John Oman, ki je bil pred 25. leti na evharističnem kongresu v Ljubljani, da je potem škofa Rožmana pripeljal v Ameriko in ga potem vodil po vseh slovenskih naselbinah v tej deželi. Zato ga je potem škof Rožman tudi imenoval za kanonika ljubljanskega kapitlja. Od škofovega groba so romarji zavili proti Lurški votlini, kjer je imel mašo za pokoj duše škofa Rožmana Rev. John Oman, škofov gostitelj vsa leta v Ameriki.
Naslednja romanja v Lemont, prav tako združena z obiskom groba škofa dr. Rožmana, so bila: Slovenske ženske zveze dne 17. julija, zadnjo julij-
IZ TEDNA
V Caracasu so bili večji izgredi, do katerih je prišlo zaradi spopadov med pristaši in zagovorniki kubanskega Castra in nasprotniki sedanje filokomuni-stične diktature v omenjeni deželi. V spopadu je bil ubit tudi predsednik gibanja 26. julij Andrej Cova. Pri izgredih so bili seveda najbolj aktivno komunisti. Zato jim je predsednik dr. Betancourt zagrozil, da bo njihovo stranko prepovedal, če bodo še naprej delali proti koristim lastne države ter sledili za svoje delovanje samo navodilom iz inozemstva. Prav tako je javno opozoril kubanskega diplomatskega predstavnika, naj še v bodoče nikar ne udeležuje več prepovedanih sestankov in manifestacij, kakor je bilo to nedavno pred spomenikom kubanskega junaka Marti-ja, ker bo sicer venezuelska vlada pri-siljeca seči po ostrejših ukrepih.
Predsednik angleške vlade je izvršil že dolgo napovedavano preosnovo svoje vlade. Zunanjega ministra Selwyna Lloyda je zamenjal s 57-letnim članom lordske zbornice Homom. S tem imenovanjem je pa dregnil v sršenovo gnezdo, kajti z njim niso zadovoljni ne labori-sti, pa tudi ne konservativci v poslanski zbornici, ker je to v zadnjih 20. letih prvi primer, da je zunanji minister v angleški vladi član lordske zbornice. Poslanci — vladni, kakor opozicionalni — so namreč mnenja, da je položaj zunanjega ministra tako važen, da ga mora imeti vedno član poslanske zbornice in ne lordske. Proti imenovanju Homa za zunanjega ministra je nastopila tudi večina angleškega tiska.
Amintore Fanfani, “mali profesor”, kakor ga zaradi njegove majhne postave dostikrat tudi nazivajo, je že nastopil s -svojo vlado, ki je zopet čisto krščansko demokratska, toda uživa podporo liberalcev, republikancev in Sara-gatovih socialistov. Do tako hitrega razvoja zadnje italijanske politične krize je prišlo zaradi vedno izzivalnejših nastopov in groženj komunistov na eni, ter fašistov na drugi strani. To dejstvo je
PO SVETU
sko nedeljo pa Prekmurskih Slovencev, prve dni avgusta so bile v Lemontu porcijunkulske pobožnosti. Zveza oltarnih materinskih društev bo imela romanje v Lemont dne 13, 14. in 15. avgusta. Zadnje večje romanje bo pa v nedeljo 4. septembra in sicer slovenske fare sv. Štefana iz čikaga. Z vsakim romanjem bo združena molitev rožnega venca za pok. škofa dr. Rožmana v procesiji na njegov grob.
AVSTRALIJA
Nova avtomobilska nesreča. Dne 29.
maja je pri avtomobolski nesreči izgubil življenje Jožef Murko. S prijatelji je bil na izletu v Sheppartonu. Na poti domov je njihov avto zadel v avto, ki je stal na cesti. Nesreča se je zgodila v Tallarooku blizu Seymurja. Ker je Murko vozil avto, mu je volan pri sunku z drugim avtomobilom zdrobil prsni koš. Nezavestnega so prepeljali v Seymour-ško bolnišnico, kjer je po dveh urah umrl. Pokopali so ga 31. maja na pokopališču v Williams to wnu. Rajni Jožef Murko se je rodil 1. 1920 v Bolzanu na Tirolskem, kjer je bil njegov oče železničar, nato je s starši živel v Mariboru, kjer je postal avtobusni šofer. V Mariboru si je ustvaril tudi srečno družinsko življenje z Marijo Javšovec. Doma pa ni mogel prenašati komunističnega režima ter je zato pred leti -z družino pobegnil v Avstrijo, nato pa emigral v Avstralijo, kamor je prišel leta 1957 ter se naselil v Williamstownu. V Avstraliji zapušča vdovo in pet otrok, doma o-četa, sestro in brata, en brat pa živi v Kanadi.
Družinska sreča. Krščeni so bili: V Paddingtonu Peter Anton, sin Franca Počka in Marije, roj. Kale, v Corrimalu Mihael, sin Viktorja Brodnika in Ivete, roj. L’Eglise; v Wollongongu -Silvin, sin Franca Štiftarja in Dragice, roj. žičkar; v Melbourneu Stanko sin pok. Stanka Želeta in Gabriele, roj. želko; v Adelaide Eleonora Helen, hčerka Ivana Batista in Aide, roj. Juriševič; Edvard Ivan,, sin Milana Lukača in Ivanke, roj. Reners; Štefan Ivan, sin Ivana Lutarja in Angele, roj. Densa; v Springfieldu Rudi, sin Viktorja Semebauerja in Mihaele, roj. Ambrož ter Franci, sin Ivana Cenin in Anice, roj. Salmič; v Geelongu Danilo, sin Romana Starca in Jožefine, roj. Bra-tovič in Aleksandra Marija, hčerka Antona Jusetič in Danice, roj. Poropat; v St. Albansu Albina Kristina, hčerka Karla Knapa in Frančiške, roj. Prisland; v Springvale Frank Alojzij, sin Alojza Gombača in Ljudmile, roj. Tomec in v
V TEDEN
v krščanski demokratski stranki združilo med seboj sprte skupine, ostale tri demokratske stranke pa prav tako prepričalo v nujnosti, da morajo ali v vlado, ali pa pa podpreti samo krščan-sko-demokratsko vlado ter ji omogočiti, da bo z vso odločnostjo nastopala lahko proti totalitarcem na levi, kakor -desni strani. In da se bo to zgodilo tudi v resnici, je porok imenovanje Maria Scelbe za notranjega ministra. Zanimivo je, da je Fanfani sestavil sedanjo italijansko vlado prav na dan 17. -obletnice padca Mussolinija, t. j. 25. julija t. 1. Tega dne 1943 se je namreč Mussoliniju uprl Vrhovni fašistični svet ter ga je naslednjega -dne ted. kralj Viktor Emanuel dal zapreti. Senat in parlament sta z veliko večino potrdila novo vlado.
Predsednik Združene Arabske republike polkovnik Nasser je v govoru naglasil, da ta republika prekinja diplomatske stike s Perzijo, ker je ta država priznala Izrael. Diplomatskih stikov z njo ne bo obnovila tako dolgo, dokler Perzija ne bo imela “reprezentativne vlade ljudstva”. Za perzijskega šaha Reza Pahlevija je dejal, da se je “poceni prodal imperialistom in cinistom”.
Molotov je Hruščevu nevaren tudi na sedanjem položaju kot sovjetski veleposlanik v Zunanji Mongoliji. Kajti preblizu je kitajskim komunističnim veljakom, pri katerih uživa velik ugled, saj ga je Mao Ge Tung že ponovno vabil k sebi na obiske. Zaradi ugleda, ki ga ima pri voditeljih kitajskega komunizma se mu ne upajo tudi ničesar storiti, ter uživa polno svobodo in tudi nemoteno prihaja v Moskvo. Da pa ne bi imel priložnosti še nadalje zahajati h Kitajcem, moskovski komunistični veljaki iščejo sedaj za Molotova drugo mesto. Kot znano ga je Hruščev najprej hotel poslati za sovjetskega veleposlanika v, Argentino, pa argentinska vlada za imenovanje ni dala pristanka. Isto je nato storila Nizozemska, sedaj pa listi poročajo, da ga bo Moskva skušala spraviti v Grčijo.
Cartonu Janez Martin, sin Janeza Zemljiča in Ane, roj.,Hozjan.
Za mednarodno begunsko leto si je avstralski odbor za to leto zastavil nalogo, da bo zbral pol milijona funtov. Tretjo nedeljo v juniju so v ta namen zbirali prostovoljne prispevke v državi Vic-toria. P. Bazilij v julijski številki avstralskih “Misli” piše, da je zvečer tistega dne govoril z osebo — Slovencem, ki je ta dan nabirala prispevke od hiše do hiše za begunce. Povedala mu je, da je “večina Avstralcev imela že pripravljen dar in s smehljajem na licu so ga dali. Pri “novih” in mnogi med njimi so bili sami begunci — pa je bilo treba razlagati na dolgo in široko, pa so ti na koncu še zaprli vrata pred nosom.” K tej ugo-tovitvi p. Bazilij dostavlja: “Žalostno, a resnično. Kako hitro pozabimo gorje bližnjega, ko se sami s pomočjo drugega rešimo gorja! Kaj se res mnogi v svojem begunskem življenju niso ničesar naučili?”
PO ŠPORTNEM SVETU
Nogometno moštvo Mladinskega doma je odigralo v nedeljo zanimivo tekmo z moštvom Avstrija B. Rezultat je bil 2 : 2. Moštvo Mladinskega doma je igralo Samo s 9 člani.
Prihodnja tekma bo v nedeljo 14. avgusta dopoldne ob 10. uri na igrišču v Don Boscovem zavodu med Avstrijo A in Mladinskim domom. Avstrija A zaseda prvo mesto Mladinski dom pa drugo, zato bo igra zanimiva. Vse, ki se za nogomet zanimajo, vabimo, da si to igro ogledajo. Moštvo Mlad. donia je napro-šeno, da pride pol ure pred pričetkom tekme, da se bo tekma lahko točno začela.
V Sloveniji je lahkoatletska sezona na višku. Tako je bilo v začetku junija nekaj mitingov za ekipno državno prvenstvo prve in druge kategorije. V Ljubljani so na štadionu v šiški tekmovali lahkoatleti Ljubljane, Olimpije in Svobode, v Mariboru so se pomerili Branikov« in Mariborčani, celjski Kladi-var pa je nastopil v Zagrebu. Doseženi so bili prav lepi rezultati: Gluk (Mrb)
I. DRUŽABNA PRIREDITEV
DRUŠTVA SLOV. PROTIKOM. BORCEV
13. avgusta ob 21. uri KLUB EXCELSIOR Patrieios 457, Santos Lugares *
Na programu: NASTOPI FOLKLORNE PLESNE SKUPINE, GLASBENE in ŠALJIVE TOČKE, VMES PA PLES OB ZVOKIH MOULIN ROUGE.
*
Posebnih vabil za to prireditev, katere čisti dobiček je namenjen našim invalidom, vdovam borcev in sirotam, DSPB ni razposlalo. Zato pa vabi prav vse brez izjeme, da se prireditve udeleže in tako podpro namene društva.
•k
Opozarjamo, da bodo na razpolago domače pečenice in krvavice poleg drugih dobrot.
*
Dohod: z vlakom FCGUrquiza in s kolektivi štev. 4, 19 in 143.
SODELAVCI IN DRUŽABNIKI
SLOVENSKE HIŠE
v San Martinu
VABLJENI NA
SESTANEK v nedeljo 14. avgusta t.
PO SLOV. SV. MAŠI V SAN MARTINU
L
Razgovor in odločitev nakupa hiše!
Pakete za Evropo
NAJBOLJE IN NAJCENEJE pošilja
JADRAN PAK
Bs. Aires, Charcas 773, na dvorišču.
Dnevno od 15. — 19. ure, ob sobotah od 11. — 13. ure.
V domovino pošiljam tudi denar.
je na 100 m postavil čas 10,6, Stanovnik je pretekel 400 m v novem slovenskem rekordu s 49,6, Stamejčičeva (01.) pa je izenačila državni rekord na 80 m z ovirami: 10,9.
Konec junija pa je ¡bil v Sarajevu velik mednarodni predolimpijski turnir. Nastopili so lahkoatleti iz Jugoslavije, Poljske, Bolgarije, Grčije in Italije. Tekmovanje samo je oviral hud nasproten veter, vendar so bili postavljeni kar dobri časi. Lorger (Kladivar — Celje) je zmagal na 100 z ovirami v 14.5, Ingolič (Olimpija — Lj.) je osvojil prvo mesto na 800 v času 1:52,6; Važič (KI) pa na 1500 m z 3:48,4, Hafner (Lj.) je bil drugi na 3000 m s 8:57,3. Prav dobro so se odrezale tudi Slovenke: šikov-čeva (KI.) je zmagala na 200 s 25,2, zasedla pa je drugo mesto na 100 m v istem času kot Poljakinja Salacinska — 12,2. Stamejčičeva (01.) ni imela nasprotnic na 80 z zaprekami (11,4), prav tako ne Slamnikova (01.) na 800 m (2:19,6). V disku pa so kar tri Slovenke zasedle prva tri mesta: Čelesnikova (Dl.) z 41,81, Hudobivnikova (01.) z 39,73 in Jenuševa (Mrb.) s 35,07).
ŠAH TURNIR. JOŽE ŠINKOVEC
Zaključek šahovskega turnirja bo v soboto dne 20. t. m. in ne 13. t. m. kot je bilo prvotno dogovorjeno. Datum za zaključek turnirja je bil spremenjen zaradi tega, ker je dne 13. t. m. večina igralcev zadržana.
ZOBNI ATELJE JOŽE ZAJC, dent. odont.
ordinira za zdravljenje zob in dlesni; vstavlja vse umetno plastično in zlato zobovje ter vstavlja tudi aparate vseh vrst za ravnanje zob (ortodon-tia).
Ordiniral bo od 1. avgusta dalje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do '20. ure v Churruca (Villa Hermosa), na ruti 8, v slovenskem naselju, ki leži tri kvadre od zadnje postaje omnibusa 166.
Dohod: Iz mesta z omnibusom 166, ki ima začetno postajo na J. M. Moreno in Rivadavia (50 minut); iz Ramos. Mejia s kolektivom 182 preko Palomarja do Escuela de Equitación (40 minut) in od tu s kolektivom 7 in 57 do Churruca (5 minut); iz San Martina z omnibusom 166 ter s kolektivi 7 in 67; iz San Justa in Morona s “Costero” do križišča (cruce) na ruti 8 in od tam dalje proti Churruca z vozili 7, 57 in 166.
Informacije o legi ordinacije v slovenskem baru Evropa, ki stoji ob avtobusni postaji v Churruca.
*•••••(
i
Naš dom
VABI
v San J n s t m
VSE PRIJATELJE NA
KOLINE
v nedeljo dne 14. avgusta v društvenih prostorih Hipólito Irigoyen 2756, San Justo
Pričetek ob 10. uri dopoldne.	Popoldne prosta zabava.
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor. José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
OBVESTILA
Članski sestanek slov. kat. akad. starešinstva bo v soboto 13. avgusta ob 19 v Slovenski hiši. Predaval bo g. Marko Kremžar.
Proslava 160 letnice brezijanske podobe Marije Pomagaj. V nedeljo ¡14. avgusta ob pol petih pop. večerna maša v salezijanski kapeli, ul. Yapeyu 132, ob petih pop. v zavodski dvorani slavnostna akademija. Na sporedu so v prvem delu akademije recitacije, pevske točke, simbolična vaja, v drugem delu pa uprizoritev Gheonovega misterija “Mašna strežnika iz Santarema” v rezini Janeza Perhariča. Vstopnice po $ 20.—. za odrasle in $5.— za otroke so na razpolago v Dušnopastirski pisarni, pri ge Emi Blejcev! v Ramos Mejii in v Našem domu v San Justu. Na praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta ob 10. uri dopoldne nova maša slovenskega salezijanskega duhovnika Martina štuheca v baziliki Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu v R. Mejii. Po maši podpisovanje vdanostne izjave in zahvale Brezjanski Mariji.
Vse člane Mladinskega doma vabimo, da se udeleže slavnostne akademije v nedeljo popoldne. Udeležba na akademiji je častna in veže vsakega člana kakor za sestanek. Vabi odbor M. D.
VIII.	kulturni večer Slov. kult. akcije bo v soboto 20. avgusta t. 1. v salonu Bullrich, Sarandi 41, Capital. Predaval bo Božo Fink o temi: človek v jugoslovanskem kazenskem pravu.
Vsakoletno romanje Slovencev v Lur-des bo v nedeljo, 21. avgusta.
Spored: ob 15.30 v rožni venec pri lurški votlini, nato pocesija, govor in sv. maša.
Odbor Slov. fant. zveze sporoča, da so se že pričele redne vaje za nastop s prostimi vajami na novembrskem mladinskem dnevu. Vse člane vabi, da se vaj točno in redno udeležujejo.
G si 1 I ii s
poje za Slomškov dom
28. avgusta ob 16.
Colegio Santo Domingo Ramos Mejia
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 577S
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 i¡824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 650854	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1960 za Argentino ? 340.—. V
V Ramos Mejia se je ustanovil “Slomškov mladinski oder”. Vabimo starše, da prijavijo svoje otroke, ki imajo- veselje do igranja pri gdč. učiteljici Anici Šemrov ali pa pri ge Emi Blejec, ulica French 64, R. Mejia.
Odbor SFZ opozarja vse člane, ki so se priglasili za turnir “Domobranc”, da morajo do sobote 20. avgusta odigrati vsaj tri igre, sicer bodo izbrisani.
Slov. kat. akad. društvo bo imelo prihodnji sestanek v soboto, 13. avgusta ob 19. uri v Slovenski hiši. Predaval bo g. dr. Julij Savelli o zgodovini slovenske umetne glasbe. Nekaj skladb bomo lahko poslušali na ploščah. Vabljeni člani in prijatelji.
Romanje Družabne Pravde bo letos v nedeljo 28. avgusta v kapelo Marije Pomagaj v Adrogue. Romarska sv. maša bo ob 10 in pol in jo bo daroval spiritual semenišča dr. Filip Žakelj, ki bo imel tudi pridigo. Ob 12 uri bo v obednici semenišča skupno kosilo. Popoldne bodo-v kapeli litanije, ki jih bo imel duhovni vodja Družabne pravde g. Jože Jurak. Na to romanje ne vabimo samo članov DP, ampak tudi ostale rojake, ki naj se nam pridružijo s svojimi družinami. Tako bomo našemu semenišču, za katerega se je pok. naš škof dr. G. Rožman toliko žrtvoval, pokazali ,da ga nismo pozabili in da nam je še vedno pri srcu. — Dohod: z vlakom iz Cons-tituciona do postaje Adrogue, nato s kolektivom do “agua corriente” in nato dve kvadri peš do ulice Rivadavia 234.
Družabna pravda
Osmi socialni dan bo v nedeljo 4. septembra v prostorih Slovenske hiše. Vabimo vse Slovence in Slovenke na te važno zborovanje.
Stalni odbor soc. dni
PROŠNJA
Ohraniti našo mladino v tukajšnjem okolišu pod slovenskim vplivom je naša velika želja in dolžnost, To pa bo-mogli doseči le, če ji bomo nudili vsaj .toliko, kot ji nudijo tukajšnji klubi. Zato se iz leta v leto čuti večja potreba po lastnih športnih prostorih. Že smo pričeli z gradnjo, a so danes izdatki tako veliki, da smo se morali kljub lepim prispevkom članov in prostovoljnemu delu zadolžiti do naše mladinske prireditve v jeseni.
Zato se obračamo na vas, dragi rojaki, z vljudno prošnjo, da nas tudi letos podprete z darovanjem dobitkov za srečolov. Vsak dobitek, ki ga boste darovali, bo ogromno pripomogel h gradnji naših lastnih športnih prostorov.
že vnaprej se vam najtopleje zahvaljujemo.
Odseka SDO in SFZ Lanus
Ako še nimaš T. V. aparata, ne čakaj več!
ti ga nudi za $ 14.000.-
Posluži se ugodnih cen in dolgoročnega odplačevanja!
Cerrito 2245, Lomas del Mirador
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
Ste mislili na dober električni hladilnik, TV aparat, radio combinado, ali na katerikoli aparat, ki ga potrebujete za dom?
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
Rumar, SRL
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejia T. E.: 658 - 7083
nudi slovenski skupnosti kredite brez jamstva, na deset mesečnih obrokov brezobrestno za nakup hladilnikov, TV aparatov, pralnih in šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, koles, radio apartov, radio combinadov, peči, mešalnikov in drugih potrebščin za dom. Prodajamo samo prvovrstno blago najboljših znamk. Kličite po telefonu. Pridem tudi na dom.