gl*c\s svobode 8IX)VEN8KI TEDNI K Kunari DauTUHI« Glas Svobode. i • • GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. ' glas svobode HTvOVKNIO WJCKKlJir Difonv To Taa lmiMi ■ Of Tna lunua« Cuwm. "OD BOJA DO ZMAGE"! "KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Stev. 4. Chicago, 111. 25. januarja 1907. Leto VI. O ID VAS JE ODVISNO. Našemu vabilu na naročbo pred par tedni se je odzvalo dokaj zvestih naročnikov in poravnalo svoj neznatni dolg za zaostalo naročnino, Ako pa pregledamo knjige, zapazimo, di» je šo mnogo cen. gg. naročnikov, ki so morda prezrli oni poziv in še danes odlašajo s poravnavo zaostale in s ponovitvijo nadaljne naročnine za "Glas Svobode". Pri tem moramo tudi posebej opozoriti gg, naročnike v Ohicngi. Tem je vendar znano, da nimamo človeka, ki bi doma letal oil hiše do hiše, in tudi dobro vedo, kje da je Loomis st. s številko 6G9, kjer se nahaja naša pisarna. Chikaški sodrugi, kteri s svojim izdatnim številom presezajo somišljenke v bodisikteri drugi slovenski naselbini, bi morali vendar dajati vzgled zunanjim sodrngom stem, da pravočasno obračunajo z naročnino. Sodrugi, somilšjeniki! Dobro Vam je znano, da nimamo na razpolago Rockefellerjeve blagajne niti agitacije od strani naših farjev. Bas nasprotno: boriti se moramo z mnogimi nasprotniki m težkočumi. Gavn« podpore pričakujemo od Vas. Želja mnogih naročnikov in sodrugov je bila in je še, tla se list poveča oziroma razširi v dvakratno tedensko izdajo. To je tudi naša želja — in uresničimo jo takoj, kakor hitro storite Vi svojo dolžnost — z obilim naročevan.iem in rodnim plačevanjem lista. Odvisno je torej od vas. Ker je v minulem letu izostal glavrai zastopnik za nas list, namestili smo po več krajih Zdr, držav lokalne ali krajevne zastopnike. Imena teh zastopnikov priobčujeino redno na drugem mestu. Gg. naročniki, kateri žive v teh mestih, in kateri- še niso ponovili naročnine za tekoče leto ali morda še dolgujejo za pretečeuo leto, kakor tudi ostali rojaki, kateri žele pristopiti v naše kolo, naj se brez odloga zglasijo pri svojem zastopniku. Naročniki v onih krajih pa, kjer ni zastopnikov, naj blagovolijo storiti svojo dolžnost pismeno. Upoetevaje bujno proeviitajučo razredno zavednost mod slovenskimi delavci v Ameriki, upamo, da ta naš poziv ne ostane — glas upijočega v puščavi. Upravništvo "Glasa Svobode". Razgled po svetu. RUSIJA. 9 Uitaki- carizero v minokm letu obsodil 125 2 ljudi j na smrt radi pcflitičnih in revokicijonarnih "zlcčinstev" (na Ruskem je "zlo-činstvo" vsako dejanje, ki tiranom n» povolji), 2029 je bilo obsojenih k prisilnemu delu v rudnikih, 186 je bilo pregnanih v Sibirijo, 5945 pa1 obsojenih v večje ali/ manjše kazni. Časopisov je bilo zatrtih 563 in 732 urednikov sodno preganjanih. — Ruski -ocialisti so dne 22. t. m. obhajali obletnico "rudeče nedelje". Vse tovarne, trgovine, gostilne in kavarne so b le zaprte. Tudi časopisi niso izšli. t— Nihilisti so se letos poprijeli uspešnejše taktike, kakor pred letom dm. Danes so le posamezni umori visokih uradnikov na dnevnem redu; to je pa za vlado toliko hujše, ker tega revolucionarnega gibanja ne more zatreti; kajti pri javnih uporih vedela si je vladna Mika pomagati, a- proti jk>-samcznimi um ri je brez muči. Položaj Rusije je danes bolj žalosten, kakor ob času največjih pun-tov. — Pri volitvah za pri hodno dumo zmagujejo v industrijskih kraj:h povs'-d socijalisti. Tudi pri moha-rnedanskih Kirgizih so svobodomiselni elementi v premoči. — Demisijoniral je minister vojne mornarice Birilcv. V milost je zopet prišel pri carju iz rusko-japonske vojne znani AIcksijev,.katerega car dolgo časa ni mogel vedeti. — Po ameriškem in nemškem vzorcu je tudi car izdal na ljudstvo volili:: nianifest. On pravi, da bo nova duma istotako razpuščena, kakor prejšna, če se bo pokazal v njej revolucionarni duh. V manifestu so imenovane štiri, vladi in carju posebno neljube osebe, ki se ne smejo v dumo izvoliti. — Dne 18. t. m. čutili so se na Ruskem v raznih krajih potresni timki, ki 50 gotovo v zvezi z onim velikim na otoku Jamaica-. ANGLEŽ KO. — Angleška delavska stranka, ki si je izza zadnjih volitev pridobila povsod velik irg'.ed in postala močan faktor, imela je zadnji četrtek v mestu Belfast svojo sedmo letno konferenco. Sldenjla sje Je resolucija, glasom katere se sprejmejo v zvezo vse delavske sekcije, ne glede na brezpomembna medsebojna nasprotja, ki pač yladaja pri vseh strankah. Nadalje se je sklenilo, da se bo delalo z vsemi močmi na to, da se postavnim potom odpravi ves današnji krivični sistem človeške družbe, t. j .d a se ugonobi sedaj ni kapitalizem, ter da se postavijo vs? življenske potrebščine pod javno kontrolo, in da se delavec, ki je za človeško družbo neobhodno j)otre-ben, temu primerno tudi upošteva. — Nekateri manj radikalni delavski voditelji, kakor npr. Jas. Keir, so bili v svojih zahtevah zmernejši. Sklenilo se je tudi, da se pozovejo vsi poslano? stranke, da zastavijo pri vladi vse sv je moči v svrho omejitve opojnih pijač. Debatiralo se je nadalje o delavskem zavarovanju za slučaj starosti in onemoglosti, o osemurnem delavniku, o splošni volilni pravici za oba sf>ola jednaki, o razoroženju vseh narodov sveta ter o mirovnem sodišču v slučaju vojne. V tem pogledu, so se storili primerni sklepi. Želimo iskreno, da se našim so-bratom prelep načrt po|x>lnoma posreči. FRANCOSKO. Kulturni Ixjj na Francoskem -e je zopet poostr L Pri praznitvi katoliških semenišč po vladnih organih pride -koro povsod do rabuk, ker se i>o papežu- in škofih na novo nahujskana duhovščina, bogoslovci in verniki s s lo upirajo izvedbi zakona. Več ujiornikov v raznih krajih je biki aretiranih in obsojenih v denarne globe. Čudno je, da se katoliška cerkev s tako sflo upira ločitvi cerkve od države. Saj je vendar Kristus učil: "Ne upirajte se hudemu!" Pri tem pa je treba pomniti, da se tukaj nikakor ne gre za kako sikmtost ali krivrčnost (od strani francoske vlade; Francija hoče ustvariti med državo in cerkvijo le take razmere, kakoršne so vpeljane ie drugod, n. pr. v Ameriki ali v Nemčiji. Ka- toliška cerkev pa se vjdjub svojemu nauku, da je vsaka posvetna oblast od Boga postavljena, vendar-le pro-tivi tej oblasti in sicer na prav surov in hinavski način. Izzvati hoče krvavo preganjaje, da bi potem mogla igrati vlogo rmučenika. Cerkev je v svojem boju jako predrzna; svoje služabnike in vernike ne ščuva več tajno k uporom proti republiki, ampak že kar javno. Cerkvi pa se njene nakane gotovo ne bodo izpolnile; kajti vlada postopa silno previdno, vendar pa odločno. Smešno je torej, kar trobijo v svet razni katoliški listi (med temi tudi "Nova Domovina"), da je začela vlada že popuščati in se cerkve takorekoč zbala. ŠPANIJA. — Španska republikanska stranka je sklenila, vlado podpirati tudi še za naprej v njenem boju proti katoliški cerkvi. Tudi na Španskem, v tej deželi reakcijonarstva, se je začelo svitati; že precej časa [x>prej so sc svobodomiselni elementi začeli gibati, a v zadnjem času je stopila na njihovo stran tudi vlada in hoče izvojevati prostost vesti, civilni zakon, podržavljenje cerkvenih poslopij in svobodno šolo. NEMČIJA. — Nemški cesar Viljem se kaj kislo drži. ker volitve ne 1»do tako izpadle, kakor st on želi. Še celo v glavnem mestu BerOwnu. v onem okraju, kjer stanuje on sam, so zmagali socijalisti proti vladni stranki. Nemško ljudstvo je ogorčeno proti do sedaj ni vladni ali bolje rečeno proti cesarjevi osebni politiki, in hoče s cesarjevimi petolisci kotenlto pomesti ter izvofiti na njih mesto prave, ljudske zastopnike, ki bodo v resnici zastopali koristi ljudstva, ne pa služili kot lakaji cesarjevi samovolji. PERZIJA. —• Novi perzijski šah Mohamed Air Mirza je bil dne 19. t. m. slovesno kronan v prestolnici Teheran. Pri tej priliki' so se vršile velike svečanosti, katere so se udeležili vsi ministri, dtpfk matje, princi in zastopniki plemstva v gala uniformi. Zvečer je bilo vse mesto razsvetljeno, Tudi j>o>Iopje ameriškega poslanika je bilo v razsvetljavi. JAPONSKO. Iz glavnega mesta Tokio se |>o-roča, da je ognjenik Asama Vama na otoku Hondo zopet odprl svoje žrelo zadnji petek ter da je iz njega v velikih množinah izlivajoča se lava povzročila že veliko škode. KITAJSKO. Pončila o lakoti na K tajskem so čedalje grozne j ša. Nesrečni prebivalci so postali kanibali — koljejo že svoje lastne otroke, da se z mesom istih morejo preživljati. V nekaterih pokrajinah se baje prodaja že kar javno človeško meso. Letina je vsa urrčena; riža, glavnega pridelka, ni. . Ameriške vesti. Škandal z mlekom. Zadnje ,dni je v bolnicah in zasebnih hišah v Chicagi na stotine bolnikov, posebno otrok, kteri trpe na škrlatlci in difteriji. Zdravifiki, kteri imajo opravka z bolniki, izjavljajo, da je večina otrok ^bolelo za užfvanjeni — nečistega mleka. Dr. W. R. Parkes trdi, da je dose-daj on sani odkril pri 145 bolnikih nesnažno mleko, kot edini izvor bolezni. Po tem odkritju je minuli teden sledila- kratka preiskava v mlekarnah Borden Milk trusta, ktera je še bolj potrdila resnico zdravnir skih izjav. V mlekarnah vlada go-rostasna nesnaga. Posode, ktere služijo za mleko, se le malo poškro-pe z v« do ali se pa sploh ne čistijo. Tudi ostali predmeti, ki so v zvezi z mlekom, so ]>olni nesnage. Ni čuda. Če se potem z mlekom vred pro-dajejo kužni bacili, ki so posebno pr; ubožnem ljudstvu zaredMi nevarne bolezni. V minolem letu je zaslovelo meso iz ehicaških klavnic, letos je pa že prišlo na vrsto tudi mleko. Pro-speriteta — kaj? Moycr, llnywood in Pettibonc morajo še čakati. Moyer-IIayivood obravnava v Boise, Idaho, ktera bi sc imela pričeti te dni, je iz neznanega vzroka ondotnih sodnikov zopet preložena do 5. marca t. I. Gromoviti protest iz t Noč in tisoč delavskih grl je menda oplašil justične morilce na zapadu, da zdaj strahoma odmika jo obravnavo. To je že od sile! Leto «111 i bo kmalu, odkar Moyer, Haywood in Pettibone zdihujejo v ječi, a do obravnave niti do prostosti jim ne puste. Kapitalistični zarotniki že dolgo časa nekaj kuhajo za kulisami. Kaj — to nam pove bližnja bodočnost. Kako se pomaga ubogim, < 'srednji pomožni odbor za po nesrečence v San Franciscu ima v to svrho še $4,000,000 v rokah, a vzlic temu je še tam na tisoče družin in sinu, ki trpe revščino, glad in mraz. Zakaj to? V pomožnem odboru so sami kapitalisti in tem je revežem namenjena svota 4 milijone dol. tako prirasla k srcu, da je ne dajo zlepa iz rok. Ljustvo, kte-reniu je lanski potres in požar uničil vse, prosi kruha, obleke in stre-lic, a pomožni odbor se ne gane. In $4,000,000 je tam. A'of denarni tok za Harrimana. Faktorji Union Pacific železnice so v Denverju, Colo., izdali uraden razglas, s kterim se družba oprošča vseh stroškov, ki jih je imela do-zdaj s smrtno ponesrečenimi usluž-l>enci na svojih vlakih. Dozdaj je družba svojim uslužbencem, ki so darovali >voje življenje za njo, plačah |x)greb, a odslej — kakor pravi razglas — sc več ne bo brigala za to. Temu koraku bodo baje sledile it mM ostale železniške druižbe v Zdr. državah. Ta odredba železniških baronov pomen j a nov denarni tok za Harrimana, kajti dozdaj so druibe izdale m 1 ione dolarjev za1 pobite uslužbence. / ndijanec-senator. Država Kansas poslala je v senat Združenih držav Charlesa Curtis iz rodu' Kavv-Tndijancev. Charles Curtis je prvi Indijanec, ki je po mtiogiih bridkih skušnjah dosegel izredno čast, da je postal senator. V svoji mladosti je opravljal različne ' "proletarske" službe: bil je prodajalec časopisov, orehov, bil je voznik itd., — a pri vsem tem se je marljivo učil vseh vednostij, ki u-sposabljajo za državno službo. Ko je napravil potrebne vseučfliške skušnje, je bil nastavljen za deželnega pravnika; bil je tudi član kon-gresa in dolgo vrsto let član državne postavodaje. Zopet železniške nesreče. j — Deset milj od Terre Haute, j Ind., pripetila sc je dne 19. t. m. 1 ena pajgroznejših železniških nesreč, kar jih pozna zgodovina ameriških železnic. Po progi Big Four pridirjal je s potniki napolnjen eks-presnt vlak od Clucage, vozeč z brzino 55 milj na uro. Pri mali postaji Landlord stal je na stranski pro^i tovorni vlak, na katerem je bil naložen smodnik, V trenotku, ko je s hitrostjo lastavke dirjal mimo ekspresni vlak, imel se je smodnik. Učinek je bil grozen. Ekspresni vlak jc zletel v zrak i 11 se razle-tel na tisoče in tisoče koscev. Deli človeških udov našli so se do 800 metrov proč. Pri nesreči je zgubilo 40 ljudij svoje življenje; okr'g 35 je ti ško ranjenih, to so oni, ki so bili v zadnjem vozu, kateri se k sreči ni razletel. Nesrečo.je |)ovzročila tovarna, kjer izdelujejo smodnik. Dokazano 1 je, da pošilja ta tovarna skrivaj J med smodnikom tudi dinamit, in sicer zato, ker je od dinamita plačati petkrat višjo pristojbino kakor pa od smodnika. Kaj je pravzaprav užgalo med smodnikom skriti dinamit in povzročilo strašno eksplozijo, to se bržkone nc bo nikdar zvedelo. — Razum te nesreče pripetilo se je pretekli teden še nebroj drugih manjših in večjih železniških nesreč v Združenih državah, pri katerih je bilo — malo računano — ubitih vsaj 100. ranjenih pa približno 500. Lansko leto je zgubilo življenje na železnicah glasom statistike okrog 10,000 ljudij. Vse te nesreče zakrivijo večinoma bogate družbe, katerim je prva briga, da zaslui'jo kar največ mogoče: z.* v3most potnikov pa sc prokleto malo menijo. Skrajni čas b! že bil, da navadnim ubijalcem (to so tukaj družbe »topi energično na prste vlada; da imamo le malo upanja; kaj It. »rana vrani ne izkljujc oči Domača zabava. — Chicaške Čitalnice se vrši v soboto zvečer dne 2. februarja t. I. Začetek tečno ob 8. Vsi dobrodošli. -Drugi dan, toda ob dveh popoldne, pa je redna mesečna seja Čitalnice, na kar se vsi člani oj)ozarjajo in se prosijo, da sc seje polnoštevil-110 udeleže. ..'•.-, fiiajJI Na devinski skali. Zgodovinska povest. PRVI DEL. (Nadaljevanje.) II. Že se je delala noč, ko je »a de-vinskem gradu zavladalo živahno življenje, lilapci so na dvorišču sc-diali konje in cul se je smeh in veselo kramljanje in vse 5C je radostno pripravljalo na odhod. Devinski vladar je hodil sam po sobi, v kateri je bil malo poprej podpisal pogodbo z oglejskim pa-trijianhom. Oblečen je bil preprosto, kakor kak navadni meščan; ob pasu je imel veliko bodalo, v roki pa težko železno palico. Pripravljen je bil za odhod, a ni se odpravil. Končno se se culi težki konaki in v sobo so stopili Hasan m dva moža, ki sta nosila težki vreči. Hitro za njima je vstopil v dvorano po-staren možiček, ki je držal v rokah vse polno ključev in ki si je z zadovoljstvom ogledal polne,vreče. "Evo denarja," je veselo zaklical Jiuri in s svojo težko palico dregal v vreči, ki sta jih bila nosilca postavila na tla. "Zdaj lahko osvobodim svoje može. Ti, Grimo, stari k j učar. pojdeš jutri zjutraj s tem ■denarjem v Vipavo, da osvobodiš naše može, ki jih drže tamkaj v ječi. Štirje vitezi te bodo spremljali. Ali pazi, da mi denarja ne izgubiš ali da ti ga ne vzemo, sicer te pošljem v Benetke in te prodam na semnju kakor kako tele. "Kdo pa naj kupi starega in nerabnega človeka, kakor sem jaz,' se je smejal 'ključar Grimo. "O, jaz ga poznam, ki te l>o z veseljem kupil," je menil Juri napol šailjivo in napol resno. "Kdo bi to neki bil?" "Kdo? Ti sam Grimo! Ce bi mi moral plačati polovico,tega, kar si mi že ukradel, bi bila to krasna vsota. In ti, stari skopuh, bi jo rad odštel, 9omo da ne prideš drugemu gospodarju v roke. Ali bi mi ti morda ne plačal za svojo svobodo še enkrat toliko, kakor patrijarh za sodsftvo nad ubijalci in tatovi? "Vi ste prodali sodstvo nad ubijalci in tatovi?" je, namesto da b: odgovoril, vprašal Grimo nekako prestrašeno. "Ali te je strah za tvojo kožo, ključar peklenski," se je krohotal devinski vladar. "Naj pomore dobri Bog tebi in vsem, ki so ti enaki; sodstvo nad ubijalci, tatovi in za-konolotnniki sem prodal patrijarhu in trd.no upam, da.te bom še videl viseti na vešaah in da bom gledal, ko bodo tvojo ženo golo podili o-krog oglejske cerkve in jo bičali. Ali se hodi tvoja žena še vedno spovedovai k otctl Petru, vrlemu menihu devinskega samostana in strogemu kaznovalcu grešnikov ?" Na ključarjevem lidu se ni pre-menila nobena [»teza, niti trepalnice se niso ganile. Mirno in hladno se je glasil njegov odgovor. "Še vedno, Vaša milost, hodi moja žena k otcu Petru k spovedi in po spovedi hodita skujiaj molit in jokat na grob umrle vaše matere.'' Juri je prebledel in krčevito se je njegova roka oprijela železne pa-Hce. Najraje bi bil udaril, ali premagal se je, čeprav težko. "Tu, lopov, je denar. Preštet je natančno, tega ne pozabi; če izgine le en srebrnik, te seznanim z vrvjo, ki o. "Prijateljstva, ah, prijateljstva!" Konrad je izgovoril te besede tako trpko, da mu je Juri ves gin jen stisnil roko. "Pojdi, Konrad, prosim te, pojdi z mano. Tudi vitez Marhland pojde z nami v Oglej." "In najbrže tudi njegova hčerka Juta." "Jaita pride gotovo." Juri je to izrekel z vsem poudarkom, da bi mu Konrad raje verjel. "Juta zapusti stari grad v gorah, da preživi nekaj tednov na dvoru oglejskega patrijarha. Vleče jo tja —" "Ljubezen do devinskega v'adar-ja," se je oglasil Konrad in v njegovih očeh se je pojavil blisk, ki je |ki hitro zopet ugasnil. "Ali pa ljubezen do tebe, Konrad Sežanski," je resyo dejal Juri. "Kaj .ne uvidis, da kaže neko zaupanje in nagnanje do mene samo, da prikrije bedakom svojo .prnvo naravo." "Kdo so ti bedaki?" je zakričal Konrad in njegova roka se je oprijela tmeča. "Prvi je njen mož, dični vitez Marhland, drugi in največji pa si ti, ki se daš voditi m nos in imeti za norca in ki žaluješ, namesto da bi se smejal in se veselil." "Molčite, molčite, Juri," je bolestno vzkliknil Konrad. "Vi nic ne umejete. Ljubil sem Jaito dve leti; vsaka ura. vsak tremotek teh dveh let je bilo vse moje življenje posvečeno njej; bila je moja »vera in moje Upanje; ljubil sem jo tako, da sem bil srečen, če sem smel i>o-ljubiti tla," na katerih je sta'a njena noga. lin potem je prišel dan, ko je kakor blazna pila vaše poljube, ko je pozabila na ves svet in Vam iz slavnostne dvorane sledila v Vašo so kmetih olxlelana. Tamosuji Indijanci s<> živeli največ od lova, vojskovanja A ko so kmet oval i. zažigal so hoste in prerije in sadili na to, talko pognojeno zemljo koruzo. Rabili so tudi zrno neke trave (Zi-zania alcj-tint cai), katero so kuhali v juhah, kakor mi gris (drobno kašo). Kuhaili so v lesenih posodah med vročimi kamni. To je najstarejši način kuhanja. Koruzo so gnojili z ribami in školjkami (Mu-sdiel). Med koruzo >o sadili bob in buče. Star: < Irl : -o še slabi kmeti. Morje jih :t' : "je že zgodalj na ribi-;tv?i : tr, , no. N'j;h zemlja je za [>o!jcdelstvo manj pripravna, bolj za pastirstvo. Plug poznajo Grki; sestavljen je iz več kosov. Sejali so semena v braizde. Brane Grki niso poznali. Pač pa so poznali vrednost gnoja za rast. Med sadeži je bil ječmen rimski in poletni v navadi. Poznali so pa tudi pšenico. Pr.iilio so Grki delali in par let pustili v miru kako zemljo. Grki so |xizna1l razna «iČ!vja, razno korenje, razne dišave. Grka-kmcta je bolj živela oljka, trta in figa. Grki s^ bili bolj pastirji, ribiči in vrtnarski kmeti. Veliko žita jim je pa pripeljala trgovina. Rimljani so dobri kmeti. Isti s» bili začetkoma le kmeti, dokler se niso raizvadili |X) orodnih lx>ga-stvih dmzega sveta. Razvili so kmetijo z ozirom na majhno znanje naravoslovnih ved na v:soko stopnjo. Ves srednji vek ni mogel doseči teh rknljanskih kmetov. Šele v 18. stoletju dosežejo kmeti to, kar so znali Rimljani. V marsičem še danes nekateri zaostali evropejski narodi niso dosegli te rimljanske stopnje. Reče se lahko, da so Nemci, Slovani in Romani le na podlagi tega kmetovaii. kar so Rimljani lupeljali. Rimljani so rabili plug, brano in valar; poznali so lopato, kopačo, kratmp, in to orodje v različnih oblikah, kakor jih je zahtevalo posamezno delo. Rimljani glol>eje orjejo, kakor kedaj prej kako drugo poznano ljudstvo. Sejali so v krajih semena, zsn krdterih rast so bili kraji godna Razločevali so natanko med zemljami. Kot gnoj rabili' so Rimljani tudi vse odpadlkc, saje, pepel, apno. gps, lu^r. Poznali so pripravljati kompost in so poznali gnojenje z zelenjem in se ga posluževali. Sejali so vsa žita razven rži in ovsa. Sadili vsa) zdatj znana sočivja, tudi lečo- Skrbeli so za prstnino, obstoječa tedaj iz |»ese, korenia. repe. Pridelovali so Rimljani skoraj vse zdajšne trg^vjJke raistline (tob:i(ka še niso poznali). pa1: lan, konoplje, mak, ženf, ciko-rijo. Krompirja še tudii niso poznati in ne koruze, ne rdeče detelje, pač pa že nemško deteljo. Rimljani so dobra semena rabljali zai setev, večkrat menjavali isto. O^opavali so sadeže in tudi žita pleli. Peso, korenje so okopaivojli, ogrebaln. Srp so poznali; gotovo pai ni, alco so poznali tudi koso. Odrezali ao klasje in pozneje slamo. Mlatili so z živino, z vozovi pa tudi z neko vrsto cejjcev. Žito so čistili s premetava*-njem z lopato, rešeti. Rimljani so razpošiljali po vsej EVropi svoje vojake iti povsod so pospeševali svojo kmetijo. Na slovenskih tleh je dosti sledotv najti v naših vinogradih, pa tudi naj polju, ki kaže, dai je že bilo v času Rimljanov za-poljedelstvo pripravljeno in 'so se pozneje, vscdli katoliški menihi in grofi že v za kmetijo pripravljeni svet. V Itnliji so iz Rimljanov in Nemcev nastali zdaj sni Italijani, a ti so še dosti našli dobre rimljanske kmetije. Ti. so tudi kot mnihi med! Slovani in Nemci nekaj več vedli o kmetiji, posebno o vrt-narstvui. Kmetija Rimljanov bila je tedaj učiteljica v marsikaterem o-ziru vsej poznejši evropski kmetiji. Veliko dobrega se pa je tudi zgubilo v poznejših selitvah narodov, prodirajočih proti jugu V azijatskih krajih nnjdemo pa* stirovanje, nomaidstvo, ki si osužni ljudi za jomagače. Da zamore iste držati v strahu, razvija vero, katere bogovi so grozno hudi ,in razvija kaizetisko pralkso, ki za vsako malenkost kaznuje s smrtno kaznijo. Najhujše suženstvo je podloga tega gospodarstva. Poljedelstvo v Aziji kmetuje s fla/karji. Kralj je vrhovni reditelj, pod njim so manjši ple-menitniki, ki držijo maso tlakarske-ga kmeta z bičem v pokornosti. Ta kmet mora veliikanske stavbe izvršiti. lx*li v korist kmetije, bodi pa tudi le v veselje svojih mogotcev. — Tako tudi Grk in Rimljan po sužnih 'kmetuje. Začetkoma se najde zadružno kmetovanje s slobod-nim človekom, ali kmalu pridejo od drugod vojaško organizirane čete (roparji se lahko reče), ki si |kx1-vržejo kmeta, in upeljejo ali suženstvo, ali tlaikatrstvo. (PfciMirji — nomadi so take rase.) Med smien-stvom in tlakarstvom je neka raz-liika. Tlakar ims* vsatj nekaj pravic in je '.e bolj pritiklina posestva, s katerim vred se žnjim računa, suženj je pa dan na milost ali nemilost gosjxxli. Ko Rimljan že po skoraj vsem tedaj znanem svetu vlada, se spre-iiKiii njegovio kmetsko gospodar-stvo s sužni v gospodarstvo s tla-karji. I'staje sužnjev so na dnevnem redu, delo ni več mogoče z ustaškimi *užnji, Rimljan-"gospod" cfoje nekaj pravic sužnjo, izroči 11111 nekaj zemlje v dosmrtno uživanje. Stem se spremeni gospodarstvo kmetije v tlakarstvo. To se dogaja par sto let pred Kristom in se razvija do časa, ko prihrnme Nemci, Slovani proti ItaJiji in zasedejo srednje in južno evropejski svet, Slovtmi tudi severno evrooski. (Halje prih.) Dnevne ironije. Hvala liogovom, s|>et sjih) doživeli prijetno znamenje časa. Mesto Chicago, to blatno in zakajeno mesto, je zai enkitat prešinil zadovoljen — nasmeh. Mnogo jih je, ki se sme-jfjo. Propadli bankir in gnuftcr Walsh se smeje, ker ga te dni tako imenitno sodijo, dhi 1«> kmalu obsojen v prostost s pohvalo in zlato me-dalijo [»vrhu. Trust ]xjullčnih železnic se smeje, ker 11111 je chiknški mestni svet dail jvivMegij, rterji, ko pišejo sen-začne a' resnične vesti za dnevnike; uredniki raztezajo usta, ko te vesti priobčil jejo, in ljudstvo se smeje, ko jih čitat I11 slednjič sc smeje tudi — Mrs. Palmer. Smeje se korenito, da sc trese vse, kar je mesnatega na njej, ko |xmiisli 11a osle in bedtike, ktorv je napravila iz finih kapitalistov. bossov, fiiiančnikov iti par delavskih voditeljev te dni. Saj ste menda slišali že o Mrs. Ta Ime r, o tej nove j, prikazni, ki se je pojavila na političnem Obzorju kakor kakšna ntaškara na hrupnej predpustnej veselici. Oiicaški; kapitalistični dnevniki jo sliktijo vsakericc in kravje dekle, niso več samo fantazija puNih glav. Kar ni v "deveti deželi" mogoče, to je mogoče pri nas v Ameriki in sicer v ^o. stoletju, ko so se shuvni Francozje očistili farškega humbuga. Gospa) Palmer s svojimi nežnobelimi prozornimi prstki, na kterili se bleste mnogi z dijamanti in briljanti okrašeni zlati obročki; gospa Palmer s parf umiratiim obrazom, košato frizuro in labudjim vratom, kteri je okinčan z dragcice.-nimt verižicami; gospa Palmer, kte-ra se oblači v svilnata in kokebno naičipkanu kr;Ja, ktera v svoji palači na Lake Shore soda k mizi, bogato obloženi s slastnimi jedili in finimi pijačami, in ktera obeduje — 0 polnoči, večerja zjutraj, spi opoldne in zajtrkuje ob 5. uri zvečer — ta gospa Palmer je kar čez noč postala --navadnm delavka. In zdaj jo bomo videli vstati vsako j'litro v polu1 šestih. Skočila lx> v navadno obnošeno krilo, izpila l>or-no kavo in zgraWvKa "dinner pail" cxfliitela bo v Packing-town, kjer 1 to cel dan šivato žaklje za šunke. Opoldne in zvečer lx> tolkla suh kruh in ga primakala s pristno — chikaško vodo. To vam je pravljica iz 20. -tole-tja. () ironija, o ironija! Mrs. Palmer se pa navsezadnje le smeje in sicer zato, ker je — duhovita ženska. V svojo razkošno palačo 11a I Jake Shore je povabila trumo kapitalistov iu par deltuv-sk h glav, kteri so se pa iz ženiratija do tako imenitne gospe pripeljali — v kočiji. Pti glej spaka! Vratai so bila zaprta in ]>olno uro so delavci čalj ome-jiloi na kapitaliste, je Mrs. Palmer svečano izjavila, da odslej bode oma merodajen faktor na delavskem polju. Ako nihče drugi, on® IxmIc rešila* prereče vprašanje med del«nn in kaipitalom. Ko so delavski oe je potrjevalo, da je mioje u-tnevanje Kristusovih nattakov jedi-no pravo. Toda dolgo časa se nisem mogel sprijazniti s čddno mislijo, da naj 'bi bil jaz tisti, ki je po 1800 letih, odkar priznavajo milijoni lju-dij njegov nauk i«n potem ko so žrtvovali že tisoči ivoje življenje v prid tej postavi, — da naj bi jaz na njej ndkaj novega odkril I Naj se to komu še tako čudno dozdeva, pa vendar je tako; naaik Kristusov o neufrtranju h itd emu stal je jyred menoj kot n^kaj povsem novega, o če-nnir poprej tviti pojma nisem imel,in uprašal sem se, odkod pač to. Go-tow sem moral imeti doslej napačno sodbo o pamefrtu Kristusovega nauka, ker gai nisem prav razumel, — in to je bilo tudi res. Ko sem se obrnil k evangelijem, nisem se nahajal v položaju človeka, ki ni nikdar poprej nič slišal o Krisausovcm nauku, marveč imet sem sklenjeno že natančno sodi« glede istega. Kristus se mi ni dozdeval kot prorok, ki mi je razodel božjo postavo, amnak kot razlagalec in dopolnjevatelj njegov »h mi že znanih in> dvomljivih jnjstav. Imel sem že neko gotovo in zel<"> komplicirano predstavo o nauku božjem, o nastanku sveta- in človeku, ter o zapoved h, ki jih je dal Mozes. V evangelijih našel sem besede: "Reklo se vam je: oko za oko, zob za zob; jaz pa vam rečem: ne upi-j raj te se hudemm" — Besede oko ( jsa oko, zob ca zob, obsegale so po-} stavo, ki jo je dal Brg Mozesu. Besede: jaz pa vam rečeni: ne upirajte se hudemu, pai so nova postava, M razveljavi prvo. Če bi Kristusov nauik premišljeval {»riprosto, brez cerkvene (duhovnike) razlage, ki sem jo vsesal 1 maternšm mlekom, potem bil lahko razumel njegov prirost pomen. Razumel 'bi, da je Kristus staro postavo zavrgel, mesto te pa dal novo. Toda naučili so me, da Kristus Mo-resove postave ne razveljavlja, marveč jo še odobrava ir* popolnuje — v celoti in v podrobnostih. Evangelij, jMatevžat 17.—23. vrsta V. pogl. stoji s tem naravnost v nasprotju, in kadar sem ga poprej bral, bil sem vedno presenečen, bilo mi je nejasno in vzbujalo v meni dvome, Vkolikor sem takrat poznal stairi testament, zlasti Mozesove zadnje knjige, v katerih se nahajajo tako malenkostna, nesmiselna, često krutai navodila in kjer se vedno im vedno črta: "in Bog je rekel Mogesu", — zdelo se mi je čudno, kako da bi mogel Krisbus to postavo odobravati. — in nerazumljivo. ceniti in zakaj. Tega uprašanja takrat -nisem rešil. Veroval sem na to, kar sc me je v moji mladosti* naučilo: da sta namreč obe postavi (stari in novi testament — judovsko sveto p smo in evangeliji) delo svetega1 ■duha, da se obe postavi strinjata, in da Kristni« Mozesovo postavo o(k)brava. dopohnije in za-vrsitje. Kako se je ta spopolnitev zvršila m kako so se reš la ona nasprotja, ki padajo v < či v evangeliju samem ?n v verz:h 17—20 ter v besedah: "toda jaz vam pnri'im. . — o tem nisem nikdar temeljito premišljeval! Sedaj pa, ko sem priprosti in jasni nomen Kristusovih naukov razumel, sem vedel, da si ti dve postav: nasprotujeta in da *ne more bti gov« r.i o kakem ujemanju ali dopolnjevanju ene po drugi, da se more sprejeti le eno od obeh, ter da mor., na vsak način biti napačna razlaga verzov 17—23 pogl. V. Mft., ki me je iznenadrla že poprej s svojo nejasnostjo. To pa mi ni posta'o jasno morda radrtega. ker sem si izmislil nekaj drugega, temveč zato, ker sem ono umetno razlago teh verzov zavrgel. Kristus pravi (Matevž V. pogl.,; 17—19 vrsta) : "Ne mislite si, da sem zato prišel, da razderem (raz-, vezem) postavo (nauk) prerokov. J Nisem prišel razdirat, temveč izpolnit. Kajti resnično vam povem: Dokler ne bosta1 nebo in zemlja pokončana, uničena ne bo niti najmanjša* črka postave, dotlej da bo izpolnjeno vse." In- verz 20. dostavlja: "Kajti rečem vam, Če ni va«a praVričnost boljša kakor ona p siir nkov in farizejem , ne pridete v uebdško kraljestvo.' Kristus hoče steni reči to-le: Nisem prišel uničit večne postave, v čije iz|H)Iuitev so se napisale knjige in prerokbe, — temveč prišel sem t^čit, izpolnit večno postavo. Ne govorim pa o tem, kar učeitiko — farjzeji — »imenujejo postavo božjo; govorom o oni večni j>ostavi, ki sc .manj spreminja nego nebo in zemlja. Samo radi tega sem povedal i*sto misel z drugmi besedami, da jo ločini od vsakdajnih, napačnih pojmov. Če bi tega krivega razumevanja ne bilo, bi sc misli, izražene v on.h verzih, sploh ne dale boljše povedati. Razlaga, da' Kristus (»stave ne zameta, mu svoj izvor v tem, da se besedi "postava" 11a tem mestu brez vsakega vzroka in v nasprotja! > smislom teh besed pripisuje pomen "zapisane'' namesto "večne" ]*»stave. Kristus ne govori o pisani postavi. ("V bi na tan mestu govori o ,tej, potem bi rabil za to ob-čajni i/r;.'z: "postava in preroki", •isti ;zraz. katerega se vedno poslužuje, kjer govori o pisani posta-v . ()iv -e pa tu popolnoma drugače izra'ža: "|x»stava ali preroki". Pa to je še malo, Kristus rabi po evangelistu Lukežu isti izraz v taki zvezi, da mora zginiti vsak dvom. Pri Lukežu XVI, 15 pravi Kristus farizejem, držečim sc pisane postave: "Vi ste tisti, ki se samo opravičujete pred ljudmi, toda Bog pozna vaša srca: kajti 'kar smatrajo ljudje za visoko, to je gnusno pred I logi m. In 16.: "Postava in proro-ki so veljali do Janeza« (Krstnika), in od tega časa naprej oznanovali bodo božje kraljestvo evangeliji." In takoj zatem pravi v verzu1 17.: "Prej bosta prešlat nebo in zemlja, kakor pa padla postava." — Z besedami: "posfrK-a in preroki do Janeza" iKJveltčuje Kristus pisano postavo. 7. besedami : "prej bosta prešla nebo in zemlja..." potrjuje večno postavo. V grvem slučaju pravi?: postinw in preroki, to je: pisana postava; v drugem slučaju pa govori o navadni postavi, torej večni postaji. Iz tega torej sledi, da se postavlja tukaj pisana pcištava nasproti večni postavi, — m to se nahaja 11 vd v Matevžu, kjer sc tolmači večna postava z besedami: "postava aJi preroki". (Dalje prihodnjič.) .Mor Horijalizma. Ali ste že kedaj opazovali naraščaj« čo reko, kako sc je penila, dvigala, širila in konečno razlila čez bregove ter poplavila vse, kar je dosegla? Kaikor taka neugnana povoden j, noseč [>oguho vsemu, kar je v njenem oko 1'šu — ravino talko se šir iti raste soc jalizem, noseč ekonomsko in politično smrt vsemu, kar pretvarja in pidpira današnji ka-pitalisfcni -istem. Di«, socijalizem je danes .p -tal že s la, s ktero smejo sedanje države strahoma računati \* kratkej zgodovini, odkar je sočijadistična ideja zadobila v Nemčiji realna tla, ni propaganda naše stranke žela toliko l*>gatih sadoy, kakor ravno sedanji čas. Brezvestni "kapitalizem, kteri je sprva prezirljivo norčeval iz vri-teljev mednarodnega programa in nositeljev rudeČega praporja, je zdaj široko oj. Branitelji pro fit-sistema in suiensPva delujejo ■» torfuro, ječami in umori, toda zastonj; vsaka «olza. vsaka kaplja krvi rodi na tisoče nov h sociiaH-stov. — Ječe po Širne j zemlji so polne so-cijaltstov, toda armada zavednih proletarcev naTaiča z vsakim dnevom. Socijalisti snao udaj na mestu, da se sme jemo kapitalistom, ' ekonomom in politikom ope vrste,, kteri so pred par leti pridigali na glas, da je socijalizem sanjarija, nelogična ini nemogoča* stvar. Francoski kapitalisti so se tolažili, da je socijalizem last le par nemških sanjače v, in rim nikdar ne pride čez Reno. Toda 'še se n >0 dobro zJvedtl, že je socijalističua stranka trk a hi na vrata poslanske zbornice, odprla jih, zasedla številne sedeže v parlamentu in danes imai v Franciji že men daj no'moč. "Socijalizem so rodi.le gnjile go-spodarske .razmere v Evropi; tam bode životaril, a podjetni Auglo-Saks in svobodni republikanec ga ne bosta poznala* — tako so se babah Angleži in Amerikainci. A kmalu so prestrašeni slišali navdušene govore s cijalističnih govornikov v Westminstru, ktere je jk>-slušalo na tisoče proletarcev in ameriški kapitalisti so strahoma zapazili tisoče in tisoče delavcev, smelo korakajoč ili za rudečo zastavo in družečih se v iiwiijotrizem. Zopet so se našli dlalkocepci, ki so trdili, da socijalizmu' so jxigno-jena tla le v ustavnih držajvah :m svobodnih republikah; v monarhijah, kjer vlada stsrogn absolutizem, je nova ekonomsko-politična stranka brez pome:ia. Toda krvavo so se motili. Ruski car, kot absoluten vladar, je že danes lahko prepričan, da glSavua sila. ki izpodkopuje in ruši njegov prestol, je socijalizem. "Dobro, Ce se je že socijalizem polastil celega srednjega, sveta in zajiada, vendar 11a dalj nan vztoku je zid, 'ktcregai ne bo nikdar prekoračil." Tako so slednjič obupajoče rekli razni privrženci starega sistema. In tudi tukaj so se vrezali. Socijalizem se je zmagujoče nastanil v Japamu, da, še celo v nazadnjaškem Ki t a ju, kjer delavci revoluci-jonakiim potom iščejo svojih pravic. Japonski sodrug* imajo svoje strankarsko-politične organizacije, delavske unije, propagando itn svoja glasila kakor v vsakej dfugej državi v iiKKlernem svetu. Iz tega vsega razvidimo, da se je socijalizem v par lctr.li dobro vko-reninil v a-vtokratičnej Ruisifi, mi* litaričnej Nemčiji, monarhionej Angliji, Avstriji, Italiji, Japonski in republikanske j Franciji, Avstraliji hi Ameriki. Proletariat v imenovanih državah se dobro zaveda svojega razreda in gorostasni* boj z mogočnim kapitalomi je v teku. Kapitalizem s svojo nesrečno eksistenco za delavski razred je izzval boj — rodil je socijalizem. Kjerkoli vidimo moške ali ženske, 'ki se preživljajo s svojo telesno močjo, s svojimi rokami v dobiček kapitalistu — tam se širi s«xyjali-zem. In 'kjerkoli kapitalisti proti delavcem nastopajo z brutalno silo, s nepostavnimi določbami, z niili-čarji in morijo — tam se poraja dete: socijalizem. Kakor naravma sila v ozračju ustvarja hudo uro, blisk, gr< m in strelo, ki udarja v v šje predmete na zemlji — kakor naravna sila v jedru zemlje ustvarja vulkane, ki bruhajo lavo — tako je ekonomski i 11 politično kriv eni kapitalist čni sistem ustvaril novo silo, socijalizem, kteri se bode svojemu očetu br Iko osvetU zui vse ini-Hjons/ko g rje. ki je bi-lo j>ovzroče-no bednemu proletarijatu. Naš program je .neomajan; naše zahteve so opravičene. Mi nočemo poznati lenuhov! Vsak član človeške družbe naj prodne ira življenskc -j^otrebščine le za sebe, ne pa z;., drugo. Profit in privatno imetje naj izgine 1 Jcdnake pravice in jedrmk delež za vse! To je, kar tuj hočemo. I11 v tem smislu uam kliče Kami Marks: Delavci vseh deželi, združite sel Druzegai ne morete zgubiti, ko svoje verige. Vesoljni svet je vaš!" M—k. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROOA Compagiiie Generale Transatlantique glavna prevozna družna. . v] Now Vcrk v Avstrijo čez_Havre Basel. vVeliki in brzi parobrodi. La Provence.........IIO.OCX) IIP La Savoic............22.(XK) ill' La Lorraine..........22.000 HP La Touraine.........lfi.000 IIP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano no parnikih družbe. Snažno postelje, vino, dobro hrano in razna mesnn jodila Parniki odpliijejo vsak četrtek. h Grlavni zastop na 19 State St. Now York. MAURICE W. K0ZMIN8KI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank MwIohIi, agent nn 1)478 Ewing Ave. S. Chicago, III. A. C. Jankovlch, agent na 2127 Archor Ave. Chicago, 111. Pavl Sarie, agent na 2I«>—17. cesta, St. Loiub, MisBour. I Slovenci pozor! G Ako potrebujete odoje, klobuko, srajce, kravate ali druge važno reči za možko — za delavnik ali praznik, tedaj se og- BU G las i te pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. ® Čistim stare obleke in izdelujem nove m" 1 : -- -po__.Zli.______ tcrtl Jk najnovejši modi in nizki ceni. ^ AL JUHIJ MAMEK, 581 S. Centre Av«. g ^ bllzo 18. ulice Chicago, III, gf I « M. A. WEISSK0PF, M. D. ZUhAVNIK in ran(h.;elnik o 885 Ashland Ave., Chicago, lil. tbl. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8, —10. ure predpoludne 014 Ashland A\e.: od I.—3. ure popoludne in od 4.-5. popoludne. od 6.-8:30 ure večer. Ob nedeljah muio od 8.—10, ure dopoltdno domain to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeli, in odličen zdravnik, obiskujte toroj Slovana v svojo korist. ft F. r. SKALA & C0. 320-822 W. 18.Nt.,prodaja prevoznih listkov 5 Za t -t ti K j ^ c in $ t~ > - ™ a ČEŽKA, SLOVANSKA BANKA. Menjaje tuj denar, iztirja glavnice in preskrbuje vrednostno listine po celem svetu sosebno pa v Avatro-Ogrski in Zdr. državah. Sestavlja plačilno in druge pravne listine. Izterjajo dedioine. Zatopstvo prekniorskih druib: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte. Zatopniki sprejmejo potnike na postajah. £ F. J. SKALA & C«. 320—322 W. 18th N(r. Chicago, III. h Pozor! Slovenci. Pozor! "Salon" z MODERNIM KEUIJISCKM »Svežo pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstno naravno pijače— nnjUdjse iti najfinejšo unijeke smodke. Potniki dobe čedno prenočišče /a nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se prii>oročn Martin Potokar, 564 S. Centre k. Chicago, III. POZOR, SLOVANI! SPREJME SE v večjo prodajalno z oblekami mlad iriož slovenske narodnosti, ki je v taki trgovini nekol'ko že izveibari — Pismene ponudbe pod šifro "N. S.'' na upravništvo "Glas Svobode669 Loomis st., Giicago, IH. jamči Vam bsvojo glavnico §500.00(1« varnost vsnkegacental Kazpošiljiiuio denarna vsestniHi sveta pod naj bol j ugodnimi pogoji. Za $20.40 pošljemo 100 K avstrijskega denarja z že všteto pošTNiNO-dočim plačate DBUGOD $20.r>0 Odptjinjnnje se izvrši torno in v najkrajšem času. Očividno ste torej pri nas btdje |>ostreženi kakor kjerkoli Poskusite samo enkrat, in prepričani smo, da se IkkIo-te od tedaj naprej vedno le naše tvrdke posluževali. Obrali« •« na »■•lopolk«. H. V KOP* l>V, 669 Loom Is Str., CHICAOO. 4 GLAS SVOBODE "Glas Svobode" (The voice 6f Liberty] WEEKLY Published by The G bis Svobode Co G61> Looinis St. Chicago, 111. KnUnul »t thq Poit Offlc« »t Chlcit«), III., »» Bwcouil Clai* Matter. Subscription $1.50 par y»«r. AdvertisemflntB on n^reoment. Prvi svobodomiselni list za slovenski naro^V Amerik*. "Glas Svobode" Ixlde rsakl p*tek a volja z« AMERIKO: ca celo leto ............... .11.60 u pol leta ................. 7841 ZA EVROPO: ta celo leto ............kron 10 u pol leta .............kron 6 Naslov za dopise in poailjatve jo 4GMiik Svobodo' Gfi9 Loomis St. CJhioauo, III. Dopisi. DaUell, 111-, 18. januarja. Z delom gre pri nas dobro — za lenuhe t. j. za kapitaliste in njih hlapce. (Tako je povsod. — O-pomb. urcd.) Tukajšna prcmogar-ska družba se je že preobjedla od silnega produkta premoga; - in - tdaj, kakor čujemo, nam namerava dati za nekaj časa 'rest". Družba namreč dobi.preveč premoga; shaft štv. 5 producira vsak dan iooo do 1500 ton, in ostale jame ravnotoliko. Kompanija ga ne more sproti oddati, — in to je nam delavcem na škodo. Plače imamo 8ac od tone, — d očim dobijo kapitalistični lenuhi od 6 do 7 dolarjev za tolio. — Oj tužni naš delavski stani J. G. K. Pueblo, Colo., 15. jan. Dne 13. januarja t. 1. je slovensko pevsko društvo "Prešeren'' stopilo grvič v javnost s svojimi glasovi, ko je pri veselici omenjenega društva zapelo nekaj krasnih domačih pes-mtj pod pevovodjo Mat. Jerma nom. Pele so se: "Triglav", znana Gregorčičeva "Eno devo le bom ljubil'', potem "Slovenec sem" in "Zvonikarjeva". Upliv slovenske pesmi na poslušalce je bil velikanski. Vse je z napeto pozornostjo sledilo izbora i ni izvajanjem pevskih točk, in vsakokrat. kadar so glasovi potihnili, za-donelo je burno odobravanje hvaležnega občinstva, ki kar ni hotelo potihniti. Po petju se je oglasila godba, ki je razgrela kri slovenski mladini in se začela pridno po dvorani vrteti, ter na ta način skrbela tudi za u-snjarje. Veselica se je vršila v miru in veselju ter prinesla mlademu društvu, ki ise je šele pred kratkem ustanovilo, v&r Sto capakov. Pcvsiks drustvd-4"Prešeren" zahvaljuje se vsem rojakom in rojakinjam za njih obilno udeležbo, posebno hvalo pa zatsluži tudi g. Franc Boje, ki ima največ zaslug za to, da se je veselica vsestransko tako dobro obnesla. Živeli 1 Odbor. Fleming, Kans., 14. januarja. Nekaj bi Vas rad opomnil, g. u-rednik. Zakaj ste opustili vesti iz slovenskih pokrajin? Jaz sem tisto stran najprej odprl, kadar sem list v roke dobil. Ali ste se morda tistega minesobskega rudarja zbali, ki piše, da so one novice iz starega kraja in pa zanimivosti iz duhovniškega življenja manj važne? Jaz pa bi rekel, da' je tak list, ki se ne boji povedati čiste resnice tudi o duhovnikih in o veri, potreben nam vsem. Resnica ne more nikomur škodovati — čeprav je marsikomu neljuba I Saj se taki časniki nahajajo tudi doma na Krajnskem, ki zaslepljenim ljudem odpirajo oči ter jim kažejo duhovnike v njrh pravi hiči, a ne take, kakoršni bi v očeb vernikov sami radi bili- Tukaj v svobodni Ameriki pa je to še bolj potrebno in še bolj dopustno. Torej le po njibl Rečem Vam odkrito, ko bi ne priobčevaft o morali katoliških duhovnikov nič, bi jaz list opustil, in še več druzfh sem slišal, da so takega mnenja. Res je, da imate teško stališče: eni hočejo tako berilo, drugi zopet drugačno, — tako da je res sitno dvema gosjKxIoma* služiti. Kakor znano, iso v starem kraju med kmetskim ljudstvom še zelo razširjene razne bajke, n. pr.: da zna duhovnik točo dclartn; da lahko koga zamašuje, da ob letu umrje; da zna hudiča oanati; da pri mrtvaški maši lahkp vidi, ako med mašo nazaj pogleda, je-li umrli v peklu ali v nebesih — in še več takih ne-itmnostij, katerih se pa trenotno ne morem domisliti, Ni mi treba še posebej praviti, da so te stvari duhovniki sami previdno v -svet spravili, da take govorice med pripro-stim, nevednim ljudstvom še pospešujejo in razširjajo — z očitnim namenom, da si med "pobožnimi'' (pravzaprav neumnimi) verniki pridobijo še večji ugled in upLv na nevedno maso. Vsakdo pa ve, da je to čisto navadna farbarija in nesramno varan je, alko kdo pravi, da zna "coprati" in da zna "več ko hruške peč' ", — kakor trdijo o sebi duhovniki sami. Isti tudi pravijo, da nikdo drugi ni zmožen presojati Kristusovih naukov, kakor oni sami. To pa govorijo v svrho, da bi sc jim mi slepo podvrgli v vseh rečeh in da bi se popolnoma ' tiji-ni'zau'paK. Kristus pa jeaičil tako priprosto, da ni potreba nobene učene razlage; njegove nauke lahko vsak priprost človek razume, če le h<če. ^ Zato je nujno jjotrebno, da sc tudi v skrite kotičke duhovniškega življenja in njrh delovanja posveti s svetlo bakljo resnice. Resnično pobožnim to pač ne more škodovati. Škoduje le tistim, ki sc debelijo od neumnosti drugih Anton Bučar Vitusb o božiču in ob novem fetal takocvftilo in škri- Listu v podporo: Joc Debevc joslal........$j.io ki jih je nabral na vesc.)ic: v Denverju, Colo.: ker sem bila na veselici vesela 13c; ker nisem plesala lic; ker je pivo gladko teklo 17c; ker so bili sosedovi razžaljeni 3c; ker je bi! II. sept. prepaden 15c; ker želel kri prelivati 12c; ker je bila neumnost posinovljenca udarjena 14c; ker ga je mož postave za reko prijel 7c; ker se je na veselic; obnašal surovo 9c; ker je v starem kraju šoto rezal 8c; ker je svoje grehe obžaloval lic; ker ni imel nikakc tovarišije 6c; ker je čakal na prepir 4c; ker v svojem salonn sam sebe trfta Jc, za njegovo gostoljubnost, kamero pa niliče ne mara 8c; ker je na metlo piskal 7c; ker je rabil usta mesto nekaj drugega 3c; opazovalec vsega* tega 18c; ker sem sc dobro šo-ckal 8c; ker sem za plotom čepel in vest izpraševal 4c; ker sem vse to nemoteno o-pazoval Ijc; ker me ni srečala 8c; vera pa trkai I 7c, — skupaj $2-1 o. Iz Clevelanda. vesela družba.. 2.85 ker pri društvu nikdar pur-maiiA jedci tti 25c; za libe-ro, ki se je pela "pod" pojedino ioc; za vse liberalne kler?kalce ioc; za 'purana, ki je bil "fajn" pečen ioc; ker se maša bere tam, kjer je bila ena prej ustreljena 5c; za korist "cerkve ' — svete dvorane 5c; ker se je judovski semenj dobro ob-nesel 5c; da bi se društvo preveč ne os molil o 5c; da bi sc mu služba? dobro obnesla 5c; ker je bil pohvaljen kot najboljši basist 5c; za vse spreobrnjene narrxU' njake 5c; ker nisem nič purana dobil, sline so se mi pa le cedile 5c; zato, ker so ta nov gaspud "fajn in- fleten" 25c za štv .36; za darovalce nove bkage ioc; da bi se bi-saga novega gaspuda kmalu napolnila 25c; za "Bog obrani maimco in živijo Micka" ioc; ker Vit-usa ne morejo odstraniti 50; ker je pri palo, da so vse podgane zbežale, — samo ena edina plešasta se je zatekla k "Novi Domovini" 25c; ker se je nekii . narodnjak toliko spozabil, da je šel dkripanje in * , cvilenje j>osltišat 25c; ker škof ne mara Slovencev po-sluiati 5c; za tiste, ki ne morejo peli a rk a opustiti 5c; zato ker je bil pri oslovski kavaleriji 5c; zato ker jc z oslom "fural"' 5c; za ne-k da j nega glevelandskega go-stolntfčarja, M sedaj v Gii-cagi nobene maše ne zamudi ioc; ker se istemu dvakrat ni bilo treba poslužiti nog, ko je neprostovoljno gostilno zapustil 5c; za- zmrznjene ude onih društven i kov, ki so se udeležili prve sv. maše v "sv." dvorani 5c; zato ker je Vitus "smart man" 5c; zato ker je imel "bugec ohcet" 5c; pa še en groš za vse verne pipce obeh katoliških strank 5c — skupaj $2.85. Ant. Soruik............$1.25 Ivan Žagar.............50 Za napredek Slovencev v Cleveland!* ..........—.ioc Socijalisti iz Navarre, Mich.—.20c i ti >icer: za srečno rajžo 5c; za vse, ki za mano žar Ittjcjo h- ; za one, ki berejo Calumetsjd "Glasnik" 2c; za pravo vero v Calumet u 1 c; za farške petolisce jc; za Cahvmetska dekleta ne dam nič; za nezakonske matere 4c; za "miss" Klopčič 2c; uredniku "( ikusnika" 2c; za hrvatskega popa ic — skupaj JOC. .V zadnji -tevilki pripetila sc nam jc mota. Tam je rečeno, da so "pobožni" Gevelaiiidčaui darovali za tičice novemu župniku $11, v resnici pa so mu darovali $t 100. — kar stem popravljamo. Lletnlc« upravnlltva. G. J. Kr., Frontcnac, Kans. — Vaši' želji lahko ustrežemo — toda >voje mnenje o "obrekovanju" v našem listu bi bili lahko pridržali doma. Boj, katerega smo naperili proti tlačiteljčm delavstva in proti kričečim razmeram raznih farjev, je objektivno vse kaj druzega kakor "obrekovanje", škoda, da še niste sneli prašnih naočnikov I ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS! Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato \i\ edino s tem nar.-.enom^ da on$ osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj grcdo, da bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim ro-jakom. Že nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Ml trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo. Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi smo do-vršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, nepo-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje boleč ne in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni I Oglasite se pri nas, predno se obrnete do kakega druzega zdravnika. Zastrupljenje krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od 9—5 ob delaimikih,7—9 svečer vsak dan. Ob nedeljah od 10—2. BERLIN MEDICAL INSTITUTE* DR. IHtlLL, slovenski zdravnik, 8 katerim se lahko pogovorite. 703 Penil Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa. Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov: BERLIN MEDICAL INSTITUTE. 703 Penit Ave. Pittsburg, Pa. Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvom priporočam tudi moje dvorane za druatvone seje, svatbe, zabavno večere itd. — veliko dvorano pa za narodno in ljudske veselice. Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. jtGr Potujoči rojaki vedno dobro doslll Priporočam so vsem v obilen posot. Frank Mladič, 587 8. Centre Ave. Chicago, III. $6.00 SEST DOLARJEV je sedajna vrednost 1 DELNICE PAK0BR0DNEGA DRUŠTVA American Navigation Company. Kdor želi delnice kupiti če prej, predno eenu istim zopet poskoči, naj tnkoj odpošlje naročilni listek in denar na American Navigation Company los Greenwich street, NEW YORK CITY. Vsaka delnica je popolnoma plačana in ni treba nikakegajpoznejšega doplačila. Naročilni listek (Incorporated under the laws of the iState of Maine) American! Navigation Company FRANK ZOTTI, President, IInkorporlrana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je že $1.500.000 »plačanih. 108 Greenwich Street, New York. { Cenjeni gospodi CKKlS tem'se'narocim na......delnic družbe 4 American^ avigation Co1 ter Vnm zajed no pošljem znesek $ .....".....kot plačilom naročene delnice, knlere mi blagosvolite vposlati takoj, Razume »e, da ini morate oko prekoračijo naročnine zgoitij imenovano glavnico, povrniti vposlano uvoto v celem znesku. , Ime............................................ Ulica in st....................................... Meeto in država.................................. Dne..................190---- CekL menice (trate) in poatzie nakaanice naj ae pošiljajo direktno na: American Natigation Co., 108 Greenwich St. New York. QLAS SVOBODE 5 PRISTOPU UDJE. ' K društvu "Slavija" št. 1 v Chicago, 111.: Ivan Železni k, 2944; Josip Kulovic, 2945; Josip Dolenc, 2946; Josip Piškur, 2947; Društvo šteje 123 udov. K društvu "Trigav" št. 2 v La Salle, 111.: Prank Glovan, 2948; Matevž Dežela, 2949; Ilenrik Figurin, 2950; Josip Šušteršič, 2951; Anton Teržinar, 2952. Društvo šteje 139 udov. K društvu "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa.: Jakob Napotnik, 2953; Ivan Hlebec, 2954, Kok Vodopivec, 2955. Društvo šteje 60 udov. K društvu "Bratstvo" št. 4 v Steel, O.: Tomaž Zbzesny, 295G. Društvo šteje 41 udov. K društvu "Naprej" št. Q v Cleveland, O.: Josip Oloboeuik, 2957; Anton Dragan, 2958; Ferdinand Mišič, 2959; Frank Lah, 2960; Mihael Arnež, 2961; Anton Bolha, 2902; Josip Hrnvat, 2963. Društvo šteje 52 udov. Iv društvu "Bratstvo" št. (i v Morgan, Pa.: Ivan Konic, 2964 Društvo šteje 77 udov. K društvu "Delavec" št. 8 v So. Chicago, lil.: Ivan Maleušek, 2999: Josip Vrtači«, 3000; Josip Obranovlfi, 3001; Frank Kuntarič, 3002. DrAštvo šteje 56 udov. K društvu "Bratstvo Naprej" št. 9 v Yale, Kans.: Stefan Ku-čar, 2965; Anton Zemljak, 2966; Jasip Golob, 2967; Karol Zore, 2968; Alojz Markovih, 2969; Vincenc Perpav, 2970; Jakob Podpe-čan, 2971. Društvo šteje 102 uda. K društvu "Trdnjava" št. 10 v Rook Springs, Wvo.: Anton Majstroyie, 2972; Marjan Roglič, 2973. Društvo šteje 85 udov. K društvu "Sokol" št. 11 v Roslyn, Wsah.: Ivan Bajt, 2974. Filip Požarič, 2975. Društvo šteje 49 udov. - K društvu "Slogu" at. 14 Waukegas, 111.: Ivan Mohlin, 2976. Društvo šteje 32 udov. K društvu "Zarja" št. 15 v Ravensdale, Wash.: Frank Pečnik, 2977; Mihael Škerbinc, 2978; Anton Slapnik, 2979; Ivan Zavlovšek, 2980. Društvo šteje 62 udov'. K društvu "Sloga" št. 16 v Milwaukee, Wis.: Ivan Bitene, 2981; Ivan Medved, 2982; Ivan Gnadar, 2983; Frank Pinoza, 2984. Društvo šteje 113 udov. K društvu "Orel" št. 19 v W. Miileral, Kans.: Ivan Ilribernik, 2985; August Gole, 2986; Ivan Simone, 2987. Društvo šteje 49 udov. K društvu "Sokol" št. 20 v Ely, Minn.: Alojz Varoga, 2988; Ignacij Fink, 2989; Ivan Volovc, 2990; Ivan Kalčič, 2991; Ivan Bičan ifi, 2992; Mihael Mertel, 2993; Anton Stern, 2994; Josip Jenko, 2995; Josip Stern, 2996; Ivan Tičar, 2997. Društvo šteje 95 udov. K društvu "Onel" št. 21 v Pueblo, Colo.: Karol Pogorele, 2998. Društvo šteje 42 udov. K društvu "Edinost" št. 23 v Darragh, Pa.: Frank Avbelj, 3003; Anton Pugel, 3(XH; Frank BoJite, 3005; Anton Mihelič, 3006; Mihael Taban, 3007; Alojz Avbelj, 3008; Anton Bizjak, 3009; Anton Jerman, 3010; Andrej Štuein, 3011; Ivan Deželak, 3012. Društvo Šteje 86 udov. K društvu "Šmarniica" št. 24 v Jenny Lind, Ark.: Anton Lo-gaj, 3013; Josip Verbie, 3014; Alojz Grilc, 3015; Frank Laufer, 3016; Anton Kristan, 3017; Josip Majdi?, 3018; Feliks Binek, 3019. Društvo šteje 41 udov. K društvu "Zora" št. 25 v Tercio, Colo.: Veneelj Nikola, 3020. Društvo šteje 48 udov. K društvu "Bratje Svobode" št. 26 v Cumberland, Wyo.: Ivan Jaimšak, 3021; Jurij Kukovica, 3022; Martin Turek, 3023; Josip Pagon, 3024; Jakob Pagon, 3025; Frank Magjar, 3026. Društvo šteje 51 udov. K društvu "Celje" št. 27 v Frontenac, Kans.: Frank Tri ep, 3027; Andrej Podlesnik, 3028; Josip Perhne, 3029; Anton Južnik, 3030. Društvo' šteje 64 udov. K društvu "Novi Dom" št. 28 v Greenland, Mich.: Anton Oža-nič, 3031. Društvo šteje 23 udov. K društvu "Popotnik" št. 30 v Weir City, Kans.: Jakob Ter-ček, 3032; Ivan Govekur, 3033. Društvo šteje 83 udov. K društvu "Sava" št. 32 v W'interquartiers, Utah.: Ivan Mlakar, 3034; Valentin Orač, 3035; Frank Derganc, 3036; Tomaž Maj-nik, 3037; Frank Štempiliar, 3038; Anton Grošelj, 3039. Društvo šteje 28 udov. K društvu "Zvestoba" št. 35 v Chicopee, Kans.: Josip Lesjak, 3040. Društvo šteje 31 udov. K društvu "Zveza" št, 36 v Wlilock, Pa.: Ivan Kovačič, 3041. Društvo šteje 59 udov. K društvu "Proletarec" št. 37 v Lowellvifie, O.: Josip Jardaš, 3042. Društvo šteje 15 članov. m K društvu "Ilirija" št. 38 v Kenosha, Wis.: Jakob Oven, 3043; Frank Žerovc, 3044: Ivan Kovač, 3045; Frank Razdrih, 3046; Ivan Presterl, 3047. Društvo šteje 35 udov. K društvu "Narodni Vitezi" št. 39 v Chicago, 111.: Ivan Mas-nak, 3048; Frank Lotrič, 3049; Mihael Grič ar, 3050; Peter Porenta, 3051. Društvo šteje 42 udov. K društvu "Zvon" št. 40 v Durango, Colo.: Frank Vilbar, 3052. Društvo šteje 40 udov. K društvu "Danica" št. 44 v Coneinaugh, Pa.: Frank Petkov-šek, 3053. Društvo šfeje 44 udov. K društvu "Gora" št. 45 v Cherry, III.: Ignacij IJdovie, 3054. Društvo šteje 26 udov. K društvu "Triglav" št. 48 v Barberton, O.: Tomaž Pavlic, 3055; Anton Zigmont, 3056; Ivan Turk, 3067; Jernej Merle, 3058; Josip Avsec, 3059; Velhnir llajdin, 3060; Ljubomir Vuckovk", 3061. Društvo šteje 34 udov. K društvu "Ljubljana" št. 49 v Girard, O.: Karol Zust, 3062; Ivan Rojšek, 3063; Anton Strah. 3064: Jakob Anžie, 3065; Marko Galeti, 3066. Društvo šteje 22 udov.' K društvu "Skala" št. 50 v Clinton, Ind.: Vincencij Repenšek, 3067; Viktor Zupančič, 3068. Društvo šteje 21 udov. K društvu "Narodni Doni" št. 51 v Aspen, Colo.: Ivan Plane, 3069; Anton Berlin, 3070; Anton Fabjančiv, 3071; Ivan Rus, 3072. Društvo šteje 18 udov. K društvu "Zvezda" št. 52 v Broughton, Pa.: Frank Sova, 3073; Matevž Kokalj, 3074; Tomaž Derlink, 3075; Josip Ucman; 3076. Društvo šteje 20 udov. K društvu "Jutranja Zora" št. 54 v Gleneoe, O.: Josip Zudar, 3077. Društvo šteje 14 udov. K društvu "Slovan" št. 55 v E. Palestine, O.: Ivan Janik, 3078; Ivan UlibriS, 3079. Društvo šteje 13 udov. _ SUSPENDOVANI UDJE ZOPET SPREJETI. K društvu "Triglav" št. 2 v La Salle, 111.: Florjan Turk, 1996. Društvo šteje 140 udov. K društvu "Bled" št. 17 v Lorain, O.: Frank Ostanek, 970. Društvo šteje 47 udov. , K društvu "Danica" št. 22 v Trimountain, Mich.: Anton Klobučar, 882. Društvo šteje 70 udov. K društvu "Zveza" št. 36 v Willock, Pa.: Frank Miklave, 1636; Ivan Orez, 2241. Društvo šteje 61 udov. PRESTOPLI UDJE. Od društva "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa., k društvu "Danica" št. 44 v Coneinaugh, Pa.: Karol Vidrih, 1826. Prvo društvo šteje 59 in drugo 45 udov. Od društva "Bratstvo" št. 6 v Morgan, Pa. k društvu "Edinost" št. 13 v Wheeling Creek, O.: Frank Berus, 426. Prvo društvo šteje 76 in drugo 51 udov. Od društva "Bratoljub" št. 7 v Claridge, Pa. k društvu "Ljubljana" Št. 49 v Girard, O.: Ivan Rrenčie, 231. Prvo društvo šteje 27 in drugo 23 udov. Od društva "Trdnjava" št. 10 v Rock Springs, Wyo. k društvu "Sava" št. 32 v Winterqiiarters, Utah.: Josip Zakrajšek, 816. Prvo društvo šteje 84 in drugo 29 udov. Od društva "Bratje Svobode" št. 26 v Cumberland. Wvo. k društvu "Skaht" št. ."»0 v Clinton, Ind.: Martin Brunei, 1605 in Marija Brunet, 1759. Prvo društvo šteje 50 udov in 1 članico; drugo društvo pa 22 udov iu 1 članico. Od društva "CelAe" št. 27 v Frontenac, Kans. I< društvu "Šniarnien" št. 24 v [fenny hind, Ark.: Frank Božnar, 10."i7. Prvo društvo šteje 63 in drugo 42 udov. Od društva "Popotnik" št. 30 v Weir City, Kans. k društvu "Bratstvo Naprej" št.!> v Vale, Kans.: Anton Albina, 1241; k društvu "Orel" št. 19 v W. Mineral, Kans.: Frank Škraba, 1617; k društvu "Zvestoba" št. 35 v Cliicopee, Kans.: Josip Štrukelj, 1225. Prvo društvo šteje 80, drugo 103, tretje 50 in četrto 32 udov. Od društva •"Zveza" m. 36 v Willock, Pa; k društvu "Zvezda" št. 52 v Broughton, Pa.: Ivan Osebek. 2235; Ivan Dolinar, 2237; Lovro Tavčar, 2238. Prvo društvo šteje 58 in drugo 23 udov. SUSPENDOVANI UDJE. Od društva "Triglav"' št. 2 v La Salle III.: Jernej Gril, 454. Društvo šteje 139 udov. Od društva "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa.: Mihael Cene, 1568; Peter Ahačič, 2452 . Društvo šteje 57 udov. Od društva "Bratstvo" št. 6 v Morgan, Pa.: Josip Baver, 2455. Društvo šteje 75 udov. Od društva "Delavec" št. 8 v So. Chicago, lil.: Nikolaj Spoler, 30; Jakob Cofom, 2005. Društvo šteje 54 udov. Od društva "Sloga" št. .14 v Waukegan, 111.: Alojz Svigel, 1582: Frank Mišic, 2651. Društvo šteje 30 udov. Od društva "Sloga" št. 16 v Milwaukee, Wis.: Anton Mlinar, 2665. Društvo šteje 112 udov. Od društva "Orel" št. 1!» v W. Mineral, Kans.: Ivan Novak, (»86. Društvo šteje 49 udov. Od društva "Sokol" št. 20 v Ely, Minn.: Jos. Pešci. 1294; Ivan Sadovnik, 2042. Društvo šteje 93 udov. Od društva "Danica" št. 22 v Trimountain, Mieh.: Josip Jud-nič, 773. Društvo šteje 69 udov'. Od društva "Edinost" št. 23 v Darragh, Pa.: Mihael Veneelj, 2197. Društvo šteje 85 udov. Od društva "Sraarnica" št. 24 v Jenny Lind, Ark.: Anton Vidergar, 1534. Društvo šteje 41 udov. Oil društva "Narodni Vitezi" št. 39 v Chicago, 111.: Frank Rak, 1933; Ivan Krika, 2534. Društvo šteje 40 udov. Od društva "Zvon" št. 40 v Durango, Colo.: Frank Košir, 1937; David Spinč&č, 1939; Matevž Zakrajšek, 1962. Društvo šteje 37 udov. Od društva "Skala" št. 50 v Clinton, Ind.: Ivan Dolinšek, 2579. Društvo šteje 21 udov. ODSTOPLI UDJE. Od društva "Triglav" št. 2 v La Salle, III.: Ivan Ivanus, 86. Društvo šteje 138 udov. Od društva "Bratje Svobode" št. 26 v Cumberland, Wyo.: Matija Šifrar, 1006. Društvo šteje 49 udov. Od društva "Naš Dom" št. 33 v Ambridge, Pa.: Frank Rosen-bergar, 1365.. Društvo šteje 27 udov. UMRLI UDJE. Od društva "Triglav" št. 2 v La Sal le, IU.: Jakob Grosnik, 1417. Društvo šteje 137 udov. Od društva "Zveza" št. 36 v Willock, Pa.: Ivan Mirt, 1646. Društvo šteje 57 udov. Od društva "Triglav" v Barberton, O.: Ivan Kastelie, 2751. Društvo šteje 33 udov. IZOBČENI UDJE. Od društva "Edinost" št. 12 v Murray, Utali.: Ludvik Žlindra, 2832; Alojz Hribar, 2833. Društvo šteje 31 udov. Od društva "Naš Dom" št. 33 v Ambridge, Pa.: Rudolf Stem-berger, 1377. Društvo šteje 26 udov. Od društva "Narodni Dom" št. 51 v Aspen, Colo.: Anton Zobec, 2591. Društvo'šteje 17 udov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu "Triglav" št. 2 v La Salle, 111,: Frančiška Kos-tello, 3080; Društvo šteje 6 članic. K društvu "Bratstvo" št. 4 v Steel, O.: Marija Bogojevsky, :i08l. Društvo šteje 2 članici. K društvu "Bratstvo Naprej" št. 9 v Yale, Kans.: Marija Rupar, 3082. Društvo šteje 6 članic, K društvu "Zarja" št. 15 v Ravensdale, Wash.: Marija Zovle, 3083} Antonija Bizjak, 3084. Društvo šteje 2 članici. K društvu "Sloga" št. 16 v Milwaukee, Wis.: Marija Drofe-uik, 3085. Društvo šteje 4 članice. K društvu "Edinost" št. 23 v Darragh, Pa.: Terezija Bokal, 3086. Društvo šteje 2 članici. _ Društvene vesti. Društvo "Danica"' štv. 22> v Tri-inouaitain, Mich- : Predsednik: Andrej Mrak; podpredsednik: Matija-Likovic; tajnik: Fna>ic Stempihar; zapisnikar: I-van Tomac; blagajnik in zastopnik: Jos. Abramovič; nadzorniki: Nikolaj Mataja, Jus. Ozcnički, Alojz Dolar, Štefan Marvaž; bolniški odbor: Ajojz Dolar, Viljem Lkra; miršal: Franc Ručigaj; vratar: Matevž Pavlic Društvena seja vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo "Orel' štv. 21 v Pueblo, Colo.:. Predsednik: Josip Roje; podpredsednik; Andrej Kovšča; tajnik: Jakob Kocevar; zapisnikar: Jos. Zalar; blagajnik: Ivan Kerl; zastopnik : Franc Pogorele. Društvene seje vsako prvo nedeljo v mesecu. Društvo "Illinois" štv. 47 v Springfield, 111.: Predsednik: Franc Zinimcr-mann; podpredsednik: Mihael Be-štar; tajnik: Josip Dolanc; zapisnikar: Mafija Rauker; zastopnik: Jurij Konec; reditelj: Karel Ver-stovšek; bolniški odbor: Franc Gorše, Ivan Majerhofer, Anton Jtirkas. Društvo "Adrija" štv. 3 v Johnstown, Pa .: Predsednik; Mike štrukelj; podpredsednik: Franc Jakopič; tajnik: Ivan Remžgar; zapisnikar: Ivan Ccrjak; blagajnik: Anton Jene ; zastopnik: Mike Pečjak; bolniški odbor: Jurij Ošaben za Franklin in Conemaiugti, Mat. Zorko za Mox-ham, Josip Jeraša za Cambria City in okolico, Ivan Remžgar za' Mar-shalom; voditelj: Ivan Tonicc; zastavonoša: Ivan Bre?jovec; redar: Ivan Jcraša. Nasi zastopniki. Za Conemough, Pa.: J. Bricelj. Za Johnstown, Pa.: At. Štrukelj. Za državo Wyoming: Lorenc Demšar. Za Cleveland, O.: A. Kužnik. Za Colorado: Joe Dcbei'c. Za Ravensdale, Wash.: C. Ermtne. Za Roslyn: Wash.: A. Janaček. Za Milwaukee, Wise, t John Kalem. Za Joliet. Iti.: M. Posek. Za državo Kansas: Louis Kovač. Za Clinton, Ind.: John Kokar. ' Opomba. — Cenjeni rojaki v nat-veden'h krajih se smejo z zaupanjem obrniti na imenovane sodru-ge-zastopnike, bodisi z naročbo na list oJi knjige* Naznanilo. l3opib iz Yale, priposlan na uredništvo "Glas Svobode", mi daje povod, da prosim vse one društvene člane ( j>a naj si bodo tega ali onega društva), ki odpotujejo ali pa se preselijo v drug kraj, da blagovolijo to svojemrui društvu1 naznaniti in zahtevati odstopnico. Cc tak od-potuijoči član zboli, nastanejo vedno teškoče in veliko nepotrebnih sitnosti. Vse to bi pa izostalo, če bi dotični društvenik spolni I svojo dolžnost. M. V. Konda, glavni tajnik. Emil Bachman, 580 80. Centre Ave. Chicago Izdeluje društveno znake, gumbe? zastave in druge potrebščine. PRIJETNO ZIMSKO IN POMLADANSKO voftnjo t lt\li}o in drtiKe ktt]r ob fcdrl]no ik»m morju Vfcm [>r» akrtik Hum i tkuJe na €UNAR1> LINE prevaža ljudi in blago čez ocean GIBELALTAR. GENOVA, HAEPEL ITD. le1m, veliki in novi PARNIKI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA" "SLAVONIA" "PANNONIA" •ULTONIA" 13,600 ton. 10,600 ton. 10,000 ton. 10,400 ton. Iz New York* odplujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite ae do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodila o cenah in času kedaj parniki odplujejo. F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Str. cbicago. - m . ■ ■ ^ ■ ■ . ■ , ~ . - ■,...•■ ..... .p,- . ■■ „ ; ' ' GLAS SVOBODE Kapitalistitut pekel za delavce Priredil M. V. Konda. (_Konec.) L'mevno je sicer, da' se pri takem velikanskem i ministri j alnem podjctjui-lahko pripeti nesreča, toda roti se \xb mora, da bi se to vršilo v veHko jKjmanjšanej meri, ko bi Illinois Steel Co. bolj skrbela za varstvo svojih delavcev. Statistika pravi, da ravno v pre-tečenem letu je bilo 151 delavcev ubitih na rovaš kompaivije, t- j. da je 'kompanija kriva smrti teh nesrečnikov, ker jiiih je sama izpostavila v nevarnost. Da se gre kapitalistom veliko bolj za profit kakor pa življenje onih, ki delajo ta profV to je stara stvar. IHittO's Steel Cd. operira \ South Chicagi že nad 26 let in v tej dol-gej dob -c te žalostne razmere niso uiti za p:čico izboljšale. Statist je izračiu il, da o-žrle toliko ljudi. Če pomislimo, da dela v onih tovarnah povprečno vsako leto 11.000 delavcev, torej lih skoro dve tretjini letno požre kaptalistrčm profit. Na 88. cesti se naihaja kompanij-ska privatna bolnišnica; tje navail-no vozijo jjobite delavce, ako niso na mestu ali pa med potjo že iz-dahnili. In v tej bolnišnici leže ra-' njem: reveži, dokler se ne izkč;jo. ne da b: jih smel kdo obiskati Kompanija namreč strogo varuje vhod v ta zavod in niliče ne sme notri, ako nima pisanega dovoljenja1 od glavnega poslovodje tvornic Da ise pa pri izdajanju teh dovoljenj gleda na prste, to se razume samo ob sebi. Ta naredba, da so dbisfloi- v "bolnico zabranjeni, -kapitalistom brez dvoma služi v poseben namen. Kompanija se z razmrcvarjenimi delavci "poglha" kakor ^a-malhoče in jih naravno pri tem nesramno slepari. 7, delavci, ki m> vešči angleškega jezica in ^nekoliko tudi postav, od plavžem znal; govoriti, povedala bi tiuursikaj, ; ta'ko pa ostane tajnost. Na stotine jih zmanj'ka, a nihče ne zna, kam so šli. Pač, nekdo ve. liossi in pi delavortovariši, ki so bili morda na vzoči, ko je nesrečnik strmoglavi v laivo tekočega železa ; toda prv tiho, a zadnji morajo tudi mol čati zato, ker tr"> jc odvisno od njil zaslužka. Delodajalci navadno ne spuščajo starih ^kušenib delavcev nevarne oddelke. Čemu, ko je pa krepkih mišičasrih a nevednih no v i nce v dovolj. Taki, kteri ue stre me za drugim kol aa zaslužkom ne glede na kakovost dela, taki »e porinejo navadno 11a "death trap' t. j. k žrelu plavžu, ali »na d miga slično nevarna/ mesta. In če ta' ali oni jKide v razbeljen materija), st ostal: i'z bojazni ztt svoje delo, a»h vsled medsebojene nezauipnosti, bo j i jo govoriti o tem. Taki, razmer in jezika nevešči dclaiw se j eden dru-gennt umikajo 411 ,ustni pečat je j>o njih mnenju jcMitto janisiv za mukotrpno delo. Te vnebovp joče razmere je naravno sebi v prid ustvaril kapitalizem. In vse zlo, krvave posledice, ki izvirajo iz teh razmer, imajo na vesti kapitalistični izmOzgovalci- Tvorn'ce IlKv.o'.-» Steel Co v So. Chicagi se rsizpn stiraju na 320 akr v obsežnem zemljišču. Velikanka ograja oklepat ta prostor in t l.ouo delavcev sc tam trudi in (>o-ti /ii — profit in diiddende, k: se i-ztekajo kapitalistom v žefp. Klanje >e na* tal j nje • ■ . delavci cepajo, u-nrirajo \ razlieljeno-tekočej k' vini - a ostali molče. Kako il«>!go h1 bodo še dekivc" vzdržali v tem pefklur — PREPUSTNA VESELICA, katero priredi društvo ''Edinost" št. 2:t s. N. I'. J. v Darragh. Pa vršil« se bo-- dne II. februarja 1007 dvorani W. Singerja, Ewingstown. Z veselico je združen PLES; za izvrstno godbo je preskrbljeno. Začetek točno ob T.urj zvečer. K mnogoštevilni udeležbi te plesne veselice uljudiio vabi vse člane društva ,'iEdinost" kakor tudi ostale rojake iu rojakinje. Odbor. IŠČEM rojaka Johna Petrina jhI. Kosmač na Rečici. Spod. Štajersko. Kdor ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. — Tomaž Zovle, I*. O. Ilox 1Mnckay, King C ., Wash. Delavci na prostem izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehun ju zareuuiatizinoin in neurulgijo, »ko rabijo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain' Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 3.1» JJ, let- T. Y TBeh lekarnah, 25 60 centov, uli pa pri izdelovalcu. F. AD. R1CHTER & CO., 215 Pearl St., New York. P. Hchoenhofen Hrg. Co'«. Najboljše pivo je |Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, lit. Rojaki Slovenci Čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE" Novih 50.000 se zastonj razdeli med Slovence Knjiga ..ZDRAVJIi" patera v krat kom izido <><1 slnviioiin iin ol>6o ziiancg-a: Dr. E. C. COLLINS M. I. Iz nje bodete raz vidi 1 i, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zarnore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji. Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere zr. more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejži svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico. I/, te knjige bodete razvideli, da je Dr. I£. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava Človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne a)i zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni. Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Ccnjinl gospod Collins Al. I. I Vara n.irn.iniam ila -'-m ixijxilnoma rdr.iv In se Vam presrčno jali-vriltin /.1 V.r.t tdruvila ki sit- mi jih pošiljali 1» l<> Vam rečem. ila tu-ki ca cilravuika va ni, kakor tie Vi in Viti idtavila so re» ntiboljla. ki so mi iHiivfuio nucala. ]aa srni si dosti »rUiilrv.il pri ilrutili idrav-' ni kili. mi nI o iili!i]Kiu)agall. Toraj, kateri ne st-riarne. nai ve do mene obrne in >. en ukti&en edravnik, da taceua nima več tvet. Toraj tu pUcuice končam ter Vam ostajam bvalelen do hladnega groba. ANTON MIHKLlClI tz E. jytli St. N E. Clevelan. O. Velespostovanl Dr. H. C. Collins M. I. * Jat ie Vam najpivo lepo zahvaljujem ca Vala zdravila In Vam ve. j llelo »porofniem. da sem zdrav ne futitn nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti cospod. da jaz tem po { Valih zdravilih zadobll prvotno zdravje In luoč nazaj, kar se nisem ; trovtal, ker jaz sem se itoprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravni* kih; vaukl ml je obliutiil. da me ozdravi a ie bilo vso zaman »umo jI da so ml lupe praznili šrle poti-m sum se na V . obrnil ko »rtu uvi, ji del, da mi driiKi ne moteio ((omagali. Jaz Vas hudem v^akuuiu bolniku H priporočal, da naj so do Vas obrne Sedaj se Vam be enkrat lepo zahvalim ter ostanem Vai iskreni prijatelj I LOWSIIA. Je liny Li mi Aik. Na razpolago imamo Se mnopo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora nt- moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomočit pra&ajte nas za svet, predno se obrnete na drnzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, iiko pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE. I-40 WENT ST., NEW YORK, N. Y. Potem smete z mi^no dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočt jo osebno priti v t;i zavod, |e isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—I po poind ne, _ _ Edina vinama, ki toči najboljše kalifornijska in importirnna vina K2 l So. Centre Ave. — Edini slovenski krojač v Ohicugi naznanja sluv. ob-čitistvu.da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakortudi v popravo Btnrih vse po zmerno nizkih cenah Chicago, III. j 1emu pustiš (m! nevednih zol>o-zd ravni kov izdirati sve'e, mogoče ie popolnoma zdravo zol>e? Pusti si jih zaliti b zlatom ali srebrom. kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi I)r. It. K. Siinoiiok Zobozdravnik. 544 BLI E INLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 438. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode iu drugih neopojnih pijač. 82 81 Fisk St. Tel. Canal 1405 N a z d a i r o i a k i! Slovencem in drugim bratom Slovjitiom priporočava Bvoj lepo urejeni Točiva vet>n tljiv ctli. Zahvalujujoe se občinstvu za dosidajno zaupanje, Vas zagotavljamo, da bomo tudi vbodofie skrbeli, da si hranimo svoje dobro ime. Zeleč Vam obilo sreče in napredka, ostajamo Z odličnim spoštovanjem« W. F. SEVERA CO. VkoZe/t Cedar Rapids, Iowa, 1, januarja 1007, tt*******^** 4*4*4*4*4*4*4* ***********.****** Predsednik. * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 4 * * * * Jakob Dudenhoefer VINOTRZEC »9 Grave Street, Milwaukee, Wisconsin. Priporoča vslm slovenskim Halonom svoja izvrstna vina In likerje. Ima ? zalogi tudi Im-portirana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. P.J.Dkdbich je pooblaščen sprejemati naročila in denar. Imimmmmmm*******™ ATLAS BREWING CO. sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najlwlje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAQER j MAGNET I GRANAT | Razvaža pivo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se obernlti do iihb, kajti mi te bodemo zadovoljili. Poštnim potom lahko vlagate denar. D« »moremo vsluiltl tudi zunanjim vlagateljem uvedli •mo da vloge sprejemamo poStnlm potom. VI lahko deaar na vsaki poŠti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge •prejemamo od $1.00 naprej. Pilit« po navodila na somi cmeo um un 279—92nd Street Chicago. III. Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unljske smodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna postroi-ba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Centre Avo. blizo 19 ulioe Chicago, III. SJ VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno za zabave in dvorane za zborovanja. telefon canal 704 l ^aaaaaaaaaaai Zapomnite si. Ves denar, ki ga vložite v naš zavod tam 12. januarja, obrestuje se od L t,m. INDUSTRIAL 8AVINUS BANK 652 Blue Island Ave. Uradne ure od 9. pred pol. do 4. popi. ob sobotah do 8 ure zvečer. Varstveni zakloud presega čež pol milijona dolarjev. Ustanovljena 1890. XSEBBEEBEEi RAZNO. Velika porota v FLndlay, O., dvignila je nič manj in nič več kakor 939 obtožb proti John D. Ro-ckcfellcrju, proti "Stflmdiard Oil-Co.", proti 6 {»dre j enim oljnim družbam in proti večjemu' številu njenih uradnikov, — in sicer radi prestopkov postave zoper truste. Ker obsega vsaka obtožba 525 besed iji' sc bo vsaka teh obtožb morala posebej vpisati, pretekli bodo prej meseci, predno bo to delo dokončano. Če bodo obtoženci glede vseh obtožb cbsojerw, plačati Itodo morali skupaj okrog $58,000,000. Neki mlad raznašalec brzojavov v New Vorku- našel je na ulici pred J. P. Morganovo pisarno zavitek, v katerem je bilo $7000 v zlatu in $60,000 v menicah hi vrednostnih papirjih. Po daljšem premišljevanju se je fant odločil, da odda vrečo na pristojnem mestu, kipr se mu !*) po njegovem mnenju gotovo dala primerna nagrada. Odda! je vrečo z vso vsebino blagajniku tvrdke J. P. Morgan & Co. Rla^-gajnik si je naslov najditelja zabeležil. in glej! — drugi dati je fant dobil pismo naslednje vsebine: "Dear Sir! Prepoznavajoč Vašo poštenost, štejem si v dolžnost podariti Vam (dva dolarja) z vsemi komplimenti firme. Blagajnik. J. P. Morgan & Co." bantu pase je ta "veledušna" nagrada preneumna zdela, in — dasi šc mlad — vtaknil je svotico $2 v kuverto in jo naslovil nazaj na blagajnika : "Dear Sir! Vzemite to nagrado nazaj in recite g. Morganu, da lahko plačo z njo prihodnjo soboto brivca. N. N. Francija gradi šest novih velikanskih bojnih ladij, ki bodo nosile imena povzročiteljev in junakov francoske revolucije: "Danton", "Mirabeau", "Voltaire", "Dride rot". "Condorcet" in "Vergniaud". Francosko ;x>mors[ko ininisterstvo bo pri gradnji svojih ladij uvaže valo vse izkušnje zadnje misko-ja (ionske vojne. Vseučiliški profesor Jordan v San Francisco -e je v svojem pre davanju odločno izjavil zoper proti japonsko gibanje Amerikancev. On fžstoj>a mnenje, da sc uprašanje naseljevanja ne da rešiti niti s suro-vostmii, niti z nezakonitimi odredbami ali z ljudskimi zborovanji. Prihodnost bo vsa drugačna, kakor si jo pa sanja današnji rod. Velika družina vseh narodov sveta, ki jih Ik> vezala bratska ljubezen (in ta čas. ko se to zgodi, -tii več tako da leč), stavila si bo za svojo nalogo, pečati se z važnejšimi uprašanjl, nego je pa uprašanje nadvlade ene ga naroda nad drugim. "The Jungle \ glasovito delo s<> druga Uptona Sinclaira. je našel navdušene rit.it el je tudi v Evropi. V Bukarcštu, glavnem mestu Ru imunske, ga prinaša v ruuumskem prevodu neki ondotni meščanski list. Ta roman, kateri je tako živo za del ameriške kapitaliste, ko je javno razkrinkal hudodelstva v chicaških klavnicah, je že preveden v več jezikov. Tudi Čehi ga že imajo. "The Ttingle" je eno izmed nejslavnejših del, kar jih pozna soc i j ali stična literatura. Založništvo v New Yorku je v par mesecih razprodalo nad 10.000 izvodov te knjige, kar je dokaz, da sc slastno čita. Ali bi ne bilo morda dobro, ko bi se "The Jungle" prevedel tmdi v slovenski jezik? Avstrijski cesar Franc Jožef je sankcioniral postavo, po katerej se zavarujejo za slučaj oiieynogloMi in ■st&rosti zasebni uslužbenci, to so: nastavljene! po odvetniških in no-tarskih pisarnah, trgovski pomoč-n:ki itd. To je velik korak naprej na socijalnem polju. Zasebni uradniki so se že dolgo vrsto let potegovali in moledovali za tak zakon, a njih vroče želje uresničile so se šele zdaj. Zavarovanje je seveda še pomanjkljivo, a visekako je boljše nekaj kakor nič. Prvi korak je storjen, za njim bodo sledili drugi. Iz rimsko-katolišike cerkve izstopajo na Češkem zadnji čas kar po vrsti Sami duhovniki. Za patrom Svozilom je šel kaplan Kunte, za njim dr. Horsky, za tem duhovn, ravnatelj tir. Doubrava itd. Nekateri prestopajo v protestant' zem, Irugi pa ostanejo brez kont-esijc ter vodijo hude boje proti katoliški cerkveni hierarhiji. Klerikalci j>o slovenskih deželah si zelo prizadevajo, da bi spravili obmejne denarne zavode pod svojo oblast, da bi na ta način pridobili boljšo denarno podlago in še bolj mogli rogovoliti proti vsem svobodomiselnim in naprednim elementom. Z vpeljavo nove volilne pravice, s katere pomočjo upajo priti do nadvlade, zrastel jim jc že sedaj greben in isc Čutijo že ne mejene gos|»ode. To bo pa združilo vse resnične napredno- in svobodno-mlsle-če k odporu. "Soča<", svobodomiselni li-^t, ki izhaja v Gorici, pripovedmje o škandalu v nekem faroviu v goriških gorah. Žrtev je mlado dekle. Na sled je prišel neki mladenič, katerega grešni far raditega strupeno sovraži z v**> svojo katoliško du^o. Pohujšanje je velikanski — vendar posvečeni grešnik še vedno o-pravlja svojo službo. — V sveti katoliki cerkvi je to nekaj navadnega, tudi pri nas v Ameriki! V neki vasici na Moravskem sta se vzela 101 leto star Jože Koppner in 100 let stara Roza Waldner, Četudi se že poznata 30 let, se vendar nista hotela poprej poročiti, dokler ni vsak izmed njiju spolnil 100 let. Zakonske sreče menda ne bosta do in sicer: Jos. Jesih 25c; Fr. Weber ioc; Ivan Mastnak ioc; Mihael Goričar 1*50; Fr. Sluga 25c; Neimenovan 15c; Ivan Fabjan ioc skupaj $1.10. Jos. Župančič iz I Alters v i lie. Pa. P r osamo še ostala cenjena društva in drirge rojake, tla sledijo temu lepemu izgledu narodne požrtvovalnosti. Tudi nadaljni prispevki naj «c blagovolijo pošiljati na urednika Glas Svcfbode in naj se izrecno pove, da je denar namenjen za Gregorčičev s pome oik, IŠČEM tovariša, po rodu Slovenca, od 25 do 35 let starega, izkušenega gozdarja, ki ima veselje do dela v gdzdki. Potreben kapital $500 do $1000. 1 .e gentleman sc naj oglasi. Imam (»ogodbeno prevzeto delo (contract) za $50,000. — Z3 podrobnosti se je obrniti v slovenskem jeziku na A. P. Giritstner Lumber Ca., Bors:, Idaho. IŠČETA SE Mihael in Marija Videč (brat in sestra) ; prvi star 19, druga pa 23 let; doma iz Veli-cega Globocega štv. 16 pošta Krka. Dozdevno se nahaja Mihael Videč nekje v Clevciamlu ali pa v okolici. — te kdo rojakov ve za naslov e-nega ali drugega, naj ga blagovoli naznaniti Jakobu Cesar, Box 328, Tohtca, Marshall Co., Ills. Stvar jc zelo važna in velikega pomena. Koledarji po lekarnah zastonj. Sefcrovi slovenski koledarji za leto 1907 so pravkar dogotovljcni, jiolni najboljših nasvetov >n k' rist-nega čtiva za vse. Nadalje ima 12 strani za vpisovanje dnevnih dogodkov v letu. Uprašajtc po tem koledarju! v lekarni, in dobite ga brezplačno. Ako pa Vam lekarnar ne more ustreči, ali če živite izven mesta, potem pišite ponj na IV. P, Sn-rra Co., Cedar Rapids, Iou<gojev na drugih svetovih, pri drugačnih zračil h in mineralskih razmerah. Ako so sc v naših razmerah razvila talca živeča bitja, zamogla so se razviti na drugih drugačna. Upliv materije na razvoj organskih bitij opazujemo že na naši lastni zemlji, kjer so se [>od raznimi klimatxnimi, a še bolj miueralskimi razmerami zemlje razvila najrazličnejša človeška in živalska trupla. Vzemimo samo razloček med črnci Afrike in raznimi tamošnjimi narodi in med nami belok žci, i>oteni turi i med živalmi tamošnjih dežel z živalmi naših krajev. Kaj pa še le razločki med raznimi svetovi raznih oso luči j! Iz tdh razlik moramo temveč sklepati, da se nahajajo na drugih svetovih — ne na vseh! — od nas različna inteligentna bitja. Tudi po svoji telesni obliki so ta bitj-a cul nas zelo različna. Na mnogih svetovih so torej b:tja *cl:čsanstnejše postave in divnej-še lepote obličja in brez-primerno višjega duševnega obzorja kakor je -naše. — pnavi pravcati "bogovi v primeri z nami t Na drugih zopet grozne prikazni teniuobarvncga života in lica, v primeri s katerimi so najgrši Afrikan-ci še pitivi angelji. Znanstveno bi se dalo skoro dognati, da so bitja, nastarvši na kovinsko težjih tleh naše zemlje, gršega 1'ca, nego oni na ložjih mineralskih plasteh. Ako je tn trditev dopustljWa, potem smc* in sklepat!, da so bitja na Svetovih 7. maiyšu kovinsko vsebino lepšega života in tudi čistejšega duševnega obzorja, ka'Vor na težkih rudninskih svetovih, kateri se često nahajajo v večji bližini centralnih solne, t e bi se naredila skorja naše zemlje iz-tešite zmesi, ki leži v zemskem osrčju, bi naš človeški r d gotovo bil mnogo grši. Pa vrnimo sc k prebivalcem drugih svetov, ki so naši pravi sorodniki, ter v duOuu oglejmo razne njihove naprave. Naša domišljija nam dovoljuje scč: v tem o/:ru kar najdalje možno, in vendar se tudi potem ne bi mnogo zmotili. Take naprave aH uredbe je treba spraviti le v zvezo, primerno višjim ali nižjim duševnim obzorjem teh bitij, pa sj zamoremo misliti, ali presezajo naše zemske naprave. aH pa so celo še na nižji stopinji, kakor naše. Toda nam zadostuje, da vemo, da se nahajajo tudi na drugih svetovih, t. j. na udih velike svetovne 'družine, umstveno razvita bitja, in da nismo r>amljeni na naš: samotni zemi;i. tu doli. Pou,-<♦hnejV '»;u sovanje prečistimo raje pesnikom. \'si t: milijoni itn mlijoni. prebivajoči na naših sorodnih svetovih, se veselijo življenja kakor mi. morda tudi trpijo podobno nam, — vseka-ko pa odmeva preko neizmerne večnosti visoka pesem o skrivnostnem vesoljstvu, kateremu ni začetka in mu tudi konca v celoti ne lx> nikdar. (Dalje pride.) SLOVENSKA GQ9TILNA PBI FRANK ČEHU Nazujiim rojakom, da točim vedno dobro pivo in domače vino ter druge pijačo. Fine smodke na izbiro Kojuki ddbe pri meni stn-iioviinjoH hrano Priporočam «e za obilen obisk. S spoštovanjem FttAN K ČEH SftH Centra Ave., CIIICAUO, ILL. 301—3SM Blue Island Ave. vogali«. Place. CHICAGO, ILL. awmmwwwmwwnrnf^ MODKHNIFOTOGRA. ^ FICNI ATKIjIJE St- —* ^ L. Hagendorf'f. | Vogal Iieed in Oregan ul. =3 ^ V MILWAUKEE, WIS. ^ £ 3 g- Znižane cene za poroč- ^ r: ne slike. ^ ^iUiMiUiUiUiiUiUUiiUUK Tretjina v mestu je bolnih. Presenečeni čitamo poročilo, da jo t ret ftp a prebivalstva v Chicagi bobia/iaVinfluenci in krvnih boleznih. Pri spominu na grozno trpljenje na gvipi, ki je vladalo pred par leti, lahko sodimo, kakšna- skrb vlada v vsaki družini. Kako jiosto-pati proti »nflUenci, je od velike koristi. Vaše telo ne sme slabeti; vživajte lahko prebavne jedi; pijte Trinerjcvo ameriško grenko vino. To natumo zdravilo, sestavljeno iz čistega vina in grenkih pogorskih zelišč, ima poseben vpliv na pi > bavajoče organe; ono jih uredi, jiokrepi in s tem stori zdrav tek ter poživi cel život. Kakor hitro se j>o-čutite slabega, izgubljate tek. dobite ncč'st jezik, imate slab spanec ali se čutite trudnega, Trinerjeva ameriško grenko vino vas v kratkem času .stori zdravega in potem se lahko ubranite rnfHienci. D biva se v lekarnah ali pa,pri Jos. Trinerju, 799 S. Ashland ave.. Chicago, III. Kasparjeva državna banka. 6?3 Blue Island Ave, Chicago, III, plačuje od vlog 1. jun, pa 110 jun. in od 1. jul. pa do 80_tlec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za lit. na leto. Pošilja se denar na vbo delo sveta in prodaja so tudi vozno listke (šitkarte). Denar se poBojujo na posestva in zavarovalno police. Izkušen fotograf- Izdela najbolje različne slike. Povečanje slik. (iumW s sliko. Slike za posameznike, družine in otroke. Vsaka velikost. Vsalin kakovost. Jamčenje za delo. Primerne cene. EKTAHLIKH 18811 phone Čakal 2H7 Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči In pohištvo pri UIT NAS -1&tt G Jas. Vasumpinir, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, III. iSCEiM svojega brata Francete Prevc. ki jc pred dvema mesecema odšel iz Clevelatuhi. Kdor ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. — Rudolf Prevc. 3333 St C!a r ave., N". E., Cleveland, O. ODPRTO PISMO SLOVENCEM. Spoštovani gospod Collins M. I-1 Presrčna Vam hvala za Vašo >krb in truiL katerega imate z menoj radi moje bolezni. Vam uljud-110 naznanjam, da sem ozdravil, za kar ise Vam lepo aahvalim ter Vas vsakemu pr:poročam ostajajoč \ hvaležni prijate'j Josef Zore, 714 Market Str., Waukegan, III. ROJAK«, NAROČUJTE SI "C LAS SVOBOrE." MATIJA K1RAR POSTI LN I«': A K v Kenosha. Wis.. 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. IzTrstne smodke. TELEFON ŠTBV. 777 ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in Žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne žjvljenja. Vsekako pa ima lahko vsak Človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospešuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponartjati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Močiti živci. Izborilo prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakerŠnemu ni para na svetu. Ako 'je rabite, odvzamete mnogo bobzni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in Čistilca krvi, branite bolezni. • • . . POZOR! Krdarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. * * « * V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner i 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: 1 Triiterjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak.