ZZ5. itnllta. I mm, • taft.«. apMM ML nm. ino. |H^^H^H p^l^^H^gaMM^HH^lMBiBIHHBMnPMMlHHai^Hi^^^M^^M^MH^^V^^BH^^-«^-— - ■ ' ' ^—^— I ■ «'■■ ■ .....■ -^^^^—^—^^—^^— i • i^^^w^^M^H^W^a^^Hi^^^^^^^^^^^^H^^^^^^MHM na don dostavljen: cdo leto napuj • . • - K M ćetrt leta w . tH.«^* • «L I T apravništvu psejCSttSS! cdo lete naprej • » * • m 22*— pol teta » ■ - • • • *£-te« tate . •{•t-fr • fjg na mesce w ••*•-• • itw Dopisi nsj se frankira«. Rokopisi se ne Mig jfiaiMlIlsm Kamllovm ■Hii M. 5 (▼ psMHfB Icmv) smmbmB & M. teterati veljajo: peterostopaa petit vmU m enkrat p* 1$ visu at dvakrat po 14 vsa., za trikrat ali večkrat po 12 vsa. Parte ia zahvala vrate 20 vaa. Poslano vrata 30 vin. Pri večjAi laserdjah po dogovor«. Uptavasitva naj se pošiljajo naročnine, reklamacije. Iiinintt Lti, te je adniuiistrativne stvari smmmmsmmm 9—mmmm esevOkn *alja l# vianajee, —— Ili immmb* usjOk krat istotlotae vpoaiatve ■■ici/msu se at eatek .Slovenski Nssođ* vel|a po poitti sa Avstso-Ogrsko: . ra Ntmđjo: celo leto skopaj naprej • K 2S-— pol leta „ «... 13-— cetrtkte . J , , l 6-50 na mesec . m • • 9 2*30 celo leto naprej . , K »-< za Ameriko In vse druge dežele: celo tete naprej . . K 35.-, I J5j"J2jJ?*-e **"*".* "i Prifafl_*a odgovor dopisnica ali znamka. Svetovna vojna. Bo] na Francoskem. — Relms gori. — Prodiranje Nemcev proti Reimsu in Verdunu. — Prodiranje generala Hlndenburga na ruska tla. — Upor in kolera v srbski armadi. — Vojna na morju. — Junaštva nemških vojnih ladij. BOJI NA FRANCOSKEM. RELMS GORI. — PRODIRANJE NEMCEV PROTI REIMSU IN VERDUNU. — PRESENETENI FRANCOZI PRI TOULU. BeroHn, 22. septembra. (Kar. ur.) Uradno se poroča iz velikega glav* nega taborišča z dne 21. septembra zvečer: V bojih za Reims, smo zasedli kakor trdnjava utnene višine pri Craonnvllu in prodirajoč proti gorečemu Reimsu zavzeli kraj Be-theniville. V napadu na zatvome utrdbe južno od Verduna, smo zmagovito prekoračili vzhodnji rob izpostavljene cote Lorraine, ki jo je branil 8. armadni zbor. Izpad francoskih čet na severovzhodnji fronti Verduna, smo zavrnili. Severno od Toula smo presenetili francoske čete v bivaku z artilerijskim ognjem Sicer se danes na francoskem bojišču niso vršili večji boji. V Belgiji in na vzhodu je položaj neizpremenjen. * * Glavni napad na utrjeno črto Verdun-Toul. Iz B e r o 1 i n a javljajo: Glavni napad nemških čet na utrjeno četo Verdun-Toui je pričel dne 19. septembra zvečer. Težka nemška artile-rija je nekatere zunanje verdunske ferte skoraj popolnoma razrušila. * • * Petdnevni dvoboj med francosko m nemško artiljerijo. Berolinski listi javljajo preko Rotterdama: Bitka ob Aisne je ne- pretrgani strahoviti dvoboj med francosko-angleško tn nemško artiljerijo. Topovi grmijo neprenehoma že pet dni. Silno kruti boji divjajo tudi na črti Reims - Soissons. Odločitev v sredo? 2eneva, 20. septembar. Listi javljajo iz Bordeauxa: Po mnenju francoskih vojaških krogov, je pričakovati odločitve na francoskih bojiščih v sredo. Francozi poudarjajo, da sta obe armadi jako vtrujeni. Podrobnosti iz francosko - nemške bitke. Berolinski »Lokalanzeiger« javlja: Velikanski boj na zapadu še traja. Vojskovodje obeh strank so oči-vidno odločeni, da v svojem naporu ne popuste, dokler ne pade odločitev — zmaga ali poraz. Francozi in Angleži niso izgubili poguma, akoravno se je njihova ofenziva pri Noyonu ponesrečila. Svojo srečo poskušajo sedaj na drugih mestih razsežne fronte z novimi močmi in žilavost ter vztrajnost naših vojakov mora pretrpeti težke izkušnje. »Nieuwe Rotterdamsche Cou-rant- javlja, da se nemški ce rum zopet polagoma pomika proti :ugu. Odločilno bo, kateri izmed obeli nasprotnikov da razpolaga z večjimi rezervami in jih more bolj nagi' postaviti v boj. Kakor javlja neki angleški list, je nemška težka artilerija močnejša kakor francoska, kar bi moglo odločilno vplivati na izid velike bitke. * * * O veliki francosko - nemški bitki. Marsikdo se čudi, da traja velikanska bitka med Francozi in med Nemci tako dolgo, pa še ni nobenega konca. Švicarski listi, ki jih citirajo avstrijski časopisi pojasnjujejo stvar tako - le: Boj traja že dneve in dneve na velikanski fronti; zdaj se vname z mogočno intenzivnostjo, zdaj pojema in skoro ugasne. V Pariz prihajajo dvakrat na dan poročila, vsa malo-besedna in enolična, pisana vedno z istimi frazami, a iz nobenega se ne vidi, kakšen bo konec. Toda občinstvo je postalo potrpežljivo in je tudi spoznalo, da gre sedaj za bitko, ki je popolnoma različna od vseh bitk kar jih je kdaj bilo. Tudi različna od bitk, ki so se bile pred to. Takrat je nemška armada s forsiranimi marši in s smelo ofenzivo prodirala naprej. Zadela je pa ob utrdbe, ki so bile močnejše,kakor je mislila in ki so bile napravljene na zanjo najbolj neugodnih mestih Zdaj pa je umaknila predaleč naprej potisnjene čete in se lotila boja na ugodnem terenu ter ga vodi z neverjetno žilavost jo. Bilo je smelo podjetje, zagnali .to mogočno armado iz njenih ne'ugodnih pozicij; še bolj smel je poskus, jo zagnati iz sedanjih ugodnih pozicij in izza nasipov, ki se jim Francozi kar ne morejo načuditi, tako so trdni in visoki. — Bitka se bije v dveh linijah nasipov in ta bitka se deli na dolgo vrsto posameznih bojev. Ni čuda, Če prizna francosko uradno poročilo, da defi-nitivnega rezultata ni mogoče naprej spoznati in da lahko bitka na ta način še dolgo traja. Res ni misliti, da bi nastopila odločilna faza, dokler se obe armadi drže svojih nasipov; odločitev more prinesti samo velik spopad največjega strategičnega pomena, a če pride do tega in v katerem času, se nič ne ve. — Kako cenijo Francozi postopanje svoje armade v Lotaringiji, se da sklepati iz počaščeni generala Castelnau. Časopisje nravi, da bi se francoska armada ne bila mogla od belgijske meje pa do Champagne umakniti, če bi je Castelnau ne bil varoval pred nemško armado, ki je poskušala prodreti iz Lotaringije. Iz vjetništva pobegnil. Beroiin, 21. septembra. (Kor. urad.) Wolffov biro javlja: V noči na nedeljo dne 20. t. m. je iz vojnega vjetništva v Torgavu pobegnil major Charles Alice Jate, pripadajoč pehotnemu polku Yorkshirer Light. Major je angleški štabni častnik, tisti, o katerem se je nedavno tega poročalo, da na vprašanje ni ugovarjal, da so se angleškim četam vročili dum - dum naboji. Tekom svojega zaslišanja je tudi izjavil, da se vendar mora streljati z municijo, ki jo je dala na razpolago vlada. Begunec je približno 1 in tri četrt metra velik, vitek, plavolas in govori gladko nemško. • si Bruselj. Uradno se razglaša: V inozemstvu razširjena vest, da bo nemško vojaštvo zapustilo Bruselj, je neresnična. Ravnotako je neresnična vest, da je nemški zapovednik izjavil, da bo vojaštvo izpraznilo Bruselj. Peripetija na francoskih bojiščih. Važno poročilo je prispelo včeraj s francoskih bojišč. Nemški generalštab naznanja, da so nemške armade dne 19. t. m. potisnile francosko-angleško vojsko na celi fronti v defenzivo. 2e 20. t. m. nam javlja nemška uradna depeša, da ima nemška ofenziva zaznamovati prve, akoravno le delne uspehe. Nemci pristavljajo izrecno, da se nahaja sovražnik v silno močnih, deloma zaporedoma utrjenih pozicijah. Že iz teh kratkih suhoparnih besed nemškega komunikeja izhaja kako strahovita bitka se bije na kolosalni fronti in s kako zagrizenostjo, s kakim besnim naporom napadajo eni, se branijo drugi. Najvažnejše dejstvo, ki izhaja iz včerajšnjih nemških uradnih sporočil je to. da je pričela v francosko-nemški bitki nova faza, da je velikanski boj med obema vojskama dospel do peripetije in da se velikanska drama skoraj neodoljivo nagiba k zaključku, ki bo zmagoslaven za Nemce in porazen za Francoze ter Angleže. Gigantska bitka, za katero še nimamo geografične označbe, ker je njena fronta tako razsežna in ob enem tako spremenljiva, da se je ne da označevati po posameznih krajih. je kakor znano pričela z ofenzivo francosko-angleških čet, opirajočih se na ogromne utrdbe pariške. Južno od reke Marne so se izvršili 5. septembra prvi spopadi, 6. septembra so pričele francosko-angleške čete z mogočnim ofenzivnim sunkom proti desnemu nemškemu krilu. Armada generala Klucka, utrujena vsled napornih maršev in ogrožena tudi na svojem desnem boku se ni mogla vzdržati na že zavzetih pozicijah pri Meaux. V neprestanih krvavih bojih z mnogo močnejšim sovražnikom se je umikala proti severu. Navzlic vsem naporom francoskih generalov se je to umikanje izvršilo v popolnem redu in general Kluck se je izognil z jako srečnimi operacijami grozečemu objetju, ki bi ne bilo pripravilo le njemu katastrofe, temveč bi bilo privedlo tudi nemški centrum v skrajno opasnost. Vzporedno z operacijami na zapadu so prešle tudi čete francoskega centra med Montmirailom in Vitry-jem v ofenzivo. Nemška armada se jim je tam s početka prav uspešno zoperstavljala, toda ker se je desno krilo vedno bolj umikalo se je moral tudi nemški centrum umakniti proti severu, da prepreči prelom bojne fronte. Koliko žrtev so zahtevali boji, ki so se odigravali v dneh francoske ofenzive, se še niti pregledati ne da. Padale so na obeh straneh hekatombe in vsako ped zemlje, ki so jo pridobili, so morali Francozi plačati z gomilami svojih vojakov* Posebno krvavi dogodki so se odigravali pri Chalonsu, kjer so se bile nemške čete obdale s skoraj nepremagljivim omrežjem okopov in v| naglici zgrajenih utrd. Tudi pri pre-i hodu čez reki Marne in Aisne so utrpele francoske čete velikanske izgube. V drugi polovici preteklega tedna; je francosko-angleška ofenziva vedno bolj slabela. Pri Novonu je porazil general Kluck dva francoska ar-madna zbora, na Champ de Chalons in pri Reimsu so izvršile nemške Čete prve uspešne ofenzivne protisun-ke. 18. t. m. je bitka »obstala« t. j. francoska ofenziva je popolnoma onemogla in nastal je odločilen trenutek nekakega bojnega ravnotežja. Bojna fronta se razprostira v teh odločilnih dneh na črti Noyon-Reims-Etaine. V tem odločilnem trenotku boj^ nega ravnotežja je nemško armadno vodstvo kopje obrnilo ter prešlo % LISTEK. Kapitalist v vojni. Iz nemške knjižice, ki je izšla pred nedavnim časom pod naslovom »Mammonarchen II.« posnemamo naslednjo črtico o posledicah velike bitke pri Waterloou proti Napoleonu L Ravno takrat, ko so se vršile v Evropi največje politične in državne premembe, je bil prišel poglavar bančne firme Rotšiidov do največje veljave. Cesar Napoleon I. je bil pobegnil z otoka Elbe in se je postavil na čelo francoske armade, da si za-vojuje krono in prejšnjo oblast. Evropa je zadrhtela in narodi kakor vladarji so se v vsi naglici pripravljali, da bi se ustavili Napoleonu. Pred vsem je manjkalo denarja. Celo silno štedljiva Pruska je bik v največjih denarnih stiskah in maršal Blucher, torej eden prvih mož pruskega kraljestva, je zamogei svoje na London se glaseče menice prodati samo z velikansko izgubo ter je moral zanje povrh Še jamčiti z vsem svojim imetjem. Pruski finančni minister je imel tako prazne blagajne, da je osebno hitel v London prosit za posoMto dveh in pol milijona naših današnjih kron. Angleška je svoio zaveznico krepko podprla in ji dala izplačati pet milijonov naših kron. Ta denar je osebno prinesel v Beroiin Salomon Rotšild, sin Amšla Rotšilda, poglavarja cele rodovine. Finančni minister Biilow je bil seveda silno zadovoljen, da je dobil toliko denarja in ko mu je denarja zmanjkalo, je potrkal pri firmi Rotšild in ga dobil, ne enkrat, ampak večkrat, in slovesno je priznal, da ga Rotšildi niso nikoli na cedilu pustili. Skoro petdeset milijonov naših kron so Rotšildi takrat posodili Pruski in drugim ž njo zvezanim državam. Vladarji so se borili proti Napoleonu s topovi in s puškami, Rotšild pa se je boril proti njemu z denarjem in borili so se z jezo, zakaj povratek cesarja Napoleona z Elbe je bil napravil debel križ čez vse njihove finančne račune in je spravil vse njihovo ogromno premoženje v največjo nevarnost. Nekaj dni je kazalo, da propada hiša Rotšild, največja denarna velesila tistega iasa. Rotšild je igral »va banque*f vse je stavil na eno karto: ali zmaga en s Prusko, Avstrijo, Rusijo in Angleško ali pa propade ž njfmi vred. Seveda je trepetal in ko je videl angleško armado, ki se je pripravljala za odločilni boj, je hitel tja, da bi z ne- kega precej visokega griča opazoval bojevanje. Tisti Rotšild, ki mu je postalo slabo, če je videl kri zaklane kure, je drhteč razburjenja gledal grozno krvoprelitje. Na eni strani Napoleon, na drugi strani maršala WeIIington in Blucher, vmes pa Rotšild: med stotisoči vojakov za svoje milijone tresoči se židovski bankir. Napoleona je v tej bitki pri V\ a-terloou zapustila sreča. Njegova usoda je bila odločena, še predno je napravil zadnji obupni juriš, predno je Še poslal cvet svoje armade, gardo, v ogenj. Prej kakor Napoleon, Wel-lington in Blucher je spoznal Rotšild, kam se je obrnila sreča. Med tem, ko je boj Še trajal, je Rotšild zapustil bojišče z zavestjo, da je Napoleon premagan in izgubljen. Kakor kak vojskovodja je spregledal, da zadnje Napoleonove rezerve niso v stanu vplivati na izid bitke in v tej zavesti se je spomnil drugega bojišča, na katerem je bil Rotšild eden največjih bojevnikov, spomnil se je — borze. Z bojišča, kjer so ležali v krvi ranjenci in mrliči je Rotšild hitel na bojišče, kjer se bijejo nič manj strašni boji. Rotšild je z bojišča Jezdil v Ostende. Jezdil Je kar mogoče hitro, srce polno veseljajurkor ga more občutiti k čfovekjeadar veda ra dohiti nekaj izrednega. Iz Ostenda se je hotel Rotšild peljati čez morje na Angleško. Toda na morju je bil velik vihar in noben kapitan ni hotel Rotšikla prepeljati. Samo par uric vožnje pri mirnem morju je od Ostenda do angleškega obrežja, toda grozoviti vihar je oplašil vse kapitane. Rotšild je ponujal 500. 1000 in več frankov tistemu, ki ga prepelje, a nihče ni hotel poslušati njegovih obupnih prošenj. Natan Rotšild, ki ga je bilo sicer morja tako strah kakor pušk in topov, bi bil takrat kmalu obupal. Ru-val si je lase, zakaj zdelo se mu je, da bo vse delo njegovega življenja uničeno, če ne pride Čez morje. čuden pogled: star Zid stoji na obrežju, ob katero butajo silni valovi, z neba grmi in treska, najbolj izkušeni, vetrov in viharjev vajeni mornarji mu pripovedujejo, v kako smrtno nevarnost se poda, Če se pelje čez morje, a stari 2id, sicer plah, se ne uda in prosi in roti za pomoč. Naposled se je dobil hraber mlad mož, ki je bil pripravljen tvegati svoje življenje. Zahteval Je, naj plača Rotšild njemu, oziroma njegovi ženi 2000 frankov v zlatu, pa tako] in naprej, češ, če že poginem v morju, na] ima vsaj moja žena kaj od tega. Sla sta na morje in srečno prestala vihar ter dospela na angleški breg. Naslednje jutro je stal stari Natan Rotšild zopet na svojem mestu, na londonski borzi. A kako je izgledal! Lica so bila upadla, kolena so se mu tresla, oči so bile izbuljene, slab in bolan je bil, kakor da se je v eni sami noči postaral za mnogo let. V velikanski borzni dvorani je vladala razburjenost. Prišla so bila prva poročila z bojišča in ta poročila so javljala, da je maršal Blucher poražen, vojvodo VVellingtona pa da je Napoleonova garda uničila. Ali je bilo to res? Nihče ni mogel te vesti potrditi, a šla je od ust do ust in zbegala vse navzočne. Vsi pogledi so bili obrnjeni na Rotšilda, saj je vsa borza vedela, da je z vsem svojim premoženjem angažiran pri Napoleonovih nasprotnikih, da pomeni Napoleonova zmaga uničenje Rotšilda. Rotšikiova prepadenost Je borzi-jancem več povedala kakor vse govorice in na borzi je zavladala groza* Kurzi so začeli padati, kmalu so pa* dali že vsakih deset minut in ko se je naposled razvedelo, da Rotšild po svojih agentih sam papirje prodaja in da jih prodaja celo za slepe cene, takrat je nastala splošna panika. Kakor da bi bila vsa borza zblaznela, tako so se vedli ljudje. Vsak je hotel svoje vrednostne papirje prodati m najmočnejše in najsolidnejše banke so se začele majati Ko Je tako vse Stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne 22. septembra 1914. 225 štev. defenzive v ofenzivo. Prve uradne vesti, ki nas obveščajo o spremembi vojnega položila, kažejo s kako mogočnim in premišljenim udarcem so se vrgle nemške armade na sovražnika ravno tam, kjer je najbolj utrujen — v njegovem centru. Francozi so se v zadnjih bojih borili z sijajno bravuro, izčrpali so zadnje svoje moči — nemški vojaški krogi dvomijo, da bi se mogli zoperstaviti novi ofenzivi z ono žilavostjo in vztrajnostjo, katero so pokazale nemške čete v svoji defenzivi. Ako se posreči Nemcem tudi še prodreti utrdbeno črto Verdun-Toul potem Je pač v najkrajšem času pričakovati odločilnih dogodkov. Pred nami se odigrava zadnji akt gigantske drame in trije milijoni vojakov doigravajo eno najkrvavej-ših iger svetovne pozornice. RUSKE PRIPRAVE PROTI GENE-RALU PL. HINDENBRGU. Berolin, 21. septembra. (Kor. urad.) »Vossische Zeitung« prinaša poročilo »Dailv MaH«, da delajo v Petrogradu izvanredne priprave, da zadrže generala pl. Hindenburga, ki je s 750.000 možmi že na ruskem ozemlju in ki je pripravljen, da začne z ofenzivo ter koraka proti Varšavi. S tem bi bili Rusi prisiljeni, velik del svojih armad, ki operirajo v Galiciji proti Avstrijcem, poslati proti generalu pl. Hindenburgu. Dokument barbarskega vojevanja. Berolin. 21. septembra. (Kor. urad.) Wolffov biro javlja: Brezžična brzojavka z dne 25. avgusta opoldne, ki jo je posla! general Postowsky na poveljnika I. ruskega armadnega kora in ki smo jo prestregli. se glasi tako - le: »Prosim, nemudoma vročiti 2. pehotni diviziji in štabu 23. armadnega zbora ob /. uri 13 minut zjutraj na nstov Ps. K. Poveljnik. Ukaz: Stotnijo z energičnim poveljnikom je Takoj odposlati z nalogo, da brez usmiljenja postreli vse gozdarje.« • * Vieti ruski general Marto*. Berolin. 21. septembra. (Kor. tirad.l Za cbdolžitve. naperjene proti vjetemu ruskemu generalu Martosu, doslej ni bilo mogoče dobiti dokazov. Martos zanika vsako krivdo. Preiskava proti njemu se nadaljuje. VOJNA NA MORJU. — JUNAŠTVA NEMŠKIH VOJNIH LADIJ. Berolin, 21. septembra. (Kor. urad.) »Wolffov ur3d< poroča: Glasom vesti iz Amsterdama, je razglasila angleška admiraliteta dne 20. septembra naslednje; Nemška križarka »Emden« od kitajske štacije, ki je bila šest tednov popolnoma Izginila z obzorja, se je prikazala dne 10. septembra nenadoma v Bengalskem zalivu ter vzela šest ladij, od katerih jih ie pet potopila, šesto pa poslala z moštvom potopljenih ladij v Caicutto. Angleška mala križarka »Pega-sus« je razdejala, priha.iajoea iz San-sibara Dar es Salam, ter potopila tam nemško tooniČarko »Move«. Medtem ko ie ležala angleška križarka »Pesssus« v pristanišču Sansibar in so tam čistili stroje, jo ie napadla nemška križarka »Konigsberg« ter io poškodovala tako, da je popolnoma nerabna. Ladja »Pegasus« ie izgubila pri tem 28 mož, ki so bili mrtvi in ie imela 30 ranjenih. pokalo in propadalo, ko se je zdelo, kakor da je prišel sodni dan za londonsko borzo, ko je Rotšild slonel kakor onemogel in na smrt pripravljen ob zidu, takrat se je v teh prostorih enemu človeku srce smejalo— to je bil stari Natan Rotšild. On je edini na celi borzi vedel, da je Napoleon premagan in izgubljen. Med tem ko je sam po svojih oficijalnih agentih papirje prodajal, jih je po tajnih agentih kupoval. Dobival jih je za nizke cene, dobival jih je za slepe cene, dobival jih je na pol zastonj in kakor so na eni strani zbegani ljudje od minute do minute izgubljali, tako je od minute do minute raslo Rotšildo-vo milijonsko premoženje. Šele naslednji dan je prišla v London vest, da Blucher in Welling-ton nista bila premagana, ampak da sta zmaga'a in Napoleona uničila. Rotšikl je to sam z žarečim obrazom razglasil na borzi. Posledica je bila, da so se začeli kurzi hitro dvigati in da so kmalu narasli do neverjetne visočine. Tedaj je začel Rotšild prejšnji dan za nizke cene kupljene papirje prodajati in je s tem tekom 24 ur zaslužil nad 30 milijonov naših kron. Takrat je nastal pregovor: Združene države so pri Waaterloou pač zmagale, dobjček n pa je »ravU K tel vesti poročalo s merocUJ-nega mesta sledeče: Pri križarki »MCve« ne gre za topaftCark«, ki bi bila porabna za boj. Ladjo so ■porabljali za merjenje morski* globin in ni bila pripravna za boj. Začetkom vojne so Ji vzeli topove, ker ai imela ladja za boj nobene vrednosti.Angle-ška mala križarka »Pegastis« ima 8 topov kalibra 10, d očim ima mala nemška križarka »Konigsberg« 10 topov kalibra 10*5. Angleška admlraHteta poroča nadalje: Angleška pomožna križarka »Carmanla« ie potopila dne 14. septembra neki oborožen nemški parnlk, najbrže »Cap Trafalgar« ali »Berlin« po dveurnem bojn. »Carmanla« ]e Imela pri tem 9 mrtvih. Z ozirom na to londonsko vest, poročajo z merodajnega mesta: P<* možna križarka »Cap Trafalgar« se je dne 14. septembra v boju z angleško pomožno križarko »Carmania« potopila. Posadko Je rešil nemški parnlk »Eleonore Wdrmann«. Končno sporoča angleška admiraliteta: V noči od 14. na 15. septembra Je poskusil neki nemški parnlk z bombo potopiti angleško topnlčarko »Dwarf« na reki Kamerun. Poskus se e ponesrečil in parnlk Je bil rešen. Dne 16. septembra Je poskusil neki drug nemški parnik potopiti to topnlčarko. »Dwarf« Je bila le malo poškodovana, dočim se ie nemški parnik potopil. Potopila sta se tudi dva čolna z eksplozivnimi snovmi. »Emden«. — »Move«. — »Konigsberg«. — »Pegasus«. — »Dwarf«. Junaška nemška križarka »Emden« je bila zgrajena I. 1908 ter je ena izmed manjših nemških križnrk. Potopljena nemška topničarka »Move« je bila zgrajena leta 1906, bila je 49 m dolga, 10 m široka ter je imela 350 konjskih silj. Njena hitrost je bila 10 vozlov, moštva pa je imela 10£ moža. »Konigsberg« je mala nemška križarka, zgrajena leta 1905, precej podobnega tipa, kakor »Emden« in skoro enake velikosti. Tudi oborožena je bila precej enako, kakor »Emden«. Lahka angleška križarka »Pegasus« je 91 m dolga. It m široka in sega 5*2 m pod vodo. Prostora ima za 2135 ton in 7134 konjskih sil. Njena hitrost je 21 vozlov na uro. Posadka je štela 224 mož. Zgrajena je bila leta 1897. »Dwarf« je angleška topničarka. dolga 54*8 m. široka 10 m s 1300 konjskimi močmi. Oborožena je z dvema topoma kalibra 10 cm in s štirimi topovi kalibra 7*6, posadka šteie 70 mož. Zgrajena je bila leta 189*. Francosko - angleška flotilja v Adriji. Kakor javljajo dunajski listi iz Italije, se je del francoske in angleške sredomorske tlotilje zopet pojavil v Adriji ter blokira jadransko obal pred Dračem in pred Boko Kotorsko. * MED SRBI UPOR IN KOI.CRA. Sofija, 21. septembra. (Kor. ur.) Tuka iS nji listi poročalo iz Ni^a; Morala srbske armade je popolnoma uničena. Y nekaterih top r? carskih polkih se je moštvo uprlo ter uničilo lastne topove. Do seda] so dognali 120.000 slučajev kolere v srbski vojski. Dan na dan umre 2000 do 3000 mož. Državne banke iz Valjeva, Gornjega Milanovca in Kragujevca so prestavili v Niš. PRINC JURI SRBSKI RANJEN. Niš, 21. septembra. (Kor. urad.) Srbski tiskovni urad poroča z dne 20. septembra: Tekom nekega napada na avstrijske pozicije, ie bil princ Juri, ki }e izvršil na čelu svojega bataljona naskok, ranjen. Krogla ga ie zadela zraven hrbtenice ter prišla na drugi strani zopet ven skozi dimije. Rana ni nevarna. Princa ie prevzela ambulanca, ki ga bo prepeljala jutri v Krupan). Avstrija ne misli na mirovna pogajanja. Pod tem naslovom poročajo nemški listi: V časopisju sovražnega inozemstva razširjena vest, da misli Avstrija začeti mirovna poganja in je v tem oziru že storila korake, je zlobno izmišljotina. Cesarjeva zalivala »Varaždincem«. Hrvatski listi poročajo: V znak posebnega priznanja za junaltva slavnega 1. (varaždinskega) peipol-ka dobi v kratkem eden izmed naših najnovejših torpednih rušilcev ime »Warasdiner«. Zagrafe. 21. septembra. Domobranski minister bare« Hazai je po-slal zatrebikema mestatnu poveljniku fml. Zancu ruuledato brzojavko: »Pretim sporočite hrvatski javnost1 sledeče: Hrabro tt bor*:> in uvaženo 42. domobransko divizijo po/dravljam tjpiega srca in gledam poli. zaupanja na njeno nadalnje delovanje. Kaj nam vmiknejo \i krvi padlih in oplakanih tovarišev nove potede. Eteron Hazai, doin/oran naši črnovojniki ležali v dežju in htodu v teh peščenih jamah, ali >> bili tudi v težkih trenotkih dohre volje in polni zaupanja. Šele, ko se je zmračilo, je bilo mogoče, spraviti nekoliko tople hrane in kruha v prve vrste, toda na spanje nismo mogli niti misliti. Z naše in s sovražne strani se je streljalo, dokler se je videlo. Izgube v jarkih so bile dokaj velike. Ru i so na nas sipali toliko šrapne-U>v. da se je zdelo, kakor da bi stali pred strojnimi puškami. Končno je došla od brigadnega poveljstva zapoved, naj se izbere od vsakega bataljona oddelek, ki bo ponoči vznemirjal sovražne bojne vrste. Tu se je pokazalo junaštvo naših črnovojnikov. Naš poveljnik se je že naveličal zdeti v zavarovanih pozicijah, zato se je pridružil izpadu nekega oddelka Z. bataljona. Kljub opominom, naj se čuva, je junaško prodiral narrej in hrabril svoje ljudi, dokler ga ni sovražna krogla zadela sredi vratu. Brez vsake besede je padel mrtev na tla. Poveljstvo je prevzel najstarejši častnik. V spremstvu svojega pobočnika je sodeloval pri izpadu 10. stotnije. Kakor da bi bila samo vežba proti namišljenemu sovražniku, tako so napredovali, ne oziraje se na sovražnikovo streljanje. Naskočili so vas, kjer se je vgnezdil sovražnik, jo zažgali ter napadli sovražnika z bajoneti. Naši niso več streljali, okre-nili so puške in s kopiti udarili na omražene Ruse. V tem trenotku so posegle v boj tudi strojne puške. Sedaj ni bilo mogoče več držati naših ljudi. S kopiti so preganjali Ruse in razbili strojno puško na kosce. Zgodaj zjutraj se je naš oddelek vrnil na svoje pozicije. Od 220 mož jih je došlo 124 pod poveljstvom enega častnika. Stotnik in vsi zapovedniki po-samnih vojev so bili ranjeni. Pripeljali so sabo ruskega vietnika. Ko so ga jeli izpraševati. je vjetnik ob bučnem smehu vrgel proč svoj plašč in stal je pred nami — naš črnovojnik. Udeležil se je spopada. Ko je videl, da je obkoljen od Rusov, se je vrgel na tla in se je delal kakor bi bil mrtev. Načrt se mu je posrečil, sovražniki ga niso opazili. Ko pa se je dvignil, ga je zagledalo deset Rusov, ki so ga jeli zasledovati. Naš črnovojnik se je hitro skril v neki jarek ter s prvim strelom strmoglavil na tla Rusa, ki se mu je približal. Ista usoda je zadela tudi drugega. Ostala osme-rica je pobegnila. Naš stric je, ne bodi len, slekel prvemu padlemu Rusu plašč, ga oblekel in se ponoči prebil skozi sovražno bojno vrsto do naših pozicij. Ko sem ga pohvalil za njegovo junaštvo in spretnost in ga poslal, da se v kuhinji nekaj založi, sem opazil, da šepa. Na mole vprašanje mi je odgovoril, da ga je moralo nekaj vbosti. Ko sem ga bolje pogledal, sem videl, da mu ie noga nad gležnjem prestreljena. Neresnične vesti. Iz graške »Tagespost* posnamemo naslednje: Razne vznemirju-joče vesti so krožile o položaju mesta Pančeva. Mi imamo brzojavko župana tega mesta, njegovemu, v Gradcu živečemu bratu, ki ima naslednje besedilo: Mesto nepoškodovano in mirno, vse v redu. Rnska polivale Mita castallcoia. Ruski varšavski list »Večernoje Vremje« popisuje okupacijo nekaterih rusko-poljskih pokrajin po avstrijskih četah, ki so zmagovito prodirale v guberniji lublinski ter poudarja, da se je avstrijsko vojaštvo vedlo povsodi korektno. Zlasti pa so se avstrijski častniki pokazali prave gentlemane. Ko so n. pr. avstrijske čete zasedle Radziwitlow, so oficirji s svojim blagim nastopom tako) pomirili zbegano prebivalstvo ter mu zajamčili mir in red ter popolno varstvo premoieoja. CaaHHln so Obisk* li ■ajuglednrtžc meščanske rodbine ter so s svojim ljubeznjivim in viteškim nastopom pridobili na mah vse simpatije radziwillovskega meščanstva. »Več, Vrem.« pristavlja, da je treba dobre lastnosti tudi pri neprijatelj priznavati, huduje pa se nad oficirji.da so radziwillowskim meščanom zagotavljali, da bo avstrijski režim za rusko Poljsko mnogo boljši kakor pa je ruski. * Sin ogrskega državnega poslanca Zsilinszkega padel. Budimpešta, 21. septembra. (Ogr. kor. urad.) Sin državnega poslanca, tajnega svetnika Mihaela Zsilinszkega, dr. Tibor Zsilinszkv, ki je bil pred vojno dodeljen deželni vladi v Sarajevu, je bil pri Lvovu ranjen in je sedaj umrl v bolnišnici v Olomucu. Sedaj sta še dva sina poslanca Zsilinszkega na bojišču. * * * Smrt in pogreb junaškega generala. iz Miskolcza poročajo: Te dni se je vrnil z bojišča neki ranjeni nad-poročnik, ki je bil pri štabu na severnem bojišču padlega iml. barona VVodnianskega. O junaški smrti in o pogrebu tega odličnega našega generala, pripoveduje omenjeni nadporoč-nik naslednje podrobnosti: Baron Wodniansky je ravno študiral zadob-Ijena nova povelja armadnega vodstva, ko se je vsula na celi naš štab pravcata toča krogel iz ruskih strojnih pušk. Nahajali smo se sredi naših čet, ki so se besno zagnale proti sovražniku. Toda boj je bil neenak, neprijatelj mnogo močnejši. Krogla zadene mojega konja. Brzo sem raz-jahal. V tem trenutku vidim pasti generala raz konia — krogle so ga bile zadele v prsi in obležal je mrtev. Morali smo se umikati, tako da ni bilo niti časa, da vzamemo truplo našega poveljnika seboj. Le eden naših zdravnikov je ostal pri ranjencih, ko so prihajali Rusi. Neki ruski stotnik se približa našemu zdravniku, pokaže mu truplo našega generala ter ga vpraša: »Je to general?« — Zdravnik mu pritrdi. Stotnik se obrne k svoji kompaniji ter da povelje, pokopati generala z vsemi vojaškimi častmi. Preišče obleko padlega junaka, vzame vsa pisma, denar in druge vrednostne predmete in jih izroči našemu zdravniku. Ruski vojaki so bili medtem izkopali grob. kompanija se postavi v red. štiri možje polože truplo v jamo. stotnik pa komandira k molitvi. Kompanija ie nato oddala več častnih strelov in ruski vojaki so jamo zagrebli. Našega zdravnika je ruski stotnik izpustil, z naročilom, da obvesti naše, da je bil general pokopan z vsemi častmi. • * Entente med Romunijo in Italijo? Dunaj. 21. septembra. Iz Rima javljajo: Romunski poslanik, princ Ghika. dementira vse vesti o dozdevni krizi ministrstva Bratianu. O možnosti romunsko - italijanske entente se noče izraziti, vendar pa poudarja, da možnost takega dogovora med obema državama ni nikakor izključena. Angleži zapuščajo Turčijo. Dunajska »Reichspost« javlja preko Kopenhagena: Od 17. septembra zapuščajo angleški podaniki z vso naglico Turčijo. Vozijo se na nevtralnih italijanskih ladjah. Ponesrečen poskus francoskega po* solila v Ameriki. Stockholm, 21. septembra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: V neki londonski brzojavki poroča »Stock-holmer Tagblatt«, da se je francoski poskus, najeti v Ameriki posojilo, končno ponesrečil, ker amerikanska vlada tega ni dovolila. Francija boče sedaj dobiti nadomestila v Londonu. Krvava rnska politika. Sofija, 21. septembra. Pravkar je izšla pod naslovom »Bolgarija In spletke Rušite« brošura, ki vsebuje celo vrsto člankov o ruski politiki, ki se jo predstavlja kot dolgo verigo kršenja zvestobe, nasilstev, političnih umorov in zatiranja celih narodov, pri čemer so tekli potoki krvi. Med temi sestavki ie vredno zabeležiti Članek, v katerem zgodovinar Štefanov razpravlja o zgodovini s krvio pisanega razvoja ruske države in zlasti dokazuje, da ie slovanska Rušila opravljala v slovanski potiski državi krvnitto službo. Pisatelj riše vlogo grofa Muravjeva, ki ga označuje kot beštijo v človeški podobi. S svojimi divjimi kozaškimi hordami ie opustošil cvetoče poljske pokrajine in dal na drevesa obesiti vse moško prebivalstvo, da so ob cestnih drevoredih več kilometrov daleč visela samo mrtva trupla. Zenite inhinbfcva le snodU is mest iu vasi in prepustil ženske nečloveškim četam, da so jih posilile. V drugem članku dokazuje pisatelj Milev na temelju zgodovinskih dokazov, da je Rusija napravila tako v svoji lastni državi, kakor tudi v inozemstvu iz političnega umora sistem. Rusija je Sibirijo osvojila šele, ko je dala umoriti 20 domačih knezov. Prav tako so se Rusi posluževali političnih zarot proti vladajočim dinastijam v Mandžuriji in v Koreji. V Bunari sta bila zapored umorjena dva emira (kneza), ker nista hotela priznati ruskega pokroviteljstva. V Turkestanu je ruski generalni gubernator povabil k svoji mizi turkestanske kneze, ki se mu niso brezpogojno pokorili, in jih dal za-hrbt no umoriti. I n osvojitvi Kavkaza je ruski car s svojeročnlrn pismom na armenskega katolikosa (najvišji verski poglavar) obljubil Armencem popolno politično svobodo, ako bodo Armenci podpirali Ruse v boju proti Turkom in Perzijcem. Ko so ukrotili Kavkaz in ko Rusija ni več rabila armenske podpore, je ruski general Paskjevič v Tiflisu zastrupil armenskega katolikosa Nersesa in mu odvzel carjevo lastnoročno pismo. Za Časa velikih armenskih pokoljev v Mali Aziji 1. 1877. si je ruski minister zunanjih del Lobanov - Rostovskv mel roke in klicali: »Potrebujemo Armenijo, toda brez Armencev.« Številni umori v Perziji, ki jih je vprizorila Rusija, so Še v svežem spominu. Takisto je dala Rusija na besti-jalen način po svojem agentu Genči-ču in po častniški ligi umoriti tudi srbskega kralja Aleksandra in njegovo soprogo Drago. Trupla so vsled tega vrgli skozi okna, da se morejo iz oken ruskega poslaništva prepričati o izvršenem činu. Tudi sarajevski atentat je bil brezdvomjio pripravljen z vednostjo ruske dinastije. Da so knezu Aleksandru Batenberškemu s pomočjo izdajice Radka Dimitrijeva vzeli prestol in da je bil Stambulov umorjen z orodjem Rusofilov, je splošno znano. Zadnja žrtev od Rusofilov insceniranih političnih umorov je francoski socialist Jaures, ki je odločno nastopil proti vojni ter obsojal politiko Rusije. V zadnjem času so vodilni ruski krogi nameravali umoriti bolgarskega kralja, ker ga smatrajo kot oviro proti stremljenju, da postane Bolgarska slepo orodje Rusije. To dokazuje tudi okolščina, da je ruski poslanik Savinski v zadnjem času neprehoma konspiriral s sumljivim elementi, ki hrepene po ruskem rublju. članek dr. Vaskova. naslovljen »Nesramnost Savinskega«, pravi, da je neverjetno, kako se je drznil ruski poslanik naščuvati bolgarsko opozicijo in časopisje proti vladi in kroni ter ju zapeljati do veleizdaje. Savinski se trudi s temnimi elementi povzročiti revolucijo ter z državnim prevratom uvesti republikansko državno obliko. Naj pa ne pozabi, da Bolgarija ni Srbija in da predrznost degenerirane ruske diplomacije ne bo ostala nekaznovana. Neki drugi Članek se bavi z očitkom od ruske strani, da je Bolgarija Rusiji nehvaležna. V čem obstoja, vprašuje pisatelj, nehvaležnost Bolgarije? Mogoče v tem. da Bolgarija ni pomagala Srbiji za njeno strahopetno izdajstvo zaveze ali da ni dovolila izkrcanja ruskih čet. dobro vedoč, da bi pomenjalo to, če bi ruske čete stopile na bolgarsko ozemlje, konec neodvisnosti Bolgarije? Ruski »Cernosotnjevci« in njihova orodja v Bolgariji, Danevi, Gešovi in Radki Dimitrijevi morajo priznati, da naj bo Rusija vesela, če je Bolgarija globoko ne sovraži. Bolgarija nima povoda, da bi bila hvaležna tako za-vratnemu in strahopetnemu nasprotniku kakor je Rusija. Delovanje »Rdečega križa«. Dunaj, 21. septembra. (Kor. ur.) O dosedanjem delovanju in nalogah »Rdečega križa« objavlja avstrijska družba »Rdečega križa« poročilo, v katerem poudarja, da obsega njeno delovanje predvsem tri delokroge: Prvič postavlja na bojišču poljske bolnišnice ter pošilja prostovoljne sanitetne oddelke, nadalje skrbi z odpošiljanjem mobilnih draštveniji zalog za kolikor mogoče hitro pomoč; drugič jamči v zaledju bojišča s tem. da postavlja številne sanitetne zavode, po možnosti za zdravljenje in oskrbo ranjenih in bolnih vojakov; tretjič omogočuje s tem, da ustanavlja okrepčevališča na večjih železniških postajah, vojakom, ki prihajajo z bojišča, da se okrepčajo. Transport bolnikov po železnici se ne vrši pod vodstvom »Rdečega križa«, marveč pod vodstvom vojaške uprave. Na nasvet nadvojvode Franca Salvatorja |e priredil »Rdeči križ« le en bolniški vlak in sicer za težko isutene. ki »»izdal med J&Jt&gBJn 225. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 22. septembra 1914. Stran 3. Dunajem. Transport bolnikov po morju izvršuje »Rdeči križ* z ambu-lančnimi ladijami, ki jih je »Rdeči križ« najel od Avstrijskega Lloyda ter jih adaptiral kot bolniške ladije. Obratni stroški za te ladije znašajo mesečno najmanj 70.000 K. Za fronto operujoče armade je postavil »Rdeči križ« dve poljski bolnišnici za več sto mož. Razentega je dozdaj odposlal devet prostovoljnih sanitetnih oddelkov na bojišče. Mobilne sanitetne zaloge »Rdečega križa« preskrbujejo z medikamenti in obvezani vse na bojišču napravljene sanitetne zavode. Treba je še pripomniti, da je »Rdeči križ« izdal, da izpolni svoje velike, že v miru napravljene zaloge obveziinega materijala in medikamentov. znesek kakih treh milijonov kron. Samo na Dunaju in Nižjeavstrijskem je vcc nego 11.000 postelj »Rdečega križa« v bolnišnicah in drugih zavodih v vpo-rabi, kar stane mesečno 550.000 K. Zveznemu vodstvu in patriotičnen.u pomožnemu društvu za Nižje avstrijsko se je poslalo od začetka vojne iia-rov za več nego 4*2 milijona kron. Cl se računa izdatke za sanitetni materijal (3 milijone kron), za nakup novih postelj (210.000 K>, za opremo bolniških ladij (200.000 K), za adaptacijo drušzvenih rezervnih bolnišnic in predvsem za opremo in varstvo obrata v deželi Galiciji postavljenih številnih poljskih formacij in sanitetnih zavodov, ki stanejo najmanj pol milijona kron. tedaj se lahko re-sumira: Parovi, ki jih je dozdaj dobil »Rdeči križ«, so skoraj vporab-ljeni. Obratne stroške zavoda mora »Rdeči križ* že v kratkem kriti iz svojih v mirnem času zbranih prihrankov, ki so bili pripravljeni kot rezerva za resne slučaje. Avstrijski »Rdeči križ« upa. da njegov apel na rreMva!?tvo ne bo prinesel le novih darov, marveč tudi novih sredstev. V em oziru je Avstrija za nemško državo, kajti nemški >Rdeči križV je štel že pred izbruhom vojne 800.000 članov, avstrijski pa niti deseti del. Boj pri RaCl. Na južnem bojišču ranjeni pijo-nirski praporščak Emerik Sušič, ki leži sedaj v graški bolnišnici, pripoveduje o bojih pri Raci: Operacijski cilj naše čete je bil Raca ob izlivu Drine v Savo. Naša naloga je bila posebno težavna: Drina ima na naši strani precej strm breg, srbski breg pa je nizek. Tam se je nahajala srbska infanterija v okopih in srbska artilerija v jako dobro zavarovanih pozicijah. Po natančno izvedeni rekognoskaciji. smo pričeli ponoči forsirati prehod čez reko. Kzsa artilerija ie pričela obsipati sovražnika s silnim ognjem. Srbi so odgovarjali, toda srbska infanterija ie streljala previsoko. Boljša je vsekakor srbska artilerija. Izpostavljeni sovražnemu ognju, smo s i: poatOM po strmem bre- gu v reko. Takoj se je v vsak čoln vkrcalo 20—30 mož naše infanterije, ki se je na srbskem bregu takoj spustila v boj. S ponovnimi bajonetnimi naskok: in po jako krutem boju so potisnile naše infanterijske kolone sovražnika nazaj, tako da smo mogli prepeljati tudi artilerijo in tren. Po 24urnih bojih je bila cela naša divi-z[ja na srbskem ozern!:u. Prepeljali BHO jo vco na pontonih, ker se nam ni posrečilo, postaviti most; sovražni ogenj je bil prehud. Pri nadaljnem prodiranju so naše čete zadele na veliko sovražno premoč, zato smo dobil: povelje, da se zopet umaknemo Čez reko nazaj. Smatram, da je bil celi naš ofenzivni sunek pri Raci le dobro premišljen taktičen manever, da premotimo sovražnika in odvrnemo njegovo pozornost od drugih točk, na katerih so naše čete isto noč pričele ofenzivo. Pri povratku čez reko je tudi mene zadela sovražna krogla. Nevstrašenost, hladnokrvnost in požrtvovalnost naših čet, brez razlike narodnosti, ie naravnost siiaina. O zmagovitem pohodu Danklove armade. V krakovski »Nowi Reformi« čitamo: Sedaj, ko se je armada generala Dankla na dani ji ukaz vrnila v Galicijo, lahko spregovorimo o tem znamenitem pohodu, ki se da primerjati samo z znanim Ksenofontovim pohodom na morje. Med njima je samo ta razlika, da se je Grk Ksenofon o svojih strategičnih operacijah na široko razpisal, dočim general Danki molči in prepušča zgodovini, da po zaslugi oriše in oceni njegova dela. Eno pa je *5e sedaj čisto gotovo, da bodo vojne operacije generala Dankla tvorile najpestrejše barvano stran v svetovni zgodovini. Pohod Danklove armade je trajal nekoliko manj kakor mesec dni. Sredi meseca avgusta so prekoračili pogameni oddejki Qanjdoyc ■ armade rusko mejo ia sfcor aa rasnih točkah. Glavna kolona te prestopila mejo vzhodnjo od Borowa, kjer se reka Visla okrene proti severu, Cim je bila na ruski strani, se ie takoj zapletla v boi Čakali so tu nanio ko-zaki, ki so jo takoj napadli Drugi voji so prodirali dva, trt dni, ne da bi naleteli na sovražnika, dasi so požari v vsi okolici jasno pričali, da se sovražnik nahaja v bližini. Do prvega boja je prišlo pri Za-k!iczowem. Tu so imeli Ru9i sijajne pozicije in so bili popolnoma vkopani v tla. V teh okopih je čakal sovražnik na našo armado že od 18. avgusta. Naše čete so z nepopisno hrabrostjo navalile na te pozicije ter vrgle sovražnika iz okopov. Pri tem pa je treba pripomniti, da je začetkoma teh bojev operirala samo pehota, ker zaradi peščenih tal ni bilo mogoče transportirati številne artilerije. Naša infanterija je z napadi v kom prisilila sovražnika, da se |e predal ali pa bil popolnoma uničen. — Uspeh te taktike je bil ta, da je irr J:t eenerala Dankla po prete- < v;*,; t tedna, odkar ie preko-rnejo, v veliki bitki pri : :k'i. katere fronta je bila :,"a 70 kilometrov, popolnoma raz-liila ruske čete ter zajela 4000 mož. Trije ruski kori so pretrpeli take izgube, da so bili za vsako nadaljno operacijo nesposobni. Pod Krasnikom so imeli Rusi tako silne pozicije, da je bila na primer artiljerija nameščena v betoniranih utrdbah. Kakor so vjeti vojaki pripovedovali, so ruski častniki zatrjevali, da so prve ruske pozicije tako močne, da se lahko v njih drže tri tedne. A vendar je sovražnik izgubil te pozicije že po 24urni bitki, dasi je imel tudi močnejšo artiljerijo. Sovražna artiljerija se je umikala z enih utrjenih pozicij na druge; vsako izmed teh pozicij je imela utrjeno že od preje. Vkljub temu je naša armada že tri dni po bitki pri Krasniku izvojeva-la na črti Niedrzwica Duža še zna-menitejso zmago. Ne da bi privoščila sovražniku le en hip oddiha, ga je podila pred sabo, nabirajoč na pohodu vjernike, topove in vojni materijal. Ruske Čete so se brez prestanka umikale proti Lublinu. Tu so se ustavile k novemu odporu. Lublin je moderno utrjen, vrhu tega pa je tu sovražnik lahko dobival po železnici ojačenja iz Ivangoroda. ki je operacijska baza ruske armade Silna ruska artiljerija je Rusom olajševala obrambo. Na terenu med Božechovem in Kepo je polnih 14 dni vztrajala naša pehota in se borila z nepopisnim junaštvom. Tn čisto gotovo je, da bi bile naše čete osvojile Lublin, ako bi ne dobile nepričakovano povelje, naj se združijo z ostalo našo armado. II. izkaz daril ki jih e prejela upravna komisija c. in kr. garnizijske bolnice št. 8 v Ljubljani. Darovali so z namenom, da se darove razdeli, oz. uporabi za ranjene in bolne vojake, nahajajoče se v zgoraj imenovani bolnišnici in podružnicah v Ljubljani: ga. Weiss Ana, Udmat 73: 1 srajco, 4 sp. hlače, 14 parov nogavic; g. Jankole Frid., tč. prostovoljni vojaški kolesar, Ljubljana: 2 rjuhi, 6 srajc, 1 podzj. avno preobleko, 2 otirači, 2 žepna robca in 2 para nogavic; ga. dr. Papežova, Mar. Ter. cesta 10: 10 kartonov sval-čic in 2 srajci; g. Leskovic Valentin, c. kr. stražni nadz. v pok., Udmat 79: 1 leseno posteljo; g. Pretnar Franc, Mestni trg 18: več slovenskih, nemških in italijanskih knjig in revij; neimenovana delavčeva žena v Ljubljani: 10 srajc in več obvez ter platna za krpanje: ga. Tom z, trgovčeva soproga, Dalmatinova ulica 1 Ljubljana: 1 peresno žimnico, 1 posteljno odejo, 2 rjuhi, 5 podzglavnic, 3 podzglavne preobleke, 1 slamnjačo, 1 prt, 12 srajc, 8 sp. hlač, 14 žepnih robcev in 1 par nogavic; g. dr. Lovro Požar, ravnatelj c. kr. I!, drž. gimn. v Ljubljani: 6 srajc, 1 rjuho ter več knjig in revij; ga. Melita Kliment, sopr. c. kr. dvornega svetnika in finančnega ravnatelja v Ljubljani: 1 posteljno odejo, 1 rjuho, 3 srajce, 2 para nogavic in 2 kartona cigaret; g. Šest Andrej, šolski vodja v Cerknici na Notranjskem: 9 kg svežih hrušk; ga. Zofija D o rosu lić, soproga c in kr. polkovnika v Ljubljani: 6 srajc; ga. Mila Han u S, sopr. c. kr. stavbnega nadsvetnika v Ljubljani: 7 srajc, 5 spod. hlač in 4 otirače; ga. Mici Kramaršič, sopr. c in kr. majorja v Ljubljani, Klunova c. 21: 3 srajce, 5 sp. hlač, 3 otirače, 9 žepnih robcev, 12 parov nogavic; ga. Steinmetz, sopr. c. in kr. nadporočnika v Ljubljani: 8 srajc; g. Ker h ne Franc, urednik .Slovenca" v Ljubljani: 2 srajci, dvoje sp. hlač, in 7 otirač; ga. Ko run, sopr. c. kr. prof. v Ljubljani: 12 srajc, 8 ap. Mac, 1 Mwf% 1 *p- ai Nfetc in • miw nogavic; ga. Ko-tler Muy, Cekinov grad v Šiški: 12 srajc; g. P. Loretto, uradnik pri Aitc Otaerali v Ljubljeni: 2 posteljni odeji, 1 podzglavnico, 3 podzglavne preobleke; neimenovana soproga c kr. generala v Ljubljani: 3 posteljne odeje, 1 rjuho, 1 podzglavno preobleko, 2 sprehodni palici ter več revij in knjig; g. dr. Evgen Gruber, c. in kr. pomorski štabni zdravnik v pok., v Ljubljani: 1 podloženo pašno prevezo ter ponovno po več knjig in časopisov; ga. Erna Juger; učiteljica v Komnu (po žup. uradu): 4 rjuhe, več obvez in 5 kg platnenih niti (šar-pije); preč. župni urad v Starem trgu pri Rakeku (po bi. gospej Bogumili dr. Susteršičevi): 27 rjuh in in več obvez; ga. Franja Simon, Kranj: 2 večji in 2 manjši podzglav-nici ter 4 večje in 4 manjše podzglavne preobleke; prebl. gospe eksc Karla baronica Schwarz in Bogumila dr. Susteršič (kot prva pošiljatev na tozadevni oklic): 217 srajc, 86 sp. hlač, 48 parov nogavic in 29 žepnih robcev; deželno in gospejno. pomočno društvo rdečega križa za Kranjsko v Ljubljani; 60 srajc, 30 sp. hlač, 50 otirač, 60 žepnih robcev, 50 brisač, 100 parov obujk in 83 parov nočnih natikainikov; neimenovana dama v Ljubljani: 1 srajco, 22 žepnih robcev, 1 par obujk in več čeških revij; ga. Pollak Ana, posestnica v Kranju: 1 posteljno odejo, 1 podzglavno preobleko in 12 žepnih robcev; ga. Mici Perhauz, soproga c. in kr. stotnika v Ljublj.: 12 sp. hlač; g. dr. Ad. Klauer Ljubljani: 5 srajc; ga Gestrin Fani, Kongresni trg 5: 4 podzglavnice, 4 podzglavne preobleke, 1 pernico in 1 posteljno odejo; gdč. Staniša Marija, Prečna ulica 3: 1 podzglavnico; gdč. Staniša Frančiška, Vodnikov trg 4: 1 podzglavnico in 1 podzglavno preobleko; ga. Spindler Fani, Ljubljana: 7 srajc; ga. Schmidt, restavra-terka pri »Slonu* v Ljubljani: 6 spod. hlač, 1 srajco in 6 žepnih robcev; deželno in gospejno pomočno društvo rdečega križa za Kranjsko v Ljubljani 50 srajc in 5 parov nočnih natikainikov; ga. Schaffer Amalija, Marije Terezije cesta 5: 6 srajc; preč. župni urad v Starem trgu pri Rakeku po bi. gospe dež. glavarici dr. Susteršičevi: 23 rjuh, 45 srajc, 2 robca, 2 prta, 9 otirač, 1 par obujk, 3 spod. hlače, 5 podzglavnih preoblek in več blaga za krpanje: (prednavedeno so darovale gg. H a c e Frančiška, Podcerkev 17; Hace Jerica, Podcerkev 32; Kotnik Marija, Podcerkev 24; Pavlic Marija, Podcerkev 21: Pavlic Nežika Podcerkev 11; Perušek Neža, Podcerkev št. 31; Strle Terezija, Podcerkev 14; Škrbec in Perušek, Podcerkev 12; Truden Frančiška, Podcerkev 23; Znidaršič Frančiška, Podcerkev 6; Žnidaršič Terezija, Podcerkev 26;) ga. EmaBežek, v Ljubljani, (nabrala P" gg. Regnard, Golob, Jelačin, Urbane, Vlaj, Witt, Gruška Mina, Posch Josip, Je vn i k ar, Grobelnik, Kozina Peter, Kuhelj Ela, Dacar, Planinšek Karol, Kapsch Jakob, Laurič, Szantner) 30 srajc, 8 jopic 43 sp. hlač, 6 podzglavnih preoblek, 13 parov obujk, 2 otirači, 8 rjuh, 13 žepnih robcev, 1 par dokolenic in 45 parov nogavic.— Vsem imenovanem p. n. darovalkam in darovalcem izreka poveljstvo c kr. garnizijske bolnice v imenu daro-vancev najtoplejšo zahvalo. Pošiljatve je naslovljati in nadaljna darila sprej-mo: Upravna komisija c. kr. garnizijske bolnice št. 8, Ljubljana, Zaloška cesta, Dnevne vesti. — Vodstvo domobranske bolnišnice se vljudno priporoča usmiljenim srcem za darila ranjencem in bolnikom, ki se v tej bolnišnici zdravijo. Z hvaležnostjo se sprejmejo vsaka darila, posebno perilo, tobak, sadje, jestvine, palice, copate itd. — Darila naj se odda zdravnikom v bolnišnici stare domobranske vojašnice. Imena darovalcev se bodo objavila. — »Rdeči križ«. Da se bo občinstvo, ki obiskuje v posameznih bolnišnicah se nahajajoče bolne in ranjene vojake, lažje orijentiralo, dovoljujemo si naznaniti, da so c. in kr. vojaške bolnišnice označene s črno-rmeno in belo zastavo z rdečim križem, bolnice »Rdečega križa« pa le z levo zastavo z rdečim križem. — Časopise za ranjence. V domobranski vojaški bolnišnici so ranjenci vseh narodnosti. Vsi bi radi čitali časopise. Prosimo rodoljubno občinstvo, na] bi pošiljalo prečitane časopise in na] bodo pisani v tem ali onem jezrku — v imenovano bolnišnico. — Zahvala. Ker morem pod sedanjimi razmerami odgovoriti le polagoma na številne dokaze aožalja, ki so mi došli povodom junaške smrti mojega iskreno ljubljenega sina Herberta, prosim vse one blage rjvdi, ki soseme spomnili v a»oit ne- popisni boli, da za sedaj sprejmejo tem potom mojo najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti prosim za to tudi one, ki so se neimenovani spomnili mene v moji nesreči. — S. baron Conrad pi. lidizendorf, c. in kr. general infanterije, šef generalnega štaba. — Pouk šolske mladine o pomenu sedanje vojne. Naučno ministrstvo je naročilo, naj se na srednjih in ljudskih šolah pouči mladina o velikem pomenu sedanje svetovne vojne. Zlasti je opozoriti, kako je sedanja vojna združila avstrijske narode, učence pa je podžigati, naj z marljivim učenjem pomorejo, da se bodo nadomestili ljudje, ki so v vojni padli. Zlasti poduk v zgodovini in v zem-ljepisju daje priliko pokazati na medsebojni vpliv posameznih narodov v gospodarskem, političnem in narodnem oziru. Med ranjenci v Gorici je tudi rezervni poročnik dr. R e b e k, sin na-mestniškega svetnika in okrajnega glavarja goriškega gosp. Rebka. Prestreljeno ima levo roko. Prvi ranjenci v Novem mestu so bili pripeljani tja dne 18. septembra. Pričakovalo jih je mnogobrotno občinstvo. Za ranjence, ki jih je 140, skrbe dame »Rdečega križa«. — Slovenski vojaki v praških bolnišnicah. Na češki kirurgični kliniki leži Josip Likar, doma iz 2age na Kranjskem. Likar je lahko ranjen. Na nemški kirurgični kliniki v Pragi se nahaja Izidor Kramaršič, doma iz Žužemberka na Dolenjskem. Kramaršič je bolan. V rezervni bolnišnici »Rdečega križa« v Karlinu pri Pragi je Karel Pangršič iz Kamnika; v garnizijski bolnišnici št. 11 na liradčanih pri Pragi pa Julij Pire iz Idrije. Oba sta ranjena. Mož - beseda. Neki vojak, ki služi pri dunajskem polku, je svoji ljubici obljubil, da se ž njo poroči, Če pride živ iz vojne. Šel je v vojno, se udeležil bojev proti Srbiji in bil ranjen na rokah in na nogah. A izpolnil je svojo obljubo. Poklical je svojo nevesto v Zagreb, kjer se sedaj kot ranjenec mudi, in se je ž njo poročil. Svatbe so se udeležili sami ranjeni vojaki. Sienkiewicz na Dunaju. Uradno se razglaša, da slavni poljski romanopisec Henrik Sienkiewicz ni na Dunaju kot vojni vietnik, ampak vži-va najpopolnejšo svobodo. — Dobava bencina. Glasom uradnega obvestila kr. romunskega finančnega ravnateljstva, obstojajo v Romuniji velike zaloge bencina. Z ozirom na okolnost, da mora biti večji del tuzemske produkcije bencina pridržan potrebam armade v vojni, je umestno, da se za slučaj potrebe omisli dobava bencina za civilne stranke iz Romunije. O tem se interesentje obveščajo v smislu razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 15. seDtembra 1914 štev. 27.071. — Uvedba nadzorstva nad trgovinskimi posli. Državni zakonik in *Wiener Zeitung« prinašata cesarjevo naredbo glede uvedbe nadzorstva nad trgovinskimi posli, ki vsebuje v bistvu sledeče: Plačilne tež-koče nekaterih podjetij, ki so posledica vojne, bi po večini s povratkom normalnih razmer odpadle. Ker pa bi po obstoječih predpisih imela nemož-nost plačevanja za posledico otvoritev konkurza, ki bi uničil obstoj podjetja, so gospodarski krogi nujno prosili, da se izdajo predpisi, vsled katerih se otvoritev konkurza med vojno prepreči in se omogoči nadaljevanje podjetja z istočasnim varstvom interesov upnikov. Vsled tega uvaja cesarska naredba v takih slučajih nadzorstvo strokovno izvežbanih oseb, ki jih imenuje sodišče in ki smejo, v slučaju potrebe, same prevzeti poslovanje, oziroma je izročiti primernim zastopnikom. Ves čas takega nadzorstva se ne vrši o premoženju dolžnika konkurz ali eksekucija, vendar je prosto razpolaganje dolžnika in sklepanje novih pogodb omejeno. Nadzorovalna oseba mora tudi skrbeti za to, da se iz dohodkov poravnajo za nadaljevanje podjetja potrebni stroški. Dolžnik sme dobiti, kar potrebuje za skromno življenje. Prošnje za tako nadzorstvo vloži lahko dolžnik sam, pa tudi vsak upnik, ki more dokazati, da poslovanje ne ogroža samo njegovih lastnih zahtev, marveč tudi zahteve celokup-nosti upnikov. Sodišča pa morajo strogo paziti na to, da se ne vrše zlorabe in da gotovi upniki ne pritiskajo neupravičeno na dolžnika. To nadzorstvo naj traja tudi le tako dolgo, da se doseže namen, pomagati dolžniku preko sedanjega težkega časa, oziroma preprečiti ogrožanje upnikov. Iz Trbovelj. Izvanredni jubilej svoje 251etnice, kar je nastavljen kot trgovski sotrudnik v rudniškem kon-sumnem skladišču, obhaja na Vodah splošno priljubljeni rojak gosp. Feliks Holeschek. Kdor ve, kaj je služba v tako velikanskem obratu, ta na* d* gospod jubilant aaaluii, da mu tem potom zakličemo: »Še na mnoga leta!« Zadruga čevljarjev naznanja, da se vrši pomočniška preizkušnja v torek, dne 6. oktobra. Vsi pomožni delavci, ki se hočejo podvreči pomočniški preizkušnji, naj se zglase pri zadružnem načelniku gosp. Franu Kukmanu v Ljubljani, Gajeva ulica št. 2. S priglasom je treba predložiti šolska spričevala, učno pismo in takso 6 kron. Načelnik določi, kje bo vsak^ posameznik izvršil svojo preizkušnjo. Zglasiti se je treba do nedelje 4. oktobra. Pogreša se llletna Ivana Stepič od sobote. Deklica nosi temno plavo celo obleko ter svetel predpasnik, bel slamnik in rujave sandale. Kdor kaj ve o njej, se prosi, da to sporoči L. Stepiču, Škofja ulica št. 8., Ljubljana._____________________________ Brzojavna poročila. Odlikovanje« Buckeburg, 21. septembra. (Kor. urad.) Cesar Viljem je podelil knezu Adolfu Schaumburg - Lippe Železni križec II. Stališče Italije. Rim, 21. septembra. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« poroča: Vodstvo socijalno demokratične stranke se je skupno s parlamentarično skupino socijalnih demokratov izreklo za absolutno nevtralnost Italije do konca sedanjega konflikta. V tem smislu se je izdal tudi manifest na delavstvo. V tem manifestu naglašajo, da je Italija sedaj edina velesila v Evropi, ki ni zapletena v vojno in ima zato svojo pot začrtano, da namreč nastopi kot posredovalka med vojskujočimi se državami. Oni dan, ko bo sklenjen mir, bo govorila tudi Italija v družbi držav o osnovah bodočnosti, namreč o omejitvi oboroženja, o ljudski volji in ljudskem glasovanju in o razsodl-ških odločitvah. Nansen o sedanji vojni in njegova prorokovanja. Cristiania, 21. septembra. (Kor. urad.) V svojem govoru je Nansen izjavil: Krivdo za sedanjo vojno nosi alianca (ententa). Ta vojna pa ni se zadnja vojna. Kdor misli, da bo svet po tej vojni drugače urejen, se moti. Svet še dolgo ni prišel tako daleč. K^nec ene vojne je začetek druge. Po tem se moramo ravnati. Omejitev oboroževanja so prazne besede. Za Nemce je bil prehod skozi Belgijo in kršitev nevtralnosti železna potreba. In naše stališče? Naša dežela je izpostavljena isti usodi. Pred našo (norveško) obalo se morejo, bodo in morajo vršiti morske bitke. Mi imamo pristanišča in bojujoče države nas lahko potegnejo v konflikt. Pripraviti se moramo. Ali smo pripravljeni? Ker smo poslušali proroke, ki so prorokovali mir, smo slabo pripravljeni. Slava reformatorjem! Kaj pa naj se učimo iz tega, če ne moremo varovati svoje dežele? Mi zahtevamo oboroženje, tako močno, kakor le mogoče, oboroženje armade in brodovja, da ne podležemo v bo« ju, ki ga bomo morali morda sprejeti. Naši sinovi ne smejo priti na mejo nepripravljeni. Konec naj bo politike mirovnih piščali. Nočemo biti več narod pod povprečno mero. Zato zahtevamo enoletno vojno službo za vojsko in mornarico, nič manj in nič več. Videli smo, kaj je napravila vojaška vzgoja iz Nemčije in vidimo, kaj se je zgodilo z Anglijo. Tudi Švedska ima enoletno službo. Kdor govori o skandinavski politiki, mora priznati, da je naša politika spojena s politiko Švedske in da mora biti tako. Treba je, da pride do kar najožje spojitve. Ne smemo se ponuditi kot podlegli. Nevarnost še ni šla mimo nas. Za nas se šele pričenja nevarnost. Nikdar nismo poznali bede, morda jo bomo spoznali sedaj. Potem to ni nesreča za nas. Kot narod moramo stati na straži. Kar bomo morda sedaj pretrpeli, je naša rešitev. Na francoskem bojišču. London (preko BeroHna), 21. septembra. (Kor. urad.) Tiskovni urad poroča: Položaj je neizpremenjen; vreme je slabo. Nadalje demontira urad oficijozno vest o izkrcanju ruskih čet na Francoskem.____________ Razne stvari. • Pevec Baklanov ranjen pri Krasniku. Jurij Baklanov, ki je ruski podanik, služi v ruski armadi kot častnik in je bil, kakor se je sporo* čik) na Dunaj, ranjen pri Krasniku. # Požrtvovalna ptemldnja -h zdravnica. V Novem Sadu je bfiaj med zdravniki, ki so spremljali ranjene vojake, tudi dama, Hodila je v zdravniški obleki iz voza v voz ter stregla bolnikom. Ta požrtvovalna žena je bila zdravnica — plemkinja grofica dr. Marija Desfoor - Wakfe-rode, dama savojskegft zavoda ptem-Iciimi m Dunnftt* Sušu 4* JVONVHUa WJSX>; šm a. M|hoira Itl4 925. štev. Umrli so v Ljubljani: Dne 18. septembra: Matija Jakopin, barvar, 40 let, Cerkvena ulica štev. 21. Dne 19. septembra: Karei Hlad-ky, sin tobačne režije oficiiala, 13 dni, Lept pot. — Rajko Sever, sin sto-larskega pomoćnika, 19 dni, Cesta dveh cesarjev št 10. — Ivan Škafar, rejenec, 5 tednov, črna vas. V deželni bolnici: Dne 16. septembra: Marija Re-bernik, gostija, 56 let, Kranj, 114. Daaiinji lisi obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« Heteorolositno porotno. THM* o*d moritm ltt-2 Sreda)! iracal tlak 7M ■■ Čas !*"jc =« g- ifpaza- i2Jl S»5 l Vetiori Nebo •^ T mm *- ** 21. ZpopJ 7334 j 81 ! sL jjvzh. dež „ 9. zv. | 732-9 I 6-5 j si- szah 22. 7. zj. i 732-8 6-3 I sL jvzh. i I ' Srednja včerajšnja temperatura 68°, norm. 141*. Padavina v 24 urah mm 26.7 \ **laisas^^^*LWQW^er^ Mart'anica Stepischnegg in Pavla HoUer - Schetina javljata potrtega srca v imenu vseh sorodnikov, da je njuna preblaga, predobra mamica, oziroma sestra, teta In svakinja, gospa 3300 franci StfriMtttiut učiteljica v Mena in danes dop , previđena s tolažili sv. vere, izdihnila svojo preblago dušo. Pogreb predrage nepozaone rajnke se vrši v torek, dne 23. t m. ob 3. uri popoldne v Mengšu. Najblažjemu srcu — najblaiji spomin. Mengeš, 20. septembra 1914. Spored m tsrek ».. Mii n. Is fetost M. test Ju m TI — !■ TI mm I«. (Sijajna veseloigra v 2 dejanjih). ■■■ta *sss, (Drama v 2 delih). — **s* se omara. (Burka, sasso zvečer). — PesV Isbs. (Astronomična studija). Predstave ob 5. peadldse it ft. zvečer. Za vsako prodano vstopnico, plača podjetje 2 vin. za „Rdeči krit4*. 3304 Jtanouanja I. nadstropje, 3 sobe itd In podpritličje, 1 soba itd je sete Bfetsvt) •eVtotl v prijsuri Movi nt it 3. 3277 Gospodična ki je absolvirala trgovski tečaj, želi mesto kontoristke. Nekaj ča-a tudi brezplačno, gre tudi iiven Ljubljane, toda le v popolno oskrbo. Naslov: „PrlinOSt" na uprav-ništvo »Slovenskega Naroda«. 3301 Dobro vpeljana 3303 špGcerilska trgovina na zelo prometnem kraju v Ljubljani se odda s L novembrom v sejem. Pogoji zelo ugodni — Pojasnila daje tvrdka Fran Babic, Deleajska o. Lep lokal primeren za trgovino, obrt, pisarno aH denarni zavod 3299 se takoj odda v Gosposki ilici št. 5 nasproti dež. tom Pojasnila pri Franu Kraigher, krojaču, Gosposka ulica it S. V Spodnji Šiški se odda fSrlepa trgovina 3B S skladiščem vred na jako dobrem prostoru, po nizki ceni. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda« 3298 Ljubljana, Mestni trg 10. Specijalna trgovina pletenin in trikotaže. Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, telovniki, triko - jopice, srajce in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. Odejo Is velblodje dlako. — Tetra perilo. — Spala* vreće. Plašči In predpasniki za strežnice Rdeče* a krita. — Volna sa pletenje. 9 ZA NDrnUlMUE: IN ¥ \ggR^ -SOI-EZN1, ?LJUBLUANA KOMENBKEGAULICAH SEFZDRMorptsiA^D^FR DERGANC telefonsko postajo se proti primerni odškodnini, pod roko prOVBOtl loH- Naznanila se prosi pod jpTciofOaMko pOOtofa11 na upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«. 3276 „TRIBUNA« allea ŠL ac, prsi _________________plvavar Oorjos. Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov orke- strijonov itd. itd. FT. WA>TJEl^ Gorica, Stolna ulica št. 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki franko MMm paseslfi gradič z gospodarskim poslopjem in ca. 40 oralov zemljišč, največ zasajeni gozdi, lepo zvišana lega, solnčnato toda brez prahu, 10 minut od kolodvora Dolenjske železnice, krasna zdrava okolica, lo selo afodao prodati- Ta- časno najlepše naložilo kapitala Kupno pogodbo se prosi pod vyDoielBO-aoicnO pOSOatVO" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3278 Kfe putite brusiti? pri Ivanu Kraigherja! prvi umetni in Hnibrnaač Židovska ulica it. 4. Brusi stroje za striženje las in konjskih griv z elektr. obratom. Prodaja tudi naj fin. britve, škarje, nože in drugo. Bor nimam soda! po- močnika, prosim, aa| stranke no- Ivan Malt krojač prve vrste ▲ Ljubljana, 287- Jj v hotela, pri Jfaliču'5 (I. nadstropje) ™ (nasproti plavna posto) :: ae priporoča, e: Zaloga angleškega Naga. Trgovsko učilišče in vzgajališče v LJubljani. Šolsko leto 1914/15 se prične 3. novembra 1914. Vpisovanje za vsprejem zunanjih gojencev se vrši od 29. oktobra 1914 naprej od 9—12 ure dopoldne in od 3—5 ure popoldne. 3284 Artur Mahr ravnatelj. Mm rakavice ir pravi raznovrstni parfumi is vsi v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovosti. Za obila naročila se priporoča 895 Otilija Bračko Ljnbljana, Dunajska cesta 12. v Mathianovi hiši. Zilii ktelik! ntu i ziligi. — Pnrnila« »nimajo ii MU imSDjejo. Priporoča se ^^ ■ • t solidna tvrdka ITlOClHI ^ClIOH damskih in otroških klobukov v najnovejših oblikah, vseh vrst in raznih športnih čepic. parija Cjotzl Židovska ulica štev. 8. St. 447/pr. ^^ 329« Razpis slnžbe. Na mestnih ljudskih Šolah v Ljubljani je v provizorno, eventualno stalno* podelitev razpisano eno, eventualno dvoje službenih mest šolskih slug. Namestilni pogoji in službeni prejemki so razvidni iz določil službene pragmatike za mestne sluge. Pravilno opremljene prošnje je vlagati pri predsedstvu mestnega magi« strata še 5. Oktobra 1914. Mostni magistrat ljubljanski, dne 18. septembra 1914. Uradniško hranilno društvo v Gradca Hranilne vloge se sprejmejo od vsakogar in se obrestujejo od dneva vložitve, ako lita al treba odpovedati p« S3 Btj . ob 60 dnevni m 1 0 . ob 90 dnevni B 1| 0 |0| odpovedi poV 4 0| odpovedi pod ;2 0. Obresti se poUetno pripisujejo h kapitalu. Nikakega rentnega davka. Stanje vlog: K 4,800.000. Stanje jamčujočih zađruinih deleiev: K 7,000.000, rezervnih sakisaov ta vrednostaic K t,050.000. Poslovni razvidi in poštne položnice brez- plača« na razpolago. Pojasnila daje brezplačno: Josip Kosem w Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22. Govorilne ure vsak ponedeljek, sredo in petek od pol 3. do pol 4. ure popoldne. Prodajalka se sprejmea v večjo trgovino na deželi. Ozira se le na zanesljivo, v mešani stroki dobro izurjeno moč s Ia referencami! Plača po dogovoru. — Ponudbe sprejema: Jo.ip Mm, tnim, Rrfka m pri IrežicaL Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj raznovrstne jših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarov—Je na doživetje in smrt z manjSaJoCimi se 12 vplačili. MSLAVIJA" .-. • .-. tzaiepat iawaro«alna banka m Pragi. .-. - -'• ■sssrvsl losdl 1 §S,7»S-7It-lS — toslscsas s^ssSsl— «■ kasitali|s K lS9,fttS.3*4*S Ro velikosti drugi ▼zajemu zavarovalnica naše drtave x neskozi slovansko-narodno opravo. _^_^_———- Vu pclasall« *m)m ■ ssr fimiHs otnitn i Wm arsssjM i tapnki Hio Jln. 12. -*■ Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje, Uživa najboljši sloves, koder posluje, Pozor I Sprejema tudi zavarovanja proti vlomskt tatvini pod zelo ugodnimi pogoju — Zahtevajte prospekte! Za dijake priporoča tvrdka Grlcar&Melač fobljam, frcSeraon ilica 9 i vsakovrstne obleke : - kakor tudi sadnje novosti = ¥ konfekciji za dame in deklice. Valei vaUke zaloge lalžaaa česa. 3235 ss^ trgovska, spedicijska ia komisijska delaiška draflNL ms Pod milnica: Ljubljana! Dun^jeJra eoata M. SS. Centrala: TRST. # Tcldoo it 100. Mednarodna špedicija, špedicije is lacarinanje vsake vrste, prevaževanje blsgm, skladišča, kleti. Proata skladišča sa redsi dUtnisi podvriena blaga. Najmodernejše opremljeno podjetje n ■eUtre in preTai«a]0 psMitn v mest« is sa m straši s patastkastmi pohištvenimi voami — Shranjenje pobištva in blaga v suhih posebaib sklsdisah. Omotasje itd. — Spedicijaki urad, generalni zaatop in prodaja voznih listov: _________===== ^ALMATIE** delniike parobrodne družbe v Trstu. =^^===^=^== Braevesse prof« Trst-Bes«tke in obratan, ter Trat Aacoea parodbrodne družbe D. Trjpeovich & O)., Trst AvstrijftkSfS Ueyds. Cssanl I isi sa L ia D. rasred. NaroCUa sprejema tudi blagovni oddelek Jadranake banke. Zmerne e*n* 3°* Točna poetrefba.