JUTRA
15. februarja 1928
eggEiBSESgsaafiHKgaB
Uredništvo in uprava: Maribor, Al
ilje in praznikov vsak dan od 10. uri
jožinam ček. zev. v Ljubljani št. 11.409
upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Oglase sprejema tudi oglasni
»'ožtnlna plačan* v potovfnt
ueira i Din
■‘iv
Leto II. (IX.), štev. 37
Maribor,
Izhaja razun ne
Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. Velia mesečno, oreiaman v
eksandrova cesta št 13 Oglasi po tarifu oddelsk .Jutra" v Ljubljani, Prešernova uiica St. 4
Wtikic@vicev nov načrt
KRIZA NA MRTVI TOČKI. —DEMOKRATI ODKLANJAJO VS^KO ODGOVORNOST ZA ZAVLAČEVANJE KRIZE. — VUKIČEVIČ FORSIRA DR. KOROŠCA ZA NOTRANJEGA MINISTRA.
BEOGRAD, 15. februarja. Niti današnji osmi-dan vladne krize še ni
Letalski promet Beograd-Zagreb otvorien
PRVI POTNIKI BEOGRAJSKI NOVIN ARJI. — V DVEH URAH IZ BEOGRADA v ZAGREB. - NOVE PROGE. — VOZNE CENE.
Po vseh drugih državah v Evropi obstoja že-Več let notranji letalski potniški
čejo niti slišati, ker se je ravno zadnje
dni pokazalo, da dr. Korošec in nje-j:’ ,,	-.	, .	.	.. o
v.^„	.	.	.	,	.„.	,	,	,	.	»	in blagovni promet m ustanovljene so
prinesel razčiscenja, se manj pa re- govi tovariši sploh ne zastopajo večibi,e tudi zveze z jnozemskimi letalskimi
nobene samostojne skupine, temveč progami. V tem pogledu prednjačijo v
da so popolnoma podrejeni radika- Evropi posebno Anglija, Francija in
šitve krize. Položaj je isti, kakor po demisiji bivšega Vukičevičevega kabineta. samo s to razliko, da so se odnošaji med radikali in demokrati od takrat znatno poslabšali in da si je Davidovič med tem precej utrdil svoj položaj. Kako vlogo igra v tej krizi dr. Marinkovič s svojo skupino, ni popolnoma jasno. Verjetno je, da je sicer za ohranitev bivšega radikalno-demokratskega režima, na drugi strani pa je odločno proti temu, da bi se demokratski klub radikalom na ljubo razcepil, kar bi 6amo ojačilo hege-monistična stremljenja radikalov.
Danes dopoldne je bilo osredotočeno zanimanje vseh političnih krogov na sejo demokratskega poslanskega kluba, da zavzame definitivno stališče napram odklonitvi demokratskih zahtev od strani radikalnega kluba. Mandatar Vukičevič se je že včeraj in tudi še danes neprestano trudil, da bi pridobil demokratske ministre in poslance za to, da bi desavui-rali Davidoviča in se razcepili; Toda radikalom se ta nada ni izpolnila.
Demokratski klub se je ob 9.30 dopoldne sestal h kratki seji. Ljuba Da-vidovič je poročal o svojih razgovorih s kraljevim mandatarjem Vukičevi-čem in sporočil, da so radikali odklonili zahtevo demokratov, da se jim prepusti notranji portfelj. Davidovič je končno v svojem govoru naglašal, da pade vsa odgovornost za zavlačevanje krize na radikale in da demokrati odklanjajo vsako odgovornost.
Demokratski klub je vzel poročilo svojega voditelja brez debate na znanje In mu je obenem izrekel svoje zaupanje.
Po seji je odšel Davidovič h Vuki-čeviču, ki ga je pričakoval v ministrski sobi narodne skupščine. Davidovič je kraljevega mandatarja obvestil o sklepu demokratskega kluba.
Splošno se je pričakovalo, da bo Vukičevič nato vrnil svoj mandat. Odšel pa je v vladno palačo, kjer je imel razgovor z dr. Korošcem, nakar je odšel h kralju na dvor.
Opoldne se je razširila vest, da skuša dobiti Vukičevič novo rešitev vladne krize. Da bi spreobrnil demokrate, je sprožil idejo, da naj bi postal notranji minister dr. Korošec kot vodja SLS, radikali in demokrati pa bi dobili v notranjem ministrstvu tudi po enega državnega podtajnika. Čim se je ta vest razširila po mestu, so demokrati takoj kategorično izjavili, da o kaki taki rešitvi krize no-
lom.
Vukičevič je sklical za peto uro po-
Nemčija. Letalstvo je dandanes že tako napredovalo v razvoju, da je postal promet z letali vsaj toliko, morda pa še
poldne sejo radikalnega kluba, na ka-; mnogo bolj varen kakor potovanje z že-
ni onih elementov, ki v vsaki taki skupni državni organizaciji iščejo virov za eksploatacijo v osebne svrhe. Dalje vemo tudi, da je družba angažirala najodličnejše pilote naše armade, med njimi Striževskega in Nikitina. In končno je razvesljivo, da so zaposleni pri družbi izključno domačini.
Nosilnost družbinih avijonov znaša 809 kg, tako da lahko en avijon vozi 6 do 7
teri naj bi se razpravljalo o tem no vem niegovem načrtu. Pričakovati je, ;veda še to Prednost, da je letalski pro-
,	, j	,	.____ , met neprimerno hitrejši, a zato le ne-
da bodo radikali sprejeli a . -	; znatno dražji in mnogo slikovitejši. —
predlog. S tem je prispela kriza zo-|Prog0! ki jo absolvira vlak v 12 urah, pet na mrtvo točko, ker je z vso go- j premeri letalo v ugodnem vremenu v 2 tovostjo računati, da bodo demokrati urah
leznicami. Upoštevati pa je vrh tega se- 1 potnikov, pilota in eventuelno mehanika
ter 200 do 300 kg poštnih paketov in
odklonili tudi to rešitev.
Strah Dougaleuskega preč atentatom
Končno smo dobili tudi v naši državi prvo redno potniško letalsko proge: Beograd—-Zagreb in obratno. Sledile bodo seveda kmalu še druge, tako da bodo najbrže še tekom letošnjega leta vsa
! važnejša naša mesta v letalskem omre Sovjetski veleposlanik v Parizu, ?.jU. Pecjni promet na progi Beograd-
Dovgalevskij je zaprosil francosko Zagreb je bil otvorjen davi ob 8.	x	______________
zunanje ministrstvo za zaščito sov-. Obe prvi letali »Beograd« in »Zagreb* ^odprto 50 para: za poslovne papirje, poslaništva pred monarhi-'	bili zgrajeni v francoski tvorniei Po- j,iag0Vne vzorce in vsakovrstne tisko-
pisem.
Vozna cena znaša Din 600 za osebo, povratna karta, veljavna tri dni, pa Din 1.100. Vsak potnik ima pravico do 10 kg prtljage brezplačno. Za pakete se nlača 1—5 kg — 18 Din, za nadaljnih 5—10 kg — 8 Din, za nadaljnih 10—20 kg — 5 Din. Maksimalna teža prtljage je določena na 50 kg.
Za odpravo letalskih pošiljk se bodo plačale poleg redne poštarine še sledeče pristojbine: za pisma na vsakih 20 g po 1 Din; za zaprto dopisnico 1 Din,
jetskega
stičnimi atentati. Veleposlanik, ki je; tes, Ko dospejo še ostali avijoni — na prispel šele pred 14 dnevi v Pariz, ročenih je dosedaj '20 — se uvede redna je prejel od tedaj že več grozilnih pi-' zračna služba še na linijah Zagreb—Su-sem, v katerih mu neznanci groze s j šak—Split, Beograd—Sarajevo — Du-smrtjo. Notranji minister Sarraut je! brovnik—Kotor—Ljubljana itd. ter bodo odredil, da se Ana Čeplin, ki je pred tudi vsa večja mesta v Srbiji zvezana z meseci hotela izvršiti atentat na ve- ’ zračnim prometom. Ker bodo opravljali
leposlaništvo, izžene iz Pariza.
Pouočenj u Franciji
PARIZ, 16. februarja. V Franciji že več dni neprestano dežuje. Seine je v Parizu narasla že za tri metre nad normalo in na več krajih vdrla v kleti in nižje ležeča stanovanja. V Bretagni in Normandiji pa je nastopila vsled deževja že prava povodenj in so mnoge reke in potoki že prestopili svoje bregove ter poplavili polja in travnike.
Polet Rim - Heuuyorfc
Znani italijanski letalec, stotnik Ferrario. ki jc pred leti poletel iz Rima v Tokio, namerava v kratkem odleteti z italijnmVTi rparatom v ccm samem poletu iz Rima v Newyork.
Borza
LJUBLJANA, 15. februarja. Devize: Berlin 1358, Curih, 1095.30. Dunaj 801.75, London 277.63. NewyorU 56.92, Praga 168.80. Milan 301.50, Pariz 223.86. — Efekti: Celjska 164, Ljub. kreditna 135 Prva hrvatska 875, Kreditni zavod 165, Vevče 135, Kranjska industrijska 340, Ruše 265— 280, Stavbna družba 56, Šešir 125, Strojne tovarne 70.
Žrtev zagrebškega tramvaja.
Tramvaj v Zagrebu je te dni podrl kmeta Janka Fabjančiča s tako silo na tla, da je obležal nezavesten in je dobil več tenkih poškodb. Prepeljali so ga v nezavestnem stanju v bolnico. kjer pa je kmalu podlegel poškodbam. Razlila se mu je namreč kri v mozeg in je bila zdravniška pomoč popolnoma brez uspeha.
službo izključno aparati, ki so se izkazali v največjih svetovnih tekmah ter v potniškem prometu med Parizom in Londonom, ni dvoma, da se bo to novo prometno sredstvo obneslo in da bo zlasti izvrstno služilo našemu poslovnemu sve tu. Važnost rednega zračnega-prometa med obema največjima mestoma države bo uvidel vsakdo. Naša letala razpolagajo z motorji najmodernejše konstrukcije ter z uprav luksuzno notranjo opremo. »Beograd« in »Zagreb« bosta obratovala dnevno dvakrat.
Danes, ob 10. dopoldne, so prispeli prvi potniki iz Beograda v Zagreb in sicer zastopniki beograjskega tiska, do-čim odpotujejo popoldne s prvim letalom iz Zagreba zastopniki zagrebškega tiska v Beograd, faktični letalski promet ■m. se prične jutri, 16. t. m.
Za razvoj našega prometa je ta prvi korak gotovo velikega pomena. Kakor čujemo, na hva dri ' a še večje načrte. Zračni promet naj bi se iz skromnega početka današnjega dne programatično razvil v deloma že gori omenjenih smereh, v daljši dobi pa bi se razširil predvsem preko Skoblja v Solun in v Atene, seveda ako irrška vlada ne bo delala težav. Družba z enakimi podjetji v sosednih državah skleniti zveze aa podlagi reciprocitcte. Tako bi italijanska zrakoplovna družba vozila do Ljubljane, naša bi na uredila zračno službo iz Zagreba v Trst. Podobne kombinacije so v načrtu tudi- z Budimpešto in Dunajem. Zavedati se moramo, da smo mnogo zamudili. ker nismo ž.e poprej kljub idealni centralni iegi naše države skušali pri nas ustvariti križišče mednarodnega zračnega prometa.
Upamo pa, da' bo družba z nesebičnim delom nadoknadila to, kar se je doslej zamudilo. Upanja imamo tem več, ker vidimo na čelu družbe odličnega pilota .Sondermayerja, ki bo gotovo znal obva irovati družbo pred izkoriščanjem s stra
vine za vsakih 50 g po 2 Din; za vrednostna pisma za vsakih 20 g po 1 Din in za vsakih 300 Din vrednosti po 1 Din. Tako bo omogočeno, da dobi kdo še i-stega dne potom letala iz Beograda ali Zagreba odgovor na svoje pismo. Po naših razmerah bo to gotovo še hitreje kakor brzojavnim potom.
* *
ZAGREB, 16. februarja. Radi slabega vremena (dež in veter) je prispelo prvo potniško letalo šele ob 11.20. Letalo je startalo gladko ob 9.20 na Bežaniji v Zemunu in letelo s hitrostjo 150—180 km na uro v višini 500—600 m. Vodila sta je Striževski in kapetan Sondermayer. Ob 14. uri se je vrnilo letalo z zagrebškimi novinarji v Beograd.
Prazgočouinski grobou! u Uru
Grob neznane kraljice najden.
Vodstvo eksedicije, ki sta jo pos ala sporazumno univerza v Pensylvan'ji in Britanski muzej v starodavno mes.o Ur v Haldeji, da vodi tamkajšnja Izkopavanja, je poslalo te dni v Filadelfijo sporočilo, da so bili najdeni v grobu kraljice Šubad, ki je umrla pred 5,000 leti, zakladi neizmerne vrednosti. Grob kraljice je bil nedotaknjen, dočim je bil grob njenega moža že izropan. Pri vhodu groba so našli ostanke šestih voščenih vojakov z bakrenimi čeladami. V grobu samem je bilo 50 trupel služkinj, kraljičino truplo ie bilo bogato okrašeno z zlatom in raznimi drugimi dragocenostmi.
Izkopavanja v Uru, ki jih vodi Leopard Woolley. trajajo že več let. Lani so odkrili grobnico kralja, ki pa je bila izropana. Kraljeve mumije ni bilo več, zato pa številni zakladi velikanske vrednosti, med drugimi kraljevi harem, obstoječ iz 13 bogato okrašenih ženskih mumij in njegov salonski voz z vprego in slugami.
Moderni zakon.
— Oprostite, kje bi našla nocoj vašega soproga?
-- Nimam pojma! Rekel mi je, da ima še nekaj posla v pisarni...
wnm %
Ureditev cest v koroškem predmestju
ODSTRANITEV STARIH KOSTANJEVIH DREVES V KOROŠKI ULICI IN ZA-
SADITEV JAVORJEV.
V M a !’ i b o r u. dne \5 tl. i-Vci.
aa^r ^	i...	-ava.^	.^agaSBEJ
V	preteklem poletju n jeseni se 3e izvršila obsežna kanalizacija ulic v severnem delu Koroškega predmestja. Poleg krajših stranskih ulic ie kanalizirana tudi daljša Koroščeva utica, ki je bila kot glavna prometna žila tega najbolj potrebna.
Končani kanalizaciji bodo letos sledila še druga dela, ki bodo dala celemu o-kraju popolnoma drugo sliko. Dosedanji provizorični obcestni hodniki se nado-meste z novimi asfaltiranimi, odtok cestne vode se uredi s tlakovanimi strugami ob hodnikih, cestišča rc nasujejo z drobljenim gramozom, ki se povalja s parnim valjem in obnovijo se nekateri drevoredni nasadi, ki vsierl starega in preveč razraščenega drevja ne spadajo več na dosedanja mesta.
Popolnoma nova cestišča sp napravijo v Čopovi, Kamniški, Vilharjevi in Strossmajerjevi ulici, ki dosedaj sploh še niso nasuta z drobljenim gramozom. Drevesa — kostanji in javorji — ostanejo tu še nadalje, ker so deloma še mlajša, oziroma ne ovirajo končne ureditve cestišča.
Edino v Koroščevi ulici je bilo treba pred pričetkom nadaljnih del odstraniti kostanjeva drevesa, za Kar so bili merodajni razni važni vzroki. Predvsem so kostanji že stari, večkrat skoraj do debla obrezani, vsled česar niso imeli več pravilno raščenih kron, ki edino dajejo devesr pravo lepoto. Vsled odža-ganja močnih vej so pričela debia v notranjosti gniti, tako da so nekatera votla in je pretila nevarnost, da v slučaju viharjev padejo na tla, in s tem ogrožajo . slučajno mimoidoče ljudi. V' vrsti zdravih dreves so stala taka na pol suha, katerih ni mogoče nadomestiti, ker bi se novo vsajena, mlajša drevesa vsled košatih stranskih dreves ne mogla razvijati.
Poleg tega stojijo sedanja drevesa na prostoru, preko katerega bo položena
tlakovana struga za odtok cestne vode. Močno razrastle korenine kostanjev bi vzdigovale robnike asfaltnih hodnikov, kakor se dobro vidi n. pr. v vseh ulicah med Trubarjevo in Cankarjevo ulico.
Vpoštivajoč vse navedene vzroke, ie sklenil mestni magistrat mariborski odstranitev kostanjevih dreves, toda istočasno tudi odredil, da se morajo vzdolž cele Koroščeve ulice nasaditi nova drevesa, ki bodo odgovarjala svojemu namenu in ki so brez zgoraj omenjenih ne-dostatkov.
Nova drevesa se vsade nekoliko bližje sredini ceste, vendar tako, da ostane za vozni promet še vedno 8 m široko cestišče. Drevesa bodo morala imeti primerne krone, ne smejo pa imeti premočnih korenin, in debel. Primerni so torej različni javorji, kakor so v Sah^tanski, Vilharjevi ali Cankarjevi ulici ali ba akacije v različnih varijacijah. Mislilo se je na letno večkrat rudeče cvetoče akacije, ki bi se pa ne strigle v okroglo obliko, temveč pustile, da se lepo razrastejo. Posebno akacije so primerne za cestne drevorede, ker sicer dajejo mi-modočim zadostno senco, pri tem pa ne ovirajo osušenja cestišča, kar se godi ravno pri kostanjih.
Seveda ne nudi sedaj Koroščeva ulica nobenega lepega pogleda. Toda to je le začasno stanje. Novo nasuta, povaljana cesta z obojestranskimi hodniki in mladimi, lepo cvetočimi drevesi bo gotovo icpša, kakor prejšnja neurejeni cesta s starimi, okleščenimi drevesi.
Pri tej priliki se spominja !c na podobni slučaj pri preureditvi starega ma-gdalenskega parka. Odstranilo se je razno drevje, ki ni nudilo nobenega kra?a. pač po vsled gostote hiralo. Čui se ie marsikak vzklik o vandalizmu Po dokončanih delih pa kaže pomnoženi obisk, da je občinstvo simpatično spreie>;> nove nasade, še predno so se isti mog’i' rsz-v'ti
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 15. februarja ob 20. uri »Manon«, ab. B. Kuponi.
Četrtek, 16. februarja ob 20. uri Polkovnik Jelie« ab. D. Kuponi. Zadnjikrat. Izpremetnba repertoarja. Radi obolelosti g. Bratuža se je moral repertoar za četrtek še enkart izpremeniti. Mesto »Orlova« se bo dal »Polkovnik Jelič« in to zadniikrat. Abonma D. ostane.
»Dobri vojak Švejk« na marib. odru. 2e koncem tega tedna pride na vrsto le tošnji dramski šlager:	»Dobri	vojak
Švejk«, ki pratkar pričenja svoj triumfalni pohod po svetu. Da bo imel v Mariboru gotovo zelo velik uspeh, jamči o-seba g. Daneša, ki igra naslovno vlogo, režira pa g. Kovič.
Oti/oriteu autobus-prometa na progi fDaribar — Št. lij — čržauna meja
Jutri, v četrtek, se otvori nova avtobusna proga med Mariborom in Št. Ujem —državna meja. Avtobus odide ob 5.10 dopoldne z Glavnega trga v Mariborir ia 5 minut kasnije z glavnega kolodvora proti Št. liju. Določena so sledeča vmesna postajališča; Počehova, Lajtersberg, tovarna Dervušek, gostilna Kos, gostilna Kerenčič; v Pesnici gostilna Kluk; Jelenče gostilna Kovačič; Cirknica gostilna Muršec; Strihovec gostilna Ha-ripg; Št. Ilj kolodvor, gostilna Bračko in državna meja.
Avto prispe v Št. Ilj ob 9. dop. in se vrne čez 10 minut zopet proti Mariboru. Za enkrat bo vozil avtobus samo dopoldne, ako pa se izkaže potreba, bo uveden tudi popoldanski promet.
Ljudska uniuerza u mariboru
V	petek dne 17. t. m. nam lepe skiop-tične slike pokažejo našo prestolico Beograd. O značaju in pomenu Beograda in tamkajšnjem življenju bo pa predobri po7.W)v»i-?c tamošnjih raz-
mer prof. dr. Sušnik iz Maribora. Uvodoma se pa bo slišala divna srbska pesem — peta od prvih srbskih umetnikov (prvovrstni gramofoni tvrdk Hofer in Perc).
V	pondeljek 20. t. m. nas obišče univ. prof. dr. Jelačič iz Skoplja, ki bo predaval o veleinteresantni temi »Padec Rima in položaj sedanje Evrope«. — Dne 23. t. m* bo predavala v Gotzovi dvorani velika danska pisateljica Karin Mi-chaelis o »Ljubezni, zakonu in razpo-roki«. Predprodaja vstopnic se prične 20. t. m. Ravnokar se mudi v Beogradu, kjer so napovedana tri predavanja — vedno razprodane dvorane! Slavi prave triumfe! Sledijo predavanja v Nišu, No-vemsadu, Osijeku, Subotici, Zagrebu. ■
Še sprememba v mariborski industriji
Ugotovitev, ki jo je prinesel včeraj »Večernik«, da je sedanji edini imetnik mariborske tekstilne tovarne Doctor & drug, dr. Arnošt Zucker »po mišljenju odločen češkoslovaški nacijonalist«, more mariborsko javnost le veseliti. Toda žal ta konstatacija nacijonalnemu Mariboru mnogo ne koristi. Kajti nam je končno vseeno, kakšnega osebnega mišljenja je lastnik tovarne, glavno je to, kako svoje mišljenje praktično izvaja. »Večernik« je poročal, da ima tovarna Doctor & drug svoj sedež v avstrijskem Dunaju in dne 30. januarja še očitek, da ima tekstilna tvornica Doctor & drug, ki smo jo doslej smatrali v Mariboru za češko narodno podjetje, že do mala polovico nemških nas.tavljencev. Tega mnogo hujšega konkretnega očitka pa ni smatral nihče za potrebno dementirati. Jasno, da torej odgovarja resnici, in nam potemtakem mišljenje nacijonalista-last-nika prav nič ne koristi. Ali pa morda lastnik o vsem tem ni nič informiran. Kakor slišimo, pa so se tivedje potrebne informacije še tudi po drugi, sigurni.poti.
ZQ odstotne priznanice za
plačeuanje daukou
Da se tudi vpokojenci, ki imajo priznanice o 20% odtegljaju ob žigosanju kronskih bankovcev, glaseče se na zneske manjše od K 1000 _ in ki nimajo drugega dvčnega predpisa kakor davek na službene prejemke, morejo ukoristiti s pooblaščenjem čl. 34 finančnega zakona za leto 1927-28 in se jim morejo te priznanice zaračunati za plačilo davkov na službene prejemke, naj po odloku delegacije ministrstva financ v Ljubljani pošljejo te priznanice takoj, najkasneje pa do 6. marca in sicer civilni vpokojenci računovodstvu delegacije ministrstva financ v Ljubljani, pododseku V, vojaški vpokojenci pa računovodstvu delegacije ministrstva financ v Ljubljani, odseku za vojaške mirovine.
Napredovanje poštnih uradnikov.
Iz četrte v tretjo skupino II. kategorije so napredovale naslednje poštne uradnice v mariborski oblasti: Na pošti Maribor 1: Marija Kunst, Štefanija Šifrer, Antonija Korče, Helena Dekleva, Elza Novak, Olga Slabina, Dora Detela, Natalija Lingelj, Marija Tomšič, Emilija Trot, Marija Verbič, Antonija Mrzlikar; na pošti Maribor 2: Cirila Kokošar, Frida Nareto, Josipina Makuc, Pavla Kon-dus; v 10. terenski sekciji Maribor: Hilda Ferere; na pošti Celje: Zinka Grobelnik, Albina Delamaja, Mat. Strašek, Pavla Zajc, Ana Kurent, Leopoldina Vi-šner, Dragica Rebulja; na pošti Apače: Amalija Živko; pri Sv. Lenartu: Marija Korošec in Slava Redig; v Ločah pri Poljčanah: Ana Fabjančič, v Podčetrtku T. Lesjak; v Beltincih Ruža Vojek; v Ljutomeru Marija Bizjak; v Žalcu Rafaela Knapič, v Mežici Marija Kolar, v Ljubnem Ana Kupec, v Murski Soboti: Franja Zehelj in v Rogaški Slatini Justin Marušič. —
Poljsko odlikovanje Branislava Nušiča.
Znani srbski dramatik in humorist, Branislav Nušič, ki je sedaj upravnik narodnega gledališča v Sarajevu, je odlikovan z redom Polonia restituta III. stopnje, ki mu ga ie podelil predsednik poljske republike. —
Odobravanje občinskih proračunov.
Mariborski oblastni odbor je prejel obvestilo od finančnega ministrstva, da sme v bodoče oblastni odbor sam potrjevati one občinske proračune, ki določajo doklade do 500 odstotkov; neglede na odstotek doklad pa vse proračune, ki ne znašajo več kot 50.000 Din. S tein odlokom je občinsko gospodarstvo oz. poslovanje znatno olajšano. Doslej so se morali pošiljati finančnemu ministrstvu v odobritev vsi občinski proračuni z nad 300 odstot. dokaladami brez razlike višine celega proračuna. Takih je bilo skoro polovico. Oblastni odbor bo odslej 95 odstotkov vseh občinskih proračunov lahko sam potrjeval. —
Naše podmornice na potu v domovino.
Koncem tega meseca pride v pristanišče Saint Nazaire v Franciji oddelek jugoslovankse vojne mornarice, obstoječ iz ene pomožne ladje in dveh podmornic, da prevzame tamkaj dve novi podmornici, ki sta že dogotovljeni. Vrh tega grade v tamkajšnji ladjedelnici Še tri druge vojne ladje za Jugoslavijo. — Službe.
Tapetnik in vrtnar dobita delo pri borzi dela. Zglasiti se lahko takoj. — Edith Lorand — vrag na vijolini.
Dodatno k naši včerajšnji notici glede koncerta odlične vijolinistke Edith Lorand, ki je v muzikalnem svetu znana pod imenom »Vrag na vijolini«, objavljamo, da bo njen koncert v sredo, dne 29. februarja v veliki Unionski dvorani kot abonmakoncert tukajšnjega Koncertnega biroja Glasbene Matice. Kot vsi dosedanji, bo tudi ta abonmakoncert za Maribor prava senzacija. —
Društvo za podpiranje revnih učencev, je v preteklem letu raz/ielilo med 330 otrok čevlje in perilo. Članov društva je 523. Občni zbor si je izbral v odbor gg.: dr. Leskovarja, dr. Juvana, nadsvetnl-ka Keršovana, dr. Strmška, Skuška, Sparla in gospe: Wi5gerer, Kožuh, Pin-ter, Pfrimcr, Mikuš ui Stupca. —
Najdeni predmeti.
Pri mariborskem policijskem komisa-rijatu so bili oddani od 1.—31. januarja in so strankam na razpolago sledeči predmeti: 1 verižica, 1 nož, 3 ključi, 2 mala zneska, 1 odeja, album vzorcev, zlata verižica, 2 mala zneska, 1 uhan, 1 uhan s kamnom, 1 torbica z malim zneskom in 1 robec, 1 kos platna, 1 uhan s kamnom, 1 prstan, 3 mali zneski, 15 gumbov, 1 verižica in 1 boa.
Zaključek sleparije z izmenjavanjem tisočakov.
Pred meseci sta po Mariboru in Ljubljani Moric Levi in Rafajlo Kalmič sleparila na ta način, da sta male nakupe po raznih trgovinah plačevala s tisočaki, katere sta zopet potegnila nazaj, ko sta s spretnim brbljanjem tako zamotila prodajalca, da je mislil, da so tisočdinarski bankovci, za katere je odšteval od računa preostale zneske, že spravljeni v blagajni. Mariborska policija je Morica in Rafaela zalotila ter izročila sodišču, kjer sta bila obsojena sedaj na 18 in 15 mesečno težko ječo. .Pred sodnijo je Rafael izbočil junaško-patrijotična prsa, češ, da je bil — solunski borec. Dokazali so mu pa, da ni mogel biti niti pri najboljši volji, ker je bil med vojno zaposlen v kuhinji neke berlinske restavracije. —
Trije gluhonemi
so se že tekom dobrega tedna znašli v policijskem zaporu, ko so poprej po ulicah tavali brez vseh sredstev. S takimi reveži, ki pridejo v mesto iz dežele, je mnogo posla predno se ugotovi njih i-dentiteta. Dogodijo se pa tudi slučaji, da pride poročilo, kako je tak in tak človek nedavno še govoril ter izvršil tako in tako hudobijo. —
Zapor ni bolnišnica.
Predvčerajšnjem je precej ljudi z začudenjem opazilo, kako so pred policijski zapor iz sodne jetnišnice na nosilnicah prinesli nekega človeka. Hoteli so ga »oddati«, a ga policija in hotela sprejeti. Nazadnje so ga odnesli vendarle v bolnico.
Splašen konj.
Pred Unionom se je včeraj splašil konj, ko je privozil iz dvorišča voz otrobov in je mimo pridrvel avtotno-( bil. Konj je zdirjal, a se je že pri drugem drevesu prevrgel z vozom vred. Bilo bi dosti nesreč in škode, če bi splašena žival divjala naprej po cesti. Kmetu in kmetici, ki sta bila na vozu, se ni ničesar zgodilo in tudi konj se je dal dvigniti in odvesti. —
Nesrečno otročje ruvanje.
V Zgornji Polskavi je včeraj pred Šolskim poslopjem 9letnega učenca Ivana Korošca neki součenec vrgel tako nesrečno. da mu je zlomil desno roko. Poškodovanega dečka so odpravili v bolnico. --
Največji pustolovec v naši držav?.
V Subotici je bil aretiran včeraj 38 letni Franc Kovač-Bezdan, poznan kot eden največjih pustolovcev v naši državi, ki je bil že neštetokrat obsojen. Išče^ ga zagrebška, subotiška in budimpeštanska policija. Kakor zatrjuje sam, se že 20 let bavi s tatvinami, vlomi in goljufijami in namerava sedaj v zaporu napisati spomine iz svojega burnega življenja. —
Ciril Metodova podružnica v Rušah
je poslala družbi od prirejene veselice kot prvi obrok Din 1.400 za tekoče stroške. Lepa hvala marljivi podružnici. —
Športna reduta I. S.S.K. Maribor,
ki se vrši v soboto, dne’ 18. t. m. v dvorani Union (Gotz), bo imela letos posebno atrakcijo, ker je odbor odredi! filmanje redute. Predpriprave so v polnem teku. Posebnost te prireditve bo gotovo tudi 'ledena jama« v mali dvorani. Ker odbor želi, da bo filmovanje dobro izpadlo, prinesemo jutri navodila za zadržanje ob fil-movanju. katere naj vsak posetnik dobro prečita in upošteva. —
Klubov večer Autokluba.
Automobilski klub kraljevine SHS. sekcija Maribor, priredi na dan letošnje letne glavne skupščine, t. j. v soboto cine 15 februarja v dvorani Zadružne gospodarsko banke na Aleksandrovi cesti klubov večer s piesoni. Po članih vpeljani in povabljeni gosti dobrodošli, —	37^
V Mariboru, 3ne IS. n. 1328.
MarfborsRl VECERfJIK JuJra
Stran 3.
Bankeroi kralja krčmarjev
ZGODOVINSKA RESTAVRACIJA. S POSEBNIMI VLAKI PO JEDILA IN PIJAČE. — ZA VISOKIMI GOSTI GRE TUDI KRČMAR.
V Berlinu je prišlo na boben veliko državnega ali privatnega banketa, ve-hotelsko in gostilniško podjetje Bor- čerje ali obeda pri visokem plemstvu in chardt. Če se poslužimo primera Ameri- |pri finančnih veličinah brez velikih na-ke, kjer imajo kralje rudnikov, železnic, j iročil pri Borchardtu. Pogosto velika avtomobilov, kralje mesarjev, tihotap- ; naročila za ruski carski dvor so se s cev itd., potem so biii Borchardti po vsej ' posebnimi vlaki pošiljail iz Berlina v pravici dobrega polveka kralji krčmar- Petrograd. Borchardtov gost in naročnik
jev.
To krčmarsko prvenstvo se je začelo povodom berlinskega mirovnega kongresa 1. 1878. V spominih generalnega tajnika berlinskega kongresa Josipa Ra-dovitza, poznejšega nemškega poslanika v Carigradu in Madridu, se nahajajo o Borchardtovi restavraciji zanimivi podatki. Diplomat Radowitz je bil velik prijatelj dobrih jedi in prvovrstnega renskega vina in je tako že precej let poprej odkril vse vrline Bochardtove restavracije. Med pripravami za kongres je svetoval kanclerju Bismarcku, naj bi se za sestanke izbrala ta restavracija,
inozemski vladarji in princi, ministri in diplomati, visoki uradniki in generali, li-feranti raznih dvorov, slavni'možje znanosti in umetnosti in finančni prvaki češ, da bodo njene dobrote vplivale na | vseh dežel. Na torišču tako izbrane
Gospodarstvo
Hipotekarna posojila in prošnje za posojila
Ker se širši krog naših bralcev gotovo zanima predvsem za hipotečna posojila, ki jih daje Državna hipotekarna banka, hočemo spregovoriti še o tem, kako se postopa pri dovoljenju hipotečnih posojil.
1. Banka daje posojila: a) v mestih in trgih na zemljišča s poslopji, zidanimi iz trdega materijala, ležečimi v regulacijski črti; b) na poljedelska zemljišča; njive, travnike, vinograde, sadne vrtove Borchardt na čelu kuharskega krdeia ; jn računajoč samo vrednost čiste spremljati ter med potjo prirejati velike zemlje, pojedine.	2. Banka ne daje posojil: a) na poslop- Imo*-anja naslednje: Dne 19.11. Svoboda:
V Borchardtovih prostorih v Berlinu so ja> potavljena iz mešanega ali slabega Rapid; Maribor :2elezničar; dne 11. HI. se skozi desetletja sestajali nemški in materijala; b) na poslopja, ki ne dona-Ptaj‘.Svoboda v Ptuju, dne 25. III. Že-
je bil tudi turški sultan, ki je po velikega gastronomskega umetnika poslal često poseben vlak, da ga s kuhinjskim osob-jem in veliko zalogo pripelje v Carigrad. Ko je Viljem IT. z znanim svojim pom-pom potoval po Palestini, ga je moral
prinesejo tudi uradno potrdilo, da je prosilec v resnici izključni lastnik odn. dela zemljišča, ki ga zastavlja.
Vse priloge morajo biti spisane v državnem jeziku, v protivnem slučaju mora biti predložen overjen prevod.
5. Prošnja za posojila iz Slovenije se naslavljajo na glavno filijalo v Ljubljano ter se rešujejo po vrstnem redu. Če ban ka posojilo odkloni, ni dolžna zato navesti razloga, isto ne, če dovoli manjši znesek, kakor je zaprošeno.
Nadaljevanje sledi.
Šport
Službene objave MOLNP.
Radi odpovedi nedeljskih tekem se spremeni sledored prvenstvenega tek-
družbe so seveda prežali na razne pri-
razpoloženje zatopnikov raznih držav
»Železni« kancler Bismarck sam sicer | ložnosti tudi veliki pustolovci in velike ni imel dosti čuta za dobrote kuhinje in kurtizane. Danes so se v tej restavraciji kleti, priznal je pa v tem pogledu Ra- | vršili zgodovinsko važni državniški raz-dowitza za strokovnjaka in ker so biU govori, jutri je pa vse hrumelo in buča-banketi in skupni obedi tudi v programu j lo ob silnih orgijah razuzdanih in potrat-	ska	podjetja.
kongresa, je privolil, da se je izbrala 1 nih ruskih aristokratov. Vse to je prina-	3	Banka daje posojila proti vknjižbi
Borchardtova restavracija. Borchardt je ; šalo Borchardtu ogromne dohodke. ! na neprimičnine, navedene pod 1. in
šajo dohodkov odn. stalnih dohodkov lazničar:Ptuj, v Mariboru. Ostale tekme kakor n. pr. bolnice, gledališča, šole, iz- se bodo vršile, kakor so bile prvotno ložbena poslopja itd.; c) na rudnike izžrebane, kakršnekoli vrste ali na zgradbe, ki slu- Odgodi se prvenstvena tekma rezerv-žijo rudniškim podjetjem; č) na otoke, nih moštev ISSK Maribor:Železničar na na zemljišča, ki leže ob rekah in potokih poznejši termin.
ter so podvržena poplavam, trganju aii V nedeljo dne 19. t. m. bodo torej na prenašanju na drugo mesto; d) na po-1igrišču ISSK Maribora sledeče prven-
sestne in vaške gostilne in branjarije; e) na poslopja in zemljišča za industrij-
razvil vse svoje sposobnosti in ker so j Ob izbruhu vojne so sicer nehali pose- sicer največ do polovice njihove vred-bili z njim nadvse zadovoljni, je dobil ti premožnih in eksotičnih gostov iz dni- t- vkniižba banke mora biti na pr na dan po 500 zlatih mark, kar je bilo za ;gih dežel, velik restavracijski obrat je "em Jesti
.	ne	more	biti	manjše	kakor	10.000	Din,
hardtovi gastronomski umetnosti in od in pregnali misli na razne neprilike. t o v mestih in trgih pa 25.000 Din. tedaj naprej so se nemški veljaki po ;par letih je pa začelo iti navzdol in ko Zgradbe, na katere se najema poso-državniških in seveda še bolj po svojih je vojna končala, je kraj gostilničarjev jmorajo biti zavarovane proti požaru
■«	,	4	1.	.1._*	1!	__	^	r	rt	«AlrnnMiA	r	liri	/V1-1	i	-v	,4	rt	!■>	rt	-
privatnih potrebah shajali v tej restav raciji.
Borchardta pa niso cenili samo veljaki Nemčije, marveč je njegova slava prodrla do vseh veljakov Evrope. Borchardt je zalagal s pijačo in specijalnimi jedili poleg nemškega tudi ruski in angleški dvor in lahko se reče, da skozi 30 let do svetovne vojne ni bilo v Rusiji, Nemčiji, Franciji in Angliji svečanega
uvidel, da se nekdanje žjvljenje ne bo nikdar več vrnilo. Gosti.niško podjetje, osnovano na tak podlagi in s iakimi viri dohodkov, se ni dalo usmeriti v tok povojnega življenja.
Koncem vojne so izginili nemški cesar, ruski car, turški sultan, veliki knezi in ko so odšli najvišji gosti je moral sedaj oditi tudi njih krčmar.
stvene tekme:	ob	13.30	SD RapkhSK
Svoboda (sodnik g. Fischer), ob 15. ISSK Maribor :SK Železničar, (sodnik g. Mohorko). Službujoča odbornika gg. Pukl in Nerat. — Tajnik.
ISSK Maribor, uprava igrišč opozarja vse člane, da se pod nobenim! Rok za odplačilo (amorti-1 pogoji ne izdajajo znižane vstopnice k
tekmam, ako članarina ni poravnana. Dijaki se morajo izkazati z dijaško 'legitimacijo. Istočasno se ponovno opozarja na službene objave MO, da ima pravico za vstop na tribuno samo dotični, ki ima ustopnico za tribunski sedež; v slučaju prestopka se plača globa Din 200.
ISSK Maribor, nogometna sekcija.
Važni sestanek vseh nogometašev v. petek ob 20. v telovadnici. Načelnik.
Če člouek ne zna francoski
Že več dni se mudi v Parizu neki bogat Anglež, ki pa ne zna francoski. Rad dobro je, ne ve pa za nobeno jed francosko ime. Zato običajno pazi, kaj drugi jedo iji ako mu se kakšna jed do-pade, tedaj pokaže kar s prstom nanj. Nekega večera je prišel po gledališču v neko restavracijo in je za sosednjo mizo opazil gospoda, ki je mnogo jedel. Naročeval je »istotako« kakor on in je bil zelo zadovoljen. Ko pa je prišlo do plačevanja, je na svoje začudenje zapazil, da je plačal dotični gospod za večerjo 210 frankov. Angleža je oblil hladen znoj, ker pri sebi ni imel toliko denarja in ni vedel, kako naj bi raztolmačil natakarju svojo zadrego. Bal se je, da mu natakar kot tujcu ne bi verjel in da bi mogel imeti neprijetnosti. Po dolgem premišljevanju se je odločil, da pobegne iz lokala in da prinese prihodnjega dne natakarju dolžno vsoto. Ko je odšel natakar v nasprotni kot lokala, je Anglež položil na mizo okrog 60 frankov in hitro izginil. Natakar se je seveda silno začudil, ko je našel 60 frankov. Mislil je, da je neznanec gotovo kak razsipen Atnerikanec, ki ima preveč denarja. Plačal je namreč za večerjo osemkrat več kot je bila vredna. Oni človek namreč, ki je plačal 210 frankov, je bil stalni gost te restavracije in je plačal za cel teden naprej.
200 let izgubljena biblioteka.
L. 1727 je umrl slavni angleški zvez-doslovec Newton in takoj po njegovi smrti je na nepojasnjen način zginila njegova znamenita knjižnica, ki je vsebovala okoli 600 knjig. Te knjige je čisto slučajno našel šele sedaj polkovnik Billel v neki stari vili v Gloncestru. Nad 200 let je ležala tamkaj knjižnica velikega genija neopažena in nedotaknjena. V njej so med drugim tudi Newtonovc šolske knjige.
pri kakem zavarovalnem društvu, ki ima pravico, da posluje v naši državi.
4. Prošnja za posojilo se napravi na posebni tiskani prijavi, ki stane 2 Din. in se dobi pri bančni filijali. Prijavo ie treba kolekovati z Din 20 in jo v vseh oddelkih natančno izpolniti. Prijavo morajo podpisati vsi lastniki zemljišč, ki se nudijo v zastavo. Če je žena solastnica, mora tudi ona prijavo podpisati Za mladoletne podpiše prijavo
Brzina poštnih pošiljk
Neredko se pripete slučaji, da potuje pismo med dvema bližnjima poštama po več mesecev ali tudi let, pa to le bolj pri prometu, kakor ga imamo n. pr. v ‘naši državi ali kje v Aziji, kjer je železnica neznana prikazen. Da pa doseže rekord takem polžjem potu dopisnica na Angleškem, je nad vse zanimivo. L. 1914. je bila v Guildfordu oddana na pošto dopisnica in naslovljena na komaj 30 milj oddaljeni London in je prišla naslovniku v roke ravno leta 1928. To izredno cvet-(0 s poštnega prometa bodo oddali v muzej pošte in telegrafa v Londonu, kjer bo še poznim rodovom govorila o zjemah angleške hitrosti, ko je morala 14 let hoditi po 30 milj dolgi poti!
St. Moritz.
Včeraj je ves dan snežilo kot za stavo. Stotine delavcev je komaj sproti kidalo sneg na raznih igriščih. V nockeju varuh, I na ledu Čehoslovaki so premagali Polja-sodišče pa mora dovoliti najetje posojila, ke 3:2, tako da je v drugi skupini zma-Prijavi je treba priložita a) popoten govalka Švedska s tremi točkami,^ iti ji od sodišča potrjen zemljeknjižni izvle-1 sledi Češka (2) in Poljska (1). n
ček, ki naj ne bo starejši kakor en mesec ' b) od davčnega urada potrjeni po sestni list; c) od uradnega ali pooblaščenega geometra (inženirja) na prosojnem platnu ali papirju napravljen mapni načrt
Tekma
Belgija—Francija pa je morala biti radi presilnega snega odgodena. — Pri včerajšnji tekmi v hockeju na ledu med Čehi in Poljaki je Čeh Sroubek tako nesrečno padel, da so nezavestnega prepe-
neprimičnin;
č) potrdilo od občine, da v hotel. Sroubek je • dobil tako tež-
ke notranje poškodbe, da ga bodo morali operirati. Druga nezgoda je zadela Norvežana Jarvinnen-a, ki je pri treningu v smučarskem skakanju tako nero-I dno padel, da si je zlomil stegno.
V hitrostnem drsanju na 500 m sta bi-[la zmagovalca Finec Thunberg in Norvežan Evensen, ki sta dosegla enak čas 43.4 sek. S tem sta dohitela svetovni rekord Stroma. — Na 1500 m pa je zmagal
leži odn. nepremičnina v	regulacijski
črti; d) potrdilo davčnega urada, koliko je bilo predpisanega in plačanega v oo-slednjih 5 letih davka od dohodka iz posestva, ki se zastavlja (pri zgradbah, ki še niso pet let stare, se	potrdilo nanaša samo na oni čas, od	kar so sezi-
dane; pri zgradbah, ki so oproščene od davka, je treba potrdilo davčnega urada ,o trajanju davčne prostosti; e) potrdilo
davčnega urada, da je plačan davek za Thunberg (2:21.1) in postal tako ponov jlafaa Shramba za bankouce zacjn-c četrtletje.	no olimpijski prvak. — Na 5000 m se je
Če	spravlja	kaka	mamica	svoje	zlat-	] Obenem s prijavo mora	prosilec pla-	plasiral kot prvak Norvežan Ballangrid
nike ali	srebrnike	v	nogavico, v	slamnja-	čati stroške za' cenitev.	Višina teh	I(8:50.5).
čo ali jih celo zakoplje v mater zemljo, stroškov je rezvidna iz lestvice na pri-	Lawntenis.
ni to nič kaj nerazumljivega. Bolj čudno ’ javi.	Francija	je	premagala	Avstrijo	v	med
pa je postopanje nekega francoskega ir- J Če se prosi na zgradbe, je treba pri- državni tekmi v Sydneju 6:3. govca v Chalons-sur-Marne, ki je v ne- javi še priložiti: a) natančen načrt glav-	'	eta	nemgkh	akademikov,
zaupanju do denarnih zavodov sel m za- nih in postranskih zgradb (profil, teme- 1 kopal 40.000 frankov v bankovcih. Pred Iji, fasada, vsa nadstropja; načrt mora nedavnim je izgubil svoj zaklad in našel biti napravljen na prosojnem platnu ali
papirju v običajnih merah od pooblaščenega strokovnjaka (arhitekta ali inženirja); b) zavarovalno polico zavarovalnega društva s potrdilom zavarovalnega društva, da je zadnja premija plačana.
inesto pisanih bankovcev — kup plesnivih in nečitljivih papirjev. Ves razburjen nad svojo nespametjo je tekel trgovec z zabojem prepcrlih metuljčkov v državno banko, da mu jih zamenjajo za nove denarje. Je li uspel ali ne, nam ni znano, gotovo pa je, da ne bo več shranje val papirnatega denarja v zemlji.
Rekordna cena za rokopis
Že pred 50 in več leti so za ogromne cene licitirali angleški rokopis iz 12. stoletja, ki opisuje čudeže sv. Edmunda, kralja in mučenika. V početku 19. stoletja ga je nekdo kupil za 20.000 zlatih fr., 1. 1841, pa je dal zanj angleški bogatin Holford celo 37.000 zlatih frankov. Rekordno ceno pa je dosegel ta rokopis letos, ko ga je kupil neki ameriški zbiratelj starin v Londonu za nič manj kot 37 bilijonov diuarjevi
Vseučilišče v Berlinu je premagalo tehnično visoko šolo v Monakovu v fi nalni nogometni tekmi 4:2 (0:0).
Tunney - profesor literature
Ameriška univerza v New Havelu je imenovala novega učitelja. To je sloviti boksarTunney , ki je za poletni semester Če se prosi z fiosojilo na poljedelsko I napovedal vrsto predavanj o Shakespe-posestvo, je treba priložiti še uradno aru. Seveda je s tem delom spojeno tu-botrdilo, da zemliišče ni pod agrarno di priznanje profesorskega naslova, ta-reformo.	ko da se bo prihodnji match za svetov-
Za prosilce iz Prekmurja velja še no prvenstvo med Spancem Paolinom m prav posebno, da morajo v slučaju, če profesorjem 1 unneyjem ne bo vršil, se parcelne številke v zemljeknjižnem Po svojem znanem drugem matchu z izvlečku ne strinjajo s parcelnimi števil- Dempseyem je izjavil Tunney, da je vekami v posestnem listu, doprinesti potr- lik prijatelj literature. Seveda pnčaku-dilo od katastrske uprave (uradnega ge- jejo vsi, da bo s Shakespearom m «, ometra), da so parcele zemljiške knjige bolj obziren kakor s svojimi nasprotniki in posestnega lista identična. Ker je v v boksu. Posebno, ker se mu ni treba Prekmurju mnogo solastnin, ki pa je bati, da bi mora pognati velikega na-stvarno razdeljena in vživajo posamezni sprotnika y knock out, ker je ze aavno 1 lastniki vsaj svoj del, je potrebno, da [ mrtev,
Lešpziger Mest«
4.-10. MSrz 1928
je največji knpčijskl trg sveta in naj-več|i vzorčni velesejem r Evropi. Zastopanih je nad 1600 blagovnih skupin vseh strok. Nad 10.000 razstavljalcev iz 21 držav razstavlja najboljše in najdovršnejše blago.	212
Pojasnila daje Častno zastopstvo za mariborsko oblast:
Kemijski laboratorij za industrijo, kmetijstvo in trgovino, Maribor, Trg svobode 3
fjfrsm t
fttns Dominik:
Oblast treh
III. del.
V	rodbini Teremolen so praznovali rojstni dan. Slavljenec, Andreas Ter-molen, je nosil svojih osem križev, kot jih pač more človek prenašati. 2e predpoldne se je oblekel v črno praznično obleko. Vojni križci iz velikih bojev leta 1914.—1918. so bliščali na levi prsni strani.
Polni beli lasje in košati brki so dajali njegovemu obrazu energičen izraz. Toda leta so le leta. Na strani svoje Luize, pet let mlajše žene, je jubilant sprejemal dopoldne številne gratulante. Wirtze, Schnitze. Rathse in kakor so se pač imenovali. Vonj cvetlic je napolnjeval sobo. Starček se je držal pokonci. Porazgovoril se s starimi vojnimi tovariši in ga spil kozarček.
Potem kosilo. Sama s svoio Loiz-ko. ki je bila z niim mlada in se je z njim postarala Tedaj je začutil napore dneva. Roke so se mu tresle močneje, nego navadno. In križ ga- je nekoliko bolel.
Skrbeče ga je gledala žena.
»Je pač tako, kot je dejal že Bismarck. Prvih sedemdeset je vedno najboljših. Tukaj se ne da prav nič pomagati.«
V-MliorcVt V F c
Tako je skušal potolažiti svojo ženo. Pa je bil vendar vesel, ko se je po kosilu lahko udobno zleknil v svoj stari usnjati naslanjač. Tukaj so se njegove stare kosti še najboljše odpočile.
Termolenov zakon je ostal brez otrok. Ljubezen starih zakoncev je veljala nečakom in nečakinjam. In pa tretji generaciji, ki se je že tudi po večini samostojno udejstvovala v življenju.
Starček je hotel, kakor navadno, tudi danes malo podremati. Toda radi slavnostnega dneva je bil preveč razburjen za to.
»Kaj meniš. Lojzka, ali bo prišel mladi Viljem iz Essena?«
»Mislim, da bo prišel, če ima čas.«
Ta pogovor se je tikal nadinžiner-ja Viljema Liissekampa od essenskih jeklarn. Ta je bil sedaj že tudi star petdeset let. Toda za stara zakonca je bil še vedno »mladi Viljem.«
Starček je nekaj časa razmišljal o odgovoru.
»Ce ima čas. Sedaj ie veliko dela. Kmalu bo vojna. Angleži in Ameri-kanci. Veselilo me bo. če si bo to' ljudstvo pošteno razbiialo glave.«
Nato je prešel na drugo stvar.
»Kdo bi mislil Lojzka, da se bo iz našega potnega poznanstva takrat za Bonnom izcimilo kaj resnega. Jaz sem si pozneje mislil, da me morajo mladi ljudje smatrati za starega tep-
FP VIK _____________________________________
ca. Pozneje je pa le prišlo pismo iz Amerike. In sedaj zopet iz Švedske. Tega moram še enkrat prečitati.
Zena mu je prinesla pisma. Starček ie poskusil citati. Toda roka se mu je tresla in pisava se mu je meglila pred očmi.
»Prečitaj ti. Lojzka, ti imaš mlajše oči.«
Gospa Lojzka si je popravila očala in pričela že petdesetkrat prečita-na pisma čitati enoinpetdesetič.
Dalje prihodnjič.
Dva gospoda
ali dijaka sprejmem na celo oskrbo. — Mlinska ulica 31.	370
Kupim hišo
z gostilno ali pekarijo. Plačam takoj. — Ponudbe poslati na Anton, kavarna Orient v Mariboru.	372
Spalni divan
dobro ohranjen in čist se ceneno proda. Pobrežka cesta 17 Leo.	362
Specifalna delavnica
za črkoslikarstvo in soboslikarstvo, Fr. Ambrožič, Grajska ul. 2. Maribor. 302
Maškeradni kostumi
se izposojujejo v Krekovi ul. 5 II, desno.
V	A.
Hoče umreti na morju.
Pred dnevi je prišel prekooceanski parnik »Orita« iz Liverpoola v Sandan-der. Med potniki je bil tudi bivši angleški mornar Spencer, ki je odšel na pot, da umre na morju. Londonski zdravniki, ki so ga nedavno pregledali, so mu namignili, da bo živel kvečjemu še 10 dni. Spencer se je nato odločil, da se vkrca na parnik in odpotuje, ker noče umreti na kopnem, temveč samo na morju. Spremljata ga sluga in njegova sestra.
m CM
Velika zaloga kuhinjske posode.
Vsaki gospodinji znano prvovrstno posodo znamke »Herkules«, la. aluminijevo, litoželezno, postekleno, tehtnice, ribeže. sita, deske za testo, valarje, likalnike, razne oblike za pecivo, kutiie za špece* riio in dišave, kotličke in šibe za sneg, solnike, mlečne kangle, cedila, vedrice, umivalnike, vrče, stiskalnice za ocvirke in krompir, samovare »Pbobus« in druee vrste, škafe, lonce za' kuhanie perila in nerilnice. iedilno orodje in žlice vseh vrst, jedilne servise iz porcelana, krožnike iz porcelana In kamenine, umivalne garniture in vse vrste steklene robe. — Albert Vicel, Maribor, Glavni trg štev, 5. -	II.
MatiegtMi U «l«>i jo v p««r*.	1	9	Tt	9	ŽonHv.Jopt—¥■■[» in ft«.
do vala« ir »oci.ai*« nsra««« SV J fj 4 jTS g W 41 41 i -J / •* trgoveksg« »ti r*fcUm««ga •Minatva : vMKa b«s«da 30 p,	anadaj«: vmI« b».*d. SO p.
najmanj« rnnask Dia 5-—	»tjmanj« mtitk D,« K> —
»■va—MttfTainn-ni—irtnrwammK&aii^auz3mauamAiimzKBmiaa&aaamBsaBsmmm*msmumiixBS^\
~ \
Prvovrstno	V
Iiita iiiteljn perje in inh
Inlet, grad! za Smmee, prešite odeje, volnene odeje, platno za rjuhe in drugo perilo, pristno češko platno, kaka' sploh vse manatakturno blago, kupite najboljše in jM^ceneje le v trgovini
I. N. Šoštarič, Maribor
JHIm—Mlrow« cesta 13.
Zahtevajte povsod „Ve£ernik“!
Zahvala
Pomlad se bliža, vse se prebuja k novemu življenju, ptice se vračajo v svojo domovino naš ljubljeni, zlati
Ervin
pa naa je v cvetu svoje mladosti zapustil. Vsemogočni ga je S. tm. poklical k sebi, k večnemu solncu v večno roailad.
Za obilne dokaze ljubezni in iskienega sočutja do našega ljubljenega edinega sina in brata, se nam ni mogoče dovolj prisrčno zahvaliti.
1’roalmo vae, ki so bili našemu nepozabnemu ljubljencu v pomoč v zadnjih dneh njegovega življenja, kakor za obilno, častno spremstvo na njegovi zadnji poti, za lepo poklonjeno mu cvetja, kakor za vsako, kakorkoli izraženo anžalje, da sprejmejo našo globok« zahvalo.
Dolžno*t nam je, da se še posebej zahvalimo njegovemu č. gospodu katehetu ki je s toliko ljubeznijo pripravil svojega učenca na pot k Bogu, potem učiteljskemu zbor« meščanske šole z g. ravnateljem na čelu, za ves trud in ljubezen ki so ga izka.ali našemu Ervinu do zadnjega in vsem součenkam in součencem. zlasti 4. razredu, kateri ga je tako ljubil, za v atce segajoči ža-lostinki, kot za prisrčni nagovor ob grobu.
Bog plačaj vsem'
Ljutomer, 12. februaija 1928.
868	Olobnkn	letajoča	rodbina	Mahorič
Denarni zuvud v Ljutomeru sprejme
blagajnika
eyent upokojenega drž. uradnika in
slugo.
Proinj« na upravniltvo lista.	371
1	KONCERT 369
	Ljubljanski kvartet m domača
	veselica v MARIBORSKEM
1	DVORU. Domače, pečene,
H	jetrne m krvave klobase.
izvrsten in Hajcenejši premog!
Breikonkurenčito — »liane cene I
,PEKLENICA‘
4800 kniori' — fcrez ksm«ni» — brez žlindr« — malenkosten pspsl mm br«z duha p« tvanln — radi tsga po;*b«o pripor«-čliiv za stanovanja.
NOVE CENE:
Po vagonih, franlto Mursko-Sretka*« . Din 26*—
Po vozovih od 20CO kg dahe, na dom
postavljen .	„	36*—
Ma drobno na d#m postavljen ....	,	40*— za 100 kg
Glavno zastopstvo:
Božidar Guštin - Maribor
Pisarna: Cankarjeva J. Skladišča: Cankarjeva 24-tel. 400
nHjrika: B. Krainer te tn, trgovcu » kurivom Maribor, Crtomirova nltea 6. pri Koroškem kolodvoru
IM
Dobri kisa ~
se izposojujejo samo pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14
Ne pozabite |
Mod^a trgovina Jos. Karničnik
se je preselila
na Glavni trg it. 11
ter kupite samo tu moderne ovratnike najboljše vrst-, trde in poltrde za rek smno ceno 9 in 7 Din (ooprci 13 Dini moderne snmoveznice v nailepši izbiri nrav lne srajc« z« trsk in smoking ter vse druge modne predmete po poseDno nizki rnklam ni ceni.	v
za ples h 88 Din nudi
1- Trpin
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Pran Brozoviči Mariboru. Tlaka Mariborska tiskarna d. d., predstavni!
Stanko D e t e 1 a v Mariboru