Trst SKL
634.23(450.367+497 473)
019470888
Goriške črešnje.
I. B O L L E ,
poslovenil E. KL.
Prvo pomladansko sadje, črešnje, so pridobile naši deželi slutvo sadorodne dežele. In to je res, da so naše črešnje zgodniše, boljše in vztrajniše, torej sposobniše za prevažanje, kakor one vseh drugih avstrijskih pokrajin.
Pa ne samo naše milo podnebje, ampak tudi naša tla vplivajo na to, da uspeva ena vrsta, katera bi drugod ne mogla doseči one prave mesnatosti in onega aromatičnega okusa, po katerih se je prikupila tudi v daljnih deželah. Ta vrsta je plemenita g o r i š k a č r e š n j a, imenovana tudi V i p a v k a ali cepljen-k a, katero so znali naši marljivi sadjerejci že skozi kakih trideset let odbirati izmed mnogih drugih obstoječih vrst in širiti jo po vsej vipavski dolini in po Brdih, ter narediti iz nje kupčijski predmet, kateri prinaša v dobrih letinah do pol milijona goldinarjev dohodka. To jo pač imenitna vsota, če se pomisli, da je površje, na katerem se prideluje ta črešnja, le malo obsežno in da ni na njem nikjer intenzivne sadjerejske kulture, ker se prideluje še marsikaj druzega in v prvi vrsti vino.
Zraven imenovane črešnje imamo na Goriškem še mnogo drugih vrst, ktore so pa ali bolj pozne, ali manj razširjene ali pa nimajo tolike vrednosti za izvozno kupčijo, kakor jo ima Vipavka. Med malo razširjenimi se odlikujejo nekatere po debelosti, lepi barvi, dobroti in sposobnosti za kupčijo tako, da lahko tekmujejo s čreš-njami mnogih drugih dežel in zato zaslužijo, da bi se bolje poznale in sadile v večji množini.
— 2
Menimo tedaj, da ugodimo našim sadjerejcem, če skušamo popisati glavne vrste naših črešenj v namen, da bodo vedeli, katere saditi in katere opuščati in pa da se enkrat vsaki vrsti določijo imena.
Do zdaj vlada glede imen največja zmešnjava in zato je zares težavno podjetje, določiti prava imena, ki naj bi se ohranila. Ista vrsta črešenj ima v različnih krajih različna imena ; nekatera imena so' brez pravega pomena n pr. cepljenka, to je cepljena črešuja ; nekatere črešnje se imenujejo po tisti družini, katera jo je prva prinesla v dotičui kraj; druge po dolgih ali kratkih repkik, še druge po kraju, od koder so jo prinesli, n. pr. Vipavka v Brdih, katero pa poznajo v vipavski dolini samo pod imenom „cep!jenka Dunajka“ — zadnje menda za to, ker jo prodajajo na Dunaj. Naj večja zmešnjava pa vlada v tem oziru na našem trgu, kateri še zdaj ne pozna določenih kupčijskih imen, dasi je to v sadjetrštvu zeld važno.
Ce se mi pri vsej težavnosti naloge lotimo pomologičnega popisovanja naših najvažnejših črešujevih vrst, storimo to, ker spoznavamo, da je neobhodno potrebno, da se izpodbudi tako delo, katero bi moralo, kadar se dokonča, služiti v podlago vsem onim naredbam, ki so potrebne v prospek naše sadjereje, in med njimi je pač najpotrebniša ta, da se izberejo iu sade samo tiste vrste, katere so po dolgoletnih skušnjah spoznane in potrjene kot najboljše
Pomologičnim popisom smo dodali podobe posnete iz narave, katere nam predstavljajo sad sicer samo v obrisih, a vendar tako, da lažej spoznamo njegovo obliko, nego bi jo mogli samo iz popisa. Vsaka vrsta je označena s tistimi imeni, katere smo mogli poizvedeti, in slednjič smo o vsakej vrsti povedali tudi vse to, kar mora vedeti, kdor jo hoče prav oceniti. Popisi sledd po vrsti od najbolj rane do najpozneje črešnje.
1. Zgodnja Renčaiika.
IMENA : Zgodnja K e n č a n k a, R e n š k a, pogostoma tudi prvi z g o d e n j c a ali tudi r u d e č a drobnica1); v Brdih je zovejo ranča. Po nemško bi jo krstili Fr tihe von
Renče. To je divjaka, vzgojena iz semena; našli so jo v gozdu
•
>) Drobnice imenuje naše ljudstvo razne divje črešnje; navadno so črne, prav drobne in dobre samo /.a sušitev.
3 —
na Dolgem b r d u (Oelberg) pri Renčah, od koder se je razširila najprej okoli Dornberga, Renč, Prvačine, Gradišča, Vogerskega, Rifenberga itd., ne toliko po Brdih.
OBLIKA : Sad majhen do sredenj, pri peclju je zravnjen, ob straneh prav malo stisnjen, tako da je videti skoro okrogel ; pecelj je precej vglobljeu pestič *) je skoro neviden.
PECELJ : dolg, svitlo zelen, brez tistih lističev, kateri zavijajo cvet, predno se razpihne; peclji dvelrdo treh črešenj se držo skupaj.
OLUPEK: ne prav trden, rudeč in se ohrani tak, tudi kadar je črešnja prav zrela, k večemu da postane takrat močneje rudeč.
MEHČINA : mesnata, toda prav zrela črešnja zmehueje, okus je bolj plehek ali malo kisljat, trpek.
') P e s t i č je prav za prav le sled, ki ga je v obliki rujave pičice pustil prav pestič na konci črešnje.
Pod. 1.
Črešnja zgodnja Renčanka.
— 4
KOŠČICA : drobna, okrogljata, vendar pa jo v primeri z drobnim sadom lahko imenujemo debelo.
ZORITEV IN UPORABA. To je najprva črešnja, torej prvi sad, ki se pomladi prikaže na goriškem trgu. Tržejo jo že 1. maja in prodajejo v šopkih ; v gorkih letinah je bila že 20. ali 25. aprila na trgu. Od cvetja do časa, ko zarudi črešnja, preteče 6 tednov. Drevo je zelo rodovitno, a rodovitnost je neredna in prav za prav je malo letin, ko drevo popolnoma obrodi, kajti mnogokrat odpada sadje, ko je dospelo do grahove debelosti ; ne zori vse ob istem času in se mora torej po večkrat pobirati, kar jo zelč zamudno ; včasih tržejo zadnje zdrele črešnje, ko je V i p a v k a že na trgu.
Ta črešnja je precej razširjena po vipavski dolini in posebno med Renčami in Dornbergom in pa v dotičnih okolicah. Drevo je krepke rasti, vendar se ne razvija krona nikdar tako bujno, kakor pri deblu Vipavke. Glede zemljišča ni zbirčna, vendar pa zori brže na pobočjih obrnenih proti jugu; mrzlo in megleno vreme o cvetju ima vedno slabe nasledke; sicer pa je ta črešnja zelo odporna ; cel6 gosenica zemljemerka, ki tako hudo napada druge črešnje, se je rada ne loti; rija (Puccinia c e r a s i) pa jej ne prizanaša, mariveč jo včasih popolnoma ogoli.
Na trg je ne prinašajo prav zrele, a plačujejo jo drago po 60 do 80 kr. kilogr. in včasih še draže; izvažajo jo na Dunaj in drugam. Kadar je prav zdrela, ni sposobna za prevažanje, ker postaja mehka in premaščena; tedaj jo plačujejo po 8 do 10 kr. kilogr. Dokler ne izvemo za zgodnejšo črešnjo, kaže, da jo ohranimo v zmerni množini in v takih legah, kjer med vsemi drugimi najbolj rano zori. Sicer pa povemo še enkrat, da je ta črešnja po svoji zunanjosti in po okusu le malo vredna, ter ugaja bolj očem, nego okusu ljubiteljev sadnih prvencev.
2. Zgodnja dornberška črešnja
IMENA : V Brdih imenujejo to črešnjo D o r n b e r š k a ali Dor n b er š c a, pa tudi črna ranča (ranča pomenja naj-bržd rana ali zgodnja); tudi v naši Furlaniji jo imenujejo „Dorn-b e r g h e s a“ ; na goriškem trgu pa, kamor prihaja še nezrela, to
5 —
je, še rudeča, jej pravijo sploh prva č r e š u j a in jo večkrat zamenjujejo z rudečo zgodnjo R e n č a n k o.
V Dornbergu, kjer je najbolj razšiijeua, jo zovejo drugo z g o d e n j c o ali zgodnjo Dornberšco, da jo ločijo od prve z g o d e n j c e ali R e n č a n k e. Profesor Mader sodi, da je ta ista, katero imenujejo Nemci „F rti h e M a i h e r z k i r s c h e“ ali „ o v a 1 s t e i n i g e H e r z k i r s c h e u, to je, zgodnja srčnica z oblo koščico. V kupčiji z nemškimi kraji naj bi se imenovala „F r ii h e v o n D o r n b e r g“.
OBLIKA : drobna, okroglo obla. pri peclju nekoliko zravnjena, malo manj ob pestiču, ob straneh je nekoliko stlačena ; trebušna brazda je očitna, včasih pa je tudi ni; pestič je belkast, majhen, v malo vidni in ne globoki jamici. Podoba 2 nam kaže sad v
Pod. 2.
2. Zgodnja dornberška črešnja.
medli zemlji rastočega drevesa ; v rodovitni zemlji je sad malo debeleji.
PECELJ: dolg, tenak, zelen, a zarudel, kadar je črešnja popolnoma zrela ; leži v precej globoki jami ; peclja sta pogostoma zraščena po dva skupaj. Na nekaterih drevesih je pecelj na vrhu, kjer se drži veje, obraščen z drobnimi lističi, kakor z nekakim čopičem, na drugih pa ne.
OLUPEK : trden, svitel, s početka rndeč, a kadar je sad popolnoma dozorel, temno rudeč ter vleče na rujavočrno.
MEHCINA : mehka, pa nekoliko mesnata, temno rudeča, sočna, kadar je sad prav zrel, sladka in aromatična, jako prijetnega okusa.
KOŠCICA : obla, ob straneh stlačena, z očitnimi rebri.
ZORITEV IN UPORABA: Zoreva kak teden po Ren ča n k i, to je, okoli Dornberga navadno prve dni maja, v Brdih nekoliko pozneje. Drevo rodi vztrajno in obilno, samo da o deževnem vremenu sad rad odpada. To črešnjo so našli v meji „Klara“ proti Tabru nad Dornbergom.
Ta sad prihaja v kupčijo še nezrel, ko je še rudeč, zato vztraja dolgo na potu; popolnoma dozori sredi maja; takrat postane temno rudeč, mehak in je izvrsten, naj ga skuhamo ali posušimo. Iz početka prodajajo Dornberšce prav drago, do 60 kr. kilogr, potem pada cena poprečno do 10 kr., kadar je sad že zdrel.
Naj omenjamo, da nasajajo v Dornbergu in Rifenbergu še drugo zgodnjo črešnjo, katero so v uovejem času uvedli iz Klo-sterneuburga in jo vsled tega imenujejo K 1 o s t e r n a j b u r-ž a n k o; pravijo, da je boljša od vseh drugih; žal, da nismo mogli dobiti sadu te vrste in da moramo radi tega odložiti popis te črešnje do druge prilike.
Že drugo vrsto zgodnjih črešenj imenujejo v Dornbergu drobnico B e n e č a n k o, katera dozoreva par dni za navadno I) o r n-beršco; je enake oblike in enacega okusa kakor ta, a črneje barve, trše inehčine in ne odpada rada.
\
8. Zgodnja Šempetrovka.
IMENA: Na goriškem trgu je poznana kot z g o d n j a S e m -p e t e r s k a črešnja ali zgodnja Ž e m p e t r o v k a. V kupčiji z Nemci bi jo imenovali ,, F r ti h e von St. Peter“.
Pred kakimi 50 leti jo je prvi prinesel v Šempeter neki Josip Krajnik, kmet nj. prevzv. gosp. grofa Coronini-ja, vzemši cepiče na Ritterjevem vrtu za sladkornico v Gorici.
OBLIKA : sad sredenj pa tudi debel, srcu podoben, večkrat nepravilen, tu pa tam stlačen, kakor bi bil udarjen. Na trebušni strani ima pogostoma globoko brazdo, ki se vleče od peclja do dveh tretjin dolgosti celega sadu. Ta brazda je prav očitna in značilna za to vrsto. Svit lo ruja vi pestič leži v jamici, kojo je lahko razločiti.
Pod. a.
Zgodnja Šempetrovka.
— 8 —
PECELJ je prav dolg, zelen, z redkimi r o javi mi potezami, zelo vglobljen v sad ; pogostoma so v šopek združene po tri črešnje.
OLUPEK: Temno rudeč, svitel, trden, z drobnimi jamicami, ki so nepravilno natrošeue kot redke pikice.
MEHČINA je nekoliko mesnata, v dobi popolne zrelosti zmehni malo in je temno rudeča, kisljata in jako aromatična.
KOŠČICA : srednja, obla, skoro okrogla, to je močno obočeua.
ZORITEV IN UPORABA: Ta črešnja prihaja na trg ob enem z zgodnjo D o r n b e r š c o, pa je vendar malo kesneja, a prekaša to po velikosti in dobroti in zato jo tudi plačujejo 5 do 8 kr. draže od one. Kadar je prav zrela, se ne vsposoblja posebno za izvažanje, ker je premehka in ne prenaša dolge poti. Za sušenje tudi ni dobra, ker rada gujije. Ta vrsta uspeva prav dobro v Šempetru in kar je res, je res,'ona je najlepša in najboljša zgodnja črešnja med vsemi, kolikor jih imamo na Goriškem; a če jo presadimo v Doruberg, Renče, Gradišče, ne rodi več toliko, in to je krivo, da je malo razširjena.
Pod imenom zgodnja Š e m p e t e r k a je znana še druga črešnja, ki zori za Renčanko in kojo so našli divjo v meji Lamovo pri oempetru ; po zunanjosti in dobroti je nekda še boljša od z g o d n j e R e n č a n k e in I) o r n b e r š c e, pa je vendar ui priporočati, ker je malo rodovitna.
4.	Goriška črešnja.
IMENA: Na goriškem trgu je znano ime debela, rudeča, vipavska črešnja; v vipavski dolini pa jo imenujejo navadno cepljenko, pa tudi debelico, Turkano, Senturko, Dunajko ali dunajsko cepljenko; v Brdih pa jo zovejo Vipavko, ker so jo prinesli z Vipavskega; a Vipavci ne rabijo nikdar tega imena.
OBLIKA: Sad je debel in tudi prav debel, potlačen, ob peclju zravnjen, ob pestiču okrožen, na eni strani bolj potlačen kakor na drugi, včasih nepravilen v obrisih; stranska brazda je neznatna, večkrat skoro nevidna.
— 9 —
PECELJ je dolg ali tudi le srednje dolgosti, je usajeu v vidno, pa ne ravnogloboko dobiino.
OLUPEK je trden, svitel, živorudeč z belkastimi pikicami obsut in s temnejo trebušno črto, ki je potegnena od peclja do pestiča.
MEHClNA: mesnata, bela, pa vleče na rumenikasto, okus sladko kisljat, prijeten in aromatičen
KOŠČICA : debela, obla, ob straneh stlačena, z očitnimi rebri.
ZORITEV IN UPORABA: Dozoreva 8 do 10 dni za zgodnjo R o n č a n k o, to je okoli srede maja in prihaja iz raznih krajev na naš trg do srede junija. Uspeva prav dobro na opokah spodnje vipavske doline, kjer je skoro polovico nasajenih črešenj te vrste. Drevo je vztrajno rodovitno, rodi obilno, vztraja tudi v mrazu in žuželke mu prizanašajo bolj kakor njegovim sovrstnikom. Ta vrsta je, lahko rečemo, najbolj priljubljena na našem trgu, kjer se ne prodaja nikdar pod 20 kr. kilogram.
Pod. 4.
Goriška črešnja.
— 10 —
Za izvažanje je najboljša med vsemi našimi črešnjami, ker se ne pokvari, tudi če je osem dni na potu ; ruski kupci so se za njo pulili, ko je bilo leta 1896. carjevo kronanje v Moskvi ; plačevali so blago do 80 kr. klg. Na dunajskem trgu, kamor se izvaža vsako leto največ teh črešeuj, jim pravijo „G o r z e r Kirsche n“ torej je opravičeno, da ohranimo to kot kupčijsko ime. Od kod izvira ta vrsta, ni znano; v naših krajih jo sade že od pamtiveka.
Ta črešuja je najbolj razširjena v tistih pokrajinah, kjer predvladuje opoka, torej v Brdih, na holmcih okoli Gorice in v spodnji vipavski dolini. Na apnenih zemljiščih, ki mejijo z opoko, n. pr. v Batujah, Selu, Šempasu, Vertoviuu in drugod dajejo drevesa iste vrste mehak sad, ki je seveda manj vredeu in ni nikakor sposoben za izvažanje.
Vse kaže, da je prav opoka tista zemlja, katera podel uje sadu potrebno stopinjo trdnosti in vztrajnosti, ki ga vsposoblja za eksportno kupčijo.
Podvrste goriške črešnje..
Te črešnje je več podvrst, med katerimi naštejemo samo naj-važuiše :
V Brdih imenujejo eno teh podvrst dornberško črešnjo, ali briško Dornberšco, katere pa ni zamenjati z zgodnjo Dornberšco in se razlikuje od goriške črešnje v tem, da je na konci bolj ošpičena in pa da je nekoliko močneje barve; uspeva posebno v Števerjanu, Vipolžah, Medani, Dobrovem, Fojani, Kozani in v nekaterih drugih krajih osrednjih Brd ; tam postaja vztrajniša kakor drugod in prenaša daljšo pot; zato jo tudi 4 do 5 kr. draže plačujejo, kakor se ista črešnja drugod prodaja.
To črešnjo so prinesli v Brda iz vipavske doline in sicer prav iz Dornberga; zato jo imenujejo Dornberšco. V Dornborgu in Rifenbergu pa jo poznajo pod imenom Špika, ali Spikasta, ker je take oblike, ali tudi Cepljenka kratko repka.
Zraven te imamo še drugo podvrsto, ki je na konci tudi nekoliko ošpičena, lepe rudeče barve, pa ima prav dolg repek, po katerem je dobila ime cepljenka do Igo repka ali špikasta dolgorepka. Ta zori nekoliko dni pozneje kakor goriška črešnja,
11
pa ima tršo mehčino (meso) od te. Ona je zelo razširjena po Krasu in posebno okoli Komna in Gorjanskega, kjer se odlikuje po rodovitnosti, ko se sad v belih ilovicah, kakoršne so v Rifenbergu, rad poizgnblja, če je vreme kolčikaj neugodno.
Med podvrste goriške črešnje je vštevati tudi ono črešnjo, katero je neki kmet Gvardijančič iz oddelkaVas v rifenberški občini pred okoli 50 leti vzgojil iz semena; — pravijo jej cepljenka divjaka. Ta je s.koro enako zgodnja, kakor najbolj rane renške črešnje, toda okusniša, ne razpoka rada o deževnem vremenu in je vztrajna na potu. Drevo je bujne rašče, rodi redno in mnogo, cvetje se ne poizgublja rado in tudi ne odpada tako, kakor pri drevesih renške zgodnje črešnje; zato zasluži ta vrsta, da jo kraelovalci bolj širijo, kakor se to godi sedaj v Rifeubergu in dotičui okolici. Cena je tem črešnjam po letini od 28 do 36 kr. kilogram.
*
* *
Goriška črešnja*) z vsemi svojimi podvrstami je prava pridobitev našim vrlim sadjerejcem, ki so znali odbrati izmed divjak vzraslih iz semena tiste, katere se najbolj odlikujejo po svoji obliki, debelosti, lepi tudeči barvi, zgodnji zoritvi, pa s tem, da se prilegajo našim zemljiščem in pa da vztrajajo na dolgem potu, so torej sposobne za transportno kupčijo. Našo milo podnebje pospešuje naglo zoritev, katero doseže sad navadno v 8 tednih po cvetenji. Vsled tega prihajajo naše rane črešnje prve na eksportni trg, ko treba drugod še par tednov, da zorč ter postanejo godne za kupčijo.
Naj omenjamo še to, da je goriš k a črešnja odprla uaš trg tudi izvažanju druzega domačega sadja. Eksporterji so uvideli takoj, da rodč naša zemljišča še druzega sadja in je začeli spečavati. Žal, da ono drugo sadje še ni zadobilo enako dobrega glasu, na
*) Kaže, da so goriš k a črešnja in njene podvrste iste, katere imenujejo Nemci „r o t h e Mai-Herzkirsche“; toda mi je vendar ne spoznavamo za isto; kajti, kolikor vemo, so goriške črešnjo domače in ni nobenega povoda smatrati jih za izvirajoče od onih, dasi bi so po obliki, barvi in dozorenju lahko tako sodilo. Sicer jc ime goriška črešnja, kakoršno se rabi na zunanjih trgih, pri-pravniše v to, da postane splošno, kakor želimo, nego večbesedno nemško ime.
kakoršnem so Daše črešnje. Glavna krivda tiči v tem, da pridelujemo pri nas preobilo sadnih vrst, ko bi jih zadostovalo veliko manj, da ne rečemo, ena sama za vsako letno dobo. Izgled, ki ga daja gorička črešnja, zasluži, da ga posnemamo tudi glede drugih sadnih vrst. Druge dežele, katere nimajo tako ugodnih podnebnih in zemljiščuih razmer, kakor jih ima naša, so po tem potu postale uzorne sadorodue dežele ter gospodujejo sedaj na sadnih trgih širnega sveta.
5.	Istrska črnica.
IMENA : Morska, Istri jan k a, Morska debela črešnja („Lfl Mora, l’ Istriana “). Nemci bi jo imenovali „Istrianer Schwarzkirsche“. V Lornhergu in na Gradišči jo imenujejo Morska ali I s t r i j a n k a, v Rifeubergu pa debela črnica ali morska črnica. Imamo tudi drobno morsko ali pr vaško črnico. Morsko so prinesli iz Istre in je posebno razširjena okoli Dornberga in Gradišča.
Po debelosti in barvi je ta črešnja močno podobna č r e š n j i iz Tarčen ta; a ta dozoreva veliko pozneje in je vsa drugačna vrsta; ker je rada črviva, se ni pri nas nikdar prikupila.
OBLIKA : Črešnja je debela, tudi prav debela, srčne oblike ; pri repku ima precej globoko dolbino; pestič je svitlo rujav in strči iz malega vršiča; v obče je obla, a na trebušni strani nekoliko potlačena, z očitno, zagorelo brazdo.
REPEK je dolg, zelen in rudeče zagorel, precej debel; ena podvrsta, katero imajo za najboljšo, ima kratek repek.
LUB je trden in debel, močno rujavo-rudeč, skoro črn z drobnimi pikicami, ki so svitleje od ostale površine; zato se zdi lub manj svitel; da celo malo raskav, ker je vsaka pikica kakor vglobljena v lubu.
MEHČINA mesnata in skoro hrustava, temno, pa močno rodeča, kisljatega, rezkega okusa, zel6 aromatična.
KOŠČICA je debela, obla, z vidnimi rebri.
ZORITEV IN UPORABA; Začenja zoreti prvo dni junija in traja do konca meseca. Drevo je visoke rašče iu uspeva v lapornati
zemlji, najbolje v solnčnih legah; raste bujno, se upira vremenskim neprilikam in le redko je napada črv.
Sad je dober za izvažanje ; leta 1896. so se prodajale črešnje te vrste po 22 do 25 kr. kilogram. Če razvrstimo naše črešnje po zoritvi, je isterska črnica tretja, torej je zgodnja in kot taka in ker je ne samo sposobna za izvažanje, ampak tudi prav okusna, zasluži, da jo širimo v naših krajih. Zdaj jo sadč v Dorn-bergu, na Gradišči, v Bifenbergu in dotičnih okolicah.
(D O
Pod. 5.
Istrska črnica.
Znana je še ena podvrsta istrske črešnje, ki ima kratek repek in je podolgljata in bolj ostnata ali špičasta; pa ni tako prijetnega okusa, mariveč je bolj trpka ; zato pa ni tako priljubljena kakor ona; obe pa ste med najdebelejimi črešujami, kar jih je v naših krajih.
14 —
6.	Čufarica.
Tako se imenuje ta črešnja po lističih ob peclju ali repku. OBLIKA : Sad je droben, včasih srednje debel, obel, nekoliko debeleji ob peclju, obokrožen in na konci za spoznanje vtisnjen, skoro srčne oblike, ob straneh lahko potlačen ; pestič je gladek.
REPEK je srednje dolgosti ali pa dolg, precej debel, zelen z zagorelimi lisami, sedi v mali jami ; navadno so peclji združeni po dva in po štiri skupaj in tam, kjer so združeni, pokrivajo jih oni lističi, kateri označujejo to vrsto.
LUB je trden, rudeč kakor karmin, a ko je črešnja popolnoma zrela, skoro črno-rujav.
MEIIČIM je malo mesnata, sočna, živo rudeča, kisljatega, pa aromatičnega okusa.
Pod. 6. Čufarica
15 —
KOŠČICA ni prav okrogla, drobna, rebrasta.
ZORITEV IN UPORABA ; Dozoreva v drugem tednu junija meseca. V dobri zemlji se ta črešnja tako debeli kakor goriška črešnja in če jo potržejo, dokler je še rudeča, je tudi prav podobna oni. Zato se godi, da jej včasi oberejo lističe in jo spečajo za goriško črešujo. Navadno se prodaja ta vrsta po 14 do 17 kr. kilogram, Urešnja je dobra za izvažanje in kadar je zrela, tudi za sušenje, kuhanje in za konserve. Te vrste je največ v Brdih, kjer postaja drevo krepko in rodovitno. Ista vrsta je v Rifenbergu sicer prav zgodnja, pa ima reven sad, ki rad odpada ali pa se poizgublja že v cvetju. Zato jo v tej pokrajini opuščajo ali pa precepljajo z drugimi vrstami.
7.	Bela hrustavka
IMENA: V vipavski dolini in okoli Gorice imenujejo to črešujo Dunaj k a, ker jo prodajajo na Dunaj, pa tudi bela hrustavka; v Brdih jej pravijo bela c e p i k a.
Pod. 7.
Bela hrustavka.
Po Maderju je to ista črešnja, katero imenujejo Nemci „tv e i s s e, ovalsteiniga K n o r p e I k i r s c h e “.
Italijani jo poznajo pod imeni „D u r i e s a bianc a“, „ D u-
rona bianca“, „SpagnuoIa di Eosazzo" ali „P ranče s e“ ua Beneškem ; »Marost&gan a“.
OBLIKA: Črešnja je debela, tudi zelč debela, okroglo obla, pri peclju potlačena; pogostoma ima dobro razvito trebušno brazdo; pestič tiči v precej globoki jami.
REPEK je skoro kratek, pa zelo debel, zelen, bled, na vrhu nosi včasih drobne lističe, večkrat sta po dve črešnji skupaj združeni.
LUB ; trden, živo rudeč in vleče na hrbetni, solncu razpostavljeni strani nekoliko na višnjevo, na nasprotni strani pa je svitleji, tam pa, kjer se tiščite dve črešnji skupaj, je rumenikast. Na rudeči strani ima svitleje pikice, na rumenikasti pa temneje; trebušua črta je temno rudeča.
MEHClNA je bela, hrustava, prijetnega, kisljatega okusa.
KOŠČICA je obla, debela z malo znatnimi rebri.
ZORITEV IN UPORABA: Zoreva v drugem tednu meseca junija in traja na goriškem trgu do proti koncu istega meseca. Daši ima prav trdo mehčino, vendar ne prenaša izvažanja v oddaljene kraje, ker se prerada pomašča. Pri vsem tem je dobra za kupčijo, ker jo kupujejo domače in ljubljanske tovarne kanditov; prodaja se po 20 do 25 kr. kilo, a cena pada tudi do 10 kr.
Ta vrsta je posebno vdomačena v Brdih in v nekaterih krajih okoli Gorice. Presajena v dornberško okolico ponehava v rodovitnosti in postaja mehka. To dokazuje, kako različnost zemlje, če je tudi navidezno enaka, vpliva na uspevanje kake vrste in na vztrajnost njenega sadu. Tudi v oempasu in tamkajšnji okolici postaja mehčina te črešnje mehka in ni nikakor prijetnega okusa.
Ker ni dovelj zgodnja ter ne prenaša dolge poti, je malo več nasajajo; v vipavski dolini so jo opustili, ker je nehvaležna in rada črviva.
8.	Rudeča hrustavka.
IMENA: V Dorubergu jo imenujejo rudečo hrustavko, v Brdih pa rudečo cepiko, nemško ime je „ r o t h e Kuorpel-kirscho“, italijansko pa „Duriesa rossa“ ali „Durona
17 —
rossa“. Znani ste dve vrsti te črešnje, ena bolj debela s kratkim repkom, ta je boljša, v Kozani jo imenujejo Španjelko; druga je drobneja, ima dolg repek in je manj vredna.
LUB je obema vrstama popolnoma rudeč, toda svitleji je pri drugi vrsti. Drugače je črešnja blizo enaka beli hrustavki.
IMENA: Črna cepika jo imenujejo v Brdih, Vipavci pa črna hrustavka, ali tudi Briška. Po prof. Maderju je to „die grosse „schwarze Knorpelkirsche“, „Duriesa nera“ ali „Du-rona nera“.
OBLIKA. Sad je debel, okrogel, a tanjša se navzdoli; tam, kjer je zasajen repek, je črešnja močno vtisnjena, tako da tiči repek v globoki jami; ob straneh je potlačena; sicer ima ta črešnja skoro na vsakem drevesu drugačno obliko.
Pod. 8.
Kudeča hrustavka.
9. Črna hrustavka.
REPEK je sredenj, pa tudi dolg, tenak, rudeče ogorel; včasih ima na vrhu lističe, včasih pa ne.
LUB je temno rudeč, skoro črn, svitel, trden, se drži ineli-
čine.
MEHČINA je mesnata, ne prav hrustava, živo rudeča, sladko-kisljatega okusa.
KOŠČICA je debela, obla, z vidnimi rebri.
Pod. 9.
Črna hrustavka.
ZORITEV IN UPORABA: Zoreva v drugem tednu junija in traja do konca meseca; ljubi lapornato zemljo, kakoršna je na Vipavskem in okoli Medane v Brdih; drevo je visokodebelnato, rodi trajno in obilno; sad se lahko izvaža do Ruskega in je dober za kompote. Poprečna cena 15 kr. Po Brdih je tu črešnja bolj
— 19
razširjena od bele hrustavke; toda/ kef' je fieVofiffd'	^ijilift
'lil aogo ue sadč ; kakor "druge -hrustavke,' ima tudi ona'ta' napako, da rada razpoca v deževnem vremenu.	: ’ 'i :
*
* *
Na Goriškem imamo še več drugih krajevnih vrst (tresenj, ki so pa vse manj važne od popisanih. Zato tudi ne govorimo o njih, saj so malo rasžirjene in tudi malo vredne. Imena jim je zcič težko določiti; kajti ena in ista vrsta ima.navadno v različnih krajih različno obliko, debelost in barvo; .vse to se ravna po zemljišči, na katerem raste drevo.
Mnogo teh vrst je divjih, vzgojenih iz semena in se v obče imenujejo drobnice.
Tu pa tam se nahajajo posamezna drevesa, katera rode izredno dober sad; pa se ne ve, od kod prihajajo, niti ne kaže priporočati, da se dotična vrsta širi, dokler je dobro ne poznamo in ne vemo, kako bi se prilegala obširnišim pokrajinam od one, v koji se nahaja zdaj. To velja tudi glede nekaterih iz drugih dežel prinesenih vrst, katerim poznamo pomologičua imena, kakor n. pr. „Reine Hortense“, ki je zares prava kraljica med črešnjami, ter postaja pri nas v vsakem oziru najboljša in najlepša na domačem trgu, pa ni za eksport prav nič vredna, ker se zmašča od jutra do večera, dasi ima trdo in hrustavo mehčino.
Pri nas sadč in vzgajajo črešnje skoro izključno v Brdih in po vipavski dolini, malo na Krasu in prav malo, ali skoro nič na ravaui. In vendar vemo, da uspevajo tudi v Furlaniji prav lepe črešnje, sposobne za izvažanj, in prav obžalovati je, da se to drevo tako zanemarja, ki zahteva tako malo skrbi, pa daja tako lepe dohodke.
Prodno sklenemo svoj poskus o popisu črešenj, hočemo še, omeniti, da se je lansko leto marsikje na Vipavskem in v Brdih v mnogem številu prikazala gosenica zemljemerka ali pedica (pednjač), katero je lahko zatirati s smolnatimi obroči, kakor smo jih popisali na str. 137 lanskega Gospodarskega lista.
Priporočamo prav toplo vsem sadjerejcem, katerim napada
omenjena škodljivka črešujeva drevesa, naj se po danem navodilu skrbno poslužujejo nasvetovanega pripomočka, če nečejo, da jim pedica zraven pridelka pokonča tudi drevesa.*1)
*) C. kr. kmetijsko društvo je lani brezplačno za poskušnjo razposlalo v nekatere vasi nekoliko take smole. Poizvedeli smo, da se je tam, kjer so pravočasno, to je, novembra in decembra namazali debla, ujelo prav mnogo metuljev, kateri niso mogli potem žaleči svojih jajček po drevesnih vejah. Ta pripomoček zazluži, da ga povsod uporabljajo, koder se prikazuje gosenica zemljemerka. Kako se uporablja isto mazilo v obrambo proti silno škodljivemu cvetoderu, o tem objavimo v kratkem nov poduk.
V Goii:i, na'. Giov. Paternolli.
Trst SKL
4033
634.23(460 367+497.473)
II
019470888
l\
Si
h
ii
1
COBISS •