Zložil
J) obravéin.
N" '"1 ÍV À
„Ernst ist das Leben, heiter ist die Kunst".
Schiller.
V Ljubljani.
Tiskala Klein in Kovač (Eger).
Založil L. Haderlap. 1876.
L % ?>Oi¿}Q XI
Sonet.
Tam, koder solnce opoldansko peče, ZaMra pusta širi se, peščena, Ne najde soka trava tam nobena, Nobene ni tam dom stvari živeče.
Pa kjer studenec živ iz tal priteče, Glej čuda! ki jih dela moč vodena: Življenja polna trata je zelena, Rastlin, živali dom in kraj je sreče.
Tako ločenega od domačije,
Kraj ptuji, ko puščava, me obdaja,
Za moj duh tu ne zraste zelen venec;
V puščavi tej mi srce je studenec,
Iz njega vrejo cveti poezije,
Nov dom okoli mene v pesmah vstaja.
Na gori.
flj lepe so planine, Tirolske te gore, In krasne so doline, Prelepo je polje.
Pa vender srce moje Se jih ne veseli, Otožne pesmi poje, Od tod si proč želi.
So gore veličastne, Pa jaz jih ne poznam, Med tujci sem osamljen, In med gor&mi sam.
Kjer Peca se vzdiguje, In kjer stoji Obir, Kjer Grintovec kraljuje, Kjer je Možice vir,
Kjer Bela, kjer Savinja, Kjer Kokra se rode, Podjunska kjer dolina Prekrasna se odpre,
Le to je dom moj ljubi, Ni lepšega nikjer, Po njem ves čas žalujem In tožim v enomer.
V hladni senci.
Najlepši kraj slovenska domovina, Najboljši vin' primorska je črnina, Naj zalš' dekleta so Slovenke moje, Naj lepša pesem se od ljub'ce poje.
Preljubi dom sem moral zapustiti, Ne morem našega več vinca piti, Slovenk mi videt', slišat ni več dano Zapeti pesem našo sladko vbrano.
Je ljubica postala mi nezvesta, In daleč, daleč moja je nevesta, Od bratov, znancev ločen sem na tujem, Kdo mi zameri, če tak6 žalujem!
Pismo.
Na svet tuj se vležem Na visoki gori, Željnim okom gledam Proti vzhodni z6ri.
Bela golobica K meni priletela, Pravi mi novice Iz domač'ga sela.
Došel vetrič hladni Iz domač'ga kraja, Divno von nja sladni Dušo mi napaja.
Niti piš hlad&n je, Nit' golobček to je, Belo je pisanje Od preljube moje.
Šopek iz doma.
Ljuba moja, roža zlata, Ce boš meni šopek vila, Šopek lep iz rož domačih, Eož rudečih mi ne jemlji:
Ker rudeče je veselje, Moje srce je pa žalno, Žalno od velike tuge Nad srečo domovine.
Ljuba moja, roža zlata, Če boš meni šopek vila, Šopek lep iz rož domačih, Eož rumenih mi ne jemlji:
To je barva nezvestobe, Jaz sem pa Bogu prisegel. Da bom ljubil domovino In moj narod dni vse svoje.
Krasnih mi plavic natrgaj, Kajti plava so nebesa, Tje obračamo poglede Y svetih in resnobnih urah.
In prideni še zelenja, Ker je vpanje zeleno, Up le moje je veselje Na prihodno našo slavo.
Pesnikova tožba.
Ničesar nisem se učil, Ko pesmice kovati, Časti si nisem s tem dobil, Po zlatu ne prašati.
Se trudi kupec in poti
Y	neutrudljivi tlaki, Bogastvo s tem si pridobi, Časten je v družbi vsaki.
Učenost drugemu podâ Za trud imé sloveče,
Y	obilnosti imâ blagâ, In vse veljâ, kar reče.
Junak pogumno v vojsko gré, Na meč se svoj zanese, Časti, zlatâ zaklad odpré, In vse pred njim se trese.
Le pesnik je zaničevan In revež dni vse svoje, S trpljenjem poje dan na dan, časti si ne pripoje.
Slovenije pesem.
Kak6 se tvoja pesem, Slovenija, glasi, Ki srca nam pretresa, Kjer godi zadoni?
„Visoke so planine, Kjer sokoli gnjezdd, Zelene so doline, Kjer rožice cvet6.
Prelepa je pšenica, Ki v polji rumeni, Vesela je gorica, Ki vince mi rodi.
Prekrasne §o Slovenke, Ki vence mi plet6. Junaški so mladenči, Ki z & me v boj gredo.
To moje je veselje, Ja to je moja čast, To moč je moje pesmi, In moje pesmi slast."
Sonet.
Skoz gozd popotnik tava v temni noči, Ob drevje buta, in čez kamna pada, Zdaj vdari veja, zdaj ga trnje zbada, Preklinja, omaguje v hoji vroči.
Pa ko v rumeni zarji svit napoči, Pokaže dan mu pot iz gošče hlada Med polja rože, kjer veselje vlada, Ker solnce greje jih in rosa moči.
Tako človeka greh po temi žene, Iz rev dotira strast ga v reve nove, Obup, do vsega stud, se ga polasti.
Pa Božje milosti ga žar zadene, Ko angelj stopi med svet& strahove, In v dim se razkade pred njim pošasti
Av. P.
O ti prekrasna žena, ti, Kak6 so lepe tvoje oči!
Njih blešča gledati nisem v stan', Omamljen se obrnem v stran.
O ti prekrasna žena, ti, Ko roža lice tvoje cveti;
To rožo bi stisnil na srce, In vem, da bi spet oživilo se.
O ti prekrasna žena, ti, Kak lahno mimo mene hiti!
Le hodi, le pojdi kamor god! Saj moja pot ni tvoja pot.
O božiču.
Prišel je prišel božični dan, Danes bo prišel Jezus k nam.
Kaj nam bo prinesel? Tri prelepe rože:
Rožica prva, plavi cveti, Ona uči nas voljno trpeti;
Kožica druga, oljka zelena, Miru in spravi je posvečena;
Tretja je žlahtna roža zlata, Ki nam odpera nebeška vrata.
Sonet.
Povč nam on, ki Stižo prekorači, In z milostjo bogov nazaj se vrne Na beli svet, kjer dan strahove črne Odganja, čudne nam reči tolmači:
Ko sence plazijo se tam junaci Brezbožni, v temi stopajo na trne, Kosti jim nihče s plajščem ne ogrne, Brez mesa in moči love se spaci.
Tud' jaz sem videl jih, ko pod vodami Me zdihovati moj Gospod je pustil, Titanov videl sem pozeble ude;
In ko me vzdignil je iz ječe hude, In spet s kervjd vtelesil, sem izustil: O večni Bog, oj večno bodi z nami!
Šest naukov.
Tri nauke vam podam, dekleta, Tri nauke, troje dobrih svetov.
Prvi iiii.uk: doma se držite; Pohajalka, slaba gospodinja.
Drugi je: preveč ne verjemite, Dobro ime vaša je svetinja.
Tretji Muk: govoriti malo, Urno delati, to bo veljalo.
Tri nauke vam podam, mladeuči, O nikar nemojte jih zavreči.
Prvi n&uk: varite se kvarte, Kažipot na lopovsko je stezo.
Drugi: zadolžiti se nikarte, Dolg je spona, teži ko železo.
Tretji n&uk: ženstvo proč od sebe, Cvet prezgodni le prerad pozebe.
Sonet.
flolnik vso noč na trdi stelji čuje, Zadremlje, — vstajajo pred njim strahovi, Ki izplaše ga k bolečini novi, Po belem dnevu celo noč zdihuje.
Nastopi svit, in noč se odmikuje, Vrhe Aurore obrude trakovi, — Oddahne si bolnik, in nad svetovi Molitev čista mu v neb6 potuje.
Najhujšo noč, bolezen vseh boleznij, Potrti up, že dolgo v sebi nosim, Pogled temnijo mi oblaki črni.
O Bog mogočni, dolgo Te že prosim, Obraz razvedri vendar Tvoj mi jezni, Neb6 mi jasno, solnce mi odgrni!
Sonet.
V deželah južnih, ki jih solnce ljubi, In jih s skerbj6 vso leto greje dvojno, Iz tal cveti življenje mnogobrojno, Najslajši sad brez dela se ponudi.
Pa v krajih mrzlih oratar se trudi, Neplodno prst prebrača z roko znojno, Yse dni tlačani trdo, nepokojno, In komaj reve se otme pogubi.
Tak6 poet mladostnega žarenja
Iz prs brez teže pesmi žive siplje,
Sam vrelec mu kipi, sam zlog se sklada;
Pa mrzla kri je stara, moč upada, Ko duh se plazi, po podobah tiplje, In z strudom vzore slika brez življenja.
Mina.
Najlepšo jop'co je oblekla, Najlepšo ruto šlarasto, Z gorečim licem je pritekla Boječa plašna za men6.
Kaj nucajo ti drage špice, Kaj nuca lepa jopa ti, Kaj nuca zar'javelo lice, Ko vendar mlado le več ni!
O Mina, čuj, zakaj tak pozno Po Lelja rožah se loviš! Glej tiho stopati noč grozno, Pred njo večera hladni piš!
lzpij obupa grenko čašo, Kinč ničemurni poj d' prodat, Z denarjem eno sveto mašo. Za naj'ne grehe pusti brat'!
Kmet in tica.
robna tica iz grmička Mene kliče, In iz glasnega grlička Ljubo siče:
St, st, čak, čak, pobič čtoj,
Pridi k meni, pridi k meni ljubček moj!
Ljuba drobna tičica Je tak lepa, pisana, Kak se zna sladkati, In z menoj igrati!
Ne, ne, ne! To ne gre!
Pač bi bil pri tebi rad, Pa je prešla že pomlad, Zrela je pšenica, Kličejo me žnjice. Ti pač lahko žvrgoliš, Ki brez truda se živiš; Mene čaka pa le tlaka Od zorenja pa do mraka.
Štirje letni časi.
Rahla se rožica v šušcu zbudi; Ljubo se dete in slabo rodi;
Log zeleni, prikazuje se brst; Zraste mladenec pogumen in čverst;
Kakor privandra pomlad na polje, Tak se privozi ljubezen v srce;
Hud' je poletni viharni oblak; Silen je v borbi z življenjem možak;
Slana pa travo in rože vmori, Starčeku brado, lase pobeli;
Listje odpada, in veje pomro; Duša žaluje, in dremlje oko;
Zemljo pokrije odeja snegd; Človek na rajžo se v večnost pod£.
Sonet.
Sednajsti sušeč sedemdeset peto Po dolgi zimi vprvič led sestaja, Kopneči sneg s soMmi prst napaja, Smehljaje solnce gleda mlado leto.
Morilno mrazu je orožje vzeto, Iz spanja dolzega priroda vstaja, Vesel je svet od kraja pa do kraja, Življenje novo mu je razodeto.
Ta dan, o čudo milosti nebeške! Pregnal iz mojih prs je mraz obupa, Pomlad se meni nova oznanuje;
Vseh prejšnih ran srce zdaj več ne čuje, Saj zopet ljubi, glej saj zopet upa, Ne brani več osode se človeške.
Angelju varhu.
Angelj varuh moj, Ti pri meni stoj, Kadar pride duh hudobni, In me sili k misli zlobni, Kadar v srce se priplazi, Blage čute vse pogazi, Dušo davi z roko strastno, Krvi pa se laska slastno; —
Tačas, angelj moj, Ti pri meni stoj, Stavi se mu v bran, Ženi ga na stran; Tebi mora se vmakniti, Ki si čist v nebeškem sviti, Vsak dan gledaš Božje lice, Vir kreposti in resnice, Božja roka tvojo vodi, Dobre brani, hude sodi, Speče drami, slabe krepi, Kakor večni hoč'jo sklepi.
Krasno bitje, nepoznano, Zlodu čez te moč ni dana; Ti pa mu zapoveduješ, Srečno ž njim se ti vojskuješ, K Bogu naše tožbe nosiš, In za vbogo ljudstvo prosiš;
Angelj varuh moj, Ti pri meni stoj, Vodi me na pravo pot, Varji greha me in zmot; Kadar duša omaguje, Tvoj'ga glasa več ne čuje, Takrat me za roko primi, In me pelji iz temine, Pelji me na svetlo plan, Kjer vsak dan Vse, kar leze in živi, Glasno hvali in časti Večnega Bogd!
Smrt Andreja Hoferja.
(Po Mosenu poslovenjena.)
je zvesti Hofer, Pelj6 ga v Mantovo, Tam v Mantovi Francozi ' Ga k smrti spremlajo; Ysa bratska srca krvavi, Osramotina Nemška je, In ž njo tirolska stran.
Iz ječe Andrej stopa Z rokami zvezan'mi, Možato, čvrsto hodi, Se smrti ne boji; Saj dostikrat jo videl je, Ko kugljice zo žvižgale čez vso tirolsko stran.
Ko memo ječ koraka Tam v trdni Mantovi, So zvesti ga tovarši Z rokam' pozdravljali; On reče jim: „Bog vas ohran', Kraljestvo nemško je izdan', In tud' tirolska stran!"
Še bobnarju, glej, boben Nič neče prav zapet', Ko skozi temna vrata Je Hofer bil sprejet. Pa Andrej sponam se smeji, Ko sveča ravno tam stoji, Tvoj mož, tirolska stran!
Velijo mu: „Poklekni!" On reče: „Tega ne!" Stoje sem sabljo sukal,1 In vmreti 'čem stoje; Ko na obzidji tu stojim, Cesarja Franca Bog poživ', In ž njim tirolsko stran!
Od r6k železne spone
Odklene mu soldat,
In Andrej Hofer molil
Je tukaj zadnokrat;
Potčm zavpije: Zdaj pa le!
Sprožit'! — Oh, slabo streljate! —
Zdravstvuj tirolska stran!
Sonet.
Bolnik na postelj vržen po bolezni, Z močj<5 se vso oklepa še življenja, Le bolj pojema, upati ne jenja, Togotno se ustavlja sreči jezni.
Omagal v smrtni roki je železni; Ko upat' neha, konec je terpljenja, En smehljej, ena solza, to pomenja, Da borbe sit, zapušča svet v ljubezni.
Tak6 za vlast, ljubezen in za slavo Me gnalo v boj je srce hrepeneče Nasproti sebi, svetu in osodi;
Sovražna sreča mi povsod odreče; Svet nečemurni tebi kličem: zdravo 1 Ne upaj srce več in mirno bodi!
Sonet.
Pustimo, bratje, moralizovanje; Besede ojstre so krivične rade; Čez grehe sodbo tisti naj imade, Ki tam na Golgati umrl je zanje.
Sam v sebi greh že nosi kaznovanje, Črviva hruška sama z veje pade; V ljubezni boljšajmo, kjer je kaj nade; Za izgubljeno jmejmo milovanje.
Vsi slabi smo, pa prvi pade v jamo, Kdor vedno druge brezobzirno sodi, S prevzetnosti se rogom vjame v mreže;
Med zlim in dobrim večno borbo jmamo, Obeh ker meja do sred nam seže; Ko rep za mačkom greh za nami hodi.
Spomini na A. K.
i.
filej, zopet trav'ca zeleni, Pomlad se je zbudila, Življenja vse se veseli, Kar zemlja je rodila:
Metulj vrh rožic plapolti, Po zraku tica poje; Le človek srečen bit' ne zna: Ni srečno srce moje.
Iz tvoj'ga srca in oči Pomlad je moja cvela, In konec tistih lepih dni Za vselej je zvenela.
II.
Stari samci, filozofi mladi Iz ljubezni se norčujejo, Sami bi se preglušili radi, Kot nor6st jo zaničujejo; Krvi mlade le ne ogrdijo, Svojo jma srce filozofijo.
Ko opazoval sem Tvoje lice, Bral modrost iz Tvojih sem oči, Glas poslušal Tvoje govorice, V Tebi videl zemskih vzor stvari, — Sreče, ki mi tačas je sijala, Vsa modrost nazaj ne bo m' je dala!
m
V Tebe sem veroval, upal in ljubil; S Tabo te blagre .tri zopet sem zgubil.
Tebe ne kolnem, ne delam Te krivo: Kar je pod mesecem, vse je minljivo;
Kamor prestopimo, vmaknejo tla se; Pravo, resnica po močnih ravnd se;
Crt in ljubav se po prsih podita, Kakor se jug in pa sever vrstita;
Stalnosti ni za pozemske otroke; Proti nebesom mi spenjamo roke,
Da bi nestalnosti te se oteli, Da bi se večnosti svete prijeli.
IV.
Steza tje in sem od hiše Tvoje, Glej, če tam katera roža klije? Da zastonj prelil sem solze svoje, To mogoče, mislim, skoraj nije. Ko za vselej sem od vas se ločil, Ko pregnanec bežal sem pred vami, Tisto stezo, vso sem jo razmočil Z grenkimi, krvavimi solzami. Da zastonj prelil sem solze svoje, To mogoče, mislim, skoraj nije; Steza tje in sem od hiše Tvoje, Glej, če tam katera roža klije?
Ob, kak6 bi rastle rože todi, Koder svet s kovano peto stopa! Stezo, ki do naš'ga srca vodi, Poezije vse jo čas oropa; Nad željžmi vladajo potrebe; In okolnosti nad ideali; Vse se gnjete v boj, in vsak 7a sebe, Srečen vsak je, če ga trebuh hvali.
Stezo, ki do naš'ga srea vodi, Poezije vse jo čas oropa; Oh, kak6 bi rastle rože todi, Koder svet s kovano peto stopa!
V.
feruj meni, da ne veže, Nič ne veže me na svet,
V	oni svet brez vsake teže Vsak čas svest sem odletet'.
Ti si pač me uklenila
V	spone rožne nekedaj; Sama si jih odklenila, Prost, svob6den sem sedaj.
Tebe nič ne moledujem, Od svetd nič ne želim, Srečo zemsko zaničujem, In nesreči se smejim.
Burna kri in želje vroče, Greh krvavi, lačna strast Zdaj pod mojo peto stoče, Zmagal kruto sem pošast.
VI.
Poroke Tvoje vest me je zadela; Prerezal svečenik je nit posledno Med nama; utrnit' se zvezdo jedno Sem videl, v črno brezno je letela.
Ljubezni zvezda m' več ue bo bliščela; Kaj je brez nje življenje naše vredno? Ko mah na skali životari bedno, Ne nosi cvetja in sadu ne dela.
Ljubila njega, zdaj boš njemu stregla; Kdo mene bo tolažil, če moreča Praznota v mračnih urah kri mi pije?
Kak solnce pozno za gore se skrije, Tako je zašla moj'ga bitja sreča, Na srce se mi temna noč je vlegla.
Jaz Te ljubim, srce moje, Ljubil sem Te vsaki čas, Kakor majka dete svoje, Tak sem ljubil Tebe jaz.
Kakor ovca mati plače, Če se jagnje izgubi, Tak za Tabo so plakale Moje žalostne oči.
Naj bi svuda rože cvele, Kamor stopiš Ti z nog6, Moje srce pa veselo Nikdar, nikdar več ne bo.
vin.
Iz mojih ran te pesmi mi cvetijo, S solzami svetlimi so namočene, Neiztrpljiva bol jih kviško žene, Temnejše misli jih od tal podijo.
Kdor bere to krvavo poezijo, In moje žalosti ne čuti cene, On ljubček sreče je neomejene, Ki nikdar je strasti ne ogrenijo.
Le teci kri, da bodo rože klile!
Njih von naj poznih vnukov rod uživa,
Ki menj bo strasten in pa menj nesrečen.
Iz svojih muk sezidal dom bom večen, Potomcev Muza naj mi v njem prebiva, Ko bojev burje bodo potihnile.
K Mariji devici.
Prečista devica, Ti naša pomočnica, Če kača skušnjava Okrog mene lazi, Jej stopi na glavo, In v prah jo pogazi!
Prečista devica, Ti naša pomočnica, Če v skrbi se črni Mi duša razjeda, Nikar ne obrni Od mene pogleda!
Prečista devica, Ti naša pomočnica, Če v uri posledni Iz trupla duh vstane, Oj pridi, in spremi Ga v kraje neznane!
Ponočna.
Noč na nelbu je prižgala Lesketeče zvezde vse, Z bledim plajščem je obdala Luna strme vse gore.
Kraj dolinice tihotne Inn šumeč naprej hiti; Tamkaj iz vasi samotne Sam zvonik v neb6 strmi.
Kak si krasna, kak si sveta, Tiha, hladna, svetla noč! Hči kraljeva si zakleta, Ki te reši solnca moč.
Vojniška.
Zaklele so se tičice, Da nečejo več pet', Zaklele so se rožice, Ni mar jim več cvetet'.
Prestrašen boj se vzdignil je, Vse križem se mori; V neb6 se plamen dvignil je Naj groznejših strastij;
Človeka človek ne pozna, Ne sliši brata brat, Ne vzame milost se, ne d£; Ni časa zdiiov&t';
Mehk6 srce nič ne veljd, Ker čas je prišel tak, S častjo se venčal bo le ta, Ki hoče bit' junak.
Kaj rožic cvet, kaj petje tic! Kaj nam je vse to mar! Mi slišimo le boja klic, Svob6de vid'mo žar.
Le bobnajte, vi bobnarji, Le bobnajte glasn6, In kadar bomo vsi mrtvi, Naj bobni utihno!
Pod Siskom.
Pod Siskom se piše Prelepa mi pesem, S krvavo pa tinto, Z jeklenim peresom.
Hrvati, Slovenci Tam skupej so zbrani, In sučejo meče Nad Turkov glavami.
Ko tresel bi hruške Jeseni z drevesa, Tak padale turške So glave s telesa.
Ko peta zabliska Se mohamedanska, Veselja zavriska Vsa zemlja slovanska.
Sokolova.
Le greh nas javkati uči, Krep6st nas povzdiguje; Kdor strasti meda srkal ni, Nikoli ne zdihuje.
Kdor svojo kri ukrotil je, Teptž, z nog6 veselje; Edina čast mu sveta je; Nobene nema želje;
Nesreče ne prestraši se; Sovražnikov ne šteje; Pokaže vsakemu zobš; V obraz se smrti smeje.
Le to podoba je mož&, In mi smo šalobarde; Sladk6st in greh rodila sta Mehkužne nas bastarde.
Poljubov ženskih me je sram, In sram me je ljubezni, Ni čas za to, si pripoznam, Ker časi so železni.
Kdor tilnik vklone ljubici, Pred vragom ga ne vbrani, Saj med junaki javkarji Popolnem so neznani.
Os6ren mož, svoboden mož, In sužnost za sladkača! Ne glej na trebuh, ne na groš, Svob6da ti bo plača!
Napitnica.
Bratje, bodimo možaki, In po pameti ga pijmo; Za svoj glaž naj prime vsaki, In takile jo recimo:
Kaj se pravi to „ljubiti?" To največa je norčst; Kaj se pravi „viuce piti?" To največa je modr6st!
Kaj se pravi „slabi časi?" To filister govori, Nam se pa pri polni čaši Še prehuda ne godi.
Kaj se pravi „v mošnji šuša?" To gotovo strah ni naš, Vstraši naša se le duša, Kedar pride šuša v glaž!
Kaj se pravi „vojska, kuga?" To je le svet;i liksir; „Drago vino," to je druga, Slab je modrec vodožir.
Le pri vinu modrijani Pravi vkup se zbirajo, Vina duh sprejme možgani, Kaplje skrb izpirajo.
Bratje zdaj se pa vzdignimo, Čast naj bode, komur gre, čvrsto s čašami trčimo, In recimo Uko le:
Bog poživi stran dolenjsko, Ki nam kapljico rodi, Dobro vino je. „slovensko,
Stran doieniska.nai živi!