GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBUTVE TRŽIČ LETNIK XIII ŠTEVILKA 5 MAJ Poslovni rezultati v prvem tromesečju 1973. leta V letošnjem letu nam préd- ' pisi narekujejo, da smo že za I. tromesečje morali izdelati uradni tromesečni obračun. Ta seveda zaradi sorazmerno kratkega obdobja še ne zajema vs,eh poslovnih gibanj, ki nastopajo tekom vsega leta, vseeno pa že kaže nekaj osnovnih tendenc, predvsem pa potrjuje naša predvidevanja in ugotovitve, da se tržne prilike zaostrujejo in da v letošnjem letu ne moremo pričakovati takih finančnih rezultatov,, kot smo jih dosegali v zadnjih dveh izrazito konjunktumih letih. Poglejmo torej, kaj nam ugotovljeni podatki kažejo! 1. Proizvodnja V proizvodnji se vse močneje kažejo vplivi novih dejavnosti, v katere smo zadnja leta intenzivno vlagali. Naši obrati gumama, plastika, usnjarna in PU s svojo proizvodnjo predstavljajo po vrednosti že 24 % naše celotne proizvodnje in tako tudi bistveno vplivajo na finančne rezultate. V proizvodnji obu- ■ tve smo po količini na osnovi vloženega dela dosegli do konca marca 4 % povečanje, vendar je bilo ob tem porabljeno za 5 % več delovnega časa in se je količinska produktivnost znižala za 1 %. V ostalih dejavnostih razen v gumami, ki je bila v remontu, izkazujemo močan porast proizvodnje ih produktivno-. sti, kar je predvsem posledica novih investicij. 2. Nabava Ob koncu lanskega leta smo popravili stalne nabavne cene vseh vrst materiala in jih prilagodili dejanskim nabavnim cenam, ki so v drugi polovici preteklega leta močno narasle. Za letošnje leto ugotavljamo, da se je gibanje cen v tem oziru v glavnem umirilo, vseeno pa nam primerjava po mesecih kaže rahlo tendenco nadaljnjega dviganja. Rezultati koncem marca kažejo, da so bile dejanske nabavne cene za 8,66 % nižje od kalkuliranih, ob koncu februarja pa je ta odstotek vnašal 8,84 %. Ob tem pa moram pripomniti, da na to skoraj 40 % vpliva razlika, ki jo dosegamo pri materialih, ki jih za svoje potrebe proizvajamo v lastnih vzporednih obratih. Značilno pri nabavi je tudi to, da se je 3-kratno povečal uvoz vseh vrst materialov, kar zaradi predpisanega plačevanja vnaprej angažira visoka obratna sredstva. 3. Prodaja Podatki o prodaji v prvem tromesečju so zaradi mrtve sqzone v tem obdobju najmanj značilni, posebno če upoštevamo dejansko doseženo dokončno prodajo in odbijamo zaloge izdelkov v naši prodajni mreži in v komisijskih^ trgovinah. Tako je sezoni primerno nizka domača prodaja morala pokrivati izgubo pri zahodnem in vzhodnem izvozu, ki pa je bil ravno v tem obdobju intenziven, dočim se bo prodaja v naslednjem obdobju sezonsko močno odvijala na domačem trgu in manj v izvozu, kar bo rezultate v pogledu dohodka temeljito izboljšalo. V primerjavi z lanskim letom se je prodaja po vrednosti v celoti povečala za 86 odstotkov, od tega prodaja lastnih proizvodov za 60 %, izvoz lastnih proizvodov se je povečal za 27 % in izvoz trgovskega blaga za 48 %. Če podatki o obsegu prodaje kažejo zadovoljivo sliko, tega ne moremo trditi za dosežene finančne rezultate pri prodaji. Ti izkazujejo v poprečju 2,1 % izgube, lani pa smo dosegli 9,3 % dobička. Vzrok temu je povišanje lastne cene prodanih proizvodov, predvsem zaradi že omenjenega dviga cen vsem vrstam materialov. 4. Finančni rezultat Kljub neugodnemu rezultatu pri prodaji smo zaradi pozitivnih ražlik pri nabavi in prihrankov v proizvodnji dosegli v celoti 4,8 % pozitivne razlike, oziroma dobička, vse vzeto po fakturirani realizaciji. Če pa izločimo iz prodaje zaloge, ki so še v naši trgovski mreži, kar vsakokrat ob uradnem obračunu tudi opravimo, se rezultati poslabšajo in tako izkazujemo le 1 % ostanka dohodka, pri čemer pa smo pokrili tudi vse dajatve, ki se pokrivajo iz dohodka. 5. Prodajna mreža V prodajni mreži smo po vrednosti za 1 % prekoračili lanskoletno prodajo, vendar smo v parih nazadovali za 8,5 odstotka. Glavni vzrok temu je dejstvo, da smo razprodajo znižanega blaga opravili že v decembru 1972, dočim smo lani z razprodajo pričeli šele v januarju, poleg tega pa je na prodajo vplivali tudi neugodno vreme. Zaloge blaga v prodajalnah so po vrednosti višje za 27 % in po količini za 9,5 %. V pogledu dohodka smo v prodajni mreži glede na gibanja v prodaji lahko zadovoljni. Dosegli smo po pokritju osebnih dohodkpv, za katere smo letos porabili 22 % več sredstev kot lani, še 4,2 % ostanka dohodka, dočim je ta odstotek lani znašal 5,83 % celotnega dohodka. 6. Gibanje osebnih dohodkov V tovarni smo za osebne dohodke porabili 28 % več sredstev kot lani in v mreži kot rečeno 22 %. Dočim so se v tovarni tudi poprečni prejemki povišali na zaposlenega od 1503 dinarjev lani na 1856 dinarjev letos, so se v prodajni mreži zaradi povečanja števila zaposlenih in zaradi tega zmanjšane individualne produktivnosti celo znižali od 1585 dinarjev na 1563 dinarjev. Pri tem pa moramo pripomniti, da se bodo osebni dohodki v mreži z nastopom sezone in porastom prodaje bistveno zvišali in je taiko navedena višina začasnega značaja. 7. Zaključek Taka gibanja, kot jih kažejo navedeni podatki, smo v glavnem pričakovali. Vse prodajne pogodbe za letošnjo spomladansko-letno sezono smo sklepali lani pred podražitvijo materiala in prodajnih cen nismo mogli in zaradi predpisov tudi nismo smeli spreminjati. Prav zaradi tega se je glavna teža možnega dohodka prelila iz prodaje v nabavo in proizvodnjo, možnosti pa so bile tudi tukaj zaradi povečanega uvoza in devalvacije dinarja omejene. V naslednjem obdobju bodo rezultati realnejši, saj sezona prodaje na domačem trgu šele nastopa. To dejstvo bo tudi pozitivno vplivalo na finančne rezultate v prodaji in v celoti. Vseeno pa je prav, da smo vsi seznanjeni s težavnejšimi prilikami, ki so nastopile. Splošni stabilizacijski napori nam bodo v bodoče narekovali še večjo skrbnost in še več naporov, če bomo hoteli obdržati vlogo in moč, ki smo jo pridobili z našim dosedanjim delom: Janez Kališnik Praznični dnevi V zadnjih dneh se kar vrste pomembni prazniki, kot so: 27. april, dan OF, 1. maj praznik dela in 9. maj, dan zmage. Pred nami je 25. maj, dan mladosti. Vsak prazničen dan nas spominja in obvezuje. Spominja nas na pomembne pretekle dogodke, ki so postali mejniki v zgodovini in obvezuje nas, da nadaljujemo z izgradnjo pravičnejše družbe, bolj humanih odnosov, kot so bili v zgodovini. Stremljenje po napredku je gotovo ena najpomembnejših človeških odlik. Ne moremo pa stremeti samo po napredku našega materialnega stanja, skladno s tem napredkom je potrebno razvijati tudi medčloveške odnose. Ne gre pa pretiravati v tej smeri, da bi skušali do skrajnosti se posvetiti razreševanju samo teh problemov, ob strani pa bi ostala prav tako pomembna vprašanja materialne graditve naše družbe. Zakaj pravzaprav gre? Ob sprovajanju ustavnih dopolnil v našem podjetju moramo najprej gledati, da bomo z novo ureditvijo pridobili pri naši uspešnosti poslovanja in nato bomo rezultate našega dela dosledno delili po merilih, za katere smo se že ali se bomo še dogovorili: na naj demokratične j ši način. Ta jasno začrtan cilj pa ni tako preprosto doseči, zato bi se moral resnično vsak član naše delovne skupnosti opredeliti do teh vprašanj in tako doprinesti k uveljavljanju ustavnih dopolnil v našem podjetju. Božidar Meglič V izdelovalnici zgornjih delov 512 se na periodičnih sestankih pogovarjajo o delu in težavah, ki jih spremljajo. Tokrat sta sestanku prisostvovala tudi glavni direktor Jože Dolenc in šef plana Franc Grašič. \ Ekskurzija v Pirmasensu Statistični pregled dela Neverjetno hitro mine čas. Že smo v zadnjem letniku in le še nekaj kratkih tednov nas loči od mature. Kot vsi ' maturanti, smo tudi mi imeli zaključni izlet. Prejšnja leta so se maturanti naše šole podali na dvodnevni izlet na Dunaj. Letos pa smo obiskali znani čevljarski center Pirmasens v Zahodni Nemčiji in njegov tradicionalni sejem čevljarskih strojev, opreme in izdelkov. Na to smo se seveda že dalj časa pripravljali, posebno zadnje dni je bila ekskurzija tema pogovora. Odpotovali smo v soboto zvečer. Avtobus je'točno odpeljal iz tržiške avtobusne postaje. Preko Ljubelja, kjer so bile Obmejne formalnosti hitro opravljene, smo se odpeljali v Avstrijo, skozi katero smo se vozili ponoči in smo po večini vsi spali. Pot nas je vodila preko Celovca, Beljaka, Spittala, Lienza in naprej skozi predor Feller-tanevu v avstrijskih Alpah. Vozili smo se tudi skozi znamenito zimsko športno središče Kitzbühel, mestece Kup-stein in dalje do avstrijsko-nemške meje, ki smb jo prestopili pozno ponoči. Ves čas je bilo zelo mrzlo vreme ter je snežilo. Od tu dalje smo se vozili po avtocesti. V zgodnjih jutranjih urah smo se peljali mimo središča Bavarske Münohena. Tu smo ob avtocesti imeli tudi prvi daljši postanek. Pokrajina, mimo katere smo se vozili, je zelo enolična, zato smo si potovanje krajšali s petjem in opazovanjem mimovoze-čih avtomobilov. Do Stuttgarta se potem nismo več ustavili. Tu smo se zadržali nekaj časa in si malo ogledali mesto. Pri Karlsruhe smo se poslovili od avtoceste in se usmerili proti Pirmasensu, kamor smo prispeli v poznih popoldanskih urah. Čeprav smo bili utrujeni, smo se podali na ogled sejma. Toda naša pot za ta dan še ni bila končana, kajti prenočišča smo imeli v malo oddaljenem mestu Kaiserslau-ternu, kjer smo bili gostje znane tovarne šivalnih strojev PFAFF. Naslednji dan smo ponovno obiskali sejemske prostore v Pirmasensu, kjer smo se zadržali ves dan. Kratke odmore smo porabili za skoke v trgovine. Sejem je bil izredno zanimiv. Ogledali smo si različne najmodernejše čevljarske stroje, razne umetne in naravne materiale, podplate, razne druge pomožne materiale, ki se rabijo v čevljarstvu. V torek smo šli naprej v tovarno notranjikov Leder. Zatem smo si ogledali nov obrat čevljarske tovarne Salamander. Ta tovarna se lahko pohvali z odlično organizacijo. Obiskali smo še tovarno Marbach, ki izdeluje čevljarske stroje, tovarno transporterjev PSB in tovarno opetnic Deer. V Pirmasensu je tudi najbolj znana čevljarska šola, kjer se šolajo ljudje iz vseh delov sveta. Pri ogledu šole smo ugotovili, da se trenutno tam ne nahaja noben Jugoslovan, kajti vsak slušatelj je na zemljevidu zaznamovan z zastavico svoje države. Ta šola daje večji poudarek praksi kot teoriji, kar se vidi zlasti v velikem številu ur, ki jih porabijo za praktičen pouk. Pouk poteka na najmodernejših strojih, kajti vsak stroj, ki je na novo izdelan, najprej dobi šola. Sam pouk pa obsega dve smeri, in sicer proizvodno smer in smer modeliranja. V tem hotelu so bivali udeleženci ekskurzije V sredo pa smo bili ves dan na obisku v tovarni PFAFF, kjer so nas zelo lepo sprejeli. Kot prvo so nam prikazali dva filma; enega o razvoju šivalnih strojev, drugega pa o poteku izdelave čevljev. Razdeljeni po posameznih skupinah, so nas vo- Ob potrjevanju letnega investicijskega programa smo odobrili tudi 1 milijon N-din za nabavo opreme za Limko Prijepolje. Ko smo investicijski program tolmačili kolektivu, smo omenjali tudi sporazum, ki smo ga podpisali z Limko, kot našim dolgoletnim kooperantom, s katerim je predvideno, da izdela Limka letno izključno za nas 500.000 parov tekstilne obutve s poliuretanskim podplatom. Limka je v ta namen zgradila nov proizvodni prostor in nabavila iz lastnih virov in bančnih posojil opremo za podplatni oddelek. Ker ni razpolagala z zadostno lastno udeležbo, se je obrnila na nas s prošnjo, da prevzamemo financiranje strojev za izdelavo zgornjih delov. Prvotno je bilo mišljeno, da gredo kot naša udeležba Litnki; vendar smo se kasneje domenili, da damo omenjenih 1 milijon N-din v obliki triletnega kredita. Tekstilno obutev smo se odločili razviti v Limki iz diči vodili po vseh oddelkih, kjer smo si ogledali vse faze izdelave šivalnega stroja. Tovarna ima tudi lastni izobraževalni center, kjer se mladi ljudje lahko izšolajo za vse vrste poklicev, ki jih tovarna potrebuje. Seznanjeni smo bili tudi z zgodovino te tovarne. Prvi šivalni stroj je izdelal leta 1862 rokodelski mojster Jeorg Michael Pfaff. Od tedaj dalje se je njegovo podjetje hitro večalo tako, da danès tovarna obsega 60 stavb na površini 220.000 m2. V tovarni je zaposlenih danes okrog 5000 ljudi, ki letno pošljejo na trg približno 80.000 najmodernejših šivalnih strojev. Vsi pa smo se zlasti čudili njihovi disciplini, redu, predvsem pa čistoči v vseh obratih. V njihovi tovarniški menzi smo imeli ta dan tudi kosilo. Večerjo pa smo imeli z vodilnimi uslužbenci te tovarne v bližnjem hotelu. Kaj hitro je prišel dan slovesa in v četrtek zgodaj zjutraj smo se znašli na poti proti domu. Po več urah vožnje, smo se ustavili za kratek čas v Münchenu. Na avstrijski strani smo imeli postanek v prijaznem mestu Kufstein, kjer nas je zajela noč. Tako smo se skozi lepe avstrijske kraje zopet vozili ponoči. Preko Ljubelja smo se ob dveh ponoči srečno vrnili domov. Videli smo res veliko lepega, novega in zanimivega. Hvaležni smo vsem, ki so nam pomagali in nam omogočili to potovanje, predvsem pa tovarni Peko, ki nam je tako velikodušno priskočila na pomoč. dveh razlogov, prvič zato, da je ne bi bilo potrebno uvažati iz Italije, Francije in Španije in drugič, ker ima Limka na razpolago neomejeno število delavcev. Obenem smo si s tem tudi za-garantirali odjem PU surovin, katere bomo že naslednjo jesensko sezono imeli v zadostnih količinah na razpolago. Janko Rozman Novo sintetično usnje iz »ZDA« Pred kratkim je predstavila firma Scotlj/Chatman iz Philadelphie novo sintetično zgornje usnje pod nazivom »Tanera«, ki naj po strukturi in kvaliteti presega vse dosedanje tovrstne izdelke. Uporabljivo je za proizvodnjo ženske, moške in otroške obutve in tudi za delavske čevlje, za katere so bili dosedanji sintetični materiali slabo uporabni. Barbka Madjar Stroji za »LIMKO« Prijepolje OA Peko v času od 1.1. 1972 do 31. 12. 1972 Ob koncu aprila bo minulo leto odkar naša ambulanta dela v novih prostorih. Navada je, da se ob takih priložnostih pregleda opravljeno delo. Naslednje tabele nam kažejo število pregledov in storitev ter obolelosti in odsotnosti z dela za čas od 1. 1. 1972 do 31. 12. 1972 (op.: v času od 1. 1. 1972 do 24. 4. 1972 je ambulanta delala samo dve uri dnevno, zato so številke nekoliko nižje kot bi bile sicer). Prva tabela nam kaže število pregledov v ambulanti v preteklem letu, število kirurških posegov ter število preventivnih pregledov: 1. Pregledov v ambulanti 1972 11846 2. Kirurških posegov 171 3. Pregledov pred nastopom službe 195 4. Periodičnih pregledov delavcev na zdravju škodljivih delovnih mestih živilcev 10 vajencev 7 5. Predlogov za spremembo delovnega mesta 24 6. Predlogov za invalidsko komisijo 28 7. Predlogov za klimatsko zdravljenje 70 Iz podatkov je razvidno, da smo v preteklem letu opravili v povprečju 60 pregledov na delovni dan, kar je v lanskem letu ob 85 % dogovorjeni kurativni dejavnosti pomenilo 48 % prekoračenje norme dnevno. Zanimivi so tudi podatki o številu posameznih obolenj v letu 1972. Spodnji tabeli ločeno prikazujeta obolelost moških in žensk: MOŠKI Bolezenska stanja število primerov Število dni staleža 1. Poškodbe izven dela 95 1794 2. Nega; Kontumac 94 143 3. Akutne infekcije respir. sistema 88 499 4. Poškodbe pri delu 5. Bolezni požiralnika, želodca 43 679 in dvanajsternika 37 461 6. Gripa 37 155 7. Artritis in revmatizem 30 664 8. Bronhitis in astma 25 279 9. Infekcije kože in podkožja 18 231 10. Neuroze 18 179 ŽENSKE Bolezenska stanja število primerov Število dni staleža 1. Nega; Kontumac 1204 3732 2. Akutne infekcije respir. sistema 197 1262 3. Porod 87 9014 4. Bolezni urinamega sistema 5. Bolezni požiralnika, želodca 82 1375 in dvanajsternika 63 862 6. Gripa 62 • 365 8. Bronhitis, astma 61 633 7. Neuroze 10. Bolezni maternic in drugih 61 1219 9. Poškodbe izven dela 49 1648 spolnih organov žene 48 636 če primerjamo obe tabeli in izločimo nego in porode, po- tem vidimo, da na splošno obolevajo ženske precej več kot moški, razen v primeru poškodb izven dela. Zanimiva je tudi primerjava števila dni staleža zaradi posameznih grup bolezni, kar nam kažeta naslednji tabeli: MOŠKI Bolezenska stanja število primerov Število dni staleža 1. Poškodbe izven dela 95 1794 2. Poškodbe pri delu 43 679 3. Artritis in revmatizem 30 664 4. Akutne infekcije respir. sistema 5. Bolezni požiralnika, želodca 88 499 in dvanajsternika 37 461 6. Možgansko obolenje 1 364 7. Ishemična obolenja srca 4 328 8. Bronhitis, astma 25 279 9. Dedna obolenja 1 256 10. Infekcije kože in podkožja (Nadaljevanje na 3. strani) 18 321 Dokončna reorganizacija montažnih oddelkov Ker se po tovarni že dalj časa govori — posebno v montažnih oddelkih o uki-'nitvi oz. spojitvi nekaterih oddelkov je prav, da o tem napišemo nekaj stavkov. Vsa. dela na tem področju se bodo izvedla predvsem med prvomajskimi prazniki in časom med rednim letnim dopustom. 1. Zamenjava transporterja v mont. odd. lepljene izdelave 11/523 Že dalj časa je USM transporter zaradi zastarelosti sistema in iztrošenosti, predmet negodovanja s strani proizvodnih delavcev, režijskih delavcev in vzdrževalnih služb. Zato se bo ta transporter med prvomajskimi prazniki zamenjal z novim ROG-ovim transporterjem. Novost ob transporterju bodo tudi daljše PSB sušilnice, ki omogočajo povečanje temperature do 140° C, kar je posebno važno pri sintetičnih materialih. V njih je vgrajen poseben mehanizem, ki skrbi, da se bodo vsi čevlji zadrževali v sušilnici enako dolgo. Tako bo z novim transporterjem in sušilnico, onemogočeno vsakršno izgovarjanje na slabe pogoje dela, ki naj bi bili vzrok za tako visok odstotek defekta. Podana pa bo možnost, da se ta odstotek vsaj približa na defekt montažnega oddelka 522, če pa upoštevamo še športni karakter modelov, ki so manj zahtevni, pa upravičeno pričakujemo še nadaljnje znižanje defektov. Obenem se bo ob tem času zgradila nova termooljna naprava za ogrevanje sušilnic v vseh štirih mont. oddelkih. Staro termooljno napravo bomo odprodali. 2. Združitev montažnih oddelkov lepljene izdelave III/ 1521 in flex/524 izdelave Predvidoma kdncu meseca maja se bo v montažnem oddelku flex iztekla proizvodnja mokasinov, od takrat dalje se bo montažni oddelek flex priključil montažnemu oddelku lepljene izdelave III/521, vnaprej je to kot oddelek 521, kjer se bo izdelavala moška in ženska obutev v dveh izmenah. Preostali trak montažnega oddelka 524, pa se bo zaradi trenutnega pomanjkanja transportnih vozičkov uporabil za dokončevalnico ob uporabi obstoječih transportnih vozičkov. 3. Zamenjava transporterja v montažnem oddelku lepljene 1/522 V času rednega letnega dopusta se bo tudi v montažnem oddelku 522 montiral nov ROG-ov trak, ki pa bo imel nasprotno smer transporta od sedanjega. S tem bo ustvarjena zrcalna slika traku lepljene izdelave 523 (glej skico II. nadstropje). Tako ■ bo cvikarija obeh oddelkov na tisti strani traku, ki je obrnjen proti nosilnim stebrom. 4. Montiranje PSB transporterja (iz mont. odd. 522), kjer je sedaj mont. oddelek 521 in flex (oddelek L III/ /521) Ravno tako se bo tudi v času rednega dopusta razdrl valjčni trak sedanje lepljene izdelave 521 / lepljena III / in flex (oddelek lepljene III / / 521), na mesto ob stebrih pa se bo postavil PSB transporter, ki se bo odmontiral' v oddelku lepljene izdelave I. Na njem bo odslej ob nekaterih dopolnitvah strojne opreme, katere kapacitete bodo ustrezale proizvodnemu planu, montažni oddelek izdelave 520 delal samo v eni izmeni. 5. Prestavitve strojne opreme za združen montažni oddelek lepljene III/521 in flex/ 524, kjer je sedaj mont. oddelek goodyear / 520 Izpraznjen valjčni transporter sedanjega montažnega oddelka 520 se bo izpopolnil s strojno opremo združenih montažnih oddelkov 521 in 524 (to je odd. 521), kjer bo potekala proizvodnja začasno v dveh izmenah. Cvikanje, pritrjevanje podplatov bo na transporterju, dokončevalnica pa na nasprotni strani ob oknu. Razporeditev proizvodnih oddelkov in določanje tehnološkega postopka je odvisno od sezonskih gibanj na tržišču. Prav zaradi tega ne moremo javljati takih sprememb vnaprej, ker sestav osnovnega letnega proizvodnega plana ne vsebuje teh podatkov. šele po sprejemu naro- čil za sezono od prodajnega sektorja lahko operativna tehnološka priprava izdela operativni plan proizvodnje. Na osnovi operativnega plana proizvodnje študij dela izdela razpored in tehnološki postopek. Tako bo rekonstrukcija montažnih oddelkov 520, 522 in 523 v glavnem zaključena. Oddelek 521 pa dela po principu sedanjega oddelka 520, t. j. v dveh izmenah, vse do takrat, da z novim investicijskim programom izvedemo dokončno rekonstrukcijo oddelka. Jože Gros Jože Močnik Novi elani ZK V petek, 20. aprila, popoldne je bil v prizidku tovarniške menze zbor komunistov, na katerem so svečano sprejeli nove člane zveze komunistov. V matični tovarni je vstopilo sedem novih članov, na zboru pa so čestitali tudi novim članom zveze komunistov iz Trbovelj, ki so bili oziroma še bodo sprejeti v njihovih krajevnih organizacijah. Uvodno je sekretar naše osnovne organizacije ZK Ivan Gregorc poudaril, da morajo biti komunisti resnična avantgarda našega delavskega razreda. "Vsak komunist mora s svojim lastnim zgledom dokazati, da je zveza komunistov vredna velikega ugleda in spoštovanja, ki ga ima pri naših delovnih ljudeh. Po uvodnih besedah tovariša Gregorca je medobčinski sekretar ZK za Gorenjsko Leopold Kejžar orisal lik člana zveze komunistov, kot si ga večina naših občanov različnih starosti in poklicev predstavlja po anketi, ki jo je napravil inštitut za raziskavo javnega mnenja v Ljubljani. Komunist mora biti predvsem pošten, dober de- lavec na delovnem mestu, družbenopolitično aktiven in razgledan. Občinski sekretar zveze komunistov Janez Bedina je poročal o delu občinske konference ZK in komiteja. Poudaril je, da so zaključili z debato okrog raznih nesoglasij in se ponovno z vso zavzetostjo lotili nalog, ki jih ni malo, po načelu postopnosti. Govoril je še o nalogah ZK pri delu z mladino, dejavnosti občinske konference ZK pri uresničevanju ustavnih dopolnil in nalogah komunistov pri tem ter pri tem. kot član komisije za uresničevanje ustavnih dopolnil pri nas povedal, da bo ta komisija izdelala poleg že obstoječega predloga še en alternativni predlog. Nato so Ivan Gregorc in Janez Bedina ter podpredsednica izvršnega odbora sindikata Ida Ribnikar čestitali novim članom ZK. Novi člani so postali Dušan in Francka Premrl, Mirjana Eržen, Jožica Srečnik, Stanko France, Božidar Meglič in Boris Leban, ki je bil sprejet že 26. 3. 1973, ker je takrat odšel na služenje vojaškega ro- Stanko France, Janez Bedina, Ida Ribnikar, sedi Vida Bedina ka. V Trbovljah pa so bili sprejeti: Zvonka Žagar, Antonija Škulj, Martina Grmšek, Vida Jamnik, Silva Rupnik, Jožica Rak, Breda Pestotnik, Ema Marinko, Mihaela Šmid, Milena Žibret in Marija Pa-skvale. Zbor komunistov je bil tokrat zelo polnoštevilen, kar je gotovo odraz večje aktivnosti v celotni organizaciji in vsej naši družbi. Božidar Meglič Statistični pregled dela (Nadaljevanje z 2. strani) ŽENSKE Bolezenska stanja število število primerov dni staleža 1. Porod 87 9014 2. Nega 1204 3732 3. Poškodbe izven dela 49 1648 4. Bolezni urinamega sistema 82 1375 5. Akutne infekcije respir. sistema 197 1262 6. Neuroze 61 1219 7. Obolenja srca 8. Bolezni požiralnika, želodca 16 918 in dvanajsternika 63 862 9. Poškodbe pri delu 27 817 10. Artritis in revmatizem 38 807 Vidimo, da ženske bolujejo nekajkrat več kot moški. Če izvzamemo porodne dopuste, ženske največ izostajajo iz službe zaradi nege bolnih otrok, poškodb izven dela, bolezni ledvic in mehurja, dihalnih organov in nevroz. Vsi podatki nam kažejo, da najštevilnejši vzroki izostajanja z dela tičijo izven tovarne,, v neurejenem otroškem varstvu, neurejenih stanovanjskih prilikah in družinskih razmerah. Zaskrbljujoče je tudi veliko število nevrotičnih motenj in visok stalež pri njih, kar je odraz slabe prilagodljivosti na konfliktne situacije, ki jim je sodobni človek, še posebno pa žena izpostavljena. Na žalost pa je zdravstvena služba skoraj v večini primerov brez moči, ker problemi, ki vodijo do take visoke obolelosti in visokega staleža, daleč presegajo možnosti in pristojnosti zdravstva. Dr. Oton Kikel Poslovalnica v blagovnici »Globus« v Kranju Tokrat bi lahko reportažo razdelili na dva dela: dopol- ' dne v naši poslovalnici blagovnice Globus in popoldne naslednjega dne poleg naše poslovalnice v blagovnici Globus na modni reviji. « sprejmejo deset tisoč. Po mnenju poslovodje Alojza Horvata bo potrebno prostor namenjen za otroke, bolje izkoristiti in tja postaviti dodatne regale. Poslovalnica je odprta od 7. do 19. ure kot del Gregor. Profesor je dal pohvalno mnenje o modelu. S svojimi pomočnicami Nado Rupnik, Marijo Arh, bulj ter vajenkama Sonjo Bi-Tatjano Bergelj in Ani Ce- liti celotno revijo in še posebej našega poslovodjo, ki na lastno pobudo dal na razpolago modele iz njihove zaloge. Mogoče edinole tekst, ki ga je bral napovedovalec, ni bil najboljši in se je pre- več ponavljal. Drugače pa je bila polurna modna revija v torkih in četrtkih od 10. aprila do 10. maja gotovo poživitev in dobra reklamna akcija. Božidar Meglič Gotovo še vsi ne veste, da lahko parkirate svoj avtomobil v blagovnici, tako tudi jaz nisem vedel tega in sem parkiral pred hotelom Creino, kjer je dovoljeno parkirati samo za goste hotela, a spomnil sem se, da sem nekoč že bil gost v hotelu in sem tako brez skrbi parkiral. Na dvesto kvadratnih metrih površine je naša poslovalnica v Globusu kar velika. Njen prostor v prvem nadstropju na vrhu stopnic je zelo prometen, tako da se predvidevanja tovariša Milana Jazbeca pred otvoritvijo uresničujejo, saj so lani od začetka avgusta pa do konca leta prodali za 2,15 milijonov dinarjev oziroma 14152 parov obutve. Letošnji plan 480 milijonov upajo da bodo dosegli in se s tem uvrstili v prvo kategorijo poslovalnic. V prvem tromesečju letos so bili prvi v drugi kategoriji, za kar so prejeli posebno priznanje. Do 18. aprila pa so prodali za 1,05 milijonov din obutve. Zaloga obutve se je tedaj pred viškom sezone pričela kopičiti in nastalo je vprašanje, kam s tolikimi pari obutve, čeprav jih regali vsa blagovnica. Vsi stroški najemnine, vode, elektrike, telefona se plačujejo s šestimi odstotki ustvarjenega prometa, torej smo lani plačali 129 tisoč din blagovnici Globus. V prvem trenutku me je izredno presenetila mladost poslovodje Alojza Horvata, ki ima 28 let, izgleda pa jih še manj. Zase pravi, da si ni mogel izbrati boljšega poklica, kot je trgovec. Sam sem se lahko prepričal kako nobene stranke ne »izpusti iz rok«. Tretjina kolektivov naših poslovalnic ga pozna, saj je v prejšnjih letih delal v nič manj kot 36 naših poslovalnicah, v nekaterih celo večkrat. Večinoma je nadomeščal pomočnike in poslovodje. Doma je iz Murske Sobote, sedaj pa se vozi z Jesenic, kjer si je ustvaril družino. Sam pravi, da je imel veliko šolo, ko je po naših poslovalnicah nadomeščal. Resnično dobro se spozna na modele, saj je v trenutku ugotovil, da je moj nekdanji gimnazijski profesor slovenščine, ki je slučajno prišel mimo obut v lanskoletni mo- tene in Mirjano Pavčič je zelo zadovoljen. Same se zelo dobro zavedajo, da morajo samo prodajati, prodajati. Pri delu se jim pozna, da so prišle iz različnih naših poslovalnic, namreč vsaka je še navajena prejšnjega okolja. Popoldne drugega dne pa sem prišel na modno revijo, kjer so bile manekenke in manekeni obuti v naše čevlje. Najprej moram pohva- Sonja Bitenc, Alojz Horvat in Marija Arh Proizvodnja v marcu in aprilu Proizvodnja obutve je bila v mesecu marcu in aprilu večja, kot leto prej v teh dveh mesecih. To so vsekakor ugodni rezultati, ki so pa posledica izpolnjevanja operativnega plana proizvodnje obutve, kateri je bil v vseh montažnih oddelkih izpolnjen. Proizvodnja za pomladan-sko-poletno sezono se v izdelavah zgornjih delov že končuje, oziroma so že starti s posameznimi novimi modeli za jesensko-zimsko sezono. Glavna značilnost za to obdobje je, da so proizvodne kapacitete v izdelavah zgornjih delov večje od potrebnih, tako da se je zaloga zgornjih delov povečala. Kljub dodatni vezavi sredstev, pa je ta zaloga nujna, saj bomo le tako tudi za jesensko-zimsko sezono zadovoljili potrebe po zgornjih delih. Izdelava zgornjih delov na zalogo pa pomeni tudi prehitevanje starta proizvodnje po našem delovnem koledar- ju, zaradi tega ima nabavna služba krajši rok dobave materiala, posledice pa so težave z oskrbo materiala, ki so bile prisotne predvsem v mesecu aprilu. Poleg težav z materialom pa je bilo nekaj zastojev tudi zaradi nepravo, časne priprave sekalnih nožev za sekanje zgornjih delov. V montažnih oddelkih so bili v obeh mesecih doseženi razveseljivi rezultati, saj je bil plan v celoti izpolnjen. Prihodnji mesec bodo tudi že v montažnih oddelkih postopoma začeli s proizvodnjo za jesensko-zimsko sezono in bo tudi v tem obdobju izpolnjen plan, potrebno pa bo storiti vse, da bo proizvodnja pripravljena. V obratih vzporednih dejavnosti je bil plan izpolnjen le v PUR in usnjami, v gumami je bila okvara na dvo-valjčniku, tako da je to glavni vzrok neizpolnjenega plana. Franc Grašič Pogovor o delu nabavnega sektorja O delu našega nabavnega sektorja ne zasledimo veliko prispevkov, čeprav še kako odločilno vpliva pravočasno kupljen in kvaliteten material na našo proizvodnjo in kasneje prodajo. Zato sem direktorju nabavnega sektorja tovarišu Danilu Gradišarju zastavil nekaj vprašanj: Kje trenutno kupujemo največ zgornjega usnja in kam se bomo orientirali v prihodnje? Največ kupujemo doma. Domači proizvajalci pokrivajo 85 odstotkov naših potreb. Največji dobavitelji so: tovarna usnja na Vrhniki, Konus iz Slovenskih Konjic, tovarni usnja v Vinkovcih in Poznanovcu ter ostali domači proizvajalci. 15 odstotkov potrebnih količin pa uvozimo pretežno iz Italije. Kakšni so problemi pri nabavi orodij? V Italiji kupujemo orodja za našo gumarno in poliure-tan. Velike težave nam povzročajo stavke enkrat carinikov, pa delavcev v prometu, pa spet samih proizvajalcev orodij, tako da ne veš, če boš uspel dobiti vsa naročena orodja pravočasno. Koliko naša nabava kupuje za kooperante? Prva dva meseca letos je skupna vrednost nabavljenega materiala za naše kooperante, ki izdelujejo za nas zgornje dele in za Budučnost iz Ludbrega znašala prek stare milijarde dinarjev. Kaj je največji problem v nabavnih službah? Nimamo samo enega velikega problema, ampak več. Gotovo je ključni problem, kako pravočasno dobiti od dobaviteljev po obsegu in kvaliteti odgovarjajoče blago. Tu ne moremo izvajati na proizvajalce ne vem kakšne pritiske, ker so tudi oni sami v veliki negotovosti zaradi kvalitete in količine proizvodnje, ki jo bodo lahko napravili. Poskrbeti moramo tudi za pravočasen in pravilen pristop do kolekcije, kar nam bo omogočilo pravočasno zajetje podatkov in pravočasno nabavo. V vsakodnevnem življenju pa moramo računati s težavami in jih z veliko mero vztrajnosti premagovati. Roli u retan — oddelek Leto dni mineva, odkar je stekla proizvodnja poliuretanskih podplatov v tem našem oddelku, ki ima delovne prostore v bivši tovarni usnja Runo, kjer tudi naša usnjar-na — oddelek 540. Oba oddelka sta dober kilometer oddaljena od matične tovarne. O tem, kako nastanejo poliuretanski podplati, je bilo že pisano v Čevljarju, zato tega ne bom ponavljal. V.sa pro- nalno čevljastvo. Na čevljarstvo spominjajo le še končni proizvodi, ki imajo obliko podplatov. So pa napravili tudi že vrsto izdelkov za naše aranžerje, med njimi tudi imitacijo ljubljanskega zmaja, ki je bil predmet skušnjave nekaterih delavcev, ki so te zmaje brez dovoljenja odnesli domov in celo preprodajali. Miro Zupan, Darko Lausegar in Janez Knific izvodnja je pravzaprav odvisna od velikega stroja za vlivanje poliuretanskih podplatov — DESME ih seveda ljudi. In prav ti ljudje, njihova mišljenja in želje so najbolj zanimivi. Na vprašanje, koliko ljudi je zaposlenih v tem oddelku je skoraj nemogoče odgovoriti, kajti odhajanje in prihajanje delavcev, ali kot temu pravimo fluktuacija, je velika. Povprečno jih je okrog 70. V maju se predvideva, da se bodo kapacitete v poliure-tanu še povečale in\ potrebni bodo novi ljudje. Ker pa vemo, da jih bo zelo težko dobiti, postaja to vprašanje precej problematično. Prav gotovo se oddelek poliureta-na loči od drugih oddelkov v naši tovarni, saj gre tu za kemijo in ne več tradicio- Marjan Gašperlin Izredna dinamičnost oddelka 532, ki se na zunaj kaže s fizičnimi spremembami, ki se vrstijo z veliko naglico od Jurij Korošec montaž pa do pleskanja, na vznoter pa v veliki prilagodljivosti kolektiva, ki je pokazal, da z vso zavzetostjo rešuje vsakodnevne težave in pri' tem dosega lepe uspehe. Ljudje zaposleni v poliureta-nu so zelo pomenljivi. Najprej sem se v poskusni delavnici, kjer je manjši stroj za vbrizganje PU izdelkov in izdelovalnica za nekatera orodja, zapletel v pogovor z mojstrom Janezotn Knificom, Mirom Zupanom, ki je modelni mizar in Darkom Lausegarjem, ki operira na že omenjenem stroju. Kaj smo ugotovili? Najprej, da vsi trije z veliko volje delajo vsakodnevno tudi nadurno, če je potrebno in da jih je ta nov oddelek pritegnil, Janez in Miro sta povsem slučajno ugotovila, da orodja, ki jih izdelata onadva niso premirana, kot so orodja, ki jih izdelajo v mehanični delavnici. Mojster Janez Knific je sicer zadovo- ljen z delom svojih delavcev, pa ,če so ti domačini ali iz Prijepolja, škoda je le, da se tako pogosto menjajo. Komaj naučiš enega, pa moraš znova učiti drugega. Ado Boncelj voljni. Pohvalile so mojstra Marjana Gašperlina, ki mi je kasneje dejal, da bi storil vse za pridne ljudi: »Mogoče se kdaj preveč razburim,« je dejal Marjan, »a vedno se skušam zavzeti za delavca, če bo ta dobro živel, bomo dobro živeli' vsi.« Zelo pohvalno se je izrazil o Čevljarjevih obvestilih in želel, da čimprej dobe novo oglasno desko in pa vsa poročila za na oglasno desko. Kje je vzrok za defekte me je zanimalo pri desmi, ki je tisti trenutek mirovala. Janko Stegnar, preddelavec, je trdil, da je predvsem kriv stroj, Marjan Bohinc pa da so nepazljivi ljudje. In kaj je resnica? Oboje bo držalo, žal. Defekti so še ikako važen / element pri obračunu dohodka delovne enote. Novo postajo za formuliranje poliolov mi je pokazal Rajko Bukovnik, ki sicer dela v poskusni delavnici. K oddelku 532 spada tudi laboratorij, v katerem analizirajo in poskusijo vse nove materiale in določajo najustreznejša razmerja mešanja poliolov. Na koncu pa sem se pogovarjal še z obratovodjo oddelka 532 ing. kemije Jurijem Korošcem. Spraševal sem ga predvsem po trenutno naj večjih težavah, kajti resnično je zelo težko postaviti vSe od a do ž v eni sapi. Povedal mi je, da bodo najprej skušali podrobneje določiti stroškovna mesta v oddelku, kar bo bistveno pripomoglo k objektivnejšemu in ustreznejšemu nagrajevanju, tudi za režijce bi bilo potrebno vpeljati penale in premije za njihovo delo. Zelo velika so nihanja v proizvodnji, ker so enkrat preobremenjeni, drugič pa imajo proste kapacitete. Smo pač sezonci. Zelo pa izvoznik obutve Marjan Bohinc in Janko Stegnar Preddelavec v barvarni Ado Boncelj je rad ustregel moji prošnji, naj mi pokaže del oddelka, kjer obrezujejo in barvajo podplate, ko je prišel v poskusno delavnico. Po temačnih hodnikih sva prišla v spodnje prostore. Pri obrezovanju in barvanju dela približno 35 ljudi. Ado je bolj zadovoljen, kot prej ko je delal v gumami. V šali je dejal, da ni srečen če ni vsako drugo nedeljo v vojaški suknji. Tudi v aprilski akciji se je izkazal kot dober vojak, saj je močno presenetil kot diverzant branilce BPT. Ena za drugo so sedele Marija Miloševič, Pepca Bogiče-vič in Marija Gričar in pridno še zadnjič barvale robove podplatov. Zdaj, ko se bliža poletje in ko že dela klima naprava je kar dobro, prej pa je bilo v kletnih prostorih obupno zaradi slabega zraka. Najbolj jih skrbi, če ni dela, ker je potem tudi zaslužek manjši in tako nastanejo velike skrbi kako najbolje obrniti dinar v tej draginji. Drugače so zadovoljne, če pogledajo leta nazaj, ko je bilo dosti težje. Danes pa so naše potrebe tako velike, da nismo nikdar povsem zado-Rajko Bukovnik po njihovem mnenju primanjkuje kvalificiranih kadrov. Problemi so tudi z roki . izdelave orodij. Tudi samoupravljanju bo potrebno posvetiti več pozornosti, pričakuje pa tudi večji odziv pri delavcih, posebno mladih. Nemogoče je zabeležiti vse misli in vtise, zato se bom v oddelke poliuretana še vračal z novimi vprašanji, tako tudi v druge oddelke. Božidar Meglič Poljska drugi največji vzhodni Marija Miloševič, Pepca Bogičevič in Marija Gričar Poljska se je v zadnjih dveh letih povzpela na nivo drugega največjega izvoznika usnjene obutve iz območja vzhodnih držav (na prvem mestu je CSSR). Leta 1971 so prodali v druge države več kot 15 milijonov parov usnjenih čevljev, 2/3 od tega v Sovjetsko zvezo, na drugem mestu pa je Velika Britanija, kamor je bilo odposlanih več kot 2,3 milij. parov. Nasploh se Poljska dobro uveljavlja na zahodnih trgih, saj je v letu 1971 prodala okroglo 5 milijonov za čvrsto valuto. ELVER OSMAN URAVOSLOÜEl 50R0DUIK ETIKA ] PO OČETU «E5TO V DALMACIJI H NA$0 TRGOV1HO KRVDIOÜU EVER, LEOPARD u GORSTVO V ČSSR \im\ta\ KONCERN GRMÜR1M -y- JÀDRANSKI OTOK DOPIATE ŽEN. IME AARTA APLEkIC STAROatóUI ÌASU0PI5EC KRAT V JUŽNI ČSSR SODNIK liSTRELITO METE UEflS.TI5K. AGENCIJA ,RAJ POP fRUsSOSOBO 30$T CILKA VRSTA AF. ANTILOPE AT DOVA SIAMA BERITE ČEVLJAR' IME ITAL. TQRALKE MAGNANI SlEiTARSKl PRETVORI« V ELEIATRO TEHNIKI CELTSKA TOVARNA ORGAN VIDA OKSID GORA V KARAVAHW * S* I* GRENAK APERITIV ITALIJA POEIT1VH0 NABIT ATOM ANICA SLAPAR 05MITOU MAJHNA BARAKA VRTNA HI?ICA AIBERT IRENA POPUST, ODBITEK OGRADE 2A ŽIVINO KI bOJAN NEPirŽLAM 100 GR. BOGINJA MODROSTI IrtE ITAL. PISATELTA SVEVA UATV153A TOČKA NA NEBU KATI RUPAR MESTO V lflH.TR/Slltlll POTKA PRODUKT GORENJA FRAUC-TEROR. 0RGAUIMCI3A CESTNI ŽAVOJ MESTO V V/H SRBIJI FR.T1L020F IU PI5ATEU (ERNEST) NAVLAKA. ŠARA BOGINJA L3UBEZEU. PESNIŠTVA IZSTOP POGLAVAR IMAMATA REZKA KRALJ ALKOHOLNA PIJAČA ŠTEVILO R03EU1H, RODNOST NAZIV TRSKA VOJAŠKA VAJA TOVARNA V CERKNEM TOMOSOV AVTO TROJANSKI JUNAK (ENEAS) mir ZDENKA RANO VINO REPOVŽ IGNAC IZVAJALEC SKLEPOV, PO-SPL05EVALEC VELIKA REKA V SIAMU SR85UO Am ime NAPAKA, POMOTA OČKA, ATEK PRAVOSLAV. VERSKA PODOBA Prišli — odšli Nagradna križanka Ob tretji številki čevljarja so se nekateri vneti reševalci križanke jezili: »Zakaj ni križanke?« že takrat sem v skopem opravičilu pojasnil vzrok izpada nagradne križanke, zato tega ne bom ponavljal, želel bi le, da prav tako vneto kot ste klicali takrat sodelujete s svojimi predlogi in pripombami tudi kadar bo križanka v časopisu. Mogoče bo kdo predlagal na kakšno temo naj sestavimo križanko. Mogoče bi celo ob križanki priložili svoje mnenje o celotnem časopisu, kakšno zanimivo vprašanje in morda celo prispevek, vaš prispevek. Če bi bila vprašanja, ki ibi zadevala naše podjetje, bi nanje dobili odgovor tistih, ki so zadolženi za razreševanje tistih problemov. Mogoče bi uvedli rubriko oglasov, seveda bi bili ti oglasi brezplačni. Razmišljajmo! Popestrimo naš časopis, tako kot je uredniški odbor popestril nagrade za križanko, ki jih tokrat med 76 reševalci dobijo: 1. nagrada 80 din Marta Maglica, Križe 57 (upokojenka) 2. nagrada 60 din Tone čmilec, skladišče gotovih izdelkov 3. nagrada 40 din Janez Tišler, Potarje 1 4. nagrada 20 din Brane Knafelc, skladišče gotovih izdelkov 5. nagrada 20 din Ivanka Lukman, prodajni sektor Zahvaljujem se Cilki Tišler, Metki Zech in Lučki Frantar za pomoč pri žrebanju, vse reševalce vabim, da prineso rešene križanke do 20. maja, nagrajencem pa čestitam. Urednik Vojak je pisal VSTOPI DELAVCEV V TOVARNO v času od 30. 3. 1973 do 25. 4. 1973 v transportni oddelek: čr-talič Karel, v finančni sektor: Sušnik Ivana, v izdelavo zg. delov 511: Kovačec Jožica, Aljančič Franci, Tancek Saša, v montažni oddelek 522: Plesničar Mirko, v montažni oddelek 523: Babič Dušan, v obrat plastike: Matovič Raško, Matovič Bogdan, Matovič Miroslav, Meglič Franc, Stojanovič Joviča, v gumar-no: Kajevič Šučrija, Preljevič Fadil, v poliuretani Bubanje Pavle, čosovič Aziz, Kriješto-rac Kujo, Ješič Dušan, Jeraj Rudolf, v mehanično delavnico: Pohleven Martin, Gosar Vladimir IZSTOPI DELAVCEV IZ TOVARNE c/7 .. . ^ Priamek m ime H Število Zaprošeno točk posojilo Skupno odobreno posojilo Prvi obrok odobrenega posojila 1. Baloh Marija 104 50.000,00 70.000,00 30.000,00 2. Košir Marija 92 40.000,00 70.000,00 20.000,00 3. štalec Justi 88 80.000,00 70.000,00 40.000,00 4. Pagon Janez 85 80.000,00 100.000,00 40.000,00 5. Petek Pavla 84 50.000,00 70.000,00 30.000,00 6. Špendal Jožica 83 60.000,00 70.000,00 40.000,00 7. Zupan Albin 83 100.000,00 100.000,00 30.000,00 8. Jeruc Zdravko 81 70.000,00 70.000,00 40.000,00 9. Hladnik Nikolaj 81 50.000,00 70.000,00 30.000,00 10. Ahačič Aleksander 78 100.000,00 70.000,00 30.000,00 11. Tadel Pavel 78 100.000,00 100.000,00 40.000,00 12. Šparovec Mira 75 40.000,00 70.000,00 30.000,00 13. Lupša Anton 74 100.000,00 100.000,00 30.000,00 14. Česen Jože 70 60.000,00 —. 15. Smolej Ivan 70 50.000,00 — 16. Žuran Jolanka 68 50.000,00 —I 17. Česen Angelca 66 100.000,00 —. 18. Mokorel Metka 63 250.000,00 — 19. Sedej Maks 63 100.000,00 — 20. Meglič Vida 62 60.000,00 . — 21. Sluga Marija 62 30.000,00 — 22, Penko Marija 61 50.000,00 — ' 23. Zoran Marija 59 50.000,00 — 24. Roblek Zdenko 60 120.000,00 — 25. Urbanc Franoka 58 40.000,00 — 26. Bohinc (Ignac 48 80.000,00 —. 27. Golmajer Janez 46 60.000,00 —. 28. Konjar Olga 45 50.000,00 — 29. Klančar Stane 42 100.000,00 — 30. Ramšak Franc 42 30.000,00 —. 31. Ahačič Marta 40 80.000,00 — 32. Šparovec Lovro 37 40.000,00 — 33. Šparovec Vinko 35 50.000,00 — 34. Jenkole Angela 29 30.000,00 — Adaptacije +-> X/> ^ Priimek in ime o H število Zaprošeno Stan. Odobreno Že odobreno točk posojilo površ. posojilo posojilo 1. Peharc Milka 101 2. Tržkan Antonija 95 3. Mandič Hilda 94 4. Zupan Silva 93 5. Intihar Vera 90 6. Žepič Anton 64 7. Bučan Franc 80 8. Bohinc Lojzka 78 9. Rožič Frančiška 72 10. Teran Leon 68 11. Meglič Branko 67 12. Brejc Marija 66 13. Truden Stana 66 14. Kramar Majda 65 15. Srečnik Marija 65 16. Klemenčič Bojan 63 17. Lavtar Marija 62 18. Poljane Janez 61 19. Ziblar Marica 56 20. Dobrin Franc 50 21. Kous Slavka 50 22. Nunar Danica 40 23. Pančur Mija 28 24. Rozman Peter 25. Grašič Ignac Najemniška stanovanja Komisija je potrdila vrstni red prosilcev za dodelitev stanovanja v družbeni lasti na uporabo, nad katerim ima razpolagalno pravico podjetje PEKO. Ker pa trenutno ni nobenega takega stanovanja prostega, je komisija sklenila, da bo pri dodeljevanju omenjenih stanovanj upoštevala vrstni red, čim bo prosto katerokoli najemniško stanovanje. 20.000,00 ne 40.000,00 da 50.000,00 da 20.000,00 da 20.000,00 ne 60.000,00 ne 20.000,00 da 40.000,00 da 20.000,00 da 25.000,00 ne 10.000,00 da 10.000,00 da 25.000,00 da 50.000,00 ne 30.000,00 da 50.000,00 ne 40.000,00 ne 30.000,00 nè 20.000,00 ne 20.000,00 ne 40.000,00 ne 20.000,00 ne 10.000,00 ne 30.000,00 da 10.000,00 da Tek -, 'Priimek in ime st. Skupno št. točk 1. Zupančič Ivanka 125 2. Levstek Vera 100 3. Slatnar Francka 98 4. Kralj Amalija 97 5. Plantan Otilija 95 6. Jelen Marija 92 7. Justin Rezka 92 8. Zaletel Anton 90 9. Grum Aleksandra 81 10. Nikolič Marija 80 11. Kuzma Terezija 77 12. Rizvič Mevlida 76 20.000,00 30.000,00 5.000,00 20.000,00 20.000,00 15.000. 00 10.000. 00 10.000,00 20.000,00 15.000,00 2x7.000,00 7.000,00 10.000,00 13. Horvat Angelca 70 14. Kremenovič Ljubica 62 15. Srečnik Joži 38 16. Kokalj Jožefa 32 17. Škrjanc Marija 24 Predlog za odobritev posojil po izrednem postopku, ki se predloži DS 1. Knaflič Milena prosi za dodatno posojilo 40 %, ker sama ni zmožna privarčevati polovico vrednosti trosobne-ga stanovanja. 2. Kuhar Dragica prosi za dodatno posojilo do 85 % za 2-sobno stanovanje, ker bo samohranilka. Odobreno ji je bilo 50 % kredita. 3. Kogoj Jožica prosi za odobritev posojila za 2-sobno stanovanje, in sicer 100 %, ker sama ni zmožna privarčevati za stanovanje. 4. Grden Terezija prosi za odobritev posojila za 2-sobno stanovanje, in sicer 100 %, ker sama ni zmožna privarčevati za stanovanje. 5. Gosar Vika prosi za posojilo za individualno gradnjo, in sicer 30.000,00 din. Ker ji je bilo odobreno že 70.000. 00 din, komisija predlaga DS, da ji odobri še 20.000. 00 din. Komisija za kadrovska in socialna vprašanja v prodaj, ni mreži še ni dokončno rešila vseh prošenj, zato v tej objavi te rešitve še niso navedene. Pripominjamo tudi, da so zneski posojil odobrenih za nakup stanovanj v blokovni gradnji le orientacijski, izra. čunani po cenah stanovanj, ki so razvidne iz ponudb prodajalca. Z navedeno objavo želimo seznaniti vse člane delovne skupnosti o rešitvi prošenj za stanovanjska posojila. Marjan Markič V aprilu sta dva naša sodelavca imela pomembna življenjska praznika: težave. Danes sem tudi starejši in tako manj sposoben za delo kot pred leti«. BUKOVNIK JAKOB pa je praznoval petdesetletnico. V našem podjetju je zaposlen dvajset let in je tako letos prejel priznanje — ročno uro. Dela v prirezovahnci, izdelo-valnice zgornjih delov 512. Ko sem ga vprašal, če je kakšna razlika v načinu dela nekoč in danes, mi je odgovoril: »Seveda je, danes je bolj zaostrena norma, s kvaliteto usnja pa so bile vedno POLJANO JOŽE je praznoval šestdesetletnico in je dvanajst let zaposlen v našem podjetju, vseskozi pri vulka. niziranju obutve. Trenutno je končni kontrolor v oddelku 528. »Včasih,« pravi Jože, »smo delali doma pri očetu po dvanajst, šestnajst ur, pa tudi štiriindvajset, če je zdravje, ni težko delati.« Božidar Meglič Šahovski dvoboj Na povratnem šahovskem dvoboju so naši šahisti zasluženo premagali zelo borbene šahiste tovarne Alpine iz Žirov z zelo tesnim rezultatom 5,5:4,5. Naši šahisti niso nastopali v najmočnejši postavi, saj sta bila odsotna Peter Mali in Stane Valjavec. Srečanje je bilo 14. aprila v Podljubelju. Rezultati: 1. deska Gorjup Tone : Sedej ing. Maks 0:1 2. deskà Jazbec Franc Capuder Ivan 0,5:0,5 3. deska Podobnik Nej ko : Gašperlin Marjan 0:1 4. deska Kokalj Franc Vehar Rajko 0:1 5. deska Mahnič Franc : Šuigaj Zdenko 0:1 6. deska Ahačič Dušan Podobnik Milan 1:0 7. deska Osredkar Andrej : Roblek Miro 1:0 8. deska Mudrič Rado Sedej Vid 0:1 9. deska Vršič Ivan : Steiner Polde 1:0 10. deska Bobrin Franc : Ovsenek Janez 1:0 Ludvik Perko