POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE ® ŠT. 29. • 12. JULIJA 1957 © LETO XVI. ® CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE! in razvedrilo bodo skrbeli posebni odbori SINDIKALNIH ORGANIZACIJ V SUŽNJI BODOČNOSTI Sklicevanje konferenc, Izrednih zasedanj delavskih svetov, sklicevanje sestankov kolektivov ter poročanje o poteku raz-Prav in sklepov kongresa je prvo opravilo sindikatov in delegatov, izvoljenih za I. kongres delavskih svetov Jugoslavije ®ruKo, nič manj važno opravilo pa je, da se pripravimo na skrbno proučevanje vsega kongresnega gradiva, predvsem pa resolucije I. kcpgresa delavskih svetov, kar ne bo moč storiti »amo na enem ali dveh predavanjih, temveč na seminarjih. (Na •Liki: delegati m / ). .. ... HM Zdaj ne wem kam O Na konferenci ZB na Jezerskem so se delegati pogovorili glede praznovanja krajevnega praznika. Največjo pozornost bodo v letošnjem letu posvetili zbiranju zgodovinskega gradiva iz časa NOB in letovanju otrok padlih borcev. I. V. ® Na posvetovanju mladih kovinarjev Gorenjske v Kranju so delegati posameznih podjetij sklenili izboljšati delo mladinskih aktivov v- tovarnah in se čim tesneje povezovati z delom delavskih svetov in drugih samoupravnih organov. I. V. ® Občinski ljudski odbor v Kranju je na eni izmed svojih sej sklenil dodeliti za sindikalni dom pomoč v višini 8 milijonov dinarjev. Tudi ostala podjetja, tovarne in ustanove na Gorenjskem bodo za dograditev doma prispevala finančna in materialna sredstva. I. V. ® Pred dnevi je bil zaključen v Bohinju prvi republiški seminar o komunalni in družbeni ureditvi Jugoslavije za člane mladinskih aktivov in organizacij v Sloveniji. ® Nedavno tega so imeli na pobudo občinskega odbora Socialistične zveze v Rušah prvo kmetijsko posvetovanje, na katerem so govorili o dosedanjem stanju kmetijstva na vasi. Ugotovili so, da bi bilo treba v bodoče posvečati precejšnjo skrb proizvodnji krme, ki je zdaj še ni dovolj. V občini bi lahko razen dosedanjih 2.400 glav goveje živine rediti še mnogo več goved, če bi imeli na razpolago dovolj pašnikov. Zaradi slabega krmljenja kmetovalci izgube letno na dohodkih nad 18 milijonov dinarjev. G. G. ® V Tovarni usnja v Šmarju imajo tudi svojo knjižnico. Rednih čitateljeV je 46 (morda je to število za 285 članov sindikalne organizacije le premajhno). Od teh je 90 odstotkov mladih delavcev. Ko bodo jeseni dob® kredit za nabavo novih literarnih del, bodo po knjigah prav gotovo segali tudi starejši bralci. J. Z. ® Po podatkih občinskega ljudskega odbora v Rušah je bilo ob neurju v mesecu maju uničenih nad 1.020 sadnih dreves v vrednosti 10,166.0000 dinarjev. Sodijo, da bodo to škodo občutili več let. G.G. ® Na zadnji seji Republiškega odbora sindikata komunalnih in obrtnih delavcev Slovenije so med drugim razpravljali o pomanjkanju skrbi ljudskih odborov za rast socialističnega sektorja obrti, o pomanjkanju perspektivnega plana razvoja obrti, visokih obveznosti, pavšalnih dajatev uslužnostnih obrtnih delavnic itd. ® V pripravah za VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije se bodo člani Zveze komunistov na Jesenicah trudili, da bi vključili čimveč mladih delavcev iz tovarn in zadrug v organizacijo. Tik pred samim kongresom bo na Jesenicah občinska konferenca Zveze komunistov, pozneje pa bodo imeli v Železarni Jesenice še izredno konferenco, kjer bodo izvolili delegate za kongres. U. Z. ® V nedeljo, 30. junija, so odprli redno avtobusno zvezo med Podbrezjami, Jesenicami in Begunjami. Ugodne avtobusne zveze se že sedaj poslužuje več kot 300 delavcev, ob slabem vremenu pa se bo število potnikov podvojilo, delavci bodo prihajali na delo zadovoljni in spočiti U. Z. ® Preteklo soboto je delovni kolektiv Industrije bombažnih izdelkov v Kranju slavil desetletnico obstoja. Na ta dogodek so se pripravljali že dalj časa. Pred meseci so začeli tekmovati v prostovoljnem delu. Najboljšim tekmovalcem so na proslavi razdelili denarne nagrade ® Te dni bo zasvetila električna luč tudi vrh zelenega Pohorja. Za elektrifikacijo Ruše — Ruška koča, sta razen občine prispevala največ denarja Tovarna dušika iz Ruš in trgovsko podjetje »Zarja« iz Marijbora. Predvidevajo, da bodo v kratkem elektrificirali še partizansko vas Lobnico. Stroški za elektrifikacijo Ruške koče znašajo itad deset milijonov dinarjev. G.O. ® V vajenski šoli v Izoli so imeli letos vajenci prve zaključne izpite. Šolo je končalo 25 vajencev. Ob tej priložnosti so vajenci priredili lepo razstavo svojih izdelkov, da hi pokazali, česa so se naučili. ® Sindikalna organizacija v podjetju TOBI v Bistrici pri Rušah je omogočila v šolskih počitnicah vajencem tega podjetja desetdnevni brezplačni dopust. ® V celjskem okraju te dna zbirajo prijave za bodoče šolsko leto. Na osnovi objavljenega razpisa sprejemajo prošnje trgovska podjetja. Kakor je videti, se bo letos učilo več vajencev. V preteklih letih so bili v trgovinah vajenci skorajda že »bela vrana«. ® Zadnjo nedeljo so imeli v Renčah vaški praznik, ki so ga slavili letos že četrtič. ® Društvo prijateljev mladine v Kidričevem ima modelarski, rezbarski, fotografski in šiviljski krožek. V preteklem mesecu -pa so priredili razstavo ročnih del. Razstava je pokazala, da so postali pionirji že pravi mladi tehniki, ki izdelujejo predmete, ki terjajo veliko natančnosti tin vztrajnosti. ® V okviru prireditev »Celje 1957« je Odbor za organizacijo tržišča pri Okrajni trgovinski zbornici v Celju razpisal tekmovanje vseh trgovin na drobno. Tekmovanje bo trajalo od 1. avgusta do 30. oktobra. Tekmovali bodo v vljudnostni postrežbi, čistoči, razporeditvi blaga, zunanjem videzu trgovine in podobno. ® V konjiški občini bodo v kratkem pričeli delavci sklepati kolektivne pogodbe z zasebnimi delodajalci. Sindikat je že osnoval posebno komisijo, pripravili pa so tudi potrebno gradivo, da bo komisija lahko takoj pričela z delom. L. V. ® Na konferenci Zveze komunistov v kranjski tovarni »Iskra« so ugotovili, da so osnovne organizacije sprejele v članstvo premalo mladine. Letos so sprejeli le 41 mladincev. Sklenili so, da bodo posvetili večjo pozornost dvigu storilnosti dela in skrbi za delovnega človeka. k- V- ® Gozdni delavci iz Slovenj skih Konjic so priredili izlet v Videm-Krško. Ogledati so si Tovarno papirja, spotoma pa še lesni obrat »Savinja« v Celju. Izlet sta jim omogočili uprava podjetja in sindikalna organizacija. ^ ® Tudi otroci, ki v Slovenskih Konjicah obiskujejo otroški vrtec so na zaključni šolski prireditvi pokazali svoje znanje in sposobnosti. Le škoda, da je bila prireditev zvečer, ko je več mladih obiskovalcev kar med predstavo zadremalo, čeprav je bil program dobro naštudiran. ^ V- Bila sem sezonsko zaposlena na vinogradniškem posestvu nekje gori na Štajerskem. Lani avgusta se je sezonsko delo nehalo in sem tako ostala brez službe, bila sem pa noseča. Ker nisem bila zaposlena, tudi nisem dobila tistih 8000 dinarjev za opremo otroka. Letos spomladi je to posestvo. spet sprejemalo delavce za sezonsko delo in sem mislila, da bom dobila zaposlitev, ker na stalno nisem mogla računati, da bi vsaj z, mesečnim zaslužkom lahko preživljala sebe in otroka, ker otroških doklad ne prejemam. Seveda sem morala prej na zdravniški preg.ed, zdravnik pa mi je predpisal lahko delo in še to na suhem, zraven pa je še dejal, da sem 'preslabotna za delo v kmetijstvu. Otrok je bij tedaj star komaj dva meseca. Na delo me niso sprejeli, ker lahkih dsl zame nimajo. Tako sem ostala brez dela, sama z nepreskrbljenim otrokom, povrh vsega pa še slabega zdravja, ker sem po porodu zbolela na srcu in na živcih. Ko sem se malo - okrepčala, sem šla vprašat na posredovalnico za delo, če imajo kakšno delo zame. Rekli so 'mi, da nimajo nobenega prostega mesita, Zlasti ne za ženske, ki bi lahko opravljale lahko delo. Prosila sem j lih, naj me zapišejo, pa so mi odgovorili, naj pridem večkrat, vendar doslej niso še ničesar našli. Z otrokom živim pri starših. Dela samo oče za šest članov družine, zemllje pa nimamo :ilč. Tako sem se odločila, da pišem Vam ter Vas vdano pro- sim, če bi mi lahko našli kakšno delo, da bi živela z otrokom in sama zanj skrbela, kolikor je v moji moči. Doma nisem mogla več ostati, 'ker so me zmeraj zaničevati in obrekovali, da nisem toliko zmožna, da bi skrbela za otroka. Otrok pa raste, potrebuje hrane in-obleke. Jaz pa mu ne morem ničesar dati, ker nič nimam. Pred dvema dnevoma sem morala z doma. Zdaj sem pri stricu. Rotim Vas, če Vam je le mo. go če, poiščite mi delo, saj tako ne morem živeti. Delala bi najraje je na Gorenjskem, morda na Jesenicah, ali kje v bližini, ker imam tam mesto, kjer bi lahko pustila otroka. Imam osnovno šolo, nižjo gimnazijo in en letnik srednje kmetijske šole. Pripomba uredništva: Najprej zares apeliramo na vse delovne kolektive, naj pregledajo, če imajo morda kaJkšno delovno me-sto, n ah katerem bi lahko zaposliti to tovarišico in naj nam to nemudoma sporoče. Nedvomno pa bi bila dolžnost občinskega sindikalnega sveta, na čigar področju je billia ta tovarišica zaposlena, da ji najde primerno zaposlitev, saj je to v prvi vrsti •dolžnost sindikalne organi, zaoije. Glejte, tole so člani gasilske čete Tovarne dekorativnih tkanin pri vajah. Sestavek o četi objavljamo na tej strani. OBJAVITE ANKETO! Sredi junija je bilo v Celju posvetovanje zaupnikov »Delavske enotnosti« s področja celjske občine. Iz 114 podružnic se jih je udeležilo le 22 zaupnikov. Sejo je vodil glavni zaupnik »Delavske enotnosti« občinskega sindikalnega sveta tov. Juvan. Razpravljali , so o razširitvi našega glasila, o ureditvi evidence naročnikov, o rednem plačevanju naročnine itd. Izkazalo se je, da je nativeč naročnikov v Železarni Štore in pri »Prevozništvu« Celje. Ugotovili smo tudi, da v nekaterih po- družnicah . sploh niso izvolili zaupnikov »Delavske enotnosti«, klijub temu, da je ,to sklep Republiškega sveta ZSJ za Slove, nijo. Najbrž zanj ne vedo. Zaupniki kažejo resno željo in trud, da bi nabrali čimveč novih naročnikov, v razpravi pa so razpravljali tudi o vsebini našega lista. V zvezi s tem so predlagali, naj bi uredništvo razpisalo anketo, s katero bi imeli naročniki možnost povedati, kaj oni mislijo o glasilu. Iz tega bi se rodil nedvomno tudi kakšen koristen predlog za izboljšanje kakovosti lista. Prav Dve akcijski opravili (Nadaljevanje s 1. strani) Roke pa se izpolnjuje ne samo na ta način, da razmeroma majhna skupina na hitrico opravi svoje delo, ampak se jih izpolnjuje tudi tako, da se k delu pritegne več sodelavcev, in da se dela intenzivneje. Izkušnja pa ve povedati, da so v nekaterih strokah šli na delo na analitični oceni delovnih mest slabo pripravljeni, da so se menjala navodila glede načinov in metod dela itd. To vse je nedvomno škodovalo tako kvaliteti dela kot časovni izpolnitvi rokov. Velika pomanjkljivost pri delu na analitični oceni delovnih mest pa je vsekakor v tem, da delovnim kolektivom smisel te ocene In tega dela ni družbenoekonomsko dovolj razjasnjen, da v tem pogledu niso družbeno dovolj jasno orientirani. To mestoma povzroča nepra- vilen odnos do tega dela, mestoma pa omogoča nepravilne interpretacije. Zato se zdi, da je temeljno opravilo sindikatov v tem, da temeljito in vsestransko razjasnijo delovnim kolektivom smisel analitične ocene delovnih mest in da jih orientirajo na poznavanje ključnih problemov okrog tega dela, tako da bodo znati uspešneje sodelovati pri delu in da bodo zmogli družbeno vrednotiti opravljeno delo. V ta namen se zdi nujno potrebno osnovati pri sindikalnih vodstvih posebne delovne skupine, ki naj bi spremljale delo na analitični oceni delovnih mest in opozarjale svoja vodstva na posamezne probleme, ki se pri delu pojavljajo. Zdi se, da bi bilo nujno potrebno takoj napraviti analizo doslej opravljenega dela na osnovi podatkov, ki z njimi razpolagajo sekretariati za delo, in si na osno- O PROSTOVOLJNI GASILSKI ČETI V TOVARNI DEKORATIVNIH TKANIN Tovariši, ki jih vsi spoštujejo »ODO? OBRATNEGA ELEKTRIČARJA ki popolnoma obvlada vsa električna dela ip z opravljenim mojstrskim izpitom sprejme »SUMI«, tovarna bonbonov, čokolade in peciva, Ljubljana, Gradišče 9. Osebne ali pismene ponudbe poslati na tajništvo podjetja. V tovarni dekorativnih: tkanim imamo prostovoljno gasilsko četo, ki šteje 33 aktivnih članov. V eni desetini so same tovarišice zaposlene v tovarni. Prav nič ne zaostajajo za moškimi. Četa ima vaje redno vsak teden, udeležuje se tudi tekmovanj, kii jih organizira Gasilska zveza okraja in do sedaj je dobila že več odlikovanj in pohval. Shramba v kateri ima četa svoje orodje in naprave je vzorno urejena ter orodje vedno v pripravnem stanju. Vedno čiste delovne in paradne uniforme shranjujejo v sak na svojem za to določenem prostoru. Predsednik tovariš Sajovec, poveljnik tovariš Grum in o-rodjar tovariš Stane skrb e za preventivno službo. Vse zaposlene so poučili kako je treba ravnati z gasilnimi napravami. Seveda to delo terja od članov gasilske čete veliko truda, njegovega prostega časa In dobre volje. Vendar naši člani Skrb za vzgojo članov delavskih organov upravljanja Občinski sindikalni svet v Trbovljah je priredil seminarje za novoizvoljene člane delavskih organov upravljanja. Predvidenih je sedem skupin, ki bodo * obiskovale tridnevne seminarje. Člani delavskega sveta rudnika Trbovlje — Hraštnlk bodo tvorili svojo skupino, ostali člani delavskih svetov, razen Strojnih tovarn, pa bodo razdeljeni po vseh skupinah, da zaradi tega ne bi trpela proizvodnja. Seminarjev se bo udeležilo okrog 200 članov delavskih svetov. Za ostale ho priredil občinski sindikalni svet seminar jeseni tako, da se bodo novi člani delavskih svetov lahka seznanili vsaj z osnovnimi mislimi o delavskem in družbenem upravljanju ter gospodarstvu in ekonomiki podjetja. A. Kukoviča prav dobro vedo, da razen družbene imovine varujejo tudi kruh vsem zaposlenim in njihovim družinam. Omeniti morrimo njihovo medsebojno tovarištvo, disciplino in red v organizaciji, za kar jih spoštujejo vsi delavci in uslužbenci _ . R.B. vi napravljenih ugotovitev izdelati praktičen akcijski koncept za dejavnost organizacije. Pri tem se . je seveda treba temeljito zavedati, da proučevanje procesa proizvodnje, organizacije dela, vrednotenje dela, razmeščanje delavcev na delovna mesta ni zadeva, ki jo je mogoče izpeljati v neki krajši kampanjski akciji, ampak je stvar solidnega študijskega in konkretno operativnega dela, je stvar, ki sodi v solidno metodo vodenja organizacije. Sedanja analitična ocena delovnih mest pomeni pravzaprav začetek prehoda na tako sistematično delo. Zato je treba vedeti, da vsega dela v tem pogledu ne bo moči . sedaj opraviti. Če bi ga skušali izvesti naenkrat, bi naša prizadevanja ne rodila pričakovanih sadov. Stvar bo zahtevala več časa. V sedanji akciji pa je principialne in odločilne važnosti, da se dela lotimo temeljito in solidno, da tisto delo, ki ga opravimo, opravimo res temeljito. Zdi se, da sta tl dve opravili v tekočem razdobju najvažnejši akcijski nalogi, ki sta pred sindikalnimi organizacijami. Nobenega dvoma ni, da ju bodo naše organizacije uspešno izpolnile in tako s svoje strani prispevale k nadaljnjemu izpopolnjevanju mehanizma delavskega samoupravljanja in k nadaljnjemu izpopolnjevanju njihove gospodarske dejavnosti. Roman Albreht OB RO 8 U tako, sl dopisniki žele, naj bi dalo uredništvo večkrat navodila za dopisovanje v časopisu. J.M. Pripombe uredništva: O predlogu celjskih zaupnikov našega glasila smo že samai večkrat razmišljali, saj bi tudi sami Padi vzpostavili tesnejši stik z našimi bralci. Zdaj se borno zares potrudili in tako anketo razpisali, saj se sami zavedamo, da bi nam dala marsikakšno koristno pobudo. Glede dopisovanja in navodil za dopisovanje pa tole: morda naši dopisniki niso opaziti, da smo nekaj takih navodil že- večkrat objaviti, prav tako pa se trudimo, da na vsak dopis odgovorimo. Res je pa tudi, da vsakega dopisa ne moremo objaviti v celoti in najde zato mesto med »Brzojavkami«, kjer je pa kaj lahko prezreti, dia je bila glavna misel dopisa že objavljena in je potlej huda kri brez potrebe. Seveda pa ne moremo vsakemu dopisniku pisati, da smo njegov dopis objaviti v tej in tej številki. Na vsak način si želimo, da bi omrežje dopisnikov še bolj razširili, zlasti bi nam bilo všeč, če bi nam pisali kratke vesti iz kolektivov in naših organizacij, pri tem ne mislimo samo na sindikalne. To bi močno poživilo rubriko »Brzojavke«, saj se nam zdaj dostikrat zgodi, da ®o v njej ob_ javljene vesti samo iz nekaterih kraljev. Zdaj n. pr. dobivamo že stalne vesti iz Kranja, Jesenic, Nove Gorice, Slov. Konjic in Ruš, kar se tudi v listu pozna. Ne bi bilo slabo, če bi dobivali taike novice zlasti iz industrijskih središč kot so Maribor, Celje, Trbovlje itd. To je eno. Dalje pa sii želimo — kot ste že sami iz vsebine lista lahko spoznali — dopisov o naših ljudeh, o njihovem življenju in težavah. Ce so take stvari kritične, je , treba vsak podatek prej dobro preveriti. Zelo hudo je namreč, če nekoga v listu pograjamo, potem pa se izkaže, da ni on nič kriv. Tako škodo je zelo težko popraviti, saj je dosti bralcev, ki so morda prvi dopis prebrali, pojasnila k njem pa ne. Tako nekaj madeža vedno ostane, konec koncev rf vsak misli, da je nekaj že moralo biti tres, sicer bi se pisec ne lotil pisanja. Na to torej posebej pazimo in naj se vsiaik do- pisnik zaveda, da je sam v prvi vrsti odgovoren za tako pisanje. Dobrodošli so nam tudi dopisi, v katerih so obdelani posamezni problemi iz gospodarjenja naših delavskih organov upravljanja. Pri tem kaže paziti, da ne hi ponavljali stvari* ki so že vsem znane in iz katerih bralec ne izve ničesar novega. Posredujmo zlasti izkušnje bodi dobre, bodi slaibe iz gospodarjenja, saj borno s tem največ koristili delavskim svetna in upravnim odborom podjetij. To naj bo nekaj misli in napotil našim dopisnikom. Morda bodo te besede koga spodbudile, da bo prijel za pero in nam kaj pisal. Mirhogrede naj povemo še to, da prispevke honoriramo, ne sicer bogato, in si iz tega najbrže nihče ne bo postavil hiše, nekaj je pa le, da se mu vsaj malce oddolžimo za njegov trud in stroške, ki jih je imel s pisanjem. PUTNIK SLOVENIJA obvešča: STE SE ZE ODLOČILI kje boste preživeli letošnje počitnice? PUTNIK SLOVENIJA vam bo priporočil kraj, kjer bodo počitnice prijetne in počen 1 I PUTNIK SLOVENIJA nudi posebno ugodnost z večdnevnimi počitniškimi aranžmani v NOVALJI, MALIN SKI, CRIKVENICI in v DUBROVNIKU. PUTNIK SLOVENIJA rezervira hotelske ali privatne sobe v katerem koli letovišču Jugoslavije. * Odločite se. da boste letošnje počitnice preživela JESENI. Deležni boste velikih ugodnosti, ki jih nudijo gostinska in hotelska podjetja gostom izven glavne turistične sezone. . Sicer pa ne odlašajte — še danes pohitite k PUTNIKU SLOVENIJA v Ljubljani ali v poslovalnico v Mariboru, Celju, Postojni, Kopru, na Bledu in Sežani. POTUJTE S PUTNIKOM SLOVENIJA Zgodovinska odločitev Sklepi moskovskega plenuma so dokaz življenjske sposobnosti sovjetske družbe in njenih socialističnih sil, ki so sposobne, da nenehno napredujejo po poti, ki jo je nakazal 20. kongres in da odločno odklanjajo vse ovire na tej poti. V dneh od 22. do 29. junija je v Moskvi zasedal plenum Centralnega kpml-teja Komunistične partije Sovjetske zveze, na katerem so razpravljali o frakcionaškem, protipartljskem in pro-tidriavnem delovanju Molotova, Milenkova in Kaganoviča, pa tudi Scpi-lova, ki se je pridružil omenjenim trem najbližjim Stalinovim sodelavcem. Plenum je ugotovil, da njihovo delovanje škoduje razvoju socializma, sporazumevanju med narodi In prizadevanju za mir na svetu ter jih izključil iz Prezidija in Centralnega komiteja. Sklepi moskovskega plenuma so vzbudili pozornost vse svetovne javnosti. Nekateri so jih sprejeli kot eno največjih senzacij vseh časov. Za nas pa niso senzacija In nekaj povsem nepričakovanega. Odločitve tega plenuma so le logičen korak v sodobnem razvoju Sovjetske zveze in socializma na svetu. So le ukrep, ki ga je terjal socialistični razvoj in ki bo nujno pripomogel h krepitvi pozitivnega razvoja na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja Sovjetske zveze, obenem pa tudi koristno vplival na krepitev in uveljavljanje socialističnih sil na svetu. Te odločitve odstranjujejo tiste sile, ki so ovirale in preprečevale izvajanje sklepov, ki so izredno pomembni za sovjetske komuniste, za narode Sovjetske zveze in za vse mednarodno delavsko gibanje. Življenje je vnovič pokazalo, da ni mogoče napredovati, dokler niso odstranjene ovire, ki stoje na poti k vsestran- skemu razvoju. In te ovire so sedaj odstranjene. Dvajseti kongres sovjetskih komunistov Je pomenil korenit prelom z dotedanjo stalinistično politiko v Sovjetski zvezi, v ostalih socialističnih državah in v svetovnem delavskem gibanju. Kongres sicer ni razjasnil družbenih vzrokov, ki so omogočili številne socializmu škodljive pojave v sovjetskem notranjem življenju in v mednarodnem uveljavljanju Sovjetske zveze, vendar je ostro obsodil te pojave tn sprožil proces odpravljanja napak, ki je sčasoma postal zelo širok in se je približal bistvu problema. Obsodba kulta osebnosti na 20. kongresu spočetka resda ni temeljila na podrobni znanstveni oceni družbenih vzrokov tega socializmu škodljivega pojava, vendar moramo ugotoviti, da so številni sovjetski voditelji, ki so se iskreno zavzeli za izvajanje sklepov tega kongresa, kaj kmalu začeli globlje spoznavati vzroke stalinističnih napak in *iblod. Zato so lahko relativno hitro prešli od propagandnega boja proti negativnim manifestacijam kulta osebnosti k praktičnim ukrepom v notranji in zunanji politiki. Naj omenim nedavno reorganizacijo sovjetskega gospodarstva, ki ruši temelje stalinističnega sistema. Hruščev, Bulganin In ostali voditelji Sovjetske zveze, ki so se v prizadevanju, da bi odpravili škodljive ostanke preteklosti, tesno povezali z življenjem, z delovnimi ljudmi, so spoznali, da je centralizirano državno uprav- ljanje gospodarstva, ki Je bilo nujno r prvih dneh po Oktobrski revoluciji in v dneh obnove ter izgradnje, zaradi zakonitosti ekonomskega razvoja postalo zastarelo, neučinkovito in škodljivo. Administrativno upravljanje iz Moskve je nujno povzročalo težave, ki so končno privedle do neracionalnega izkoriščanja gospodar« skih zmogljivosti, do zastoja v rasti pro* izvodnosti dela, zvišanja proizvodnih stro* škov, do nenormalnih gospodarskih odno-sov med posameznimi industrijskimi vejami in seveda tudi do zaviranja iniciativ® proizvajalcev. Obenem z razvojem proizvajalnih sil, graditvijo novih tovarn Itd* se je ustrezno povečeval tudi administrativni aparat, ki si je sčasoma prisvojil ogromno oblast, odpravil vse oblike sodelovanja delovnih ljudi v upravljanju dežele, ki so se porodile med revolucijo, in postal vsemogočna sila nad družbo. Birokratizem je cvetel, vrstile so se grozotne čistke in afere, sovjeti so imeli zvezane roke, delavske kontrole v tovarnah ni bilo več. Takšen položaj je privedel do zastoja na področju znanosti, umeftiosti in družbenih ved. In seveda tudi do kulta osebnosti. Boj proti kultu osebnosti torej nujno terja boj proti birokratizmu. Birokratizma pa ni moč uničiti s pozivi, naj se birokrati spreobrnejo. Uniči ga lahko le razbitje centraliziranega administrativnega upravljanja gospodarstva, torej decentralizirano upravljanje in osvobajanje ustvarjalne pobude proizvajalcev. Čimbolj so proizvajalne sile razvite, toliko bolj zahtevajo decentralizirano upravljanje in pritegovanje delovnih ljudi v upravljanje gospodarstva ter vsega javnega življenja. Na to pot so stopili sovjetski voditelji in sedanja reorganizacija gospodarstva je prvi korak na tej poti. Sovjetski voditelji kot so Hruščev, Bulganin, Mikojan in drugi so se po 20. kongresu tudi iskreno zavzeli za odstranitev nasprotij med državami, za utrditev mira in preprečitev vojne nevarnosti. Začeli stf 12. JULIJA 1957 ST. 29 IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA -»DELAVSKA ENOTNOST« ODPRTO PISMO DELAVSKEGA SVETA KARTONAŽNE TOVARNE V LJUBLJANI Monopolni položaj Zavoda za stanovangsko izgradnjo je v nasprotln z resolncigo o Temeljnih načelih stanovan|ske zakonodaje Delavski svet Kartonažne tovarne v Ljubljani je na eni svojih sej sklenil zgraditi v bližini tovarne 30-stanovanjski blok. Stanovanja naj bi dobili delavci, ki stanujejo v neprimernih stanovanjih in pa visokokvalificirani delavci, ki jih tovarna nujno potrebuje, ker je v rekonstrukciji. Te lahko dobi le, če jim preskrbi stanovanja. Upravni odbor tovarne je pred 4 meseci določil posebno komisijo in ji naročil naj opravi vsa pripravljena dela inv prične z gradnjo. Sredstva, namenjena za gradnjo, je delavski svet odobril deloma iz svojih sredstev, deloma pa iz posojila, ki bi ga prejel v ta namen pri Občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Center. Dne 24. 6. 1957 je delavski svet na seji in med,drugim razpravljal tudi o poročilu komisije za stanovanjsko izgradnjo.. Predstavnik komisije je članstvu delavskega sveta obrazložil težave, ki preprečujejo, da bi tovarna zgradila svoj stanovanjski blok. * Komisija se je odločila, da bi bilo najprimernejše mesto za gradnjo stavbe v Ilirski ulici. Pri občini Center je vložila prošnjo za lokacijo, ki je bila po daljšem času izvedena na stroške naše tovarne. Predstavnik Zavoda za stanovanjsko izgradnjo, ki je prav tako interesent za to parcelo, je ob tej priliki Izjavil, da Zavod ne bo pristal, da bi podjetja sama gradila stanovanja. Vsa stanovanja naj bi gradil kot investitor Zavod za stanovanjsko izgradnjo, podjetja in drugi interesenti pa bi morali stanovanja kupovati od Zavoda. Čez čas je podjetje namesto rešitve prošnje za lokacijo zgradbe v Ilirski ulici ustno izvedelo, da je bila odobrena pravica gradnje na tej parceli Zavodu za stanovanjsko izgradnjo. Kartonaina tovarna je na to ponovno zaprosila za dodelitev druga stavbne parcele za gradnjo stanovanjskega bloka v lastni režiji. Na to ponovno Prošnjo so na občini Center odgovorili, da je vsak trud kolektiva za lokacijo stanovanjske gradnje v režiji tovarne zaman, ker ima Zavod za stanovanjsko izgradnjo izključno pravico graditi stanovanjske bloke, podjetja pa lahko stanovanja kupijo, v kolikor in kjer so ta na razpolago. Podjetje je bilo trdno prepričano, da bo lahko gradilo stanovanja v lastni režiji in da bo deležno vse podpore in pomoči oblasti. Zato tudi ni prijavilo svojih potreb glede stanovanj. Trenutno pa je Zavod vnaprej prodal že toliko stanovanj, da jih ni v mogočnosti zgraditi do poletja prihodnjega leta. Naša tovarna je lani kupila od Zavoda za stanovanjsko izgradnjo 5 stanovanj. V ta stanovanja, v Savski koloniji so se že vselili tovarniški delavci. Stanovanja so bila draga, notranja oprema, instalacije itd. Pa zelo pomanjkljive, tako da se naše podjetje upravičeno boji še vnaprej kupovati stanovanja od Zavoda za stanovanjsko Izgradnjo. Pri prevze- mu omenjenih stanovanj smo namreč ugotovili, da so vodne instalacije skrajno površno izvedene, da ne delujejo bojlerji, da električne instalacije ne odgovarjajo obstoječim predpisom in so prešibko dimenzionirane. Okna, vrata itd. so bila izdelana iz premalo suhega lesa, tako da so razpokala. Skoro v vseh prostorih so se parket! zaradi slabega materiala dvignili. Dimniki so nepravilno izpeljani in ne vlečejo. Oprema električnih štedilnikov ni kompletna, ventilacija za stranišča pa je Izpeljana skozi kabinet. Zaradi nakupa takšnih stanovanj je podjetje močno oškodovano, saj bi za denar, ki ga je plačalo lahko gradilo hitreje kvalitetnejša in udobnejša stanovanja. Stanovanja, ki jih je Zavod za stanovanjsko izgradnjo izročil kot vseljiva, dokazujejo, da Zavod v preteklem letu ni bil dovolj sposoben obvladati naloge, ki jih je prevzel. Dela, ki jih je prevzel v letošnjem letu, pa so mnogo večja od lanskih. Razen tega vemo, da Zavod nima dovolj tehničnega kadra za vsa naročena dela. (To izjavljajo sami predstavniki Zavoda). Po vsem tem upravičeno sklepamo, da bo Zavod letos še manj zadovoljivo reševal naloge stanovanjske izgradnje. . Zavod za stanovanjsko izgradnjo utemeljuje nakup stanovanj na različnih krajih takole: delavci, ki delajo v isti tovarni se vsaj v stanovanjski zgradbi izognejo monotonosti vedno istih obrazov in ljudi. Ta trditev bi bila primerna le 'tedaj, če bi bilo stanovanj na pretek. Ob današnji stanovanjski stiski pa podobne trditve iz- zvenijo kot smešne in so neverjetne. Zaključek vsega navedenega je torej: da ima danes izključno pravico graditi stanovanjske bloke Zavod za stanovanjsko izgradnjo; da Zavod nima dovolj tehničnega kadra za učinkovit nadzor dela na gradnjah; da Zavod ne obvlada vseh naročil interesentov za nakup stanovanj, skratka da Zavod kot monopolist diktira kupcem kdaj, kaj, kje in za kakšno ceno bodo kupili stanovanje. Naj opozorimo ob tej priložnosti še na očitno nasprotje tega stanja z resolucijo o Temeljnih načelih stanovanjske zakonodaje, ki je izšla dne 6. marca 1957 in je bila objavljena v Ur. listu FLRJ. V resoluciji o Temeljnih načelih, točki 4 stanovanjske zakonodaje, ki jo je na svojem zasedanju sprejel Zvezni Izvršni svet, je med drugim rečeno; »Da morajo skrbeti za zidanje stanovanjskih hiš predvsem Stanovanjska stiska je občutna !n ne bomo se je še kntalu znebili. Zato odstranjujmo vse prepreke, ki kakorkoli ovirajo hitrejšo gradnjo stanovanj DELAVCI IN USLUŽBENCI IZ ELEKTROGOSPODARSKIH PODJETIJ SLOVENIJE V NOVI GORICI Združimo prijetno s koristnim V dneh 5. in 6. Julllja j« bila sončna, toda tokrat vroča Goriška v prazničnem' razpoloženju. Delovn; kolektivi Elektrogospodarstva Slovenije so izbrali Novo Gorico za -kraj svojih II. tradicionalnih športnih i-ger. S to športno m-anifestactijio so slovenski električarji počastili 10. obletnico priključitve Slovenskega ' Primorja k matični domovini Jugoslaviji. Kljub Izredni vročini, ki ni prizanesla ne tekmovalcem, organizatorjem in gledalcem, so se na II. letnih športnih iigrah Elektrogospodarstva Slovenije zbrati iz 32 kolektivov 503 -tekmovalci to tekmovalke. Pester tekmovalni program ki j-e bil spraj-et v letošnji zgodnji spomladi z namenom, da vključi v športno aktivnost kar največ zaposlenih, je ob svoji zaključni bilanci v Novi Gorici pni-še-l do polnega izraza. V času nekaj mesečnih predpriprav, se je vključila v športno življenje tretjina od vse-h zaposlenih, fca-r je izreden uspeh sindikalnih organizacij v tej panogi pri razvijanju športa v podjetjih. Športne jigre v Novi Gorici so pokazale visoko športno zrelost delovnih kolektivov, pokazale pa so tudi v vsej svoji organizaciji in kondicijski stopnji raven, fci bj jo -lahko prišteli zelo -redkim športnim organizacijam pri nas. Tudi strokovnjakom, ki jih na tej veliki športni prireditvi ni manjka-l-o je bilo zelo težko ugotovili«, katera od panog, ki so odlično izpeljali, kar je vnašalo še posebno zadovoljstvo tako med tekmovalce kot številno publiko Nove Gorice -itn okolice. Njih pomembnost j,e v tem, da krepijo delovno sposobnost zaposlenih -pri napornem in odgovornem delu, da vnašajo v delovne kolektive vedrino in razpoloženje, ki je izrednega pomena v tej gospodarski 'panogi; bile »a programu, Je bila naj- pomembne pa s-o tudi zato, ker bolj privlačna in katera ekipa je bila najbolj disciplinirana in požrtvovalna, ali so bili to Trboveljčani, mladi odbojkarji iz Vuzenice kegljači iz Celja, ša-histt iz Telekomunikacij. namizni teni-sači iz Kočevja ali ljubljanski to mariborski atleti. Se posebej pa je -treba izreči polno priznanje tovarišicam, ki so s svojimi športnimi sposobnostmi, tehniko in požrtvovalnostjo navdušile pni namiznem tenisu in odbojki v obeh dneh prenekatere-ga ljubitelja tega lepega j-n dinamičnega športa. * Delavske športne igre. kolektivov Elektrogospodarstva Slovenije 'hišo bile pomembne samo zato, ker so jih organizatorji so slovenski električarji z organizacijo i-n predpripravo II. letnih iger, ki so j-ih posamezniki imenovali »električairska olimpi-ada« dokazali v praksi, kaj. se da na področju športa doseči, če j e zato pr; odgovornih čini-teljih v podjieij-u razumevanje, pripravljen oat in volja. Prav zato naj bodo delavske športne igre s-lovenskih električarjev za vse ostale gospodarske organizacije vzgled obenem pa spodbuda sindikalnim organizacijam vseh panog za raz-voj športa, ki je tako nujen in -koristen za zdravo rast mladega naraščaja. Šport n; earm-o stvar mladine, koristen je vsem delovnim ljudem, saj j6 tekmovanje v praksi potrdilo, odpravljati stalinistične, neenakopravne odnose med socialističnimi državami, sku-so navezati stike z vsemi naprednimi *B socialističnimi gibanji in trudili so se spoštovati načelo, ki ga poudarja beograjska deklaracija in ga je sprejel tudi 20. kongres, načelo o številnih različnih poteh v socializem, ki so odvisne od različnih Pogojev v posameznih državah in od stop-ttJe dozorelosti zavestnih socialističnih sil. Vsa ta pozitivna prizadevanja so seveda naletela na odpor konservativnih, stalinističnih sil v Sovjetski zvezi in v mednarodnem delavskem gibanju. In kolikor “olj so ta prizadevanja rušila staro in pre-*>velo, toliko močnejši in bolj zagrizen je bil odpor stalinistov. 2e pred poldrugim letom, ko se je v Moskvi končal 20. kongres, je bilo prlčako-Vati> da izvajanje tako dalekosežnih skle-P°v, ki so začeli odpravljati večdesetletne stalinistične metode, ne bo poteklo brez Pretresov. In res, ovire, ki so nastajale, *b Prihajale v prvi vrsti s strani najožjih talinovih sodelavcev, ki so, kot se je jnalu izkazalo, le z besedami odobravali Odločitve 20. kongresa. Med stalinisti in ‘titimi sovjetskimi voditelji, ki so te od-^ itve začeli iskreno uresničevati, je kaj maiu prišlo do resnih sporov. Te spore ® svetovna javnost označevala kot boj ed stalinisti In protistalinlsti, čeprav jih oditelji Sovjetske zveze niso hoteli javno Priznati. Posledice tega notranjega boja a 80 bile iz dneva v dan vedno bolj očit-Jz^ašale so se v številnih protislovnih uliščih in ukrepih, ki so očitno kazali na “Mpromise med obema strujama, lenum Centralnega komiteja KP SZ je Položaj razčistil. Sklepi 20. kongresa se ulf° ™og*i več izvajati s kompromisnimi rePi; stalinistični zaviralci so morali bi-* sključeni iz vodstva Partije in iz vlade. a čelu stalinistov je bil Molotov s Ka-anovičem. Njuni sodelavci so bili Malcn-vuh/n ®ep'lov' v manjši meri pa še Per-hin in Saburov. Iz poročila na plenumu K izhaja, da so šli v oviranju izvajanja sklepov 20. kongresa tako daleč, da jih je plenum obtožil frakcionaštva, protipartij-ske in protidržavne dejavnosti. »Ta skupina je v bistvu poskušala,« pravi poročilo Centralnega komiteja, »upreti se leninski smeri za mirno koeksistenco toed državami z različnimi družbenimi sistemi, upreti se popuščanju mednarodne napetosti in vzpostavljanju prijateljskih odnosov med Sovjetsko zvezo in vsemi narodi sveta. Nasprotovala je razširitvi pravic zveznih republik na področju gospodarstva in kulturne izgradnje, zakonodaje, in prav tako krepitvi vloge krajevnih sovjetov v reševanju teh nalog. Upirala se je boju proti birokratizmu, ukrepom z" zmanjšanje državnega aparata. Nasprotovala je ukinitvi obveznega odkupa kmetijskih pridelkov s kolhoznih ohišnlc.« Molotov je kazal konservativnost in odrevenelost in se je uprl obdelavi 35 milijonov hektarov neobdelane zemlje. S Kaganovičem in Malenkovim je nasprotoval ukrepom za likvidacijo posledic oboževanja Stalina ter ukrepom, ki so imeli namen odstraniti nespoštovanje revolucionarne zakonitosti. Nasprotoval je zboljšanju odnosov z Jugoslavijo, zaviral je sklenitev državne pogodbe z Avstrijo, bil je proti normalizaciji odnosov z Japonsko, skratka, proti vsem ukrepom, ki so bili važni za popuščanje mednarodne napetosti. Bil je proti načelnim stališčem Partije o možnosti preprečevanja vojn, nasprotoval je možnosti različnih poti v socializem v raznih državah. Upiral se je stikom med Komunistično partijo Sovjetske zveze in naprednimi gibanji drugih držav, kakor tudi osebnim stikom med voditelji Sovjetske zveze in državniki drugih držav. »Pod vplivom starih predstav in metod so se odtrgali od življenja Partije in države ter ne vidijo novih pogojev in zato zagovarjajo konservativnost ter se vztrajno oprijemajo preživelih metod dela, ki ne ustrezajo Interesom gibanja ter komunizma,« pravi poročilo CK in nadaljuje: »Kakor v vprašanjih notranje, tako so tudi v vprašanjih zunanje politike sektaši in dogmatiki ter pristopajo dogmatsko in neživljenjsko k markslzmu-lenlnizmu.« Protlpartijska skupina z Molotovom na čelu je bilo končno obtožena, da je »hotela na protipartijski osnovi z grupaškim bojem proti vodstvu Partije predrugačiti politiko Partije in jo vrniti na nepravilne metode vodstva, ki jih je 20. kongres obsodil. Intrigirali so, tajno so se dogovarjali, vendar jih v sestavi plenuma CK ni nihče podprl.« Odstranitev stalinistov iz sovjetskega vodstva je brez dvoma najvažnejši dogodek po 20. kongresu, ki že ima in bo imel ugodne posledice za mednarodno pomiritev in za izvajanje dosledne politike miroljubne aktivne koeksistence, v notranji politiki Sovjetske zveze pa odstranjuje ovire na poti k decentralizaciji in k odpravi birokratizma ter vsega, kar je birokratizem škodljivega povročil. Istočasno bo odstranitev stalinistov vplivala tudi na politiko vzhodnoevropski držav; prevladuje mnenje, da bo sedaj tudi v teh državah prišlo do odločnejšega obračunavanja s konservativnimi elementi in njihovo miselnostjo. Sklepi moskovskega plenuma pa tudi utrjujejo prepričanje, da bodo spremembe vplivale na čimprejšnjo odstranitev omahovanj in negativnih pojavov, ki so se v raznih obdobjih in v različnih oblikah manifestirali v sovjetski politiki nasproti Jugoslaviji, ne le po letu 1948, temveč tudi po normalizaciji medsebojnih odnosov. Izjave voditeljev komunističnih partij v zahodnoevropskih državah pa pričajo, da bodo moskovski dogodki ugodno vplivali tudi na njihpvo politiko. Gre torej za nadvse važne spremembe, za sklepe, ki še bolj odpirajo vrata tesnejšemu sodelovanju zavestnih socialističnih sil in jasnejšemu spoznavanju vzrokov ter posledic negativnih pojavov stalinizma. Življenje je še enkrat pokazalo, da ni mogoče iti naprej, dokler niso . Premagane ovire na poti k popolnejšemu in vsestranskemu socialističnemu razvoju. občine, vendar je prav tako nujno, da se razvija v polni meri pobuda tako stanovanjskih skupnosti, kakor tudi gospodarskih in družbenih organizacij ter zadrug in državljanov in je v ta namen treba zagotoviti vsem investitorjem pravico razpolaganja s stanovanji in stanovanjskimi hišami, ki . jih gradijo. Dalje jim je treba nuditi kredite pod ugodnimi pogoji in odstraniti vse ovire, ki otežko-čajo, da gospodarske, zadružne in družbene organizacije ne morejo najemati potrebnih kreditov.« Iz vsebine in duha resolucije je razvidno, da je treba zagotoviti najširšo pobudo za gradnjo stanovanj, kar je popolnoma razumljivo, če pomislimo, da je cilj resolucije, pospešiti graditev stanovanj. Tovariš urednik, vprašamo vas in vso javnost, ali je monopolni položaj Zavoda za stanovanjsko izgradnjo v skladu z načelj omenjene resolucije? Ali monopolni položaj Zavoda povečuje ali zmanjšuje stanovanjski fond, ali ta položaj pospešuje ali zavira stanovanjsko izgradnjo? Za nas je odgovor jasen. Ali ne bi bilo torej zato, da bi čim uspešneje reševali stanovanjske krize in povečali stanovanjski sklad, smotrneje dovoliti podjetjem gradnjo stanovanjskih blokov in sicer vsem, ki to želijo, ki imajo lastna sredstva in ki razpolagajo s tehničnimi kadri za nadzor gradnje? Delavski svet Kartonažne tovarne v Ljubljani da starost ni ovira spretnosti to vedrosti. Druge športne igre kolektivov Elektrogospodarstva Slovenije so pomembne tudi zato, ker so velik prispevek k medsebojnemu zbližareju, seznanjanju, tako kolektivov kot posameznikov. Njih skupne vsakodnevne naloge jiih tako vežejo, da je tako sodelovanje več kot nujno to koristno. Tu se spoznajo, se pogovorijo o svojih problemih, nalogah in o uspehih svojega dela. Kakor so športne igre električarjev Slovenije po kvaliteti1, organizaciji, požrtvovalnosti ob Veliki vročini več kot uspele, uspele tudi po množičnosti in rezultatih ne bi bilo prav da bi preerli. kot opozorilo za naslednje leto. previsoko vročekrvnost soških »žogobrc airjev« in nezaltereeiramost nekaterih odgovornih ljudi v podjetju »Elefctro Ljubljana - okolica«. Ek’’Pa tega podjetja je s svojo požrtvovalnostjo vsaj toliko zaslužila, da bi jj ob obisku iger le-ti morali posvetiti potrebno pozornost, da ne govorimo o tem, kakšno moralno podporo so imeli fantje v kolektivu sploh pri predpripravah na igre. Verjetno, da se bo v bodoče tudi tu odnos do športnega življenja spremenil, saj so športna igre slovenskih električarjev v Novi Gorici tako prepričevalno povedale kaj je našemu človpk-u v proizvodnem procesu nujno, koristno in potrebno. Skrb za razvedrilo delovnega človeka ima v športu zelo pomembno mesto, zato pa ga krepimo in razvijajmo pod geslom »družimo prijetno s koristnim«, j-n DESET LET »PIONIRJA« Razen nekaj reklamnih lepakov in člankov v lokalnem časopisu je šla tiho mimo naše javnosti deseta obletnica obstoja Splošnega gradbenega podjetja »Pionir« iz Novega mesta. Razen športnega tekmovanja in svečane proslave za' svoje člane kolektiva, je podjetje priredilo za javnost lepo razstavo vse dejavnosti preteklih desetih let. Bežen pregled petih razstavnih prostorov je nudil o-biskovalcu nazorno sliko o obširni dejavnosti podjetja, ki ima razen glavne dejavnosti-gradenj - še pomožne obrate: mizarsko, strojno-kovinarsko in cementninairsko delavnico ter žago in avtopark. feUj ZA NAPREJ - ZA NAZAJ Delavcem ni dovoljeno odtrgovati ali zadrževati zaslužek, vendar se kaj takšnega dogaja. Kar poglejmo tele stvari. Državni uslužbenci prejemajo plačo za naprej, delavci in uslužbenci vseh podjetij splošno-družbenega sektorja pa za nazaj. To še niti ne bi bilo tako hudo, če ne bi bili dnevi izplačil včasih na dan praznika ali nedelje. Če je np primer prvega ali zadnjega v mesecu nedelja ali praznik, ptejmejo državni uslužbenci plačo dan pred praznikom. Za delavce, ki bi takrat morali dobiti plačo, oziroma predujem, pa največkrat to ne velja. V številnih podjetjih se je že zgodilo, da delavci niso dobili plače, oziroma predujma prvega, temveč šele drugega, tretjega, da, celo petega v mesecu, ker je- bila pač prvega nedelja ali praznik. To povzroča upravičeno nejevoljo. Nikakor ne morem razumeti te — oprostite — diskriminacije naspfoti tistim, ki ustvarjajo sredstva za življenje prav za vse, torej tudi za tiste, ki niso zaposleni v izrazito proizvodnih ustanovah glede izpla-čevanjf zaslužkov. Delavec ne more nikoli ali skoraj nikoli za gotovo vedeti, ali bo dobil plačo tisti dan, kot bi jo moral dobiti -ali ne. Če smo že prešli na izplačevanje za nazaj, bi torej morali izplačevati zadnjega v mesecu, če pa je ta dan nedelja ali praznik, pa dan preje. I. B. Opomba uredništva: Tovariš I. B. ima prav. Res bi morali določiti dan, ko se izplačujejo delavcem prejemki in se roka tudi držati. Delavci iz posameznih tovarn so nas že večkrat opozarjali, da dobijo uslužbenci plačo takrat, kot je domenjeno in za njih ni nikdar vprašanje izplačilnih list in podobnih stvari, delavci pa morajo na svoj zaslužek pogostokrat čakati. »POGREŠAM DELAVSKI SVET« ALI MLADINI V PREMISLEK Številna podjetja pošiljajo svoje delavce zaradi strokovnega izpopolnjevanja na nekaj mesečno prakso v tujino. Med drugimi so odšli letos 'v Zahodno Nemčijo tudi zidarji. Zanje je prakso organiziralo Združenje podjetij gradbene stroke in industrije gradbenega materiala. Praksa bo veliko koristila ne samo tistim, ki so nanjo šli, temveč stroki, ki jo zastopajo. Ker so še vedno pogosti pojavi, da mladina med sedemnajstim in petindvajsetim letom starosti misli, kako se v tujini cedi med in mleko in marskdo od teh mladincev tud ilegalno preide mejo, bo prav, da povem nekaj vtisov iz pisma, ki ga je pisal tovariš R. V., član kolektiva gradbenega podjetja »Megrad« iz Ljubljane. Tovariš R. V. je visokokvalificiran zidar. Na praksi je v Essenu. Pisal je, da se vozi na delo nad štirideset kilometrov daleč. Delovni čas je deljen. V prehrani, ki se precej razlikuje od naše, prevladuje krompir. Delati mora tudi v deževnem vremenu. Od delodajalca ne do bi dežnega plašča ali gumijastih škornjev. Tamkaj nimajo delavci na potek proizvodnje, nikakršnega vpliva. Tovariš R. V. piše v svojem pismu, da posebno pogreša delavski svet in upravni odbor podjetja. Pri podjetju »Megrad* je namreč zaposlen že deset let in je v tem času opravljal razna dela. Je član delavskega sveta, bil je že tudi njegov predsednik in predsednik upravnega odbora. Zato je razumljivo da gleda na dogajanje v tujini še posebno pozorno. Tudi naših časopisov pogreša. V Essenu jih namreč ne dobi. Piše, da morajo tamkaj delati intenzivno, vse drugače kot tukaj. Zato se je tudi Zahodna Nemčija povzpela v svoji proizvodnji na zavidljivo mesto. Torej tako je z »medom in mlekom« v tujini, ki si ga marsikateri človek želi, seveda ne takšnega, kakršnega tamkaj točijo, temveč kot si ga predstavlja. Marsikdo si predstavlja stvari drugače in ne verjame tistim, ki so bili in delali v tujini. SAMO S SVINČNIKOM V ROKAH Delovni kolektivi si prizadevajo, da bi omogočili svojim članom čim cenejši in prijetnejši dopust. Za to trošijo veliko denarja, ponekod sip iznajdljivi kot na primer kovinska podjetja v Mariboru, ki so si uredila camping v Poreču, kjer stane oskrbni dan 286 dinarjev po lastni ceni, vsako podjetje pa še samo nekaj prispeva, tako da plača vsak član delovnega kolektiva okoli 200 dinarjev na dan. Vsekakor je treba taka prizadevanja pozdraviti. Ponekod pa se tega niso lotili prav s svinčnikom v rokah. Vsaj zdi se tako. Neko podjetje, katerega kolektiv šteje menda tisoč članov, si je kupilo ob morju hišo, kar jih je stalo z ureditvijo vred okoli 15 milijonov dinarjev. Razen tega pa morajo še vsako leto dodajati za vzdrževanje doma, saj je odprt komaj tri mesece na leto. In zdaj primimo svinčnik v roke! V tem domu bo letovalo' največ komaj sto članov kolektiva. Ce računamo, da gre z vsakim še žena in otroci, jih lahko letuje še toliko manj. Za koga so potem porabili toliko denarja? Ali lahko rešemo še: za člane kolektiva? Za to se je težko odločiti, saj bi prišel komaj v desetih letih enkrat na vrsto. Zato ni čudno, če se v takem kolektivu sprašujejo ljudje, zakaj so porabili toliko denarja. Iz takega razumevanja se rodi potem samo govorjenje o tovarniški »smetani*, za katero so tak dom napravili, saj navaden član ne more upati, da bo prišel kdaj na vrsto. Ce bi na primer namesto tega, da so investirali tistih petnajst milijonov dinarjev, ta denar razdelili med člane kolektiva, ko gredo na dopust, bi lahko dobil vsak tri leta po pet tisoč dinarjev. In vsak bi lahko šel na dopust za deset dni v hotel (če ne bi dobil primernejši in cenejši prostor), kjer stane penston po 700 dinarjev, sam bi plačal le po 200 dinarjev na dan. Taka je računica. Zato se kaže teh stvari lotevati bolj s preudarkom in se vedno vprašati koliko ljudi bo lahko uživalo ugodnosti nakupa doma ali ureditve letovišča. In kaj se bolj splača: urediti camping s .stalnimi hišicami za veliko ljudi, ali urediti razkošen dom, le za nekatere v podjetju. Zato: le s svinčnikom v rokah! BERGERJEVA ŽE IMA STANOVANJE V zadnji številki našega lista smo v rubriki »Beseda bralcev« objavili pod naslovom »Tudi jaz imam pravico« dopis Ivanke Bergerjeve, ki nam je potožila, v kakšnih razmerah stanuje s svojo materjo. Medtem, ko je bil list v tisku, pa smo prejeli od tovariša Jožeta Mastnaka iz Železarne Štore tole obvestilo: »Sporočam vam, da je tovarišica Ivanka Berger, delavka iz šamotarne Železarne Store, te dni dobila stanovanje. Zato, da je imenovana dobila tako hitro' stanovanje, oziroma da je bila zadeva vendarle urejena, je verjetno pomagala njena pritožba na Okrajni sindikalni svet Celje in Republiški odbor sindikata metalurgov in rudarjev Slovenije.* »DELAVSKA ENOTNOST« PRIRODA IN TEHNIK A 12. JULIJA 1S57 @ ST. 29 Pokvarjeni vtikaš Večkrat se zgodi, da nenadoma preneha delovati električni štedilnik, sesalec za prah, ali pa katerikoli drugi električni aparat. Gospodinja ob takih priložnostih onemi, nenadoma se namreč spomni, koliko denarja je morala odšteti za takole moderno čudo tehnike. Zdaj je pa za nič. Toda v svojih sodbah ne bodimo prenagli. Morda se je pokvaril vtikač. Tega bomo zlahka popravili. Najprej vtikač odpremo in pogledamo* če so konci električne vrvice dobro pritrjeni ob kontaktnih palčicah. Vtikač mora izglodati-tako, kot nam kaže druga slika. Ce je le en del i vrvice prost, je vtikač pokvarjen in nam ni treba več iskati nobene napake. Preden pa vtikač spet sestavimo, moramo odstraniti z električne vrvice bombažno ali gumijevo izolacijo. da bi bilo treba vsako leto v našo n;jav° uvoziti okoli 250 filmov, ne drži. Ce drugega, je vsaka eksploatacija posa-eanih filmov povsem nesmotrna. Kotiko-onft s^airno glasove publike, ki bi se želela k? ebati kakšen boljši film, pa ga vodstva snaatografov zaradi neurejenega razpore- janja Po terminih odstranijo z repertoarja še AAiain.n vvMsa-j. aimj v n icpci ivaija sc 1 Polno zasedeni dvorani! Ce bi vodstva nmatografov znala ali se potrudila pred-jati dobre filme, tako da hi j.ih videli res v 1 Lsti, ki to žele, potem bi bilo kaj kmalu Poti eai, fondu dovolj filmov za vse leto. -em bi vodstva kinematografov kaj kma-T pričeta odklanjati slabe, škodljive filme, k .. imelo lahko odločilen vpliv v distri-^ bi si premislile nabavljati tako im 6Zal* v skladiščih. Prav za gotovo pa bi se Pv°Vane 'komercialne filme«, ki bi Jim ha j spremenilo stanje glede poti- skih aV^an'a filmov, če bi vodstva sloven-j 'i . kinematografov dosledno — kakor to __ ai° kinematografi v drugih krajih države Sklonita predvajanje filmov, ki niso pod-.. s 0vkieni v dostojnem in čistem sloven- Skena jeziku. Cim°i .tetl P°teb se danes pri nas oblikuje n < rePertoar. ko še pe moremo govoriti ^važnejšem oblikovalcu — to je o kri- sprejeld filmska dela, ki so v rednem kinematografskem repertoarju tako rekoč propadla. Ni mi treba omenjati drugega kakor uspeh filmov »Prepovedane igre«, »V gozdu«, »Steklena menažerija«. Toda dobro se zavedamo, da so takšni filmi pri obiskovalcih filmskih gledališč uspeli tako dobro samo zaradi tega, ker jim je vodstvo filmskih gledališč poprej filme s podrobnimi, analizami in uvodi predstavilo, da «o delo že pred predstavo poznali in so se mu lahko popolnoma med predstavo posvetili ter odkrivati v nijem lepote, M so jim ostale pri komercialnem predvajanju neopazne. Ne gre za reklamo, temveč za vzgojo filmske publike. Do te vzgoje imajo dolžnost kinematografi, pa tudi distribucije. Poseben, Izredno aktualen problem našega repertoarja pa so mladinske filmske predstave. Ob resnici, da pri nas (edini smo tako rekoč v Evropi 1) ni mogoče prepovedati mladini obiska nekaterih filmov, je problem še bolj važen. Razen mladinskega kinematografa Ljudske milice v Ljubljani in prizadevanj filmskega kluba okrajnega odbora LIVfS v Ljubljani nimamo v Sloveniji nikjer posebnih mladinskih filmskih predstav. Mislim, da bi bila dolžnost vsakega kinematografa, da prav tako kot formira svoj repertoar za odrasle, poskrbi tudi za repertoar za mladino. Kje pa se bo mladina naučila ceniti dober film, kakor ob predstavah primernih filmov? Seveda pa je treba takšen repertoar skrbno pripravljati in voditi o njem račun. Ce bi kinematografi izpolnili to svojo dolžnost do mladine, bi tudi film- . ske distribucije kmalu poskrbele za primerno ‘število filmov, ki so primerni za različna starostna obdobja otrok in mladine. Dokler ne bo pobude s strani kinematografov, se seveda situacija ne bo izpremenila. Vitko Musek PRED PREHODOM NA ENOTNO OB VEZNO OSEMLETNO ŠOLANJE Obdobje graditve našega šolskega sistema bo terjalo podporo šolskih odborov in vse naše javnosti © 9 © m © s m e © @ © © Priprave za reformo obvezne osemletne šole so prišle v zaključno fazo. Po temeljitih in vsestranskih razpravah je končno treba resno pričeti s postopno . uresničitvijo reformirane obvezner šole. Svet za šolstvo LRS, ki je o tem razpravljal na svoji zadnji seji je sklenil zato priporočiti vsem okrajnim Svetom in vsem vodstvom Sod, da že sedaj prično pripravljati vse, da bi se v šolskem letu 1957-58 pričelo z realizacijo šolske reforme. Ena prvih nalog je brez dvoma ustvaritev materialnih pogojev »a prehod v reformirano obvezno šolo (prostori, razmestitev učnega kadra, priprave za izdajo novih učbenikov, učil itd.). Nadalje je 'treba že sedaj postopoma strokovno usposabljati učni kader in ga psihološko pripravljati na spremembe, ki jih bo reformirana šola zahtevala (povezovanje učiteljskih kolektivov osnovnih šol in nižjih gimnazij v enoten kolektiv. Na šolah bo treba v letošnjem šolskem letu tudi že priteči s praktičnim izvajanjem reformirane obvezne šole (uvajanje novih učnih načrtov, predmetnikov, metod itd.). Ustvarjanje teh pogojev ne moremo prepustiti le prosvetnim delavcem, temveč bo prfirefono pritegniti k sodelovanju vse družbene organe in vso javnost, kj upravlja našo šolo, ali ki posredno in neposredno sodeluje ter je zainteresirana za napredek našega obveznega šolstva. V Sloveniji imamo v sedanji strukturi naslednje obvezne šole; samostojne osnovne šole prvih Štirnih razredov, iz katerih 'odhajajo vsi učenci obvezno v višjo stopnjo obveznega šolanja t. J. v nižje gimnazije. Ti dve vrsti obvlezmih Sol zajemata številčno največ šoloobveznih otrok. Poleg teh imamo osemletke s sorazmerno malim številom učencev in nižje organizirane ter manj razvite štole (od eno do šestoddeilčne šole). Vse te šole bo treba postopoma spremeniti v enotne obvezne osemletne šole in to od šolskega leta 1957-58 dalje. Ta proces bi se predvidoma zaključili v pelttth do šestih letih. V teh letih bi preizkusili nove učne načrte, uveljavili nove oblike in metode dela, obenem Pa tudi ustvariti najosnovnejše mateptalne in personalne pogoje za uspešno delo v reformirani obvezni šoti. Prehod na reformirano obvezno ose-mletimo šolo bi se pričel na naslednji način: v krajih,' kjer imamo samostojne osnovne šole in samostojne nižje gimnazije, naj bi se po možnosti združiti obe šoli v osemletko z enotnim vodstvom ter enotnim finančnim poslovanjem že v pričetku šolskega leta 1957-58. Popolne gimnazij e naj bi ostal* v tem šolskem lehiu še nespremenjene. V tem šolskem letu pa naj hi vodstva popolnih gi- mnazij ter sveti za šolsltvo pri OLO pripravili1 vse potrebno, da bi se nižji razredi sedanjih popolnih gimnazij v šolskem letu 1958-59 odločili od popolne gimnazije in združili z osnov. Rudolf Szyszkowitz (Avstrija): Mati — Mere, 1956 nlmi šolami na svojem šolskem območju v enotne osemletne obvezne šole. Z novim šolskim letam 1957-58 začnejo delati p0 novem učnem načrtu, ki bo izdelan najkasneje do začetka septembra prvi trije razredi na vseh obveznih šolah ne glede na njihovo 'razvitost i,n organizacijsko obliko. Enako naj bi v vsakem kraju ena ali dve osemletki, ki Ib os ta nastati po združitvi sedanje samostojne osnovne šole in nižja gimnazije, začeli delati po novem učnem načrpa v prvih štirih razredih, dočim naj ostati t. j. višja nadaljujejo svioje delo Po sedanjem načrtu za nižje gimnazije. Te šole bo neposredno nadziral Zavod za proučevanje šolstva LRS, ki bo ob po. moči okrajne inšpekcije načrtno spremljal njihovo delo ta na osnovi dobljenih izkušenj in ugotovitev predlagal za naslednje leto morebitne popravke in izboljšanja v učnem načrtu kakor itudi v oblikah in metodah dela. S prehodom na reformirano obvezno osemletno šolanje stopamo v novo obdobje graditve in utrjevanja našega šolskega sistema. Uresničitev postavljenih načrtov pa bo terjala kreip. ko podporo ne le šolskih odborov, temveč vse naše javnosti i.n še posebej delavskga razreda, ki mora d alti k temu svoj prispevek. % USTANOVLJEN JE ZAVOD ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE PRVI KORAK k sistematičnejšemu izobraževanju Iniciativni odbor za ustanovitev £avoda za strokovno izobraževanje odraslih, kii je bil imenovan letos spomladi, je predložil Svetilu za šolstvo LRS predlog, da se ustanovi poseben zavod, ki bi v Sloveniji skrbel Za strokovno usposabljanje zaposlenih delavcev. Svet za šolstvo je na seji dne 2. julija ta predlog usvojil In naložil Iniciativnemu odboru, da stari vse, da bo ta Zavod čimprej začel z delom. Potrebo po taki ustanovi čutimo v Sloveniji že dlje časa. Čeprav smo gospodarsko najbolj razvita republika, vendar v pogledu izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja kadrov zaostajamo aa nekaterimi drugimi republikami. Doslej smo sicer Imeli celio vrsto tečajev in seminarjev, ki so jih organizirale razne ustanove in podjetja, vendar smo v teh prizadevanjih pogrešali organizirano m sistematično izobraževalno delo, ki bi ob manjših naporih m z manjšima stroški dalo boljše uspehe. Izobraževanje odraslih je bilo pri nas vse preveč prepuščeno pobudi amaterskih organizacij in društev, redne šole pa v tem procesu niso sodelovale. Predlog reforme strokovnega šolstva predvideva razen redne šolske mreže strokovnih šol na vseh stopnjah tudi izredno šolanje odraslih. Potrebo Po organiziranju raznih oblik šolanja (dopisnih, večernih in podobnih) pa je podčrtal tudi kongres delavskih svetov. Delavci kažejo zelo veliko zanimanj e za strokovno izobraževanje, Z željo, da bi odprli čim širšemu krogu delavcev perspektivo dn možnoslt, da v svoji stroki napreduje in se izpopolnjuje je bilo Zavodu naročeno, niaj izdela program in predvidi oblike, ki hi omogočale zaposlenim delavcem, da bi se pripravili za opravljanje izpitov na ustreznih rednih strokovnih šolah. Zavod bo predvidoma skrbel za organizacijo rednih m VELIKE PREDNOSTI Za sistematično strokovno in družbeno- ekonomsko vzgojo (Nadaljevanje s 1. strani.) lahko nekaj časa priučuje v t*r-ztiri opravljanja delovne operacije. V tem času prejema 90 odstotkov plače po tarifni postavki. Ce normo Preseže pa prejme tudi več. Ko preide tuai to fazo priučevsnja in prične redno delati, prejema plačo po učinku. Prve izkušnje Čemite en pokazale precejšnje prednosti takega načina prinčevanja. Cas priučevanjia, ki je po analitski oceni delovnih mest predviden na 2.35 meseca, se v Centru skrajša na 1.5 meseca. Prejšnji obrtni poklici ao zahtevali 2—3 leta učne dobe — v Centru pa jih nauče v 3 mesecih (seveda le za en delovni poklic). Center se materialno vzdržuje sam. Po izračunih je prihranil Center s takim . načinom v denarju približno 500.000 din, na času pa 36.5 odstotkov od prejšnje učne dolbe. Ce prištejemo k temu še, da je podjetje tako dobilo mnogo prej ljudi, da iti ljudje bolje in bolj kvalitetno delajo, lahko trdimo, da je tak način izobraževanja pozitiven. Po trditvah tovarišev Iz »Planike« ima tak Center naslednje prednosti: proizvodnja se nemoteno razvija, podjetje ima stalno rezervo kadrov, hitreje dosegalo kvalitetnejšo proizvodnjo, skrajša se doba priučevanja in s tem prihrani čas in denar. V podjetju se s takim načinom sprejemanja in Uvajanja ljudi v delo ustvarja dobro razpoloženje, pri sprejemanju lahko izvajaj* selekcijo, ljudje se lahko prekvalificirajo in mogoče jih je postavljati na mesta, ki njihovim sprali,nostim najbolj odgovarjajo itd., vse to Pa zmanjšuje fluktuaciijo delavcev. Center v »Planiki« ima doslej še malo izkušenj — vendar že prve kažejo na velike prednosti. Vodstvo podjetja bo skušalo organizacijo in vsebino Centra v. prihodnje še izpopolniti. Razen. strokovnega usposabljanja žele zlasti Izpopolniti način m vsebino družbeno - ekonomske vzgoje, Itako, da hi se vsak delavec usposobil tako za dobrega proizvajalca kot tudi za sposobnega upravljavca podjetja. Za ta del vzgoje pripravljajo bolj temeljit program, v katerem bi vsakemu delavcu posredovati tisto neobhodno potrebno znanje, ki jim bo omogočilo aktivno posegati v gospodarjenje podjelija. Center bo razen začetnega uvajanja in priučevanja za delo v bodoče spremljal razvoj slehernega delavca, mu stalno dopolnjeval znanje in mu pomagal, da bodo v svoji strok ln znanju nenehno napredovali. Primer kranjske tovarne čevljev »Planika« bo verjetno kmalu • našel posnemal ce, ki bodo v takšni ali dirugačni obliki skušati v svojih podjetjih vpeljati organizirano ln sistematično vzgojo svojih kadrov. Tilka Blaha dopisnih strokovnih šoj za odrasle. Organiziral bo razne tečaje, seminarje in druge oblike pomoči slušateljem, ki se bodo na osnovi programa in skript, ki jih bo pripravljal Zavod, pripravljali na izpite za pridobitev ustrezne šolske kvalifikacije. Pni svojem delu se bo Zavod naslanjal na redno šolsko mrežo, na Svete za šolstvo, delavske in ljudske univerze ter podjetja, ki naj bi pomagala, pri praktični organizacijski izvedbi programa Zavoda. Razen strokovnega izobraževanja bo Zavod organiziral tudi tiste splošno izobraževalne šole, v katerih bodo delavci, ki žele nadaljevati študij na strokovnih šolah dobili potrebno splošno predizobrazbo (večerne ce-lavske gimnazije in podobno). Zavod bo s tem, 1qo bo izdajal skripta dn druge učne pripomočke lahko mnogo koristil tudi raznim tečajem ln seminarjem, ki jih organizirajo podjeltja ati organizacije, V prvem obdobju bo Zavod pričal z dopisnimi tečaji za Srednjo ekonomsko šolo in Dvoletno stirojmo in elektro-šolo za kvalificirane delavce. Kasneje se bo program in delokrog Zavoda širil, skladno z možnostmi in potrebami, ki se bodo pokazale na terenu. Z ustanovitvijo Zavoda Je izpolnjena ena od vrzeli v sistemu strokovnega izobraževanja delavcev. Praksa bo pokazala, koliko je tak način šolanja delavcev, ki se je v drugih razvitih državah že obnesel, primeren za naše raametret Brez dvoma pa Je to prvi korak k organiziranju sistematičnega in koordiniranega izobraževanja odraslih, ki se bo mo- ral še Jalti. izpopolnjevati dn razvd-T. B. Pravilo je že, da vsako poletje, ko ni sezone za film, pridejo na naša platna dobri filmi. To velja tudi za uspeli češki film »Krakatit«, čigar nekoliko aktualiziran (toda ne v škodo filma) scenarij temelji na znanem istoimenskem romanu Karla Capka Režiral ca je Otokar Vavra, ki je prav mojstrsko ustvaril vzdušje fantastične, a vendar mogoče zgodbe in je film sprejel pred leti (nastal je leta 1948) na beneškem festivalu posebno nagrado. Posebno nas bo navdušil Karel Hager v vlogi Ing. Prokopa, ki v blod njah doživlja vse dogodke okoli njegovega odkritja do tedaj neznanega groznega raz-streliva, ki se ga hočejo polastiti sovražniki človeštva, da bi z njim zavladali svetu. Vendar se jih izumitelj reši in na koncu (zaključni prizor, ki ga kaže naša stika) premaga obup, kajti spozna, da se je vredno ponovno lotiti znanstvenega dela, toda le, ie bo atomska energija olajšala ljudem trud Ii| ne ubijal*... U JULIJA 1857 ST. 28 KULTURNI ZAPISKI »DELAVSKA ENOTNOST« »DELAVSKA ENOTNOST« I Z DEŽ ELA, O KATERIH GOVORIMO 12. JULIJA 1357 @ ST. 29 TUJI GOSTJE NA KONGRESU DELAVSKIH SVETOV O SVOJIH PROBLEMIH INTERVJU Z KUŠLANOM WIJAYAJASASTROM, ČLANOM IZVRŠNEGA KOMITEJA NACIONALNEGA KOMITEJA FEDERACIJE INDONEZIJSKIH SINDIKATOV (SOBSI) Katere sindikalne organizacije so v Indoneziji in kakšni so odnosi med njimi? Razen SOBSI, ki s svojimi 2,5 milijona članov predstavlja najmočnejšo sindikalno organizacijo, je še 6 sindikalnih central. Vse te organizacije so povezane s političnimi strankami in tega nobena od njih ne prikriva. SOBSI najtesneje sodeluje s Komunistično partijo Indonezije. Nekaj sindikalnih central, kot SOBSI in GOPSI so povezane z muslimanskimi političnimi organizacijami, sindikalna centrala KBKI z nacionalistično stranko, organizacija KBSI s socialistično partijo, ŠOBRI s trockisti in Panšasila s krščansko stranko.' Do nedavnega je obstajala še sindikalna organizacija HISBI, ki je bila povezana z delavsko stranko. Čeprav obstaja torej občutna razcepljenost sindikalnega gibanja, smatramo, da je za blaginjo delavcev mogoče sodelovati z vsemi sindikalnimi organizacijami. Glede na različna politična stališča, političnih vprašanj ne jemljemo kot platformo za sodelovanje, posebno ne za notranjepolitične programe. Sodelovanje je mogoče, če so v središču vprašanja o temeljnih koristih delavcev, kot so: povečanje zaslužkov, zboljšanje delovnih pogojev, boj proti nezaposlenosti itd. Od vseh sindikalnih central ima SOBSI najboljše odnose s KBKI, v določenih vprašanjih pa so uspele tri sindikalne centrale — SOBSI, KBKI in SBII — uresničiti skupne akcije. V vsakodnevnem praktičnem boju pa SOBSI občasno sodeluje s sindikalnim centrom ŠOBRI. Po mojem mišljenju je najteže najti stične točke s KBSI, ki ni pripravljena na skupen nastop z ostalimi sindikalnimi centralami. KBSI pa po številu članstva prihaja takoj za SOBSI, potem pa sledijo KBKI, ŠOBRI, ZBII, GOBSI in Pansasila. Po mojem se sedaj uresničuje precej boljše medsebojno sodelovanje kot prejšnja leta. Od 1952. leta, ko smo začeli uresničevati sistematično sodelovanje med različniini sindikati, se je namreč položaj precej poboljšal. Kako gledate na rešitev sedanje politične krize y Indoneziji? SOBSI sodi, da bo sedanja politična kriza prebrodena. Mi podpiramo koncepcije predsednika Sukama in smo pripravljeni pomagati vladi. Celo več, mi smo predložili vladi program, v katerem smo razložili nekaj konkretnih predlogov za rešitev problemov. Tako smo na primer predložili, da se eleminirajo holandski monopoli in da se uresniči ekonomska graditev v deželi. V sedanji vladi so zastopani vsi tisti elementi, ki odobravajo politiko Sukarna, razen tega pa Komunistična partija Indonezije, ki nima predstavnikov v vladi, kakor tudi delavska stranka, podpirata vlado. Zdi se nam, da ni potrebno razširjati sedanjo vlado s predstavniki strank, ki jo podpirajo, vendar v njej niso zastopane. INTERVJU Z WILLIAMOM CARRONOM, ČLANOM IZVRŠNEGA ODBORA BRITANSKIH SINDIKATOV IN PREDSEDNIKOM ZDRUŽENEGA SINDIKATA KOVINARJEV '_.................... .. ‘ x._ Kaj nam lahko rečete o nedavni stavki kovinarjev 'in ladjedelniških delavcev Velike Britanije? V povojnih letih so življenjski stroški v Veliki Britaniji stalno rastii, medtem ko se je večala proizvodnost in ko so rasli dobički delodajalcev, V takšnem položaju so kovinarji in ladjedelniški delavci zahtevali, naj jim delodajalci zvišajo mezde za 10 odstotkov. Delodajalci pa so krčevito odklanjali delavske zahteve in zato so. sindikati organizirali stavko, ki naj bi prisilila delodajalce k popuščanju. To je bila pravzaprav prva stavka kovinarjev po 1922. letu, vendar so vsi delavci sodelovali v njej. Odločnost stavkajočih je prisilila vlado, da je intervenirala in ustanovila dve anketni komisiji. Ti komisiji sta predlagali večje zvišanje mezd kot delodajalci (delodajalci so pod pritiskom delavcev ponudili le 4,5 odst. zvišanje) in manj kot so zahtevali sindikati (geslo stavkajočih je bilo 10 od-st. zvišanje menzd). Končno je bil dosežen kompromis in mezde so povečali za 6.5 odst, Rad bi poudaril, da ie ta stavka za razliko od stavke leta 1922 okrepila vrste sindikata, zahvaljujoč enotnemu nastopu sindikalnih organizacij kovinarjev in ladjedelniških delavcev. Medtem, ko je po stavki leta 1922 prišlo do izstopanja iz sindikatov in do slabljenje vpliva sindikalnih organizacij, kar se je poznalo vseh preteklih dvajset let, se tokrat to ni dogodilo, - Končno moram povedati, da glede nadaljevanja stavke pogledi niso bili 'enotni. Ko je bilo treba skleniti, ali naj se stavka nadaljuje ali ne, je prišlo na sejo odbora Združenega sindikata kovinarjev, ki ima 7 članov, le 6 članov, ker je bil en član bolan. Glasovi so bili razdeljeni: trije člani Izvršnega odbora so se zavzemali za nadaljevanje stavke, trije pa za prenehanje. Osebno sem sodil, da je bilo v tedanjem trenutku potrebno prenehati s stavko in moj glas, kot glas predsednika sindikata, je odločil IZ BELGIJSKEGA DELAVSKEGA GIBANJA Huda gospodarska kriza v Franciji je prizadela tudi študente. Da bi dobila nekaj denarja, za nadaljevanje zločinske vojne v Alžiru, je vlada med drugim sklenila tudi zapreti veliko študentsko menzo. To je ogorčilo študente. Kakih 1500 jih je demonstriralo proti temu ukrepu vlade. Prišlo je do spopada med študenti in policijo. Štirideset študentov je bilo teže in laže ranjenih. — Na sliki: med spopadom. ■mamil V začetku minulega tedna je v Belgiji začelo stavkati 250.000 rudarjev, ki zahtevajo, naj jim delodajalci plačajo za ves čas letnega dopusta dvojne mezde. Predsednik belgijske vlade, socialist van Acker, je ugodil zahtevi stavkajočih, naj vlada posreduje med Združenjem delodajalcev in sindikatom rudarjev. Po veliki sltavki v začetku lanskega leta so dobili belgijski rudarji pravico do plačanega 14-dnevnega letnega dopusta, s tem, da zia pirvi teden dobivajo Sukamo: Za socializem! Predsednik Indonezije Sukar-no je v svojem govoru na proslavi 30- letnice ustanovitve Naciionalisltične stranke ponovno ©rajal parlamentarizem v Indoneziji, ki so ga nekritično prinesli z Zahoda, in se zavzel Za združitev vseh naprednih Indonezijcev, da bi zgradili pravično družbo, iki bo živela v blagostanju. »Pravična družba, ki živi v blagostanju, pa oe samo socialistična družba. Ne moremo uporabljati liberalizma, da bi zgradili ta'kšn.0 družbo, kajti liberalizem je sovražnik socializma«, je dejal predsednik Sukamo. KONGRES SOCIALISTIČNE INTERNACIONALE v dvojno mezdo. Sedaj zahtevajo enako iiudii za drugi teden letnega dopusta, češ da bodo tako izenačeni s francoskimi rudarji, ki imajo tritedenski normalno plačani dopust. Delodajalci se temu upirajo in itrde, da socialne dajatve tglede na pristop Belgije k skupnemu tržišču držav »Male Evrope«) lahko spravijo vse belgijsko gospodarstvo v neugoden 'konkurenčni položaj. Stavka, ki jo vodi socialistična sindikalna organizacija, je povzročila spor v vrstah vladne socialistične stranke. Nekateri socialistični voditelji ao namreč mnenja, da So zahteve stavkajočih preuranjene, zaenkrat prevelike. Sklep vlade, da bo van Acker posredoval med sindikatom rudarjev in združenjem delodajalcev, je zaenkrat pomiril duhove v belgijski Vladni stranki. Socialistični voditelji upajo, da bo van Acker našel kompromisno rešitev, ki bo zadovoljila rudarje in ne bo preveč obremenila belgijskega gospodarstva. E Skupina delničarjev je z bombami napadla sedeža Ko- j munistične partije Indonezije j in indonezijske sindikalne organizacije SOBSI v Djakarti. V zgradbi Komunistične partije sta bila generalni sekretar KP Aidit in namestnik sekretarja Lukman, vendar, kot poroča policija, nista bila ranjena, v prostore sindikata so vrgli tri bombe. Ranjen je bil nočni čuvaj. Policija je zaprla nekaj sumljivih oseb. ® Pretekli teden so stavkali uslužbenci telefonske službe | v Singapuru. Zahtevali so zvišanje plač. Stavkali so tudi carinski uslužbenci in pomorski častniki. Predsednik vlade Li Ju Hok je obljubil, da bo z zastopniki sindikatov obnovil razgovore za zvišanje plač. • Ameriški znanstveniki in sindikalni voditelji so poslali predsedniku Eisenhovverju brzojavko, v kateri prosijo, naj pospeši razgovore o prepovedi vseh nuklearnih poskusov. Vsak neuspeh pogajanj v Londonu bi lahko zelo škodil ugledu Združenih narodov. 9 Ob obletnici francoske okupacije Alžtra je v Fran-stavkaio nad 95% vseh al S Ciji žirskih delavcev. Stavkajoči so s tem protestirali proti fran ! coski okupaciji pred 127 leti. Stavko je organizirala alžirska Fronta narodne osvoboditve. 0 Pretekli petek je izvedlo 24-urno stavko 140.000 japonskih tekstilnih delavcev, zaposlenih v 147 tovarnah. Zahtevali so krajši delovni dan in prepoved nočnega dela za žene in mladoletnike. 0 V vsej Belgiji se je 1. julija začela stavka topilniških delavcev. Federacija topilni-č ar j e v zahteva, da dobe delavci plačanih 14 dni letnega dopusta. Doslej so imeli plačanega letnega dopusta le en teden. BARBARA CASTLE O DELAVSKIH SVETIH Kongres socialistične internacionale, ki Je bil prve dni preteklega tedna na Dunaju, se je začel in končal tako, kot da se na svetu prav nič novega ni dogodilo. Pogrevali so stare šablone in dogme, stare blokovske poglede, zabeljene s protikomunistično histerijo. In vendar je bilo v obilici besedil slišati tudi precej treznih ocen, resnih svaril in kritik nekaterih evropskih socialističnih strank. Med najtzanimivejšimi in najbolj kritičnimi govori je bil govor britanskega laburista Bevana. Aneurm Bevart je postavil nekatere probleme evropskega socializma v dokaj jasno luč. Zlesti ogorčeno je grajal politiko francoskih' socialistov v Alžiru in dokaeovial je, kako nesmiselna in škodljiva je Eisen-howerjeva doktrina • na Srednjem vzhodu. Beivamov govor so vsi navzoči nestrpno pričakovali. Do zadnjega dne kongresa niso vedeli, če se bo sploh oglasil. Zvedelo se je namreč, da so Francozi grozili, da bodo zapustili zasedanje, če jih bodo preveč napadali (zaradi Alžira in Sueza), Bevan pa je že pred kongresom ostro grajal politiko francoskih socialistov. Pritisk na Bevana, naj se odpove kritiki Gujra Moillleta, pa ni obrodil zaželenih sadov. Bevan sicer ni bil tako oster kot so nekateri pričakovali, vendar dovojj oster in kritičen, da je povzročil ogorčenje med delegacijo francoskih socialistov. »Lafayette (francoski socialist) bi se obračal v grobu,« je dejal Bevan, »oe bi slišal, s kakšnimi argumenti brani gospod Modlel svojo alžirsko politiko.« Obenem je britanski laburistični levičar obsodil politiko nevmešavanja, ki Jo zaradi medstrankarskih odnosov skušajo voditi nekatere socialistične stranke v zvezi z Alainom. »Res je sicer, dla morajo najti rešitev za Alžir Francozi sami, toda socialistična internacionala mora povedati, da je primerna samo rešitev, ki odgovarja niačeiu neodvisnosti. To ne yelja samo za Alžir, ampak tudi za Ciper, Tanganjiko, Matejo in sploh vsia kolonialna področja.« Bevan je ponovno ostro obsodil francosko - britansko intervencijo v Egiptu in posredno tudi izraelski pohod. V oceni položaja na Srednjem vzhodu je prikazal Eisenhovverjevo doktrino kot nadaljevanje stare britanske kolonialne politike. »Na Srednjem vzhodu sta se fronti Vzhpda in Zahoda, bolje rečeno Sovjetske zveze in ZDA, tako nevarno približali, da je nujno potrebna takojšnja nevtralizacija tega področja, to se pravi, ločitev obeh nasprotnikov, sicer lahko vsak hip izbruhne vojna.« Resolucije kongresa ponavljajo v glavnem stara stališča evropskih socialistov. Zavzemajo se za prepoved atomskega orožja, za razorožitev in združitev Nemčije. Govore o nevtralizaciji Srednjega vzhoda ter seveda tudi o Vzhodni Evropi, toda zelo enostransko, blokovsko. Kongres jie naročal internacionali, naj pošlje v Alžir informativno komisijo, ki naj prouči tamkajšnji položaj. oboko so Im Laburistična voditeljica Barbara Castle, ki je obiskala Jugoslavijo v dMeh, ko je v Beogradu zasedal kongres delavskih svetov, je v časopisu »New Statesman« objavila članek pod naslovom »Titova pot v socializem«. V članku je med drugim rečeno; »Ko sem §e po petih letih vrnila v Jugoslavijo, sem bila presenečena nad tem, koliko se je v tem času zboljšala življenjska raven. Ni samo večjih količin in boljše kvalitete hrane in osnovnih po- Demonstraeije proti atomski oborožitvi v zahodnonemškem mestu Gelsenkirchen. trebščin, ampak tudi več veselja je,.. V kolikšni meri lahko to pripišemo politiki decentralizacije in delavskim svetom, katerih sedem let delovanja so svečano proslavili na kongresu v Beogradu? Po mojtem mnenju v precejšnji meri, pa ne zato, ker bi delavski sveti delali čudeže. Prav nasprotno, njihovih 1700 delegatov je ves čas kongresa govorilo o svojih napakah, ki niso majhne. Proizvodnost, so sami priznali, je nizka, kvaliteta blaga je pogosto slaba in cene so visoke. Verjetno je vse to nujno za določeno število let v neki deželi, kjer nimajo dovolj surovin in v kateri so delavci v nove tovarne prišli iz vasi, ki ni poznal3 industrijske tradicije, discipline in delovne spretnosti«. Nadalje piše Barbara Castle v svojem članku o sistemu dela delavskih svetov, o odnosih med njimi in državno upravo, o perspektivah ekonomske izgradnje Jugoslaviijle in ugotavlja: »Napačno bi bilo, če bi govorili, da je delavsko sodelovanje le fasada. Delavci v dlelavskiih svetih v tovarnah in v izvoljenih ljudskih odborih (s katerimi tovarniška sve-ti tesno sodelujejo) imajo svobodne rolke in res sprejemajo številne odločitve ekonomskega in socialnega značaja. Posledica tega je, da je celotno vzdušje svobodnejše...« In ko piše o vlogi in pomenu delavskih svetov v Ju-g »slavit, Krzklifca: Resnično, delavski sveti so pognali globoke korenine!« ODMEV MOSKOVSKIH DOGODKOV zmaga sati O K ,N O " v S v -E ■ '!t H Nedavni plenum Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze, ki je odstranil iz vodilnih organov sovjetske partije in državne uprave štiri najbližje Stalinove sodelavce in s tem zadal odločilni udarec silam starega t» preživelega v Sovjetski zvezi in tudi v mednarodnem komunističnem gibanju, je upravičeno vzbudil pozornost vse svetovne javnosti. To je tudi razumljivo, saj se vsaka pozitivna sprememba v Sovjetski zvezi (zaradi velike vloge, ki jo ta dežela igra v mednarodnem življenju) neverjetno močno pozna v celotnem po-Tožaju na svetu, zlasti pa v delovanju naprednih in socialističnih sil. Stalinizem je zaviral napredek na vsem svetu, onemogočal je konstruktivna prizadevanja socialističnih sil, jih trgal od življenja in sodobnega razvoja, zaviral prizadevanja za sporazumevanje med narodi, za odstranjevanje nasprotij in krepitev miru. Zmagovito premagovanje . okorelega stalinskega dogmatizma in njegovih posledic pa odpira široke možnosti za tesno sodelovanje vseh naprednih in socialističnih sil na svetu v boju za socializem, za mir in miroljubno aktivno koeksistenco med narodi. Številne komentarje, ki so v zadnjih dneh kar poplavili svetovno časopisje, lahko pravilno ocenimo le v luči teh dejstev. Napredni ljudje pozdravljajo zmago socialističnih sil v Sovjetski zvezi kot vsestranski prispevek k napredku človeštva. Komunistične in delavske partije, v katerih so marksisti čno-leninistične sile že prevladale nad konservativci, ocenjujejo moskovsko odločitev kot izredno pomembno zmago v boju proti stalinistični miselnosti in njenim nosilcem, ki bo vplivala na odstranitev preživelih in škodljivih metod ter šablon v vsem mednarodnem delavskem gibanju. Stalinisti, kn še vedno vedrijo v vodstvih nekaterih komunističnih in delavskih partij, sicer pozdravljajo sklepe plenuma Centralnega komiteja KP SZ, obenem pa v strahu za svoje položaje namerno skrivajo njihovo bistvo ter jih prikazujejo le kot ukrepe proti frakcio-naštvu, ki škoduje sleherni partiji. In končno, tisti krogi, ki jim je hladnp vojna najboljše sredstvo za obrambo njihovih imperialističnih in kolonialističnih izkoriščevalskih pozicij, skušajo prikazati spremembe v sovjetskem vodstvu kot medsebojno obračunavanje v boju za oblast, kot slabost Sovjetske zveze; in ko govore o tej namišljeni slabosti, pozivajo zahodne velesile, naj ostre- je pritisnejo na Sovjetsko zvezo, ker je, kot pravijo, sedaj ugoden trenutek. To so sicer le pobožne želje okorelih reakcionarjev, vendar delovanja teh krogov ne smemo podcenjevati, kajti te sile še vedno močno vplivajo na nekatere zahodne vlade. Nedvomno odpira odstranitev skupine Molotova lepe perspektive, toda neposredni praktični učinek moskovskih sklepov na pozitivni razvoj dogodkov na svetu je odvisen tudi od druge strani, se pravi od tistih držav in državnikov na Zahodu, ki imajo odločilno besedo v sedanjih mednarodnih dogajanjih. Pomembno, pa je dejstvo, da so pozitivne ocene številnejše. Naj navedem nekaj najbolj značilnih. V kitajski javnosti vlada za sklepe moskovskega plenuma veliko zanimanje. Kitajski komunisti poudarjajo, da so ti sklepi izredno pomembni in da so v nekaterih ozirih podobni ukrepom, s katerimi na Kitajskem rešujejo tako imenovana notranja protislovja v socialistični družbi, Tu je predvsem boj za odstranitev starega in konservativnega stila v delu Partije in organov državne oblasti ter sprejemanje novih ukrepov in novih metod, ki ustrezajo spremenjenim pogojem življpnja v tej državi. Dogmatizem in sektaštvo. omenjenih, sovjetskih voditeljev v notranji in zunanji politiki ter njihovo nasprotovanje boju proti birokratizmu so tisti pojavi, proti katerim se socialistične sile na Kitajskem odločno borijo že več mesecev. Komentator varšavskega radia je. poudaril, da so bili sklepi junijskega plenuma Cen- tralnega komiteja sovjetske Partije o izključitvi Molotova, Malenkova, Kaganoviča in Sepilova iz vodilnih partijskih organov, kakor tudi odločna usmeritev k nenehni borbi proti dogmatizmu in sektaštvu sprejeti na Poljskem z velikim zadovoljstvom. »Naše gibanje na VIII. plenumu, ki je zraslo' iz 20. kongresa sovjetske Partije, in iz borbe naše Partije, za pravico slehernega naroda, da rešuje notranje zadeve v svojem delokrogu, je bilo gibanje, ustvarjeno v boju z domačim konservatizmom, gibanje, ki je slonelo na leninskih načelih internacionalizma, na načelih bratstva in prijateljstva vseh naprednih sil.« Komentator je dodal, da omenjeni sklepi sovjetskega CK pomenijo »proces nenehne borbe za konsolidacijo na novih osnovah tako lastne partije kakor mednarodnega delavskega gibanja«. Generalni sekretar Komunistične partije Italije Togliatti je izjavil, da so sovjetski voditelji »rešili ali pa začeli reševati v zadnjih treh ali štirih letih vrsto presenetljivih splošnih In potrebnih problemov na mednarodnem področju, kakor tudi ekonomskih in političnih problemov v svoji državi. Bili so postavljeni v težke položaje, kakor na-primer v primera Madžarske, ki je narekoval energično odločitev, da bi preprečili pot. reakciji in vojni. »Sedanji sklepi CK KP SZ nam omogočajo, da bolje razumemo, kakšen odpor ih težave so morali premagati, da bi šli naprej in dosegli sedanje uspehe.« Madžarski list »Nepsabadsag« piše. da bodo odločitve junijskega plenuma CK KP Sovjetske zveze pomagale tudi madžarskim komunistom v njihovem boju proti dogmatizmu in sektaškim metodam, ki še vedno obstajajo ali ki oživljajo v vrstah Socialistične delavske partije Madžarske. Predsednik Indijske vlade Nehru je na tiskovni konferenci v Londonu izjavil, da so spremembe v sovjetskem vodstvu značilne za proces, ki se odvija že dalj časa. »V njih vidimo, če lahko tako rečem, progresivno vračanje na normalnost, to pa je gibanje v zdravi smeri.« Voditelj zahodnonemških socialnih demokratov OUenhauer je na kongresu socialistične internacionale dejal, da gre za »zelo pomembno spremembo, ki jo lahko tolmačimo kot potrdilo težnje sovjetskga vodstva, da nadaljuje razgovore z Zahodom.« V krogih levo usmerjenih poslancev meščanskih strank v Parizu poudarjajo, da predstavlja »izključitev stalinistov najglobljo preusmeritev v sovjetski politiki« in da so lahko londonski razgovori o razorožitvi »najboljši teren za hitro uveljavljanje novih možnosti mednarodnega sporazumevanja«. Londonski »Times« piše: »Svetovna javnost je. pozdravila spremembe v sovjetskem vodstvu kot najpomembnejši dogodek P° Stalinovi smrti. V odstranitvi stare Stalinove garde vidi prve žarke zarje, ki vzbuja večje upe.« Takih in podobnih komentarjev je v svetovnem tisku zelo veliko. To je tudi dokaz, kako ogromen mednarodni pomen imajo sklepi junijskega plenuma Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze. Olasi o sindikatov Slovenije Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. - Tisk Casop1sno-z.a!ošn1škega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani - Naslov uredništva ln Ljubljana. Čufarjeva ulica 3, — Dom sindikatov. — Telefonuredništva In uprave 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. — Poštni predal 284. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-22L — List lzhala vsak petek Rokopisov ne vračamo, — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din.