LETO XXXIV. — Številka 2
Poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt
14. januarja 1982 Cena 5.— šil. (7 din)
Celovec	P. b. b.
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Krški škof dr. Egon Kapellari je poslal Narodnemu svetu in Krščanski kulturni zvezi pismo, kjer piše:
Ob priliki smrti našega škofa dr. Jožefa Kostnerja ste mi izrekli v imenu Narodnega sveta koroških Slovencev Vaše soža-
Pismo škofa
Ije. V hvaležnosti se spominjate na osebnost in delo umrlega.
Kot novi krški škof Vam izrekam prisrčno zahvalo, obenem pa povem tudi, da se bom trudil z vsemi močmi in hodil po poti svojega predhodnika in nadaljeval njegovo delo.
V Kristusu vdani Egon Kapellari škof
Slovenija in Zahodna Evropa
Komisija za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije je obravnavala nekatera vprašanja odnosov SFR Jugoslavije in SR Slovenije z zahodnoevropskimi državami. Delegati so ugotovili, da spadajo zahodnoevropske države med tiste, s katerimi nimamo najbolj vsestransko razvite odnose. Ti odnosi, tako komisija, temeljijo na načelu dobrega sosedstva, politike odprtih meja in razvitega vsestranskega obmejnega sodelovanja. Na ta način se ustvarjajo ugodnejši pogoji za hitrejše reševanje odprtih vprašanj, ki zadevajo položaj narodnih skupnosti v sosednjih državah Jugoslavije. Samo enakopravne narodne manjšine so lahko uspešen most v sporazumevanju in sodelovanju med narodi. Tudi regio-
nalnemu sodelovanju v alpskem prostoru kot primeru enakopravnega sodelovanja med državami z različnim mednarodnim položajem je bil dan ustrezen poudarek.
Večje sodelovanje med Jugoslavijo, oz. Slovenijo in zahodnoevropskimi državami pri gradnji prometnih infrastruktur, kjer obstaja skupni interes, bi močno povečal možnosti za še boljši potek gospodarskega sodelovanja.
Komisija je obravnavala tudi vprašanja v zvezi z mednarodnimi obiski ter se zavzela za čim večjo smotrnost na tem področju, kakor tudi za učinkovitejše dogovarjanje pri načrtovanju in usklajevanju tako na republiški kot tudi na zvezni ravni.
Gonja proti Kukoviči in dvojezičnini napisom se zaostruje
Socialisti že grozijo
Otroci, starši in učitelji so za dvojezično oglasno desko in vse ostale dvojezične napise v šoli, „odgovorne“ politike pa hudo razburjajo.
Ob začetku novega leta se je veliko pisalo in govorilo o bodočnosti. Nešteti pereči problemi, predvsem svetovnopo-litični, niso rešeni. Ljudje so precej pesimistični in so očitno že veseli, če leto 1982 ne bo slabše kot zadnje leto.
Za večino Avstrijcev nevarni svetov-nopolitični dogodki ne jgrajo posebno kočljive vloge. Morda jim leži Poljska pri srcu; ne zavedajo pa se na primer dovolj velike nevarnosti atomarne vojne, kot jim je tudi usoda državljanov v 3. svetu več ali manj deveta briga.
Posameznega Avstrijca zanimajo v prvi vrsti gospodarski problemi: ali ne bo zgubil delovnega mesta, koliko se bodo zvišali davki in posamezne blagovne cene, ali (oziroma koliko) se bodo zvišali dolgovi države, itd. Kdo bi se temu tudi čudil — čeprav je treba obsoditi brezbrižnost, ki jo večina naših državljanov izkazuje med drugim do lačnih in zatiranih narodov v deželah v razvoju.
Kaj pomenijo nerešena gospodarska vprašanja oziroma večja brezposelnost, o tem vedo veliko povedati starejši ljudje, ki so v medvojni dobi doživeli svetovno gospodarsko krizo. Treba je reči, da se kancler Kreisky in njegova vlada tega
Brezposelnost in dolgovi
tudi zavedata in da je uspelo preprečiti večjo brezposelnost. Pretežna večina evropskih držav, pa tudi Amerika, se nahaja tozadevno v veliko hujšem položaju. S tem seveda ni rečeno, da je gospodarska politika socialistov brezmadežna: dogajanja glede nove bolnice na Dunaju (AKH) gotovo niso edini primer zapravljanja finančnih sredstev ter napačnih gospodarsko-političnih odločitev Kreiskyeve vlade.
Avstrija nikakor ni „otok blaženih", da b' si lahko privoščila zapravljanje v milijardnih višinah ter neodgovorne gospo-darskopolitične spodrsljaje. Vlada je namreč doslej financirala nizko brezposelnost z dolgovi, ki znašajo ob začetku leta 1982 okoli 65 milijard šilingov. In kot 'zgleda, hoče Kreisky najeti še več tujega denarja: trenutno je v Avstriji 120.000 H,1 %) brezposelnih, ob koncu leta pa j'h bo gotovo več.
Predsednik sindikata Benya dosledno Podpira politiko „še višjih dolgov". Finančni minister Salcher temu nasprotuje, ker pač ve, kako važen je urejen proračun za državo. Kreisky sam izhaja iz tega, da je na svetu dovolj bogatih držav, zlasti arabskih, ki imajo preveč denarja in bi bile rade volje pripravljene porogati „svojemu avstrijskemu prijatelju".
Vendar: je smiselno preprečevati višjo brezposelnost z vedno višjimi dolgovi? ^e v zadnjih letih je moralo nekaj večjih in vidnih podjetij najaviti konkurz: niso delala rentabilno, ker niso racionalizirala; racionalizirala pa niso, ker bi morala opustiti številne sodelavce. Tako jih je Podpirala država z milijardami, ker si je Pričakovala ohranitev delovnih mest — Pa so podjetja kljub temu splavala po Dravi.
Po vsej verjetnosti bo število takih Podjetij v bodoče še višje in država še bolj zadolžena.
Gotovo je dobro in razveseljivo, da Posveča avstrijska vlada vprašanju za-
Odprto pismo, ki so ga poslali socialistični študenti žitrajskemu županu Posodu (NT je o tem obširno poročal) in v katerem obsojajo sklep žitrajskega občinskega sveta (18. 12. 1981), da mora v teku enega meseca ravnatelj Kukoviča sam potrgati dvojezične napise v novi ljudski šoli, pri županu nič ni zaleglo. Prav tako tudi ne vsi protesti, ki so do sedaj bili izpovedani v javnih občilih ali pa njemu osebno.
Dne 11. januarja je občina odposlala Kukoviči osebno pismo, da velja enomesečni rok od seje naprej in da mora Kukoviča do 18. januarja potrgati napise. Očitno je župan spregledal, da je Kukoviča bil na seji kot občinski odbornik EL Žitara vas, ne pa v funkciji šolskega ravnatelja.
Ker ravnatelj Kukoviča meni, da bo vsa zadeva rešena le na podlagi enakopravnosti in na moder ter pameten način, je isti dan naslovil na župana pismo, v katerem pravi, da je večinski sklep žitrajskega občinskega sveta od 18. 12. 1981 hud akt nasilja in zaničevanja človekovih pravic ter 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Ta nedemokratični akt je sramota za slehernega poštenega Avstrijca, je postal znan v državni in mednarodni javnosti in je izzval že vrsto protestov.
Ker do tistega dne Kukoviča še ni dobil nobenega pisma od občine, meni, da bo vsa zadeva rešena na moder in pameten način. V pismu občini odnosno županu piše: „Ker me župan do danes še ni poveril z izvedbo sklepa občinskega sveta, smem sklepati, da je medtem spoznal, da se ta krivica ne sme zgoditi."
Župan ničesar ni uvidel in ukazuje Kukoviči, naj potrga dvojezične table, sicer bo nanj nahujskal nadzorno oblast.
Enotna lista je že pred občinsko sejo (12. 12. 1981) opozorila deželnega glavarja pismeno na to, da hoče občinski svet skleniti odstranitev dvojezičnih napisov. V primeru, da bo občinski svet to sklenil, tako pismo, bo EL ostro protestirala. Deželni glavar ničesar ni ukrenil in občinski svet odnosno socialistična in efavpejevska frakcija
poslenosti posebno pozornost. Brez dvoma je potrebno, da poživi konjunkturo s tem, da investira, in če je potrebno, z izposojenim denarjem. Vendarle ni umestno, podpirati s tem denarjem nezdrava podjetja ter financirati nesmiselne projekte: konec koncev takšna podjetja „gredo po gobe", ostanejo pa visoki dolgovi...
Janko Kulmesch
sta bili za odstranitev napisov in to kljub temu, da so v stari šoli bili dvojezični napisi in to nobenega ni motilo. To omenja Enotna lista tudi v pismu deželnemu glavarju: „Posebej opozarjamo na dejstvo, da dvojezični napisi v stari žitraj-ski šoli od leta 1974, odkar obstojajo, nikogar niso motili in tudi nobeden ni nastopil proti njim; spet se torej poskuša odstraniti nekaj, kar pospešuje spoštovanje in prijateljstvo med obema narodoma. Mislimo, da ta namera, ki je še posebej nečastna za socialiste, izvira iz notranjefrakcijskih bojev socialistične stranke Žitara vas in morebitnih dogovorov z ljudsko stranko Žitara vas. To pismo je naslovljeno na Vas, ker upamo, da bo Vaše posredovanje ta nameravani korak preprečilo.
Izrecno poudarjamo, da nismo zainteresirani na tem, da bi na tej razvojni stopnji dogodkov vključili javnost."
EL Žitara vas je skušala vso zadevo speljati strpno in mirno in se je obrnila celo na deželnega glavarja. Pri seji je razprostrla vso pravno podlago in dejansko podlago za dvojezičnost šole in je ponudila roko sodelovanja — vse skupaj nič ni koristilo: Zastopniki socialistične in ljudske stranke so sklenili lov na dvojezične napise v šoli, kar spominja na srednjeveški lov inkvizitorjev na čarovnice. De-
želni glavar je do sedaj molčal kot grob; čeprav prilično ali neprilično se udarja po ramenih, da je pravzaprav on tisti zastopnik koroških Slovencev in je to povedal tudi slovenskim študentom na Dunaju. Če molči deželni glavar in šef koroških socialistov, pa glasilo koroških socialistov objavlja dne 12. januarja pismo bralcev, ki ni podpisano in tako ni mogoče razbrati, iz katerega kota socialistične družbe
prihaja. To pismo je vsekakor zanimivo, ker se bralcu ob njem porodi vprašanje, če je v njem mogoče najavljena in prerokovana bodoča socialistična politika do koroških Slovencev. Je mar to pismo v so-glasju z mnenjem deželnega glavarja? Pismo pogreva „prvo žitraj-sko šolsko afero" (citat iz pisma bralcev), ki jo je menda Kukoviča sprožil, čeprav so celo socialistični odborniki podprli Kukovico v občinskem svetu in je sodišče vso zadevo že zdavnaj razčistilo v prid Kukoviče (NT je o tem poročal). Nadalje se pisec zafrkljivo obregne ob ..korektnost" (tako v pismu) ravnatelja in prav tu se vprašujemo, kako bo šolska oblast reagirala na ta namigovanja, kajti doslej Kukoviči nihče ni mogel dokazati kakršnekoli nekorektnosti v šoli. Pomemben pa je stavek v pismu, naj občinski svet brez soglašanja Enotne liste potrdi kompromisni predlog, da bo na šoli samo nemški napis. Šele tedaj naj bi dvojezični napisi imeli v šoli pravico do obstoja.
To je politika močnejšega, ki se poslužuje groženj, kajti v istem pismu pove pisec oz. tisti, ki je pismo naročil, da morejo take afere imeti najbolj negativne posledice za bodoče prijave (k dvojezičnemu pouku — opomba uredništva) „Es vvird vergessen, daB sich sol-che Affaren hochst negativ auf kunftige Anmeldungen ausvvirken konnen."
Mar naj to pomeni, da se naj vsakdo, ki ni njihovega mnenja, boji socialistov? Ali pa se socialisti koga bojijo?
Kdo bo dobil Rožanski pokal?
Lanskoletna zmagovalca Ro-žanskega pokala sta bila Erika VVrolich in Dieter Huber. Pokal, ki meri 48 cm in tehta 6,25 kg je izdelal znani slovenski umetnik Valentin Oman.
Prvi ljudski tek za Rožanski pokal 1982 bo v nedeljo, 17. januarja v Ločah.
Po štirih tekih bomo vedeli, katera dva tekača bosta osvojila Rožanski pokal.
TEDNIKOV KOMENTAR
Piše:
Mirko Berlakovič,
predsednik Hrvaškega tiskovnega društva
Gradiščanski Hrvati živimo že stoletja skupno z madžarskimi ter nemškogovorečimi Gradi-ščanci. Iz tega se je rodila posebna, trijezična gradiščanska kultura, katere danes — vsaj javno — nihče noče več pogrešati.
Hrvati so se naselili na področju današnje Gradiščanske pred več kot 400 leti. Cerkev se je trudila, da bi jim posredovala molitvenike in druge knjige (evangelije, izvlečke iz Stare in Nove zaveze) v domačem, hrvaškem jeziku. Danes nihče ne bo osporaval odločilne vloge Cerkve v narodnopolitični zgodovini gradiščanskih Hrvatov: po zaslugi Cerkve sta se ohranili hrvaška beseda in kultura.
nočeta videti naših neznosnih težav.
Dejstvo je, da sta dobili glasili obeh gradiščanskih večinskih strank, ki izhajata — kot Hrvatske novi ne — tedensko, letos nekoliko več podpore kot v zadnjem letu, Hrvatske novine pa za 62 (dvainšestdeset) odstotkov manj.
Kancler Kreisky pravi, da zasluži narodna manjšina posebne pravice in širokogrudno podporo. Podobno lepe besede slišimo tudi iz ust drugih politikov. Vendar: le kdo jim bo verjel ob takih dejstvih? Ko sem hotel poizvedeti na Uradu zveznega kanclerja, čemu taka krivična „ podpora" Hrvatskim novi nam, mi niso mogli odgovoriti...
m
Nova šola v Števerjanu
V	minulem letu so na Goriškem odprli dva pomembna kulturna objekta, ki bosta vsak po svoje služila razvijanju prosvetnega delovanja in izobraževanju mladega slovenskega naroda. Zadnje dni novembra so v samem mestu Gorice slovesno izročili svojemu namenu novi kulturni dom, ki ga je financirala in zgradila Slovenska kulturno-gospodarska zveza. S tem se je ta objekt pridružil Katoliškemu domu, ki so ga zgradili s samoprispevki demokratičnih Slovencev že pred dvajsetimi leti in uspešno opravlja svoje poslanstvo med goričkimi Slovenci.
V	soboto, 5. decembra 1981, pa so v Števerjanu v Brdih slovesno otvorili novo in zelo sodobno poslopje za tamkajšnjo osnovno šolo s celodnevnim poukom. Za to priložnost se je v prostorni dvorani nove šole zbralo veliko število domačih občanov, visokih uradnih gostov in drugih številnih prijateljev. Slovesnosti se je udeležil sam predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine, dr. Antonio Comelli, deželni odbornik Tripani, goriški župan Scarano, pokrajinska odbornica za šolstvo Marija Ferletič, generalni kon-
zul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj, goriški nadškof msgr. Peter Cocolin, ki je novo poslopje tudi blagoslovil, ter predstavniki številnih drugih manjšinskih organizacij, župani drugih slovenskih občin in predstavniki šolskih oblasti.
O pomenu tega dolgo let pričakovanega dneva je spregovoril števerjanski župan g. Stanislav Klanjšček, ki je otvoritev nove šole povezal z dvema drugima pomembnima obletnicama, ki ju letos obhaja občina Števerjan. Gre za 30-letnico obnovitve občinske avtonomije, ki so leta 1927 ukinile fašistične oblasti. Druga obletnica pa je 800 let, ko se prvič omenja Števerjan v pisanih dokumentih.
V zvezi s tridesetletnico obnovitve števerjanske občine je župan omenil težke povojne čase, ko je bilo treba reševati najosnovnejše stvari od vaških poti pa do elektrifikacije in šolskih prostorov in drugega. Ves ta čas je občinsko upravo vodila samostojna Kmečko-delavska zveza, ki se je priključila Slovenski skupnosti — samostojni politični narodnoobrambni stranki slovenskih rojakov v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Prav ta zvesto demo-
Neznosen položaj Hrvatskih novin
Med drugim so hrvaški duhovniki ustanovili pred več kot 70-imi leti hrvaški tednik, ki izhaja še danes. Ta tednik („Hrvatske novine“) je imel v preteklosti velike težave: pogostokrat je obstajala nevarnost ukinitve.
Nič bolje se godi trenutnemu izdajatelju tega tednika, Hrvaškem tiskovnem društvu (Hrvat-sko štamparsko društvo): nahaja se v naravnost katastrofalnem fjnančnem položaju. Društvu je na razpolago en sam človek, ki žrtvuje svoj prosti čas za urejevanje „ Hrvatskih novin". Dežela Gradiščanska ter zvezna vlada sta očitno slepi oziroma
V	delovnem letu 1980/81 smo priredili razpis literarne nagrade. Nekateri so nam poslali zelo dobre prispevke. Na vsak način bi jih morali tiskati.
Tisk stane denar, le-ta pa manjka Hrvaškem tiskovnem društvu. Pravzaprav čudež, da sploh lahko obstojajo organizacije gradiščanskih Hrvatov, ko vse skupaj ne morejo nastaviti niti enega človeka za pisarniške posle!
V	takšnem položaju se nahajamo ob začetku leta 1982. Obhajali smo božične in novoletne praznike polni lepih želja, pa komaj verjamemo, da se nam bodo te želje tudi uresničile.
pnctotrl
litmm
Evropa v luči Amerike:
f OBDRŽITE VAŠE NEUMNE RAKETE! ZNAM SE SAM BRANITI!
Washington Post
Ameriška javnost ne razume Evrope, zlasti ZRN: ugledni in vplivni ameriški časopisi m. dr. pišejo, da zaradi številnih protiameriških demonstracij nima več smisla, da bi Amerika branila svobodo zapadnoevropskih dražav.
politika/2
kratičnim načelom in v prvi vrsti slovenstvu odlikuje števerjanske upravitelje v vseh teh tridesetih letih in so jo volivci vedno potrdili. Občina Števerjan šteje danes okrog 900 prebivalcev, ki so 95% Slovenci. Posebno uspešno se je v povojnem času razvilo sodobno vinogradništvo, kar predstavlja trdno gospodarsko osnovo prebivalstva.
Kot smo na začetku omenili, gre za odprtje šole s tako imenovanim celodnevnim poukom, ki že nekaj let deluje v Števerjanu in je edina te vrste med slovenskimi šolami na Goriškem. Kar se tiče prostornosti in funkcionalnosti ter okolja, kjer je šola postavljena, smemo reči, da je to eden najsodobnejših tovrstnih objektov ne samo v goriški pokrajini, temveč v celotni deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Šolska mladina v Števerjanu ima tako sedaj vse pogoje, da se bo lahko uspešno izobraževala ne samo v pridobivanju potrebnega znanja, temveč tudi v ljubezni do svojega naroda in ob spoštovanju demokratičnih načel. To misel je poudaril župan Klanjšček na koncu svojega govora.
Končno naj omenimo, da je y slovenščini spregovoril tudi deželni predsednik dr. Comelli, ki je v imenu deželne uprave čestital števerjanski občini za njeno uspešno delovanje v korist občanov, otrokom in vzgojiteljem pa želel, da bi še naprej ohranjali svoj materin jezik in tradicije kot demokratični in lojalni državljani.
Cerkev obsoja režim
Poljski nadškof Jožef Glemp je zadnjo nedeljo v svoji pridigi ponovno obsodil vojno stanje na Poljskem. Kot lahko sklepamo iz te pridige, se Glemp ter predsednik poljske vojaške vlade Jaruzelski nista približala glede stališča do trenutnega položaja v tej državi.
Nadškof Glemp se je v svoji pridigi posvetil predvsem usodi zaprtih nasprotnikov komunističnih oblasti. „Cerkev ne ve, kako ti zaprti državljani živijo, čeprav je posredovala, pisala, zahtevala ter skušala obiskati taborišča, kjer se trenutno nahajajo žrtve novega režima." Nadškof obrača zlasti proti poskusom s strani oblasti, da bi prisilili nasprotnike režima, podpisati tako imenovane „lojalnostne izjave": s tem bi namreč žrtve komunistične vlade dejansko podprle ukrepe vojaških diktatorjev.
Sreča v steklenički ali Nestle in smrt
Piše Franc VVakounig
Študija o vzrokih za visoko umrljivost in huda obolenja dojenčkov je vrgla nekatere brazilske vladne kroge iz dremavice: črno na belem je tam pisalo, da je ogromno dojenčkov, ki jih hranijo samo s stekleničko in jih matere ne dojijo, podhranjenih, da jih v primerjavi s tistimi dojenčki, ki jih matere dojijo, neprimerno več umre in da je treba proti temu nekaj ukreniti. Vlada je takoj ukrepala in začela kampanjo, da naj matere dojijo svoje otroke.
Ta kampanja brazilske vlade je hud udarec za prehrambeni koncern Nestle, ki danes šteje med največje koncerne prehrambene industrije na svetu sploh in je imel v Brazili monopol. Marsikdo misli, da je dobro, če koncerni in industrijski obrati namesto tankov in raket izdelujejo in pridelujejo hrano, ki jo dajo na razpolago lačnim in revnim v deželah v razvoju. Očitno so tudi prizadeti to mislili in se z zaupanjem in veseljem oklenili Nestlejeve ponudbe, da priskrbi hrano. Samo, da je Nestle pri vsem tem že od vsega začetka zasledoval druge, manj človečanske in socialne namene in je povsod videl samo profit, ne glede na posledice za lačne in revne.
Vlade teh revnih dežel so podprle koncern, ker je pač ob vsem priletelo mnogo cekinov tudi v žepe vladajočih, ki jim je usoda revnih in brezpravnih raje prej deveta briga kot pa srčna zadeva.
Že pred leti je Anglež Mike Mul-ler izdal raziskovalno študijo „The Babykiller“ in skupina švičarskih duhovnikov, akademikov, študentov ter delavcev v razvoju jo je prevedla in jo pod naslovom „Nestle ubije dojenčke" predstavila javnosti. Veliki koncern Nestle je tožil skupino in po več kot dveletnem procesu je sodišče v Bernu obsodilo skupino na 300 sfr. denarne kazni. Ta vsota je samo simbolična kazen, kajti sodišče je izhajalo iz tega, da koncern Nestle „oseb-no“ ni ubil nobenega otroka. Skupina pa je v dveh letih izbrala in pripravila kupe obremenilnega materiala in podlag in je dokazala, da je Nestle s svojimi prodajnimi metodami in s svojo propagando podprl smrt neštevilnih dojenčkov. Švicarski časopis „National-Zeitung" je zapisal: „Nihče ne sme trditi, da Nestle ubija. Na podlagi teh podatkov pa je treba povedati, da firma Nestle s svojim načinom trgovanja in prodajanja podpira umrljivost otrok v tretjem svetu." Srhljive in gnusne metode so
končno bile razkrinkane in prišle na dan.
O Nestlejevih prodajnih metodah — seveda se metode drugih svetovnih koncernov, tudi tistih, ki prodajajo orožje, od teh ne razlikujejo dosti — je bilo rečeno, da so gnusne in srhljive in so prikrojene družbenemu, gospodarskemu, vzgojnemu in psihološkemu standardu ljudi, katerim hoče koncern zaribati svojo robo. Največji nasprotnik prodajanja je bilo dojenje otrok. Zato so reklamni strokovnjaki napeli vse sile, da so matere odvrnili od dojenja. To niso napravili šiloma, ampak so jim po radiu in z reklamo vbili v glavo, da je steklenička simbol napredka, da je porok za zdrave in vesele ter razposajene dojenčke. In prav iz te stekleničke ni pritekel otroški raj, ampak smrt. Kajti, tako je skupina švicarskih Nestlejevih kritikov dognala:
• prehrana s stekleničko zahteva vsaj minimalno higieno in čistočo. Kjer pa ni vode oz. je ta onesnažena, kjer stekleničke ni mogoče izkuhati kot pri delu na poljih, ki so daleč izven vasi in kamor matere zato nosijo dojenčke seboj —, kjer družinske in socialne razmere tega ne dopuščajo, so obolenja želodca in črevesja „normalen" pojav in mnogo dojenčkov
umre na teh boleznih že prve dni po porodu,
•	materino mleko krepi dojenčke prav proti tem infekcijskim obolenjem. V materinem mleku so potrebne snovi, ki učinkujejo antibiotično. V deželah v razvoju je to velikega pomena,
•	umetna hrana za dojenčke je zelo draga. Starši plačajo za to hrano med 20—60% zaslužka. Najprej koncern zvabi ljudi na svoje limanice s tem, da jim da par preparatov zastonj — matere prenehajo z dojenjem in mleko se posuši. Propagandistične podarjene preparate kaj kmalu porabijo in ker je umetna hrana tako draga, starši vedno manj preparata — mlečnega praška — pridenejo tekočini. Posledica je podhranitev dojenčkov. Dojenčki utrpijo hude poškodbe, ki jih ni mogoče več popraviti. Množična posledica je smrt otroka.
Tu se stavi vprašanje, s čim je koncernu uspelo prepričati ljudi o nesmislu dojenja in potrebi po mlečnem prašku. Vse študije, ki so se bavile s tem vprašanjem, ugotavljajo, da je to zasluga prefinjene in prekanjene reklame;
•	na ogromnih plakatih se smeji lepa ženska, ki drži v rokah dete in mu daje stekleničko — tako rekla-
ma vbija revnim in izkoreninjenim ter revnim ljudem v glavo, da je steklenička pravzaprav vstopnica v svet blišča in konzuma, kamor pa ti reveži nikoli ne bodo mogli;
•	propaganda se poslužuje lakote. Na slikah so dobro hranjeni ljudje. Hkrati pa ta propaganda povzroča, da matere dvomijo, če sploh morejo same prehraniti otroka. Ta, ki nudi hrano, ima tudi uspeh;
•	ker je koncern kaj kmalu moral požreti prve kritike, je začel uporabljati „medicinske avtoritete" — brezposelne bolniške sestre, oblečene v stanovsko nošo, stiskajo v roke nosečnic brezplačno reklamno robo, hkrati pa koncern podpira shode in seminarje zdravnikov in se poslužuje dobrih stikov do producentov zdravil. Ta hudičev krog je s tem tako rekoč zaključen.
Ker nekaterim krogom brazilske vlade študija o vzrokih umrljivosti dojenčkov ni dala miru, so razbili ta krog, so zagnali proti izžemanju in izrabljanju in umiranju ljudi kampanjo, ki je edini odgovor brezvestnim menežerjem ogromnega koncerna. UNICEF, mednarodni fond Združenih narodov za pomoč otrokom, je pozval vse matere, naj kar se da dolgo dojijo svoje otroke, ker to ni važno samo za otrokovo zdravje, ampak je tudi psihološkega pomena.
Velika množica se je poslovila od škofa ddr. Kostnerja
Njegovo delo naj bo setev miru in sprave
V četrtek, 7. januarja, dobrih štirinajst dni pred posvečenjem novega škofa dr. Egona Kapellarija, je bil pogreb bivšega krškega škofa in apostolskega administratorja ddr. Jožefa Kostnerja, ki je skozi 36 let vodil krško škofijo. Pogreba se je poleg ogromne množice vernikov udeležila tudi delegacija koroške deželne vlade. Mašo zadušnico je ob asistenci številnih škofov bral skupaj z novim krškim škofom dr. Kapellari-jem metropolit in salzburški nadškof dr. Karl Berg, obredne pogrebe pa je opravil avstrijski kardinal in dunajski nadškof dr. Franc Konig.
Pogreba so se udeležili še ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar, dr. Jožef Schoisvvohl, bivši štajerski škof, koadjutor dr. Franc Jachym, pred-arlski škof ddr. Bruno VVechner, štajerski škof Janez VVeber, dr. Jožef Žak iz St. Poltena, mariborski škof dr. Franc Krambergar, dunajski pomožni škof ddr. Helmut Kratzl, ljubljanski pomožni škof Stanislavs Lenič, zagrebški pomožni škof Djuro Koksa, sarajevski pomožni škof Tomislav Jablanovič, gradiščanski škof ddr. Štefan Laszlo, linški škof ddr. Franc Zau-ner, novi linški škof Maksimilijan Aichern ter šentpavelski opat Ra-der.
Pred in med mašo je pel zbor celovške stolnice, pred pogrebnim obredom pa je mešani pevski zbor iz Sel, ki ga vodi Franci Čertov, za-
pel slovensko „Jaz sem vstajenje in življenje". Škof Kapellari se je vsem zahvalil, ki so prišli, da bi vzeli slovo od rajnega škofa, med pridigo pa je dejal, da je škof Kostner bil svetniški mož. Posebno je poudaril njegovo delovanje za spravo med Slovenci in Nemci v deželi.
To je poudaril v svojem poslovilnem govoru tudi ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki se je v
niško in škofovsko služenje v krajih, razmerah in časih, v katerih je bila njegova služba posebno težka in zahtevna. Bila je kakor vsaka škofovska služba izpostavljena javni kritiki, o kateri bo sodila zgodovina, končno pa Bog. Posebno zahvalo mu izrekamo za njegovo prizadevanje za mirno sožitje v duhu evangelija med slovenskim in nemškim prebivalstvom, za pravičnost v cerkvenem in narodnem vpra-
Micka Demšar, podpredsednica KKZ, /e brala berilo slovensko.
ca iz Germanika, škofa Držečnika, 28. 3. 1980 na pogreb nadškofa Pogačnika v Ljubljano in se v stolnici od njega poslovil in 13. aprila na moje škofovsko posvečenje. Vseh treh škofov se v hvaležnosti spominjamo in molimo za mir njihovih duš, kolikor še potrebujejo naše molitve."
O maši sami je povedati, da je bilo berilo slovensko in da sta dr. VValdstein in dr. Inzko brala priprošnjo izmenično v slovenščini in nemščini. Škof Kapellari je na začetku maše in pridige pozdravil vse žalujoče v obeh deželnih jezikih in je v pridigo vnesel slovensko priprošnjo za dušni pokoj umrlih. Mnenja smo, da bi molitev vseh, očenaš, morali požebrati oz. zapeti skupno tudi v slovenščini.
Med mašo je bila prebrana tudi duhovna oporoka rajnega škofa Kostnerja, v kateri poziva na mir in skrb za dušni blagor. Pogrebne obrede je opravil kardinal Konig. O škofu Kostnerju je rekel, da je skušal nasprotja izravnati z ljubeznijo, kar je dokazal tudi v avstrijski škofovski konferenci, posebno pa v škofiji. Med prepevanjem cerkvenega zbora so krsto z rajnim škofom odnesli v stransko kapelico, kjer so ga položili v škofovski grobnici k zadnjemu počitku. Sem so ga spremljali samo ožji svojci in škofje.
Škof ddr. Kostner je odšel v večnost kratko časa pred posvečenjem svojega naslednika. Kot škof dvojezične škofije je zaoral globoko brazdo na polju sožitja med
ritm «t utohiifha.
Drage bralke, dragi bralci!
O Poljski smo v zadnjem času precej slišali in brali. Naš tednik je več ali manj redno in obširno poročal o dogodkih v tej preizkušeni vzhodnoevropski državi. Tako je na primer tokrat naš gost v Tedniku poljski begunec, ki ga na žalost ne moremo predstaviti z imenom in s sliko: boji se neprijetnih posledic predvsem za svoje sorodnike, ki še živijo na Poljskem.
Mislim pa, da kljub žalostnim razmeram v tej slovanski državi ne smemo spregledati prav tako žalostne usode neštetih ljudi, ki živijo v deželah v razvoju. Razveseljivo bi bilo, če bi avstrijski reporterji in politiki posvetili krvavi usodi teh ljudi najmanj toliko pozornosti kot v zadnjem času žrtvam poljskega režima.
Za to številko NT je Franc Wakounig napisal daljši članek o smrtnem ravnanju z brazilskimi dojenčki s strani znane tvrdke Nestle. Tudi v bodoče bomo obširno in dosledno poročali o raznih dogodkih v državah v razvoju.
Konec zadnjega leta so bili v Celovcu 13. Koroški kulturni dnevi. Zelo zanimiv je bil referat J. F. Bistra o odnosu koroške uradne Cerkve do naše narodne skupnosti. Gotovo se ta ali oni ne strinja z vsemi ugotovitvami referenta. Predlagam, da nam tisti, ki želijo zavzeti stališče k referatu oziroma k vprašanju odnosa med krško škofijo in koroškimi Slovenci, pošljejo „pis-mo bralca". Sploh bi radi objavili več takih pisem: prepričan sem, da bi dosegli s tem še boljšo povezavo med bralci ter njihovim Tednikom in bi postal Naš tednik še bolj zanimiv! Lepo Vas pozdravlja
Janko Kulmesch
Slovenci in Nemci zato upamo, da bo iz semena, ki je bilo položeno v to brazdo, vzklila bogata setev miru in sprave, ki bo v prid vsej deželi in njenih prebivalcev, kar je bila tudi njegova želja in je želja nas vseh.
Ljubljanski nadškof Šuštar, salzburški škof Berg ter krški škof Kapellari (od desne na levo) somašujejo pri zadušnici v celovški stolnici.
imenu obeh slovenskih škofij poslovil od prijatelja in sobrata dr. Kostnerja. V svojem govoru, v obeh deželnih jezikih je nadškof Šuštar povedal med drugim: „Nje-gova nenadna smrt nas je hudo prizadela. Pred božičem je še pisal in izrazil upanje na svidenje pri posvečenju novega celovškega škofa. Zdaj pa je tri tedne pred njegovim posvečenjem, kot nadškof Pogačnik pred mojim posvečenjem, odšel v večnost. Pokojnemu škofu Kostnerju se iskreno zahvaljujem za vse njegovo duhov-
šanju Slovencev, njihovih ustanov, njihovega verskega in kulturnega življenja v celovški škofiji, za njegovo dobrohotnost, plemenitost, razumevanje in kolikor mogoče ugodno reševanje vseh težkih problemov. Pokojnega škofa je vezalo veliko osebnih stikov s Slovenci na Koroškem, v ljubljanski in mariborski škofiji. V povojnih letih je gostoljubno sprejemal toliko naših duhovnikov, med njimi tudi škofa Rožmana, ki je stanoval pri njem. Osebno je prišel leta 1978 v Maribor na pogreb svojega sošol-
Lado Hajnžič
EL Železna Kapla
BESEDA ODBORNIKOV
Odborniki železno-kapelške občine smo imeli 30. decembra svojo zadnjo sejo v starem letu. Na dnevnem redu je bilo nekaj točk, ki so gotovo zanimive za prebivalce kapelške občine — čeprav je bila seja v bolj prazničnem vzdušju, ker pač v času božičnih in novoletnih praznikov nisi prav razpoložen za stoodstotno težavne občin-skopolitične razprave.
Naj naštejem nekaj točk, ki smo jih sklenili na tej seji:
• okrajna taksa se je podražila za 1 šiling;
® podražilo se je tudi prevažanje smeti, za kar skrbi podjetij F. Edelhof. Je že skoraj tradi-cija, da pride glede prevažanje smeti vsako leto do podražitve. Tvrdka F. Edelhof je predložila sicer pred leti, ko se je sklepalo 0 tem, katera tvrdtka naj bi prevažala smeti, najbolj ugodne Ponudbe. Tedaj se je ponudila
tudi tvrdtka Gojer iz Dobrle vasi, pa je občinski odbor ni upošteval. Ne vem zakaj: očitno je že zmeraj tako bilo, da se domača podjetja pri občinskih
temu potrebno, opozoriti na to, da pes ni pes. Tako je tudi moj frakcijski kolega Franc Smrtnik poudaril, da bi moral biti davek na pse, ki čuvajo osamljene hiše in kmetije, nižji od davka na tiste psičke, ki jih imenitne dame „gonijo“ po asfaltirani cesti. Nadalje je Franc Smrtnik opozoril, da bi morali imeti psi ravno v naši občini dvojezične značke: saj se brez nadaljnjega lahko zgodi, da pes zapusti avstrijsko-jugoslovansko mejo in se potepa v sosednji državi. Če pa bi takšen pes imel dvojezično značko, bi v sosednji
Večkrat bi se morali skupno pogovarjati
očetih večinoma ne morejo uveljaviti in da odborniki najdejo izgovorov in kritičnih pripomb še in še, samo da imajo možnost, odkloniti take ponudbe;
• zvišal se je tudi davek na pse: čeprav se bo morda nekdo smejal in mislil, da je to neka predčasna pustna šala, je kljub
državi gotovo lažje našli lastnika.
Ker primanjkuje mineralne vode Carintija, bodo začeli vrtati in si pričakujejo od tega večjo količino domače zdravilne tekočine. Gotovo pa obstoja nevarnost, da zgubimo zaradi vrtanja
in razstrelitve kamnov še to mineralno vodo, ki jo imamo.
Toliko o zadnji občinski seji, na kateri, kot rečeno, ni prišlo do hujših konfrontacij.
Informiral bi vas rad še o neki drugi zadevi: četrtek po sv. Treh kraljih je vabil krajevni odbor ZSO Železna Kapla na informativni sestanek v hotel Obir. Sestanka sta se udeležila med drugim tudi dr. Matevž Grilc in dipl. inž. Feliks VJieser. Pomenili smo se o raznih problemih in ne bi bilo slabo, če bi še večkrat prišli skupaj in razpravljali o naših številnih problemih.
Obravnavali smo tudi sklep žitrajskega občinskega odbora glede potrganja dvojezičnih napisov v žitrajski ljudski šoli. Ravnatelju Kukoviči, odborniku Enotne liste velja naša polna solidarnost. Sicer pa si krajevni odbor ZSO pričakuje prav od mandatarjev socialistične stranke, „da se bodo zoperstavili nacionalističnim hujskačem ter upoštevali svoja socialistična načela, ki nasprotujejo diskriminaciji drugih narodnostnih skupnosti. “
Mnenja sem, da naj bi naši slovenski socialistični odborniki nekoliko bolj vplivali na svoje frakcijske kolege kot so to Posod in Pepelnar. Saj ne bi smelo biti težko, se potegovati v
svoji lastni stranki za socialistična načela. Ali pa se le motim, kot so se zmotili že marsikateri Slovenci, ki so mislili, da je vključevanje v večinske stranke pametno in umestno ... ? S tem v zvezi bi tudi rad odgovoril na očitke nekaterih kapelških Slovencev, da s Smrtnikom kot predstavnika domače Enotne liste baje deliva v dobre, to so EL-ovci, in slabe (ki so proti Enotni listi) Slovence. To je vsekakor nesramno podtikava n je. Nikoli nisva trdila, da so Slovenci samo EL-ovci. S tem pa seveda ni rečeno, da ne bi bila politika samostojnosti in neodvisnosti boljša kot pa škodljivo vključevanje v večinske stranke.
Večkrat sem že poudaril: skupno smo šli v boj za kmeč-kozborske volitve, obe osrednji organizaciji sta podprli Skupnost južnokoroških kmetov. V resnici pa so nekateri Slovenci podprli socialiste, drugi spet Deutschmanna, marsikateri ka-pelški Slovenec pa je seveda podprl Domeja. In tako smo kljub skupni podpori obeh osrednjih organizacij nazadovali...
Taka politika seveda ne more biti uspešna. Vrhu tega pa so se nam nasprotniki smejali, saj smo v resnici delali zanje!
PREDAVANJE OB 150.-LETNICI SMRTI FRANA LEVSTIKA Prireditelj: SKD v Celovcu Kraj: Mohorjev dijaški dom v Celovcu, 10.-Oktober-Str. 25.
Čas: petek, 15. 1. 1982, ob 19.30 uri Lik pomembnega Slovenca — njegovo usodo in mesto v slovenski književnosti — bo predstavila mag. Cilka Broman, profesorica na Gimnaziji za Slovence.
Dia predavanje
„IZ PREKMURJA V DOLOMITE"
v petek, 15. 1. 1982, ob 19.30 uri v Dijaškem domu SŠD v Celovcu, Tar-viserstraBe 16.
Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec.
v soboto, 16. 1. 1982, ob 19.30 uri v Društveni sobi nad Posojilnico v Šentjakobu v Rožu.
Prireditelj: SPD „Rož“ v Šentjakobu v Rožu in Slovensko planinsko društvo Celovec.
Predavatelj: Tone Korošec iz Maribora
PODJUNSKI PLES
Prireditelj: SKD v Globasnici in SPD
„Edinost“ Šteben
Kraj: Šoštar v Globasnici
Čas: sobota, 16. 1. 1982, ob 20. uri
Igra ansambel „Planinski sekstet"
6. RADIŠKI PLES
Prireditelj: SPD „Radiše“ na Radišah Kraj: Kulturni dom na Radišah Čas: sobota, 16. 1. 1982, ob 20. uri Za ples igrajo „Fantje iz Podjune"
TEČAJ ZA ORRF-INSTRUMENTARIJ Prireditelj: Krščanska kulturna zveza, Dom v Tinjah, Zvezni urad za izobraževanje odraslih na Koroškem Kraj: Dom v Tinjah Čas: od sobote, 16. 1., ob (4. uri, do nedelje, 17. 1. 1982, ob 17. uri Vodi: strokovna učiteljica Ida Virt iz Slovenije
Lutkovna skupina KPD „Šmihel“
vabi na igro „RINGA, RINGA RAJA"
v soboto, 16. 1. 1982, ob 14. uri v župnišču na Suhi.
Prireditelj: Farna mladina na Suhi v soboto, 16. 1. 1982, ob 15.30 uri v ljudski šoli pri Božjem grobu Prireditelj: Farna mladina v Pliberku v soboto, 16. 1. 1982, ob 17. uri v farni dvorani v Vogrčah Prireditelj: Farna mladina v Vogrčah v nedeljo, 17. 1. 1982, ob 10.15 uri (po maši) v farni dvorani v Šentilju Prireditelj:	Katoliška prosveta v
Šentilju
PREDAVANJE IN RAZGOVOR O DAVČNIH UGODNOSTNIH ZA DELOJEMALCA
Prireditelj: SPD „Danica“ in Katoliška prosveta v Šentvidu v Podjuni Kraj: Kulturni dom „Danica“ v Šent-primožu
Čas: ponedeljek, 18. 1. 1982, ob 19.30 uri
Kulturno društvo „Peter Markovič" v Rožeku vabi na lutkovno igro »RINGA, RINGA RAJA"
ki bo v nedeljo, 17. 1. 1982, ob 14.30 uri pri Antoniču na Reki.
Gostuje lutkovna skupina KPD Šmihel.
Po lutkovni igri bo „Oder mladje" K DZ iz Celovca nastopil z mladinsko igro
„HODL DE BODL ALI DVE VEDRI VODE"
Knjižnica SPD „Rož“ v Šentjakobu v Rožu je odprta ob sredah, od 17. do 19. ure in ob nedeljah, od 8.30 do 10. ure, v društveni sobi nad Posojilnico.
Otroške in mladinske knjige, povesti in romani, potopisi in raznovrstna čuda sveta te vabijo.
Že pred Božičem je imelo Kulturno društvo »Peter Markovič" pri Antoniču na Reki svoj 1. redni občni zbor, katerega sta se poleg domačinov udeležila tudi zastopnika K KZ in SPZ, prof. Jožko Kovačič in Valentin Polanšek. Pred predvajanjem filma „Na klancu" po noveli Ivana Cankarja, ki ga je pripeljal s seboj Jozej Mečina, je »stari“ odbor v svojih poročilih podal prav razveseljivo stanje mladega društvenega delovanja v občini Rožek. Društveni predsednik se je spomnil v žalni minuti umrlega častnega člana društva Jozej a Miklavčiča, pd. Ščedemnika, ki je bil pobudnik društva. V svojem poročilu
Šentprimož
SPD „Danica“ že leta prireja za domačine, ki so pač poleti preobloženi z delom in sezono, novoletni koncert. To je hkrati prilika, da se pevke in pevci ter društvo zahvalijo vsem svojim prijateljem in dobrotnikom ter članom za ves njihov doprinos k društveni rasti in da bi tudi še nadalje šli z društvom po poti delovanja za našo narodno skupnost. Lepa navada pa je, da društvo ob tej priliki povabi v goste kakšno društvo ali zbor, da tako nudi občinstvu pester spored, da se pa krepijo tudi vezi prijateljstva. Na letošnjem novoletnem koncertu je gostoval Logaški oktet, ki Daničanom ni neznan, saj so stiki že kar precej stari. Zbor odlikuje zlitost in velika muzikaličnost ter obseg reperto-ara; poje od renesančnih do modernih vso ponudbo slovenske pesmi. Občinstvo se je zboru oddolžilo z burnim ploskanjem. V pozdrav je zapel domači mešani zbor — pozdrav je veljal posebej pesnici libuškega puela in Koroške, Milki Hartmanovi, ki bo v kratkem praznovala svojo 80-letnico. Zbor že vrsto let prepeva njene pesmi, ki so, kot je dejal predsednik Stanko VVakou-nig, že ponarodele. Pesem »Podjuna" šteje danes med najbolj priljubljene in pete. Z veseljem so pevci zapeli njeno pesem »Spev z gore", ki jo je mladi skladatelj Hanzi Artač priredil za mešani zbor in je v tej priredbi bila v nedeljo prvič zapeta. Dosti Milkinih pesmi, ki jih je harmoniziral Artač, pa poje in ponaša v svet Trio Korotan. Za društvo se je Stanko VVakounig naj-prisrčneje zahvalil pesnici in ji zaželel še mnogo let. Zahvalil se je tudi skladatelju, ki z veliko tenkočutnostjo in umetniško globino obdaja Milkine pesmi z glasbeno kopreno.
Na novoletni koncert so prišli gostje, ki so po domače povedani »uževčni", dobrodošli in jih je predsednik društva posebej pozdravil: generalni konzul SFRJ Marko Kržišnik z ženo, avstrijski konzul v Ljubljani Ciril Štern z ženo, bivši poslanik Združenih narodov v Mongoliji in Šri Lanki, dr. Zdravko
je poudaril predvsem dejstvo, da je bilo novo društvo dobro sprejeto tako na občinski kot tudi deželni ravni. Razne iniciative rožeških društvenikov so odjeknile tudi v koroškem časopisju, sodelovanje z Enotno listo Rožek je bilo osnovano na sodelovanju pri izdajanju rednega občinskega lista »Rože-ške informacije/Rosegger Informa-tionen", ki obvešča občane o podrobnostih kulture in politike tržne občine Rožek.
Tajnica Margit Lesjak je v svojem poročilu poročala o pestri in živahni kulturni dejavnosti, ki je privabila v zgornji Rož že lepo število raznih kulturnih ustvarjalcev,
Inzko, podpredsednik SPZ, Jožko Hudi in pesnik Andrej Kokot.
Po sporedu so društveniki pripravili božičnico, ki so se je udeležili tudi gostje in je čas minil v puvnanju in pri dobri kapljici.
Vogrče
Vogrče so imele dolgo zaporo vseh poročil v časopisju, radiu in televiziji kot na Poljskem, zato ni zunanji svet nič o nas slišal in bral. Sedaj so se meje odprle, da vesoljni svet izve, da še živimo, pa tudi kaj delamo.
Božičnica je lepo farno doživetje, ki naj ga iz cerkve prinesemo še na zunanje praznovanje v farno dvorano. V cerkvi morajo otroci poslušati nas starejše, pri božičnici pa smo mi poslušali predvsem otroke in te radi poslušamo in gledamo, kako nam preprosto pona-zorujejo božične dogodke in predvsem sodelujoče: pastirje, angele in Sveto družino.
Za izjemo in spremembo so nam letos najprej otroci zaigrali nemško božično zgodbo, katere vsebina se vedno ponavlja. Dobro se je izkazal trio na frulice ali piščalke. Cerkveni zbor je zapel več božičnih pesmi, ker so tako le-
Rebrca
Pred božičem je bil v Komendi 4. kuharski tečaj. »Na programu" so bila jedila, katerih imena smo že slišali v raznih hotelih, same pa jih še nismo naredile. Pod vodstvom učiteljice Anice Fuger smo kuhale in pekle, da je bilo veselje. Za zaključek smo povabile tudi naše može, da poskusijo, kaj smo se naučile. Bilo je luštno, jedli in pili smo dobro, seveda pa tudi peli. Najlepša hvala Anici za ves trud, prav tako pa tudi »hišnemu gospodarju" Poldeju Zundru!
bodisi pevskih zborov, bodisi lutkovnih skupin, pisateljev in predavateljev. V prvih dveh letih svojega obstoja je društvo priredilo 18 zelo dobro obiskanih predstav, ki so privabile tudi izvenobčinske goste v dvorano Pri Kosi na Ravnah.
Blagajniško poročilo Hanzeja Kanziana je izzvenelo tudi zelo optimistično, nakar je bil izvoljen sledeči odbor: Franc Kattnig (predsednik), Zdravko Schellander (podpredsednik), Margit Lesjak (tajnica), Hani Kanzian, Hanzej Kanzian, Tilka Gabriel in Jožko Le-puschitz (odborniki).
Zastopnika osrednjih kulturnih organizacij sta v svojih nagovorih bodrila k še večjemu kulturnemu delu in k sodelovanju na vse strani. Novi »stari" predsednik se je zahvalil za zaupanje in sodelovanje vsem rojakom in obljubil, da bo odbor tudi v bodoče skušal storiti svoje za ohranjevanje slovenskega jezika in kulture v rožeški občini ter za zboljšanje sožitja občanov obeh narodnosti.
pe in ker jih naš zbor pod vodstvom ravnatelja Jožka Koncilija tudi lepo prepeva in pokaže, da je prireditev farna zadeva. Tudi otroški zbor je prepeval pod istim ravnateljem otroške božične pesmi, joj, kol ko jih imamo in kako prisrčne so. Z deklamacijami so nastopili otroci od petletnih do »velikih". Omenimo dve pesmi Milke Hartmanove: »Oznanjenje" in »Božični angel", katerih vsebina prav aktualno posega tudi v naše narodno in družinsko življenje. Nekaj posebnega je bilo, ko so vse deklamacije spremljale barvne slike in glasba.
V prizorčku: »Bodimo tudi mi betlehemski pastirji" se zgodi, da otroci to, o čemer se pogovarjajo, tudi sami doživijo: sveto noč. V glavni igrici »Sveto-nočna legenda" nastopata poleg pastirjev še rimski deček in gluhonema rimska deklica. Pokaže se razlika med njimi, pa tudi kako je Odrešenik rojen za vse ljudi in kako vse privede k sebi in ozdravi tudi gluhonemo deklico.
Pri božičnici so sodelovali skoro vsi otroci in zato so starši napolnili dvorano in uživali ob nastopu svojih malih in velikih, ob naših pesmih, zato posebna hvala vsem, ki so pripomogli k lepemu farnemu in božičnemu doživetju.
Bilčovs
Gašpar Ogris-Martič je pred kratkim praznoval svoj 50. rojstni dan. Slavljenec je vzoren zadružnik in prosvetni delavec: med drugim skrbi kot predsednik domačega društva SPD »Bilka" za uspešno uveljavitev domače, slovenske kulture. Slavljenec pa je tudi dosleden glede dvojezičnosti v svoji trgovini česar o marsikaterem drugem slovenskem obrtniku ne moremo trditi. Gašparju, ki je tudi dolgoletni član bilčovskega farnega sveta, želimo obilo zdravja, sreče ter mu kličemo na mnoga leta!
Celovec
Celovška literarna kavarna — Litera-turcafe — namerava tudi letos z različnimi prireditvami in akcijami popestriti kulturno življenje Celovca. Tako že sedaj vabijo letaki na prireditev »Koroška vigred" (»Karntner Fruhling"), ki bo od 26. aprila do 2. maja letos. V sredo, 20. januarja, pa bo ob 19.30 uri bral v okviru prireditev kavarne v celovškem Domu umetnikov mladi avstrijski pisatelj Werner Kofler iz svoje nove knjige »Aus der Wildnis“. Kniga je pred kratkim izšla pri berlinski založbi VVagen-bach. Vsebina knjige sta dve zgodbi; prva obravnava razmerje med možem in ženo, v drugi pa je avtor opisal svoja doživetja, ko je služil na Koroškem vojaški rok. VVerner Kofler se je rodil v Beljaku, študiral je na celovškem učiteljišču in je sedaj svobodni pisatelj. Doslej je poleg »Aus der VVildnis" napisal še avtobiografsko povest »Guggile", Ida H., povest o ženi, ki je prišla v psihiatrijo, ter več radijskih iger. Pisatelj je brez pridržkov podprl solidarnostno gibanje za narodnostne
Te dni obhaja v Beli pri Železni Kapli gospa Nežika Novak svoj 80-letni rojstni dan. K tem velikem jubileju ji vsi domači iskreno čestitajo in želijo veliko zdravja in zadovoljstva..
Sin Franc z ženo Reziko, vnuki Marija, Heli, Nežika, Franci, Rozvvita, VVerner, Aleksander in Georg ter brat Anton.
Mladoporočenemu paru Francu in Johanni Blažej v Podlibiču pri Šmihelu želimo na novi zakonski poti mnogo sreče.
Terezija Ugovvitzer, pd. Frej-manova mama, doma na Šali, obhaja svoj 90. rojstni dan. Iskreno čestitamo!
Abrahama je srečal Šimej Olip, doma iz Sel. Naše iskrene čestitke!
Folti Oprčan z Blaznice praznuje te dni svoj 67. rojstni dan. iskreno čestitamo!
Valentin Dobeitz iz Lepene praznuje svoj 84. rojstni dan. Čestitamo!
Silvester Karničar z Obirske-ga obhaja 75. rojstni dan in god. Še na mnoga leta!
Antoniji Nachbar, pd. Jopovi iz Čirkovč, čestitamo k 43. rojstnemu dnevu.
Marica in Joži Krasnik*, Dolinarjeva v Mlinčah sta postala srečna starša drugega sina Borisa. Prizadevnima prosvetarje-ma čestitamo k veselemu dogodku, pridružuje pa se tudi Uredništvo Našega tednika.
TEOLOŠKI FORUM
„Z Judom brati evangelij; Jezus in
politika"
Od petka, 15. 1. 1982, ob 18. uri, do sobote, 16. 1. 1982, ob 14. uri Predavatelj: prof. dr. Pinhas Lapide, Frankfurt
Kraj: Dom prosvete v Tinjah
Od sobote, 16. 1. 1982, ob 15. uri, do nedelje, 17. 1. 1982, do 17. ure
SEMINAR ZA VODJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH GLASBENIH SKUPIN NA PODLAGI ORF-GLASBIL Voditeljica: prof. glasbe Ida Virtova, Ljubljana
Soprireditelja: K KZ in Zvezni urad za pospeševanje izobraževanja odraslih v Celovcu
Od sobote, 16. 1. 1982, ob 15. uri do ponedeljka, 18. 1. 1982, ob 7. uri
DNEVI MEDITACIJE ZA DIJANKINJE IN DIJAKE 7. RAZREDA SREDNJIH ŠOL.
Voditelj: p. Ivan Antolič
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: »Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagenfurt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš nastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Hanzi Artač, Obirsko 23, 9135 Železna Kapla. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26.
Predavanje
»BOLNI OTROK"
Prireditelj: Prosvetno društvo v Velikovcu
Kraj: Gospodinjska šola v Šentrupertu pri Velikovcu Čas: nedelja, 17. 1. 1982, ob 14. uri Uvodni referat in pogovor s starši: dr. Matjaž Sienčnik (otroški oddelek deželne bolnice v Celovcu)
Program za otroke — pripeljite jih s seboj!
Krščanska kulturna zveza v Celovcu
vabi na podelitev
III. TISCHLERJEVE NAGRADE
v petek, 22. 1. 1982, ob 19. uri v Slomškovem domu, 10,-Oktober-Str. 25, v Celovcu.
Spored:
•	Pozdrav predsednika KKZ Lovra Kašlja
•	Nagovor prof. dr. Nika Kureta od Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani
•	Podelitev Tischlerjeve nagrade dvor. svet. dr. Pavlu Zablatniku
Spored bo popestril moški zbor SPD »Bilka" iz Bilčovsa pod vodstvom Jožka Boštjančiča.
Slovensko prosvetno društvo »Zarja" vabi na prireditev 10 FOLKLORNIH LET v soboto, 16. 1. 82, ob 20. uri v farni dvorani v Železni Kapli V sporedu boste videli: Pionirsko folklorno skupino; Mladinsko folklorno skupino; Člansko folklorno skupino; Nove noše; Prikaz starodavnega svatovanja in ofsetnih običajev.
KMETIJSKO-GOSPODINJSKA STROKOVNA ŠOLA V ŠENTRUPERTU PRI VELIKOVCU
sporoča staršem in dekletom, ki se odločajo za nadaljnje šolanje, da sprejema za šolsko leto 1982/83 učenke v
KMETIJSKO-GOSPODINJSKO STROKOVNO ŠOLO
(Dalje na 5. strani)
naš tednik]
Selo — Podkrnos:
Klemenjakov oče nas je zapustil za vedno
Na dan pred božičem je za vedno zaspal v 86. letu Franc Popek, pd. Kle-menjak. Rodil se je v vasi Ževše, kjer je bil oče mali posestnik, čevljarski mojster in mežnar podružne cerkve fara Cerknica ob jezeru v Sloveniji. Leta 1908 je oče kupil Klemenjakovo posestvo v Selu, fara Podkrnos, kjer so Pozneje dokupili še eno posestvo in otroci so tam pridno kmetovali. Njegov brat Lojzij je bil nadarjen študent, a je sredi visokošolskega študija težko zbolel, zato študija ni mogel več nadaljevati in nazadnje postal dober čevljar v Dobrli vasi in moral umreti v najboljših letih zavoljo prometne nesreče.
Rajni oče pa se je leta 1946 poročil z Milijo iz znane in zavedne Jožapove družine v Št. Tomažu pri Celovcu. Iz tega zakona je hčerka Marica, ki je danes pridna in vzorna gospodinja pri Perdakarju v Holbičah pri Škofičah. Rajni je bil zelo veren in zadnji zaveden mož v tem kraju. Tako ga je orisal
tudi na dan pogreba dušni pastir podkrnoške fare, da ta pridni kmet in zvesti faran nikoli ni skrunil nedelje z delom na polju ali kjer koli in da nikoli
OBJAVA
Po odloku Deželnega šolskega sveta je na dvojezični Strokovni šoli za ženske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu
vpisovanje v
1. razred 3-letne STROKOVNE ŠOLE ZA ŽENSKE POKLICE in v 1-letno GOSPODINJSKO ŠOLO
od 8. do 28. februarja 1982.
Formularje za vpis lahko dobite že sedaj v šolski pisarni. Izpolnjene tiskovine je treba na šoli oddati najkasneje do 28. februarja 1982. Priložiti morate polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po telefonu štev. 0 42 53/343.
Pogoj za sprejem v oba tipa šole je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in delno znanje slovenščine.
Za sprejem v 3-letno strokovno šolo pa je poleg tega še potreben pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki bo 9. julija 1982 na šoli. Za obisk 1-letne gospodinjske šole ta test ni potreben.
Čemu obmetavanje z neresnicami?
Postala je že žalostna navada, da se Slovenci v časopisih in s tem v javno-sti obmetavamo z raznimi neresnicami. Tako je tudi v zadnji številki Slovenske-ga vestnika gospod „lkej“ (Kolenjk Li-Pei) kritiziral božičnico firme Topsport. Akoravno sam ni bil tam navzoč, ve Povedati, da sem kot poslovodja menda v nemščini povedal par besed več kot v slovenščini. To dejstvo pa vzame kot povod, da me osebno kritizira kot človeka, ki je hlapčevski in ki da nima civilne korajže. Mogoče je res, da sem v nemščini povedal par besed več kot v slovenščini, vendar je to bilo domenjeno z dir. Dežnakom, ker je le-ta mnogo več časa kakor jaz govoril samo slovensko. To pa nikakor ni razlog Za kritiko. Imeli smo že petkrat božični-ce na enak način in lahko rečem, da sem pri vseh in ne samo tu, ampak skozi vse leto upošteval dvojezičnost Pliberškega kraja, ker mi le-ta leži pri srcu.
Sam sem občinski odbornik, sodelujem v kulturnih društvih in sem član neštetih odborov — in to vse zastonj. Ce pa tu do lastnih ljudi ni zaupanja, Potem pa se vse skupaj neha. Ne vem, kolikokrat sem se že izpostavljal v javnosti in zato mislim, da takega očitka res ne zaslužim.
Naša firma ni noben slovenski geto, ampak se resno trudim, da bi enakopravnost jezikov res izvajali v praksi. Zato moramo nastopiti tudi proti takim narodnim nestrpnežem v lastnih Vrstah, ker nam bo taka nestrpnost si-cer škodovala.
v omenjenem članku pa je še tudi nekaj drugih neresnic o firmi Topsport.
1- Firma Topsport se ne spomni J'h sodelavcev samo ob koncu leti ganizirala je tudi dvodnevni izlet. F ega imamo tudi socialno urejeno kodnevno kosilo. Nekaj se dobi tu Pliberški sejem.
2.	V sodnijskem registru je firma To-per udeležena pri Topsportu šele z 49%. Noben gospodarski odbor ni delničar ali družabnik pri Topsportu, ker kaj takega sploh ne gre, kajti gospodarski odbor ni kaka registrirana družba, ampak prosto združenje. Družabnika sta dva privatnika.
3.	V tako imenovani „Reich“, kot imenuje pisec Zvezno republiko Nemčijo, gre preko 70% naše proizvodnje in si zato ne moremo dovoljevati sramotenja naših kupcev. Ne vem, kaj pisec, ki je „napreden“, s tem hoče reči.
Dipl. trg. J. Habernik, poslovodja Topsporta
Izjava KO ZSO Žitara vas
Tudi krajevni odbor ZSO Žitara vas je zavzel stališče k poročilu v Slovenskem vestniku o božičnici firme Topsport. Med drugim je rečeno:
„Ostro protestiramo proti (...) nekvalificiranemu obrekovanju našega občinskega odbornika in poslovodje firme Topsport, dipl. trg. Joža Nabernika v Slovenskem vestniku, dne 8. 1. 1982. (. ..) Kolenik Lipej, ki je hkrati predsednik partizanskega zbora in Posojilnice Pliberk, bi moral vedeti, da taki napadi škodujejo naši narodni skupnosti in sožitju med Slovenci in Nemci na južnem Koroškem. (...)
Naši občinski odborniki dnevno dokazujejo svojo civilno korajžo in se ob vseh prilikah javno izpostavljajo. (...)
Žitara vas, dne 10. 1. 1982 Okrajni odbor ZSO Žitara vas:
Hribernik Tinej, Smolnik J., Kukoviča Fr., Hren Karl, Štern Paul
Renomirani narodni ansambel iz Slovenije, ki nastopa pretežno v Avstriji, išče dve pevki ali eno pevko in pevca.
Informacije: tel.: 04222/7013515 vsak dan od 14.00 do 18.00 ure.
ni bilo slišati, da bi pri Klemenjaku kaj zunaj ostalo. Ogromna množica pogrebcev je pričala, da je bil v svoji skromnosti, vernosti in narodni zavednosti kot ugleden in priden kmet spoštovan in priljubljen pri svojih sosedih iz bližnje in daljnje okolice. Prišlo je tudi mnogo ljudi iz Škofič in celo daljni sorodniki iz Slovenije.
čudno se nam je zdelo in zabolelo, da v Podkrnosu ni več mogoče en slovenski očenaš v cerkvi ali ob grobu tega globokovernega Slovenca.
Ko je prišla pred 70-timi leti družina Popek v Selo, Podkrnoško faro, je bila to še čisto slovenska vas in fara.
Žalujoči zvesti in pridni ženi Miliji za njeno zvesto strežbo poldrugoletni bolezni še naša iskrena zahvala in sožalje. Enako tudi hčerki Marici in njeni družini, ki sta redno prihajala iz Škofič in pomagala materi pri postrežbi očeta. Še eno zahvalo imamo pokojnemu. — kot zvestemu naročniku in bralcu naših listov, dolgoletnemu zaupniku Narodnega sveta koroških Slovencev, ter zvestemu poverjeniku Mohorjeve družbe, katere je bila Popekova družina dolga desetletja za knjižnico Mohorjeve družbe je rešil pokojni pred uničenjem več desetin starih imenitnih knjig.
Umrlemu možu večni mir.
Celovec
(Nadaljevanje s 4. strani)
skupnosti, ker kot občutljiv človek nastopa proti vsakršnemu nasilstvu.
V decembru je literarna kavarna slavila svojo 5-letnico in v Domu umetnikov, novem domovanju literatov ter v Mestni hiši pripravila tridnevno slavje. Zvesta svojemu namenu, da hoče delovati za skupnost med slovenskimi in nemškimi umetniki, je povabila k sodelovanju Josefa Uhla, Christiana Pa-cherja, Petra Raaba, Gerharda Kahl-hammerja, Hansa Carintha in Susano Pichler in umetnike iz Štajerske in Dunaja ter pisatelja Valentina Polanška in Obirski ženski oktet. Kljub temu, da je bila tema srečanja ..Valjenje na ledu besednega jezera (Briiten auf dem Eis des Wortersees“) , je srečanje med slovenskimi in nemškimi pisatelji in pevci potekalo v prijateljskem vzdušju.
Kotmara vas — Bilčovs
Zadnjo nedeljo so gostovali šmi-helski lutkarji z igrico Ringa-ringa-raja v Kotmari vasi in v Bilčovsu. Navdušili so otroke, ki so vso, čeprav nekateri ne znajo slovensko, zelo pozorno sledili dogajanju „na odru". Posebno doživetje je bilo, ko so se mali gledalci smeli sami poigrati z lutkami.
GOST x# NAŠEM TEDNIKU
Če bi ostal na Poljskem, bi me zaprli
Poljaki, ki živijo izven svoje domovine, se nahajajo v vedno bolj nesigurnem položaju. To velja med drugim za številne poljske begunce, ki trenutno živijo v Avstriji. Večina od njih čaka na deželo, ki bi jim odprla svoje meje in tako postala nova domovina.
Tudi J. in njegova žena sta se izselila iz Poljske. Spoznali smo ju preko nekega dobrega prijatelja Našega tednika. Naš prijatelj BM se je z J. pogovarjal za NT. Na žalost ne moremo objaviti polnega imena Našega gosta v NT: J. se (upravičeno) boji neprijetnih posledic zase in za njegove sorodnike na Poljskem s strani zastopnikov sedanjega poljskega režima.
BM: J., zakaj sta se Ti in Tvoja žena izselila iz Poljske?
J.: Izselila sva se zaradi politične in gospodarske situacije v svoji domovini. Pričakovala sva to, kar se trenutno dogaja na Poljskem in kar lahko Vaši bralci zasledujejo preko časopisov in televizije. Metode komunistov so vedno iste in vedel sem, da se ves razvoj v zadnjih letih ne more srečno in dobro končati. Podobne dogodke kot trenutno smo doživeli že v letih 1970 in 76. Oba sva člana SOLIDARNO-ŠČI in zaradi tega nisva imela pričakovati kaj dobrega: kot se je namreč izkazalo, so državne oblasti doslej zaprle nešteto pripadnikov SOLIDARNOŠČI in bi zaprli tudi mojo ženo in mene.
BM: Že tri mesece sta v Avstriji. Hočeta ostati v naši deželi ter si ustvariti nov dom ali pa se nameravata izseliti v drugo državo?
J.: Trenutno še ne morem docela odgovoriti na to vprašanje. Sprva sva se nameravala izseliti
v Kanado. V zadnjem času pa premišljujeva, če ne bi bilo bolje ostati v Avstriji. Ne vem, ali najdeva primerno zaposlitev. Če jo najdeva, bi rada ostala v Vaši domovini.
BM: Zakaj bi rada ostala v Evropi oziroma v Avstriji?
J.: Ne bi bila namreč preveč oddaljena od svoje domovine — Poljske. Pozneje bi rada — kolikokrat je pač mogoče — obiskala Poljsko oziroma najine sorodnike, ki še živijo v domovi-
Radi bi objavili sliko Našega gosta v NT, pa je ne moremo: J. se boji neprijetnih posledic zase in za njegove sorodnike na Poljskem.
ni. Poljska nama leži zelo pri srcu.
BM: Si lahko predstavljata, da bi se nekoč vrnila domov na Poljsko?
J.: Na vsak način bi se rada vrnila domov. Če le ne bi bilo tega komunističnega režima. S tem v zvezi bi posebno rad prosil vse bralce Vašega časopisa, da naj v nobenem slučaju ne podcenjujejo komunizma in komunističnih politikov. Svaril bi pred komunizmom, ki povzroči neznosne razmere. Skrbeti moramo za to, da komunisti ne pridejo nikjer v svobodnem svetu na oblast.
PIŠE MIHA ZABLATNIK
Ml ZA VAS
KLUB
SLOVENSKIH
OBČINSKIH
ODBORNIKOV
KEL
KOROŠKA I ENOTNA LISTA
Do 31. januarja 1982 je treba oddati prošnje za neobdavčene zneske (Lohnsteuerfreibetrage) za leto 1981 pri pristojnem davčnem uradu. Te prošnje je možno oddati osebno ali pa poslati priporočeno finančnemu
klicnih združenjih, npr. sindikalni prispevek; stroški za vožnjo med stanovanjem in delovnim mestom z javnim prevoznim sredstvom (če tega ne vrne delodajalec). (Za Kfz-pavšalo se ne zaprosi).
jeniškemu zavarovanju; najmanj 5 let vezani prispevki splošno koristnim stanovanjsko gradbenim združenjem ali pokrajinskih korporacij, v kolikor se plačujejo za ustvarjanje stanovanjske površine.
Cerkveni prispevek po zakonu priznanim Cerkvam in verskim skupnostim ni zajet v pavšali za posebne izdatke. V višini 800.— šilingov se ne upošteva z vpisom neobdavčenega zneska na davčni izkaznici. Prošnje se uveljavijo preko letnega izenačenja (Jahresausgleich). Zadnji termin za letno izenačenje 1981 je 31. marec 1982.
Zaprosite do 31. jan. 1982 za neobdavčene zneske 1981
uradu. Prošnje za neobdavčene zneske za leto 1982 se tudi že lahko oddajo.
Sledeči izdatki se lahko odpišejo:
1. REKLAMNI STROŠKI:
Izdatki za orodje in delovno obleko; izdatki za strokovno izobraževanje (strokovne knjige, tečaji); izdatki za članstvo pri po-
2. POSEBNI IZDATKI:
Posebni izdatki so izdatki, ki pripadajo okviru zasebnega načina življenja, zakonodajalec pa jih pripušča k odtegnitvi do določenih največjih zneskov.
Posebni izdatki, ki pridejo v poštev za delojemalce, so:
Zavarovalniške premije k prostovoljnemu življenjskemu, bolniškemu, nezgodnemu in upoko-
IZREDNA OBREMENITEV:
Tudi izredne obremenitve morejo privesti do vpisa svobodnih zneskov na davčni izkaznici. Izredne obremenitve so npr.:
Preživljanje mladoletnih, gospodinjstvu tujih in polnoletnih otrok; študijski stroški otrok, če študirajo izven mesta, bivanja; prispevki za preživljanje otrok; izdatki za pohabljene oziroma zaostale otroke; bolniški stroški; pogrebni stroški; poročna oprema za otroke; škode ob katastrofah.
Zadnji termin:	31. januar
1982.
(Nadaljevanje in konec)
Za slovenske žrtve nacizma 15. aprila istega leta namreč ni bilo niti tihe maše.
18.	oktobra 1947 je celovški ordinariat z odlokom štev. 4097 odgovoril pripravljalnemu odboru za postavitev partizanskega spomenika na pokopališču v Št. Rupertu pri Velikovcu, „da dovoli postavitev... samo pod pogojem, da
Za Koroško je edino važno, da se je krški ordinariat sredi predvolilnega boja — ali zdaj z namenom pomagati ČVP ali ne, kot to razlaga Tone Zorn — vključil v to akcijo vesoljne Cerkve in poslal svoje ustrezno navodilo štev. 29 z dne 19. 9. 1949 župnijskim uradom ter cerkvenim in samostanskim predstojnikom škofije, ki se glasi:
„Auf vviederholte und dringliche An-fragen wird von zustandiger Stelle er-klart:
"iT=
ncis tediiilT
venski narodni skupnosti in to v zvezi z manjšinskim šolskim zakonom z dne
19.	marca 1959.
Vlada in Cerkev predvidevata na dvojezičnih šolah tudi za otroke s slovenskim materinim jezikom verouk v nemškem jeziku, dodatno ali celo izključno, ker velja načelo, da dvojezični pouk vključuje tudi dvojezični verouk.
Posebno sporna je bila predvsem 3. točka škofijskega navodila, da je namreč za otroke, katere so vzgojni upravi-
Številke rajžajo, z njimi pa tudi verniki
Odlomki iz predavanja Feliksa J. Bistra na 13. KKD o odnosu katoliške Cerkve do kor. Slovencev po 2. svetovni vojni
se opusti pri napisu na podstavku izraz ,fašizmu1, ki... kot političen izraz na blagoslovljenem cerkvenem prostoru ni dovoljen." Kadras je predlagal formulacijo „padlim za svobodo" ali „padlim proti nasilju za svobodo". Pripravljalni odbor za odkritje spomenika s predsednikom dr. Luko Sienčnikom očividno ni reagiral na Kadrasovo željo. ..Spomenik časti in slave" je bil v nedeljo, dne 26. 10. 1947, slovesno odkrit, blagoslovil ga je domači župnik Zeichen ob asistenci Tomaža Holmarja in kateheta Orla. Tekst je ostal nespremenjen.
4. 2. 1948 je bila delegacija SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE — ki ji je do 12. 3. 1948 predsedoval še Joško Ti-schler — na prosvetnem ministrstvu, da zahteva „javno Slovensko gimnazijo in učiteljišče v Celovcu". Proti njej ni nastopil le deželni šolski svet, marveč tudi krški ordinariat.
V leto 1949 pade t. im. ekskomunika-cija sodelavcev, naročnikov in bralcev SV, ki še dandanes razburja duhove. Kaj se je zgodilo?
Pij XII. je po drugi svetovni vojni ob vsaki priliki spregovoril o perečem vprašanju ateizma in to že v zvezi s preganjanjem kristjanov na vzhodu. Po dokončni utrditvi komunističnih režimov z letom 1948 ni bilo več izgledov, da bi se rešil svetovnonazorni konflikt med katolicizmom in komunizmom na notranjepolitični ravni prizadetih držav. Zato se je papež 28. junija 1949 odločil, izdati DEKRET SV. OFICIJA PROTI KOMUNIZMU, ki je predstavljal enostavno juridično odločitev, ne da bi jo posebej upravičevali.
Padinger pripomni (v knjigi „Das Ver-haltnis des kirchlichen Lehramtes zum Atheismus") pravilno: „Pius XII. vvollte mit diesem Dekret nicht die Bemuhun-gen um eine soziale Besserstellung der Arbeiter zuruckvveisen, sondern dieses Dokument richtet sich gegen den materialistischen und deshalb at-heistischen Kommunismus".
1.	daB Parteien, die sich der kommu-nistischen Liste angeschlossen haben, kommunistisch orientiert sind,
2.	daB die Demokratična Fronta delovnega ljudstva und alle ihre Unterab-teilungen kommunistisch orientiert ist und deshalb unter die Bestimmungen des Dekretes des HI. Offiziums vom 1. Juli 1949 fšiit,
3.	(...“)
Odmev na podeželju je bil temu primeren, to že zaradi tega, ker škofijsko ..navodilo" ni zadelo toliko klasičnih ateistov kakor celo vrsto zglednih slovenskih katoličanov, kj so pač politično sledili DEMOKRATIČNI FRONTI DELOVNEGA LJUDSTVA. Zaradi tega je bila tudi reakcija duhovnikov različna. Nekateri so navodilo vzeli za ukaz in ga jemali silno resno, drugi pa so dirjali na škofijstvo in tam zagovarjali svobodo krščanske vesti, o kateri piše sedanji ljubljanski nadškof, da „vsebu-je dve misli. Prvo, da ima človek kot oseba svoje posebno dostojanstvo, ki ga dviga visoko nad vse ostalo stvarstvo, in drugo, da to dostojanstvo prihaja najbolj do izraza v svobodi vesti".
Da pa generalni vikar Kadras nikakor ni bil pripravljen, se v tej zadevi vsaj nekako pobotati s prizadetimi, dokazuje objava njegovega dodatnega sporočila v cerkvenem listu NEDELJA z dne 4. decembra 1949, kjer je razložil, da spada SV med tiste časopise, ki zagovarjajo komunistične nauke in njihovo taktično postopanje in da ..verniki, ki vede in prostovoljno komunistične časopise izdajajo, širijo in berejo ali pa pri njih sodelujejo, ne morejo prejeti sv. zakramentov." Nedvomno torej prvi najhujši udarec, ki so ga doživeli Slovenci na Koroškem po letu 1945 od strani krškega ordinariata! Kljub temu — po mojem — ne pričakujmo, da bi katoliška Cerkev preklicala dekret koroškim Slovencem na ljubo. Cerkev nerada prekliče, ona raje „pozabi“.
Leta 1959 je sledil od strani uradne koroške Cerkve drugi hudi udarec slo-
čenci prijavili izključno k nemškemu pouku, veronauk v nemškem jeziku. Odpor slovenskih staršev ni izostal. Tudi Veiter govori „vom heftigen Wi-derstand der Slovvenen". „Zgodi se namreč," je argumentiral NSKS v svoji brošuri „Fur den Religionsunterricht in der Muttersprache", „da mnogi starši iz katerega koli vzroka ne prijavijo svojih otrok v posvetnih predmetih k dvojezičnemu pouku, želijo pa kljub temu za svoje otroke verouk v slovenskem materinem jeziku. To po dekretu celovškega škofijskega ordinariata ni mogoče."
Protesti so dosegli modus vivendi, ki je bil v tem, da je ordinariat toleriral, če so kateheti glede veroučnega jezika sledili v bodoče svoji vesti in poučevali v družinskem jeziku, kar delajo še danes. Tudi sinoda je samo naprosila „škofa, naj se zavzame pri ministrstvu za pouk in umetnost za spremembo sedaj veljavnih postavnih določil v smislu sklepov koroške sinode."
Medtem je seveda prišlo do neštetih pritožb, kot npr. od strani ZDRUŽENJA STARŠEV 10. 2. 1965, proti dvojezičnemu verouku v Dobrli vasi. Za to zadevo se je zanimal seveda tudi HEIMAT-DIENST, ki je od deželnega šolskega sveta 27. 7. 1966 zahteval „Religions-unterricht in der deutschen Staats-sprache", od ordinariata pa „die slovve-nischen Pfarrer zur Einhaltung der osterreichischen Gesetze zu veranias-sen.“ Kadras je takoj reagiral in že 7. septembra 1966 vložil pri okrajnem šolskem svetu v Velikovcu prošnjo, da naj poskrbi na podlagi nespremenjenih prvotnih predstav iz leta 1959 za ločeni verski pouk v dveh skupinah, kar se pa po mojih informacijah ni upoštevalo. Položaj je torej spet enkrat za vse prizadete nevzdržen in zaželjene spremembe najbrž še dolgo ne bo. Krščanski nauk in materinski jezik sta na Koroškem očividno nezdružljiva, čeprav sta se menda že „srečala“ ob zibelki katoliške Cerkve.4
28. marca 1963 je izšel nato zares zgodovinski uvodnik v NTK pod provo-kantnim naslovom „Kdo nosi v škofiji zadnjo odgovornost pred Bogom?" Mera je bila končno polna. Ni bilo tedaj kompetentnejše ustanove za branje le-vitov Cerkvi kot NSKS. Prišlo je na dan vse: jezikovna vzgoja v škofijskih zavodih, preziranje slovenskega materinega jezika, nerazumevanje položaja slovenskih duhovnikov, kapitulacija ordinariata pred raznimi društvi itd. „Ob-dobje, v katerem zdaj živimo koroški Slovenci", je vzdihnil člankar NTK, „je v cerkvenem pogledu morda najtežji preizkušni kamen v naši zgodovini." Ali zadnji odstavek: „Dolgo smo čakali, ponovno prosili, a vsa naša dokazovanja so bila na žalost zaman! Nikdar pa nismo grozili s štrajkom ali z izstopom iz Cerkve, kot z uspehom grozijo gotovi, cerkveni oblasti znani ljudje. Spričo zadnjih dogodkov v Dobrli vasi, ki so verjetno samo začetek že dolgo vsestransko zasnovane večje akcije, pa ne moremo več molčati. Ako ni človeka v škofiji, ki bi imel pogum in bi čutil dolžnost, braniti naravne pravice manjšine, potem apeliramo na pravični čut vesoljne Cerkve, apeliramo na krščansko čuteči svet zunaj naše dežele!" Apel je bil jasen in tudi dovolj glasen. Premaknil pa je predvsem problem z mrtve točke. Odnosi med Cerkvijo in Slovenci so se najprej še bolj zaostrili. Škof je odgovarjal v slovenskem cerkvenem listu, da z bridkostjo in skrbjo spremlja pojav, ko katoliški list napada lastnega dušnega pastirja. Očital je NTK kršitev četrte božje zapovedi. Njegov generalni vikar pa ni navedel nobene božje ali cerkvene zapovedi, ko je v imenu škofije 22. maja 1963 tožil odgovornega urednika glasila NSKS, Janka Tolmajerja.
„V imenu republike" smo začeli reševati cerkvena vprašanja.
Sredi nekrščanskega prepira med
Na praznik svetih Treh kraljev leta 1957 sta se poročila Pepi Begusch in Marica Vevar. Pod zelo težkimi pogoji sta si v 25 letih, ki so minula od takrat, ustvarila prijazen dom, družina pa je medtem narasla na tri generacije.
Na praznik svetih Treh kraljev letos pa je Beguscheva družina z Mute obhajala srebrno poroko. V farni cerkvi v Svečah sta pri slovesni maši, ki jo je prav praznično obhajal p. Stanko, obnovila zakonske obljube, na koncu pa je še p. Ivan „zabrenkal na svojo klamfo“. Moški pevsi zbor SPD Kočna je svojega zvestega prvega tenorista in dolgoletnega odbornika počastil v cerkvi, nato pa še na domačem slavju pri Adamu; obema zakoncema pa je bila izrečena še prisrčna zahvala za požrtvovalno sodelovanje v cerkvenem zboru.	P- Stanko
cerkvenimi predstavniki in slovenskimi verniki za osnovne pravice v cerkvenem prostoru je 11. aprila 1963 izšla okrožnica MIR NA ZEMLJI s poglavjem o usodi manjšin, kjer je spet črno na belem zapisano: „V tej zadevi je treba odkrito priznati, da hudo nasprotuje dolžnostim pravičnosti, kar koli kdo ■ stori zoper te manjšine, da bi omejeval njihovo moč in rast, še toliko bolj pa, kadar taki zgrešeni ukrepi merijo na zator manjšine."
Dve leti pozneje so prav pod vtisom mednarodnega zavezništva v Cerkvi 22.
7. 1965 koroški Slovenci od škofa zahtevali „pomožnega škofa s pravicami , generalnega vikarja za fare dvojezičnega ozemlja." Ta misel se pojavlja znova na pripravljalni seji slovenskih sino- . dalov 8. oktobra 1970: „Navzoči navajajo nujnost deputacije k škofu v zadevi slovenskega vikarja." Kot dan deputacije se določi 15. 10. 1970. In potem vse tiho je bilo!5
Pri vsem pozitivnem aspektu, ki sem ga vnesel s prepričanjem v svoja izvajanja o odnosih med katoliško Cerkvijo in slovensko narodno skupino na Koroškem, mi je jasno, da je lažje prenašati Svetega Duha v teoriji kakor v praksi, kjer imamo še dovolj ljudi, ki mislijo, da GA preženemo z vsakim dvojezičnim formularjem in z vsakim dvojezičnim žigom. Cerkvena poslopja bodo tudi v bodoče še trdnjave nemštva in slovenstva, ne pa božji hrami.
Ne delajmo si iluzij, ta nečastna „sveta bitka" se bo nadaljevala, dokler bo ..oznanjenje" samo ..oskrbovanje". Cerkev bo morala namreč uvideti, da tudi ona ne sme mešetariti z vero.
4)	Naš tednik — Kronika XV/6/7. 2. 1963 (uvodnik ..Krščanski nauk in materinski jezik").
5)	Katoliški delovni odbor, Slovenski sinodalni krožek, zapisnik seje 8. oktobra 1970, Celovec, 19. 10. 1970.
JOSIP JURČIČ
deseti
brat
27.
Le to zapoj, grdo na debelo zahrešči in, če imaš gino ali katero drugo bolezen v grlu, vse to bo minilo."
Lovre se napoti domov. Medpotoma sreča strica Dolfa, ki je bil namenjen v vas k Obrščaku na gla-žek brinovca. Moral ga je precej dolgo poslušati, ker pravil mu je na novo, kako je nekdaj, ko je bil še v latinskih šolah, prepijal in bil vesel s svojimi pajdaši in vinskimi brati.
DVANAJSTO POGLAVJE
Gospodar na gradu slemeniškem je imel navado, svoj rojstni dan z večjo pojedino obhajati, na katero je povabil vse svoje prijatelje in znance iz obližja. Če pa pravimo vse, ne sme se misliti veliko krdelo družin z materami in hčerami, starimi in mladimi sinovi, zakaj Bog je posadil ta grad tako na samijo, da je gospod Benjamin vse svoje izobražene in pol-izobražene povabljence, celo prifarnega dolgopetega šolmoštra vštevši, lahko na prstih obeh rok zraču-nil, kadar se je reč najbolje obnesla.
Tega leta pa je nesreča hotela, da mož še tega malega števila ni mogel popolnoma zbrati na praznovanje svojega godu. Eden sosednih graščakov je bil zadnji božič preselil se tjakaj, kjer vedno godove obhajajo; njegova vdova in njeni hčeri, o katerih so jeziki hteli vedeti, da niso lepe, nosile so črno obleko in zdelo se jim je nespodobno ta znamenja neveselega srca razkazovati po veselicah. Družina bližnjega gospoda sodnika se je bila odpravila nekam v mesto na svatovščino starega strica po drugem kolenu, ki so ga muhe v tretje v zakon gnale. Tako so se možu gostje odpovedali kakor tistemu bogatemu revežu v svetem evangeliju. Gospod Vencelj s svojo hčerjo, fajmošter, star oficir v penziji in šolmošter, ti so obljubili. Marijana in njegovega očeta so sicer tudi vabili, a ni se vedelo, ali prideta ali ne, ker sina že
dalj časa ni bilo blizu, stari pa je imel svoje odurne navade.
Sosebno stari hišni Urši je bilo tolikanj čez glavo, da letos najboljših gostov ne bode. Dva večera ji je ta huda preglavica spanec jemala. Seštela je namreč umna žena, da ji to nič manj škode ne prizadene ko cele tri šmarne petice. Vse božje leto se je veselila na gospodov god, da ji bo ta ali ta kaj okroglega v pest stisnil, za kar ne bo drugega treba delati ko malo postreči. Samo to je še varčno ženico tolažilo, da iz njene škode izhaja gospe korist. Koliko se bo namreč prihranilo mesa, zabele, vina in druge take ropotije.
Lepo, jasno jutro je bilo na Benjaminovega godu dan.
Marijan je bil zgodaj vstal, poklical psa s seboj in šel čez travnik. Zapahi si je bil pipo tobaka in je ravno preudarjal, ali bi šel na Slemenice ali ne. Veliko vzrokov je menda govorilo za pojdi, še več menda pa za vrni se, kajti večkrat je postal, pogled v tla obrnil, debelo dima potegnil in zopet nekaj počasnih stopinj storil. Nazadnje pa ni bilo dvomiti, kako se je odločil, kajti pot, ki ga je ubral, držal je proti hosti; tedaj je Slemenice imel za hribom.
Tam na robu gozda se uleže znak v senco, natlači v drugo tobaka in, kdor bi ga bil videl tako brez vsega opravka na tak lep dan in še dopoldanšnjo uro zreti samo za sivimi oblački, katere je malomar-
TH	radio-tv/7
[naš tedniki_^_________________________________________
od petka, 15. januarja 1982
do četrtka, 21. januarja 1982
PETEK, 15. januarja: 9.00 Poročila — 9-05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina —
10.00	Šolska TV — 10.30 Ne tako strastno, ljubček — 12.00 Možje brez živcev — 12.15 Plavajoča mesta —
13.00	Poročila — 17.00 Am, dam, des
—	17.30 Tom Sawyer in Huckleberry Finn — 17.55 Za lahko noč — 18.00 šport — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v' sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 XY nerešeno — 21.20 Ladja kot v sanjah — 22.20 Šport — 22.25 Nočni studio —
23.25	XY nerešeno — 23.35 Poročila.
SOBOTA, 16. januarja: 9.00 Poročila
—	9.05 Angleščina — 9.35 Ruščina — 10.05 Francoščina — 10.35 Julian Bream — 11.25 Camera — 11.55 Nočni studio (pon). — 13:00 Poročila — 15.30 Pot v zgodovino — 17.00 Ročno delo
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Eden bo zmagal — 22.05 Šport — 22.25 Shirley Bassey — 23.10 Poročila.
NEDELJA, 17. januarja: 12.00 Ura tiska — 12.55 Socialna osiguranost —
15.15	Denar sam ne osreči — 16.45 To-bi in Tobija — 17.15 Risanka — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času —
19.30	Čas v sliki — 19.50 Šport —
20.15	Vaška komedija — 21.55 Glas islama — 22.00 Šport — 22.15 Poročila.
PONEDELJEK, 18. januarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Prosim za mizo — 10.00 Šolska TV —
10.30	Družinski grob — 12.40 Roke kvišku, mojster prihaja — 13.00 Poročila
—	17.00 Am, dam, des — 17.30 Lesi —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Pripovedke 0 konjih — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport °b ponedeljkih — 21.05 Kaz & Co —
21.50	Večerni šport — 22.20 Poročila.
TOREK, 19. januarja: 9.00 Poročila ~~ 9.05 Am, dam, des — 9.30 Čudeži sveta — 9.55 Veleslalom moških (I. tek) ~ 10.55 Harold Lloyd — 11.15 Angleščina — 11.45 Kaj bi lahko postal? —
12.15	Klub seniorjev — 13.00 Poročila ~~ 13.25 Veleslalom moških (II. tek) — 17-00 Am, dam, des — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Šport — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Teleobjektiv — 21.00 TV videoteka — 23.35
Poročila.
SREDA, 20. januarja: 9.00 Poročila ~~ 9.05 Oddaja z miško — 9.35 Franco-
ščina — 10.05 Šolska TV — 10.35 Pot v zgodovino — 12.05 Risanka — 12.15 Teleobjektiv — 13.00 Poročila — 17.00 Dva izumitelja — 17.30 Viki — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Policijska inšpekcija — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Navadna pripovedka — 22.00 Šport — 22.30 Poročila.
ČETRTEK, 21. januarja: 9.00 Poročila
—	9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Denar sam ne osreči (pon.) — 12.00 Risanka — 12.05 Romanca — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Marko — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pogled v lonec — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki —
20.15	Zaklad Priama — 21.55 Goethe
—	22.40 Večerni šport — 0.00 Poročila.
PETEK, 15. januarja: 17.30 Socialno osiguranje — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Srečanje s 3. tisočletjem —
21.00	Raziskavanje — 21.20 Deset pred deseto — 22.20 Sova in mačka —
23.55	Poročila.
SOBOTA, 16. januarja: 12.15 Smuk moških — 16.00 Gulda na TV ■— 17.00 Ljuba družina — 18.00 Trailer — 18.35 Slučaj za ljudskega odvetnika? —
19.00	Šport — 19.30 La Boheme —
22.30	Vprašanja kristjana — 22.35 Zadnja jaha Daltonovih — 0.10 Poročila.
NEDELJA, 17. januarja: 10.25 Slalom moških I. — 12.25 Športno popoldne
—	17.00 Nevidni svetovi — 17.45 Pop gear — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki
—	19.50 Tedenski pregled — 20.15 Družinski grob — 22.10 Poglavar Cime-rona — 23.20 Poročila.
PONEDELJEK, 18. januarja: 18.00 Perspektive — 18.30 Napad iz vesolja
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Družina Merian — 21.05 Ples z medvedom —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Sreča
—	23.55 Poročila.
TOREK, 19. januarja: 11.55 Smuk žensk — 17.45 Šolska TV — 18.00 Orientacija — 18.30 Past iz kamene dobe — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kviz v rdečo-belo-rdečem — 21.03 Dalas —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
SREDA, 20. januarja: 9.55 Slalom žensk —- 16.45 Iz parlamenta — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Mož, ki je spremenil svoje ime — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kulturni žurnal — 21.05 Glasbena scena — 22.20 Umetnine — 23.20 Fritz Muliar pripoveduje — 23.45 Poročila.
ČETRTEK, 21. januarja: 16.30 Iz parlamenta — 17.45 Šolska TV — 18.00 Na poti po Avstriji — 18.30 Spremeni-tev — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Krive so samo ženske — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
1
PETEK, 15. januarja: 17.25 Poročila
—	17.30 Jelenček — 18.00 Telestart —
18.30	Obzornik — 18.45 Notranja ura
—	19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30
TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Naša krajevna skupnost — 20.50 Ne prezrite — 21.05 Ti dnevi, ta leta — 21.50 Poročila —
21.55	Spremljajmo — sodelujmo!
SOBOTA, 16. januarja: 8.00 Poročila
—	8.05 Potovanje škrata Spančkolina
—	8.15 Ciciban, dober dan — 8.30 Zbis: Pa ne le to leto — 8.45 Jelenček
—	9.15 Pustolovščina — 9.45 Zgodovina letalstva — 10.35 Po sledeh napredka — 11.05 Jedrska revolucija — 11.35 Dokumentarna oddaja — 12.10 Propagandna oddaja — 12.15 Smuk za moške — 15.40 Poročila — 15.45 Naš kraj
—	16.00 Košarka: Bosna: Gibona —
17.30	Mladinski film — 19.05 Zlata ptica — 1001 noč — 19.10 Risanka —
19.24	TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme
—	19.57 Propagandna oddaja — 20.00 TV križanka — 21.40 Zrcalo tedna —
21.55	Zadnji človek — 23.25 Poročila.
NEDELJA, 17. januarja: 9.25 Poročila
—	9.30 Živ žav — 10.20 Propagandna oddaja — 10.25 Slalom za moške —
11.45	Ko .sem bil vojak — 12.10 Kažipot — 12.30 Čez tri gore — 12.50 Propagandna oddaja — 12.55 Slalom za moške — 14.00 Poročila — 15.40 The-rese Raguin — 17.25 Poročila — 17.30 625 — 18.00 Športna poročila — 18.15 Sestanek v nebotičniku — 19.15 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja
—	20.00 Petrijin venec —- 20.55 Banja Luka — 21.30 Športni pregled.
PONEDELJEK, 18. januarja: 16.00 Kmetijska oddaja TV Novi sad — 17.00 Poročila — 17.05 Zgodovina letalstva
—	18.00 Delegatski vodnik — 18.20 Zobozdravstvo — 18.30 Obzornik — 18.45 Mladinska oddaja — 18.15 Risanka —
19.24	TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme
—	19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Jakov objema trnje — 21.15 Kulturne diagonale — 22.00 V znamenju.
TOREK, 19. januarja: 17.15 Poročila
—	17.20 Potovanje škrata Spančkolina
—	17.30 Ciganski napevi — 18.00 Pisani svet — 18.30 Obzornik — 18.45 Mostovi Hidak — 19.00 Knjiga —- 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 TVD —
19.55	Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Soočanja — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Slovo od miru.
SREDA, 20. januarja: 9.50 Propagandna oddaja — 9.55 Slalom za ženske — 12.20 Propagandna oddaja —
12.25	Slalom za ženske — 16.05 Propagandna oddaja — 16.10 Slalom za ženske — 17.20 Poročila — 17.25 Ciciban, dober dan — 17.40 Padla z neba
—	18.10 Pozdravljena, Makedonija —
18.30	Obzornik — 18.45 Za pesmijo v Vrbnik — 19.05 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: Rejeanne Radovani — 21.30 Miniature.
ČETRTEK, 21. januarja: 17.05 Poročila — 17.10 Mladi virtuozi — 17.30 Kuhinja pri violinskem ključu — 18.00 Mozaik kratkega filma — 18.30 Obzornik — 18.45 Na sedmi stezi — 18.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 TVD —
19.55	Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Glasbeni četrtek — 21.30 Sodobniki — 22.10 V znamenju.
PETEK, 15. januarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Koraki —
18.45	Zvezde, ki ne ugasnejo — 19.30 TVD — 20.00 Male skladbe velikih mojstrov — 20.55 Zagrebška panorama —■ 21.10 Porota — 22.15 Oblomov.
SOBOTA, 16. januarja: 16.10 Snežna kraljica — 17.10 Vroči veter — 18.10 „Riblja čorba" — 19.00 Žrebanje za svetovno prvenstvo v nogometu EVR — 19.30 TVD — 20.00 TV kaseta —
20.30	Pesniško gledališče — 21.05 Poročila — 21.10 Vidiki — 21.55 Športna sobota — 22.15 Izziv novega.
NEDELJA, 17. januarja: 17.30 Odbojka: Fužinar: Paloma Branik — 19.30 TVD — 20.00 Čas jazza — 21.05 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Človek hoče navzgor.
PONEDELJEK, 18. januarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD —
17.45	Zgodbe po Shakespearju —
18.00	Deček Skok — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Telesport — 19.30 TVD — 20.00 Znanost in mi — 20.55 Zagrebška panorama.
TOREK, 19. januarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Pustolovščina — 18.15 Branje — 18.45 Zabavna medigra —- 19.30 TVD —
20.00	Koncert narodne glasbe — 20.45 Noč slovenskega naroda — 21.30 Zagrebška panorama — 21.45 Izviri.
SREDA, 20. januarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Majske igre — 18.15 Obramba in zaščita — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Kultura v objektivu —
20.45	Zagrebška panorama.
ČETRTEK, 21. januarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Siamci — 18.15 Znanost — 18.45 Srečna družina — 19.30 TVD — 20.00 Obarvana svetloba — 21.50 Poročila.
Nedelja, 17. januarja:
07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 18. januarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Glasbena skrinjica.
Torek, 19. januarja:
09.30—10.00 Zdaj zapojmo in zaigramo.
14.10—15.00 Koroški obzornik — Mlada grla — Otroci, poslušajte.
Sreda, 20. januarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Ljudske pesmi in viže — Cerkev in svet.
Četrtek, 21. januarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Mladinska oddaja (posnetki s srečanja mladinskih zborov 15. 11. 1981 v Borovljah)
Petek, 22. januarja:
14.10—15.00 Koroški zbornik — Domača imena — Veselo naokrog.
Sobota, 23. januarja:
09.00—09.55 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
n° iz ust izpuščal, dejal bi bil: to je živo pisana podoba takih ljudi, ki ne delajo nič, ne mislijo nič.
Ne moremo trditi, da bi naš gospodič ne bil zares nič mislil. Nasproti se pa tudi današnji dan ne da Več dognati, kaj bi mu bilo po glavi rojilo, ali je tttorda preudarjal, kako bi se kadilo, ko bi pipi dal novo srebrno okovanje napraviti, ali je pa premišljal, kar poje narodna pesem:
Sinoči je pa slan’ca padla po zelenem travniku; je vse cvetje pomorila in vse mlade rožice; meni pa ni nič za rož’ce če jih slan’ca pomori, meni je za dekle moje, če me ona zapusti.
Naj bo že tako ali tako; upam, da ne bomo sami ene misli ostali, če rečemo, da je vrlo malo romantičnega pri mladeniču in da ga vsaj malo po slabejši strani obseva ta resnica, da je konec negotove medi-tacijg — trdo zaspal, tako da mu je njegova najzvestejša ljubica, pipa, iz ust padla.
Zbudi se šele, ko ga nekdo s palico podreza. Od-Pfe oči in vidi svojega očeta pred seboj.
"Ali se nisi ponoči naspal?" vpraša ga stari malo °sorno.
Sin vstane, pobere pipo in klobuk, pa ne odgovori nič. Oče se obrne proč in hoče zopet svojo pot iti, ker veliko še s sinom navadno ni govbril. Pa kakor bi se nekaj domislil, vrne se, nekako ostro pogleda sina in vpraša: ,,Kaj da ne greš danes med ljudi? Ali te niso vabili?"
„Ne grem!"
Stari malo molče postoji, potem pa pravi: „Sin, vidim nekaj dni sem, da si več doma, ko si imel navadno biti. Vem tudi, da se ti je nekaj zgodilo, naj bo že, kar hoče, da si se tako spremenil. Povedi mi, kaj ti je?"
Marijan takega vprašanja od svojega vedno tihega očeta ni pričakoval. Daši je bil tudi glas nekako nenavadno mehek in očetovski, mladenič ni bil vajen razkrivati srca očetu, ki se vsaj na videz ni pečal za njegovo dejanje in nehanje, zato je tudi zdaj odgovoril: „Nič mi ni, motite se, če menite, da sem se spremenil. Na Slemenice zdaj nekaj dni nisem šel, ker se mi ravno ne ljubi. Danes pa bode tako dovolj ljudi gori, mene lahko pogrešajo."
„Od kdaj te lahko pogrešajo?"
„Jaz le tako mislim, da grem lahko drugo pot gor, ne ravno danes."
„Fant, ti nisi odkritosrčen! Praviš, da ti ni nič. To lahko rečeš kmetu, ki zna pet šteti in ne dosti več. Tvoj oče pa je videl svet in pozna človeka, kakor ne želi tebi, da bi ga poznal. Mene ne boš preslepil z
besedo; ne motim se tako brž, kakor meniš. Ker ti meni nečeš povedati, povedal bom jaz tebi, kaj ti je. Vsa ta otožnost izvira iz tega, ker ti neka ženska — imena nočem imenovati — ni po volji. Ali ni res?"
Marijan je očeta debelo gledal. V tem trenutku bi bil skoro sam sin verjel, kar so ljudje ugibali, da v starem čmerikavcu tiči nekaj vražjega, kajti živi duši ni sam ničesar o tej reči govoril. Kako je oče zvedel?
..Odgovori, če te vprašam!" pravi stari in nevoljen nabere čelo.
„Res je, res," pravi Marijan poltiho. „Manico sem ljubil, pa zdi se mi —"
„Že vem, kaj se ti zdi; pa pameten bodi. Kadar boš starejši, hvalo mi boš vedel, da sem te prav učil. Če te ženska neče, pusti jo, še bolj je prav. Tako ne boš imel prilike, pustiti je sam. Svet je velik, na ta kot pa nisi navezan. Zdaj pa pojdi v grad med ljudi!"
,,Danes ne grem rad."
,,Jaz pravim: pojdi! Dokler si mlad, bodi vesel in uživaj! Kadar boš star, tedaj se boš plazil okrog."
Marijan se takemu povelju ni mogel ustavljati. Komaj pak je dvakrat prestopil, pokliče ga oče nazaj in pravi: „Ker že ravno govoriva, naj ti še to povem. Če imaš kaj hvaležnosti v sebi, šel boš po moji smrti od tod. Šel boš kam, kjer tvojega očeta niso poznali.	(Dalje prihodnjič)
V nedeljo, dne 3. januarja 1982, smo v Selah priredili že tradicionalni 7. mednarodni namiznoteniški turnir.
Za ta turnir se je prijavilo 62 igralcev z nad 80-imi prijavami iz sledečih jugoslovanskih, italijanskih, nemških in koroških društev: Olimpija Ljubljana, NTK Kočevje, NTK Jesenice, NTK Fužinar, Dobrova pri Ljubljani; NTK Kras; SV Prag Stuttgart; DSG Baško jezero, ASC Celovec, BSG Carinthia, ASKO ASG Kotmara vas; SŠK Obir, DSG Borovlje, ATSV VVolfsberg, BSG Kelag ter domačini.
Tako je bila na tem turnirju zastopana dobra jugoslovanska elita ter dobri koroški igralci: npr. Car-men Traunig — večkratna koroška in celo avstrijska ekipna prvakinja ter udeleženka evropskega prvenstva; koroški prvak Jesenko; Oldberg, igralec državne lige B, ki je bil letos in že prejšnja leta skupaj z Lettke-mannom koroški prvak v dvojici; Oj-stršek — dvakratna jugoslovanska šolarska prvakinja; Zalaznik — pionirski prvak Slovenije i. dr.
Tekmovali so v štirih skupinah. Najmočneje je bila zastopana skupina A, v kateri so igrali moški. Tu smo videli lepe in napete tekme, ki
ŠPORTNI ODSEK KOROŠKE DIJAŠKE ZVEZE
vabi na
2. turnir
KDZ pokala 1981/82
ki bo v torek, 19. 1. 1982, ob 18.00 uri v telovadnici Slovenske gimnazije.
Prijave so možne do 15. 1. 1982 v klubu KDZ, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Benjamin VVakounig, tehnični vodja Silvo Kumer, športni vodja
Prisrčno vabljeni!
Tek na smučeh za Rožanski pokal je lansko leto navdušil in privabil športnike od blizu in daleč. Pod pokroviteljstvom firme ELAN in Našega tednika so društva organizirala štiri teke, ki so vsi bili zelo dobro obiskani. Manjkalo tudi ni tekačev, ki
bi jih lahko šteli že v kategorijo „profesionalci“. Lanska zmagovalca Rožanskega pokala sta bila Erika Wrolich ter Dieter Hu-ber. Ker pa je bilo na tekih tudi mnogo „nedeljskih športnikov", ki so tekmovali zgolj iz veselja in za rekreacijo, je tekmovanje bilo razdeljeno na več kategorij. Za vsakega, ki se je uvrstil med prve tri v svoji skupini, je bila pripravljena nagrada. Vsak, ki je pritekel skozi cilj, pa je dobil tudi plaketo, ki morda sedaj krasi dnevno sobo.
so se največkrat odločile šele v tretjem nizu. Tako npr. od zadnjih osem iger kar šest. Skoraj bi bil Helmut Gittler (DSG Baško jezero) poskrbel za največjo senzacijo. Po napeti in dramatični tekmi je podlegel poznejšemu zmagovalcu Jerneju Zalazniku (Olimpija) z 22 : 24, 21 : 19 in 21 : 23, kjer je že z 20 : 17 vodil, a je moral set še oddati.
V tej skupini je Jernej Zalaznik (Olimpija) z 2 : 1 premagal selskega legionarja Zorana Ramovša in tako postal zmagovalec 7. mednarodnega novoletnega turnirja. Tretji je postal Samo Pogorelec (NTK Jesenice), ki je ravno tako z 2 : 1 premagal Henryja Oldberga (ASC Celovec).
Skupina B je bila edina skupina,
Lansko leto so bila tekmovanja v Ločah, v Podnu ter v Selah. Društveniki so se trudili, da so pripravili čim boljše pogoje za tekmovalce. Gotovo so bile v začetku majhne organizacijske težave, kljub temu pa so vsi lahko zadovoljni, saj je tek na
smučeh pri koroških Slovencih v takem obsegu bil še bolj ali manj novost. Lanskoletni zmagovalec Rožanskega pokala je pretekel 14 kilometrsko progo v Ločah v pičlih 46 minutah. Progo so pod vodstvom „motorja“ Jožkota Wrolicah odlično pripravili člani SPD Jepa-Baško jezero, tako, da je v krasnem vzdušju in ob lepem vremenu „premagalo" progo nad 70 tekačev, ki so si lahko izbrali svojo progo. Nekateri so se lani ustrašili večkratnega koroškega
kjer so igrali samo koroški igralci 1. in 2. razreda. V tej skupini je zmagal Klaus Grumet (BSG Kelag). Drugi pa je bil Christian Hofer (DSG Baško jezero) pred Herbertom Sme-tanigom (BSG Carinthia) in Pagit-zem (DSG Borovlje).
V skupini C pa so igrala dekleta. Tudi tu je bija raven precej izenačena. Milena Štrumbl (NTK Jesenice) je premagala visoko favorizirano Vesno Ojstršek (Olimpija) in tako prišla v finale, kjer je podlegla Re-flak Moniki (Olimpija), ki je tako postala prvakinja 7. mednarodnega novoletnega namiznoteniškega turnirja. Tretje mesto je zasedla Car-men Traunig (ASC Celovec) pred Vesno Ojstršek.
prvaka v teku na smučeh Herberta VVachterja in so se raje podali na 4-kilometrsko progo. Vendar je koroški prvak pripeljal na tek ženo in sina, saj ima tek za Rožanski pokal predvsem značaj ljudskega teka, ki naj služi rekreaciji in razvedrilu. Ogromno delo je lansko leto opravila Elanova ekipa, ki je pod vodstvom Kristijana Wroli-cha opravila vso birokracijo, ki je na množičnem teku ni malo. Vrhu tega so imeli na razpolago tudi smuči za tiste, ki so svoje „pozabili doma".
Letos bo prvi tek za Rožanski pokal 1982 v Ločah. Ločani bodo prav gotovo tudi letos skrbeli za brezhiben potek tekmovanja. To so dokazali lansko leto, ko so prvič priredili ljudski tek. Letos, ko praznuje društvo „Jepa-Baško jezero“ 60-letnico svojega obstoja, pa se bodo potrudili še posebej. Pričakovati je, da se bo letos udeležilo teka za Rožanski pokal še več ljudi. Ljudski tek na smučeh so vzljubili tudi Slovenci. Seveda pa so in bodo sodelovali tudi tekmovalci sodeželani Nemci.
Prireditelji vabijo vsakega, ki ima veselje do športa. Po tekmovanju tudi ne bo manjkalo družabnosti.
Prepričan sem, da bo tudi letošnje tekmovanje za Rožanski pokal uspešno. Namesto, da bi sedeli doma, napravimo družinski izlet, tokrat v Loče.
V dvojici pa sta zmagala Robert Babič/Janko Veber (NTK Jesenice) pred Herbertom Gittler/Harald Jesenko (DSG Baško jezero, ASKO Kotmara vas) in sicer z 18:21, 21 : 16 in 18 : 21. Tretja sta postala Oldberg/Traunig pred Vrečič/Ozma-nec (NTK Fužinar).
Reči smemo, da je bil ta turnir višek vseh dosedanjih novoletnih turnirjev, kot tudi najboljši sploh na Koroškem, kar se tiče kvalitete igralcev. Tako so vsa prva mesta šla v Jugoslavijo.
Da smo imeli tudi temu turnirju ustrezne lepe nagrade, bi se zahvalil Slovenski športni zvezi, selskemu županu, Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu, Posojilnici Borovlje, Našemu tedniku, Slovenskemu vestniku, gostilni in trgovini Malle v Brodeh, selski trgovini VValter Rakušek, Enotni listi Sele, firmi za obdelavo lesa — Gasser v Bilčovsu, predsedniku DSG — mag. Hanziju Olipu, založbi in knjigarni Drava, dr. Veliku ter Krščanski kulturni zvezi v Celovcu. — Na tem mestu bi se zahvalil tudi sodnikoma Grumet in Primig za dober potek.
Slovenski atletski klub v Celovcu
vabi na
SAK-PLES
v soboto, 23. 1. 1982, ob 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu.
Igra ..PLANINSKI SEKSTET"
SMUČARSKI TEČAJ SLOVENSKE ŠPORTNE ZVEZE
SŠZ vabi, kot že leto poprej, tudi letos na enotedenski smučarski tečaj, ki bo v semestralnih počitnicah in sicer od nedelje, 7., do sobote, 13. februarja 1982.
Tečaj bo v južnitirolskem smučarskem centru Kronplatz/Plan de Co-rones. Tečajniki bodo bivali v penzionu Rainegg (Agstner) in v sosednjem športnem hotelu Keil v kraju Oberolang ob vznožju 2265 m visoke smučarske planote s številnimi žičnicami, vlečnicami in sedežnicami.
Polovični penzion (prenočišče, zajtrk, večerja) znaša 23.000 lir na dan. Otroci do 12 let imajo 30% popusta.
Za enoposteljno sobo je treba doplačati 2000.— lir, za troposteljno sobo pa 2000 lir za tretjo osebo manj.
Za tedensko vozovnico (vsi lifti in skibus blizu bivališča) bo treba odšteti 65.000 lir. Otroci do 14 let imajo 30% popusta, otroci do 6 let pa 50% popusta, seniorji (z izkaznico) pa 20% popusta.
Udeleženci tečaja bodo imeli o dopoldanskih urah pouk v smučanju pod strokovnim vodstvom. Udeležba šole smučanja je prostovoljna. Število udeležencev je omejeno na 50 oseb.
Interesenti naj se prijavijo najkasneje do 27. januarja 1982 tako, da prenakažejo prijavnino v znesku 500.— šil. na konto Slovenske športne zveze (2911) pri Posojilnici Celovec (4478030). Od prenakazane-ga zneska se bo odtegnilo 100.— šil po osebi za smučarsko šolo, ostali znesek se bo upošteval kot akontacija pri penzionu. V primeru odsotnosti (brez utemeljenega vzroka) zapade prijavnina.
Podrobnejše informacije bodo prijavljene! prejeli po 27. januarju 1982.
Slovensko prosvetno društvo
„Obir“ prireja
IX. SANKAŠKO TEKMO
Datum: nedelja, 17. januarja 1982
Razdelitev štartnih številk: do 10.
ure v Kovačevi gostilni, kjer bo tudi
razdelitev nagrad.
Start: ob 10.30 uri
Štartni prispevki: otroci do 14 let
20.— šil.; odrasli 30.— šil.
Nova proga: Po Rtačevi cesti (rezervna proga Varhova cesta!) Nagrade: v vsaki skupini od 1. do 3. mesta pokal, od 1. do 5. mesta diploma
Pozor: V vsaki skupini mora biti najmanj 5 tekmovalcev! Vsak tekmuje na svojo lastno odgovornost! V skupini športnih sank je čelada obvezna! Sankanje samo, če bo sneg!
Na sliki: Kordež, Zablatnik Gusti, Kreutz Mihi, Luschnig, Blažej (zgoraj od leve na desno), VVoschitz, VVieser, Malle, Gregorič, Polanšek.
Nogometaši Slovenskega atletskega kluba v zimskem času ne počivajo. Moštvo je igralo večkrat v Boroveljski nogometni dvorani. Slovenski atletski klub je zmagat v Borovljah turnir moštev vzhodne podlige. V finalu so slovenski nogometaši premagali nasprotnika iz Treibacha in si s tem zasi-gurali 1. mesto.
Prav tako so SAK-ovci sodelovali na turnirju Koroške nogometne zveze. Tudi tokrat so se uvrstili med deseterico najboljših moštev, v odločilni tekmi, v kateri pa bi si lahko priborili najmanj 4. mesto, pa so nekoliko razočarali gledalce. Slovenski nogometaši so izgubili proti nasprotniku iz Bistrice ob Dravi. Zmagovalec turnirja je postalo moštvo Atus Borovlje, ki je premagalo v finalni tekmi Rudo, ki tekmuje v 2. razredu.
S turnirjem Koroške nogometne zveze pa se je SAK poslovil od Boroveljske dvorane. Igralci so se že začeli pripravljati na vigredno prvenstvo, ki se bo pričelo meseca marca.
Prijave: do 9. ure pri startu - Proge: 2 km - 4 km - 12 km
Pod pt	ašega tednika in ELAN Brnca
	Naš športni reporter
	Jurij Perc
Tek za Rožanski pokal 1982