rak rssen UTth-VEAR glasilo slovenske narodne: podporne jednote CHICAGO, ILL., TOREK 10. OKTOBRA (OCTOBER) lil« $TEV.—NUMBER Ul. kpljata Jc wmHk, mrzli-IZ DELAVSKEGA SVETA. co med Dorafani in ,, . t .... V Avstraliji znajo ceniti zdravje otrok. Delavci olJnesMrosta vstajajo. Zadružna gibanje. Mastna gUIdenda. toi hudodelec se podvrže sterilizaciji, da ne po|de v ječo. POŽAR JE 8K0RAJ UNIČIL MAJHNO MESTO. - ŽENE SO NASKOČILE POSTAJO ZDRAVSTVENEGA URADA ZA JXjlKO - ZAMOREC DANIELS SPOZNAN KRIVIM NA MDLAOI NEJASNIH DOKAZOV. — NEMftKE POTAPLJA-ti SO NA TEJ STRANI ATLANTIKA POVZROČILR ZA m 600 000 ŠKODE. - BOOATO OLJNO POLJE ODKRITO V DRŽAVI COLORADO. — LETINA DRŽAVE OHIO JE SLABA. Eksplozij« v tovarni za smodnik. York, 10. okt. — Zresni rilec '' Monaghan'' je od-ienadoma is Brooklyn* s sa- poveljem. r York, 10. okt. — V nem-lUnu pripovedujejo, da nam mtapljača "U-B3" ima ie ro-pralno številko 811. To poja-akaj nekateri potniki in politic! trdijo, da šo videli nem-nbmarinko "U-61." York. 9. oktobra. — Ka- ptmasti ho ne prikazale neni- potapljače na atlantiškem ob-Porofil« niso >jasna ii^ oči-trdijo, da ho tri nemške aub-rtnke v Atlantu blizo umeriške-ja. etapljai'e ho povzročile, da ao i delnice na norzi in cene za . Nekatere delnice ao. padle Ido 10 pik. Padla je tudi ce-derembersko pšenico od M/j na #156. Borzijani sodi-da ne ho kupcev za pšenico, io in oves, dokler ae ne vr-normalne razmere. ojna družba (errantile Marine je odločila, le po&Jje britakih ladij is stih Itik, dokler jih ugroža-potapljm'e. potopljenimi parniki je bil tephano," na katerem je bilo potnikov, štirje ameriški razliti m pripeljali 216 oseb i »port bmik "Stephano" je potap-zasaeila Sest milj jugovzhod-«d nantueketske svetilniftke adj« je bila razdjana k topovi torMoin. Hnvala je do 10.05 kr I'arnik "West Point" je šoli deset milj južno od nan-1*ke Hvelilniške ladje. Par-"Stralidenc" in "Bloomers-•rta ne pogreznila tri milje «1 nantueketake svetilniške parnik "West Point' *n<> naznanil, da je torpedi •a takoj ameriški razruševal-"a morje, d« rešijo ljudi h lien parnika. šil napada. Kasen sa hudodelatvo je od treh do dvanajst let. Ob čaau, ko ao ae vrnili porotniki v aobo, je bilo v eodni dvorani navzočih malo ljudi in demonstracije ni bilo. fterif Bley, ki je imel slabe akušnje a podivjano drhaljo, ne je pripravil vaak slučaj. za New York, 9. oktobra. — Prvi izgred v mlekarski vojni ae je dogodil, ko je do pet sto žen naskočilo poatajo zdravatvenega u-rada za mleko v Harlemu. Poklicati ao morali polieajake rezerve. Lexington, Ky., 9. oktobra. — Okoli štirideset ien, oborošenih a petrolejem in gazolinom, ao hotele na vsak način sežgati truplo Roy Dickaona, ki ao ca uatrelili deputiji, ko je hotel odveati 12 let ataro deklico. Z velikim trudom so jih odgnali deputiji, ki ao atražili mrtvega Roy Dieksona. Athens, Ja., 9. oktobra. — William Smitha, ki stf gs identifiei Internet*«- Soli m napadata, ki Je* 23letno Agnes Beatmsn v Nelaon villu, ao odgnali iz okrajne ječe v Athensu. f fterif i Lowrey noče povedsti, ksni ga je odpeljal, ker ao nekateri grozili * linčanjem. . New York, 9. oktobra. — Ladje in blago, ki ao ga pogreznile nemške potapljače na tej strani Atlantika, no bile vredne $6,000,000. Ladje ao bile pogreznene v par urah. Holandaki parnik "Bloomers-djik," naložen a pšenico, je bil vreden z blsgom $1,500,000, parnik "Ktephano" pa en miljon dolarjev. Seattle. Wash., 9. oktobra. — Pet tolovajev, ki ao uatavili tovorni vlak Chicago, Milwaukee k 8t. Paul blizo Bameatona, ao apo-znali za bandite, ki ao zvabili Angela Moggellija na vlak, češ, da ne lahko zaatonj pelje v Seattle, in ga kasneje napadli in oropali. tO, m., 9. oktobra. — Le- 'ttipiro, Klar (i.r> let. je zvršil Jlv''" zločin na mladoletni de- „*dnik Kavanagh mu je dal L ki«' V ječo, ali da ae »de uterilizaeiji. Shapiro ae ■K odločil r.a zadnje. Moiden ne .je izrazil proti ittariji ker sterilizacija ne P*»nla v .,.„.„, živalskega na- D1, 9. oktobra. — Na " »»van.« 11 lin o jN Powder ny * eksplodiral dinainit, ? treh železniških vozeh hi,. Jtendent i„ dva delavca 1 ,n vef jf ranjenih. Mich . 9. oktobra. — ir uničil devet in tri ►Hi.,t Elyria, O., 9. oktobra. — Jerry Donohue. ki ao ga začasno pripeljali aem kaj, je zanetil ogenj t ječi. Dobil je hude opekline In pre peljali imi ga v bolnišnico. Splošno sodijo, da je duševno omejen. Doma je zažgal fcivinskl hlev. katerem je bilo šeat glav Živine, potem ae je pa vaedel in mirno gledal, kako je gorelo. Njegova žena je rešila pet glav živine in je pri tem tvegala avoje življenje. Kako js treba akrbeti sa zdrav otrok. Sidney, Avatralija, 15. aept. ( pošti). — New South Walea v A v straliji še nima aocialiatične vi vendar je pa velika raslika m Združenimi državami in Avstrall jo v aocialni zakonodaji. Vlada je takorekoč skoraj aa vedala najboljšim zdravniko da odpravijo otročje bolezni. Brlt-J ska zdravniška družba je na cijo vlade isdsls poziv na zdra ke, da bodo od družbe hojk ni, če zdravijo bolnike poceni, da je na to provokaoijo od go v la, da bo vaakemu zdravniku vaela ohlaatveno dovoljenje, ki ne bo ravnal po načrtu naučne; departmenta. Uspeh načrtu naučnega mini atva je zagotovljen. Griffith, na ni miniater v New South Wal je poročal, da je v letu 1916 77,000 šolskih otrok zdravni preiskanih. Tuksj niao všteti otro»| ci, ki ao bili preiskani v potoval nih klinikah in bolnišnicah. Od teh otrok je imelo 45,000 fizične napake, ki ao zahtevale sd vniško pomoč. V zdravniški oak bi jih je bilo le 19,000, medtem jih 26,000 ui bilo pod zdrav .nadsoratvom. 4,400 otrok je bilo bolnih na ni ftke pomoči, t,900 otrok je bilo bok nih v ušesih in 1>850 jih ni bilo v zdravniški oakrbi. 7,000 je imelo defekte v grlu in noau. Vpričo te Žalostne resnice se je naučni minister odločil, da pošlje špeeieliete na deželo, da zdravijo otroke doma in v šoli. Ko je vlada oglašala v listih za ftpecialiste, je britska zdravniška družba podučila svoje člsne, nsj ne sprejmejo službe, ker bodo gospodarsko uničili sebe. Člani družbe ao vedeli, če se ne podvržejo ukazu svoje stanovske organiaa-cije, ds bodo bojkotirani. Vlada adaj pripravlja zakonako predlogo, ki določa, da je vsak pravnik izvršil prestopek, če uo-če zdrs viti po ceni, ki jo je določil nsu&ni department. Zdravnikom ki ne bodo hoteli zdraviti po določeni eeni, bo vzeto oblastveno dovoljenje za izvrševanje zdravniške prakse. Zdravnika, ki bojkotira zdravnika radi dela za državo, zadene ista kazen. Nobenemu zdravniku v državi ns bo dovoljeno, ds mu bo njegovs korist več kot zdravje o-trok. Vlada izjavlja, da bo najstro žje postopala z zdravniki, ki se ne bodo ravnali po zdravniškem za konu za otroke. Zdravniki ao seveda proti predlogu, s njil^ protesti ne bodo zs-legli. ivka rudarjev v Virdeau. Tirden, Ul., 9. oktobra. — K-»ga aeptembra je tukaj za-približno 500 rudarjev rudsrake lokalne organise-fttev. 2404, v rudniku Weat, Chicago, Wilmington k din Coal Co. Dne 10. julijs Diploti, zaupnik rudarjev »tniei, ki je bil šele tri dni meatu, odkril, da je neki leetti, zaupnik kompsnije,' ii reguliral tehtanje pre- lizacija je uvedla preiaka-dognala, da ao bili ruta način oškodovani od trja 1915 do 10. julija $6.672.68. Predsednik or-i in rudniški odbor sta , da bi družba poravna-a trud je bil zaman, ao na to aklenili, da za-in ds bodo stsvkali, do-|ba ne povrne škode do centa. ▼ Mtafeiganu. , Mich., 9. oktobra. — ji rudarski distirkt je atavks. Tri sporne ferenei s dne 25. sep-, Hanginawu, Mich., še ^sravnane. ke ao: Kompanije ščiati premog, Uraden se ga tehta, podrsienje smodnika za rasatreljevsnje premoga in razloček med ceno smodnika, ki ga morajo plačevati v raznih krajih v tem distriktu in gs morajo iatirjevati operatorji. Ker ae ni moglo doeeči kompromisa, je ekšckutiviii avet suspendiral dalo. m i Poloiaj r osrednji Psnmylvanijl. Clearfield. Ps., 9. oktobra. — Delavski položaj jc ugoden In kompanije se po stari navadi pritožujejo, da jim primanjkuje delavcev. Orgapizntorično delo uapeva zadovoljivo Nekaterim aeveda niao zadovoljni s pogodbo, ki je bila sprejete v Philadelphia Skoraj vai delavci, ki ao plačani na dsn in niso bili pred prvim aprilom v organizaciji, so zdaj v or-t,'anlzado lepo, gorko vreme nu ao odkrili naravni plin v Uki; rulnoto Missouri lepo vreme množini, da ga bodo labko vsaki1 f Ujnki f grrdo |«po, gorko vreden dobili do 500,000 kubičnih čevljev. H plinom bodo greli zave-t »če in okrajno aodiš*e el ovira infsnterijske napade. ITALIJANSKA FRONTA t Ns Ooriškem ae je zopet po javila i-talijanska kanonada. Klin poroča o avatrijski topničarski akciji v Tirolih. Važnega ui nič. Veat, da je večja avstrijska bojna ladja zletela v zrak v Pulju, ni nikjer potrjena. KAVKAZU A: Petrograd poro-ča o nadaljenih zmagah v Armeniji in dodaje, da Turki v večjem j številu dezertirajo Is svoje arma- ba rdi ml i železniške naprave aeve-nozaimduo od Bukarešta. liorli, 9. okt.—Kronštat, indu-strijalno in trgovsko središče v južuoiztoencm sreilišču Setlmogra-4ke, katerega ao vzeli Rimttinei v par dneh po svoji napovedi vojne, je so|ict v rok uh nemško-avstrlj-ske armade, Mosto ae uabeja sedem milj od rumunake meje, liukarešt, okt,—(Uradno.) V dolini Alt in v okolUih Herman-Atata, Kogarasa in Kronštata so naše Čete naletelo nu veliko pe$< moč sovražnika, zlasti Nemoev, -sled Čnaar ko se previdno umaknile na strategične poalolje v obmejnih Karpatih, da ai sasigura« jo močno obrambo štirih prelazov, ki vodijo is Kuinunakega v Kronštat, Vsa znamenja ksšejo, da dovajajo Avstro-Neinel avoje As« te is vseh front ns to bojiššs, s namenom, ds bl se nss iaitshlll. Po zadnjih vesteh la bojlšša js uaša armada ponovila ofsnsito e dolini Jiul in prslssu Cslnenl V smeri od Ilenusnštsta, POLOŽAJ V DORRUDŽt Buksrešt, 9. Položaj ja 3 rumu tiske čete napredujejo proti jugu. Iterliu, fl, okt,—(ITiadno.) Is fronte v Dobrudži ui ničesar poro« čstl. a Sofija, 0. okt.—(lliadno.) Qh Donsvi prevladuje mir. V Dih brudži ae je potnsknU sovrašaik v svoje prešnje poalolje. Naša čer te so vspešno odbile napad sever* uoiztočno od vasi Beeeahul. RUMUUOI ZAPUŠČAJO SRD MOORAŽKO . dividends Chicago, III.. 9. oktobra — VSI ZMAOUJRJO V MAORDO. NUL Solun via Pariz, 9. okt.—(llrad-uo.) Bitka ae nadaljuje pri reki ^erni, kjer zavija proti jeseni Prespe. Srbi so okupirali hrib na Dobro pol j u iu Praiieosl so goepo-dsrjl v Kise v u iu ua gori Balm. Holun via IjoiiiIoii, ft. okt. (U* rad no.) Na Doirnuski fronti js o-bičajuo artilerijsko bombardiranje. Na naši strani fronte amo zrušili sovražnega letalca. Na fronti ob Strumici ao angleške če-te iztrgale Bolgarom tri nadalj-ne vaai, Britiška kavalerlja js (irinlrla do črte Karakaska-SoU molillomoiidiMi iu Bolgari so kazali malo odpora. Sofija, (i. okt,—(Uradno.) Srbi ao uatavili prodiranja med Ors« dc&nieo in Kaiiell odkar ao doši*' veli zadnji petek odčuten poraz v tem okolišu, kjer je bilo prlaa* detib dvanajst njihovihhh bata-Ijouov. Včeraj je bila tam la alalia kanouada. Sovražna Infante-rija je zopet pokuaila a prehodom čea Ceroo pri Skročivlrju, toda naše čete mi Jo zavrnile. V dolini Mogleniet je bilo močno art Ile* rijsko bombardiranje na val fronti. Na obeh bregovih Verdarja In v vznožju gore BelaŠiee je bils tudi kanonada. Na fronti ob Htni> m iel Je |Miložaj neizpremenjen. Naša težka artilerija je ro«|>ršlla več sovražnih infanterljakih oddelkov in pognala v beg dve motorni oklopniel. Berlin, 9. okt. Brezžično v Sey-ville).— Kuniiinei ae umičejo na vai iztočni fronti. Naše aevezne (nemške In avstrijske) čete ao Delničarji mesarske tvrdke Swift Pilile Ruraunee de m m wrnk-AcTbod« lahko pričakovali zi- v A,t mo brez akrbi. Družba je raade His med nje pet iti dvajaet miljo m a ene. a. m«mi in Borzen land ; naše prodiranje ae nadaljuje Kronštat je bil okupiran. Naši letalci ao včeraj t»om- NI0 NOVBOA IZ PRONTR Petrogred, 9. okt.— (Ifrailnn ) Zgodilo ae ui nič važnega. Berlin, 9. okt___(Uradno.) Nič važt^ga ni poročali. (Dalje na 3. str., L kol.) PROSVETA > Pbotoa ty Jiimrlwn PrM0 AMoclatlo«. Tkk, prihajajo« is Honaaionica. ja ob prihodu v Bridgeport vdaril ob teiak voa, ki js obti&al v ogiba. Hita. OglbaUMa sa ja premeknilo te vlak ja bil na stranskem tiru. Ce bi vlak prevosU ie pet in dvaj-set ievljev, bi iel doli pp nasipu. Lokomotiva ee Je odtrgala od vlaka in se prekucnila prek nasipa. Kurjač in strojevodja sta skofcils s nje ob pravem času in se rešila. Vosnik jt mrisv, več potnikov na vlaku je dobilo poškodbe. Kaka n Hfitifti ziaji 11*- litl pneivtaji Hrt«. » ______ Dejal ra govore. da smeriškp Terre Haute, I Društvo Delavski Vener, 221 S. N. P. J. v Terre fl Ind., priredi dne 14 oktobra liko veselico, o priliki ru društvene zastave. Tem potom vljudno vi društvo Skala. štev. M S. J. in društva StudenčeU 1*4 lo, Slev. 213 S. N. P. 4. i*< na, Iiul.,' društvo France reu, štev. M in dr. StialenJi l(ir» S. X P. J. iz bi'bmi Ind. nadalje društvo l'l« (»las, štev. m S. X. r. " tona, Iiul., kskor tudi vse im sne rojake iz bližnje in tf liki. Društvo Delavski Venec pi sprevod po tukajšui »loveurt selbini ln morda sc vdcležij« voda tudi druga društva, /a ob treh popoldne Veselica vršila v dvorani Steve Kom 1838 Xaple Ave. Tgrala bode izvrstna c«di pihala in preskrbljeno bo v meri za dober prlgriiek »a čo. Vstopnina je 2.r*. vstopnine proste. Dnozsrism vse člane, d« i seliee gotovo vdeiefij«- f vss j ob pol treh popaM*-; John Zlobec, taji Slovenske ? ei p.« H. okt.—(Urad««.) Na K, *mu j* vršilo vferaj L^jsko l*>jeva«o a» Pij, Neiuci so po močiu ai* fcriiAi i »reparaciji napa.Ui 'na. 1*00 BWNIOIJ8KIH TOVARN V ITALIJI ■ i % ■ n T ' i . • i Rim, 9. okt. — Ministrski pred-sednik H»»/i ll i jc izjavil danea, da posluje v Italiji noč in dan 1100 t9vam sa municijo, v katerih je vposlenih 426.000 delavoev in delavk (45.000 žensk). Produkcija streliva se je pomnožila za 110 odstotkov in produkcij« strojnih pušk za 600 odatotkov ud začetka vojne. ŠVEDSKA IB USTAVILA IZVOR BLAGA V ANOLUO. hmvt\Hiii..... zapadno odrttaft Lun; uaft topniški o#rnj je v celih četah. il ...padajoče vaJovc. predep Ullf\\ doseši uaše zak#|», V j*u Woe vre so naši trff>ovi banlirali sovražna taborišča, ciika postaja v Thiauemirtu Eli bila pod našim <*»j*fa. j^lon, 9. okt.—(Uradno.) Na^ fronta j«* bila čez dan pod netu bombardiranjem južno od e, zlasti pa med Geudecourt-,„ U Ssrsuui. Naše 4*te jo Riojile nekaj ozemlja južnoaa-u(ju,i od (Juedecourta. Nemci ao napadli za k op je "Sahwab-„H,li hre/. vspeha. Lokalni bo-.torf vršili tudi severno od Co-rurcelette in ob ceati, ki drži v farleneourt. kjer smo napredo-ili i iinio črto. Skupno število jttih Nemcev v zadnjih dveh nrb je doseglo 16 častnikov in K mož. Kljub slabemu, deževju vremena so naši letalci ime-preeej vspeha. Eden eroplan DfT^inOi (Vrlin, 9. okt.—(Uradno.) Po-ioviii aiiglesko-francoaki napadi ifd Ancro in Bomo se niao obuti. Stopnjenaje naraščajoča ar-iierijska sila sovražnika naa je sorila, da se bližnjo novi napa šraada generala Bulowa jc po groznem boju in hrabrem Uporu odbila skoraj povsod gi-it n i najmd. Edino v okolici Harsa, severoiztočno od Lesbo-ufsa in med Morvalom ter goz-St. Pierre-Vaast so sovražne rt« prodrle v nale pozicije. Juž-od Some amo odbili franeoake »de na obeh straneh Verman itillersa. V zračnih spopadih io zrušili pet sovražnih eropla-m Kapitan Boulke je vrgel na trinujstcgH nasprotnika. «81 PONOVILI OFBNZJVO. Atene via ljondon, 99.9 okt. ruterjeva agentura brzojavlja: rliske eete so prekoračile reko >mo na dveh krajih in se naglo omika jo proti severju. Srbi so kopirali vaa Skočivir in ujeli o-trog Kto Bolgarov. IUMUNGI POJASNUJEJO. v razna iufanterija, toda nai top (tiški ogenj jo je odpodil. TURKI UTIRAJO Petrograd, 9. okt. — (Uradno) Na kavkaški fronti, v smeri proti Ogtiotu, so ruake čete odbije tur-ški napad, katerega je podpirala artllerija. Turški dezerter jr. pri fcajajo v zadnjem času v vedno večjem številu, pripovedujejo, ds se deaertucije iz. turške armad« s«lo množijo odkar je Izavladals zima na bojišfn. Turki uhajaj! ' Kopen'hagcn, 9. okt. — Včeraj-šnje oficijelne brzoajvke iz Oo-thenburga govore, da jc bil zadnji petek popolnoma ustavljen izvoz švedskega blaga na Angleško. Anglešku vlada jc natnreč izdala naredbo, da s 1. oktobrom mora apremijati švedsko blago, ki pride v Anglijo, certifikat, ki pokazu-je, v katerem švedskem mestu je bilo blago izdelano. 1« tega razloga je čvedska vlada prepovedala trgovcem izvažati blago v An-glijo, AVSTRIJSKA OKLOPNICA IZGUBLJENA. Rim, 9. okt. — Tu-kaj krožijo vesti, tla je bila razatreljeim av-atrijska oklopnica večje vrste v Pijlju, avstrijskem vojneih pristanu. (Pulj je močno utrjena luka, da do danes se še niao upali meriti r njo Italijani s topovi na svojih bojnih ladjah). loadon, 9. okt.—Poročevalec li-i "Times", ki se mudi v Rumu-|iji, brzojavlja: Vodstvo rumun-earmade izjavlja, da ao bili pri-»rani Rumunci ua ttedmograš-st ostavili osvojene |>ozicije zu-ili tega, ker jc generalni štab Jnsl ve«' divizij iz tamošnje p* in jih premestil v Dobrti-I; na drugi strani so pa. dobili liro-Nemci velika pojttčanjfl. »»nei imajo v rokah črto ml iilakega prelaza jušno od HHtatn do Unšave in vmes vse »lu- pozicije, ki nudijo močno »m«i defenzivo. Severno od niiuta so Rumunci še r.mi(nj [šsliai M a ros in v dotiki z Rusi. Kovnice dodaja, da imajo min.ei ze|«i težko stališče, ker •»raj«, boriti na dveh frontah kurjenim veteranom, ki ao ""'••ai * nujmoileraljšinti voj aparati. NEMCEM ZMANJKUJE GRANAT. . V?,.„.. , ... .. Sr.' Pariz, 9. okt. —- General Ifayol-le, ki je v soboto vodil frsncoake čete v napadu na nemške pozicije med BapaumOjjn Peroru»o, je izjavil napram koreapondentu Mednarodne časnikarake agenture — International News Service, — da niso Nemci šc nikdar prej pokazali tako slabega odpora, kakor proti temu napadu. Nemška infante-rija ae jc sicer hrabro borila, toda nasprotni topniški ogenj jojfil tako slab, da so Francozi z IuKko-to dosegli svoj cilj in osvojili šc več pozicij kot so pričakovali. Napad je trajal samo eno uro. To je očiten dokaz, do je Nemcem manjkalo granat, ker drugače hi bili Sprejeli uapadulce a plohamKhp-niškega ognja, kakor je biln doslej njihova navada. N PEANOOSKA KRIŽ ARE A PO-TOPLJENA; 638 MRTVIH. transportatijo prostovoljcev v lun. VOJNA TRGOVINA ZA VERNIKOV V NEVARNOSTI New York, 9. okt. — Simon Lake, iznajditelj io graditelj snbinp rink. je danes izjavil sledeče i glede naiMula nemških aubiuariuk na zavezniške ladje > ameriških vo dah: * Pričakoval mm« tega. Pred 0 in pobegnil v Plnalske gore. Sledila so mu takuj patrulje, kl so ga zasegle v gorovjh in gu po. krat ki bitki ustrelile. Pri njem act našli ukradenih *5,000. Iz delavskega sveta. (MM*U«vftni» la ataaal) nov kot dividendo, uli $33.33 na ko delnico v gotovini. Delavei so tudi dobili drohtino. tega imajo jeklene mreže in va* T)ružha jim jc povišala mezdo za 2I/L,e na uro. Raptistovakl 4uboven v jeklarni Valparaiso, ind., 9. gkfrhr*. — Rev. Ntewsom, naVtiatovski ,dulu»-Vcu jc delal več tednov y jvklur-ni v (laryju, Ind. Porab|l jc čas svojih počitnic, da zasluži denar. Delal je pri parnih strojih, jih či Sandy Ilooku lahko za bran i Mjstil iu brisal tlak. ZnsInJil je ua vsaki ladji iz ne^orškegu pristanišča, . Meni se dozdeva, larje. O skušnjah, ki jih je dobil pri delu, jc guvnril obširno. Seveda je nujprvo pohvalil družbo, potem pa dostavlja, da jc krivica, če so produktivna sredstva privatna last. Starchu jc biln luknjičava, da jc oh dežju drla Voda skozi njo kot skozi rešeto, ki je kvarila stroje, ki so Ht ali mnogo denarja, in ugrožala zdravje delavcev. Svoje skušnje zaključuje rev. Newaoig takole: Slovujid Narodna Uetaaevlieaa I. aprila 1*04 iMnoti GLAVNI STAN: CHICAGO, ILUNOIE. UPRAVNI ODSEK: • Predaodnik i John Vpgril, box tU, USalle, IU. • L Podpredsednik: j. Bratkoviš, R. F, D. 4, b. 86, Girard, Kana. U. Podpredsednici Jožef Kuhelj, 9489 Swing av* a Ckleago, UL Tajnik: John Verderbar, 1708 S. Lawndale Art., Chioago, Ul Talapkana Uwndale 4KI6. Blagajnik: Anton l Terbovec, P. O. Box 1, Oieero, III Zapisnikar: John Molek. 4008 W. Slat St. Chleage, OL * EADZOEKI ODSBK: Jole Ambro^iš,'881 bas, Oanonsbnrg, Pa. Paul Bargar, 741—1st St, U SaUe, UL F. S. Tauehar, 674 Atyaj Ar*, Roak Spring* Wya. POEOTE1 ODSBK: Anton Urast, 811 IStk Ava., Naw Dulntk, Mino. Anton Petorlin, 6307 St Clair Ave., Cleveland. O. Joše Radišek. €78 box, Smithon, Pa-Rudolf Plsteršek, 486 box, Bridgovill* P* * Albina Hoševar, 18 Beard ave., Detroit, Mlak. URBDNIK "PROSVBTB" Jolo Zavertnik, 2657 So. Lawndale ava., Chioago, 111. VUOVBI EDRAWXKl F. J. Ksm, M. D., 620S St Qalr ava., Gtonk»4 OM* Vaa denarne aadava ln atvari, kl aa Sšaja imajo pošiljati na gl tajnik* Pritožbe glede nerednega poalavanja na odseka Jole Ambmflil* Zadeva prepirljiva vssblae predsedniki Hrastu. Vse druge stvari, kl Imsjo stik g "Proaveto", lanamll spre- membo naslovov uradnikov krajevnih drultev pa "Proavoti", !)tl.r»7 Ho. Lnwndulc Ave., Chioago, 111. aiaak* A- Ameriške vesli. (Payiivsla la lltro ic ss porskl, ker fs ' vssk rsd nžlvs;. II. II. von Schlick, slitviuizunul nsrftvni zdravnik iiMovuruur Mol- gnrskegu Krvnega t'uja, kateri jc a Mtoinatotiaoč bolnimi v stani zve- zi in dobiva ml onih, katerim je Tri dolarje je mogoče vso kar Ho,Rnl.,Ui Kl.vlli (".rtj vn)l| x«1ihv- ljud> zaslužijo z delom. Relutlv- kup<, /n|,vnlnlh pisem je no je dobra mezda. Res je to\\- k rojiik j(mip iUH\„% lf» 41 St., ko, kakor dobi navaden bupti- Milwnuk«^, Wis., pisni sledeče pl-stovski duhoven v Indiani, ako ni ,Hmo. Več. Ali ljudstvo bl moralo Nsto-| ..^M|avtto odprtem morju, in jih irVreala na obrežje Sardinije. Torped, katerega je izatre-llja najbrže nemška siilHuarinfta. je zadel križarko v bok in jo malone raznesel na kose, kajti za.lel je municijo ns kriiarki. ^ t* okspl odiral- * "Oa1liaM je bils vsekskor ns potu v Sohin a froncoakimi In «rh-skhni četsmi, ki «o ae vkrcale na Korziki. Pred vojno je bila "Oal-|Ha" potniški parnik in aicer eden največjih franeoskih parnikov parobrodarake jlrtjšbe 'Uompanie Navigation Hnd-Atlentiqite kateri jc plul m«»d Francijo in juž-no Ameriko. Vodstvo zvesne mornarice ima iznajdbo, o kateri trdijo, da lahko prepreči prihod pod mornio v pristaniftše. , Washington, 9. okt. — Posvetovalni odbor zveznega mornariškega oddelka ima aparat, ki gu jc ..... iznašel Charles Williamson, roda je Peters, stokajhc vsled bole-j^ fo<|„ n„tunl|j,irill čine, prilezel do nje. Na to Ma. drfiV|ilU1> želodčna bolezen in ruvnotako tu di trganje v plečih •, malo dekle jc zdravo in debeld." Kno veliko fckutljn Bolgarakegu Krvnega ( aja, ki traja pet mesecev, pošlje ra *l 'M) kamorkoli, v Canudo za 81.12. Marvel Products Co., K Marvel 8M«., PlUtkirfk, Pa. Pripomba: Ako h.uVte p«»šiljn-lev osigurati, pošljite lOc veš, Oolumbua, O., 9. oktobra. — 0. A. Shauffer,. tajnik državnega poljedelskega urada, jc izdal poročilo, ki izkazuje, da se je pridelek pšenice, ovsa. rži, koruze iu krompirja v letu. 1916 znižal. Ta a p« rut je naperjen-proti podmorskim ladjam, kakoršne zdaj huračijo pod nemško zastavo oh ameriškem o-brežju. Iznajdbi, sestoji Iz ogromne jeklene cevi, ki se lshko mehanično zloži skupuj in ki> meri v prerezu tri do pet čevljev, Cev *<• postavi v vodo v navpični umeri. Na vrhu, kjer moli cev 1» kak čevelj iz vode, je odprtina Na apodnjem kouuu cevi jc štirioglat ROBERT W. LAYER ARCHITECT 118 N. U Sim St., Okl*i|i, kl ja Izdelal nalrt ta gl. urad S. N. P. J. aa priporoča Slo-vencem sa ladelovanj« atavblnaklh načrtov. Tel. Prsnkllo M01 • TBI,. NA DOMU AUSTIN I0UOM Pridelali so v Ohio lH,9(»4.678j,pf « 'aj bombardirali s 'UHM * V uda vasi jf napadla aet čevljev prostors v sebi; ts pros'tor ima alužlti zu opazovanje. Uev s spodnjim prostorom se lahko pogrezue poljubno v globočino. Poskusnja jc dokazala, da se je a vapahom pogrszuil xot» čevljev gloltoko. — Proator za opazovanje Ima vrhu na vrhu štiri stekle-ne stene, kjer ae nahajajo žerko-meti, ki l|)iko vržejo žarke 2 čevljev daleč |>od vodo; razen te gs je tsm aparat, ki osnsčuje gls-aove prihajajoče ftodraamiee iz daljave. Opazovale«1 v tem pronto-ru zs ogledovsnje in telefonsko zvezo z obrežjem in z drugimi e-na kitni pod vmlnimi e|>szovališči v luki. Kadar je opažej.a prihajajoča aubmar.uka, je mogoče užga-ti mino iz opaiu.valakte in izatre liti torped, medtem ko je aubma-rinka v svitu žarkomet a. Virginia, Mina., t oktobra Iznaj«litelj Williamaon jc ves Uvski čuvaj James Besttv jc za- č«a svojega bivanja v Zrdinjenih _ A . . I, Boaa da je ustrelil državah študiral obrambna sred lx>ndon, 9. okt. - Reut^rjrv« d H ^R-a. » ^ M obrefjn In klanja vojns agentura krno^U. i« ^^^^ik^v v. je obudil ns mo je navdahnila idejo, ds je iz-•e je va« oatals grška n<»ta pn denarne gl«l»e in našelaomenjen. .parat, katerega družila "Orški narodni hramb. . ^»rjrv.icna .goriški vlad, ki jc pod vodstvom M . NVnue - n.Hte ^^ ^ olrto^Hs NORTH SIDE STATE BANK hock srm/tos. wyo. IMA KAPITALA IN REZERVE 1100.000.00 Ml ptfUlMM 4mmu »alt« prllcMllMi t SM Owtto $m MtalSgS Mš^. Plainlemo 4 odstotne okreotl na laaias vloga. M»H», lUMWtMltM U NhmOi laalllaallB. DEZEETIRALA |N*Wje ^ K ra ki u4 .n trgovskih VenlasloeU trinajat H.IW lastniki grških potniških prencaram-no ,prenesramno je, čujctelf Zakaj moram vse prenašati T" Karolina ga je hotela pregovoriti, t mla on je p9*ta) nestrpen. "Pustite me na miru! Ako Vas tako veseli to življenje, pa ostanite tukaj, .laz sem storil svojo dolžnost; ovarii aem Vaa, pa me niste hoteli po«In-' teti. Zato je prav, da ae zdaj jokate ( Kar ae tiče mene, ne ganem niti a prstom — razen, če bl mogel, pometal bi Vao hudodelsko batulo v reko I" Ona je vstala. "Torej Zbogom!" J "Zbogom!" • Odhajajoča iz sobe je še slišala, kako je Mak-sim poklical služabnika in jima naročal, da morata zelo previdno polagati v zaboj arehm nakit, zibati p« ar4>rno vazo z vrezanim božanskim Amorjem. Medtem, ko odhaja mi v brezdelje in razkošje ppd milim podnebjem Neapla, ae je prikazal pred očmi Karoline njegov brat, plazeč se^po mokri ulici tenme, delavne noči gladen ki z nožem v roki. Zopet se je vrinilo pred njo vprašanje: Ali ni denkr nosltelj vzgoje, cdravja in izobraženstvat Ker ie leii vae Človafiko blato pod nami, ali ni ravno bo-gastvo porodilo tiste višave, v katerih se človrfk počuti zdravega In zadovoljnega t Ko je kočija dospela pred koldsaluo zgradbo "T)ina dHa", je menda prvič občutila nekak nd-|M)r pnjtl lidceusu toga zavoda. Zii kakšno korist ata' ilatadvB velikanska (krila, eno /s dečke in dru-g aa deklica zvezana v eredi z in« na mentalnim paviljonom f čemu eo tinta ogromna dvorišča, velika kftkbr parki, bogate kuhinje, mrainornate jedilnice, stopnice in koridorji, razkošni in sijajni kakor v kraljevali palači T Zakaj vsa tista gradijoz-na dobrodelnost, Če pa ne morejo s vsemi sredstvi, kl *b jim na raapolago, poboljšati slabo vzgojenega nestvora ih ga pripeljati na pntn dstojnoatl T , Karullna je Ila naravnoat k ravnatelju zavoda in rfa i'»mla s vprašanj, aahtevajoča \*e podrobnosti. Toda 'izvedela nI nič dmgega knkrr to, kar je ie slišala Iz uet kneginje, Prelsku vi .i daleč od tam, najbrle kje v nižinah ogrotunegu mesta in v g4o-bočinah neznanih krajev. Denar je gotovo le zapravil, ker v Aličkii denarnici ni bilo več kot tri franke ln nekaj aoldov. Ravnatelj pa ni hotšl ob-veatlti policije, ker nI marnln spraviti ikandala v javnost in pripraviti revno Alle i in njeno mater še v večjo arnmoto. Karolinn se mu je prlarčuo zahvalila in omenila, da tudi ona n če klicati poli-eije na pomoč, čeprav bi biln to edina pot, nko hočejo kmalu najti dečka. Nejc. oljna, da mora oditi brea ItakMi informacij, je še smiraj bolno veled alkohola, kl jo je zastrupil še v materinem telemi; kljub teiu t. da je imela velike oči in vzleknjeno postavo kskor odraatla ženska, je bila kot brez krvi in blHa kakor obras svetnice, ki jo vidimo naslikano ni steklenih šipah Imela je ie trinajst let in bila b' sama na svetu. Njena mati je umrla v pijano« i valed sunka v trebuh, ki ji gn je dni molki nam "nt o šestih aol-dov, aa Imtere ata se tola pogodila t i bila je Maj-delena v svojem dolgem, belem krilu, ki je klečala na poetel ji | svojimi dolgimi iu svčtf»mi lasmi, pa-dajočkai po ramah, in učila molil .eo druge tri deklice, kl ao okupirale ostale posteljice v sobi. "Bklcnite rofice tako in odprite *voja area zelo široko!" pbq8vbta Iz Tri dekliee eo klečele med posteljno odejo. Dve ata imeli kakih onem do deaet let, tretja pa šc ni bila pet. V svojih dolgih in snetnobetih ka-Ijieah in z ročicami iztegnjenimi proti stropu eo bile videti kakor trije angel jški. J ' "TakoI Zdaj pa ponovite za meno* kar bom jaz govorila: O dobri Bog, povrni tiaočerno vae dobrote gospodu Sirkardu in podeli mu dolgo m srečno življenje ..." In male dekliee eo ponavljale čebljajoče z glasovi kerubov pod vtiaom globoke vere: o dobri Bog, povrni tisočerno vse dobrote gospodu Hakardu in podeli mu dolgo in srečno življenje I" Karolino je zapeklo, kakor da jc atopila na žrjavico. Kakor blisk je hotele akočiti v sobo in zamašiti usta otrokom, da ne bodo izgvarjali tako blaafemije. To Je preveč! To je grozno! — Hakard nima pravice, da bi nedolžna dAletca izgovarjala ujegovo ime in molila Boga za njegovo srečo t — Naenkrat ae je pa streala, kakor da jo je nadel krč in v njeni hočeh ao se pokazale solze. Ne — ne 1 Zakaj bi ailila nedolžna bitja, ki ne vedo Šc nič o življenju, da delijo z njo njeno aovrar štvo! Ali ni toil Hakard dober z njimi, on, ki je le bil kolikor toliko atvarnlk tega zavoda ia kateri jkn je pošiljal vaak mesec igrače f Karolina je bila hipoma vaa zmešana. Ali ni tukaj dokaz, *dg ga ni človeka, pa naj bo še uko hudoben in zlolinakl, ki ne bi v svojem življenju storil tudi kaj dobre ga T — Počasi se je vlekla proč in na ušesa jI je še donela nedolžna molitvic*, angeljeki glasovi malih deklic, ki so prosilo blagoaiova iz neben za moža, kateri je s svojimi zločinskimi rokami pravkar uničil toliko bednih Ijtali. Ko je končno prišla na tmlevard du Ptlais pred viaoko obzidje ječe, ae je še le epomnila, da je pozabila doma zavitek rdečih karnaeij, katere je bila pripravila tiato jutro svojemu bratu. V bližini je bila majhna krama, kjer je deklica prodajala gtove šopke po dva conta. Kupila je šopek in Hamelin se je moral nasmejati, ko mu je podala evetliee in mu povedala, kako je bila pozab-Ijiva. Ali kljub smehn je foil Hamelin zelo otožen. Prve tedne svojega zapora ni mogel inženir niti malo verjeti, da bi ga mogli obtožiti kakega večje-gn prdgreška. Njegov zagovor ae mu je dozdeval enostaven: izvoljen je bil predsednikom Univerzalne banke proti avoji volji in a banko ni imel nobenega opravka, kajti bil je ves čaa odsoten iz Pariza. Toda pogovori, ki jih je imel a svojim odvetnikom in bfrezvapešni koraki, ki jih je naredila Karolina v prid njega, ao ga prepričali, da mu hočejo obesiti na pleča tettke odgovornosti. Sodišče ga bo držalo odgovornim aa vaako maJenkoat, za najmanjši pregrešek, ki je bW storjen. Nihče mu ne*bo verjel, da je bil tako neveden glede matter, ki so vladale pri podjetju. Plačati mora, kar je ia* krivil in a Sakardom vred mora deliti kazen! He-hkočuten inženir bl bil morda obupal nad svojim položajem, toda kot veren katoličan je taupal v bo/jo pomoč ln Čeprav-otožen in potrt, jo pre#etya» til Karolino n svojo ndanoetjo v usodo, pa naj prt* de, knm hoče. ()nn,ki je prišle ls zunanjega avetla in M ae je svobodno gibala, Je bila ekoraj raaoča-renn, ko je našla brata tako mirnega v celici, ka^ kor da ja doma v avoji delavnici. In njeno začv den je je naraelo, ko je videla na goli steni eeliee štiri nabožne podobe v kričečih barvah in v aredi me d podobami je bilo majhno razpelo ia črnega lena. Mamelin je pričakoval rešitve od Roga. B-dino, kar ga Je vznemirjalo, je bilo, da ni mogel delati. Kaj bo zdaj z njegovimi vHlkimi delit Kdo bo nadaljeval a prerodltvijo O ri jen ta. ki je imelo tako lep sačetek s "Generalno družbo zedinjenih parnikov" in « "Karinelako srebrnorudniško družbo"* Kdo bo zdaj grndil železnice la Hruae v Bej-rot in Damaek, iz Hmirne v Trebizond — kdo bo krotžll to mlado kri v žilah starega sveta T Tot^i Hamelin ni izgubil vere v to delo; ni se mogel sprijazniti z mislijo, da bi moralo umreti delo, ki prinaša toliko dobrot ki areče. Zalotftilo ga je le to, da ne bo več on tista iavoljena roka, ketero ao iabrala nebesa sa isvršitev tega deht, Poaebno je pa mučilo inženirja, ko je premišljeval, za kateri greh ga je Bog tako kaznoval, da mu ni dopustil uatvariti katoliške banke, Zaklada Božjega Groba, n čegar pomočjo hi bil dobil pepel svoje kru-Ijeatvo in končno aedinll vae narode na svetu v eno državo, kadar bi iagiAili žulje denarno moč. In Hamelin je prerokoval v ječi, da ae bo tudi to vreaničilo in on je bil menda le predhodnik bodo-čegn pravičnika, ki bo prišel a čistimi rokami in ustvaril, česar on ni mogel ustvariti. In če je bil tisti dan otožen, je njegova otožnoat izvirala največ vsled pomisleka, da ne bo mogel nikdar več a čistimi rokami ined svet, kadar bo enkrat rešen J*?. A Nemarno je poslušal inženir sestro, ko mu je pripovedovala, da mu je časopise nekoliko bolj na klmijeno, kakor je }* tdlo v začetku. Tedaj se je pa vsravnal na svojem aededu, pogledal sertri v oči. kakor da se je rsVnoksr prebudil ia apnn ju, in jo vprašali "Zakaj ne obiščeš ujegaf" Karolina se je zgrosila, kajti razumela je, da misli brat na Hakarda. Molče Je odmajnla z glavo, kakor Je odmnjala najmanj ie deaetkrat. Hamelin je pa nadaljeval z Votlim glaaom t f>mn ae braniš? Maj ti je hil več kot navadni prijštelj I.. . Obtiči ga t" Brat je annl! — Padla je na njegova prša. kekor bi hotela nkrltl svoj obraz. Jeeljaje gu je \praŠala. kdo mu je povedal sramotno tajnont. Ona je miai ila, ds ne ve nihče, a najmanj on. "O, draga moja Karolinn. ie dolgo, dolgo vem I Ka sode I i ao mi hudobni ljudje v anonimnih pismih, ljudje, ki so Mil nmnn nevoščljivi. Ali jsz nisem nikdar omenil tega napram tebi. kajti ti wi svobodna. Najin« prepričanja se ločijo. Kljub temu aem pe prepričan, da si ti najboljša lenn nn svetu. Pojdi k njemutn Smebljnje je vnel šopek cvetlic, keteregs je bil malo prej obesil na raspelo, in ji ga stisnil v roko rekoč: "Nosi mu te rrtfte in reei. da sem mu le davno odpustil vae." \ tDalj* sledi). Tomaža Povest. Spisal Mp ui ' (Nadaljevanje). Podal mu je svojo debelo roko m je sopihal navzgor, zakaj mož je bil debel in pravnič ni kazalo, da preveč-trpi. 1 "Kako al kaj zadovoljen ž njim, Strel t" je vprašal Tomaž. "R tem?" je zategnil Strel 'Nič posebnega mu nimam reči a nič posebnega mu tudi nikdar ne povem. Da in ne, to je navadno med nama. Mož je učen in ko ni napravil sposobnost negn izpitu prvič in drnjtič. ga je M'''delat tretjič in ga je res naredil. Mož je drugič tudi petlČen, vzel je namreč za ženo prejšnjega župnika kuharico, in tretjič je tudi selo vladen. Ako vse to npofttevam in ker pojde sedanji nadzornik kmalu v nokoj, ne le dnndanen našemu Trdnim odkrivam Uko, kakor ae to spodobi svojemu bodočemu nadzorniku. Hieer pa nI narečen človek T' — Med tem, ko ae je mudil Križaj pri aodnikn in adjunktu, ki ste stanovala oba V tisti hiši, je nedH Strel na trgn pod lipo in ga čakat. Komaj je aedel, ae je ie pred ruga čil njegov obrai. Zopet je legla na njegovo čelo ona temna setičti zjutraj, dani eo ac prav pred njim saavetile globoke oči liileuine Potegnil je z roko po avojih dol gib laseh ter dejal: Danes sem ti na razpolago ka kor in kamor hočeš. Pa pojdiva! Kaj pa tvoja žena. ali ne gre z na mat" "Ne, ne morem je spraviti nikamor. P reče pel a bo vae popoldne npodej nn dvorišču z otroci. Ako hočem otroke razvedriti, jih mo-mm vzeti s aeboj vedno sum. Pa saj je bolje Uko Takoj jo črni kavi sta se- odpravile na pot. Ko ata stopila na trg prod šolo, je etalo pod lipo nekaj goaposkih ljudi. Svetili so se rtolnčniki in nove bluze čakajočih dam, komaj kupljeni slani niki gospodov. Obgpai ao/»ili za dovoljni m konverzacija živnhna, ukora j preglasna Strel je pozdravil in pruvUko Križn i, ko ntn stopala mimo. Vsi «o ae ozrli, in zlaati dame no precej čnaa gledule za odhajnjočimn "K Pola ju ae odpravi ju jo," je dejal Strel, ko sU bila par korakov naprej. "Davkar je s svoj« ženo in Berto, Kujdiž j« in Elzn ter drugi s sodnikom nn čelu, in proceeiju se bode pričela in zopet tinU stara pesem pri procesiji, ka ee^jc vaako nedeljo od prve do nadnje kitice." t\Zdi ae mU da ai nekoliko- pre-alobe«, prijutclj, je dejal Križaj. i*Vaako reč vidiš drugače. = ke kroge v £eh. in . "i ""' . H^l „.rv„^L ve« '» 1«1<"'' "»"»''ar« . r V' "• v. • i, ' nt. Lepo popoldne je bilo. Nad vao okolico ae je apenjalo vedro n^bo brez najmanjšega oblačka; od daleč ao ae a,yetili beli vrhovi obmejnih planin, tja v daljo ae je vHa široka bela ceaU med cvetočim in vonjajočim grmovjem, med nizkimi, a hraatjem in bnkovj em poraatlimi valovitimi griči. Pod ceeto je črnela široka atruga, veee-leje kakor včaaih je.pljuajulu vor da čez kamenje iti Um nad Maj-detovim mlinom čez viaoki Nameniti jez. Skrit med jelšjem in gostim vrbovjem ja.jtal mlia, komaj ue je od daleč ziymala rdeča streha, kopajoča ne v zlatu solnčnih žarkov. Lepi, senčni proetori. pra-ve filadnice, no bili.tod okoli. Kdor Jih je spoznal, Či^ar noga je en- krat obhodila te naravne bujne nasade, ta sc je Čestokrut in nehote zop^t vračal vanjefc da^e je odpočil vsakdanjega truda, da ae je aaaanjal vun iz blata in it prahu navadnega težkega življenja. Tu ie človek mora) pozabiti na vse, W mu je težilo srce, kar je 2alo» ntilo njegovo dušo; izgiuiti je 'morala tesnoba Iz njegovih prsi in naseliti se v njih mir in zadovolj-noat A ie malokdo je vedel za U gaje, zato ao pa bili še toliko ljubši oni peščici tržanov, ki ao jih poznali ter si jih izbrali za svoje irprehode in v svoje razvedrilo. Do tja je bilo iz Brinja pičlo uro hoda. Med onimi, ki no čestokrat za hajali tja. Je bil največji njih če atiiee in prijatelj učitelj Strel. Kadar si je le mogel ukraati kej čaaa, kadar se je le mogel odtrga ti od obillh vsakdanjih opravil in akrhi, vaelej je krenil tja proti mlinu. Tudi danea popoldne je nameraval tja, a sedaj, ko je prišel prijatelj Križaj, je hotel imeti k Zaho tudi njega . . . "Danes takb ite moreš k Polaju popoldne, krt šc nisi oprnvll vseh poaetov, znto te popeljem k Maj-detovemu mlino, nko hočeš," Je dejal Strel po obedu Križa ju. "Vide? bodeš, da sc ne boš kesal. TVedstavim te tam tudi Mujdeto-vim in spoznal bodeš, dn so ae poštenjaki na svetu, daai nekoliko in v nekih ozlrih Čudaki. Kadar aem na tem, da bi iagubil vero v človeštvo, da bi obupal aam nad aeboj iu nad vsem svetom, tedaj vzamem svojo palico In krenem tja med nje. Iu nikdar hc niaem le vrnil, da bi ae ne bila ublaMta moja bolest da ne bi ae okrepčali moji žlvei tm prihodnje boje. Ali i naši t rinui ne poznnjo teh ljudi, j jih ne morejo apozuati v njih veliki vrednosti, preplitki ao za to, | ali pa prelahkomiaelnl. Ke same, | da jih gledajo od ngoraj doli, ko • ae prikažejo v trgn. pač pa ne tu-|dl norčujejo iz njih in s tem ka-iejo, de niso vajeni gledati glo-i boko. Toda. videl bodel sem, čemu hi ti pripovedoval jaz, sej ni Imel od nekdaj bistrejše oči kot | jaz." Križaj je bil nedovoljen, daai ne mu je ze hip prikazi pred očmi I toatilniški vrt očeta Polaja. ka I kor ga je bil prvič videl danes vesatj he in k sen zadovoljen nam s aeboj." Resnic je dosti, prijatelj, ampak mnogo je piškavih. knkor nn šega Kujdižu bukovina zn gru dom." Križaj je zmajal z glavo in ni odgovoril ničesar. Takoj za mostom sla zavila na stranako pot, ki je vodila čez travnike. Visoka in lepa je že bila trava, kamor je segalo oko, povsod svetlozelene mehke preproge, du bi lahko stopala po njih kraljeva noga. Za travniki se jc začela gošča, od začetka nicer še z malimi preaiedki, n potem vedno bolj temna fei Ujinatvena. Mi Ozka jc bHa steza tod skoz5,, aemtertja jo je celo ovirala robi da, ki ae je priplazila čez njo ka kor kai&a. a povsod naokoli, na de-suiei in levici, nad njiju glavo in ob nogah je Inmelo in vrvelo neko nove nkrrvnoetno živjjenje in ju objemalo kakor v sanjah. Nekoliko niže pn je peln peneča re ka avojo aladkoojtošno peaeiru V Lepo je tukaj rea," se je oglasil kancelist. "Čimdalje pojdeva. toliko lep še," jc odgovoril Strel. "Sedaj vidiš, prijatelj, da te nisem nnla gal, a vidii tudi lahko, da ta pot ni za navadne prozaične dušd, zato ae je ogibljejo." Hodila sta dalje, vtopljena vsfk v svoje misli in molče. Nekoliko strani od steae je stalo v gošči razrušeno zidov je. Skozi prealedke med vejevjem se je ukradel avetel solnčT ni žarek in pohotno gn je arkalo vaae to kamenje, trepečoč od sla sti v njegovih objemih, , koprneče ga je objenutl neini, kodrasti mah, aahvaluje sc mu za nenad ni poaet. In na mrtvih razvalinah Je vzklilo za hipec novo življenje. "Koliko ur sem presanjal včasih na onemle panobku pod et-donv" je dejal Strel. "Kadar mi je začeliL presedati družba, kadar aem> hotel biti čisto sain in nemoten v avojih mialih, vselej seni krenil semkaj. In čestokrat me je tukaj zalotila noč, me je objela Uma preden aem se zavedel. Ta jinstveno življenje ne je začelo o-koli mene, oiivele no stene in se gibale, govorili eo knmni med ne boj Ur ni pripovedovnli zgodbe ia davno preteklih dni. Odpirala in aapirala a6 ae nevidne vrata, skoni oknn je nijaln luč. iz gorkih nob ne je nlišnlo šumenje svile, pri-tajeno govorjenje, polglasno ome-jauje. Veter, ki je narahlo zavel, ie gnil svojo dolgo k.jičeno J[* pogasn i le s« luči, p,,^ šumenje nvile, po poizg^T. glasovi in amejuiij,, 11( v • Pihal hladni veter, veje «S\ ga 4o trepetale Tak, ne,, i vel vnakikrut ka, ,|ni,„.K| * zno je bilo, k., v ,„ ()t, t|Jj dneh prihnjal domov WmS ''V ai poet," .j, ff^n Kakaj ničesar ne poilj^ v ,7 hvaležni bi ti liili Slovenci J bolj hvaležni prazni h, prodali naših leposlovnih l,^ "Kaj, Tomaž/ Ali se še ni* pu meto v al ? Poet moru Imi, svojemu narodu, nčitel mu človeštvu. A jaz * lo že nuvttdnega učiteljevi^ mi gn je naprtnla na hrbet i^ usode, duši ao liili časi, ko sanj." ■ Strelu jc zu hip zaiskrilo u| mimo njegu je šel lep spomi^ žurek tegn spomina je zadel inl godejno zs trenotek razpršil t« njegove duše. Križaj Ka je m dal naravnost v oči in dejilH "Kdor ne ob spominu nt m« dni tako razgreje, kakor hi a daj rnzgrel ti, prijatelj moj, luže sumernu sebi, ako pravi, nc tnu je znkrknilo srce in maji topelu dušn. Sumo zaspalo k tfW, ako ne zbudi, hode nastoij n* podvojeno silo. In tedaj, |j jutelj, bovu delala skupaj, bt streiuilu oba zu enim ciljem, ki morava doseči. In ta cilj je: l| gor slovenskegu ljudstvi!" Strel je zmujnl z »lavo. "Ne, ne vrne ae več, vaaj | meni se ne yrne več," je udu ril žalostno. "Juz sem priW spoznanja, in to spoznanje ne stalo visoko ceno, lantno Krefe. sedaj se smejem nOreem, ki * hajo, da bi oblužili človeštvi, biga osrečili. Pij in jej, dokk maš, in ne brigaj se za drnp/ do e opravili brez tebe!" "Ne verjamem ti, prijatelj, morem ti verjeti," je odvrnil maž. 4 Življenje sicer izpwa nazore, pod njega težo »e tm jo najmočnejše duše, a zarsdi ga ne izgube svoje prirojen« i menitosti, ki se utelexi v n jib bolj nego kdnj prej, da vstani tem v novem žnru, kakor hitu jih samo dotakne rahlejša in a kejša roka. In tako bo k tel Strel, vstal boš in pozabil boš, ai bil nekaj časa šibak trst. Id je igral ž njim veter v putf zuknj trdnn bo zopet tvoji ti in ojeklenili bodo tvoji živel nn mojo roko, in aklenivi a dnejšo vez, kukor naju je n In dozdajt" Ustn vi In ata ae ter si zrli M liko hipov oči v oči. "Hvnln ti, Tomaž," je izpri voril čez nekoliko čaaa Strel "Žc dolgo ni nihče tak« tot z menoj. Če drugega ne, mi je t dobro delo. Morda imsš prn1 Toda sedaj stopiva hitreje, da ] devn prej ,do mlinu, zakaj »d je že precej nizko!" . . . Ko ntn dospeln prijatelju dot na, jc tudi že prva f™<'» n gonpode prišla do Polajeve f* ne. Oče Polnj je pozdravljal» pico v roki, se neokretno |>nl njal na vse strani in »c vala poaebe nasmihal. "Lep dan. krasrn dan", P voril vaakemu, "kakor mli* nedeljo! Kaj bomo dsnet, c^ Štajerca, rulnndca ali piv»# " knr je nnntnvljeno, angelei k pili! — ln morda ^ kaj dni ga, takole ksj za prigrizek?T raki bodo dsne« .veliki kot * ne morda rnkei. ra<"ki." In gonpodje so stiskal« « roko očetu Polnjn, dsme*«n jnzno ki mule, križen. »» in poeednli okoli mi*. ^ " je izginil v veži, s prikaznle nntsknriee -mi, n čnšnmi in krožniki .j. Tačan nO se nnrshlo drtgm lopatice poletnih ok-n v sobi Polajeve go-tilne. Me« njem in evetiesmi ^ J' kodrasta glava Milen* zakaj so Učs« zardel, nj« aakaj so se njene oč. vprvj; pri minah, kskor ds Ht koga t Od enega d« begale, hlantno. nern.ro« A bil«, d. bi j.h rabbis nnvnočno«t Raa«.ra»"* * H nila Milena v kuhinj« • r ni bila več tako vse ji je bilo nar" , jj (DniJ«