Oar Write Us Today Advertising are REASONABLE____ GLA ARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. 'El^EPHONE: CHelsea 3—1242 m Stttmi Ctaa* Mmttar Sepimfeer Slat, IMS mt the Port Offkec \t New Vwl N. I., andcr Art rt CoorrcM rt Marcfc M 1879. lo. 262. — Štev. 262 NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 10, 1939—PETEK, 10. NOVEMBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVI1. EMCUA BO PRIČELA OFENZIVO rlolandska in Belgija Dripravljeni na vpad BERLIN, Nemčija, 10. novembra. — Vsled presenetljivih dogodkov, ki so se dogodil zadnje dni in ki so se pričeli z mirovnim posredovanjem belgijskega kralja Leopolda in holandske kraljice Vilje-mine, in so se končali z razstreli bo bombe v Buerger baeu v Monako vem, je skoro gotovo, da bo Hiter pričel veliko vojaško ofenzivo proti angleške-nu cesarstvu. DFENZIVA SE BO PRIČELA OKOLI ENAJ. STEGA NOVEMBRA Kdaj se bo pričela velika ofenziva, je seveda zna-■ko samo vrhovnemu poveljstvu, vendar pa nemška javnost pričakuje, da se bo ofenziva pričela 11. novembra, ali pa dan pozneje. Ko 11. novembra ves svet obhaja dan premirja, obhaja Nemčija dan žalosti, dan svojega poraza. OFENZIVA SE 2E DOLGO PRIPRAVLJA Nameravana ofenziva pa se bo pričela neodvisno od dogodkov zadnjih dni, kajti priprave za njo so se pričele že pred več tedni. Vpoklicani so bili novi rezervisti in vsi vojaški dopusti so Lili preklicani. HITLER JE NAMIGNIL NA ODLOČILNI BOJ PROTI ANGLIJI Hitler je ponovno izjavil, da se Nemčija ne bori proti Franciji, temveč proti Angliji, ker hoče uničiti veliko angleško cesarstvo. Nedavno je rekel: "Sedaj bomo z Anglijo govorili v jeziku, kate rega edino mora razumeti." In kadar Hitler govori o Angliji, misli na angleško cesarstvo. SPOPAD NA HOLANDSKI MEJI AMSTERDAM. Holandska, 10. nov. — Z nem-ško-holandske meje je prišlo poročilo o skrivnostnem spopadu, v katerem ste bili ubiti dve osebi, nekaj Holandcev pa je bilo odvedenih v Nemčijo. O spopadu ni natančnih poročil. Neko poročilo pravi, da je na mejo pripeljal nemški avtomobil. Z nasprotne strani je takoj pripeljal holandski avtomobil; pričeli so padati streli. . . (Holandsko vlada je zapovedala časopisom, da ni treba poročati kaj več o tem dogodku.) HOLANDSKA PREPLAVLJA NI2INE \ >ied dogodka na meji jo f»o celi Holandski zavladala velika razburjenost. Vlada je ukazala preplaviti provinco U-t redit ter okraje med rekama Maas in Waal. Preplava dežele je prva obramba Holandske. BELGIJA GRADI PROTI NEMCUI JiltCNKIjJ, Belgija, 10. nov. — Belgijske vojaške oblasti o naglo pričele utrjevati mejo med Belgijo in Nemčijo. Vse glavne ce>te slati, določeni vsako četrtletje. Nemčija pa sedaj zahteva, da bi bilo blago, ki ga bi bilo treba poslati prihodnje četrtletje poslano že v tem četrtie-tju Najvažnejše blago, ki ga Jugoslavija pošilja v Nemčijo, je: volna, pšenica, lan rude, med njim pa je najvažnejši baker in eink ter les. Nemčija pa poleg tega tudi zahteva, da bi smele nemške ladje pluti po rekah, ki se izlivajo v Donavo. Jugoslovanska delegacija, kateri načelu je Ye-lizar Minčič, jugoslovanski zastopnik v mednarodni podonavski komisiji, se sedaj nahaja v Berlinu. Po vladnem zatrdilu pa Jugoslavija ne bo dovolila oboroženim nemškim ladjam voziti v notranjost Jugoslavije, vsled tega ne kažejo pogajanja v Berlinu nikakega napredka. LONDON, Anglija, 9. nov. — Kot zatrjujejo angleški uradni krogi, je romunski kralj Karol predlagal, da bi bila Balkanska antanta preustrojena v vojaško zvezo, ki bi a>e postavila proti vsakemu vpadu v xako balkansko državo. Njegov predlog je bil spo- ; ročen Jugoslaviji, Turčiji in Grški. Predlog je tako sestavljen, da bi mogli pozneje pristopiti v vojaško zvezo tu«li Madžarska in Bolgarska. Ialija je v ozki zvezi s tem gibanjem in na željo ministrskega predsednika MussolinL-ja, ki želi postaviti balkanski nevtralni blok, ki bi se mogel upirati tako nemškemu, ket ruskemu prodiranju na Balkan. BUKAREŠTA, Romunska, 9. novembra. — Nemčija ni zadovoljna z množino petroleja, kolikor ga ji pošilja Romunska. Četudi vladni krogi zaniku-kujejo, da bi v tem oziru Nemčija kaj pritiskala na Romunsko, je znano, tla je imel nemški poslanik Franz von Pa-pen v Ankari dolk razgovor z romunskim poslanikom Vasi- j lom Stoico, nakar je Stoica naglo odpotoval v Bukarešto, da sporoči svoji vladi nemško! mnenje. Pošiljat ve romunskega petroleja v Nemčijo so 8. septembra padle od 4100 ton na dan na* 3000 ton. Ker Rusija ves svoj petrolej porabi sama, želi Nemčija dobiti kolikor največ petroleja iz Romunske. Alasko je treba utrditi Aretaci je^aradi atentata BERLIN, Nemčija, 10. novembra. — Včeraj je bilo v Mo-nakovem aretiranih vec sto ljudi, ki so na sumu, da so položili bombo, ki je razdejala dvorano v Buergerbraeu pivovarni, kjer je v zvečer govoril kancler Hitler. Nemška vlada je razpisala na glave zarotnikov $200,000 nagrade, nek neimenovani patriot pa je dodal še $120,000. MED ARETIRANIMI SO TAJNI DETEKTIVI Načelnik nemške tajne polieije Heinrich Himmler je razposlal tvojo agente, da polo ve zarotnike. Aretirani so bili vsi Gestapo detektivi, ki so imeli službo v Buergerbraeu, ko so pripravljali dvorano za naeijsko zborovanje ob priliki pro-«lave obletnice Hitlerjeve nacijske vstaje leta 1923. HITLER JE tf VLAKU IZVEDEL ZA ATENTAT Adolf Hitler je o atentatu, ki je bil namenjen njemu, izvedel v Tlaku v Nnernbergu, ko se je peljal iz Monakovega t Berlin. Ko je izvedel za to, je rekel: "Glneck muss der Mensch ha beri." (11 o vek mora imeti srečo.) Trgovski odnošaji med Jugoslavijo in Turčijo BEOGRAD, 29. okt. — Trgovski odnošaji med Jugoslavijo in Turčijo niso bogve kako dobri. Okrepitev teh odno-j šajev motijo enako jugoslovanske kr.kor turške razmere pa' močna industrijska zaščita, ki se izvaja na Turškem. Pomočnik jugoslovanskega ministra za trgovino in industrijo Sava Obradovič prinaša v beeograjski "Politiki" mne-je, po katerem bi se mogla trgovska izmena blaga med Jugoslavijo in Turjijo petkrat bolj okrepiti v izravnanju po današnjih razmerah. Obradovič misli, da bi si mogli povečati zlasti jugoslovanski izvoz lesa in lesnih izdelkov. Tudi meni, da nalagajo baš sedanje mednarodne razmere Jugoslaviji in Turčiji dolžnost, da u-redite svojo vzajemno trgovino na boljši osnovi. On pravi, da moreta preudarno delo in dobra volja prinesti velike koii-sti ekonomiji obeh dežel. Z zadovoljstvom poudarja jugoslo-vansko-t urško sodelovanje z o- WASHINGTON, D. C., nov. —' Anthony J. Diamond, delegat iz Alaske je pozval danes vlado Združenih držav, naj posveti nekoliko večjo pozornost Alaski, ki je oddaljena komaj štiriinpetdeset milj o-l sovjetskega ozemlja. K temu pozivu gti je napotil govor ruskega vnanjega ministra Mo-lotovo, ki je v svojem govora ostro kritiziral Ameriko. — Alasko je treba na vsak način utrditi, — je rekel Diamond. — Ce bosta Japonska in Rusija kdaj nameravili napasti Združene države, ne bosta poslali svojega vojaštva na 4000 milj dolgo pot preko xYt-lantskega oceana. Nujno prodiranje se bo vršilo preko Alaske. Vlada je določila 13 milijonov dolarjev za obrežno obrambo in zrakoplovne postojanke v Alaski. — To je dosti premalo. — je dokazoval Diamond. — V to 8 vrh o bi morala potrošiti najmanj 50 milijonov dolarjev. Stavka v New Yorku Independent Taxicab Workers I'nion v New Yorku je proglasila včeraj št raj k proti Cornell Cab Corporation, ki ima devetsto kar. Koinpanija je znižala šoferjem 45 odstotno komisijo na 4'2Vz odstotka. — Tajnik unije, ki ima 15(H) članov, je izjavil, da je zastavka-lo 500 šoferjev. Pogodba je potekla .'SI. oktobra. Takoj nato so se začela vršiti pogajanja, ki ]>a ni-o bila uspešna. Socijalištični župan ponovno izvoljen BRIDEPORT, Conn., 8. novembra. >—- Z veliko večino .je bil tukaj ponovno izvoljen za župana socijalist Jasper HeLe-vy. Proti njemu so kandidirali: demokrat Stephen F. Bu-eher, republikanec Daniel E. Johnson in Gerald Fitzgerald, kandidat Citizens Party. Mc-Levy bo nastopil sedaj že četrti županski termin. Svoječu-*no je bil krovec in je prvi so-cijalist, ki je bil kdaj izvoljen v državi Connecticut za župana. NABIRALCEM BOMBAŽA PRETI SMRT MEMPHLS, Ten n., 9. nov. — V bližini Poplar Bluff, Mo., živi v barakah, napravljenih iz dog štiristo moških, žensk in otrok. J. R. Butler, predsednik Southern Tenant Fanners I'nion, je rekel, da bodo to zimo lakote pomrli, če jim zvezna vlada ne priskoči na pomoč. Dr. \V. W. Alexandru, administratorju Federal Farm Security, je povedal, da je v taborišču 175 otrok, ki so vsled lakote in mraza na pragu smrti. Ti ljudje so se bavili z nabi- ranjem bombaža. Imeli so v zakupu farme in z gospodarji pogodbo, da jim bodo dali gotov 3 akrov zemlje, Jvi pa ni primerna za far-manjc. — iz (log starih sodov so si zgradili nekakšne barake, — jt dejal Butler, — in jih pokrili s staro pločevino. To jih nekoliko ščiti pred vetrom, prcto je bilo komaj za sproti. Dela nima-1 jo in zima trka na vrata .Ce ne dobe takoj pomoči, bodo lakote pomrli. Hii^:iiiiiittaiiiHii;^Mm ZARADI DRŽAVN E (i A PRAZNIKA 44DAN PREMIRJA', NE IZIDE JUTRI "(.LAS NARODA". PRIHODNJA ŠTEVILKA IZIDE V PONEDELJEK, 13. NOVEMBRA. — Uprava Newyorski župan proti dražjemu MLEKU Ne\vyorški župan La Guard i a je odločno obsodil novo po-I draženje mleka. Veletržcem z mlekom je očital, da vzdržuje-1 jo monopol in da hočejo uničl-j t i uuijo. Na dom dostavljeno mleko se je te dni podražilo za i četrtino centa pri kvartu. Danes morajo plačati odjemalci za kvart mleka 15 centov, za kvart <4A " mleka pa 18 c. Tako visokih cen ni bilo že izza leta 1JKJ1. I*o njegovem mnenju bodo neodvisni prodajalci zdrobili ta "strašen monopol", dočim bodo odjemalci kupovali mleko od trgovcev, ki so zadovoljni z zmernimi dobički. Volitve v Clevelandu Zupan llarold H. Burton je bil izvoljen za tretji termin z veliko večino. Neuradno se trdi, da je iz gubil councilman Velio vec za ponovno izvolitev. Dobil jo councilman Vehovec 5,903 glasov, Arezone pa 5,905. Pravi se, da bodo glasovi še enkrat štete, ker so številke tako blizu skupaj. V vardu je izgubil councilman Travnikar proti Howard u Ernestu. V 10. vardi je bil izvoljen E d urad Pueel. V -'.i. vardu je bil izvoljen za couucilmana Edward J. Kovani'. V 28. vardi Michael M. Lupa k. Končne številke še niso n t rokah, vendar je razvidno iz poročil, da Mr. John L. Mihe-licli ni zmagal. Kandidiral je za sodnika. Balkanski tisk o Grško-laškem Sporazumu BEOGRAD, 6. nov. (J. K.) Balkanski tisk posveča velik«* pozornost grško-laškeniu .-.po-razumu. Meni se, da je to posledica prejšnje akcije, ko sta se Italija in Grška sporazumele še dne 1*2. septembra, da potegnejo vojsko z meja v Albaniji. in da je to obenem začetek nove diplomatične akcijo za ohranitev miru na Balkanu. ITALIJA se hoče udeležiti konference balkanskih držav Deset novih kardinalov Poroča se iz Rima, da bo imenoval papež v svojem prvem konzistoriju, deset no v. h kardinalov. Italijani se zelo zanimajo z a balkansko konferenco. žirom na prodajo opija, kjer se odklanja vsaka vzajemno konkurenca na vrtanjih trgih. RIM, Italija, 1>. nov. — Sinoči so krožile po mestu govorice, da se želi tudi Italija vde-ležiti balkanske konference, ki bo sklicaya še pred Božičem. Kot pravi list "Giornale d~. Italiabo Turčija v prihodnjih šestih tednih sklicala konferenco, na katero bodo povabljene Romunska, Grška, Jugoslavija in Bolgarska. — Konference se bosta najbržo vdeležila jugoslovanski kraljevi namestnik knez Pavle iu turški predsednik. Italija pa bo na konferenco poslala kakega diplomata. 0 Banovini Sloveniji Vseučiliški profesor, dr. Mihajlo Ilič, o sloven- venski in srbski banovini. Beograjska Politika prinaša članek vseučiliškega profesorja dr. Mihajla Iliča, ki govori za to, da bi se ustanovila tudi srbska banovina. To pa dokazuje med drugim takole: "Kakor je vsem znano, današnja dravska banovina obsega z zelo majhnimi .zjemami v svojih mejah vse Slovence v naši državi. Že po tem ima sloven-ki značaj, ki ga torej Še ni treba posebej u-stvarjati, marveč je treba le razglasiti ga ter meje malce popraviti. v kolikor bi bilo res potrebno. Tisto, kar so Slovenci v resnici že imeli, so Hrvati zdaj dobili, tako da iiuamo stvarno zdaj poleg slovenske tudi hrvatsko banovino. Ko imajo Slovenci že svojo slovensko in Hrvati hrvatsko banovino, je treba ta določila zdaj prenesti še na Srbe... tako da bomo dobili še tretjo, srbsko banovino/' — K temu je treba dodati samo to, da je poleg tneja banovinam treba še vsebine in toliko ctolasti, kolikor je je potreba z o^irom na razmere banovine in države. Ker ne gre za ime, temveč za to, da se likvidira centralizem, ki je bi! *20 let rak rana Slovencev, Hrvatov in Srbov, kakor tndi vse državne skupnosti. —m* ■BESS VIBDDP-K«t Tosf r T> Friday, November 10, SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY "GLAS NARODA" < \ , . noua or (A trmmk Bikut. Protfdoat Pit« of J. Luptlm, of above officer«: NEW YORK, N. 46th Year ISMJBD IVUI DAX M xacp r SUNDAY8 AND BOLIDAXB Advertisement -------——-- on Agreement ■a ook» teto vetja Um m Amor v, Kjjaeil napove« I m | ''bliskovito vojno*', ki je bila, kar se tiče zavzetja poljskima ozemlja, res precej bliskovita, doeii;: na zapadni fronti sovražni si artnadi cincata in se doslej ni završil še noben resnejši -popa.I. Nekateri vojaški izvedemi eel o prerokujejo, tla bo vso zimo tako in se šele spomladi utegne kaj odločiti bodisi na to, bodisi na ono si ran. Značilno je, da v vojno niso zapleteni samo Nemci ter Angleži in Francozi, ampak se bijejo bitke tudi na nevtralnih tleh, V teh bojih sicer ni prelivanja krvi, toliko večjo vlogo pa igrajo diplomatske spletke. Rusija in Italija pravita, da sta nevtralni. Rusija je sicer posedla v kampanjo proti Poljski ter si zajameila precejšen kos poljske države, |>07.11 eje je pa svečano poudarila svojo nevtralnost in to odkrito povedala Nemčiji, da ji no bo •pomagala '/ vojaštvom. Italija m* ji* doslej vzdržala vsake vojaške aktivnosti, navzlic temu se pa bije med Rusijo in Italijo srdita diplomatska bitka za prven>tvo. Obe na m reč skušata pridobiti zase !.,.!-kanske državo, <;ziroma jih spraviti pod >voj vpliv. Podajanja med Rusijo in Turčijo so se izjalovila. Turčija jo obrnila Rusiji hrbet tel sklonila pogodbo z Anglijo in Francijo. To jo bil za Stalina porazen udarec. Balkanske državo so ne morejo odločiti niti za to, niti za ono stran, da-i dobivajo od obeh strani mamljive in zapeljive ponudbe. Po sklenitvi rtisko-nemškc nenupadalne pogodbe je Rusija takoj -kušala razširiti svoj vpliv proti za padu. Zdaj pa že prihajajo iz glavnih most jugovzhodno Evropo znamenja o energičnih italijanskih protipotezah, čijih svrha jo organizirati balkanski blok, ki bi so nagibal proti Rimu. Italija so bo morala ha vil i skoro z istimi problemi kot se je bavila ž njimi Rusijo, ko je okušala po vsej sili skloniti s Turčijo pogodbo. Poglaviten problem je uravnava toritorijalnih sporov mod Romunsko in Madžarsko ter Bolgarsko. Kako bo skušala Italija rešiti ta vprašanja in če ji bo pri tem pomagala tudi Turčija, ki Italiji prav dosti no zaupa, so no ve. Zaenkrat jo vso odvisno od manjših evropskih držav, če bodo znalo pravilno oceniti splošno nevarnost, ki ogroža vse skupaj in jim proti z uničenjem. Vabljiva PONUDBA NEWARK, N. J., 8. nov. -Zastopnik neko ameriške tovarne, ki izdeluje letala, je vprašal več ameriških pilotov, če bi hoteli poleteti preko oceanu z velikimi bombniki, ki so jih naročili zavezniki v Ameriki. Za tak polet bi dobil pilot $400. l>asi je ponudba zelo vabljiva, se doslej ni še nihče pii-javil. V poštev pridejo seveda le. taki piloti, ki so vajeni pre-kooeoanskih poletov. VELEMESTO BREZ ZLOČINOV. Od začetka vojno sem jo Pariz najvarnejše mesto na «ve-tu. Sodišča imajo čedalje manj opravka s krimlnahiimi primeri, na vrsto prihajajo samo »e redki morilci, tatovi in veri-ftniki is predB^temJbmke <1c4*c. Novih prknerov ni, v* a j A« toAdfaik, da bi bili vredni mnmnb«. Hndodfelci so Manili tempi« elementa je po veem videzu pogoltnila tema, v kateri ;se zavija prestolnica vsak večer. Po zatomlnolih ulicah -stopaš lahko varneje nogo kdaj prej. Roparjev ni, kavalirji iz pol-sveta so ušli, trgovci z mamili so se vrgli na bolj človekoljubno trgovino ali pa >0 jih poslali v taborišče za n-ezaželjene elemente. Med te s>padajo tudi ljudje, ki so bili žo kdaj kaznovani. Obsedno stanje dovoljuje internirati tudi elemente, ki so bili kdaj v sporu z zakonom. Olbsedno stanje pa proti s takojšnjo smrtno kaznijo vsem ro(parjem in plenilcem. Internacija preprečuje zločine, smrtna kazen učinkuje Padel pod voz in se ubil 20-1 etni Tomo Štefičar iz neke va*i v varaždinski okolici je voail s polja koruzo. Med potjo »ta ae mu splašil«, konja, tako <3a je izgubil vajeti iz rok. Paenatskih volitev, in ker so so vladiue stranko in skupine s|Ktrazmnele j^lede na porazdelitev mandatov, se že lahko sedaj reče, kakšen bo novi senat. VT novem senatu bo imela Jugoslovanska radikaLna za jedilna L'(» senatorjev, skupina Bože Martinovika dva, skupina d rja. Laze Markoviea onega, Hrvaška kmečka >tranka enajst. Samostojna demokratska stranka t ;'i in Slov enska ljudska -franka drja. Antona Korošca pa štiri senatorje. Po >enatskih volitvah, ki se vršo dne 1 2. novembra, bo kralj, unmostuištvo prineslo svojo rešitev glede na i menovauja senatorjev. BALKANSKI TISK DAJE PRIZNANJE JUGOS LAVIJI BKO(rRAI), 1». nov. (J. K.)—Prostolični listi vseh balkanskih .n podonav-kih dežel skoro soglasno dajejo priznanje ju goslovanski vnanji politiki, ki jo, kakor priznavajo, mnogo prispevala k medsebojnemu zbližanju teh dežel, treznemu inotre liju na stvarnost in ohranitvi miru. Posebno se poudarjajo v listih iz Budapešte zaslugo .Jugoslavije v zrbližanju Ogrske in j Romunske, a iz Sofije poudarja polog drugih listov tudi o-j sebn: organ predsednika bolgar-ke vlado drja. K josei vanova ' iskreno vdanost Jugoslavije ohranitvi miru, prijateljstvu z1 Bolgarsko in prizadevanju, da se odpravi nesoglasje med balkanskimi in podonavskimi deželami in da so ohrani mir, pa blok teli nevtralnih držav. 4 Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno Peter Zgaga Ob obletnici holjševiške revolucije so se vršile po vsej Rusiji velike »svečanosti. Mimo Stalina so paradirali izbrani ruski vojaki, i 11 komunistična internaci jonala je izdala proglas na delavstvo vsega sveta Proglas poziva angleške i : Marin oče je zdaj spremenil francoske delavce, naj odlo/e svoje mnenje n. je ja/110 oblju-J orožje in naj i se rada poročila z Vladimir jem. toda oče ni ma ral o tem nič slišati, ka pa je lepega dne pobegnila k Vladi mir ju in se vrnila šolo, ko je oče poslal po njo orožni ko. Ker so v teli krajih smatra za veliko sramoto siko dekle ,pobegne iz hiše, so se va-M-ani hoteli maščevat i nad Vetolinko in -o so zbrali okroij Antičeve hiše. V hiši -o bili tudi trije fiuanearji, med njimi Vetelinkin zaročenec. Kmetje so oblegali hišo vso noč in so zjutraj ob treh nameravali pod vzel i odločilen napad. To pa so jim pravočasno preprečili orožniki, ki so jih razgnali. Štirje hrvatski škofje potujejo v Rim Hrvatski škofje se zelo zanimajo za to. da hi bii za svetnika proglašen blaženi Nikola Ta vi lič, ki je v Jeruzalemu p ret upe I mnčeniško rinrt za sveto vero. Kakor poročajo, bo Šol v ta namen 10. novembra v Rim zagrebški nadškof dr. Alojzij Slepinac in -iccr na čelu številnih romarjev iz Hrvatiske. Xadskofu Stopina-CU so bodo pridružili tudi sarajevski nadškof dr. Sarič, ^!»liti romarji So li jo, pež podal važno izjavo in -poročil poslanico hrvatskemu na rodu. Del romarjev so bo na to takoj vrnil domov, drugi ro uugleške vlade. \ proglasu pa niso pozvani nemški delavci, naj nastopijo proti Hitlerju in njegovim blaznim načrtom. Požar na parniku v liz-bonskem pristanišču sprejeti pri papežu, a bo ob tej prili'ki pa- Prcd dnevi >0 prišli v Split štirje člani posadko parnika "Rad." liili so na -vojeni parniku v pri-tanišču Lizboni. Parni k "Rad" jo par dni pred začet+corir vojne odplul iz Nemčije r tovorom v južno Ameriko. Vojna ga jo zatekla na Atl ant-kem oceanu \ bližini portugalskega obrežja. Paruik se umaknil v bližino Lizbo ne, kjer je ostal za-i Iran »sebljein To je pristranost, da si človek večje prestavljati ne more. S tem jruski l>oljsevizei 1 vnovič pot rdil, da se striuja -Hitlerjem in da odobrava njegovo politiko. — Povej mi, - kom so bra-iiš, pa ti Irom povedal, kdo in kaj >i, — pravi slovenski pre govor. Jutri bosta »Iva /.naejlna praznika—l»au ♦premirja in go l sv. Martina. 1'udini se, čemu praznuj*-svet Dan premirja, ko j»* bilo tisto premirje, sklenjeno pred "iioindvajsetinii leti, brez vsakega bistvenega pomena. Izčrpane armaue >0 odložile orožje, da naberejo no\ih 1110-"•i za nove bojo. V dvaj-otili letih so jih nabrale, in sedaj jo svet zopet tam kot je bil pre«l četrt stoletju, z edino izjeme, ia jo takrat kajzer rogovilii, ločim zdaj Hitler povzroča diplomatom -krbi. zadrege in -i-v'e lase. In ko po letili Hitlerja ne bo več, se bo najbrž pojavil rogov ilež, v katerem hudo po Vse slabe hMlIOMi zji v okolici Varaždina izvršen roparski vlomi, pri katerem hi storilci odnesli kot plen 210 tisoč dinarjev gotovino in lov--ko puško. Oškodovani trgovec je obljubil KUMX) din nagrade onemu, ki izsledi vlomilce. To nagrade se je polakomil kmet Milo Jamic, ki jo naznanil eo-lo vrsto njom'u neljubih ljudi, češ, (I liiš. Ta vas bo kmalu do4>ila lepo šolsko po-slqpje, ki ga prebivalci grade} V okolici Vinkovcev je med na -svoje stroške. Pi»slopje bo prebivalstvom zbudila splošno veljalo okrog 100, i»a vložili proti njemu odškodninske tožbo. Izpred cerkve, kamor je šla k poroki, jo je ugrabi) no pretesno. Zato jo vaški sta- nega. Vida jo pred nekaj dnevi t: 11 1 ir (jc povozil vlak v bližini rešina proostaje Otok. Njegova -nirt je tako delovala na ženo. 25-Iotno Marijo, ki jo orod nekaj dnevi v vinkovski bolnišnici poklonila življenj«* zdravemu dečku, ror>ovedi stari še v pa -o Mara ho naprej sestajala s Sandorjonv Svojim pri.vitelji-cam jo pripovedovala, da Ste-va, ki so ji ga izbrali, mrzi in da mu bo pobegnila fojpred oltarja. Ta nična napoved so io "»•osničila. Ko sta to dni šla Mara in Stcvo k poroki. ie prišla pronrrln-t svatov nobitola na-fioroti in mli padla okrog vratu. Nato sta »bežala na bližnjo dvorišče, od tam pa pobegnila čez veliko njivo koruze. svojo delovno silo. letna Baličanova mati. 300 SVETIH MAS LETNO v življenju in po smrti, so deležni člani "Matne zveze za Afriko." 6lar«j-rina enkrat za vedno 25 centov za vsako osebo, živo aH umrlo. Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške mU:]one, Dept. B — 3624 W. Pine Blvd., St. Louis, Mo. ease DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.--- $ 2.50 200 Dinar.--- 4.80 300 Dinar.--- 7.00 500 Dinar.--- 11.25 1,000 Dinar.--- 21.75 2,000 Dinar.--- 43.00 ZARADI RAZMER V EVROPI so bile naAe : zrn denarne ooMljatve v Jugoslavijo zata&no prekinjene. Sedaj pa smo dobili novo zvezo, po kateri je mogoče našim rojakom vztreči in denar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana cena, ker so stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje. Opozarjamo tudi, da se sem in tam more. kaka pošiljate v zaradi evropskih razmer zakasniti ZA NUJNO POŠILJATEV POSLLŽ1TE SE "CABLE ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA «2.— ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, New ¥ o r k uc.-loifc iiioil naro«)i. Tuiii -veti Martin n«. ii^a več tiste vloge kot jo jc i^ral nekoč. V ljudski domišljiji zdaj prihaja na zemljo ter hodi od kleti do kleti, in kaj vidi, kaj opaža * Polog sodo\ stoje v ogromnih shrambah uajmcMlcrnejši električni aparati, na poticah so steklenice s kemikalijami, na sodih so čudne kračke — nekakšna apt-tekarska navodila, kako je 11« ha s tekočino ravnati. stenah so toplomeri, pod stropom veternice, na steklenicah so naliinani kričeči na-| pisi v raznih barvah /. izmi-j sljoniiiii iim-ni in zla^jiuhni let J niča mi. \a vratih j<> /. velikimi črka; mi |)ovedano, da >e tu notri i/ deluje pijača pod kontrolo ai j kolmlnih in carinskih oblast'j licenčna številka toliko io toliko. Sveti Martin vzame >topi k sodu in natoči. Kristalno - čisto, dosti pre "■i.-to za svojo starost. Podulia. Dišave, ki jih ni ni kdar trta rodila, «r» Jresrnejc v nos. Pokusi, za cm oka z jezikonts in izpljune rekoč: — Nak, pri I jatelji, te«fa vam pa ne boni blagoslovil. Prepričani bodite, da bonu še nekaj doživeli. Nekega dne se bo pojavil ^ newyorškem pristanišču parni k ter razvil zastavo s kjuka stim rižem. Na parnik bock> na ložili stvari, ki jih Nenieiji najbolj potrebuje. Kapitan br zadostil vseni določbam anier» ške nevtralnostne postave plačal cash. Na Atlantiku bo kar zamrgo lelo francoskih in angleški! tajnih ladij, ki bodo pozormi čakale svojega plena. Ko se bo zimskega jutn dvignila megla, ne bo več \ fie\v>*orŠkem pristanišču parni ka z zastavo kljukastega križa Par dni po tistein bo sporočili ne nišo časopisje, da je -parni! ureČno pristal ob nemški oba »i — Neverjetno! — bost© re kli. t>nin bi bilo neverjetno nemogoče? Začara svetovna \xvjne je natančno i.sto delo zv vršil nemški trgovski subma l in "Dentsehland". 111 LAS NABOB JlP m» New Toif Friday, November 10, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY NA DNU MORJA (Iz zapiskov pomorščaka.) I hit)i Zrak jo še izrab-11 hi I jše hi vanje |*>d vodo po it. treba ga je nadomestiti. I meni »mrl. Podmornica mora 'Kvišku!" zaukaže jx»ve!j-v. A ilrug v druge^i za_ | lamo; podmornica se stre-a se ne dvi.gne. | -aHk« Ipljico v ode iz tanko / Posode ►t i-njen i m zrakom zaeno delati. Sika je pre-haja zrak v ni e. Zda j se |H»d>momiea še IIj -tn.-e. In sle«lnjie — konj opazno — ^e zaeiie dvigati ! eentUiM%ter za e^nt i metrom, 1o hitreje in hitreje. Vsi so uiejemo. Podmornica so lira meter za metrom na po-^je, v sonenato ozraeje. mora. kakor že! še k on ta j otepa ju iti na vrh — V>c moštvo >» smrti. Dvajset človeških obrazov «-<• spremeni v dvajset zhe-rasesajo podednjo ga ni h, -paeenih obličij. Vodna gladina ise peni in hriHni. Čudovita orjaška riba iz želena in jekla prodre na površje; to je naša |>odmomica. Na nudi >e odipro line na >tolpu. Moštvo, ki jo bilo že skoraj izgubljeno, globoko zadiha sveži, morski zrak. Obala sovražnika je tako blizu, da bi jo kar prijel. Olrtsev nekega svetilnika* v žarkih vzhajajočega son- Potem pa -o vsi zavedo, da | wln»orniea brez dvoma ni vsa!';l' .. _ v redu. <*'im višjo ,, dvism. »»^nze: tu bolj se nagiba naprej. "^nte lino! ' Zvonci zavrele jo. • vnotož.ia ni v-ki j >t. Todajci 7 grm i jo vsi predati ,ki ni-io liribiti in pritrje- i7. one ara kota v drugoira. • hnorniea >e skoraj navpir-fMistavi pokoncn. Medtem -e pomorV-nki «trkl.j«»jo na "rili kiu>. -lodi drutra in še pjša nesreč*: "flori!" Piano*! švigne kvišku, dn jo rezko razsvetljeno. ? Za lim se začno valiti dim. O-|ačje je koj okuženo z dimom akiimulatorinih baterij. Moštvo in časnike prevzame |lna groza. . Vendar no nastane panika. Usnjenih zob preinasrajo prvi rab. Potem se straža opote-1 naravnost v -tono oblakov, veliko muko -e prerine prav |a, odkoder >o glasi prasko-tnje in kjer odsevi plamenov [iša-stno razsvetljujejo oblak, fedtem ko i*e začno si kanjo zali i. i h naprav, in se plamen lannša. stroji i i k i opravljajo lojo.doJ-žuoot. 7* eno roko so primejo, z drugo uravnavajo kvote in stikala. Požar jo [ura-en. Nastal je zaradi kratka -tika pri daljnogledih. Dva pomorščaka omodlita. Peneče so zgrnejo valovi čez poor-inico, ki ne moro nikamor in -e tudi ne more braniti. Podmorniea n« strahovito stre-e in butne na dno. Vsi -troji mnolknejo, da ne bi sovražnik ničesar slišal in bi ne zasledoval podmornice. Tiho je ko v grobu. iFn že zaslišimo, kako se bližajo sovražne podmornico nad našimi glavami, in s|>et odplo-vejo. Pa se si>et približajo, in -pet odidejo. Š«' ve In o prežijo in nas ne nehajo i-kati. Pol devetih je. l'ra ne bi-je. Ko zmeraj j«» 1 ili<» in ne A zdajci se za ene vse okrog na> trepiti. Eksplozije povodnih bomb trgajo vodovje. Zaradi silnega grmenja se začne naša podmornica gugati, vendar ni j>oško<1ovana. Guga -e kakor zibelka. Zrak inm zmeraj manj kisika in j«' bolj in bolj vlažen. Vselej pa, sleherno sekundo, kadar deluje zračna očiščeval-ka, >o spet bliža sovražnik, kroži okrog nas in meče bombe. Y-ak<> uro nam je bolj strahotno. Častniki in moštvo še komaj komaj lovimo -apo. Znoj v curkih I i je z nas. "Kmalu bo po nas," oglasi nekido. "Brez zraka ni moči živeti." Tn čakamo. CViikamo dolgo, celo večnost, dasi -o le ure Popoldne ob treh sta začela omedlevati dva strojnika, ki lelebnota na tla ko trhla klada. Dumi, ki so sescde, je in-žinir. Zvečer okrog or-uie ure sprevidita tudi poveljnik in ča-tnik na straži, la bo-ta kmalu omahnila. In vendar jo treba vztrajati. Vztrajati, dokler nas 110 Im) temina noči skrila pred sovražniki. Poveljnik s'krivši namigne službujočemu častniku. Po klo-kotajoči vodi se oba častnika opotečota k mizi v sredini prostora. Poveljnrk vzame kvar-te i7. miznice. Molče jih pomeša. .\Jolče začno igrati. Kar- NA POTU S SVOJO DRU2INO OKOLI SVETA Kapitan Irving Johnson, njegova žena in otroka Arthur, star štiri lota in Robert, star 11 iiip-^eoev, so bili fotografirani n a krovu male ladje ^ "Yankee", ko so se iz Oloneester, (Mass., odpeljali proti Haiti. Irving .Johnson namerava vIS ine-isooili obpluti zemljo. Posad k i ladje obstoji iz 1 "i dijakov srednje šole. Dve trdnjavski verigi upamo ri dihati. Bradač pri ta za karto pada na mizo. Igra slušalu in lini povo: ^lo^li igri. Minute so vežejo "Dve podmornici prav blizu z rasz-treljivom.** •Pomorščak ne spregovori več. saj je nepotrebno, ker vsakdo sliši vrtenje vijakov nao4m. F-anfe Oonia, J. Atj, Joa. J. PeaUll Cvelath, Loula Goni« ' .Gilbert, Moif Vassal Hlbblng. John Pbvfc Virginia, Frank HrvaUeb [ONTAHA t Bound up, L. M. M. Panlaa i JP. BPowMtck IOBX: Irana Export. Latfs Farrell, Jen/ Okorn Forest City, Matt . Fr. Bii druga drugi i h I vseh strani dajala kritje in |Murtoč. S 14*111 so li«»-leli Xeiuei pr4»pr4V'iti, da l»i nasprotnik |vo-<-Imh* zgradb«* za\4»ijo družili iwdostatkov zavzel ali uničil in let tako odpadel kateri ki>li važni člen v obrambnem sistemu. St-vcda pa ima Siegfriodova črta tudi večje trdnjave, tako na primer v nejKismlni bližini Saarbi-neka. Xestevilne manjše utrdb«-, ki >0 S4*stavlj4*-ii4' veeinoma 1/. ftetih čh*nov. branijo žične ovire, podmt-niraua polja in vrsto beton-skill -tebrov.. ki bi naj zadrževali napa le bojnih vozov. Značilno j4* to, da Xemci brž-ko!ic zavol jo <>t

-e venmgn konea mesta. «1«» n«*k«'; cerkve, opra\ila p«*-. \' nicr-tui ni \«'«" vwleii njeni h avlomoUi lov, temveč uporabljajo k«*či-j j«>. Kraljico in prestoloua>le 1 11 iško dvrtjieo pa vi«lijo v« č krat na koh'.sar-kili -»pr«'lm lili1 v okolici ni4*sta. ('lani kraljevske rtulbino liotVjo ^t<*«iiti bencinom. . Smrtna nesreča rudarja ŠKOTSKO KRILO NI PRI MERNO ZA VOJNO. V rudniku Vareš-Majdeii v Bosni .-4* j»> zgfuliia Inula nesreča. Kudcir Marko Josipovič je za žgal mino, pa ni mogel v«*č pravočasno priti na varno. Mi-na j<* ek^phwii rala in ruda rja - m I'liuuie varno p« «lolgotrajnih p«>->kiMli o-amila povzročitelja bolezni . ki ga smatrata za jm»-vzročitelja rev-matizma. Ta mi-kro4>ria»nizem, ki sta. ga dobila v revmatičnih izločkih člove-ga. spada med vi ni se,, kakor povzročitelj črnili koz. ošpic, itd., ki iili z dosedanjimi mi-krosko])i ni mogoče opaziti. Xadaljne raziskave bodo pokazale. ali sta ameriška zdravnika zadela pravo. Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi »/en-ci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V ŠTAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak* sem v Mekko romal. — Pri ftamarih. — Med Jezidl Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani« s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DE2ELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami« 577 strani VSEBINA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN IŠKARIOT * 12 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma fietar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nal divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA: ftrvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. —« Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in ApačL — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. ______Cena $3.50 2 U T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom — Jama draguljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 216 WEST 18th.STREET Slovenic Publishing Company T NEW YORK, N. Y. n"immmimoiniiriiiMHiMin^iiiiiimffliiiiiK(>Hmimn^^ je si bil tako dolgo? Friday, November 10, 1939 h BWVI2HB (YTrOOSIiXV) DA1L1 m ftomaa ii življenja — Za "CHaa Naroda" priredil L H. ee Cliarles pa gcepica Hollova vesela tega* kar ji imam povedati." Charlie zopet omahuje. u4Slednjič hoče menda go*pieo Holiovo zopet zvabiti od nas in jo povabiti na Gravenstein?" "Tudi tega «e vam ni treba bati." 44Dobro tedaj, pod kako pretvezo bom dobil Trudo. Dobimo se pozneje na hodniku." "Hvala!" fliarlea poča-i prnle do Trude. Ne vzame dolgo, ko najprej izgine Truda, nato Cliarlie rn sledmi** tudi Klaus, ne da bi dtufti kaj opasrili. Ko #~topi Klan< na hodnik, že stojita Charlie in Truda in ga radovedno p-nalcujeta in Truda naglo stopi k njemu. "Prinašate nrt sporočilo od ItKrne?" Kinu* se zasmeje. "Xe, od Jde." Truda ga začudeno pogleda in tudi Charlie ga pogleda. "Od Ide? Kako mislite to, saj ni menda kakega razločka v osebah?" 44r>, je, je in še velik razloček. Tdune se je namreč dotaknila čarobna palica in je zopet postala Ida. Popolnoma je wiprenienila; jrlofooko obžaluje, da je sploh bila kdaj Iduna in — to bi prav rada nekonvu povedala, njemu, kate-loga je nekdaj zelo razžalila." Truda prctoledi in \«a »begana prime Klansovo roko. "Menda ne mislite — Hansa!" Klans pripogne glavo. . , 44Da, vašo v.-eh velikih mestih in o! večnega "mufanja" delal f novih cenenih delavskih stanovanjih. . — Tragično, toda ret»nično dejstvo pri tej stvari obstoja skoro povi?od — tako je dejala 7 križev je zbolel in ne bo več tvoja -slika z umetniškim globokega vtisa, ki ga je name checkerboardont svoječai-mo v napravila svetovno sloveča in enem pittebunških dnevnikov? prekrasna milanska katedrala. Tu je roka, prijatelj! Tudi ; Zgrajena je iz samega naj-jaz sem en kos umetnika, in finejšega V>elega marmorja in če ti je drago, te pel jam v klet izgleda od daleč kakor umeten, in ti pokažem svojo delavnico J ročno rezane čipke ali špice. Zi-Ko sNva doli prišla, sem se dati so jo začeli koncem' 14. — Ali John, ni moja krivda Ako bi Človek bil vedež, ne bi bil revež. Vidiš, naš stric ki •bo ravno jutri zjutraj dopolnil — da za uboge ljudi, ki se morajo izseliti radi odstranjanja slabih in nezdravih hiš, ne pre->4crtbe nobenih stanovanj, in tako pridejo če stok rat še na slabše, nego so imeli prej — iz dežja pod kap. Po končanem predavanju je odgovarjala na razna vprašanja, ki so jili stavili poslušalci. Nekdo jo ie vprašal, da-li ona vedno in brez izjeme voli na demokratskem tiketu. — Kako je to mogoče pri lokalnih volitvah — je odvrnila — kajti tu ^e ravnam po lastni sodf)i in jrledam. katero stranko kandidat zastopa, ampak za kaj stoji. /Na vprašanje neke mlade dijakinje. kaj je najvarnejši problem današnje mladine je odgovorila: — Geting job! (Dobiti delo.) Prisotnih je bilo tudi mnogo ča.-nikarskih poročevalcev^ ali na njeno veliko zaend-enje skoro same ženske. nikoli za delo. Brat gre v kratkim v Califomijo na povabilo bratranca, da mu bo pri trgovini pomagal, starejša sestra --nu. na ohcet l>omo šli. Zidaj ostanem še jaz in 12 letna sestrica Kaj nam bo ta velika hiša?. Hudo se mi je seliti, saj tu sem bila rojena in vzgojena. Naši sta riši so prišli pod to streho prtnl 37 leti, ki pa. kot ti je ja»=lio, že v hladni gomili počivajo. Tn 3?daj mi je bilo bolj hudo zanjo, nojyo za ntene. v enem predelku so stali vinski bi hoteli danes zidati tako sodi drug zraven drugega kot. stvar, bi stala dvakrat toliko kanoni. v drugem delu pa kadi j kot cela svetovna razstava v s tropinam' preša in druge , San .Fran*-i sou ali pa Rockefcl-vino-klitarske pritikline. |lerjev Radio City, namreč 120 — Nu, vidiš, jaz sem malce milijonov dolarjev in bo vzelo drugačen umetnik nego ti. 50 let vt\\c vsem modernim Amjpak mi Taljani smo nauče-jpripomočkom. ni na vino. Ali izvoliš eno Ča-j Tudi druge katedrale so zna-šo? In katerega, črnico, mM- menite, na primer v Amiens skatelca ali tokajca? na Francoskem, ki je bila na- OdločH sem se za črnico. [ y>r>l razdejana orl Nemcev v — Ampak to je močno kot | svetovni vojni in so jo 20 let šnopls — mu pravim. Moji |popravljali, kar jo stalo 150 sorojaki ljubijo njujorčana, o- milijonov zlatih frankov — rf,,»ilii»',,,,,t»iij .iti»"»H|f. ,iMiiiiiit|...jimii H'" ''»»inniif^UaiiMi^MiumMii-Mn,,,,, MEHKO VEZANE KNJIGE Ko so vprašanja ponehala, je pa sama jela vpraševati razno o pittaburškem življenju in o razmerah med rajnimi eloji. vedno ljubi. Samo zato, ker ste jo vi, gottptca Truda, vedno tako zelo spominjali na svojega brata in ker je tedaj odlašala njena slatba vest, je bila vedno tako < -oiT.a z vati i, pa vas je pri visem tem vedno povabila, £l«*dnjič je zaklicala, če ima še in -Liro, t!a hi od kaj -lišala o vašem bratu Hansu." ledo kaj na srcu. Tn ker je cela Truda gleda enkrat Klausa, enkrat rtiarlesa. "In to vem jo pridala!" 44Da, priznala mi je." 44Ali se je zgodil kak žudež?" Klaus se za-meje. 44Da, fcapiea Truda, sgodil se je čudež. Iduna je iz-prevklela, da je bila Ida mnogo srečnejša kot Iduna in hoče V^e, kar !>fflda k Iduni, vreči od i-obe in zopet biti revna, toda arečna Ida. Hiepeni po tem, da bi videla vašega brata Haifra, da nru moro rw to povedati." stvar trajala že dve uri. so bili poslu^alrM obzirni, da ni bilo nobenoga odziva, nakar se je oprostila in zahvalila za veliko udeležbo, nato pa .so je nemudoma odpeljala domov na Hvde Vinska filozofija. — Bože mili naj se reveža usmili, ki nima svojega grozdja, an upa k mora na tuja vrata trkati. Oh, ali ni to žalostno — sem premišljeval — drugi srredo zdaj na lov 11a srne in zajce, jaz pa na lov za uboifo sobico, da bom imel kam glavo položiti k poči tlku. Prftisnivši zvonec na prvih vratih, mi pride naproti kratko, nekoliko debelušno člove-ce, o katerem sem precej vedel, da prihaja iz dežele polente in makaronov. — »Sobo sicer imamo, ampak če jo hočeš dobiti z enim drugim — mi pojasni v navzočnosti svoje, kot trska ^uhe ženice. Jako dobra duša je. na reliefu živi in boš labko shajal ž njim. dasiprav — pride par- Park. kjer se je udeležila na-fkrat na teden okrogel domov. lednji da n\*olitev. 44Toda, moj Bog, pojasnite mi vendar vae to, ker mi je tako neraeuniljivo." 44Da, to moram pojasniti nekoliko po okoliščinah. Toda prosim ve«, da samo še nekaj dni držite tajno, kar vam l«oiil sedaj zaupal." "Seveda, a*o *elite." 44Dobro! Najprej tedaj vzrok, zakaj mi je Ida naen-krn< ) (darila *vcjo uiifanje. We gre ponolnoina naravno not, kajti med tem je otl mene izvedela — da sva si bratranec in sewtrična.'* dharles in Truda ga pogledata z velikimi očmi. 44Bratranec in -estrična? Kako pa je to sploh mogoče?" vpraša t^iarle* z veliko radovednostjo. 44Da b«Me to razumeli, vam moram povedati, da sem se pod najpečno za*-in\ o oplazi i v vaš prijateljski krog in na Oraven*tein. Tudi vam sem rekel, da «em se vdeležil Klaus Danes tukaj, jutri tam. — Vrnivši se pred dvema tedni do mov iz slu*/>be. mi hi-šna gospa že na vratih zakliče: — John. obžalujem, ampak slaibo novico imam za-te. Kje -e napije in zakaj, to sam Bog zna. Ko n»m dopovenv da hi rad sobo sani za*e, ker i mani nekaj svoje ropotije, par kosov pohištva, knjige, orodje in |k>-dobno šaro, vzklikne: — Orodje ? Aha. zdaj se mi je v glavi posvetilo! Ali ni bila ziroma ga zmešajo s kalifornj- M'lTi — Eli, ki danes lučal za tisto newyorško vodo — ki je kvečjemlu za otroke in babe, ne pa za može. Sicer pa, komur je premočno si ga lahko z vodo oslabi, kolikor mu drago. tn'ko so delali tudi naši -lavni predniki, stari Rimljani. Tn tako bi morda kdaj po/n-Iel kozarec dobre kaplje, kar sem pridi! Tn čudil sem se njegovi ra-dodarnosti, ali moje nav dušenje se je precej ohladilo, ko je nadaljeval, kajti dobrim in zaupnim prijateljem radi po ceni prolans, čeprav samo za dom imamo. Koncem konca, pa ti -i umetnik in moraš piti vino, ki rodi umetniške inspi-racje in nove, originalne mi-t^li. Skoro \isi naši sloveči umetniki, boe poslovil, mi zacepeta prav na uho: — Ako imaš kako dobro prijateljsko dušo. kar pripelji jo. an^oak da veš: Strocro zaupno! Tn j«* kazalec položil čez usta. * ♦ * Milanska katedrala. — Tisti milanska je kraljica med vsemi. Mlada vnukinja. — Nato prinese album s fotografijami in mi pokaže >liko zale, 171et-ne mladenke. — ATi veš, kdo je to? — Kaj bi ne vedel. Tvoja hčerka je, sa ti sliči. — Ali. kaj še. Moja najstarejša vnukinja. — Vnukinja? Kako j«« to 1110-j2. •rfM-e ? , 3. Razprodaj a KNJIG Da napravimo proato za novo zaloga amo zn žali cene teh knjig, d vsakemu jih je mogoč naročiti. Storite to še dt nes, ker bo zaloga kmal iztekla. 1. Andrej Moter Tlrolcev (JunafibI vodja Zakaj pa ne. Jaz sem se !4. <6 poročila z 18. leti. moja hči pa|^ ko ji ie bilo 16. Tn jaz peni 9, zdaj 4o. TKitem pa računaj. Ze-!io. Io nadarjena je za muziko, i bil tiK>j najl>oljši prijatelj, je umrl tako, kot sem vafn pripovedoval o Klaixsu Wevembertgu. Jaz sem Klaus Weyers-berg, n katermn ste mfislili, da je mrtev." Truda nekoliko krikne in #klene roke. . 44Moj Bog, aedaj razumem vue. » Tda ni vee bogata dedinja in je zopet ravno tako revna kot prej." "Dedič aem jaz in bom to prihodnje dni pred sodiščem dokazal. Toda Ida vsled tega ne bo več tako revna, kot je bila, kajti ne nje, ne njenih starisev ne bo«n »rrgel v revščino. To je seveda Ido zelo raafirorilo, toda otresla se je vseh potmriekdv in je razočaranje sijajno prenesla. Skoro bi rekel, da *e je oddahnila, kot bi bila nečesa rešena. S svojim ohna&airjctn si je celo pridobila moje spoštovanje in vedeli me. da je dro jertro njenega bitja zof>et priklilo na dan. Čudovito je, kako se je iapremenila in sedaj sem hrkaj po njenem naročilu. Ve, da je Hars Holl tukaj, ve, da ni toliko hod na njo, da *e ne bi hotel l njo pobotati in da jo še vedno ljubi. In ntidva * T sva malo im njen sestanek k Haibom nwč fttiitmi o*m\. Rekel sem ji, da bom celo zadevo izročil važim rokrm, gnspica Trndav To morate pri za-ne*lj?vo povedati svojemu bratu in mu re?i. č*e mti je kai teieče na tem. se mora s Id* sestati ob štirih na križišču med Longwyjevrtn ipowHtom in Ora'renwteimom*. Upam. da bo xa to takoj pripravljen. Tudi vi bodite velikodušni in poza-Ht*. kar va*rt je Ida hudega priaadcjala. Tudi vas, Ur. Langwy, pro«i m, da pri tem goepici Hollovi pomagate, da mo- pravi k t* trni gos^v^d Weyervibercr?'* vpraša Oharles. Klaus oba zelo resno pogleda. . t Nad si is v an is oribodwfi* * 17. Hudo Breidno (Fr. E rja vet- 18. Humoreske, Groteske in Satire (Azov in Teffl) Korejska Brata, frtira iz misij« nov v Koreji (Josef Siullman Mesija , l>r. Jeglič Mladim Sreen, jk»vesti :a Laladlao (Ksavor Meftko Maron, kr&£an4ti dr«ek z IJb» aona M u solino Ob 50-Letnlei dr. Janeza Ft. Kreka Pariiki Zlatar Patria, 1'ovest 1/ Irskp junuAk dobe <11. Keilercr Taberki iz Roža (Ivan Alhreht Popotniki, novele in Wire (Milan Put,'elji PoiiKalee Pravljiee (H. Majar Pravijlee In prlp«ivetlke za ml dino (S. KoSutnU Povetili in Slike < K«:iver MeSkf Ptire Selivke (Ta»for» Praški Jndek (Josip Vole 51. ?6. iS. 19. so. 31. 32. 3«. 37. 38. večer mi n*i ljubilo več tr-tlo. a tudi ne poletno toplo. T.e-kati na vrata naokrog ali pri-jtos y>a ima vreme -voje muhe. tiskati na električni gumh. ( Kastopila je naravnost abnor-kajti preveč je bilo "poskus- malna toplina, ki nasprotuj«1 nje.*' Obnovil pa sein svoj lov vsem napovedim poklienili in naslednji dan, ko sem imel po- Inopoklicnih vremenskih prero-pohTne prosto. i kov. Toki tropskega zraka so — Da. >obo imam in mislim- sc baje napodili čez nvorje proda bo kot nalašč za-te. s«» mi ti severu. Tn res se nam zli odzove dobrodušna sre Rockefel- j čem c^čitn je barvna simfonija, lejevega Radio Citvja v Xe\V| kakršne n,e bi mo«rel pričarati Yorku. Po svetovni vojni sva | noben slikar na svoje platno, šla na izlet v Italijo in obi 'ki- Veselimo se teh dni. ki tako la njegovo ro.ist.no mesto Mi-.in tako ne IkxIo mogli trajati lan. Nikoli no bom pozabila I dolgo. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljnL Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA** I T 216 WEST 18th STREET. NEW YORK' 49. 51. 33. 55. 56. 57. M. 61. n. 63. Rrvolueija na Portugalskem SMo s Šesto (H. Fet Skozi ^irno Indijo Spisi Krištofa ftmida študent naj bo (S. FlnSgar Strahote vojne Suneškl Invalid (S. KoSutnll Svrta Notburea Tri Indijanske povest (Jitsef S|illliuaiit Vrtnar (Tabore Volk Spokomik In druge pore* za mladino < Ksjiver Mefiko Vojnimir ali Poganstvo In kr^ (Josip Ogrlnec Zbrani spisi za mladino (Engelb«»rt Hangl) Zbirka narodnih pripovedk za mladino < j. Planinski Zgodovinske anekdote (Dr. ftarabon Zlat okopi (Josef Spillman (Vezava nekaterih knjig Je od Ida nja nekoliko Izkaiena.) Ako ima kaka knjiga več zveJ kov, se šteje vsak zvezek z knjigo. P0Z0BI Ker imamo nekaj teh knji v omejenem ^tevilu, navedi te pri naročilu več knjig, Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STRE« NEW T0RK »||"'|IT,, ,,,!iiiiti,htlian,nam,, .»m iiiaiii,|n|biiiiiiiMlai|,H,,||iini||t|t||ltit(l|||l