PoS'nlna nla^nn« » jnlov i
Naročnino uieeeftio 25 Um. /.a luiuem-elvo «i l)iu — ue-del|5kn i/.<ln |n ce-Inlfioo 120 Din, za ino/.fiiiHtvn i4(>Dir
U red II i Al » o je » Kopitar |evi nI h/lli
vT Ljubljani, v četrtek i. januarja 19*51
iTEY. 1
1. i/dn ja Cenn 2 Din
VENEC
Cek. račun: Ljab» ! i « un 5t. 10.6 V) in 10Л4Ч r.a inserule; Snmievo št v. 7V>3, Zagreli štv. 19.011, PruL'a-Dunaj 24.797
Uprava. Kupitur-|eva h. telefon 2992
leleloin ur»liuštv«. 'lnevoa služba 20M). - поЛпв '4% 2ЧЧ4 in МЧ0
Z nedeljsko orilogo »Ilustrirani Slovenec«
izhaja vsak dau zjutraj, razen poni)el|ka in rineva po praznika

Novo teto 1931
»Srečno novo leto!« je pozdrav, s katerim se danes srečujemo. Srečno novo leto! Iskreno kliče tudi »Slovenec« vsem svojim prijateljem. Novoletni dan je vesel in srečen dan. Pomenja nekaj novega, mladega, kar dopušča vsako upanje in vsa pričakovanja. Sicer j'- od bodočnosti, ki leži pred nami gotova samo negotovost, vendar bi se neradi odrekli nekemu zdravemu optimizmu, s katerim prestopamo prag novega leta.
»Slovenec« stopa z novim letom v svoje 59. leto. Z ozironi na leta ti se mu ne smelo zameriti, ako bi nekoliko bolj od senčne strani vzel življenje. Skoraj šestdesetletna skušnja ga je izučila, da bodočnost ni dnigega kakor otrok sedanjosti in preteklosti. Toda črnogledi pesimisti nismo bili nikdar ter bomo vedno smatrali, da imamo tako po g"ojih kulturnih tendencah kakor po položaju, ki ga v državi in med narodom zavzemamo polno pravico do zdravega optimizma.	-	i
Naše kulturno obilježje je slejkoprej kato- j liško, slovensko in jugoslovansko. Tudi poslej j bomo smatrali za eno svojih glavnih nalog, da I aktivno pomagamo k zmagi krščanskim princi- : pom v zasebnem in javnem življenju in da po- j zitivno pristopamo k vsem problemom moder- | nega življenja, ne da bi se pustili izriniti le z enega polja. Pri tem se zavedamo, da tolmačimo želje in voljo večine slovenskega ljudstva, tiste večine, ki je z delom in znojem, s svojo vero v Boga in ljubeznijo do zemlje, s svojimi boji in zmagami v stoletjih pritisnila naši zemlji slovensko lice.
Glas in vpliv »Slovenca« sega daleč preko slovenskih mej, razteza se preko vse države, zlasti tja, kjer je katoliški element, katerega ne bomo zamudili informirati in orientirati v prav-cu naše skupne narodne države. Jugoslavija je mlada država in neizbežne so težave, ko se po krvi sicer sorodni a po mišljenju tako različni elementi vrašča|o v skupen organizem. Mi verujemo v našo skupno jugoslovansko domovino. Enake trdno pa smo tudi prepričani, da ima katoliški in splori krščanski element v naši državi posi bno nalcgo. Dobro je, da na začetku novega leta narto opozorimo. Res se ne dajo iz krščanstva direktno reševati borzna vprašanja. Optimizem fiaše vere je tudi nekaj drugega, kakor optimizen'i ož^. ' pesimizem, ki se poraja iz vsakokratnega preračunavanja konjunkture. Pač pa daje krščanstvo, ravno v težkih dneh zanesljivo, solidno in hiirno vztrajnost. Duhovna religija je proti vsakemu nasilju in nadvladova-nju, je pravična in Itolerantna ter odkazuje vsakemu svoje. Ona z/ameta vsak kaos. Pred očmi ima kot ideal unf jen svet, ki je utemeljen na pravičnosti. ; »
Svetoven političen in zlasti gospodarski po-loža; ni rožnat m bi bil v stanu vzbuditi bojazen za bodočnost. Prav tako kakor boljševizem v Rusiji preživlja krizo kapitalizem v Severni Ameriki. Južno Aneriko in njeno materno deželo Španijo pret'esajo revolucije. Z obupnimi napori se svetovni angleški imperij brani pred razkrajajočimi stïemlienji dominijonov. Diktaturi v Italiji in nr Poljskem sta v težkem položaju in demokraciji pri obeh vodilnih evropskih narodih, FrancozVi in Nemcih, prestajata krizo za krizo. Vrhu fr'^a se preko vseh kontinentov plazi kakor strašna pošast gospodarska kriza, ki vodi za sebo brezposelnost in lakoto. Kdo bi pri tem silnem razvrednotenju vseh dobrin upal kaj gotovega prerokovati za jutri?
Vsi znaki kižejo, da se tudi naša država ne bo mogla docela' izogniti splošni svetovni krizi. V takih časih gospodarske razrvanosti se sto-prav pokažejo reizčrpni viri pozitivne krščanske religije. Še tolikšen pesimizem, ki morda slika stvari zeiftje v vsej temnosti, je omiljen in celo premagin z načelnim optimizmom glede največjih dobrin življenja. Krščanske čednosti, kakor potiježljivost, skromnost, delavnost, varčnost bistvlio vplivajo na javno življenje posameznika ir družbe. Marljiva delavnost vsakega resničnegji kristjana, njegov čut za pravico in ljubezen le moreta mirno gledati, da propada kdorkoli tudi, če nam je preživeti nekaj gospodarsko milih let. Pozitivni krščanski svetovni nazor moč v dobrih in slabih dneh največ prispevati ! blaginji narodov, v usodnih dneh velikih preizkušenj pa je gotovo najbolj države ohranjujič element. In ker se mi k njemu priznavanj, smo polni optimizma. Poleg človeške polif$ ima tudi Bog svojo politiko. Nekdaj je Bogjzvoljeno ljudstvo po neskončnih težavah vodil I sebi. Sredi velikih bridkosti, v katere je zašel naš čas, mnogi vendarle uvide-vajo, da bo b»z Boga svet moral propasti.
In to je ,liko solnčen pojav, da ga mora biti vesel vsaft pozitiven človek. Nismo lažnjivi glasniki, ako Ugotavljamo, da gre tudi med nami na boljše. île pri vseh, a pri mnogih. Cerkve so marsikje imogo bolje obiskane, tudi obha-jilna miza kakor že dolgo ne. A kar je še več: vstaja mišljenje, nov duh, katerega bi lahko označiti z besedo: Bog se giblje. Ves svet je
Eostal utrujen, krščanstvo pa vzcvita v novem eroizmu.
Le enega ne smemo pustiti izpred oči, da bo naš delež na bodočnosti odmerjen po razmerju našega dela in naših žrtev. Čas je tak, da naj vsak stori, kar mu je najbližje in kar je .najnujnejšo. Potem bo vse dobro. Za senzacije ni časa. Tiho, vztrajno, stvariteljno delo bo zgradilo bodočnost. Kar pa ni na žrtvah zgrajenega in v narodu zasidranega, bo propadlo.
Začnimo torej novo leto v imenu božjem!
konec gospodarske krize?
Zanimiva izjava švedskega gospodarskega strokovnjaka
Stockholm, 31. doc. Eden najboljših ^«»poda i-skih ljudi Švedske, ki n:i prizadeta po sedanj:! svetovni gospodarski krizi, profesor Bertil Oblin napoveduje, da bo gospodarske krize konec spomladi, ko se bo gospodarska delavnost z vso silo poživila. Pravi, da je švedska, ko je b.iil tudi p/red njo stopil problem visoikiiih cen in žalostnih posledic, ki l>i jih le-te mogle imeti na bilanco vsakega državljana, iskala in našla radikalni lok s tem, da je z oziram na denarni obtok in kredit inavgurinila izredno strogo politiiiko. Posojila so se dajala samo v najnujnejših slučajih; v deželo se je dopuščala le čini manjša količina denarja; namenoma so se omejevale možnosti nakupa.
Potem ko so se dohodki na ta način spravili na mižji nivo, cene niso mogle ostati na različnem nivoju: to bi jih bilo izločalo kol ajbstraiktne kriterije iz resničnega gospodar-
skega življenja, katero se mora razvijali na podlagi ponudbe in možnosti nakupa. V istem času so banke /. mvr.ero, da ohranijo svojo razpoložljivost, vzdrževale visoki eskont, medtem ko je zaeeibn.i hranilec zahteval visoke obresti.
Ob tem izzvanem pomanjkanju denarja je obstojala agrarna i« industrijska nadpro-dukeija, ki je imela za posledico naravnost nadnornialno nakopičenjc blaga. Če bi bilo v teh razmerah ostalo pri visokih cena.h. bi bilo to pomenilo ogromno angažiramje likvidnih sredstev s sigurnostjo, da bi vsak tak napon bil končno obsojen na polen neuspeh. In v resnici. so nato začele cene padati — v nekaterih slučajih naravnost katastrofalno — prekriža-joč vse račune in ogrožajoč v nekaterih slučajih tudi eksistenco raznih podjetij.
V začudenje nestrokovnjaškeami ušesu
predlaga Oblin, da se naj v slučaju gospodar, krize izvrši prava anketa z aibsoluitno izvršilno močjo, da ustvari med različnimi panogami industrije ravnotežje. Trajaaije depresije 1к> v veliki meri za viselo od strogosti in škrupuloz-nosti take ankete. Katastrofalni značaj tedanjega padanja cen en gros gotovih produktov je povzročeno od preveč dolgo trajajočega prizadevanja držati jih umetno na viilSimL
Kar se tiče bodočnosti, je profesor Ohlim, ne da bi hotel igrati preroka, prepričan, da bo sedanja depresija v Združenih državah Severne Amerike ponehala spomladi, ako ne že preje. Močna poživitev gospodarskega življi nja v feliki transoceanski državi pa bo imela brez-dvoma najblagodejnejši vpliv na evropsko produkcijo, tako da more goeporlai-sko življenje starega kontinenta pričakovati bližnji prihod boljše epolie nego je sedanja.
Nemški kancler napoveduje boljše čase
Berlin, 31. decembra. AA. Wolffov biro poroča, da je nemški državni kancler Briining imel o priliki nastopa novega leta govor, v katerem je med drugim dejal, da je leto 1930 pokazalo na celem svetu močno depresijo in dalo milijone nezaposlenih. Toda v Nemčiji se je v tem letu čutil pokret, da narod in država kreneta na pot ozdravljenja. Kriza ima svoj izvor v splošnem vznemirjenju na svetu, v nenaklonjenosti, ki so jo pokazale velike sile glede razorožitve in obvez, ki zahtevajo gotove tribute, v vprašanju odnošajev suverenitete na vzhodu in v vprašanju ustvarjanja miroljubn aktivne politike. V Nemčiji ne more biti vipràéaiij:'
o obstojauju ali neobstojanju politike zdravega razuma v enaki in toliki meri kot v drugih državah. Gotovi društveni razredi so pokazali v letu 1930 toliko zdravega razuma, da je navzlic depresiji izboljšana finančna situacija Nemčije. Nemčija je ostala obvarovana pred finančnimi katastrofami, zakar se ima zahvaliti političnemu razumu nemškega naroda, ki je ostal zvest delu in redu. Državni kancler žela, da bi nemški narod v novem letu izkoristil vse svoje produktivne sile, da ohrani in zb.'jša ono, kar ima. Zato je treba več poguma -:ot /a uničevanje.
Socialne katastrofe se vrste
V Nemčiji 300.000 delavcev, v Angliji 150.000 rudarjev vrženih
na cesfo
Chemnitz, 31. decembra, kk. Zveza delodajalcev tekstilnih podjetij na Saškem je vsem delavcem tekstilne industrije odpp-vedala službeno razmerje za 28. februar 1931. S tem je prizadetih mnogo nad tri sto tisoč tekstilnih delavcev in nameščencev.
London, 31. decembra, kk. Danes popoldne se je doznalo, da so ostala vsa upanja za uspešen razvoj rudarskega gibanja v južnem Wallesu brezuspešna, tako da je za deseto uro zvečer pričakovati, da bodo lastniki zaprli svoje premogovne revirje, v katerih je zaposlenih 150.000 rudarjev. Lastniki rudnikov računajo s tem, da to ne bo
trajalo dalje kot en teden, ker bo verjetno posegla vmes vlada. Lastniki so sklenili, da jam ne bodo zaprli, temveč pustili odprte, tako da bodo s tem vsakemu delavcu omogočili, da takoj nadaljujejo delo.
London, 31. decembra. A A. Danes popoldne so se vršila važna posvetovanja, da se prepreči stavka v južnovvaleških premogovnikih. Popoldne je imel izvršilni svet rudarske zveze sejo, ki je bila pa prekinjena, ker so pričakovali vladne zastopnike, ki potujejo v Cardiff, da pride do sporazuma med obema strankama.
Maršal J offre se bori s smrtjo
Pariz, 31. decembra, kk. Maršal Joffre je še vedno pri zavesti. Njegova okolica je seveda pripravljena, da bo naenkrat prenehalo delovati srce bolnika, ker je že ponoči večkrat omedlel. Ponoči je Joffre dejal, da mu ne gre preveč slabo. Dobival je neprestano injekcije kafre. Ko ga je danes dopoldne obiskal neki dolgoletni sodelavec, je potem izjavil, da se mu zdi bolnik zelo izpremenjen
lm da je po njegovem mnenju vsako upanje zastonj. Ob 4 popoldne je bil izdan zdravniški komunike, da se je bolnik onesvestil za več kot eno uro. Potem se je zelo težko zbudil in leži sedaj mirno, vendar njegove moči vidno pojemajo
Pariz, 31 decembra. AA. Maršal Joffre preživlja krizo napol v nezavesti. Puis je popustil. Davi je zaužil nekoliko mleka.
R©manones svetuje civilno vlado
vseh strank
............................................
Srečno in blagoslova polno novo leto
1931
želi vsem svojim naročnikom, prijateljem, inserentom
„Slovenec"
Nov romunski poslanik v Belgradu
Bukarešta, 31. dec. AA. Rador	poroča: Ro-
] imunski ро?1ал1к v LizKoivi Gu nescu	e imenovan za poslanika v Belgradu na mestu g. Filodoira, ki poijde januarja v pokoj.
Zveza Slovenije z mor em
SuSak, 31. dec, ž. Sušaški župan je poslal bauoma savske in dravske banovine v zvezi z akcijo za zvezo Slovenije z morjem dops, v katerem prosi, da bi oba bana čim p.-e; imenovala svoja delegata v pripravi; aJni odbor, da bi se na ta način omogočilo da sodelujeta že na sajah akcijskega odbora po 15. januarju.
Smrina ne sreča B lohranjca v ZaQtehu
Zaçrob, 31. decembra, ž. Snofi se je na 11 ici dogodila tramvajska nesreča. Delavec Matija Su kije iz Črnomlja, star 70 let, je hotel pohiteti preko ulice. V istem trenutku pa je vanj zadel tramvaj in ga vrgel na tla. Sliki je je padel in si razbil lo-ban o. — Danes dopoldne se je na istem mestu zgodila avtobusna nesreča. V trotoar se je zalete.' avtobus in podrl plinski kandelaber.
Smrtna kosa
Sušak, 31. dec. ž. Na prvi boSični dan je \ Buze.tu umrl znani istrski narodni delavec in borec Flego Fran:jo.
Belgrad, 31. dec, m. Znani kriminalist in podpredsednik državnega sorlišča za znščito države dr, Niikola OgoreMca je umrl d^nes nagle smrti.
Tfhoiaolr'en:e ruskv#a blega
Belgrad, 31. dec. m. Banni-ki gospodarski krogi so poslali na inerodajno mesto vlogo, v kateri vlado opozarjajo, da se v posledn.iem času uvaža iz Madjarsike mnogo sovjetskega bhga, zlasti tekstilnega, po tnko nizkih cenah, da i ni mogoče konkurirati. Opozarjajo vlado, da so trpeli že veliko škodo, ki bo še večja, če se ne bo onemogočil prevoz sovjetskega blaga preko Madjarsike pod madjarsko fitmo,
Madrid, 31. dec. Bivši predsednik španske vlade grof de Roinanomes je bil 30. t. m. sprejet od kralja Alfonza v avdijenci in je imel z njimi dolg razgovor.
Kakor se iizve iz krogov monarhiji zveste liberalne stranke, katero de Romanonee vodi, je grof kralju svetoval, da naj v čim krajšem času sedanjo vlado generala Berenguern, ki se je pok u zala preveč slabotno in kolekijočo se spričo dozorevajoče politične situacije, zameni, iin sicer še preti razpisom volitev v parlament. Grof de R o manones je mnenja, du je sedanju vlada nesposobna, da bi privedlo Škilijo do civilnega ustavnega režimi« in izpolnila nalogo.
Jugoslovanska vlada za evropsko unijo
Ženeva, 31. dec. AA. Sporočilo jugoslovanske vlade glede na bližajoče se zasedanje komisije za evropsko unijo pravi med drugim, da bo jugoslovanska vlada v loku samega zasedanja komisije dalla svoj predlog o postavitvi dnevnega reda. Evropska unija se more ustvariti v okvirni Društva narodov in postati /. vzajcrrnimi koncesijami čvrst organizem miru.
«uradi katere je bila izrecno kot prehodna vlada postavljena.
To nalogo more, |>o mnenju Rojimnortesa, izvršiti le vlada na najširši baai, sestavljena iz vseh političnih strank, neziiključujoč skrajne levice. (United Press)
Antwerpen, 31. dec. Semkaj sta dospela letalski major Franco in kapitan Rada, ki sta bila zanetila revolucijo letalcev proti vladi. Oba sta skoraj popolnoma brez sredstev. Franco, ki ne more dobiti službe v Belgiji, se na-: merava vkrcati za Južno Ameriko. Franco je j izjavil, da se 1к> republika v Španiji ustanovila še pred koncem leta 1931.
Tako drže besedo
Cclovec, 31. decembra, ž. V koroškem deželnem zboru so Slovenci doživeli veliko razočaranje, dasi so glasovali za krščanske socialce. Prvič po 6 letih so bili izgmmi iz .šolskega in pravnega odbora deželnega zbora, v katerem se bo poslej odločalo brez slovenske večine. V koroškem deželnem zboru so Nemci dokazali, da ne živijo v sporazumu s Slovenci, marveč da jih skušajo po-neinčiti.
Cailloux proti
m?rovn m
asm
Pariz. 31. decembra, kk. Bivši ministrski predsednik C a il 1 aux je imel danes velpgovor o svetovni gospodarski krizi. Kot vzrok le krize je navajal v glavnem gospodarska motenja med vojno, poleg tega pa ie Evropa po vojni napravila še mnogo napak, ki so še bolj povečale si-bo gesoo-darsko stanje, povzroreno po vojni. Tako smalra. đa jc veliki nesmisel, da se je Evropa lirez imrn na gospodarske realnosti razkosala na veliko število majhnih držav. Za drugo napako smatra, da se ni takoj uredil problem reparacij in medzavezniških dolgov. Sedaj je na razpolago samo eno sredstvo: gospodarska in politična združitev Evrope. <"'e se lo ne posreči, bo Evropa zapadla v gospodarsko barbarstvo. Svoj govor je končal s tem, da je vneto zagovarjal nemSko-francoski sporazum.
Vstaia na Kavkazu
Ženeva, 31. dec. AA. Iz Tiflisa poročajo ura« du za georgijsko časopisje, da so se pogajanja med Sovjeti in kavkaškimi vsta«i razbila. Na več kraljih so bili novi hudi boji. Sov ct ;ke čete so napadle upornike v okolici Džulfe in postrelile več kavkaikih prvakov.
Dunajska vremenska napoved. Najprej Je pričakovati mnogo novega snega, potem pa bo nastal mmz s snežnimi viharji na gorah. Jutri je pričakovati oblačnega vremena s padavinami, nu zapadu pa južnega vremena z laviuami.
Politična bilanca za 1930
Napisati politično bilanco na kontu leta ter jo urediti tako, da predstavlja resnično sliko, kakor jo bodo gledali poznejši rodovi, kadar bodo študirali zgodovino naše dobe, je nehvaležno delo. Nehvaležno, ker ne more biti objektivno. Dogodki, ki so se odigravali v naši neposredni bližini, ki so zajeli morebiti tudi nas v svoje vrtince, se nam dozdevajo čisto naravno večje važnosti, kakor onim, ki niso bili prizadeti. Ravno tako tudi mi merimo dogodljaje daleč od nas z znatno zmanjšanim merilom.
Bolj kot kedaj poprej nam je preteklo leto dokazalo, kako je človeštvo ena velika celota, ki se pokori skupuim zakonom ter se razvija po večnih božjih in naravnih smernicah. To, kar imenujemo zgodovino posameznih držav ali narodov, so le majhne korekture ali še bolje rečeno, mali prispevki k tej od božje previdnosti začrtani poti. Sicer najdemo v zgodovini človeštva dobe, ko je sila človeškega razuma ali človeške strasti potisnila tok razvoja na nove tire, toda za njimi so morale priti in so tudi vedno prišle periiode, ko je človeški rod mukoma potiskal zgodovino nazaj na že izhojena pota. Zato tudi dogodkov, ki jih je po posameznih državah nanizala politična kronika tekom zadnjega leta, ne smemo iztrgati iz or-ganične celote, katero predstavlja zgodovina človeškega rodu.
Če tako gledamo na preteklo leto, potem šele bodo posamezni dogodki dobili svojo pravilno obliko in svojo resnično vrednost Stvari, ki so nas pasijonirale. ki so se nam zdele velike in dalekosežne, morebiti sploh ne bodo zabeležene v arhivih zgodovine. Mi smo le majhen del človeštva in zgodovina ne računa po letih, unpak po deset in stoletjih.
Od dne do dne
Iz kaosa dogodkov, katerim smo ali mi ali jrugi narodi pripisovali kako večjo važnost, bomo morali torej izbrati samo one, ki nosijo pečat neminliivosti, med njimi pa zopet samo one, ki so doprinašali k splošnemu napredku. Zato moramo iti preko dejstev, da so se v tej ali oni državi na svetu v kronični monotonosti spreminjevale vlade ali prenavljali parlamenti. Nas ne sme veliko zanimati, da se je lani izvršila dinastična izprememba v Romuniji, kjer je zasedel »prestol svojih očetov« izgnani princ Karel, potem ko je strmoglavil svojega 8 let starega predhodnika, kralja Mihajla, svojega sina. Tudi cela vrsta revolucij, ki ie pometala po južni in srednji Ameriki, spada med dogodke, ki bodo šli brez velikega šundra v arhive zgodovine Diplomatična potovanja po Evropi, pompozni sestanki v Ženevi ter bolj intimna shajališča enkrat v orijentu, drugič zopet na zapadu, bomo samo registrirali, ne da bi jim pripisovati vrednost, katere nimajo.
Poskusi novih hegemonij, načrti za razne državne zveze ali bloke, faiirane ra/.orožitvene konference, razočaranja narodnostnih manjšin, ki še vedno in zaman pričakujejo pravičnosti od svojih sodobnikov, vse to so dogodki, ki nam bodo brez dvoma še pretresali živce, toda v bilanci preteklega leta predstavljajo le malenkostne postavke, ker niso v ničemer prispevali k napredku človeške kulture.
Groma sSila
Nas morajo zanimati povsem drugi dogodki. V kakšnem položaju se nahaja človeštvo, kaj ga je spravilo iz ravnotežja, kako bo mogoče izravnati in normalizirati njegovo kulturno, socijalno in gospodarsko življenje. Pred našimi očmi zija brezno. Milijoni ljudi so ob zatonu starega leta brez dela in brez zaslužka. To je dejstvo, ki bo najglobje zarezalo v anale preteklega leta in ki bo za poznejše rodove ostalo najznačilnejša poteza naše aobe. Prvič se je odprla pred našimi očmi grozna slika des-organiziranega človeštva. Neusmiljeno ga ine-Ijejo gospodarski zakoni, prekucavajo ga samoobrambni instinkti, zavijajo ga v vrtoglave vrtince razne socijalne struje, ki vtejo iz globin nesrečnih in nezadovoljnih src.Nad vsemi pa leži idejna poltema, od koder se slišijo v pretresljivih odmevih klici po luči in resnici.
Celi rodovi tonejo v demoralizirano močvirje brezdelja, med njimi naša mladina, ki bi jutri morala stati med pridobitnimi in ustvar-jajočimi Tu pa tam, vedno več jih je že, se oglašajo razni socijalni padarji, prekonočni čudežni zdravniki, ki obljubljajo čudodelna zdravila proti vsakemu zlu, ki tare človeka socijalno bitje. Nacijonalizem, dognati do absurdnosti, komunizem, ki pobira najbolj grenke pene nezadovoljnosti, panevropski pokreti, fašizem s svojim poganskim nezmotljivim samozadovolj-stvoin, načrti, načrti, načrti vseh barv in vseh dimenzij, vse to so recepti, ki jih iznajdemo sproti, samo da se iz turobne sedanjosti prevaramo v obljubljeno boljšo bodočnost.
Nazaj k starim zakonom
Preteklo leto nam je doprineslo mnogo novih dokazov zato, da prehajamo iz ene dobe v drugo. Prejšnje stoletje je proti vsem zakonom človeške narave in proti večnim božjim nameram zapeljalo našo družbo v napačno pojmovanje svobode. Osvobodilo je človeka vseh spon, kakor se je bohotno izražalo, pretrgalo vse or-
ganične žile, ki ined seboj vežejo vsa človeška bitja ter postavilo egoizem, samoljublje, brezobzirnost, brezsrčnost za najvišjo dosegljivo dobrino kakor tudi za edino človeka vredno sredstvo, da si pribori materijalno srečo Korekture so morale kmalu priti, kakor hitro so se pokazale pege na tem svobodnem solncu. Po-edinci so se morali med seboj vezati, ne vef s sponami ljubezni, katero je poganski liberalizem izruval iz človeške duše, ainpak s štatuti organizacij. Toda ker so organizacije ostale le mehanična združenja egoističnih bitij, so prevzele tudi ideologijo liberalne dobe Mesto enega brezsrčneža smo imeli skupino brezsrčnežev. Liberalizem je posegel tudi v pojmovanje države. Kakor je razkosal vse naravne celice, razklal družine, razmesaril stanove v razredne fronte, tako je postavil tudi države proti državam, narode proti narodom v brezobzirnem boju za nadvlado in premoč.
Ni čuda torej, če se je po elementarni preizkušnji. kakor je bila svetovna vojna, ki je pretresla človeštvo prav do dna njegovega hotenja, pojavilo sprva le spondično, zatem pa vedno bolj jasno hrepenenje, da se vrnemo nazaj k starim zakonom, ki pravijo, da je človeštvo or-ganična celota, da so narodi le udje te celote, kakor so družine le udje narodovega telesa in kakor je otrok ud družinske edinice. Ta sam po sebi zdravi občutek je izbruhnil v brutalni obliki, ko se je pojavil kolektivizem v najskrajnejši formi v Rusiji, ko se je pojavil v italijanskem fašizmu, v raznih stremljenjih po socializaciji in nacionalizaciji, v raznih absolutističnih pokretih med mnogimi narodi na zemeljski obli. Nazaj k starim zakonom o človeški družbi, to je prva etapa, neizoblikovana še in kruta in groba. Ti zakoni se morajo imenovati ljubezen in pravičnost, to bo druga, ki jo preživljamo in ki se odpira pred nami.
Razvrvehiv j3o:av
V preteklem letu bomo med velikimi političnimi dogodki lahko našteli nekatere, ki opravičujejo naše mnenje.Panevropski pokret, najsi izhaja iz krogov bolj ufopističnega grofa Ku-denhove-Calerghi ali pa iz državniške pisarne francoskega legendarnega zunanjega ministra Brianda, spada med nje. Zamisel, da se za vso
bodočnost preprečijo Evrope, je giobolo Za enkrat so jo Ijenja državnikov bila je vržena me priliki zopet butnil morebiti z večjim
kiv,.j. poi uied narodi 'V'M'Ri p vsem svetu, od m, h luoljubna sirem-v	težak, tody
n.itvfn' tu k;, je in bo ob im v il '■ ' večjo silo in ehem. Izbi čila je iz liberalnih omotov zalu ч pi ii ni solidarnosti narodov. V isto vr vy>;idajo tudi zelo zanimivi pokreti, kom; i vicn. m zelo slabotni, za gospodarsko scuiî > ; ■■ie med posameznimi državami. Gospoda. ! , otiobe odrivajo v ozadje politične apetit- i: politična nasprotstva ter približujejo narod.' ' i so sovražili. Sinajska konferenca, kjer s e ta ras- 1 najprej obravnavala, bo ostala veli d,.ti rn y zgodovinskem razvoju, ki smo rtali. Priklicala je nazaj zakone o gospod. solidarnosti človeštva.
O Društvu narodov ter o njegovem oddelku za delo se slišijo < 1 lične neupravičene kritike. Toda tudi v njen' n\'u;io velikega prvobo-jevnika za novo or^«ni/aei;o človeške družbe. Na njegovih letošnjih • .edanjih, kjer se sestajajo državniki, p;)sKi;ivri in delavci iz industrije in iz pol . ii: v so se obravnavala važna vprašanja .v«iiv značaja. Ne več srdito nasprotst'« ite	i, ampak miren
razgovor, ne več br ! :nisno zasledovanje interesov enega o. uiu, ampak prilago-denjc enih težavam drugih. Mednarodni urad za delo je v veliki meri pripomogel, da se je zdramila zavest o socijalni solidarnosti človeške družbe.
Upovpolna bilanca
Iz gornjega ni sledilo, da je končna bilanca, ki jo zaključujemo na svetovnopolitičnem polju, ugodna, ker je preleklo leto, kljub tavanju in iskanju, ki bo morebiti še trajalo nekoliko let, vendarle odkrilo prav bistvene simptome, da gremo nasproti konsolidaciji, kakor si jo želimo mi, ki želimo, da bi človečka družba temeljila na krščanskih načelih solidarnosti. Regnum caritatis et justiliae, kraljestvo ljubezni in pravice, je bilo merilo, s katerim motrimo mi svetovne dogodke, ki se nanašajo na razvoj človeštva in za nas je vsak pojav, ki meri proti temu cilju, radosten. Da se bo na razvalinah minule liberalne dobe, četudi po trpljenju, ki bo vodilo do spoznanja resnice, rodilo polagoma ogrodje krščanskega socijalnega reda, k temu je pripomoglo I. 1930, zakàr hvala ~ J, k.....
Onemu, ki vodi našo usodo.
Cerkev v letu É930
S hitrim časovnim korakom sledi eno leto drugemu... In čeprav se v primeri z vekovito zgodovino v enem letu ne spremeni veliko, zlasti ako gre /.a tako tisočletno zgradbo, kakor je sv. Cerkev, ima vendar tudi v njeni zgodovini vsako leto posebno fiziognomijo, ima svoj izrazit obraz, ki ga karàkterizira. Leto
1929	je bilo predvsem papeško leto po zlnteT masnem jubileju Pija XI. in po številnih, kon-kordatih sv. stoliee. v katerih je papežev, osebnost in iniciativa stopala v ospredje. I ,-t:
1930	pn je slnlo v znamenju romantizma, 'o je Cerkev praznovala vef znamenitih obletnic in je bilo njeno delo usmerjeno na utrditev notranjih duhovnih sil.
Obletnice
ki jih praznuje Cerkev, nas spominjajo na njeno nepretrgano tradicijo. Z veliko slovesu :t-jo se je po širnem katoliškem svetu letos praznovala 15001etnica sv. Avguèlina. Za to priliko je sv. o'~e izdal posebno okrožnico Ad salutem, ki jo je Osservatore Romano objavil 23. aprila. — Madžari so letos nad vse slovesno proslavili 900leini,o smrti sv. Emerika, sina sv. Štefana, ustanovitelja ogrskega kraljestva. Proslava se je vršila v zadnji tretjini meseca avgusta. Papež je za to slovesnost izdal posebno pismo in poslal svojega delegata, kardinala i Sincero v Budimpešto. Istočasno se je vršil v mestu tudi narodni evharistični kongres. Italijani so proslavili 7001elnico svojega najbolj priljubljenega svetnika sv. Antona, v skromni rue du Rac pa je Francija slavila lOOletnico Čudežne svetinje, ki je bila razodeta sestri Katarini Laburć. Že se vrše obširne priprave za proslavo 15001etnice Efeškega koncila (4SI), ki se bo vršila prihodnje leto.
Kongresi
Evharistični kongres v Kartagini (7. do 11. maja) je bil sredisnji verski dogodek preteklega leta. Vsa uekdanja cvetoča slava krščanske Afrike je vstala. Duh krščanstva je zopet zavel nad zapuščenimi obalami. Z ladjami so pripeljali nad 40.000 romarjev, papeža je zastopal kardinal Lépicier. Domovina sv. Ciprijana, sv. Félicité in Perpetue, ki je že stoletja preplavljena z mohainedanizmom, je zopet na najslovesnejši način počastila Evhari-stičnega Kralja. Veliko zaslugo na uspelem evbarističnem kongresu ima Francija, ki je tudi iz oficijelne strani vse storila, da omogoči čim lepšo versko manifestacijo. — Prihodnji splošni evharistični kongres se bo vršil v Dublinu na Irskem.
Narodni evharistični kongresi so se vršili tudi v nekaterih državah. Za Jugoslavijo v Zagrebu (14.—17. avgusta), kjer je papeža zastopal papežev nuncij Pelegrinetti. Italijani pa
so svoj X. nacionalni evharistični kongres obhajali v Loreto (sredi septembra). V Lurdu pa se je vršil veliki 11. marijanski kongres z mednarodnim značajem (23.—27. julija).
Na obnebju kat. Cerkve vstajajo leto za letom nove zvezde vodnice krščanskega življenja svetosti in popolnosti. Dvanajst blaženih je V» il o v preteklem letu kanoniziranih in progla-■ 'ivh svetnikom. ;>ri tem se je zopet Fran-II izkazala kot mati svetnikov«. Kajti od 4-n dvanajstih, ki so dosegli čast altarja, jih je devet, ki po svojem rojstvu in verski izobrazbi pripadajo francoskemu narodu.
Katoliška akcija
Sedanji sv. oče je posebno zavzet za katoliško akcijo, ki naj pomaga izpolniti vrzeli v duhovščini z vnetimi lajiki, da 1» Kristusovo veselo oznanilo seglo tudi Ija, kjer ni duhovnikov ali kamor bi duhovnik ne mogel iti. Katoliška akcija naj 'ho mogočna vez, ki naj v eno pov eže vso katoliško elilo — duhovnike in lajike —, ki se bodo pod vodstvom škofov kot avantgarda borili za katoliško stvar. Kljub težavam in nerazumevanju se katoliška akcija lepo razvija, bdto je izjavil papež v božičnem nagovoru kardinalom. Mnogo se žrtvuje za skupne cilje sv. Cerkve, zlasti za misijo ne, ki so papežu posebno pri srcu. Cerkev v misijo-nili je slej ko prej obžarjena s slavo mučeni-štva. Preteklo leto je bilo zlasti krvavo za mi-sijone na Kitajskem, kjer je bilo več škofov in duhovnikov od brezbožnih komunistov mučenih do smrti. — Versko preganjanje se tudi še ni docela poleglo v Mehiki — a ruska cerkev si dan za dnem z novimi mučeniki piše z lastno krvjo novo, — upamo in verujemo, da lepšo bodočnost sobi in svojemu narodu.
Socialna akciia
Sedanji kapitalistični družabni red koplje vedno večji prepad med posedujočimi in delovnimi sloji. Razrednega boja ne netijo le revolucionarni skrajneži, ki proglašajo razglasitev zasebne lastnine in diktaturo delavstva, neti ga tudi neobčutljivost za socialne dolžnosti, ki jo mnogokje kažejo posedujoči sloji. Razumljivo, da se ob tej rastoči razklanosti moderne dražbe oči vernikov obračajo na Cerkev, da nudi njihovemu socialnemu valu smer in nravno vrednost. Nihče ne pričakuje od cerkve, da bi naravnost posegla v gospodarska vprašanja in k poedinim zavzemala konkretno stališče. To ni njena naloga. Toda vsi pričakujejo, da bo moralno ščitila vse, ki so zatirani in preganjani in se potegnila za pravice slabotnih. Tej dolžnosti se Cerkev ni izneverila. O tem nam priča enciklika Leona XIII. »Rerum novarume, ki bo letošnje leto praznovala že svojo 40letnico, priča nam je
okrožniek Pija X. - Sim ula ri Quadamc, socialno delovanje Beneflikta XV. in sedanjega sv. očeta l'ija XI. — Za preteklo leto je posebno značilna odločitev sv. stollce v mezdnem spodit v severni 'Franciji, kjer je proti katoliški zvezi iuduetrfjcev sv. etollca zavzela stališče dfelavstva v vprašanju pravične plače. Pa tudi d^igi cerkveni dostojanstveniki so zavzeli odločno stališče za knivičnejši družabni red. kakor pa je sednnji.fOmeuiuio le izjave praškega nadškofa Kcrdafa, ki je kapitalizem označil kot krivca sedanjima nravstvenega iu gospodarskima propadanja deJovnih slojev.
Mirovno delo
V zadnjem božičnem nagovoru je sv. oče naslovil na ves svet, zlasti "pa i*u katoličane nujen poziv l mirovnemu delu. V vseh stoletjih jo bila naloga Cerkve, da je oznanjala in terra pax hominibus: mir ljudem na zemljrl V naših dneh, ko kar noče ponehati rožljanje z orožjem, dvip sv. oče še prav posebno nujno svoj glas in poziva duhovščino in lajike, naj posvečajo .-voje delo mirovni propagandi in utrditvi znosiib razmer med narodi. Papež posebno poudarja, da ni mogoče ohraniti zunanjega miru brez one srčne, duševne usmerjenosti, ki za vsako cono in vedno hoče in dela za mir. Mir more temeljiti na pravičnosti in ljubezni. Pij XI. zavrže vsako vojno, ker bi pomenila samouboktvo in psalmistom kliče pogubo nad narod, ki bi izzival krvoprelitje: dissipe gentes quae bella volunt: »Riizkropi narode, ki bi hoteli vojno k Narexii itak ne marajo krvoprelitja. S svojo oelločno obsodbo vojne je papež le obhodil vse tiste državnike in organizacije, ki še edno v ojni zrejo primemo sredstvo za obračunavanje med naroeii.
Skrb za mladino
Bodočnost bo tistega, ki jo bo pripravljat Bodočnost je mladine. Zato je bilo vzgojno vprašanje za Cerkev vedqo bistvena naloga vsega njenega dela. Proti poizkusu nekaterih režimov, ki proglašajo driavni monopol na šolstvo in izključno pravico do mladinske vzgoje, je Pij XI. v posebni okrožnici opozoril na tradicionelen nauk katoliške Cerkve, po katerem ima prvo in neporušljivo pravico do vzgojo otrok družina, nato pa Cerkev in država.
*
Tudi v preteklem letu je bila Cerkev ladja sredi viharjev. Dosti bojev je morala prestati, tudi bodočnos-t je zastrta s temnimi oblaki. Vendar je Cerkev polna nadnaravnega optimizma in bo nadaljevala svoje vekovito, rešilno delo med narpdi ne obupujoč niti nad tistimi, ki se ji odtegujejo, ker ve, da je Bog ustvaril narode — oidravljive. -»—-—.—____——
1Г snTVOMS
Odlikovanje zaslužnega moža
Sv. Jurij \SIov. gor. 30. de«j.
V nedeljo, 28. doc. 191 so domače ol «H ne — sedem |к> številu — sku.no s pevskimi dru-šrvoin »Edinost« poklonile častne dnplotn-e g. Roškar-ju ob njegovi sedoideectletnici. Na-[K>lnjen« društvena soba. Iffr se je slavnost vršiJa, je bula živa priča. <iko ljudstvo spoštuje moža, ki je radii sv«i|!i zasliig vreden spoštovanju in odlikovanja/ Saj je bil član vseh mogočih političnih in ospodarsko-narod-miili korporaoij, kjer se jimlejstvoval г vso vnemo га dobrobit IjudetvA Kol župan v domači; občini, kot 'član šenlleart^kih denarnih zavodov — |k»sojiltiiife, okftnc hranilni** — kot odboruiik okrajne-ga zas'iw. kot njegov gèrent v povojni dobi, kot f žel ni in državni poslanec, kot kmetijski mutiler — vsestransko delaven. [>ožrlvovalen iiitzaslužen. Za domačo župnijo prav posebno M graditelj cestnik zvez, kot predsednik k lie 'mige šolskega sveta, kot ustanovitelj in doli'letiiii predsednik kmetijske podružnice itd. .Vilno in povsod med ljudstvom in za	leni smislu so
iAZvcneli vsi nagovori. Imenoninje га častnega občana — je noudnrjal govortt — je le skromen izraz dolžne hvaležnostm i vse požrtvovalno delo v prid ljudstva.
Ganljivo je proslavljala S'vljenoa v imenu prosvetnega društva mla<l u v nastopih mladeniške in dekliške Zveze&>t ustanovitelja in dolgotrajnega društvenegafljnilsedtiiika. Kako je navduševal mladino žaljen vsestranski (►odoči [x)kliic! Nešteto fantov in deklet, ki so ga kedaj slišali, seduj vzornoielnje na svojih domovih, bodisi v domači ž pni ji, bodisi po šiiirmh Slovenskih goricah v a/.ni.h organ/aci-iah in zavodih — v4i pošteni,»lločnii. zavedni. Marsikaterega fanta in možn i pridobila njegova beseda za našo stvar, kjjs je ostal zve« do dandanes. — (Vvsk;i zbor j-ob koncu zapel par mičnilh pesmic.
Tudi mi želimo g. Rošk.rju ob njegovi sedemdesetletnici, naj preživi sreči, zdTavlu im zadovoljnoeti leta v večerni zarji svojega življenja.
I!HIII!!I!I
ker je neprekosljiv v trpežnosti, zato tudi najcenejši. — Zastopstvo
LUDV. BARAGA - LJUBLJANA
Selenburgova «1. 6 Telefon štev. 29-80
48232348235300000001000002014800534802020000006105235353000201020100232348020202000200012353000201015300000101000202230201000101000500000153015300000100010100010153230101010102020100020102000201010202000100020202024848000202020000000002020000230223
Novoletne izjave „Slovencu
ti
Lavanimski knezoškof
dr. Andrej Karlin:
Človek je v Vesnin samo in prav to, po čemur hrepeni z vso svojo dušo zase in za druge.
Kaj si želim kol škof in česa pričakujem v globini svoje duše od novega leta, ki se je чгггкпг začelo vrteti?
.jcutii, d-a bi se v nastopnem letu vsesitozi aveljavljalo in uveljavilo geslo svetega očeta Pija XI.: »Mir Kristusov vladaj v kraljestvu KristusovemPrepričan sem, da bo sreča, ki si jo ob nastopu novega leta drug drugemu želimo. le v toliko postala za nas vesela resnica, v kolikor so posamezniki, v kolikor so družine, v kolikor so župnije, pokrajine... zmožne na onem prostoru, ki ga imenujemo svoj delokrog, vpostavili malo kraljestvo miru.
Seveda, brez globoke notranje verske poglobitve, brez prenovitve sebičnega človeka v Kristusu ne bo miru Kristusovega ne v duši posameznikovi, ne v družini, ne v občestvu!
» Verska poglobitev<, o kateri se mnogo razpravlja, a ki se še vse premalo pozna, zahteva: temeljilo poznavanje verskih resnic in njih umivanje. Slovencem v tujini se očita, da so v umevanju in poznavanju krščanstva in svoje Cerkve nesolidni. Zahteva nadalje odločno življenje iz vere in po veri, ki se javlja v zaupni in stanovitni molitvi, v udeležilvi zapovedane službe božje, v prejemanju zakramentov, v vršenju največje zapovedi krščanstva: v ljubezni do Boga in do bližnjega, kratko v izpolnjevanju dekaloga. Zahteva, da govorim popolnoma za naše razmere: treznosti, marljivosti, varčnosti pa snačajnosti brez kompromisov.
Želim seveda, da verska poglobitev, ki je plod v naši škofiji se probujajoče katoliške akcije, ne ostane omejena samo na notranjo prenovitev, na družinsko tiho-iitje, ampak, da se raziivi na zunaj in se razodeva v dejanjih krščanske k ar it a s in krščanske pravičnosti. Naj v dneh, ko tlači gospodarska in socialno trdota toliko slolisoiev našega ljudstva, katoličan dokaže, da zanj naročilo Gospodovo: >Vse torej, kar želite, da drugi vam storijo, tudi vi njim storite!<r ni prazna beseda. »Ko bi človeške in angelske jezike govoril, ljubezni pa bi ne imel... nisem nič* (L Kor. 13), pa bi si domišljeval, da sem kristjan!?
Veliko pričakujem od napovedane 40lel-nice socialne okrožnice papeža Leona XIII. »lierum novarurtK za upoštevanje in uveljavljanje krščanskih načel v socialnih vprašanjih. Jasno in podrobno razpravljanje o socialnih pravicah in dolžnostih naj katoliške mase znova in učinkovito opozori na nepremakljive obveznosti, ki jih imajo vsi, ki so oblagodar-jeni z imetjem, do delavstva, pa tudi do trpečih in bednih bratov in sester.
Slovensko katoliško časopisje ima v bodočem letu veliko apostolsko nalogo, da ob jw-manjkanju duhovščine nadomesti živo besedo s pisano besedo ter kliče k notranji poglobitvi in prenovitvi v evangeliju Kristusovem 1er oznanja, da je krščanstvo brez krščanske ljubezni, brez socialne pravičnosti le videz, le. slepilo.
To iz dna duše pričakujem od našega katoliškega tiska: od, nabožnega, leposlovnega, znanstvenega in družabnega. Vse naj služi eni veliki ideji: mir Kristusov vladaj v kraljestvu Kristusovem.
To svojo odlično nalogo pa more vršiti katoliški tisk v katoliški akciji le pod pogojem, da se katoličani zavedajo velike naloge svojega časopisja, pa svoj tisk podpirajo, to se vravi naročajo, berejo in širijo.
F s» imamo v tem pogledu enake dolžnosti in jih bomo, le treba, vršili tudi z žrtvami.
rc za lastno srečo...!
c
Ljubljanski knezoškof dr. Gregor Rozman :
Ob novem letu, se zdi, visi nad Evropo temen oblak: brezposelnost in pohlep po materialnih dobrinah, ki zastruplja duše in jih napolnjuje z naravnost protisocialnim mišljenjem. Oba pojava imata isti vir: materialistično pojmovanje življenja
99
Francoski poslanik Dard:
Radevolje se poslužim »Slovenca<, da izrazim svoja novoletna voščila ljubeznivemu prebivalstvu Ljubljane, katero leto za Шот s tako velikim veseljem obiskujem. Ilirski spomenik, katerega sem imel čast odkriti, je sedaj znan po vsej Franciji. On je simbol našega prijateljstva v prošlosti in v sedanjosti. To prijateljstvo je poslalo še bolj intimno leta 1930. in bo bogatelo še bolj l. 1931. Preko sto najbolj odličnih Francozov je dne 11. novembra prisostvovalo odkritju spomenika hvaležnosti Franciji, ki ga je upodobil Meštrovič. Nj. Vel. kralj sam je predsedoval slavnostim. Vsi ti. francoski gostje so zapustili Belgrad s prepričanjem v srcu, da bo politika obeh držav, ki temelji na načelu nespremenljivih mirovnih ]>ogodb in na czdržavanju miru, odločevala n bodočnosti.
Ameriški poslanih Pršnces
Kljub velikim finačnim težkočam, ki jih je povzročil znani polom na netvyoriki borzi, sem velik optimist, zakaj vsi znaki kažejo, da je normalizacija gospodarskega in finančnega življenja dosežena, da so posledice tega polomi že prebolene in da lahko z najlepšimi nadami gledamo v bodočnost.
V razvoju odnošajev med Združenimi državami in Jugoslavijo je zabeležiti veliko napredovanje. Naše poslaništvo se je zelo razširilo. Dobili smo posebni trgovinski oddelek na čelu s trgovinskim atašejem, čez par mesecev dobimo posebnega kmetijskega atašeja in morda tudi nov konzulat za Primorje. Zanimanje naših velikih trgovinskih družb za Jugoslavijo je zelo naraslo in se bo še povečalo.
Vse to nam daje najlepše nade za bodočnost. in zato lahko z upravičenjem želim vsem:
O ASL^^C
CdjđJTl
in družbe ter vodila nujno k poostritvi na-spretstev dotlej, da se prenapetost razreši v nevihti, v socialni revoluciji, ki istotako nujno uniči neprecenljive kulturne in etične vrednote.
Naloga vseh pozitivnih sil v novem letu mora biti, da poskušajo to nevarnost odstraniti. Vsak član naroda Ima to dolžnost in v ožjem ali širšem krogu tudi možnost jo izvršiti. Tisk pa, glasnik, ki prihaja danes v roke slehernega človeka, ima tu najvažnejšo nalogo, da deluje na pr e o s novi in po-v zdi g u gospodarstva, zlasti pa da deluje na prenovitvi duš, po pleme nit vi mišljenja, preureditvi življenja na tem el j i h k ršians k c morale, v duhu zapovedi božjih i n po na u kih evangelija Kristusovega.
Ta akcija je najvažnejše delo za bodoče, ker edina more rešiti posameznika in vso Evropo z našo domovino vred. Vsaka druga akcija, pa naj si je zamišljena še tako idealno, je polovičarska, ki zdravi morda eno rano, vzroka bolezni pa ne odstrani. Ako se lotimo tega dela vsi, ki imamo dobro voljo, optimizem in. vero v zmago krščanskih etičnih načel v človeški, družbi, smemo upati, da doživimo zarjo lepših dni domovine in vsega človeštva.
Rom. poslanih Filodor:
-Slovenec* me je naprosil, da prispevam za novoletno izdajo. Zdi se mi, da bi ne mogel lepše izpolniti stavljene mi naloge, kakor da iz vsega srca želim, da bi prihodnje leto 1931. bilo bogato na političnih in gospodarskih pridobitvah pod vodstvom Vašega vladarja. Ravno letos sem imel izredno priliko prepričati se, kako Vaše lepo mesto napreduje. Nekega poletnega jutra sem moral čakati na zvezo z Bledom. Prehodil sem peš vso Ljubljano ter ugotovil, da v kulturnem, gospodarskem in arhitektonskem pogledu Vaša stara zgodovinska metropola enači s prestolicami na zapadu. Vedno se bom spominjal občutkov, ki sem jih imel, ko sem gledal, kako se je mesto dramilo iz spanja in ko so ulice začele živeti svoje vsakdanje življenje in vrvenje. Ljubljano sem si pozneje še enkrat ogledal, in sicer v vseh zgodovinskih in umetniških podrobnostih. Vaši arhitekti so ustvarili umotvore, ki v ničemer ne zaostajajo za zgodovinskimi spomeniki. Kako naj pozabim Vašega plemiča v slavbin-ski umetnosti g. Plečnika, ki je zaslovel daleč preko mej svoje domovine. rZato sem prepričan, da bo slovenska prestolica imela veliko bodočnost, ki odgovarja njenim zgodovinskim tradicijam.	K. N. Filodor.
Nemški poslanik von Hassell:
Zemljepisje, gospodarstvo in zgodovina so ustvarili zdrave predpogoje za koristno sodelovanje med Jugoslavijo in Nemčijo. Potreba, to sodelovanje tudi dejansko podirali, bo posebno razumljiva v lepi in bodočnosti polni pokrajini kraljevine, kjer izhaja »Slovenec<. Preteklo leto je v tem pogledu veliko storilo. Pri tem mislim posebno na načelno stališče napram nemškemu delu jugoslovanskega naroda, kakor tudi na vedno jačje razumevanje skupnih gospodarskih interesov. Želim, da bi novo leto ravno v tem pravcu doprineslo veliko napredkov v udejstvovanju jugoslovansko-nemškega sodelovanja. Dobra volja obstoja na obeh straneh. Svoja novoletna voščila naslavljam jugoslovanski državi in jugoslovanskemu narodu.
i

Češkoslovaški poslanik: Flieder:
Ako želim, da bi moji novoletni pozdravi, slovenskemu delu Jugoslavije ne presegali mej takih izjav, moram vprav s silo udušiti v sebi vse lepe spomine iz preteklosti. Nekatere Vaših vodilnih mož imam čast poznati osebno, mnogo drugih veljakov pa poznam iz knjig. Tudi Vaši kraji in Vaše ljudstvo so mi znani že izza predvojnih časov, ko sem se vpisal na univerzo, sem \rrisostvoval. velikemu vsedija-šicemu kongresu za slovensko univerzo, še danes se spominjam, kako velikanski, vtis so name napravili slovenski govorniki. In sedaj, ko sem v Jugoslaviji predstavnik osvobojenega naroda, si želim najožjih stikov s Slovenci. Prilika za to se mi bo nudila tekom poletja, ko bom preživel nekaj tednov med Vašimi krasnimi gorami ter se divil pridnosti Vaših krajev. Vi se lahko prepričale iz češkoslovaškega tiska kakor tudi iz neštetih izjav naših narodnih, voditeljev, da sedaj v svobodi še nismo pozabili pomoči, ki sle jo nam vi nudili za časa naših narodnostnih bojev in ki nam nalaga, dolžnost zvestobe in trajne ljubezni do Vas. Želim Vam srečnega in trdnega razmaha v bodočem letu v okviru velike jugoslovanske države, katero vsi od srca ljubimo, želim Vam razcvit vseh Vaših narodnih sil, a najbolj Vam želim blagoslovljenega miru, katerega mi vsi tako neizmerno potrebujemo v dosego vseob-čega blagra, pri čemur ravno nam Slovanom pripada tako velika vloga.
Po treh dehadah
T /fU^yL / l^u
Tretje desetletje našega stoletja gre h kraju. Samo bežen pogled nazaj in nagel pre-teht tega kratkega razdobja, ki sem ga preživel v delu v našem glavnem gospodarskem zastopu in v živem stiku z vsemi panogami javnega življenja, mi pokaže ogromen napredek in čvrst razmah v političnem, kulturnem, gospodarskem, socialnem in zlasti tudi v jezikovnem pogledu. V zna m c nit cm razvoju redke naglo s t i smo Slovenci res prišli naprej. Na pragu našega stoletja je slovenska srednja šola v višjih razredih pomenila za nas dve slovenski uri na leden. Strokovnih knjig, trgovskih šol in drugih strokovnih učilišč nobenih. Celo v Ljubljani brez lastnih stanovskih in gospodarskih organizacij so Nemci načelovali edini trgovinski stanovski združbi in edini dobrotvorni trgovinski organizaciji. V Trgovski in obrtniški zbornici ljubljanski se komaj dobro začenja slovensko dopisovanje, pa nameri naša ob petdesetletnici zbornice iz žive potrebe ogla-šena zahteva, po trgovski akademiji v Ljubljani na rezek odpor nemške manjšine. Vse do razsula stare monarhije je na sodišču sodniku in uradniku slovenski razgovor prepovedan in zamerjen. Stanovsko politično in gospodarsko politično gledano je ob pričetim našega stoletja'položaj v trgovini in industriji, obrti, in denarstvu klavern in skromen. Ponekod/ najdeš stoprav nežne klice. Oblastno in gospodovalno tišče ali narodno tuji ali narodno krmežljavi ljudje vajeti v pesteh. V resnici ali vsaj na videz tujec celo v trgovini in obrtu gospodari. Naš pomladek in naraščaj zadnjih deset let nima osnove in morda tudi ne potrebe, da bi primerjal. Primerjati morejo samo tisti, ki so živeli in navadno tudi duhovno trpeli v starih razmerah, če pa se danes ob koncu leta 1930. vrnemo samo za hip še za. slo let nazaj in prelistamo dr. Malove zgodovine zadnji zvezek, pa vidimo naše obupno siromaštvo v tistih časih v vsakem pogledu, potem imam jaz vsaj vtis, kakor da se je čudež godil z nami. Jezik je temelj in svetinja, zanj'je v cerkvi, v šoli in v uradu šla glavna borba, ali prezreti ni, v kakšnih strašnih okol-nostih. Slovenci se pred 100 leti nismo šli samo Maribor in Ljubljano, skoro vsak okraj je imel svoje želje celo glede jezika. Nikdar se nisem ogreval za narodne Tuligoje, ali sem-tertja bi vendar kazalo naši mladini tudi v šoli povedati, da je komaj deset let tega, kar še po mnogih mestih in trgih spodnještajerskih ni bilo vedno varno slovenski govoriti, pa jim predočiti, kaj pomenja svoboda v narodnem, kulturnem, gospodarskem in socialnem pogledu. Kaj je bilo trpljenja in krivit samo v upravi nezgodnega zavarovanja!
Kadar je kakšne reči preveč, govorimo o inflaciji. Denarne inflacije smo se med vojno do sitega najedli. Največ zaradi brezsrčne in nespametne nenasitnosti smo sedaj padli v inflacijo blaga in kar na hitro iz dobrih razmer prišli v zopetno krizo. Ker nimamo no gosto sejauih velikih mest in tudi ne one strašne
zabuhlosti v trgovini in industriji, prebolimo pri nas krizo lažje in prej kakor drugod. Inflacija ni mogoča samo v snovnem svetu, tudi v duhovnem svetu se pojavlja. V tem pogledu moram reči, da je pri nas vse preveč kritici-zma, ki razjeda. Preko prave mere prevladuje pesimizem, skrbno ga goji tudi časopisje. Nezadovoljnost ni vedno slaba. Dostikrat je potrebna. Ko graja obstoječe, pripravlja boljše. Ali črnogledi vseskozi in dosledno vendar ne smemo bili. 0 so bit o v gospodarsko manj ugodnih časih je treba otresti se ma l o du š no s ti, stisniti je zo be pa odločno stremeli za tem, da prideš iz z a du šnih sotesk na zdravo ravan. Krize so nesreče svoje vrste. Nesreče so vedno prihajale in odhajale. Zdravo in kleno pa je vztrajalo. La où il y a une volonté, il y a un chemin! človek se ne daj iz rok v nobenem pogledu, ne v moralnem, ne v zdravstvenem in zlasti ne v gospodarske m. Dri h je medicina !
Ko smo se dvignili na lepo stopinjo razvoja v vsakem pogledu, moramo mi, ki nas je tako malo, preskrbno nego posvečati svoji slvarilni zmožnosti in zlasti naši mladini. Mladino moramo dosledno doma in v šoli navajati k marljivosti, ljubezni do dela, k varčnosti in plemeniti samozavesti. Ako se hoče naš narod držati, ako hoče napredovati in se resno uveljavljati, potrebujemo kvalitetnih ljudi. Dobrina dopolnjuj množino ! Nič ti ne pomaga, brez truda, brez dela, brez stremljivosti in varčnosti se ne povzdigneš v življenju. Naglega zaslužka je malo in je že v Hamletu govor o potrpežljivem za. slu ž k u. Če samo grizeš in drugim zavidaš, si morda olajšaš majhno dušo. ali sebe samega na ta način ne potisneš navzgor. Našim šolam se da marsikaj oporekati, ker šole, zlasti strokovne ne pripravljajo mladine za potrebe praktičnega življenja tako, kakor bi bilo treba. Čut za delo in dolžnost je premalo negovan, discipline nikakor ni dovolj, prostega časa po odločno preveč, česar imaš v izobilju, ne boš nikdar pravično cenil, tudi prostosti ne.
Naša mladina preveč hodi svoja pota in premalo hodi z n a m i. V organizacijah vseh vrst bridko pogrešamo nje n c g a sodelovanja. Vse premalo resne zavestne smeri je v njej. Prehitro živi, pr c m al o zbira, pa se bojim, da ji bo prepiila popotnica za težavno pot po živem življenju. In skrb me je zanjo in nas vseh je skrb zanjo, ker je i p a k na 6 r zlato in naša bodočnost.
V Ljubljani, dne 27. decembra 1930.
T)r. Fran Windiecher
Novoletno sporočilo bana dr. Marušiča
Naprošen od ljubljanskih dnevnikov za novoletno izjavo, je podal g. ban dr. Drago Maruši« ljubljanskim dnevnikom to izjavo, ki naj bo obenem novoletni pozdrav in novoletno sporočilo vsemu prebivalstvu Dravske banovine:
»Ob zatonu starega leta, ko se posebno jasno vidi, kako silno je napredovala v preteklem letu konsolidacija naše mlade in lepe Jugoslavije, vstaja v srcih Jugoslovanov samo ena želja, da bi v novem letu ta konsolidacija še bolj napredovala in da bi bilo novo leto pravo leto preporoda vse Jugoslavije in vsega njenega prebivalstva.
Prav posebno pa morajo imeti to željo Slovenci, ki so bili vedno najvnetejši pristaši jugoslovanske misli, ker so že po svojem zemljepisnem položaju najbolj navezani na močno in krepko Jugoslavijo.
Ne sme pa ostati le pri želji, temveč iz želje mora vzkliti neomajna odločnost, da vsi z naporom vseh svojih sil pripomoremo, da bo činipreje dovršena konsolidacija Jugoslavije, ki mora postati ona svetla »očka, v katero bodo z zanosom obrnjeni pogledi vseh Jugoslovanov.
To je naša velika naloga in v tem je tudi naša dolžnost do onih velikih mož, ki so vzbudili in utrdili med nami jugoslovansko zavest in še posebej do onih herojev, ki so i. legendarnim požrtvo-vanjem ustvarili našo državo in nam priboriti svobodo. Njih vzvišenemu vzgledu smo dolžni vsi slediti in kakor so oni na krvavih bojnih poljanah zmagali le vsled tega, ker so bili vsi složni in disciplinirani, da so slepo izvršili vsako povelje svojega voditelja, tako moramo tudi mi biti na fronti za konsolidacijo Jugoslavije vsi složni, vsi edini in vsi disciplinirani, da bo brez oklevanja in obotavljanja izvršeno vsako povelje našega vzvišenega vladarja.
To smo dolžni tem bolj, ker je naš vladar s svojim globoko prevdarjeniin in patriotično pogumnim državniškim aktom z dne 6. januarja omogočil vsem nam, da rešeni sporov preteklosti posvetimo vse sile očetnjavi, sebi in svojim potomcem v prid, našemu rodu pa v čast in slavo.
S tem svojim velikim dejanjem je naš vladar znova dokazal, da je žarišče vseh naših sil. V njem
se zbirajo vse naše sile, iz njega izhajajo vsa naša stremljenja in v njem se združujejo vsa naša pričakovanja in vse naše nade. Iz tega žarišča se poraja jugoslovanska pomlad, da mora vzkliti povsod novo življenje.
Nova pota je odprl vsemu narodu 6. januar in 3. oktober je ta novi jugoslovanski horicont še razširil, da je vsa naša narodna misel prerojena in oživljenja in da je ritem vsega našega narodnega življenja dvignjen in oživljen. Večno hvalo srno zato dolžni svojemu vladarju, ki je vse to omogočil. To svojo hvaležnost pa pokažemo najlepše, če se vsak od nas ves posveti narodnemu delu in se v vsakem pogledu ravna po njegovem vzvišenem geslu, ki je geslo in zaobljuba vseh Jugoslovanov: Z vero v Boga za kralja in očetnjavo!
Od velikega industrijca pa do najpriprostej-šega našega človeka se morajo vsi po tem ravnati in tako bomo prerodili vso domovino in ves narod ter ustvarili trajne moralne in materielne dobrine.
Naj nas še bolj združi novo leto v složnem delu, naj odpadejo zadnji predsodki stare dobe, naj zavlada med nami prava narodna zavest in pravi jugoslovanski ponos, naj za vedno izginejo nagoni, ki jih je rodila strankarska strast, da bomo v resnici svobodo ljubeči državljani velike in svobodne Jugoslavije.
To je moja želja ob novem letu, v tej želji naj se združi vse prebivalstvo naše lepe banovine in v tem duhu naj zadoni tudi naš pozdrav našemu voditelju in zedinitelju:
»Živijo kralj Aleksander!
Živio njegov vzvišeni vladarski dom!
Živio jugoslovanski narod, zedinjen in ne-omaliljiv v svoji volji po napredku!*
Tovarna v Rušah stoji
Delavstvo pa ш odauščeno
Ruše, 29. dec.
Ruški »pekel« ne gori več Tovarna za dušik je bila prisiljena ustaviti za neka mesecev izdelovanje karbida in dušika, ker so skladišča polna blaga in jo bilo povpraševanje po teh izdelkih v zadnjih mesecih neznatno. Zato so ugasnili vse peči, ognjeno žrelo bo nekaj časa zaprlo, ki Kuše tako značilni ognjeni žr.rki in gosti oblaki belega dima so izginili — povsod ob ulna križal Delavci, ki so bili nameščeni pri peči, pa niso odpuščeni,
Jubilej prosvetnega organizatorja
Anton Lajevcc — 50 letnik.
Dcv. Mar. v Polju, 31. decembra.
Oanes praznuje v krogu svojih domačih, uradnik tobačne tovarne g. Anton L a j c v e c 50-letnico svojega rojstva.
Rojen dne 2. januarja 1881 v Holiču pri Litiji je obiskoval in z odliko dovršil štirirazredno ljudsko šolo pri Dev. Mar. v Polu. S s-vo iro 17 lelom ije šel k železnici, bil je več let v vevški p.ipirnici, nazadnje za delovodjo. Leta 1907 je prišel v tobačno tovarno kol uradnik 111. 3.
Skromen kakor je, golovo ne želi, da pišemo o njem. Dolžnost pa nas veže, da se spomnimo moža, ki obhaja obenem tudi 30 letnico dela na prosvetnem polju pri nas. ViO to dolgo dobo je pevec v cerkvi in prosvetnem drušlvu, ves čas odbornik vseh naših društvih. Bil ie ustanovn k in skoro ves čas predsednik mladinske organizacije. De-lavstv oga tudi šteje za svojega dobrega pri a-telja, saj je ravno on po voini organiziral člane v strokovni organizaciji, ter bil njen p edsednik. Za prosveto in izobrazbo je skrbel s čase piscem, ter je več let po svojih otrocih koJportiral zlasti »Slovenca« in »DomoL,uba«. Razume se, da je naročnik veliko naših časopisov in knjig, T<ar kaže njegova knjižnica. Občina ima žc deset let svojega delavnega odbornika in člana v raznih odsekih. Mnogi so klonili, ali prepustili delo mlajšim močem. Naš jubilant pa je vstrajal in deio podvojil. Tudi v najhujšem političnem bo;u ie držal ravno linijo. Dasi miren in obziren vzro.i le, kadar kdo napade naše najdražje sveiinje.
Kdor ga pozna in objektivno sodi, bo priznal, da ne samo na prosvetnem, tudi ra gospodarskem javnem delu zadnjih 20 let, je s?.d tudi njegovega velikega dela. Zato čast, komur časti Žena Mari a mu je verna družica v živl.enju. Veren in praktičen katoličan ie svojih 5 otrok vzgojil strogo v tem duhu. Med vojno v galiških Karpatih je bil pismeno v stalnem stiku z rajnim dr. Krekom.
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
A.& E. SKABERNE
LJUBLJANA
ampak so jih zaposlili v drugih delih tovarne. Rav-nnlel.stvo »e trudi na vso moč, omiliti posledice krize in ohraniti delavcem zaslužek in kruh Delavstvo upošteva človekoljubno postopanje ravnateljstva in mu je iz srca hvaležno za to. — Za uredništvo pa je ravnateljstvo oskrbelo trimesečni tečaj za stenografijo, strojepisje in trgovsko korespondenco in nosi samo tudi stroške tečaja. Uredništvo bo lako usposobljeno za drugo službo, kao bi dane« ali jutri bilo odpuščeno iz tovarne.
V borbi za svobodo je imel v svoji hisj sestanke za Jugoslavijo ter vodil za domačo občino tozadevno akcijo. Dr. Krek, Gostinčar, dr. Pogačirk, Moškerc so se radi oglasili pri njem ter bili n,c-govi osebni prijatelji.
Jubilantu, ki si je stekel za razvoj prosvetnih in drugih organizacij pri Dev. Mar v Pol u nebroj zaslug kličemo: Naj te vsedobri Bog ohrani še mnogo, mnogo let, tako delovnega in zdravega. Bog Te živi!
Kam bomo potovali leta É93É?
Kol eno najbolj uspešnih izobraževalnih sredstev se je izkazalo potovanje. Vsako tako potovanje prinese človeku več, kakor daljši študij. Prosvetna zveza se ie odločila, dn bo v 1. 1981. priredila sledeča poučna in zabavna potovanja:
I.Potovanje	v Sirijo, Palestino in Egipet se bo vršilo od 19 aprila do 11. moja. Izletniki se vkrcajo na motorno ladjo Monte Rosa«, last družbe Hamburg Sud, 10. aprila ob 2 popoldan v Genovi, odkoder pluje ladja v Neapelj. da obiščejo izletniki Vezuv in Pompeje. 25 aprila pristanejov Beirutu, odkoder napravijo izletniki z avtobusi izlet v Bal-bek, od tam odplujejo v Haifo. kjer se 27 aprila izkrcajo za izlete po sveti deželi. 1. mujnika se odpeljejo iz Haife v Port Siid, da si ogledajo Kairo in obiščejo piramide. 4. maja odplove ladja iz Port Said a in pride 8. na otok Krf, k.ier obiščejo naši izletniki pokopališče, kjer počivajo hrabri srbski vojaki izza časa svetovne vojske. Ogledajo si tudi Ahileon. nakar odplovejo proti Boki Kotorski in pridejo 10. maja ob 4 popoldne v Benetke. Celokupno prevozijo izletniki 7000 km. Stroški za to potovanje znašajo 8 do 10 tisoč Din. Za to potovanje se je treba priglasiti do 19. februarja.
II.	Na Spitzborge. na Severni Rtič ter v krasne švedske Fjorde se bo vršilo potovanje od б. do 23. avgusta. Izletniki se vkrcajo v Hamburgu na motorno ladjo »Morite Rosa«, last družbe Hamburg Siid, odkoder plovejo proti Severnemu morju in dosežejo Spitzberge 13. avgusta. 16. avg. obiščejo Severni Rtič, nakar se vračajo ob švedski obali nazaj proti Hamburgu, kamor dosjie ladja 28. avgusta ob 19. Izletniki prevozijo po morju 8519 km. Celokupni izdatki za lo potovanje znašajo 8 do 10 tisoč Din. Razlika v označenih vsotah je odvisna od spalne kabine, katero si izletniki po volji izberejo. V vsoti je zapopadena tudi železnica Ljubljana—Hamburg in nazaj. Za to potovanje se jo treba priglasiti vsaj do 5. junija in jo treba plačati do takrat celo vsoto.
III.	V Dalmacijo in Grčijo bo potovanje od 2. julija do 16. julija, in sicer z ladjo »Kraljica Marija«, last Jugoslovanskega Lloyda. Ladja odplove 2. julija ob 16 iz Sušaka in se ustavi v Šibeniku, odkoder lahko napravijo izletniki izlet k slapovom Krke Isti dan si ogledajo izletniki Split naslednji dan pa Dubrovnik. V Kotoru se ustavi ladja toliko časa, da imajo izletniki priliko obiskati Lovčen in Cetinje 0. julija se mudijo izletniki na otoku Krfu, kjer obiščejo Achileon, 8. julija pristane ladja v Nauplie, odkoder obiščejo potniki Mykene. Tiryns, Argos in Epidauros, 9. in 10 julija poselijo izletniki Atene in napravijo izlet v Daphni in Eleusis, 12. julija prispe ladja zopet v Dubrovnik, obišče otoke Korčula in livar ter se povrne 14. julija v Split. Cena za celotno potovanje znaša za kabino z 2 do 8 posteljami 3600 Din, za kabino z 1 ali 2 posteljama se plača 461)0 Din; ladja iina samo prvi razred Na ladji so nahaja prvovrstni salonski orkester. Parnik je opremljen z vsem komfortom ter ima tudi kopalnico z odprtim bazenom na krovu. Za to potovanje se je treba oglasiti do 15. maja.

mm кштт prodajo §c тШЏш
Cenjenim interesentom sporočamo, da zaključimo našo reklamno prodajo z 10. januarjem 1931.
Pravico do aparata po znižanih cenah in posebnih plačilnih pogoiih obdrže vsi tisti, ki so do tega datuma poslali na naš naslov vprašanje glede radio aparata. To sporočamo zlasti tistim, ki jim aparata do sedaj nismo mogli še poslati oz. tistim, ki jim vsled prevelike zaposlenosti nismo mogli še odgovoriti.
Radio LfoMfana
Miklošičeva c. 5
Tel. 3190
IV. Potovanje v Francijo bo od 6. do 18. julija, in sicer bodo izletniki letos potovali skozi Švico v Einsiedeln, ZUrich. Genevo. Lion. Marseil-les v Luni, kjer bodo 11 in 12. julija. Od tu potujejo preko Bordeaux v Pariz, kjer ostanejo par dni in se vrnejo 18. julija v Ljubljano. Stroški za to potovanje znašajo 3800 Din. Priglasiti se je treba do 1. junija.
V Majniški izlet s pomočjo avtobusa bo 16. in 17. majnika na Koroško. In sicer se odpeljejo izletniki 16. majnika zjutraj ob 8 iz Ljubljane preko Pod korenskega sedla v Beljik k Osojskemu jezeru. Obiščejo Kanzelberg in zvečer prenočujejo v Po-rečah na Vrbskem jezeru. Naslednji dan obiščejo Celovec, Gospo Sveto in se vrnejo čez Železno kapljo. Jezerski prelaz v Ljubljano, kamor dospejo ob 0 zvečer. Cena za vožnjo, hrano in stanovanje znaša 400 Din. Priglasiti se je treba do 1. maja.
VI. Na Plitvieo priredi Prosvetna zveza majniški izlet z avtobusom iz Ljubljane preko Novega mesta, Karlovca, in sicer ob binkoštnih praznikih. Odhod iz Ljubljane na binkoštno nedeljo ob 8. uri. Izletniki prenočujejo v hotelu »Plitvice« in se naslednji dan 25. inaja vrnejo preko Ogulina, Vinice, Črnomlja, Novega mesta v Ljubljano, kamor dospejo ob 7 zvečer. Na tem potovanju se bo nudila izletnikom prilika, da si ogledajo umetniške spomenike Dolenjske in Belekrajine. Stroški za vožnjo, hrano in stanovanje za oba dneva znašajo 500 Din. Priglasiti se je treba do 10. majnika. Oba avtobusna i/.leta priredi Prosvetna zveza s 27sedežnim llojakovim avtobusom, ki je letos vozil med Ljubljano in Bledom. V slučaju ugodnega vremena je avto odkrit in so sedeži tapecirani in udobni. Vsak izletnik ima na razpolago sedež, zato je število izletnikov omejeno za izlet na Koroško in na Plit-vice na 27 oseb.
Vsa pojasnila in podrobne načrte nudi Prosvetna zveza vsem onim. ki reflektirajo na katerokoli zgoraj označeno potovanje. Poleg tega smo na razpolago podati tudi nasvete glede potovanja v Grčijo, Carigrad in Severno Afriko od 14. maja do 1. junija ter potovanje na Severni Rtič od 13. do 28. julija, ki ga priredi družba Hamburg Siid.
Zimsko zalogo izgotovlje-nih oblači! za gospode, dečke in otroke odprodajama zaradi pozne sezone po znatno znižanih cenah. Znano največja izbiraf priznano dobro blago, kar najbolj solidna postrežba,
J. Maček, Ljubljana Aleksandrova c. 12
V smrti združena
Mož in žena umrla isti dan.
Skoejam, 29. dec.
Dne 28. dec. sta umrla Jože Zupančič iz Zlogana roj. 28. febr. 1848 in njegova žena Uršula, roj. 30. sept. 1847. Pokopana sta bila v skupen grob dne 30. dec na farno pokopališče v Skocjanu. Tudi v grobu bosta skupaj počivala. Poročena sta bila 56 let, od dne 5. febr. 1874.
Beiokrajnski kotiček
Smrt na delu. Zadnje tedne je v Metltilci smrt kar uu grobo začela, tako da je v dobrih 14 dneh spremila v večnost deset oneb. Dne 28. dec. je kar nenadno umrla družinska mati in gospodinja Marjetu Slane iz Slanine vasi, stara 62 let. Prejšnji večer je bila še povsem zdrava. ponoči jo je zgrabilo in ob 2 ponoči je že izdihnila. Bij a je vzor krščanske matere in pridne gospodinje. Težko jo I ki hiša pogrešala, tembolj, ker je ta udarec prišel tako nepriča-kova no.
Naša zima. Od drugod prihajajo poročila o smučanju in >4inknnju, pri na« pa to kar ne more do veljave. Pač pa so nam snega že večkrat pokazali in je že tudi obležal, pa le za ka.k dan. Zaenkrat še nima pravega obstanka. Tudi mraz je segel še saino enkrat do —V C.
Smučarji!
Smuka na „Mrzlem studencu" je krasna, snega dosti, temperatura —5 do —10 in to v svežem planinskem /.raku pod „Triglavom". Za kurjene sobe in dobro hrano je preskrbljeno
v p'aninski restavraciji gosp. ZAJCA
zato ne zamudite lepe prilike, da preživite par opihd ni v planinskem smuškem raju.
Poftofj pred cerkvijo
Urška, 29. dec.
Z vso ostrostjo moraino obsoditi dogodek, k.i se je primeril to nedeljo po službi božji v neposredni bližinii božjega lirama v vasi Golica.
Fantje, ki mrzirjô one iz Jelš, so ta dan prav pred božjim hramom pričakali ol>oroženi s koli in noži fante, kj so se po maši prikazali iiz cerkve. Takoj so zgrabili 20-letnega Alojzija Baceka, da bi ga premi,kastili, še pred 110 ihi se jim je mogel dobro «trgati iz rok, ie dobil sunek z nožem v hrbet. Na pomoč mu je priskočil njegov brat Ivan, a se je tudi on i»od udarcem s p lan ko /.vrnil na zemljo. Tako jo je skupil Sovšok Franc, njegovemu prijatelju l'omažniu pa je nekdo porinil vel'ke vil ce v ramo. Ako se ne bi pametni fantje spustili v beg, bi bil ookolj še večji, ker >-.o se pretepači prav divjaško vexl.li, tako. da danes ta dogodek verno ljudstvo najostreje obsoja i,n prosi, da bi oblast lake pretepače (ako občutno kaznovala. <la bi se za vselej zapomnili in cenili spoštovanje do svetega kraja. Naj bo povedano, da sta nož iu kol le orož.je slabičev, ki se jih poslužujejo.
Prva dva ranjenca sta bila takoj odpeljana v krïko bolnišnico m drig-i dva sla pa v domači oskrbi. Želeti ie vsem skoraj šnjesu oKrevanja,
Novoletna poklonilev g.knezoškotu
Včeraj se je zbralo številno zastopstvo duhovščine v ljubljanskem škofijskem dvorcu, da je izrazilo presvetlemu škofu dr. Orogoriju Roimanu voščila za novo leto.
Stolni dekan in generalni vikar
hgnrscii IMadrah
|e ob tej priliki poudarjal sledeče:
Na mejniku starega in novega leta se moramo ozreti v preteklost in v bodočnost. Minulo leto se je od nas poslovil ljubljeni bivši nadpastir, nadškof dr. A. B. Jeglič, ki se je žrtvoval za blagor škofije več ko 30 let. Njegovo ime bo ostalo združeno za vedno z važno dobo naše zgodovine: pod njegovim vzvišenim zgledom smo izvojevali nebroj zmag nad protivniki svete Cerkve, z njim smo vzajemno prenašali težke križe, pa doživeli tudi mnogo duhovne tolažbe. К(1и bi zameril, če se je ljudstvo žalostilo ob njegovem slovesu.
Hvaležni smo pa Bogu, da smo brez čakanja in brez težav, kj so ob nastavitvi novega škofa skoraj običajne, dobili vrtdnega naslednika na ljubljansko škofovsko stolico; hvaležni smo tembolj, ker vidimo v svojem nadpastirju ne le učenega in gorečega, marveč tudi telesno čilega škofa, ki se hkrati odlikuje po globoki skromnosti, ter nam je brat, tovariš in prijatelj
V svoj škofovski grb si je dal presvetli zarisati, križ in trnje. Lep simbol, tako pomenljiv za ki ga doživljamo. Bila je doba. ko so ljubljanski škofje lahko po knežje delili miloščino in podpirali dobrodelne naprave. Danes se mora škof boriti, da zmaguje najnujnejše materijelne zahteve. Boriti se pa mora še bolj z neprilikami, ki so s časovnim tokom v zvezi Skrbi za vzgojo mladine, naše šolstvo, krščanska kultura med ljudstvom. V tolažbo pa mu je lahko veselo dejstvo, da je ljudstvo po svoji ogromni večini vdano Cerkvi, da je «vesto svojemu škofu in z njim združeni duhovščini. Če je tuintam verska zavest nekoliko opešala, se bomo trudili, da se bo poglobilo s katoliško akcijo. V Ljubljani pa se pripravlja za mesec marec splošni misijon po vseh župnijah.
Upamo in zaupamo, da nas bo božja Previdnost podpirala tudi v bodoče; prepričanje, da je Bog z nami, nas bo bodrilo in utrjevalo v duhovni borbi zoper številne protivnike sv. Cerkve, ki nikdar ne odlože orožja. V tem borbenem stanju je odločilna moč — voditelj. Srečni smo, da imamo takega poglavarja, ki se nanj lahko zanesemo. Njegovo življenje — če bi bilo treba včasih učiti tudi •t molkom — nam je zadostno navodilo. Želimo pre-
svetlemu obilo zdravja, da bo mogel pogumno nositi težak križ, ki mu ga nalaga škofovska čast. V borbi je pa treba tudi modrosti in krščanske srčnosti. Tudi zanjo moramo prositi. V delu in molitvi hočemo pokazati, da bomo svojemu škofu zvesti, vdani in ljubeči sotrudniki in sotrpini. To naj bo voščilo za novo leto!
Odgovor g. knezoškofa
Prevzv. jj. škof dr. Oregorij Rožtnan je na voščilo odgovoril sledeče:
»Vaše besede o moji osebi so preveč laskave. A bodi kakorkoli: jaz škofovstva nisem nikdar iskal, če pa me je Bog izbral za to težavno mesto, mi bo dal tudi moč, da bom težko breme, ki mi je bilo naloženo, mogel z uspehom prenašati. Res! V tridesetih letih ni bilo za našo škofijo tako pomembnega leta kako to, ob čigar grobu stojimo. Veliki škof in junaški bojevnik božji Anton Bonaventura je odložd krmilo škofije iz svojih rok. Vsi stojimo še pod utisom tega dogodka. Mislim, da ne moremo tega pomembnega leta primèrnejse skleniti, kakor da se Bogu iskreno zahvalimo za vse, kar je škofiji in vernikom storil po svojem zvestem služabniku Antonu Bonaventuri, in pa da prosimo moči in modrosti, da bi vse, kar je v 30 letih v nas ustvaril, ohranil in utrdil. Ce pa z verskega stališča pregledujemo to leto, moremo, hvala Bogu, ugotoviti mnogo dobre volje, ki je rodila lepe sadove, najdemo pa tudi mnogo nerazumevanja, manjka pa istotako ne načelnega nasprotovanja, kakor drugače biti ne more in tudi nikdar bilo ni, saj je svoji cerkvi njen božji Ustanovitelj to usodo sam napovedal. V novem letu skušajmo v zaupanju na božio pomoč, ki nam gotovo ne bo manjkala, poživiti versko življenje s pomočjo verskih društev in katoliške akcije, ki po vsem svetu naznanja novo pomlad verskega življenja. Nerazumevanja pa bodo sama po sebi prenehala, čimbolj bo poznano pozitivno in v vsakem oziru konstruktivno delo katoliške duhovščine. Boj s Kristusovimi sovražniki pa sprejmemo brez strahu v zaupanju na tistega, ki je rekel: Brez mene ne morete nič storiti» in pa: »Zaupajte, jaz sem svet premagal«. V teh mislih gremo krepko in pogumno v novo leto, pripravljeni sprejeti od Gospoda vse, kar nam po sije, dobro in zlo: pripravljeni pa tudi storiti vse, kar je v naših močeh, za sv. Cerkev, za izročene nam vernike in v blagor domovine.
Po čestitanju se je Presvétli od vsakega posebej ljubeznivo poslovil.
Ktic iz Hrastnika
»■sa čista in jasna priteče Sava z gorenjskih planin, a vsa črna in turobna postane, ko njeni valovi poljubijo zemljo rudarskih naselbin Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. O Hrastniku, tej dolini črni treh velikih obratov, steklarne, kemične tovarne in rudnika, poje druga pesem:
O Hrastnik, ti dolina črna. Krik zemlje, ki so ji oskrunili obraz. Prekletstvo strojev, ki hreščijo v noč, in krampov takt in žvenk lopat, In jek srca in trda pest. ki koplje kruh, oj kruh krvav ...
Nad 4000 ljudi živi v tej turobni dolini, nad katero plava dim kakor siva koprena. In vsi ti imajo le zasilno cerkev v prejšnji gledališki dvorani. Na odru stoji oltar in na njem velik, lep križ Pri oltarju trpečega Pravičnega se zbira vsako nedeljo pri dveh sv. mašah nad 2000 delavcev s svojimi družinami, da iščejo tolažbe v svojem pomanjkanju pri ubogem betlehemskem Detetu, da pozabijo svoje gorje, da molijo za svoje brate delavce v tujini, katerim domovina ni mogla dati kruha, da ohranijo zvestobo veri in domovini. V težkem vzduhu. silni gneči in vročini vztrajajo brez vsakih ugodnosti v svoji zasilni cerkvi pri oltarju božjem, da slišijo nauk pravice in ljubezni ter prejmejo blagoslov ubogega betlehemskega Deteta. Tu se spominjajo, da niso samo stroji brez duše, ampak da je eden in isti Bog — Stvarnik delavcev in delodajalcev.
Hrastniški delavci bi pa radi imeli dostojnejši božji hram za Kristusa Kralja in za sebe. Zato
Ali ste že naroČili lepi vorski družinski list
Glasnik
presv. Srca Jezusovega
fct je glasilo pobožnosli Srca Jezusovega, Srcu Jezusovemu posvečenih družin, Apo-stolstva molitve, Aposlolstva mož in fantov, duhovnih vaj in jugoslovanskih misijonov D. J. v Bengaliji. Daje dragocena navodila za duhovno življenje. Vsako številko krasi mnogo lepih slik. List je pisan za vse stanove. Januarska številka ima tudi umetniško prilogo in priročen koledar.
Naroča se pri upravi »GLASNIK-a Ljubljana, Zrinjskega cesta 9. Celoletna naročnina samo 15 Din, (7 lir, 3 šilinge, pol dolarja).
Vsaka Srcu Jezusovemu posvečena družina naj gotovo naroči ..Glasnik"!
bodo prišli v dnevih od novega leta naprej rudarji v uniformah trkat na vrata meščanov naše prestolnice. bele Ljubljane, za milodare za novo cerkev. Zaupajo namreč, da je Ljubljana kakor dobra mati, ki najbolj ubogih slovenskih sinov, rudarjev, ne bo odgnala praznih rok izpred svojega praga. Mogoče ne bodo znali rudarji govoriti mnogo mehkih besed mile prošnje, toda takrat poglejte njihove, kakor njive razorane žuljave roke, spomnite se njihovega trdega dela v temnih podzemeljskih rovih, kjer na vsak korak preži strašna smrt, da tam v črni jami kopljejo črni dijamant zato, da vam je toplo, spomnite se njihovih žen in otrok, ki imajo malo kruha in solnca, ki bi sijalo na njihovo mladost, ]>a naj to gane vaša srca, da boste s svojimi darovi razveselili Boga in zmučene delavce.
Vsem, ki so blage volje!
Spesnil Anton Boštele.
Vsega imamo dovolj v naši črni dolini bede in znoja in žuljavih rok, dima in plinov, kopico otrok, kletve, sovraštva in težkih skrbi — le pravice in ljubezni in enakosti ni!
Le Kristus je, ki pravico deli, daje enakost, ljubezen uči, le Kristus je, ki nam briše solze, zatira strasti in lajša gorje.
Mi glažarji, kemiki, črni rudarji,
zaupno se danes podajamo k vam,
pomagajte nam, da mu dostojen postavimo hram!
rečno novo leiof
Priporoča se tvrdka
I. Bonać, Ljubljana
Še.enburgova ulic
k
Razporeditev sodnikov v Lîubliani za teto 1931
Vodstvo okrajnega sodišča prevzame svetnik Žig on Alojzij, ki bo vodil tudi nesporni oddelek za Ljubljano. Nesporni oddelek za Ljubljano-okoiico obdrži sodnik dr. tien k. Civilni okrajni sodniki bodo: dr. Vračko Edvard, dr. Jurij Stempihar in Velušček Vladimir.
Zemljiškoknjižni sodnik ostane dr. Uogdm Petelin. Eksekuoija še deli na dva oddelka, ki ju bosta vodila sodnika: dr. Bogdan Petelin in dr. Rupnik Vlado. Kazensko sodstvo okrajnega sodišča prevzameta sodnika dr. Svet Jakob in dr. Dolinar Andrej. Sodnik za mlajše mladoletnike pri okr. sodišču ostane dr. Senk.
lJeielno sodišče. Kvalifikacijsko komisijo tvorijo sodniki: Mladii Anion, Anlloga Jakob, Avsec Anton, kot namestniki: dr. Krajnc Milko, Kralj Ivan, dr. Gaber Milko, Zigon Alojzij. Predsednik civilnega senata: dr. Kranjc Milko, člani pa sodniki: Strasser Vinko, dr. Stojkovič Sašo, Hudnik Adolf in Avsec Anton, ki opravljajo tudi posle sodnikov po-edincev okrožnih sodišč.
Sodnik poedinec za trgovske in menične stvari ostane Avsec. Anton, predsednik trgovinskega senala pa Antlogu Jakob. Predsednik prizivnega senata ostane dr. Gaber Milko, člana pa sodnika: Debeljak
Nenavaden dogodek v istrski cerkvi
Trst, 31. det.
i iccolot poroča: Ne sanio Istra, ampak vSii Italija stoji |ик1 globokim vtisom čudežnega dogodka, kii se je zgodil na sveti večer pred božičem v Kanfanaru. Dogodek je bil
sledeči :
Pred povzdigova.ii jeni je mošnik, /upnik Don Zeleo, v;del namesto konsekrirane liosti-je krvaveči obraz Izveličarja, obdanega od trnjeve krono. Istočasno so to videla vsi asi*tiru joči kleriki in mnogi verniiki izmed množice. ki je napolnjevala cerkev.
Го e v lui ri stično videnje je napravilo tem globijii vtis :im je vzbudilo tem večje zanimanje, ker je prvo, kar ga |>oiiiin.i ljudstvo v Istri. Sicer pa taika videnja Izveličarja v hoetijii ali na mesto nje niso tako redka. Kronike in nabožne knjige jih navajajo veliko. ki so se zgodila v raznih časih in so izpričana |>o objektivnih ljudeh na podlogi najstrožje preiskave.
Čudežno videnje v Kaiifonoru se bo preiskalo [K> cerkveni proceduri. Kan Tona reki župnik so je tozadevno že posvetoval s [>oro-škim škofom PederzollAjem, ki I ki predsedoval tozadevni komisiji. Po normah cerkve se I vodo imenovali za člane te komisije razen nekaterih duhovnikov tudi zdraviv'ki. izlmmii izmed najboljših v provinci. Oni bodo morali preiskati fizično in psihično stanje oseb. ki so imele videnje in ki bodo morale o njem poročati v vseh podrobnostih in odgovarjati no stroga vprašanja, potem ko I vodo resno zaprisežene.
Prvi preiskavi Ivo sledila druiga, ki so bo odredila potem, ko l>odo minule oziroma bodo pozabljene eventuelne sugestije momenta, nakar se bo materijal procesa predložil sv. Sto-lioi, ki ga bo izročila v proučitev Kongregociji, katera ga ima zavreči ali priznati trn sicer s tem, da ga objavi v »Acta Sanetae Sod rs.«
Zadnje znano evliarietično videnje je bilo
56 let pote na kota
v Predoeljiih v čast l>ožjo Marija Uranič, Po-žlopova Micka s Kokrice. Začela jo s 13. letom. Skozi dolgo dolvi 13 let ie po tedanjih nava-
dah sama pela alt. Zato je morala biti vselej v cerkvti, kadar se je pelo, torej vsako nedeljo in vsak praznik trikrat, v adventu vsak dan pri zornicah, v maju vsak dan pri »mamicah itd. In vse to ob vsakem vremenu s Kokrice tričetrt ure daleč! Še danes rada pripovedu je: »Kolikokrat sem zajela [к> zimi zjutraj ob 5 votlo v čevlje, pa jih nisem cel dan preobula in se niisem niič prehladila.« Je poč takega zdravja! Še danes se počuti čiisto dobro iti brez težave še opravlja kmečko delo. Duh njen je še popolnoma mladost en. Iz pogovora z njo ne moreš verjeti, da ima že skono sedem k niže v na hrbtu. Pa pravi: samu iizprevidi.m. da nisem več za na kor (pa je še zelo dobra!), in da ne spadam med to inlade. Toda zdi se mi, da ni zame drugje prostora v cerkvi kot na koni. Kar misliti! sii ne morem, da bi se morala kdaj ločiti od kora, ki m.i je bil skoro vsa leta mojega življenja najdražji prostor na svetu. — Bog. daj, da hi se še kar na jdal je ne umaknila, ker je radii svojih 36-letnili tekušenj naravnost izvrstna šola za mlajše moči m tako silno veliko naredi v čast božjo.
Alojzij Ln dr. Sajovic Rudolf. Kot konkurzni komisarji: Anlloga Jakob, Avsec Anton, dr. Gaber Milko, Strasser Vilko, Debeljak Alojzij, dr. Sajovic Rudolf, dr. Slojkovii Sašo.
Vodjo deželne deske: Strasser Vinko. Amortizacijske stvari in proglasitve mrtvim: Avsec Anton. Predsednik kaz. senata: Mladič Anton, člani pa Kralj Ivan in Ver bič Srečko, pri petčlanskem senatu še dr. Kobe Ernsl in Merala Ferdinand, za inlnjêe mladoletnike pa Kralj Ivan.
Preiskovalni sodniki: dr. Kresvik Mirko, Le-derhas Rajko, dr. Bizjak Ivan in Gore i mi Fran jo.
Prizivni senat je v isti sestavi kot kazenski Ker se bo izvršilni oddelek delil na dva dela, se bo preselila tudi denarna knjiga v sobo dosedanje pravne pomeč'. kjer bo tudi prisantiško vodstvo okrajnega sodišča
v Španiji leta 1911. V Manzanedi v škofiji Astorga jo izbruhnil spor med župljaiii in župnikoiin. škof jo poslal misijonarje, da spravijo župljano /. /upnikom. Toda obnašanje žup-Ijanov v cerkvi jo bi'o tako škandalozno, da so misijonarji skleniili misijonsko pol>ožn<i«t končati. Začeli so akt zadoščenja za žalitve Jezusa v zakramentu, ki jo bilo izpostavljeno med velikim številom svet" in rož. V tem momentu je iz monštrance zasvetila tako močna luč, da ji' sv it sveč popolnoma obledel. Med tem ko jo ljudstvo to čisto propade no gl<*dalo, je nek otrok za klical: »Jaz vidim otroka J 01/41-su!« Ljudstvo jo padlo na kolena, misijonar pa je začel gorečo puidgo na temo o ver/ih laa-jija preroka: »Ves dan sem razprostiral svoji roki v objem brez ver nem 11 m upornemu ljud.stvu!« Med tem so verniki vos čus gledoJi nebeško »loto neizmerne lepoto, ki so je vedno bolj večalo in stopalo iz monštrance, na rokah i.n nogalli pa s») so videlo krvaveče rane. Videnje, ki je bilo obdano od močne luči, je trajalo med vsem govorom, ki je trajal nekaj nad dvajset miinut.
Nato sc jo v cerkvi spontano izvršila gin-I ji va sprava ni«l župljani in /upnikom, ki je bil tudi videl nebeško dete. Župnik, ki je nato podelil blagoslov /. Najsvetejšim, je bil tako ginjo.11. da |м> izvršenem blagoslovu 111 mogel položiti hostiije iz monštrance v riborij. Iloetija so je nato sama dvignila v/, hulule n sc sama položila v cilH>rij, ki ga jo potem župnik radii velikega dušnega prêt resen ja mogel le z veliko težavo zapreti. Ljudstvo po jo še celo noč do ranega jutra ostalo v cerkvi, naslednje dni [xi se je misijon nadaljeval in so je videnje na koncu, takoj ko se je in ton ira I Te D enim, zopet prikazalo in jo, obdano od i/redno jarke luči, trajalo ves čas, ko so jo himna pelo. samo da ni imelo krvavečih ran.
Komisija jo po skrbni preiskavi in zaslišanju mnogih oseb. ki so bilo vso kaj drugiiga kot verno, čudežni dogodek po+rdila.
40 let pri enem gospodarju
Maribor, 31. dec.
Tudi posli imajo svojo jubileje, tomboli častne zato, ker so to jub'leji žuljavih rok, trdega vsakdanjega dela 11 1 enii strnili, na drugi strani pa zvestobe do gospodarju, pridnosti in marljivosti v službi.
Tak jubilej obhaja tudi Marija 1.11 ko. že od novega lota IS90 spada mod gospo-la-rsko družimo škofijskega dvorca v МапЧнит, kamor je prišlo 21-letna v službo. 40-let nico dela in truda ima torej za selxij pri enem gospodarju. Ko je prišla, so živeli i,11 du/jlnjvoli še služabnik sprejeti od škofa Slomšeka. od katerih se
je imvzeia tudi tiste zvestobe in skromnosti, tistega veselja in ljubezni do dola. ki jo še sedaj nn stare dni odlikuje. Od jutra do večera se giblje in dol«, skromna in priprosta... Za 4<)-letno službovanje so včasih delili odlikovanja. tudi Micika — kakor jo kličejo — si ga je zaslužila. Naj jo Bog odlikuje s še nrnognimti zdravimi leti in s svojim plačilom!
Višek elegance in lepi stas
napravijo popoldanske in večerne obleke kupljene pri znani tvrdki
P. Magdić
Ljubljana
Na zalogi tudi obleke za neveste in moču< dame. dobavi se tudi po pošti.
Strupena megla v Belikrajini pred 100 leti
Črnomelj, "50. dec.
Povodom čudnega pojtiva tajnost ne in smrtonosne megle v Belgiji je opozoril bivši dolgolctn. adlešički /upnik in zaslužni belokranjski folkloristični pisatelj g. Iv. Šaselj, da je bil tudi v Hclikra jini, in sicer v letnh 18^1 in lfc'32. stičen [>ojiiv čudne megle, ki je imela za posledico veltiko umrljivost. Da se prepri-čamo o resničnosti njegove trditve, smo odprli naše stare častitljive, z gosj-m peresom pieuno knjige, ter glodali imena in veliko število onih, ki so pred sto leti izginila s površja zemlje, zginil tudi iz spomina, ker niti en nagrobni spomenik jili več ne omenja; samo tukaj v teli starih knjigah se 5e berejo njih une na in priimki, ki jih je zabeležila roka. ki je tudi več ni. —
Obledela pisava in številke onih let, ki jih navaja g. 1. Sašelj. nam jasno povedo, da je bila umrljivost v letih IS>i in 1832 pri nas jzvanredna. Med tem. ko jih jr umrlo 1^27. leta 140, IK32. leta 141, l«2<>. leta 144, in 1830. leta samo 121, je narastlo leta I43|. število mrtvih na 2b2 in leta 1832 celo na 24(>. Nato pa jih je umrlo leta 1433 samo ISO, v naslednjih letih pa je bilo število mrliče v že zopet nonnulno.
Z raske suknfe
Obleke
Rekord
Perilo	Čepice
v nizkih cenah, v vseh oblačilnih potrebščinah je dosegla Ivrdka
Pletenine	Trikotažo
0. PfPSkPf
Sv. fCira cesti« 14 Klobuke	1.1, d
Koledar
Leto 1931 je navadno lelo in ima 3<$5 dni, med temi l>ô uidelj in praznikov po stmeiu «loi u. Lelo se prične in konča a četrtkom Občno in državno lelo se začuc uovtga leta dan, 1 januarja. Cerkveno leto se začne prvo udvenlno nedeljo, dne 29. novembra. Pomlad se začne dne 21. niarru ob 15.07. Poletje se zjčne dne 22. junija ob 10 28, jesen se začne due 24. sepU mbra ob 1.24. Zima se za. ne Јце 22. decembra ob 20.1J0. Godovlneka »»•vila eO: zlalo število 13. epukta XI, sjlnčni krog tfc rimsko Število 14, nedeljska črka D in letni vladar Jupiter.
V lelu 1931 bo eolnee mrknilo trikrat, luna pa dvakrat. Pri nne bo viden I" turi; lune. Popolni mrk lune bo dne 2.. aprila, začne se ob 19.28 in konča ob 22.52. Viden bo na zapadnem delu Tihega oceana, v Avstraliji, Aziji na Indi skem oceanu, v Afriki, Evropi, un Atlulskc m oceanu in na vzhodu Južne Amerike. Drugi popolni mrk lune bo 20 septembra. Začne se ob 1» 54 in konča ob 22.42. Villon bo na severnem dolu lihega oceana, v Avstraliji in Aziji, na idijskem oceanu, v Afriki in Evropi, na Atlantskem oceanu in po južnih delili Južne Amerike.
Delni solnčni mrk bo 17 in 18. aprila. Začne se ob 23.57 in konča ob 3. 32. Viden bo v Aziji in Evropi ter na Severnem ledenem morju. Drugi uirk bo 12. septembra, in sicer ob 15.13 do 6.09 in bo viden severo-znpadno v Severni Ameriki in na vzhodnem koncu Azije. Tretji mrk ho U. okt. ter bo viden od 12.01 do 15.49 v Južni Ameriki, na južnem Atlantskem oceanu in na Tihe m oceanu in na Južnem ledenem mor.u.
Od božiča do pepelnice je 54 dni, to je sedem tednov in 5 dni.
Četrtek, 1. januarja: Novo leto. Obrezovanje Gospodovo.
Petek, 2. januarja: Makarij (Ulaženko).
Delovanje Artin tablet
je isto kakor normalno izpraznjenje. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatljice po Din S.—.
Zadostuje za 4 — t> krat.
Osebne vesli
= Cerkvena odlikovanja. V zvezi s 25 letnico obšloja škof. zavoda in gimnazije v št. Vidu nud Ljubljano so bili cerkveno odlikovani: gospoda duhovna svetniku vzgojni vodja Martin Stular in profesor dr. Ivan Knific za častna konz.istorijalna svetnika; gospodje profesorji: dr. Anton Rata jec. Luka Arh in t rane Pengov pa za škof. duhovne svetnike. — Iskreno častita mol
Poročila sta se dne 27. decembra v Osijeku gospodična Nada Zalokar in gospod T une S t a n k o v i č.
Srečno in vmlo novo Mo
želi
vsem cenjenim naročnikom
Jos. (Кекђ
Tovarna za barvanje in kemično snažen/e oblek.
Pranje in svetloiikanje perila.
V prvi polovici leta 1831 znaša povprečno število mrtvih na mesce 14, meseca avgusta pa jih je naenkrat 34, septembra 36 in decembra 38. — V junuurju 1832. leta je doseglo število mrtvih svoj vrhunec, namreč 40; februarja istega leta jih je bilo 57, marca 28, aprila 20, maja meseca pa je število ninličev zopet normalno. — Kot vzrok smrti v teh dveh letih velike umrljivosti so navedene razne bol o z mi, toda to ravno ni merodajno, saj tudi naši današnji vaški mrliški ogledniki ne vzamejo za-dovo ugotavljanja bolezni, ki je bila vzrok smrti, tako natančno; tako n. pr. eden miših mrliških oglednikov napkše skoro pri vsakem mrtvem otroku kol vzrok smrti: vnetje v možganih. Vendar t«i pazljivemu bralcu ne uide večkrat se ponavljajoča označba vzroka smrti kakor; mrzlica, astma in kašelj, in to v vaseh, kjer v bližini izvira kakšna voda ali pn studenec, kakor n. pr. v Dobličaih, Jelšcvniiku, Tu-ševem dolu in na Otovcu. —
Moiroče bodo dali ti naši skromnii podatka povod, da lui še kdo drugi iz Belr.krajine obelodanil kakšne številke in okoliščine, ki bodo pojasnil • čudim pojav megle in velike umrljivosti v Belikrajini pred sto leti.
Novf ftrobnvi
•f Črnomelj (dne 30 dec.). Snoči je umrla po dalJSem bolehanju gospa Marija MaleSiČ v .starosti (i0 let. mati slovenskega pisatelja g. Matije MaleSiča, višjega pristava pri okrožnem inšpektoratu v Mariboru Iskreno eo2a! e izrekamo lu gospodu pisatelju, ki je tako iskreno ljubil svojo postarano mamico, ki pa ni dočakala njegove poroke z gospodično K Kren. hčerko veleposestnika iz Svečin pri Mariboru.ki bi se morala vnSiti v prihodnjih dneh.
Mala hrnr\»ha
ir Cestni odbor kranjskega okraja. AA. Ban
dravske banovine g. dr. Dra"o Marusič je imenoval tc-le člane v okr. cestni odbor Kranj: Ciril 1'irc. župan m pos v Kranju, načelnik; Fook Maks, industrij. v Kraniu, prvi načelnikov nam ; Ziherl Matevž, pos. v Sliolji Loki, urugi načel, nam.; Lončar Ivan, pos. in zupau v Tržiču, tretji načel, nam.; odborniki Sttr Jakob, pos. in župan, Visoko; Za-plotnik Karl, pos. v Lattncah, Kaudoll Anton, pos.. Grad, Mol hrane, pos m župan, Voglje, Lajtelj Jakob, pos. in trg v Slraiišču; hrane Zaplotnik. ros. iu trg. v Retiah; Ivan Aukele. pos. in žuoan Sv. Ana. 1 rane Uriič, pos. in župau v tiotavljah Lovro Telban, pos in trg., 1'odjelovo brdo; Antor Hafner, pos. in župan obč. Stara Loka; Benedik Franc, pos. v Dolenji vasi; Demšar Franc, pos. in trg. v /alem Logu.
it V cestni zodbor za okraj Laško so b:li imenovani: Dr. Fran Roi, Laško, načelnik; Topole Martin, župan, Marija Gradec, podnačelnik, člani: Pavlin Vinko, trgovec, Trbovlje; Vodušek Gustav. Trbovlje; Bricelj Franc, nos., Gabersko pri Trbovljah, Roà Fcrdo, pos., Hrastnik; Dolinšek Avgust, nos., Brnica pri Hrastniku; Smit Aloiz, Jurkloiier, Kovač Ptier, Loka pri Zid. mostu; Bogovcrki Anton. Jurkloster, Jamšič Ludovik, Osilnica Gv. Kri-štol; Osolin Josip, trg. Laško.
Leto №3! !€f0 ffftt
za ti-loga. ki bo zadel prvi dohitek (knnj ali soliu ' npra.a) na dai že-bana lot rijo Potna služkinj II, ja-nuaria 1931, Kupujte srečke po 5 D Zadru a SI Dom S. meniška udca 2-
■Ar Opozorilo obvezanrer za uporabo ljiidsVega
dola (knluk). Ljubljansko mcslno načelstvo objavlja: Ker poteče ruk za prijavo obvtzancev za uporabo |iri ljudskem delu že ilne 3. januarja 1931 ob 14 opozarjamo zadnjikrat vre one ročne ali duševne delavce, ki plačujejo ualužbeniški davek na knjižice, kakor tudi podjetja, pisarne, večje obrtnike itd., ki plačujejo uslužbeniški davek «a vse uslužheui e skupaj, da se prijavijo odnosno da jih prijavijo najkasneje do 3 januarja 1931 na mestnem magistratu soba SI. 21, kjer dobe potrebne tiskovine brezplačno. Prijave brez teh tiskovin so se doslej izkazale že vse ko' netočne in pomanjkljive, da . ih je Ireba vračali Vršitev ljudskega dela v naši banovini je pobud il g. ministrski predsednik sam v prepričani»!, da je lo zakonito sredstvo za izboljšanje naših cesi neizbežno. Zato bi vsakdo, kdor bi se v smislu izdanega razglasa ue prijavil za seznani obvezancev, ravnal naravnost proli interesom in Intoncijom države. Svarimo torej pred malomarnostjo!
Vsakovrstno ure zlatnina in »rebrnimi po nizki ceni pri
l. VILHA!), urar
I.JUUl.jA^A
Sv. Petro cesltt Зв
it Poizkušen samomor mladega hlapcu. Krèko: Dne 80. dec. okrog 8 dopoldne smo zvedeli za samomor mladega hlapcu Ilumarja A., ki je doma iz Ooriške in že več let službuje v tukajènj-i okolici. Fanl je 29. dec. zvečer prišel iz Brežic* in se takoj nato podal k svoji nevesti, ki stanuje pri starših v Loskovcu. Zadnji čas so opazili, da sicer veseli Mapec postaja nekako otožen in tih, vendar nihče ni slutil, da ima kake samomorilne uamene. Zato tudi niso bili pozorni danes zjutraj, ko je za hip odšel iz stanovanja. Ker ga dolgo ni bilo nazaj je nevesta pogledala, kje da .e In na svoje začudenje opazila, da se vleče po vseh štirih. Prepoznala ga je. Na obupen krik so prihiteli domači, ki so hlapca, ki se je ustrelil v desno uho prenesli v hišo in Inkoj poskrbeli, da so ga z vozom odpeljali v bolnišnico. Nesrečnež ima kroglo v glavi in je njegovo «Innje prav resno. Vzrok samomora je ljubezen. Tudi njegovo zadnje pismo, ki ga je pisni dan pred samomorom v Brežicah, so našli in je razvidno, da je imel namen posloviti ге s tega sveta, ki je bil zanj tako grenak.
T*r Vsem čebelarjem sporočamo, da je v Ljubljani Čebelarsko društvo zn vso Dravsko banovino, ki deluje za pozdlgo čebelarstva. Društvo izda a mesečno svoj strokovni list »Slov. Čebelar , ki velja letno Din 40. Srno v času težke gospodarske krize, ki zahteva, da se strnejo naše vnste, če hočemo. da ne bo čebelarstvo propadlo. Zalo vabi odbor vse čebelarje, da vstopijo v društvo Naznanite svoj pristop z dopisnico na naslov: Čebelarsko društvo društvo za Slovenijo v Ljubljani. Držimo au tfçshii »Svoji k svojima
Naročnikom knjižnih zbirk Jugoslovanske knjigarne
Dnevno prihajajo reklamacije naročnikov, čcP, da so naročili po več zbirk, prejeli pa samo eno ali drugo knjigo mesto vseh,
Dolžnost nam {e pojasniti to dejstvo: Ker se ▼rii ekspedicija knjig za vsako zbhko posebej, je umljivo, da naročniki r.c dobe vseh knjig hkrati. Z ozirom na ogromno Jtevilo naročnikov Ic danes ni bilo mogoče odprem'ti vseb knjig. Zato prosimo p. n. naročnike, da malo potrpijo — v prihode jih dneh bo ekspedhija dokončana in ako bi kdo knjig, recimo, do srede ptihodnjega tedna ne prejel, ga prosimo, da blagovoli potem Šele reklamirati, kajti ni izključeno, da se je pri velikem delu, ki se je s pospcitno naglico moralo vrSiti, pripetila katera pomota, ki jo bomo rade volje popravili.
Kakor smo že na tem mestu omenili, V e -b r o v a knjiga: »Sv. A v g u SI i n« doslej radi posateljeve bolezni Se ni mogla izitt Čini bo za ckspedicijo pripravljena, bomo p. n. naročnike Se posebej opozorili. — Priporoča se Jugoslovanska knjigarna.
it Vreme v državi: Po vsej državi je vladalo popolnoma oblačno vreme, razen ob morski obali, Kjer je bilo noloblačno. V Ljubljani je včeraj ob 7 zjutraj kazal barometer 75S.2 min, termometer od —4" C do 2.4" C. Veter iužnovzhoden, 5 mm snega. — V Mariboru je kazal barometer 757.8 nun, 1er- j mometer od —1" C do 0.S1 C, veter svvernozaho-den. — V Zagrebu je kazal barometer 758.6 mm, termometer od —0.2" C do 4" C, veter južnojužno-zaboden. — V Belgradu je kazal barometer 760.2 mm, termometer od —3" C do lu C, veter močan juinovzhoden (kočava). — V Sarajevu je kazal barometer 760.3 nun, termometer od —2' C do 0.8" C, veter severnosevernovzhoden, I nun snega. — V Skoplju je kazal barometer 762.6 mm, termometer pa od 1" C do 3" C, mirno, 4 mm snega. — V Splitu je kazal barometer 757.2 mm, termometer 6" C do 9" C, močen vzhoden veter (burja), pol-oblačno.
•Ar Kvišku sria! Slovenska maša za mešan zbor in orgle zl. p. Hugolin Satiner, založila Jugoslovanska knjigarna. Part velja Diu 24, glasovi so po Din 5. Ilugolinov slog e pri nažlh cerkvenih kakor posvetnih zborih, izmed najbolj priljubljenih. V takem slogu je zložena tudi uiaša »Kv>Iku srca« na Čisto novo besedilo odlične slovenske p'sateljice« m. Elizabete. Globoko so zamišljeni vsi deli sv. maše, še posebno >JagnJe božje in »Zavživanje-. Celo mašo pa preveva oni pobožni duh. ki bo dvigal duha in srca vernikov k Bogu in poveličeval skrivnost sv. maše. Kakor vse Hugolinove skladb« tako tudi priču očo mašo našim cerkvenim zborom najtopleje priporočamo.
Vprašali smo dr. Dobrojeda kai sodi o raketi na Iuro? »Bi ne bik) slabo«, je rekel dr. bobroied »ampak brez jajčnih testenin ->Pekalete« ne hodite na luno, ker take...«. Gospod dr. Dobrojed, nehajte vendar, smo ga prekinili, — zakaj vendar vedno »Pekatele« in »Pekatete? »Obžalujem« je rekel dr. Dobrojed, »jaz se specializiram samo na »Pekatete«. jaz gledam ves svet samo s stališča Peknlet! Ako želite moža, ki stoji na drugem stališču, idite k mojemu kolegu dr. Vampežu, ki vidi vse s stališča obilojedov. Rečem Vain da je njegovo ime prav tipično, več pa ne povem, govorite sami z njim«. Poslovili smo se, želeč dr. Dobro-jedu dober tek pri Pekaletah s kranjskimi klobasami in kislim zel em Redkokrat se dr. Dobrojedu nasmeje, a takral se je, ker je čul nov recept z* »Pekatete«:.
Kranj
BivSi Jagodičev fologra!<.-ki atelie v Kranja
je prevzel znani lotog af F. Jug, ki nam s svojim strokovnim znan.em amči za prvovrstne izdelke in nizke cene.
iVovo mesto
c
»Progrès«, zavod za pospeSevan'e mednarodnih trgovskih zvez v Novem mestu želi sre£no in uspe&no novo leto vsem svo.irn poslovnim prijateljem)
XV4,
Vsrm svojim c. odie-maloem želim srečno in veselo novo leto!
Obenem neznan m. da jo ravnokar prispela velika pošiljka gramofonov in
novih plošč
Zn nadaljno naklonjenost se priporočam
Jehnik'
losip Dontai
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA èT.20
NdSjtfoli sodišta
■je Opozarjamo občins'vo. da je Francoski institut v Ljubljani podaljšal stibskripcijski rok Te-sniere-ove knjige o Otonu Župančiču nepreklicno do 15. anuarja. Priporočamo vsem ljubiteljem lepe knjige, da suhskribirajo veliko francosko študijo, ki bo dragocen in važen prispevek k naši kulturni propagandi. Navadna izdaja knjige velja v sub-skripciji 45 Din, izdaja na luksuznem papirju pa 1(10 Din. Knjiga bo pozneje v knjigarnah znatno dražja. Preverjeni smo, da si ho zanimivo knjigo nabavil slednji naš Intcligenl, ki razume francoski. Subskripcijo sprejema Francoski institut v Narodnem domu.
it Z dovoljenjem gospoda ministra za poljo-privredo in vodo ec bo vršilo žrebanje 1. razreda 21. kola drž. razredne loterije dne 16. januarja 1431 leta namesto dne 3. januarja, kakor je bilo odrejeno.
Globoko zmžatne cene!
Damski plašči že od Din 250'— naprej otroški v vseli velikost h od Diu 120 — nap ej. Hitite z nakupom. dokler je večja izbira
F. I. Gor far. Ljubljana. Sv Petra c. 29
Oglejte si <ene in blago v izložbi! .
-Ar Na Količevem pri Domžalah poleg Bona-čeve tovarne je otvorila novo gostilno Ivanka Jerman, ki bo vsakega gosta izborilo postregla.
ir Kože divjadi pošljite nemudoma na naslov Divja koža<, Ljubljana, Velesejm. S tem se Vam nudi najboljša priložnost za ugodno vnovčenje blaga. Dražba se vrSi 26. januarja. Najavljeno je mnogo inozemskih kuncev.
•fc Zdravilišče »Uadio-Therma; v Luškem se jo na splošno željo adaptiralo iu preuredilo tudi za zimsko obratovanje in je odprto skozi celo leto. Uspešno leîenjo revmatlzma, išiasa, bolezni sklepov, žonaklh bolezni itd. Oskrbnina znižana. Po-1 drobna pojasnila daje uprava zdravilišča.
•Ar Dentist Palover, Kongresni (rg 14. ne or-dinira od 27 decembra 1030 do 7. januarja 1901.
-k Primlilcv Jadranske Straže v slovnn-skili narodnih noSali dne 24. januarju 11)81 v uuioiiski dvorani v Ljubijani
Srečno novo lelo želi vsem spojim strankam
MATIJA VAHTAR, urar
Novo mesto. L ubl anska cesia
Naklo pri Kranju
Resnici na ljubo je treba na razne govorice in nanrigavau a, celo poročila po časopisih (• Ponedeljek« z dne 22. dec.) — povedati na ves glas: da smrtno ponesrečeni France B a i ž e 1 j ni bil noben alkoholik, marveč nadvse skrben družinski oče in vzoren zakonski mož, ki nru je bila misel na družino prva in zadn.a. Satno za družino ie živel. Skraino bridko te torej — že itak teiko prizadeti družini — zavračati zda: Se take in po-d.'bn« očitke in sumničen;a, ki niso in niso upra ▼ičeoa.
Naj bodo te vrstico poko'nikovi družini v majhno za-doSčene. te itak iini je življenje nad vse trpko, Se z večjim strahom gleda o bodočnost — majhni otroci, rednika pa ni več. B'aga srca, kako*- ob smrti pokojnika, tako tudi v bodoče n« pozabite siroti
Kamnih
Znižane cene mesa in kniba. Okr. glavarstvo
je v sporazumu z zastopniki pekov in mesarjev določilo enotne cene za kruh iti meso v kamniškem okraju, ki so znatno nižje ko dosedanie in odgovarjajo na sploSno cenam v ostalih okra m. Cena za kg belega kruha je 4 Din, polbelega 3 50 in črnega 3 Din. Cena mesu pa ie sledeča: prvovrstno volovsko meso 17 Din. meso II. vrste 14 Din in tretievrslno meso 10 Din. Svinjina 20 Din, lelelina 19 Din, špeh 17 do 18 Din. svinjska mast 21 Din. Goveje meso more biti pred razprodajo žigosano po vrstah in sicer tako, da bo žig kupu-jočenm občinstvu dobro viden. Naredba mora biti nabita v vseh mesnicah in pekarnah Za kršitelje teh določb je določen? krz-n z zaporom do 3 mesece in globo do 10.000 Din.
Sbfja Loka
Francoski krožek prične z redmian delovanjem po No v oni letu. Otvorila sc bosta imjibrže dva kurzn, ki jih bosta vodila prof. ftiiinenc in dr. Fajdiga. VlAji tečaj ima svojo prvo uro v potok. 2. jan. zvečer v fiofdopju osnovne tole. Krožek obeta jx>d vod*lvom inž. Šaiica živahno delovanje.
Kranjska gora
Snega smo imeli zadnie čase skoro premalo.
Smučarji so komaj prišli na svoj račun. Vozniki so ga pn želeli več. Zadnje dneve p-eteklega leta ga je zopet nekaj naletelo, tako da ga je zdaj dovoJj za uspcSno smučanje in vožnjo.
Smučarjev toliko, kakor lelos, že par let ni bilo. Jih kar mrgoli. Pola in smučališča so polna. Seveda letos so ugodnejše razmere! primernejša zima in dolge božične počitnice.
Cerkveni pevci so v dvorani »Ljudskega doma« pod okriljem Katol. prosv, društva t.ilcrat vprizorili Lavližar.evo spevoigro »Darinka« in enkrat na Dovjem, vselej dovršeno in v zadovoljnos-t občinstva,
Katol. prosv. društvo pripravlja za predpust
znano Nestroyevo veseloigro .Utopi enca«. Žal, da dosedaj mi moglo nikjer izslediti not za kuplete, dasi se je obrnilo na več strani. Če jih kdo ima, naj mu jih blagovoli poslati, mu bo zelo hvaležno. Čc pa ne bo drugače, ih bomo pa sami priredili, a rajši bi imeli originalne.
•Ar Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, iinigljanju pred očmi, razdrežonosti živcev, pomanjkanju spanju, slabem počutju, neruzpoloženoeli zu delo povzroči naravna Franz-Joeef« grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vsoučiliAkih klinikah so dognali, do so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju |>o zavživnnju »Franz-Josef« vode zopet dobili slast do jedi v raizmerno kratki dobi. — »Fronz. Josef« grenčic« se dobiva v lekarnah, dronori jall in špecerijskih trgovinah.
Prerokovanja, kako bo leta 1931
Na vso moč maloveren je današnji svet in zlepa ne verjame prerokom. Se celo gospa Thaya, ki jo Parižanje menda bolj obnijtajo, kakor svoje ministre, pot oči večkrat bridko solzo nad tem, kako malo ji ljudje verjamejo. Pa že toliko je napovedala zadnjih trideset let. 2e res, da se je malo teh imenitnih stvari uresničilo, pa kaj naj ima to opraviti s prerokovanjem tako imenitne prerokinje, kakor jO goepa Thaya? Nič!
Nain ni treba hoditi v daljni Pariz poizvedovat, kaj se bo letos vse zgodilo. Zato imate mene, ki vam bom do pičice po reenice povedal vse, kakšno bo novo leto in naj ine kdo le pri laži ujame, бе me more! Po enem letu bomo videli, ali bo res tako, kakor bom sedajle povedal ali ne?
Najprej o vremenu: na severnem tečaju bo letos hud mraz, v Afriki pa vročina. V naših krajih bomo ixl srede ma, a pa do konca avgusta brez snega. Včasih bo deževalo, včasih pa ne, vladala bo tudi huda suša, največja pa v žepih. Suše ne bo vsakega prvega v mesecu, vse ostale dni pa; čim bolj bo šlo proti zadnjemu, tem hujša bo. Bosi in nagi bodo po zimi zmrzovali, vendar pa mestna ogrevalnica v Ljubljani meseca junija in julija ne bo zakurjena. Žeja bo mučila domačo živino zvečer, pijance pa v6e leto.
Med Slovenci bodo vse leto tladali strašni in globoki razdori. Upni'ri bodo sovražili dolžnike, ti pa nje Literati bodo mreili kritike, hlapci gospodarje, zločinci orožnike, najhujša sovraštva pa bodo izbruhnila ob semanjlh dneh Ln žegmanj-skih nedeljah po vaških gostilnah.
V Ljubljani pride do groznih pokoljev in prelivanja krvi v mestni klavnici. Policija bo spričo teh pokoljev brez moči, le mestni fizikat bo včasih intervinral. Mnogo nedolžnih pišk bo tudi žrtvovan ih na 1,'aibo nenasitnežem, vendar ni ver-jeto, da bo katera živa pečena in ocvrta.
Letina b< 'etos dobra in bo marsikateri kmet pridelal več kot dva mernika krompirja. Poceni gn bo lahko prodal, če ga ne bo sam snedel ali podaril. Lahko mu tudi zgnije, pa o tem vedež ne bo doeti vedel. Ponekod bodo pridelali tudi pèenice. graha in zelja, vsakega vsaj za eno zvrhano skledo. Živina bo letos izgledala tako imenitno, da bo imela gobec spredaj, rep pa zadaj. Samo r-brniti ie ne boš smel.
Kupčija bo šla letos dobro in slabo. Mesarji bodo živeli od izgube, trgovci pa nekoliko slabše. Najbolj bodo cvetele kravje kupčije, manj pa kupčije s kravami. Najslabše bo šlo vrvarski kupčiji, ker ne bodo vseh falotov pobeeili in jih bodo nekaj pustili za seme. Carine na misli se letos ne bodo zvišale, enako je vedež zvedel na mestnem magistratu, da letos še ne bo določena užitnina na uvoz svežega gorenjskega zraka v Ljubljano.
Psi letos ue bodo plačevali davkov, zato pa njihovi gospodarji
Ljubljana so bo letos krasno razvijala. Ljubljanica bo reegulirana tako, da bo tekla pot) mostovi, tramvaj, stari in novi, pa po tračnicah. Občinski svetniki bodo s komisijami in potovanji v inozemstvo mnogo pripomogli k olepševanju mesta. Nova carinarnica pa bo iz tehničnih ozirov zgrajena tako, da bodo trgovci nosili denar notri in ne ven. Največ.e javno kopališče bo na Savi in sicer bo segalo od Medvod do Kresnic. Pozimi to kopališče ne bo funkcioniralo. Kadar bo v Ljubljani imeniten pogreb, se bo občinstvu nudi! krasen razgled na cilindre. Ljubljana bo letos imela dve javni telefonski govorilnici: v >Unionu< in pri »Slonuc.
Promet bo letos izredno živahen. Največji bo z žlico v usta. Ce kdo pri tem prometu ne bo mogel sodelovati, bo pa vsaj gledal od daleč ali pa skozi prste.
V	umetnosti in kulturi bodo vladale čedne razmere. Umetniki bodo nosili širokokranje klobuke, višek kulturnih naporov pa bodo lepo za-vozPane pentlje. Kdo bo letos imel najgenialnejši klobuk in najbolj umetniško pentljo, vedež sicer ve, pa zaradi zamere ne pove. Znan osi bo napredovala tako silno, da znanstvenih kniig nihče niti razumel ne bo, pač pa bo vsak trdil, da jih je. Največjo naklado med letošnjimi slovenskimi knjigami bodo imele pratike, sanjske bukve in davčne knjižice.
V	evetovni politiki bo dosti novega. V Južni Ameriki bo izbruhnila revolucija, francoski kralj pa vse leto ne bo mogel spati. Razorožitvena konferenca bo odpravila za bodočo svetovno vojno uporabo vseeh fičafajev in prač ter prepovedala svinčene vojake na frontah. Nemški nacionalisti bodo letos popili mnogo piva. Amerikanei pa jim bodo vse leto zato nevoščljivi Briand bo padel, pa se bo zopet pobral.
Tudi športnih dogodkov bo letos dosti. V Ljubljani se bo celo enkrat zgodilo, da bosta en Ilirjan in en Primorjan mirno sedela pri isti mizi. Drugače bodo slovenski športniki z vnetim zabijanjem golov in s smučanjem krepko pomagali dvigati narodno blagostanje Atlantskega oceana tudi leto ne bo nihče preplaval Suzani Lenyku se nikakor ne posrečilo doseči vrha Himalaje. Svetovna olimpijada pn bo preložena na leto 1932.
Dosti sem torej prerokoval za vse novo leto. Poznate me vei in veste, da jaz jamčim, da se bo vse to natanko tako tudi res uresničilo. Kaj se bo še vse drugega zgodilo v letu 1931. in če sem kaj zamudil napovedati, bom pa povedal še letos in sicer zadnji dan meseca decembra. Vedež.
Ljubljana
Novi občinski svetniki
Po odloku notranjega ministrstva so se v «Afcinskem svetu l/ublianškera izvrSile «ledeče iz-premembe:
Razrešeni so kot člani občinske uprave gg.: Janko Jeglič, Jolski ravnatelj v p.; Viktor Meden, trgovec; Josip Malenšek, zasebni uradnik; Josip B a h o v e C , trgovec; dr. Vinko Gre gor ič, zdravnik; Ivan Hribar, bivši pokrajinski namestnik; Karel Ceč, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne in Ivan MohoriJ, tajnik Zbornice za TOI; zadati triie na lastno prošnjo.
Imenovani so za člane občinske uprave gg.: ing. Ladislav Bevc; Josip Čo t a r , uradnik Pokojninskega zavoda; dr. Ivan M o d i c , odvetnik m vii. sod svetnik v p.; dr. Tomai K 1 i n a r , kanonik m stolni župnik; Avgust M a r t i n č i č kliućavn. moister; Peter Podboršek, ravna-leii Centralne vinarne; Ivan F r e ! i h , predsednik zveze druitev hišnih posestn.; Drago Kosem àrkostavec; dr. Josip Pipenbacher, gimna-rijski direktor v p.; dr. Milan Subie, odvetnik.
Srečno novo leto
želi vsem svojim cenjenim strankam
f r. Šimenc
Higijenična pralnica in svctlolikalnica Kemično snaženje oblek
Ljubljana, hoiodvorsho »lica o
Kar bo danes ?
Drama: Zaprta.
Opera: Zaprta.
Nočno službo imata lekarni: Mr. Sušnik, Marijin trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 .
KAJ BO JUTRI
Drama: Ob 3 popoldne: Naš gospod župnik. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob S zv. Mercadet. Izven.
Opera: Ob 3 popoldne: Car in tesar. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Rokodelski dom: »Luč nevernikov-, božična igra. Ob 7 zvečer.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. R. Ustar, Sv. Petra c. 78; mr. Hočevar, Celovška cesta 34, Ljubljana VII.
© Božična gledališka predstavo v Rokodelskem domu. 0|н>И1гјап1о, du uipriizori danes rokodelsko društvo novo božično igro >Luč nevernikov«. Pričetek je ob 7 zvečer. Vstopnice dobite dopoldne v Rokodelskem doimu.
O Predavanje o narodnem inštrumentu — dudah, združeno s koncertom češkoslovaške bi jugoslovanske narodne [Kjemi bo v nedeljo 4. januarja ob 20 v kazinski dvorani. Koncert priredi znani Maudrov Dudaški trio iz Prage. Pred začetkom koncerta poda g. Jenda Maudr v kratkem predavanju uslroj in značaj dud, narodnega inštrumenta, ki jc last raznih narodov, vendar so najpopolnejše čeSke
E	Kl O UI HI
tik) kot pero. mehki kot Iz svile, skrajno
trpežni, ceni in elegantni ite jih v vseh velikostih in barvah
-r ADILLY« P1CCADILLY« PICCADII.I.YH
Lep in čist sprejem radiia term nogo sreče in veselja v novem letu
1931
žeti vsem ceni. odie-malctm in poslušalcem
Radio Ljubljana
dude. ki proizvajajo glasove potom meha, ki ga drži igralec (>od pazduho lil ne potom pihanja, kakor n. pr. pri dudah, katerih «e poslužujejo pastirji v raznih krajih naše kraljevine. To omogoča, da more igralec obenem tudi peti iu mu služijo dude kol spremljajoči inštrument. Po predavanju bo g. Maudr zaigral in zapel razne narodne pesmi veselega j>a tudi melanholičnega značaja. Njegovemu petju da nek poseben zvok še to, da ga poleg dud spremljata tudi 2 violini, kateri igrata njegova dva koncertna druga. Ker je to prvi javni nastop tega dudaškega tria v Ljubljani, prav posebno opozarjamo naše občinstvo na ta večer. Vstopnice v Matični knjigarni.
© Spored koncerta pevskega zbora UJU v Ljubljani, dne 5. januarja v veliki uniouski dvorani. Spored ima 4 dele. V I. delu so Lajovčevi, Adamičevi in Osterčevi mešani zbori. Lajovic je zastopan z zboroma Bolest je kovač in Spomladanski spev, Adamič. « 3 duhovnimi pestnami in Osterc z 2 humorističnima zboroma: Pesem o suhi muhi in Konja jezdi Agn. V II. delu zapoje konservato-rietka gdč. Anita Mezetova najprvo 4. GrgoSevičeve pesmi na tekste kajkavsko narodne lirike. Za tem Tajčevičeve otroške in Adamičeve otroške pesmi. III. del koncerta jo posvečen ženskim zborom s spremljevanjem klavirja. Zastopana Marij Kogoj z Brezo, Zvončki in Mladinsko, ter Adamič z Lenuhi, Tri pure, Izprasevalnica, Pastirei vi, Sestrica. IV. de! je prepuščen zopot mešanemu zboru. Prvo besedo ima Foerser Anton s svojim krasnim osmeroglasnim zborom >Z glasnim šumom s korar. Za tem Lajovic s Pastirčki, K roparji in Medved z medom, sklepni zbor pa tvori slovenska narodna Potrkan ples v novi harmonlzacljl ravnatelja Hubada. Zbor šteje 80 pevk in pevcev, vodi ga dirige.nl Srečko Kumar. Predprodaja vstopnic v Matični knjigami.
0 Dve nesreči. V bolnišnico so včeraj prinesli IS mesecev staro Veroniko, hčerko železniškega strojevodje Ferlana z Ižanske ceste. Ta se je v nedeljo zvečer polila vrelo kavo jx> vratu in se precej opekla. — 241etni gozdar Karol Gradišnik pri upravi graščine Bistre, je predvčerajšnjem službeno pregledoval gozd, se pri tem spodrsnil in si zlomil levo nogo.
0 Tatvina garderobe. Večjo tatvino je prijavil policiji lesni trgovec Jože Lušin, stanujoč v Jenkovi ulici 20. V njegovo pritlično stanovanje se je splazil te dni neznan tat in odnesel lep ženski plašč, 1 moški klobuk in 1 ženski klobuk v skupni vrednosti 1310 Din. Lušin sumi tatvine nekega moškega, ki je stika! tam okoli in na videz spraševal po stanovanju.
© Ljubljano čistijo. V noči na včeraj je. zapadel v Ljubljani zopet nov sneg, in sicer 5 mm debelo. Da bo Ljubljana za novo leto temeljito osna-žena in čista, so pričeli delavci čistiti ulice snega in ga v številnih vozovih odvažati v Ljubljanico. Bregovi Ljubljanico so v sredini mesta zasuti z umazanim snegom Popoldne pa jo pričel pršiti rahel dež, ki bo čistilno delo še bolje opravil, kakor delavci, ker se sneg, kolikor ga |o še ostalo, tali v broBgo.
© Ovratnike higienično pere, svetlo lika. ke-miduo cieti obleke: Šimenc, Kolodvorska 8,
Marfhor
Rod mariborski ne izumre...
V stolni župniji je največ rojstev, v mngdalen-ski župniji največ smrtnih slučajev in porok;
frančiškanski župljnni zdravi ljudje.
Bilanca preteklega letu pravi: v Mariboru je bilo 1192 rojstev, 757 smrtnih slučajev in 441 porok; zdrav je bil rod muriboreJu v 1. 1970 — 156 več rojstev in 154 manj smrtnih slučajev kakor I. 1929. V stolni župniji je bilo 1. 1950 največ rojstev in sicer 690 (560 m»*>k.ih in 550 ženskih), nadalje 170 smrtnih slučajev (90 m. in 80 ž.) ter 78 porok; v timpluIonski /juprniji nmlvladuje število smrtnih slučajev (bolnišnica) 491, dočini je bilo rojstev 562 (202 m Ln 160 /..). porok |m 186. Žtipljani predmestne župnije Matere milosti pa se lahko ponuAnjo, da si posamezne številke držiio tuknj kolikortoliko ravnovesje, «ločim jo bilo v prvi polovici preteklega leta v frančiškanski župniji največ porok, pa <o jih Magdalene« v drugi polovici leta prekosili. V frančiškanski žiuptnH je bilo 1+0 i rojstev (66 m. rn 74 ž.), 92 smrtran slučajev (45 : m. in 47 ž.) ter 177 porok. Oči vidno so fnratii predmestne župnije Matere milosti prav zdravi ljudje: najmanj smrtnih slučajev iai sicer dva-! krat manj kakor v stolni župniji ter petkrat manj kakor v nmgdalenski župniji. Precej značilno je. da izkazuje !. 1950 več nezakonskih otrok (514) kakor 1. 1929 (272). Kje so neki VWO-j ki temu žalostnemu pojavu?
Mariborski želodec
.številke se glasijo: »>520 zaklanih svinj, 4482 vreč krompirja, 1652 vreč čebule, 757 vreč zelja, 5920 kokoši, 46.100 piščancev, 1610 rac, 936 gosi. 1205 puranov, 2-537 domačih zajcev; nadalje: 1025 <reč pšenice, 662 vreč ječmena, 1150 ovsa, 1298 koruze, 302 ajde in 447 fižola, Številke držijo, v • kolikor j c možna kontrola na trgu; blaga bi sicer bilo precej več. Na drugi strani pa gre precej v olajšitev gornjih številk 1er opravičenje dimenzij I mariborskega želodca dejstvo, da je pri vsem tem j poelu v nemali meri prizadeto t ml i — okoliško ! prebivalstvo.
Л
□	lina uajstarejših Mariborčank je Marija i Hojko, ki praznuje te dni svoj 93. rojstni dan. L„'U-: beznica ženica je rodom iz Sv. Lovrenca na Drav-: skeni polju in je navzlic deveterim križem iu še
več vedno vedrega duha, skromna in zadovoljna ter jo /a vsako dobroto globoko hvaležna. Dobro se še spominja škofa Slomška, ki .jo je blral; se vedno prav rada člta. Najljubša knjiga ji je molit venik. Mariborčani, ki so dobrega srca. se bodo gotovo spomnili dobre ženice, Id ne poseduje bo-; gasiva tega sveta, pač pa dobro, verno i« hvn-: ženo srce. Stanuje v Kopitarjevi ulici št 12.
□	Konjunktura... 0 begu mariborskih sam-1 cev v krčevineko občino smo že pisali: samčevimi'
je huda stvar in samci so iznajdljive buče. Pa tudi krčevinske gospodinje niso kar tako; v trenutku j so pogrmitale položaj in najemnine so občutno ši-; nile kvišku. Mariborski samci se sedaj vprašuje.«: ali bi no bilo nemara boljše in cenejše sprijazniti se ■/. novim davkom ...
□	Glasbena Matica prične jutri ob običajni uri z rednimi pevskimi vajami; važno radi turneje!
□	Kmetijska podružnica Maribor in okoliš ! vabi svo.e člane, pa tudi nečlane, da so udeleže
predavanja, ki ga bo imel znani vešČtik in slro-' kovnjak Franjo Aplenc v nedeljo dne 4. t. m. v i dvorani Sadjarske in vinarske šole o Zimskih opravilih umnega sadjarja. Znčetek ob devetih.
□	Zavaroranje za 15.000 dinarjev za slu uj smrtne nesreče SlovenČevih naročnikov v smislu pravilnika, objavljenega preteklo nedeljo, jc zbu-
dilo med mariborskimi naročniki zelo dober to
prijeten vtie; poeledica te odlične uvedbe je tudj bila, da se je tekom dveh dni prijavilo pri upravi 25 novih naročnikov. »Slovenec<ei radi svoje ei-jnjne poročevalske službe, opreme ter velikopoteznih pobud osvaja tinti v Mariboru vedao širše kroge prebivalstva.
(j Bo* daj srečo. Poročil se je sekundarij pri tukajšnji splošni bolnišnici dr. Hudolt Lovre«: z gdč. Gertrudo Lovrcôevo. Novoix>ročencema obilo sreče!
□	Boiičiiico priredi Katoliška omladina drevi ob 17 v Oni lad Luškem domu za društvene prijatelje in dobrotnike. I*'po vabljeni!
□	Pouk na šoli (Jlasbene matice prične jutri dne 2. januarja.
□	Ilimeu. Poročil se je sodni avskultant dr. Adolf Obran z gdč. Pavlo Grobinovo. učiteljico na Tesnem. Obilo sreče!
□	Smrtna kosa. V visoki starosti 86 let je umrla v splošni bolnišnici gospa Pavla Jugovar, tašča ravnatelja Oirilove tiskarne g. Albina lipova t in a. Blaga pokojnica je bila doma iz Zagorja; bila je vzor plemenite žene in matere. Blagi rajnki trajen spomin, težko prizadeti rodbini naše najgloblje sožalje.
□	Svedrovci eo udrli v delikatesno trgovino ■^Turisti na Aleksandrovi cesti ter odneeli iz blagajne 5185 dinarjev gotovine; okoli 3000 dinarjev pa so pustili še v blagajni. Na mesto vloma eta prispela okrajni polici.eki nadzornik Macarol In detektiv Grobin, ki je izvršil poenetje prstnih odtisov. Za svedrovci se vršijo poizvedbe.
□	Davčne zadeve. Mariborska davčna uprava razglaša: Vee javne korj>oracije, ki poeeduje,o kakršnokoli nepremično premoženje, se ponovno opozarjajo, da v svrho odmore in plačevanja dopolnilne prenosne takse predložijo predpisane taksne prijave za novo taksno perijodo 1931—35 sigurno najpozneje do 15. jan. t. 1. tukajšnji davčni upravi.
□	Novoletni trg je bil včeraj bolj slabo založen; kmetje so pripeljali samo dva voza krompirja in čebule, 3 voze sena in 2 voza slame. Cene so bile pri vseh predmetih nizke; celo perutnina se je to pot prodajala precej poceni. Na ribjem trgu so se prodajali karpi po 22, ščuke pa po 30 Din.
□	Slike zn legitimacije izdeluje lepo in ceneno foto J apel j. Gosposka 28.
Mariborska okolica
X Raz vanju se snuje podruSnica Kmetijske dražbe za dravsko banovino. — V nedeljo 18. t. m. pa se vrši celodneven g*vspodcrsko prosvetni tečaj-.
Št. Peter pri Mariboru. Na novega leta dan imajo šentpeterski fantje po večernicah svojo fantovsko zborovanje Na dnevnem redu je predavanje o tem, kakšen ne smo biti slovenski fant in kakšen mora biti. — Občinski proračun za 1. 1931 je bil v seji občinskega odbora dne 28. decembra soglasno sprejet.
Knniničauom se je nedeljski Slovenec > svojo prilogo zelo priljubil; segajte Se bolj po poštenem in zabavnem čtivu, ki ga dobite v nedeljskem i\Slovencu<.
Originalne finske smuči
kakor tudi Hickory, jesen iti akacija, turne, dirkalne iu skakalne pAlice. vezi in vso ostalo opremo razpošilja najceneje
IVAN SAVNIK, KRANJ 90
Spotijaln1 smučarski cenik na zahtevo zastoujl
V
Življenje in smrt leta 1930
Ljubljana, 81. decembra.
Še nekaj ur in ne bo več nihče zapisal v dalum letnice 1980. Ta bo od sedaj živela samo še v zgodovini; človeštvo jo bo zavrglo z istim veseljem, ua-kor je radostno pozdravljalo pred lotom «lui i ;en prihod. Z enakim hrupom m skoro nič večjim pričakovanjem pa bo nocoj in jutri pozdravilo človeštvo novo kraljičino, letnico 1931. Naš "od, skoro vsi sodobniki poznamo šo mnogo hujših le! v preteklosti in marsikateri, zlasti onih pred 12 ;n '6 leti; tudi letos: kriza dela A ljudje smo in verujemo, da bo v prihodnosti boljše.
Danes je dau bilance. Obračunaj, kronist, »udi ti, ki ti je bilo dano, da si to nesrečno leto 1930 moral paziti na bilje in nehanje ljudi v svojem mestu, obračunaj tudi ti in povej številke, kako je letos rasilo, se družilo in umiralo življenie, o' računaj, koliko novih človeških življenj je v 'un mestu zrastlo novih, koliko jih je minulo in 'toliko se jih je združilo iz dveh v enega. Govori o treh važnih mejnikih v človeških življenjih, o -oje v:h. o smrtih in porokah!
Ljubljana je katoliško mesto in prav je, da x>izve kronist, ko sedaj dela bilanco življemja Ljubljančanov v letu 1930 na cerkvene oblasti. To so posamezne ljubljanske župnije. Šest jih je v Ljubljani, stolna, frančiškanska, šentpelerska, trnovska, Šentjakobska in Šiška in poleg teh še sedma: dušno oskrbništvo v bolnišnici. Deljeno je občutje kronista pri sestavljanju te bilance. Rad bi pisal o čim večjem številu novih življenj, o množici malih otrok, ki s svojim smehom in jokom lepšajo življenje starejših in nerad bi pisal o velikem številu smrti. Prije no pa se druži z neprijetnim, in to mora okusiti sedaj tudi kronist, ltadost nad novimi človeškimi bilji, nad novimi dušami v Ljubljani je vsako leto manjša. To trpko dejstvo komaj še ubiaži drugo dejstvo, da sorazmerno ludi število smrti v Ljubljani pada. Rojstev ie v Ljubljani vedno manj, pa tudi ljudje žive zato dalj.
Siolna fara
je v Ljubljani najmanjša, a najimenitnejša. Po vseh glavnih ulicah in Irgih so trgovine, zato pa je stanovanj manj v tej fari. Temu odgovarja tudi prav nizko število rojstev. Samo osemnajst otrok ee je letos rodilo v stolni lari, med temi je bil eden nezakonski, nutvorojenega ni bilo nobenega, le en otrok jo kmalu po rojstvu umrl. Umrlo je 23 oseb, in sicer za jetiko 2, eden se ie obesil, eden se jo trgel pod vlak in eden je utonil Ostale pa so pobrale druge bolezni, predvsem srčne hibe in srčna kap, možganska kap, arterioskleroza in ostarel st. Najstarejši mrlič je bila 871etna Ana Krulc, dolgoletna kuharica pri trgovcu Schifferju. Kar je zelo redek slučaj in kar naj bi služilo za vzgled, je to, da je imela ta pokojnica na svoja stara leta pri svojem delodajalcu lepo oskrbo in so z njo ravnali sploh zelo lepo.
Versko življenje je bilo v stolni župniji po-voljno in si ljudje v velikem številu obiskovali službo božjo. V stolni cerkvi so letos prenovili tlak in premeujali precej starih paramentov za nove. Naj-\ažnejši dogodek v stolni župniji je bil dne 1. av-gue a, ko se je na gentjiv način poslovil knez: škof dr. A. B. Jeglič, ki je maževal v nabito polni cerkvi. Za knezoškofom, ki je dajal tej župniji največji sijaj, so pri slovesu verniki bridko ihieli.
Porok je bilo v stolni fari 42. Med temi je bilo 24 domačih parov. Najmlajša nevesta in sploh najmlajša, kar se jih je letos poročilo v Ljubljani, je bila 16 let stara.
V največji ЦubUanski fars
V šentpeterski je bilanca še dokaj razveseljiva. 202 rojstvi sla bili letos v tej fari. To seveda ni nič proti številkam pred desetletji, ko se jo v tej lari rodilo letno po 500 in več otrok. AH upoštevati moramo, da se najmanj še enkrat toliko otrok, doma iz te fare, rodi v bolnišnici in so bili lam tudi krščeni. Med tema 202 otrokoma je bilo v uiesi. delu l'are rojenih 75, v okoliških občinah, spadajoč.h v Sen.petersko faro, pa 127. Predmestja in vasi šent-peterske fare »o v tem ozivu tudi lelcs temeljito ugnale šentpeterski del Ljubljane. Med ta rojstva pa nista všteta tudi dva slučaja, ki prav za prav nista rojstvi v praven, smislu besede, pač pa rojstvi v vzvišenem pomenu, sla predvsem prerojeni iz pogans.va v krščanstvo. Neki oče namreč ni dolga leta privoščil dvema svojima hčerkama zakramenta ev. krsta in ju je pustil nekrščeni. Lelos pa je zmagala materina volja in njeni 12- in lOletni hčerkici sta žc proti koncu leta prejeli zakrament sv. krsta.
Kakor lani, tako je tudi letos posekal ljubljanski del šenlpeterske fare okoliški del v drugem oziru. V Ljubljani je namreč umrlo mnogo več ljudi kakor pa v predmestjih in okoliških vaseh. Skupaj je umrlo v šenpeterski fari 231 ljudi, od 1eh v mestu 146, zunaj mesta pa 85. V šentpeterski l'ari je torej v mestu umrlo 69 ljudi več, kakor se jih je rodilo, zunaj mesta pa se je rodilo 42 otrok več, kakor ie ljudi umrlo. Zopet moramo upoštevati, da gredo starejši ljudje prav pogosto umirat v bolnišnico in so včasih mrliške knjige v šentpeterski župniji izkazovale še enkrat loliko kakor letos. Veliko število smrti v šentpeterskem delu Ljubljane pa Ima še drug tehten vzrok. Tu je namreč mestno zavetišče za onemogle, kjer so sami slari ljudje; mnogo ljudi pa pride tudi z dežele in iz drugih mestnih okrajev umirat v Leonišče. Dalje je v tem okraju tudi hiralnica, kjer umre dosti ljudi. Domačih mrliče v ni bilo veliko. Da umirajo v Senl-])eterski fari oskrbovanci zavodov v precejšnjem številu, kažejo tudi naslednji podatki, iz katerih je razvidno, koliko starih ljudi je umrlo; pod desetim letom starosti je umrlo 41 otrok. V starosti med 10. in 60. letom je umrlo 86 oseb. V letih nad 60 pa so umrle 104 osobe. Umrli so: v starosti 93 let t, 92 let 1 89 let 1, 88 let 3, 87 let t, 86 let 3, 85 let 1, 84 let 2, 83 let 1, 82 let 4, 81 let 6, 80 let 7.
РШ1Ш-Ш-ВШЖ
s to rnnmbo
ШВШ
Dobi se v lekarnah
Vzemite le plombi-rani zavoj 1
ZARES PREIZKU ENO DOBRO SREDSTVO ZA ČIŠČENJE ŽELODCA, ČREVESJA, KRVI
v Ljubljani
Zanimivi so tudi vzroki smrti. Za ostarelostjo jo umrlo 50 oseb, za jetiko 23, za kapio 21, za pljučnico 21, za rakom 18, zn srčno napako 14, za bož-jas:jo 11, za naduho C, za boleznimi na jetrih 5, utopilo se jih je 5, za vodenico so umrle 4 osebe, za vnetjem slepiča 3, pod vlakom sta našla smrt 2 moža (Ringula in Herman), za delirijem s!a umrla 2, za angino 2, za sladkorno boleznijo 1, za davico 1, za grižo 1, zastrupila sta se 2, obesil se je 1 in elektrika je končno ubila nekega delavca v Mcstah. Da navajamo podrobno te številke, io vzrok v tem, ker eo te številke značilne skoraj za vse našo kraje, kako in zakaj ter v kakšnem razmerju umirajo liudje.
Prav pridno so se letos Šentpetorčani ženili, Šen'peterčanke pa tnožile. 228 parov se je letos zvezalo pred oltarji cerkva v šentpeterski fari. 28 iz šentpeterske fare se je šlo vezal drugam. Da bi bili vsi pari res srečni! 22 parov se je šlo poročit na Brezje, 1 v Trnovo, 1 na Bled, 1 na Bloke, 1 v Šiško, 1 na Trsat in 1 v Moravče. Tudi v domači župniji se niso zvezali vsi pred oltarjem šentpeterske farne cerkve, temveč so je letos pripetil slučaj — po dolgih letih prvič — da sla bila dva para porečena v bolnišnici. Dalje so se 4 pari poročili pri sv. Jržefu, 3 pari v kapelici v Marijanišču, 1 v Leonišču, 4 pri sv. Krištofu, 2 v cerkvi Srca Jezusovega in 1 v Alojzijevišču. Starosta vseh šentpe-terskih ženinov in nevest bi bil 701e!ni ženin, ki je od vedel v sladki zakonski jarem 531etno nevesto. Najmlajši ženini so bili 20—22Ietni, med nevestami pa se jih ie nekaj našlo tudi 181etnih.
Kronist se je pri šentpeterskem župniku g. Pe-triču zanimal tuai za versko življenje faranov. Gosp. župnik je bil malce v zadregi in ni vedel sprva ali bi malce pohvalil, pa se je zopet bal, da se ne bi farani prevzeli radi lega; če bi jih pa pokaral, bi se pa zopet bal krivico Za'o je izdavil, da je v splošnem še kar zadovoljen. Službo božjo pridno obiskujejo in vneto pre'emaïo sv. zakramente Obisk pri nedeljskih službah božjih — sedem jih je v farni cerkvi vsako nedeljo — je bil še kar dober. Naiveč seveda ob pol 11, ko vs'ane zaspana grepnda. Poleg tega pa moramo pomisliti, da imajo šenipete rsk i farani še v 20 drurrih cerkvah in kapelicah priliko, prisostvovati sl"žbi božji. Mnogo pa jih uhaia k službi božji k frančiškanom in v stolnico. Pri tej priliki omeniamo tudi, da sta v Mostah in pri sv. Kriš'ofu na delu odbora za rsnovanje dveh novih lara. Zlasti pri sv. Kriš'ofu kaže precej ug~d-no. da pridejo prebivalci 'amkajšnjega okraja v skorajšnjem času do laslne župnije.
Fara. ki !e po sestavi svojega prebivalstva precej podobna šenlpeterski, je
imovsha
Pojav, ki je zelo viden v vseh ljubljanskih župnijah, mnogo bolj, kakor v katerikoli slovenski župniji, velja tudi za trnovsko faro; največ otrok I se rodi namreč v bolnišnici in naiveč ljudi okraja gre tja ludi umirat. V fari sami pa se je letos ro-j dilo 08 ctrr-k in kai je značilno, da se jih je v. i dveh man šili vaseh, spadajedih še v mestno ob-1 čino, namreč na Ilovici in v Orni vasi, rodilo tečno polovica, to je -34. V znatno več:em mestnem delu Trnovega pa ludi 34. Nekaj več, kakor doma, se i je rodilo otrok v bolnišnici. Med temi otroci jih je I le pet nezakonskih.
Smrti jo bilo v trnovski fari lelos 46 Od leh ; jih je deset umrlo v starosti nad 80 let. Noben Tr-liovčan ni leios umrl za jetiko, torej je Trnovo prav j z irav kraj in Trnovčanom ne škoduje niti barjan-j ska megla. Mnogo pa jih je umrlo za kapjo, za l"ni modernim vzrokom smrti v naši nevraslenični in nervozni dobi. Utonil je en meški, pa še ta ua j Viču in ga je voda le zanesla v Trnovo. Dva sta ee : obesila. Nekaj manj kakor doma, je Triiovčanov umrlo v bolnišnici. Trnovčanov torej pride na svet j serazmeruo precej več, kakor pa jih umrje.
Nad vse pridno pa so se Trnovčani letos možili j in ženili. 76 porok je bilo letos sklenjenih v trnov-I ski fari. Prav starega para v Trnovem letos ni ; bilo, so bili sicer ženini v letih bolj nerodni pa ; ludi mlajši, in tudi v Trnovem jo bilo nekaj nevest starih samo po 18 le!.
Versko življenje ju bilo v Trnovem po v oljno. ; Župnijo je upravljal g. Anton Hos'nik, ker je g. , župnik Finžgar na dopustu. Upravitelj župnije se ; z upravičenostjo postavlja, da je v trnovski župniji šo mnogo zvestih in gorečih vernikov, čeprav med belimi ovcami ne maujka ludi črnih, kakor jih ne i manjka nikjer. Poprava cerkve se jo dobro obnesla in Je cerkev prejšnjo zimo dobro prestala. Način po-: pravila te cerkve je zalo priporočati ludi drugod.
Včasih je trnovska mladina študirala do malega le »visoko šoku ua Grabnu ш je le malokdo I med trnovskimi nadebudneži šel tudi na srednjo I šolo. Sedaj je to drugače. Brihniin trnovskim glavicam se jo zahotelo še viš e izobrazbe in sedaj sili skoro vsa trnovska mladina v srednje šole Seveda ni vsakomur dano, da doseže cilj svoje uka-željnosti, zakaj za to poskrbe v srednjih šolah že j profesorji.
Trnovčani so bili včasih skoro sami premožni ! in neodvisni ljudje, sedaj je to malo drugače in i posebno letos se je pričela selili v trnovsko žup-: nijo tudi revščina iz ostale Ljubljane. V MesLnem : logu rastejo preproste barake, pa ludi na Ižanski j ccs-!i je že delj časa naselbina barakarjev. Nasprot-; no pa na Mirju nove vile ne poganjajo več tako I hitro iz tal Sicer pa novi tokovi življenja niso pri-■ zanesli idiličnemu Trnovemu, ki postaja vedno bolj i neločljivo od središča mesta, tako po blokih hiš, po ljudeh in po vsem utripanju dela 1er življenja.
Šentjakobska fara
se v toku let prav za prav le malo spreminja. Zida so v tej fari malo, ker je skoro že ves svet zazidan, in to je bil že pred davnimi leti. V kolikor število prebivalstva narašča, v toliko tesneje morajo ljudje slanovali v malih in stisnjenih stanovanjih, ki prevladujejo v tej fari. Pač pa je ta fara zadnji dve leti obogatela z a novo naselbino na Galjevici. Obogatela pa je le na Številu ljudi in skromnih hišic, ki niso s seboj prinesle dosti več drugega, kakor le svoje borno življenje.
Rojstev je bilo v šentjakobski fari letos le malo, samo 35. Pred vojno, dokler ni bilo porod-; nišnlce, pa se je rodilo po 180 do 190 otrok. Otroci se rodijo preležno zdravi, nezakonskih pa razen enoga ni bilo. Umrlo je 48 osob. Najstarejši je bil Ш let si ar, Cez 80 let pa jih je bilo 7. Umirali so za j srčno hibo, za ostarelostjo in za tuberkulozo. Naj-žalostnejši je bil pogreb mladega dr. Stanka Le-ekovica, ki je umrl 28. maja. Komaj je doštudiral medicino, si dal noslrificirati doktorat in jo odslužil vojaški rok, na kar se je vrnil domov, legel v posteljo in umrl. Drug tragičen slučaj smrti je bila smrt kovaškega pomočnika Karla VonČine. Ta je po dolgi bre/.pcselnosM našel v Hrenovi ulici delo in ie v kovačnici delal komaj pol ure, ko ga je ubila
I elektrika. Kako je čudna Človeška usoda, kaže slu-I čaj OSletnega reveža Martina Štruklja. Ta se jo ' hoiel na stara leta oženiti in je nevesti že preskrbel vse dokumente. Preden pa bi se morala izvršili v šentjakobski cerkvi poroka, je nepričakovano umrl. Njegova nevesta pa ga je obžalovala že radi lega, da je umri prej, preden jo je poročil, potem bi bila tudi ona ljubljanska meščanka in bi dobivala na magistratu podporo.
Pcrok je bilo v šentjakobski fari 74. Poročajo se pretežno mladi ljudje. Nekatera dekleta so 18-letna, fantje 18—221etni. Poročajo se po večini delavski pari, ki največkrat še stanovanja nimajo in ga morajo i>o poroki še iskali. Oni, ki pa imajo lastno hiše, se ne poročajo radi in so rajše sami zase.
Versko življenje je bilo tudi v šentjakobski fari povoljno. Bolniki so bili vsi prevideni, razmerje med farani in duhovniki je prisično. Tudi magistrat je že obljubil, kakor je mestni občinski svel dvakrat sklenil, da bo popravil po umetniških načrtih stopnišče pri sv Florijanu. Tako more šentjakobska fara z zaupanjem iti v novo leto.
V frančiškanski fari
je vedno manj rojstev in vedno manj smrti. Raste pa stalno šlevilo porok. Rodilo se je 41 otrok, umrlo pa je 57 oseb. Najstarejša med njimi je bila gospa Marija Mlekuš, stara 91 let. Tudi v tej fari je bil glavni smrtni vzrok srčna hiba, dalje tuberkuloza, samomorov pa je bilo izvršenih 6, med temi 3 ženske, ki so se zastrupile. Porok je bilo v frančiškanski fari 323, od teh sta bili najmanj dve tretjini iz drugih fara. Tako v mestu kakor tudi na deželi in celo v Mariboru jo kar nekako nobel, iti se poročit v ljubljansko frančiškansko faro. Najstarejši ženin je bil neki 74ietni možakar, in sicer precej petičen. Na veliko jezo in zamero vseh svojih dedičev se ;e poročil kljub vsemu kljubovanju sorodnikov. Zanimive so tudi številke za zadnjih 50 let. Ne vštevši gornjih š evilk je bilo od leta 1880 pa do konca leta
1929	v franč škanski fari skupno 15182 rojstev, 10 285 smrtnih slučajev in 9665 porok. Frančiškanska fara beleži torej v zadnjih 50 letih približno 5000 naravnega prirastka. Seveda se je medtem odcepila Šiška.
Nova šišenska fara
se pod vodstvom očetov frančiškanov prav lepo razvija. Prostor, kjer stoji sedaj farna cerkev, je bil nekeč na robu naseljenega ozemlja, sedaj bo pa kmalu v središču, posebno ko bodo gradili železničarji v novem letu 40 novih hiš v zakotju med kamniško in gorenjsko železnico. Fara šteje sedaj že OOOO duš, skoraj samih delavcev. Važno je vedeti, kar ljudje dostikrat pozabljajo, da je rojstni dan te fare 14. oktober 1927. Ljudje in uradi namreč pogosto zahtevajo zap ske iz matrik za 10 lel nazaj. Te pa segajo le do tega dne.
Rojstev je bilo v šišenski fari letos 66, cd teh ti nezakonskih. Umrlo je 47 oseb, in je bila najstarejša 89 let stara. Fara je delavska, zato so bili pogrebi skoro izključno 3 in 3. razreda, ter so pogrebi 2. Aizreda prava izjema. Lelos sta bila v Šiški I Izvršena dva samoumora. Os ali smrtni vzroki pa so bili isli kakor v vseli drugih farah. Porok je bilo v Šiški lelos tt> Ženini in neveste so bili skoro sami mladi, zelo mladi ljudje. Posebno starih ljudi ni bilo vmes.
Tudi v tej fari so verske razmere ugodne. Na
farni cerkvi sedaj dovršujejo zvonik, ki bo v pol lela dovršen.
Boin'š îî'ca
je kraj žalosti, pa tudi veselja. Nikjer drugod ni globljih kotrastov med trpljenjem in odhajajoč.m življenjem 1er novo naata jajc čim življenjem. Nikjer drugod ni na Slovenskem toliko rojstev in toliko smrti. Povprečno se rodi v bolnišnici 4—5 otrok dnevno, umrejo pa 2—3 osebe. Rojenih je bilo leta
1930	v bolnišnici 1728 otrok, od teh jih je bilo Ljubljančanov le 485, torej dobra četrtina. 87 je bilo mrtvorojenih in približno toliko tudi v sili krščenih Unirlo je 912 oseb: od leh Ljubljančanov 33>, torej dobra tretjina. V primeri z lanskim letom je bilo lc'.os 453 r-jsev več, umrlo pa je 30 oseb manj. Znatno večje število rojstev ie bilo letos predvsem, ker je bila lani porodnišnica mesec dni zaprta. vendar pa je napredek v rojstvih tudi sorazmerno precej velik. Ob tej priliki omen'amo tudi, da se je zdravilo v bolnišnici samo za poškodbami 1493 oseb in da je smrt med temi prav pri -t no izbirala, zlasti med žrtvami raznih tragedij in katastrof.
Končna bilanca živ! jen (a
Skupno se je v vseli ljubljanskih farah in v bolnišnici rodilo letos 2158 otrok, umrlo pa je 1364 oseb, poročenih pa je bilo v Ljubljani 837 parov. Ce odšlejemo od števila rojs'ev in smrti Neljubljan-Čane. ki s? se rodili v okoliškem delu š°ntpe'ers' e fare in v bolnišnici, dobimo, da se je lelos rodilo skupno 788 otrok, katerih s'arši stanu:eio v Ljubljani in da je umrlo skupno 697 eseb, ki so stanovale v i/iibljani. Nanvm prirastek I/ubljane 'o torej znašal v letu 1980 le 91 oseb, toliko, kot jih bo izkazovala vsaka količkaj večja podeželska fara!
NCVOi TW
mr NOVO!
Sredi januarja izide
Dr. Mih. Oseka:
liga postave
Petinštirideset govorov o božjih zapovedih
I. zvezek
Ruše
Jubilej. V spominsko knjigo »Ruške кобег pri Sv. Arehu se je ta teden vpisa) 5000. gost. Za »jubileji je bil bogato pogoščen.
Ruška šola je bila dograjena že do Božiča, tesarje čaka še težka naloga, novo poslopje tudi pokriti. Po pogodbi dobi trearèki mojster Spes 1000 Din manj, ako ne pokrie cele stavbe do 1. januarja. Tesarji delajo zalo pridno naprej vkJjub zimi in snegu.
Matere, morete li same do iti?
Ako je preslabo Vaše nreko, Vam bo Ovo-maltine nnglo okrepil njegovo redimost. ako nimale dovolj m.eka, Vam bo pomagaia okusna koncentrirana naravna krepiuia hrana
da postane Vaše mleko obilneje, ker Ovo-maltiue krepi celi organizem.
Dobiva se v vseh lekarnah, Лгогепјвћ in boljših speeerijskih trgov nah: velika -kalija Din 5b*—, srednja škntlja Din 3i*—. mula škutlja Din 10 —.
Celfe
0 Pri Celjski koči je 35 cm suhegu Ln za smuko izvrstnega snegu. Gornja 15 om visoka plust je nov«.
S Opozorilo našim celjskim naročnikom' Podružnica »Slovenca« v Celju ie zaznala, da hodii okoli naših naročnikov neka bivia гаг-našal.ka našega lista od nosno nje otroci ter voščijo naročnikom na običajni način srečno novo leto v namenu, da hi dobili novoletno nagrado. Opozarjamo p. n. naročnike, da je bila dotična že pred časom kot ra»naftalika odpuščena in da so sedanje razivašalike le ge. K r a j n c in L i p o v š e k.
SRAJCE
pepelinaste, bele, barvaste in druge vrste po zelo nizk h cenah in po meri pri
L POTAN - CEL3E
S! Srečno novo leto želim vsem svojim cenjenim odjemalcem kakor tudi onim, ki še dosedoj niso ktnpovali pri meni. Samo enkrat naj poii/jkusijo in prepričali se bodo, d« imam prvovnstno blago, n rake cene in solidno postrežbo. Vekoslav Bornšck, CeJje, Prešernova uliica 8.
^ m m Q
/
£
o
«P u w

Gosposka ulica 2 ter se sa nadiline na41onfenost p. t. obiinitve priporola. « Anion Brumec.
Ptui
Ofl sobote 3. t. m. naprej se bo vršila dostava
»Slovenca« posameznim ptujskim naročnikom polom raznašalca.
Poročila sta se sredi decembra g. Plohi Aniton, okrajni šolski nadzornik v pokoju in ptujska velepo-sestnica Lerch Katarina.
Cestni odbor v Ptuju je sestavil svoj proračun, ki je za enkral še v osnutku.
Tatvina v corkvi. Za praznike je enemu manjkalo denarja. Pa je krenil kar v prrštijsko
cerkev. Od puščice do puščice je šel, pilil in pilil, pa odpiral. Tri puščice je prepilil in stresel v žep, kar je težilo sblagajnice«. Čelrta pa se mu je oči-vidno uprla ln ui se dolgo pomišljal. Odlomil jo je od podpore in celo vzel s seboj. Več kol 40 Din svedrovec ni dobil v teli »šparovcilu. Večja je ma-terijalna škoda. Pol tis/ ča Din bo že treba šteti za popravilo polomljenih blagajnic. Kako se je vlomilec priklatil v cerkev, ne vemo. Verjetno pa je, da «e je zvečer sam dal zapreili v božji hrani.
Ptiufska okolica
V Sv Vidu je bilo preteklo leto: rojstev 120,
med temi 0 nezakonskih; smrtnih slučajev 77, por k 38. Stanje župnije je jako zadovoljivo; pri 4500 prebivalcih ui bilo nobene nalezljive bolezni. — Pro-| svetno društvo si je izvolilo nov odbor; na Novo leto ob 15 dve lepi igri; tudi na sv. Tri kralie bo v I Slomškovem domu predstava Priredilo bo ludi več I poučnih predavanj 1er so sodelovanje obljubili razni strokovnjaki.
Vurbcrg. O doltrem času, kakor je stalo zadnjič v ^Slovencu;, ničesar ne vemo; lukaj v bližini ruskega sanalorija imamo vedno nekaj izpremembe. Tako se je na bož'č mudil tukaj ieroinah Joan, prej knez šahovskoj; gospod je študiral na univerzi Lou-vain v Belgiji. Obiskuje ruske zavode in predava o sedanjih razmerah v pravoslavni cerkvi; ludi je bil pred nekaj dnevi tukaj znameniti ruski časnikar Evgen E. Messner, odlični strokovnjak v vojaSkih vprašanjih. Nič m lukaj dolgčas ...
Sv. Martin. Novo gostilno sta otvorila pri Sv. Martinu Janko in Olga Kos.ajnšek; več v inserart-nem delu lisla.
Hajclina. Žalostne in vesele vesti; žalostna: kašo so šli pihal v Ulkjo tisti, ki so v vidovski fari pokradli nad 10 kokoši; nekaj so jih prodali, nekaj (najbrže mastnejše) pa so doma pustili: naj bo za praznike. Toda smola je smola in gorje, kogar se prime. Teh uzmovičev «e je pošteno prijela. — Vesela vest: Vnelo Marijine družbenice so za božič-nico nabirale in toliko nabrale — ludi lireg je rad in precej dal! _ da smo mogli za god nedolžnih otroč.čev v hajdinskem društvenem domu obdarovali z obleko ali čevlji 58 ubogih otrok. Zlasti naša Posojilnica nam je priskočila na pomoč, da smo si sploh upali začeli. — Veselo novo leto želi vsem kupovalcem »Slovenca? raznašalec in poročevalec.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Poročil se ie vpo-kojeni šolski nadzornik in naš rojak Anton Pl hI z g. Lerch o vo, veleposeslnico iz Ptuja. Bilo srečno! — V visoki starosti 91 lel je preminula na Lipovcu gospa Marija SimonIČ; pred dobrim mesecem je proslavila s svojim moiem zlato poroko. Blag ji spo-I min, ležko prizadetim naše najgloblje sožaljc.
Slovenska umetnost v letu 1930
Ko je pred dobrima desetletjem v naši umetnosti nastopil mladi rod s programom ekspresionizma, se je nova idoologiija raztezala le na področje slikarstva itn kiparstvo, torej pravih likovniLh panog, kjer je naš mladd noa imiel priliko, postavljati nove programe in ideje. Kajti dasi je biti ves naš umetnostni inventar 20. stol. in 19. stol. razmeroma reven, je bilo v njem vendar dovolj svojstvenih pogledov in rešitev umetniški lih viprašanj, s katerimi se »ekspresioiiiisti« niso mogli strinjati. Dasi pa so v svojem programu naglašali revohicijo tradii-cije, spremembo položaja ter uvedlbo novih ablilc in vsebin, so nezavedno vendar rabili i tradicijo i predhodnike iu je bila njih revolucionarnost opravičena le z ozirom 110 »zastarelost« umetniškega izraza starejšega rodai. Oni so mogli biti revohicijomaTjiis ker so imeli tradicijo, zoper katero se je bilo treba boritri, in so tudi mogli razglašati program ekspresijo^ nizinov, ker je bil ob začetku stoletja starejši rod pravtako razigilašal svoj prograim, impresijo-nieem. Zanje torej ni bilo več vprašanja, ali je nekaj takega kakor slovensko slikarstvo m kiparstvo, nego le še vprašanje, katera ilzmed struj umetnosti je prava i.n katera ne, aili je višek in pravilnost v impresi jonizmu ali v eks-
£resijoniz.mu. In kot vsa »revolucijonarna« gi-amja, je naravno tudi naš ekepreeijoniizem trdil, do sta resnica in prava umetnost — na njegovi stkani.
Vsega tega pa naša arhitektura pred desetimi leti mi poznala, kajti vprašanje je, ail.i sploh moremo za tisti čas o njej govoriti. Ko sta tedaj prišla v Ljubljano oba profesorja arhitekture, Jožef Plečnik i;u Ivan Vurnik, je bilo stanje naše stavba rake umetnosti dokaj raizlično od onega v sldkarstvu im kiparstvu in mogli bi ga označiti s tem, (la ni bila naloga, pred katero stu bila postavljena, liiič manjša
izvrâîl za Dobreipolje večji spomenik padlim vojakom.
Statistično se je v tem kritičnem letu najboljše odrezalo naše tiskarstvo, za katerega pregled uani služii avgustovska Razstava slovenske umetnosti ob priliki » Vseslovenskega gasilskega kongresa« v Ljubljani. Razstavo je aranžiral Franjo Stiplovšek, sodelovali pa so skoro vsi slovenski umetnikii in pojavila so se tudi nekatera nova imena. Izčrpno bo o slovenskem slikarstvu toga let« poročal sledeči zvezek Dom« in sveta. Spomladi se je v Jakopičevem paviljonu vršila »R a z • stava sodobne grafike«, katero je aranžiral Miha Maleš in kjer so gostovali tudi mlajši srbski in hrvaški grafiki. Izmed samostojnejših in večjih slikarskih del tega lota bi bilo omeniti R. Jakopičevo sliko Jezus u s m d! ll j eni sa m ari ta n za OUZD, ter Antona Kralja stenski ciklus v cerkvi na Sv. Viša rja h. Izmed nove produkcije bi bilo za minulo leto omeniti vrsto zanimivih podob Franceta Kralja in Dragota Vidmarja, Mire Pregljeve, Franja Stiplovška in drugih.
V glavnem je bilo to leto leto razstav in tako so naši slikarjii in kiparji spomladi sodelovali na Spomladanski umetniški razstavi v B e 1 g r a d u , tekoim leta na Razstavi Julijske Krajine isto-t a m, na Jubilejni razstavi dunajskega H a g e n b u n d a ter zlasti na Razstavi Ju gos lo vaške umetnosti v Londonu in drugih krajih Anglije, katero
t'e aranžiralo Jugoslovansko-britansko društvo. )onia se razen omenjene Razstave sodobne grafike, ter dveh drugih uinietnrMko brezpomembnih razstav: Magaličeve in Strletovc ni vršila nobena druga domača, izined tujih smo pa mogli v juniju videti Razstavo sodobne francoske umetnosti v dvorani Nar. galerije.
Minulo leto razvoju naše umetnosti ni bilo posebno naklonjeno in če pomisltimo 11a težavnost razmer, v katerih vegetira, 11e bomo šld ravno z največjimi upi v novo leto. Vendar 1x1 mislimo in smo prepričani o tem. d« slovenslca umetnost kljub vsem tem zunanjimi težkočam obstoji, še več: po izkustvih zadnjega desetletja sodeč, nimamo niti nnjmanjšegu razloga, da Ivi dvomili tudi nad njeno "svojstveno kvaliteto in noto. Mi ne v klimo pra v nobenega razloga, da bi zaradi težkih gosijiodarskili prilik, ki tlačijo mod drugim naše umetnike v zadostni meri, črtali iz indeksa celo umetnost kakega naroda, recimo umetnost slovenskega naroda, kakor je to napravil Draga n ie v svojem dni étant skem članku o slikarstvu v Jugoslaviji (Neue Freie Presse, 1930, 5. Dec., Knjiitž. nov. 1930, str. II). Mi mislimo tu sledeče: Slovenska umetnost je, kakor sta tudi hrvatska in srbska, ki sta po zaslugi Itoljšiih gmotnih virov »močnejši'«, a ni da bi tajil: tudi bolj natrpani z manirdzmom nego naša. Kulturna Slovenija je izdelala čisto poseben tip umetnosti, ki se od onega onstran Sotle zelo razlikuje, tako n. pr. kakor se naš pojem objektivnosti razlikuje od Draganiće-vega. Ta Draganičev članek pa naj bi bili v prvi vrsti memento slovenskemu imetniku in naročniku, ki si je o umetnosti in naši umetnosti ustvaril če mogoče še bolj ohskurno sodbo in predsodek nego pa dopisnik iz Zagreba.
raj. Tu naj omenimo še Franja Hoia »Juretovo potovanje in ie marsikaj* in pa knjige Mladinske Matice*.
Posobej bi bilo treba pisali o naših revijah, leposlovnih, družinskih in znanstvenih. Tam je zbranega še marsikaj lepega in plodnega, zlasti pa nam te revije morejo pokazati 'udi podobo naše literarne tvornosti, ki iz pričujočega pregleda 11e more biti razvidna To so predvsem Dom in Svet«, »Ljubljanski Zvon*, -Kri: . Itazprave*, vMladika»Družina-. »Domači prijatelj. M "dru ptica« in še mnogo drugih.
Pregled slovenske knjige v 1.1930
Pričujoči pregled slovenske knjige v preteklem letu skuša podati predvsem podobo našega knjigotržkega si-nja, delovanja in razvoja. Ne-
in nič večja nego konkretizirati, idejo slovenske dvorano je, d« se razmere v tem oziru boljšajo
arhitekture kot kulturno resničnost. Tu torej ni moglo iti za to, al» so ekspresijonizem, od-nosno nov« stvarnost, konstrmktiiivizem itd. boljši arhitekturni patent nego secesija, stanovanjska kasarna iu podobno, nego za to ali sta naše kulturno narodno nastrojenje im razvoj zmožna nositi težo in idejo sa.ino.sto j ne slovenske arhitekturne tvorbe. Po desetiih letih našega stavbarstva moremo reči, da se je bolj nego vse drugo usidralo v pravih vrelih naše narodne »culture in da je danes tudii njen najboljši kolektivni izraz.
Do tega je v teku let moralo nriti, če mpo-števamo na.airanjc, ki g« ima voddilni slovenski arhitekt, Jožef Plečnik, o «rhiitekturd kot o centru narodne umetnosti. Arhitektura je kolektivnost in sooijalna ustanova narodov, zato posega delovanje arhitekta nujno v vse sektorje narodnega življenja. Vendar ni toKIko važno to poseganje, kolikor to, v kakšni moči in fonni se je izoblikovalo doživetje naroda, njegove kulture in njegove duše v osebnosti arhitekta, z drugimi besedami: važno je to, aili je arhitekt še kaj drugega nego samo suhoparen tehnik in ali ima do svojih naročil še neki drugi odnos nego samo odnos računa rja in kalkulant«. Dames smo pni nas priče velikega arhitekturnega inanirizina, izhajajočega iz ateljejev, katerim gospodarji vedo le malo ali nič o fenomenu »slovenska kultura« in katerih delo ni izraz doživetja, nego poobčuitja. Temu maniriziinu moremo mirno prirediti mamirizem našega slikarstva in kiparstva, ki je prav tako samo izraz poobčuten.j« in včasih odlične interpretacije kakega sti.ls.kega tiipa, ni pa izraz osebnega doživetja tega ali onega kompleksa, uiti mi osebna ustvaritev novega izraza Skozi vso našo umetnost poslednjega časa — prav tako tudi v preteklem letu — se vleče dmalizem stilske mamire na eni im stil osebne umetnosti na drugi strani in dasd more tudi pri ma-niiri pognati kdaj pa kdaj žiiito v polino klasje, ostane pred narodom im tujcem vendar le ono, kar je umetnik narodu šele iz lastne duše |kv daril in kar je torej tudi tujcu pridržano imeti.
2.
To leto sta izmed poedinih področiilj važna le arhitektura in slikarstvo, dočimi se je kiparstvo z drugimi panogami pomaknilo popolnoma v ozadje. Tudi grafična stroka se je letos slabo odrezala iin mi da bi tajili dejstvo, d« se večini naših slikarjev grafično delo v trdem materija-lu, to je kot ujedanka itd. že nekaj časa sem upira. Namesto tega se je bohotno raz šopiril« navadni« risba, ki stoji pri nas večinoma v službi Mustrucijskih smotrov in ki umetniške višine sploh niikjer ne dosega.
Izmed arhitekturnih del je zlasti omeniti nadaljevanje Plečnikove regulacije Ljubljane, ki se od leta do leta izvaja. Mesto že zapušča povsod vtis, da stojii za neredom prejônjilh mestno-stavbniilh napak danes trdna volj«, izoblikovati uimetniškoenotno lice slovenske prestolnce. Kot v Ljubljani, se je letos nadaljevala tudi v Pragi restavracija gradu H r a d č a n o v no Plečnikovih načrtih. Največje Plečnikovo delo tega leta je p« ue-dvomno palača Vzajemne posojilnice v Ljubljani, na kateri je kot arhiktekt soudeležen tudi arh. Franc Tomažiič; palača je danes brez dvoma najrniomunientalmejše poslopje v Ljubljani iin stoji tudli v Plečnikovem osebnem razvoju poleg Zaoherlove hiše n« Dunaju n« sila markantni točki. Problem poslovne iit stanovanjske hiše je v Ljubljani rešen jaiko drugače nego na Dunaju, imel pa je Plečnik to leto še drugo naročilo te vrste, in sicer zgradbo palače Celjske ljudske posojilnice v Celju, ki je bila to leto dogotov-ljena in kii predstavlja z ostalim« dvema tretji primer tega tipa v Plečnikovi arhitekturi
Ta pregled glede izčrpnosti ne inore b iti popoln in je prav nemogoče, navesti vse zgradbe, restavracije, manjše projekte ter načrte naših arhitektov tog« leta, ker bi bil z« to elasti potreben organ, ki bi te stvari sproti za-sledovul. Danes nam tak materij«] zbirajoč list ali karkoli še manjka, nemogočo pa je, vedeti ш sila razstreseuo delo naše arhitekturo brez 'takega pripomočka. Omeniti bi bilo udeležbo naših arhitektov na Med na rodni arhitekturni razstavi v Budimpešti 1930, o kateri smo seveda po zatvoritvi ostali prav tako nepoučeni kakor srno bili pred otvoritvijo.
Od knparske produkcije tega leta bi bilo komaj omeniti ponesrečni natečaj za Cankarjev spomenik na Vrhniki, ki se je pretvoril v farso sliične prireditve tako s potekom samim, kakor tudli s končno odločitvijo. Večjih del naši kii|varji to leto menda niso imeli, z izjemo Franceta Kralja, kd je
in da tako zvana kriza lepe knjige, o kateri smo zadnja leta slišali neprestano govoriti, ni več tako obupna. To dokazuje gibanje naših založb, ki kav tekmujejo med seboj v izdajanju in zalaganju knjig. Prav tako pa se zdi, da moremo z mirno vestjo reči o našem občinstvu, da v njem ljubezen do naše knjige ni izumrla, nasprotno, da naš človek išče lepega, poštenega in domačega čtiva enako iz kulturne zavednosti kakor tudi iz resnične srčne in duhovne potrebe. Gotovo je med Slovenci mnogo ljubiteljev lepe knjige, ki bi morda radi segli po nji, kupili to, kupili ono, bodisi za las'no knjižnico, bodisi za novoletno darilo prijateljem — a i ne vedo prav, kaj imamo lepega in kaj se dobi i tako-lo po naših knjigarnah in založbah. Predvsem i tem dobromislečim je namenjen pričujoči pregled: naj jim bo opozorilo in obenem kažipot pri izberi!
Poleg znakov razgibanosti in veliko obetajo-; čega prizadevanja najrazličnejših založb je treba i omeniti, da med domačo produkcijo naletimo ved-! no pogostejše na imena avtorjev iz vrst mlajše pi-! sateljoke generacije, ki na ta način dobivajo ved-: no ožji stik z našim občinstvom in seveda tudi I vedno širši krog čitateljev. Drugo, kar je treba poudariti im kar je značilno za naše kmjigoiržke I razmere, pa je dejstvo, da naše knjige, bodisi slo-j venske originalne, bodisi prevodi, ki prevladujejo i — izhajajo skoraj izključno le v sistematično po j načrtu zasnovanih izdajah naših založb, tako da je j že redka knjiga, ki izide izven odločenega založ-. niškega okvira. Zato se nam zdi v redu, če je pri-I čujoči pregled zamišljen z vidika naših založb, katerim moramo biti za napredek in podvig naše knj.ige v prvi vrsti hvaležni.
In tu je treba na prvem mestu omeniti za-I sluge Jugoslovanske knjigarne, ki je v minulem letu izdala največ knjig, in to iz najrazličnejših I področij. Zlasti moramo z veseljem ugotoviti, da je založba v svoj novi reformirani program zopet . pritegnila v prvi vrsti — leposlovje, ki ga bo po-; leg znanstvenih in poučil iti knjig izdajala kar v ; štirih serijah. Med njenimi letošnjimi publikaci-i jami moramo omeniti predvsem 5. zvezek Zbranih ; spisov Iv. Preglja, ki prinaša njegov zgodovinski I roman Magister Anion«, dalje Vebrovo ».Filozo-i /i/o-", načelni nauk o človeku in njegovem mesiji i v stvarstvu, Knjiga je zanimiva ne samo zaradi ! avtorja, ampak je največjega kulturnega pomena, j ker zrcalijo v njej obravnavani problemi osnovna : in najbolj žgoča vprašanja sodobne evropske mi-j selnosti. Med prevodi srečamo v novi Leposlovni knjižnici dva pisatelja evropskega slovesa: prvi je i Flamec F. Timmermuns. čigar povest, polno har-; inoni.je in idilične lepote »Župnik iz cvetočega vi-I nograda- sta nam prevedla F. Knez in dr. R. Lo-j žar. Drugi pa je Francoz Fr. Mauriac, čigar roman j >Gobavca je poljubila« sta nam predstavila Edi I Kocbek in prof. J. Šolar. Njene publikacije obsegajo nadalje Ljudsko knjiinico s petimi prevodi: Victor Hugo »Leto strahote 1793« (Terseglav), René Bazin »Iz vse svoje d-u/se« (N. Kuret), Brackel *Cirkuški otrok« (J. V.), T. C. Bridges »Na pomoč in Grazia Deledda .Novele«. Med spisi za mladino sta izšli: Mirko Kunčič: »Najdenček Jo-kece ln Jon Svenson »Prigode malega Nonnija« (J. Lovrenčič). Poleg ,ega pa je založba izdala celo vrsto učbenikov in slovarjev, med njimi »Učbenik ruskega jezika« (J. Orožen), rllalijansko slovnico« (dr. St. Leben), »Nemško vadnico« (dr. Avg. Pi-skernik), »Slovensko-nemški slovar« (Bradač-Pre-gelj) in še nekaj manjših stvari
Nova zaloiba je nadaljevala z izdajo Zbranih spisov Iv. Cankarja, in sicer sta letos izšla dva zvezka, deseti in enajsti, ki vsebujeta zlasti spise »Aleš iz Razora«, »Krpanova kobila« in »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Poleg tega še celo vrsto manjših spiso-v, vsak zvezek je tudi opremljen z uvodom in opombami urednika Iz. Cankarja.
Tiskovna zadruga je izdala drugi zvezek Zbranih «pišoč Iv. Tavčarja, ki jih urejuje in jim piše uvode in opombe naš prvi iu najdoganljivejši literarni zgodovinar prof. Iv. Prijatelj. Zvezek obsega roman »Mrtva srca« in razne novele. Tej ediciji stoji dostojno ob strani »Dom in svet«, prekrasno pisani roman slavnega indijskega pisatelja Tagorea, ki ga je prevedel Vladimir Levstik. Razen tega je založba izdala: C. Doyle Napoleon« (VI. Levstik) in K. May »Old Sureliand« v dveh zvezkih (Ant. Debeljak). Omeniti je treba tudi dve mladinski knjigi Iv. Albrehta: 0 srečnem kro-jačku' in »Vilinske gosli«.
Ugoden vtis je napravila tudi založba Modra ptica«, ki je v prvem letu svojega obstoja poslala med Slovence šest prevodov, in sicer kot redne knjige za njene naročnike: Knut Hamusun >Blagoslov zemlje« (R. Kresal), Cehov »Anjuta« (J. Vidmar), J. Galsworlhy »Temni cvet« in P. Merimée »Šenljernejska noč« (obe v prevodu 0. Župančiča). Poleg tega sta kot izredni publikaciji izšli dve knjigi: Hamsun »Pan*- (R. Kresal) in W. Scott »Ivanhoe« (VI. Levsiik). Pravkar pa je prišla na knjižni trg prva njena publikacija za novo leto, roman S. LagerlOf Gosta Herlingt v prevodu mladega novelista Rudolfa Kresala.
Ljudsko-prosvelnim namenom so ostale zvesl»
naše književne družbe. Na prvem mestu moramo omeniti radi njene skrbi za kvaliteto Slovensko Matico, ki je med svojimi rednimi publikacijami za 1. 1930 izdala J. Šlebingerjev bibliografski pregled »Publikacije Slovenske Malicedrugi in tretji zvezek Reymontovih »Kmetov« v prevodu dr. J. Glo-narja. Tako bo letos s četrtim zvezkom poslovenjeno v celoti to obširno delo. Posebej je treba omeniti Calderonovo dramo »Sodnik Zalamejski«, ki jo je odlično prevedel 0. Zupančič.
Izmed ostalih književnih družb je vidno predvsem delo Mohorjeve družbe, ki razen rednih publikacij za ude izdaja tudi celo vrsto knjig znanstvene in leposlovne vsebine (Znanstvena in Mohorjeva knjižnica). Med temi so važne zlasti »Bajke in pripovedke«, ki jih je zbral in opremil z mitološkim uvodom in opombami vseuč. prof. Jakob Kelemina. Knjiga pomeni resničen kulturen dogodek in tvori bogat vir za spoznavanje naše slovenske domačnosti. Enako je prikupen književni pojav zbirka »Primorskih novel«, ki jih je napisal Bogomir Magajna. Med prevodi je treba omeniti »V oblasti čarodejev« (Skolaster Herma - Kmetova) in i-V samotah pragozda-«, doživljaji dveh dečkov. Kot redne publikacije pa ie družba izdala sledeče knjige: Koledar za 1. 1931, dalje Pregljevo povest »Umreti nočejo«. Pričujoče delo, čeprav umetniško in tudi človeško ni izčiščeno, bo vršilo med našim narodom veliko narodno-vzgojno in zategadelj kulturno delo — kljub tendenci in očitni prilagojenosti namenom Pregelj ni zatajil sveže razgibanosti svojega duha in stilističnih vrlin svojega peresa. Dalje antologijo ~Mati« (Boiliar), 'Življenje svetnikov« in Malovo »Zgodovipo slovenskega naroda«.
Po štri knjige sta dali svojim članom tudi Vodnikova in Cankarjeva družba. V prvi so izšle: Koledar, povest »Gospodična Irma« (Fr. Bevk), »V senci nebotičnikov« (Breznik) in »V deželi belega slona« (I.upša). Cankarjeva pa je izdala: Koledar, povest »Ljudje s ceste« (J. Kranjec), »Poslednji dnevi življenja« (Flammarion - A. Cerkvenik) in »Komur ni dana izbira« (F. C. Weisskopf - P. Zoreč).
Opozoriti moramo tudi še na Kmetijsko Malico (Koledar, Zalaznik »Dvig uboge gmajne, poljuden pregled slovenske zgodovine«, T. Gaspari »Cesta« in razen tega L. Čermelj »Ljudska astronomija) (Koledar, Nar te Velikonja »Sirote«, povest, Slavko Savinšek »Delavci«, Fercelj »Mati uči otroka moliti«, dr. Jos. Biiežnik »Nove poelave*:) in Goriško Matico (Koledar, Potrata »Zdravje in bolezen vd omači hiši«, D. Feigel .»Čudežno oko«, Šli-barjev poide »Osolnčenje in osvetje ).
Razen omenjenih pa izxlajajo knjige še razne druge manjše založbe z določenim programom. Med le-temi eo najvažnejše:
Krekova knjižnica, ki je letos — obstoja prvo leto — izdala tri leposlovne knjige socialnega značaja: Martin Andersen Nexo »Proletarske novele« (T. Krošl), Fr. Herwig »Sv. Boitjqan iz predmestja« (R. Tominec) in »Sedem mladih« (ur. T. Krošl), kjer so se nam predstavili nekateri zastopniki mlajše, socialno usmerjene pisateljske generacije (Ja-vornik, Avsenak, Grahor, P. Kovač, M. Kranjc, S. Kranjec, in R. Kresal). Na splošno pa je treba reči, da vrši založba važno kulturno delo, ker vzgaja okus za lejx> knjigo zlasti med našim proletarskim občinstvom.
Tudi knjižni«! »Svobode< daje prednost socialni literaturi. Letos je izdala »TaškenU, kruha bogato mesto, roman ruskega pisatelja Aleksandra Neverova v prevodu Ivama Vuka.
»Umetniška Matica« je publicirala nekatera izmeni del Tineta Kosa, Toneta Kralja in Fr. Stip-lovška.
»Cirilova knjižnica« v Mariboru je zelo delovna. Izdala je v minulem letu celo vrsto knjig, med njimi Fr. Kovačiča »Kritiko ali noetiko« in pa istega pisatelja »Občno metafiziko ali ontologijo« v 2. izdaji. Razen tega več prevodov, n. pr. May »Po divjem Kurdistanu« in »Iz Bagd-ada v Slambul«.
»Slovenska Šolska Matica« je založila pedagoško delo vseuč. prof. K. Ozvaldu »Duševna rast otroka in mladostnika«.
Pozabiti ne smerno primorskih založb, med katerimi sta delovni zlasti »Edinost«, in »Luč«. V prvi je izšla »Nagrada in drugi spisi« Fr. Bevka, v drugi istega pisatelj« povesi »Julijan Sever«, ki je prvič izšla v »Domu in svetu«.
Izven okvira omenjenih založb so izšle nekatere knjige, ki so literarno ali drugače pomembne. Na prvem mestu je Ireba tukaj omeniti edino dramsko edicijo minulega leta »Dogodek v mestu GogU, ki ga je napisal mladi Slavko Grum. Delo razodeva velike sposobnosti in je zanimivo zlasti s teatr-skega vidika. Enako je literarni dogodek »Phnidon , ki ga je prevedel Anion Sovre in izdalo »Društvo prijateljev humanistične gimnazije«. Ivan Dornik je zbral svoje novele in jih izdal v zbirki z naslovom »Brez oči' (založba Brata Rode - Martinčič, Celje). Nekatere izmed teh novel predstavljajo prave bisere povojne slovenske literature. Proletarska knjižnica-v pa je izdala prvi roman mlade pisateljske generacije, in sicer je lo Kreftov »Človek mrtvaških lobanj«. Zanimivo je, da letos ni izšla pri nas nobena pesniška zbirka.
K temu bi bilo treba dodati še kratek pregled mladinskih spisov. Nekaj smo jih omenili že zgo-
Knjige „Goriške Matice"
Dvanajstič je poslala »Goriška Matica te dni svoje publikacije med naročnike to in onostrau meja. Za borih 5 lir pet knjig, deloma prav obširnih. V tem pogledu Matica celo prekaša našo Mohorjevo družbo, kajti za pičlih 15 dinarjev nam je poklonila celih 650 strani čtiva. Izdala je- Koledar za I. 1931., šlibarjevo Osolnčje iu or itie«, Feigljovo »Čudežno oko , Potratovo Zdravje in bolezni v domači hiši (IV. del) in Vrbnjakovcga • Po svetu na okrog«. »Darovanemu konju ne glej na zobe«, pravi naš pregovor in res, za ta mal denar so knjige dobesedno darovane, kajti samo prva poljudna astronomija, ki nam jo je Matica podarila, je vredna vsaj še enkrat toliko, ostale štiri so pa kar navržene. V kljub temu bi si dovolili pripomniti in Matici svetovati, naj posveča , leposlovnem delu svojih izdanj vendarle nekoliko več pozornosti. Feigelj je sicer že naš -star znanec in tudi to njegovo najnovejše delo bodo odložili bravci z zadovoljstvom, toda ta je pa tudi edini. Vse drugo je sila okorno in začetniško. Dober del najboljših današnjih naših književnikov je Primorcev, zato smo prepričani, da bi Matica lahko dobila tudi od njih primernih prispevkov, kar bi še neprimerno povzdignilo vrednost njenih publikacij. V tem pogledu je zlasti koledar več kot reven.
Jako so nas pa razveselile Matičine poučne knjige. Nekaj docela novega in res potrebnega je Šlibarjeva poljudna astronomija, pod naslovom »Osolnčje in osvetje«. Razen že davno zastarelega prevoda Schadlerjeve 'Astronomije , ki jo je pred 61 leti izdala Slov. Matica, doslej na našem književnem trgu še sploh nismo imeli kaj podobnega in marsikdo si je že davno želel tudi v slovenskem jeziku dela, ki bi inti podalo osnovne pojme iz astronomije. Sedaj pa imamo in še bogato ilustriranega. Prepričani smo, da bodo tudi pri nas mnogi radi posegli po tej umestni knjigi, če jo pošlje Matica na naš književni trg. Prav umestna je bila tudi inisêl izdati antologijo najzanimivejših slovenskih potopisov, kar je poizkusil Nande Vrbanjakov pod naslovom Po svetu naokrog Čeprav je knjižica prav zanimiva in primerna, je vendarle njen urednik prezrl ravno naše najboljše potopisce, kakor Knifica, Lavtižarja, Erjavca i. dr., ki bi nudili obilico še mnogo zanimivejšega gradiva. Vsekakor pa moramo vnovič ponoviti Darovanemu konju ne glej na zobe.
]
Pismo iz Zagreba
V knjigarni Vasic' bo izšla te dni »F r a n-cuska iirika od g. 1800. <1 o d a n a s«, ki jo je uredil dr. Ivo II e r g e ši ć ; ta se že nekaj let bavi s francosko moderno knjdžev-nosijo in število člankov iu študijo franc, pesnikih je napisal po dnevnikih. To knjigo, ki vsebuje preko 60 avtorjev in 200 pesmi (n zastopani so vsi važnejši od Chateaubriand« preko romantiikov, pnrnasovcov, dok«*dontov, sim-bolistov do sodobnih aktivistov) polnijo francoski teksti, ki j.ilii spremljajo beležke v brv. jeziku. Avtor jo jo namenil predvsem slušateljem romanske filologije.
Meti mladinskimi knjigarni je ista knjigarna prineslo (kot šestnajsto to vrste) delo S e 1 m e Lagerliif: »L e g e il d e o K r i -stu« (katero je da.la Slovencem M. Kmetova pred dvemi -leti). Vzorno jo jc prevedel prof. Branko Horvat, « i umetniški izraz ji je vtisnil prof. Tomislav Krizmuin.
In še eno nalogo si je vzela to knjigarna: da v dogledmem času izda Zbrana dela V 1 a d i m i r j a N « z o r j n , pa je do danes že 12 knjigam dala luč, kot trinajst« bo izšla to dni ■ »I s t a r s k i b o 1 o v i«.
O tem hrv. pesniku in pisatelju je v soboto (20. dec.) govoril docent novejše hrv. književnosti dir. Ant. B« rac v »Pučkom sveučilištu«. Naslov predavanju je dal: Fran Ma ž u rail i ć i V 1 a <1 i m i r N a z o r. (Nazor dà svoje misli o M«žilraniču v enem od poglavij v »Šnrku« in zavrača njegovo zadnje delo: »(VI zore do mraka« kot nevredno). Mažtiranio jc imel nemirno življenje; blodil je po vseli kontinentih, razen |H> Avstraliji. « Nazor jc bil ves čas v domovini, v samoti. Umetnik pa mora trgati iz življenja, no smo se zapirati v bele dvore. Tam se trga nit med literaturo in žiV-Ijonjeiii. To se nekod pri Nazorju vitli. Večina ljubi M a žn ramiče ve poti, ki bajajo o življenju, trpljenju in radosti.
Knjige Jeronimske družbe: Koledar • Danica« /,<\ 1. 1931. Dr. V. Deželic, oče:
M. V a n i il a : Povi jest R K r a u s : Ljrkovirto N« vratiima hrvatske : Umjetnost naših la-1. J u r « s : Našo more
Majka voli ko ira kralja: Crkve katoličke: prof. bilje; prof. L. Katić: pov.ijesti ; D. S z a b o danjsikih cikava: prof. i Pri,morje; S. V. Rozman: Prigorčice.
Izšel je prvi zvezek znanstvene revije »Croatia saera« (Arhiv za crkv. povijest Hrvata), ki se je predstavil izredno пккпо. Imena pisateljev so med. hrv. intelektualci dobro znan«. Najbogatejša ra/mrava jo prva: Ugovor pape A g a t o n a i Hrvata n r o -ti na val nom ratu (oko g. 670.). ki jo je dalo pero dr. Stjepan« Saknč-a. P:.siitelj je našel t« akt v vatikanski knjižnici in jo najstarejši v hrv. zgodovini.
Hrvaški gledališči st« zadnjii teden prinesli neka drobnih premier: Malo knzniište: franc, komedijo: Slabi spol ('Sexe faible« od Eduarda Bourdet-a): Narodno kn/ahste: dve mali opori: Giov B. Pergolesi: l.n ser-va padrona« in Giac. Puccini: Gianul S c h ii e e h i«.
Gostoval pa je mod drugimi znani če&kii iMisist Vil. Zitok v Piwlani nevesti« in Ooni-nodovi operi »Fnust«. — Prav tako jo prinesla ruska gledališka družbi za vedro umetnost »Plava ptica« pod vodstvom J. fužneg« nekaj malih prikazov.
Gostovala je tudi slovenska Glasbena Matica s koncertom, kjer jo 'olmačila slovito legendo ITektorja Berlioza »Fausto-vo pogubl jenje« v solili, /boru in orkestru. Razen g. Zlate Gjungjenae (Marjetica) so nastopili isti člani kot v Ljubijnni. Imenovano irospo je nadomestila stična Ma jdičeva O tem koncertu so slovenski listi že povedali svoje misli. Dodam lo. da so se vsi zagrebški listi i »«hvalilo izrazili o njem.	Lojze Golobic.
Glasbeno žšvljen'e v Ljubljani L1930
Čeeto se je že nanašalo. da je ravno glasba tista kulturna panoga, s katero bi s»- Slovenci s svojimii izrazitimi glasbenimi darovi lahko najlažje kulturno uveljavili v svetu. Zato gledauno na naše glasbeno življenje z neko [K>sebno pozornostjo, zato je treba, da smo si ob sklepu leta na jasnem glede bilance, nu jasnem o dosedanjem delu in o potrebah, kj se eventualno nanovo pokažejo.
Oglejmo si najprej na kratko najvažnejše glasbene dogodke v letu 1'ЛО. in lo najprej na koncertnem polju. Simfoničnih koncertov je bilo razmeroma najmanj, četvero: v marcu je dalo Orkestralno društvo Glasbene Matice |H>d vodstvom g. àkerjainca skladbe Francka (etinf. d-mol), Škerjanca in L:sziUi, v aprilu je dala Glasbena Maica z opernimi orkestrom Stolcer-jevo' Balkanofonijo pa Vycpalkovo kantato O ooslednjil) rečeh človeka, v novembru pu Gla-<uuova, Mahlerjeve otroke pesmi, pa cnjkov-skega IV. simfonijo, v decembru Benlnozovo Faustovo pogubljenje. Izimed instrumentalnih koncertov je omeniti v februarju sonatni večer Sloge (Beethoven. G neg, Dvorak), v marcu Slogan večer z Goldimarkom, Jerajevo, štolcer-jem in B'ochom, v maju klavirski koncert Kar-inele Kosovelove (Brahms, Sclru.mann, Chopin, Liszt), v juniju pnodukoij e Unservator.istov, v oktobru koncert goslača Rupla (Tartini, Mozart, Bach, modernejše drobnarije), na cerkvenem koncertu Ljubljane je msgr. Premrl podal orgelske skladbe Bacha, Martine j a, Ravanella, Regcrja, Novoviejskega tu Gigouta, potem koncert kvarteta iz Draždan (Beethoven, Debussy, Hindemith), v decemberu koncert španskega vir-tuoza }uana Manena (Beethoven. Manen, Paga-uiiai itd.) Največ je bilo vokalnih koncertov. Učiteljski zbor pod vodstvom Srečka Kumarju je uspešno turniral po Češkoslovaški, Akademska zl>or je pel v Belgradu, ljubljanska Matica je pela v Zagrebu. Št. Vidu. Hrastniku. Celju. Viču. Mariboru, Ptuju, Ljutomeru im Novem mestu. Sloga |xxl vodstvom g. II. Svete!« je napravila v februarju cerkven komcert s skladbami Mallinga, Daviesa i® šantla (starostov, maša), v oktobru pa Ljubljana pod vodstvom dr. A. Doliiinarja s skladbami Paies!rine. Lassa, Springerja iui Gollerja. V marcu je Ljubljanski Zvon praznoval 25-letnico in izvajal na slavnostnem koncertu skladbe vseh mem-jših slovenskih komponistov, v istem mesecu simo čuli sekat et črncev, v aprilu je priredil koncert zamorskih duliovivli in s-vetmiJi pesmi bariton:',st A. Sabelj, čuli smo Vnieričanko Coockovo peti slovanske in a.mer,i;ke pesmi, dalje velik koncert Učiteljske«! zbora nod vodstvom Sr. Kumarju (Adamič, Lajov'c. Кодај. Ravnik, Du-gan, Grgo<ev:č, štolcer. Papandopu!'o, Žganec, Mokranjac), dalje koncert Ixjvšetove z tneša-nnm programom, v maju so imela koncert društva Grafika, Krakovo-Trnovo, Cankar in Slavec. v avgustu smo čuli Angleže pod vodstvom g. Fagigeja, v novi sezoni pa Novak-Cepičevo z shs-progranio 111, M. Pnglja z modernim fram-сочкми l*rogra.mom (Ropa rt«, CasfèHon, F ivb.ro. Satie, Poulenc. IJ'lndy. Debussy, Duipnrc, Milita udi Des pas. Weekerlin), v novembru je wa-0 Y.novul Matični kvartet 40-letnico svojega člana • g. ZaVršaiui S'^tcVrej^fim slovenskem, progrirtnoim S in smo čulii delavsko društvo Zarjo. Slona pa je priredila uiswl večer Dtifayevih skladb.
Na s'iinfoiričnem polju je bilo letine za spoznanje živali ne je od prej. Operni orkester, pomnožen s člani Orkestralnega <1 ni št va se je zavzel za siiinfom'čne koncerte, utnhni.l pa je dr. čeri-n s svojimi siiuifcm.čnrm delom, kar je veli'ka ^koda. Gostovanj iz imoizemstva ni bilo nobemiih. Romantično navdahnjen,i pdlsinšaVi so dob'li svojega Liezta, Čajkovekega, Berlioza, Fraineka, iniipresioivisti Mahlerja 'in Gltziinovn, pristaši Mieduševne glasbe« Sfolcerja in sodob-nemu čustvu idealizma je bila blizu le ena skladba. Vvcpalkovu k-rntata. Med instrumentalnimi koncerti je moderne zn.ivimal Osterčev . koncert in deloma produkcije kotiservatorija s skladbami Oslerčeve šole, osta'o ne kaže smotrenosti ali orientaciie. -Pester programe, kar se da namešan im tak. da bo zadovoljil im h koncertu o riva Ivi vse mogoče okuse, tak program je b i na jbolj običajen. Na drug,i strani nam vzgajajo na*e gl"sheno-n,brt4c šole »umetnike«, ki gonijo vse življenje isti repertoar, ki
so se ga na učili v šoli. Goslač bo vee življenje s viral Pagtutuiija, Tartlndja, Mendelsohua in podobne bravurue kose iz zadnjega letnika svojega študija, pianist pozna zge.'j Chopina, Brahunsa |>a Liszta itd. Prav, naj teli veličin ne manjka nikjer, toda — ali ni takle »umetnik« tudi misleče bitje, ki živi in čustvuje z določeni)» časom in njegovo kulturno problematiko, ali pa je zgolj rokodelski stroj, ki ga življenje nič ne briga? Nikakor ne razume») teh ljudi. Kulturne problematike svojega časa nimajo v sebi ai temu je kriva- materialistična obrtna i vzgoja, ki pozna le tehniko iu -.grile«, pa no-I bene duše in duhovnega interesa in notranjega razvoju človeka. Saj glasba mi »tehnika«, педа jo razumemo in uživamo le radd njene »vsebine« jn ta vsebina je vetlno v na jneposred-iiejši zvezi z duhovno smerjo določenega časa. Se pravi: kaj ima človek v letu 11Л0. od tvoje glasbe, ki mi vsebinski govori o duhovnih težnjah naših mehkužnih dedov iz časa romantike? Povejte nam s svojo glasbo nekaj, kar bo koristilo današnjim ljudem v današnjem življenjske») položaju in kar bo današnji kulturni problematiki pumagalo dalje! Umetnik, ki ne živi z duhom svojega času, je navadna lutka v službi svojega priučenega rokodelstva.
To velja žaliiibog deloma tudi za ostale т>а-noige glasbenega življenja. Naša opera je koj za novo leto 1 ni proglasila boj celokupni kritiki; im vsem slo venskim kulturnimi zahtevam. Sedaj se pri vsaki novii'teti vprašujemo začu-deni: čemu pu tole? Pa ne najdemo odgovora. Grofica Marica je praznovala pri nas redek jubilej, zdi se uni, sedemdeset predstav doslej. Pa mi: povej, človek, ali naše kultur.no hotenje zares zahteva sedemdeset grofic Maric, ali pa jih zahteva le operno vodstvo in dopušča naša, čisto pasivna intendant ura? Diktatura je stvar, ki je tuipatam na mestu, toda le, če je res v orientiran,i h kulturnih rokah. Pri naši ooeri ni. Noben zunanji trenutni efekt ne bo nadomesti! te notranje hibe našega opernega vodstvu in nobene polemike ne bodo razčistile tega s'tanja, dokler ne pride reinedmra im caprttc et in nieTii-bris. — Naši skladatelji iniso to leto skoro nič napravili. Zakaj pa to? Ali naše življenje res ne more iztrsniitii iz sebe uanetnoeti? Ne -verjamem. Milijon modernih problemov nos tare in vpije po tem, da jih primemo in rešujemo kot ljudje, umetniki ali karkoli — ali za naše skladatelje ni teh problemov? Ali je res glasba le tisto, kar dovoli zgolj romantične vzdihe in solze, pa nobene resne besede svojemu času na pravo pot? Gledaš in gledal? : tukaj le se eden trud) že vslotrič nanovo našemariti poulično narodno pesem, taiinle eden Cankarjevi drami podpiše mu./.ikn, ki notranje sitadu po l balet» drugi štukajo skupaj vse mogoče, tretji slikajo po naturi. četri pa vzdihujejo ,i,n se love za šbiinungamii sladke in kisle vrste. Nobeden pa nam ne napiše dela. ki bi z močjo poseglo v problematiko našega današnjega, resu'čncga življenja liai ptikazu'o blodnemu človeku kod in kam v teh blodnjah, ali levo a'i desno, k svetlobi ali паиај v melikužje iu ušesno u.godjc — nekam moramo. Kam torej?
l'a je tudi glasbenikom težko življenje dandanes. Zdi se ml, da je letos dosegel naj-, Iminbasitičncjši aplavz le g. Šimenc na novinarskem koncertu i:n to z nič večjim in niič mamj-štm kakor s pesmijo Kje so moje rožice. Krasen glas, so vet rekli:. Torej samo še za lep glas se gre naši publikk četudi prav ničesar ne pove! Potem je nckdo trgal v Narodu akademski zbor, češ da je nesel v Belgrad nai-o inoilerno in p ropal, ker Srbi ne razumejo moderne. Torej naj vse življt nje gonimo Belgradu na ljubo Na planinca h? Sram nas hod,i. da je mogoče, du imamo list, kii takšno nekultairnoet na!: sne. Pa zakaj so potem kvalitetni koncerti prazni? / kaj srmo » perler prcigranu še vleče?
Človek bi si želel, da bi inii, majhni Slovenci, imeli vsa.i eno. kar bi bilo v redu iin veliko in negovano in urejeno. I'a še tisto nekaj, kar bi lahko bilo. mrje v desorientaeiji, iHim stikov z življenjem, nima ne reoa ne glave nu pravem mestu, trga se samo sebe na vseli koncili in krajih, meče si polena pol noge, kjer more in se usroiiablja kakor bilje brez glave in razuma. Kdaj bo vendar prišla v ta kaos močna roka, ki bo napravila red in dala gibanju snuii-
II. Steguweit:
Močna pijača
Ce mi je Ciprijan prijatelj? Poleti 1917 je
bilo, ko sem moral sam na palrolo, ponoči, pri HulIiUuchti v Artoieju. Poizvedeti sem moral, če v jarku pred nami še vedno preže kanadski strelci. Takrat nisem prišel dnleč. Deželo Nikogar sem imel z« seboj, v angleški bodeči žici sem pa obvisel. Žareče krogle, ročne granate, (Kannjslorica strojniških krogel. Tako sem bil preluknjan, nisem pa čutil nobenih bolečin- Takrat je bilo tako: Najtežje rane so najmanj bolele. Mrzlica in bolečine in gnojenje — vse to je prišlo šele kasneje. V večnih nočeh lazaret»,
A ležal sem še vedno v angleški bodeči žici. Vso noč. Vse jutro. Ves dan. Dokler ni prišla druga noč: Tedaj me je nekdo zgrabil za rame, me potegnil iz luže, me vleke! nazaj. Naj je ludi vstajalo sto svetlobnih krogel, naj so tudi treskale mine, ročne granate in strojne puške...
Ciprijan je prišel pume. Tovariš Ciprijan. Tako sem se mu zadolžil. In oslal njegov dolžnik. Do danes.
Ciprijan ni prišel nikdar v stisko. Imel je denar, imel je vilo ob jezeru, vodil je svoj avto in jedel težke jedi. Toda iz tovariša je postal plitek uživalec, ki mi je hote! tudi danes še služiti z vsemi svojimi gmotnimi dobrinami. Toda kaj bi z njegovim denarjem. Kaj bi z njegovo vilo? Kaj bi z njegovimi dio-nizijskimi jedrni? — Tako sva postala tuja drug drugemu; kajti v sebi sem nosil nekaj drugega nego jezik za poskušnje vina in slad-kosneden želodec.
Pa sem vendar ostal Ciprijanov dolžnik, ki mi je takrat služil s svojim duhom.
Novembra sem mu prisai: »Rad bi Te obiskal o božiču; kajti življenje mi je postalo dragoceno in Ti si mi ga vrnil, ko sem ga bil že izgubil v temini. Eno prošnjo imam: Rad bi Ti kaj podaril. Ali imaš kako željo?«
Ciprijan je odgovoril na dišečem preko-mor.-vkem papirju. Veseli ga — in če bi vedel za vir pristnega, starega trozvezdnega konjaka iz Francije? —
Zastala nri je sapa: Tovariš Ciprijan si je žeiel steklenico konjaka! Pristnih »Treh zvezd : iz Francije!
Sel sem iskat, pa nisem nič našel. Nisem našel, ker sem brez vneme iskal. Nisem našel, ker me je zavirala nevolja. In la nevolja ni hotela nič najti. Ko me je še neki trgovec poučil, da bi taka steklenica stala pač dvajset mark, se je v mojih prsih nekaj podrlo. Ne zaradi denarja ob sebi, ampak zato, ker se mi je zdela cena za stvar, ki se mi ni zdela dobra, previsoka. Tudi z golim denarjem ne kupujmo ničesar, kar je zgolj kup, ne pa pridobitev. Posebno danes ne, ob času...
V katerem času? Ezek XIV, 13: »Vedi, sin človekov, če kaka dežela greši proti meni in me povrhu še zaničuje, potem bom stegnil nadnjo svojo reko in ji odvzel ves kruh. Poslal bom vanjo draginjo, da iztrebim oba,
se! in smer, da bo uspešno in organizirano in da se energije majhnega naroda ne bodo (ako po neumnem trosile in raabliiinjale, da od njih ni nobenih koristi?
Toda upajmo. Veliko zmoremo, če bi se res zavzeli za stvar, bi pa še mnogo več. Le organizacije je treba in nn ven moramo iz zgolj melin-' ničnega, materialističnega pojmovanja umet-; nosti in življenja. Vse narode tarejo danes po-j dobile nadloge, toda že so si mnogi (joniagah i-z njih, tudi mi si moramo!	V.
ljudi in živino v njej!«
Ali naj Ciprijanu podarim sveto pismo? Želel si je močne pijače- Ali bi se je^il, ako bi mu podal duhovno pijačo?
Bolniku ne smemo dati cele steklenice zdravila, ampak mu je treba dajati najprej po žlici. Zato sem si prihranil sveto pismo, da bi našel za Ciprijaua knjigo zemskega spoznanja.
Trgovec mi je naložil vso mizo s knjigami. Listal sem, poskušal besede, vrstice, strani. Našel sem razodetje čudovite človečnosti: »Nihče ne more postati proet, kdor ni bil ujet; nihče se ne more dvigniti, če ne iz globinek Ali: ;:<Noben narod ni priboril više nagrade, razen če je padel na poti v žrtev!« In potem: »... kje so tisti, ki so več nego samo dninarji, prejemalci plače, sovražeči, obupujoči? Kdo je —• priprosti — mož? Enostavni — delavec?« — In še to: »Utrujeni smemo biti. Krhki ne. Jutro mora najti vse krepko na delu k
Belo je ležal sneg na gorah ob jezeru. Ciprijan je prišel pome s sanmi. In koliko resničnejše so sani nego avtomobil. Za tisle, ki mnogo čutijo in le malo računajo.
V Ciprijanovem domu — nastal je bil v tem sveti večer — je že gorelo božično drevesce. Ciprijan se je smejal: »Nataknil sem prave svecice, saj električnih ne maraš!«
Odgovoril sem: »Res- Na tem drevesu ne, ker naj razsvetljuje in ne samo sveti!«
Ciprijan se je zdrznil — potem je umel. In ni več pričakoval od mene »trozvezdnega« iz F'rancije. Jaz pa sem odprl knjige. Duhovne pijače- In sem glasno čital iz njih, kar je imelo zmisel.
Naslednje jutro sem zopet našel Ciprijaua. Ni bil šel nič spat. Še vedno je sedel pod božičnim drevescem, na katerem so sveče že davno pogorele. In Ciprijan mi je podal roko, ravno lako, kakor sem mu jo podal jaz tedaj, ko me je otel iz bodeče žice.
Pri nas in tudi v inozemstvu najbolj razširjena že 50 let priznana
krema m Ccvltc
Sibe Miličič:
Bolni cîrok m mali Jezus
Od dolge in težke bolezni izpit je mali bolnik brez moči ležal na beli posteljici. Ves izsušen ie bil od neprestane vročice in bolj podoben okostju ko živemu bitju. Ko ga je mati jemala na roke, skoraj občutila ni njegove teže. Ko da nosi drobno pest suhih vejic, se ji je zdelo, s katerimi je peč podžigala. Te njegove strašne, izsušene noge in roke! Samo tenki, drobni glasek, ki se je dvigal iz bolečin, ki so mrcvarile telo pri prenašanju, jo je spominjal, f da je to sesušeno bitje na njenih rokah njen sin.
Globoka noč je že bila. Mali bolnik kljub vsem materinim prošnjam nikakor ni hotel zaspati. Prosila ga je in prosila, pa je ni poslušal. Vedno in vedno jo je o jaslicah spraševal in z I nestrpnostjo, je pričakoval trenotka, ko bo Je-zušček prišel.
»Mamica, ali je že blizu?« v »Ne še, sinek.«
»Pa kdaj se bo rodil, mamica?«
»Kmalu, sinek.«
♦Ali si pripravila jabolka, da ga obdarim?«
»Sem, otrok.«
»Pod vzglavjem so; v ruto sem jih zavila.«
Pri vsakem vprašanju sc je otrok ves srečen i poskušal nasmejati. A to ni bil smeh, ampak samo gibanje lic in izsušene kože v globoke podolgaste brazde. Da bi se prepričal o resničnosti materinih besed, je nenadoma skušal dvigniti roko in jo zavleči pod vzglavje. Pa mu ni ' uspelo; le žalostno in s prošnjo v očeh je v mamico pogledal. Razumela ga je, izvlekla drobceni sveženj in mu ga dala. Vzel ga je, ga nalahno pritisnil na okostenele prsi. Jabolka so zašumela; in ko da ni bil to njihov šum, ampak šum kosti, drobnih in pretisnjenili otroških reber.
Na ta način se ie umiril
Kmalu potem je otrok iznova postal ne-strpljiv.
»Ali je v cerkvi vse pripravljeno?«
»Vse, sinek.«
»In pastirji so vsi pri jaslicah?«
»So.«
»In zvezda? Ona velika zvezda z dolgimi žarki? In angeli? In voliček? In osliček?«
»Vse, sinko.«
»Vse je pripravljeno, vse!« je radostno šepetal otrok. Potem se je naprej razgovarjal z materjo.
»Kajne, mamica, Jezušcek se najprej v nebesih rodi, pa se šele potem vsako leto spušča na zemljo?«
»Da.«
»In ravno o polnoči?«
»Ravno o polnoči, sinko.«
»Pravila si mi. da bo tudi k nama mali Jezušcek prišel? Ali ako se naju izogne? Ako pozabi na naju?«
»Mati se je prestrašila. Upala je, da ji bo sinček do polnoči zaspal in da ji bo nedolžna laž uspela. Vendar je še nadalje isto govorila, samo da bi sinko ne izgubil upanja.
»Ne, sinko. On nikogar ne pozabi.
»Mamica, vsa jabolka mu bom dal, vsa. In On mi bo zdravje dal zanje. Kaj ne mamica? Prosil ga bom, za zdravje ga bom prosil.«
Mater so zalile solze.
»Zaspi, sinek. Odpočij si, dokler ne pride. Ko bo čas, te bom zbudila.«
»Nočem! Ti boš pozabila.«
»Ne bom! Samo zaspančkaj.«
»Potem ne bom videl Jezuščka.«
»Saj ga lahko tudi v 9panju vidiš, sinko. Se lepše kot čc si zbttien.«
»Ne, mamica! Rad bi govoril ž njim. Drugače mu ne morem dati svojih jabolk.«
»Vse bo dobro, sinko! Samo zaspi, odpočij
si!«
Ali obok ni mogel in ni hotel zaspati.
Toliko pričakovanje je bilo v njem in oči so mu vse širše postajale. Prepričan je bil: da se vsak božič Jezušcek rodi in prihaja na zemljo. Precej božičev nazaj ga je gledal v cerkvi v jaslicah. Za živega ga je imel in za najdražest-nejšega otroka na svetu. Sedaj ga je mati le še potrdila v veri: da mali Jezušcek nc pride iz nebes saino v cerkev, ampak v vsako hišo, posebej še v one, v katerih so majhni otroci, ki ga ne morejo iti gledat na veliki cerkveni oltar. Nestrpno je čakal trenotka, ko bo Jezušcek prišel z zvezdami, pastirji in kralji in angeli, prav kot ga je v cerkvi na velikem oltarju videl, kjer so bile vsako leto od božičnega dne do Novega leta postavljene jaslice.
Nenavadno vesel je bil tega trenotka . *
Mati pa je s strahom gledala vanj. Kaj ji bo storiti, ko bo prvi možnar počil in se bodo vzvalovili božični zvonovi? Ostro ji je stopila pred oči sinkova razočaranost, ko mali Jezušcek ne bo prišel kot mu je bila pripovedovala. Naprej in naprej ga je poskušala uspavati, ga zazibati v sen. Ko bi se prebudil, bi mu z lahkoto dopovedala, da je bil Jezušček pri njem, da je njegova jabolka vzel in mu pustil lepe igračke, ki mu jih je žc ona preje kupila za to svečano noč. Ali vse njeno prizadevanje je bilo zastonj. Drhtečega srca in odprtih oči je otrok čakal na pesem cerkvenih zvonov, ki mu bodo oznanili radost stoletij.
*
Ko se je to zgodilo in so skozi hladno zimsko noč odjeknili prvi možnarji, jc jadna inati vsa prebledela, otrok pa je široko odprl oči, da bi bolje videl, da bi vse kote duše napolnil s to izredno nebeško svetlobo.
Prvi strel se jc razgubil, minuta je brzela za minulo, pred otrokovimi očmi pa je naprej in naprej rasla vsakdanja poltema njegove tnale sobice.
»Mamica, nikogar ni!« jc vzkliknil in dve
debeli solzi sta mu spolzeli čez lici.
»Čakaj, sinko! Prišel bo,« mu je lagala mati in se strašno bala radi prevare, ki jo je bila izmislila ogromna in neizmerna materinska ljubezen.V tem strahu in trepetu pade na kolena in začne šepetati, moliti, klicati Boga in malega Jezuščka, da bi napravil čudež. Dasi se je dobro zavedala, da ne bo nič od tega, je vendar prosila in prosila v ognju svoje ljubezni in s silnostjo svojih želja, samo da bi se, čeprav na nadnaravni način, rešila laži. Ko je vdrugo poči možnar v noč in so se sproščeni razvezah božični zvonovi, je vsa iz sebe vrgla oči na sina in ga gledala z usmiljenjem in prošnjo, ko da ga je prosila, naj ji odpusti greli...
Nenadoma sc čudno vznemiri. Mesto solz in joka, ki ga je pričakovala, je na otrokovih licih zagledala srečen in blag, naravnost nebeški nasmeh.
»Jezušček! Na, vzemi jabolka! In zdravje mi daj zanje!«
Tako je zašepetal otrok in odprl roke; jabolka so se razsula po odeji. Otroku pa se je zazdelo, ko da jih je Jezušček vzel. Samo za mater so zdrknila po postelji. Pobrala jih je
in skrila pod otrokovo posteljo.
•
Se nekaj časa je tako ostal otrok, gledal predse in neskončna sreča mu je sevala z lic. Potem sc je nagnil nazaj in mirno legel.
»Mamica, ali si ga videla? Jezušček je bil tu. Ni se nama izognil. In vsi so bili ž njim: zvezda in pastirji in kralji iu jate angelov. Da bom ozdravel, mi je rekel; in jabolka je vzel.«
To je izgovoril otrok potiho in z nekim čudnim veseljem. Potem je počasi stisnil oči,
ki so ko oslepele od one velike nebeške svetlobe. •
Ko se je mati čezenj sklonila vsa začudena, ker je postal tako miren, je otrok spal globoki, večni sen. iJz srbščine Tone Potokar.)
Spori v letu 1930
Leto je ra nami, za nami t-wfl športni uspehi In neuspehi. Treba je pokazati statično delovanje raznih športnih organizacij. Ko smo danes leto na tem mestu napravili pregled, smo med drugim morali zapisati, da ie bilo prošlo leto, predvsem za nogomet, leto splošnega nazadovanja. Upali smo, da bo Sla pot navzgor. Nekoliko se je uresničila naša nad a, vemdar samo v pogl(4lu splošnosti, doma moramo pa le še vedno beležiti neuspehe, oziroma nazadovanje. Povedali smo že takrat, da je kriva nazadovanja slaba organizacija tekmovanja. Ta slaba organizacija je pri nas doma zakrivila popolen krah. No in tudi na splošno ni zaenkrat uspelo doseči reorganizacijo tekmovanja. Velja pa še vedno, da le dobra organizacija tekmovanja omogoči napredek in ta je našemu nogometu najbolj potreben. Slabo organizacijo tekmovanja omenjamo v nogometu zato, ker je nogomet igra tudi za gledalce in so ravno gledalci tisti, ki s svojim sodelovanjem pomaga.o razvoju nogometa. Ko gledamo nazaj, vidimo najprej kriz» v najvišjih forumih in ta kriza je v preteklem letu prešla na nižje forume, medtem ko se razmere v Zvezi obračajo na boljo. Zato upamo tudi, da bo prihodnje leto prineslo izboljšanje in ozdravljenje tudi v podzvezi in pot bo šla zopet navzgor; tudi pri nas, ne samo — kot dosedaj — v drugih mestih.
Lahka atletika
Najlepše uspehe smo pa dosegli v tej antični panogi športa. Skoraj vsi državni rekordi so bili popravljeni, nekateri celo po večkrat. Pri največji lahkoatletslci prireditvi, balkanski olimpiadi, smo
P tavanje
Edina športna panoga, ki je v resnici aktivna. Imamo plavače, ki so ponesli slovee našega športa po celi državi in resno ogrožali primat, ki ga imajo obmorski klubi. Talenti kakor Wilfan, Lanipretova in precej drugih, bodo v letošnjem letu častno zastopali plavalni šport. Plavalna reprezentanca letos mednarodno ni nikjer tekmovala, ker jc edina večja
Btanc Šporn, drž. prvaik v maratonskem teku.
xaeedli drugo mesto (predlani tretje). Pa zopet ne moremo mi v naši ožji domovini pokazati posebnega napredka, čeprav so dani vsi predpogoji. Samo v najtežji tekmovalni panogi smo dali prvaka. To je Maratonski tek, kjer je zmagal Stane Sponi. Najboljše jamstvo, da bo sedaj šlo res navzgor, je lepo število mladine, ki je pričela zopet gojiti to panogo apurta. Poleg tega imamo pa ravno Slovenci absolventa viè.e šole za telesno kulturo Drago Ulaga, in pa Dobovška in Lojka, ki imata nekaj ssmesirov te odlične šole. S tem je poskrbljeno tudi za dobre domače trenerje; Pa tudi naša ženska mladina je Bopert pričela gojiti lahko atletiko. Na splošno lahko rečemo, da gledamo ravno v lahki atletiki najbolj brez skrbi v bodočnost čeprav je morda prav toliko partizanstva v tej panogi kakor v nogometu.
Drago Ulnga, absolvent \:'коко šole z^i telesno kulturo v Berlinn, sedaj trener SK Iliiwje.
prireditev, slovansko plavalno prvenstvo, odpadlo. Vršilo se bo pa letos in upajmo, da bo uspelo, prvič si priboriti zmago, ki nam jo je leta 1929 preprečil le slučaj. Plavanje postaja — кет je eden najlepših športov — narodni sport in pridobiva čez-dalje večje število prijateljev. Radi tega raste število tekmovalcev tako, da bo sčasoma tudi tekmovalcev dceti.
Poleg plavanja obeta postati tudi
zimski zport
narodni sport. Tako kot plavalcem je narava tudi zimskim športnikom v Sloveniji poskrbela kar največje ugodnosti. Na nas samih je, da to spretno izkoristimo. Posebnih uspehov, športnih seveda, ne moremo beležiti v preteklem letu radi mile zime. Omenili bi predvsem naše smučarje, ki so tekmovali na svetovno znanih tekmah v Oslo, na sloviti Holmkolneki tekmi, kjer je dosegel naš državni prvak Joško Janša lep uspeh. Radi mile zime je bilo pa nemogoče prirediti prve mednarodne tekme, ki so odpadle, obenem se pa naši smučarji tudi niso mogli udeležiti drugih tekem. Pričelo je pa smučanje zavzemati tak obseg, da bomo v par letih tudi pri nas lahko pisali o ^mestih na smučkah«. Naravno, da je to godba bodočnosti, vendar kakor hitro bodo merodajni činitelji uvideli potrebo in koristi tega športa za naš narod in z znižanimi cenami na vlaku in dobrimi zvezami omogočili za mal denar poset vsakomur naših hribov, se bo tudi to uresničilo.
Druge športne panoge
ki jih je še lepo število, niso v toliki meri popularne. Med njimi zavzema gotovo prvo mesto namizni tenis, ki je pridobil v zelo kratkem času veliko pristašev. Lahko pa rečemo, da prodira ideja športa in ni več daleč čas, ko bodo morali vsi, prav vsi, priznati zasluge za vzgojo mladine, ki jih ima sport. Poudariti moramo, da je opaziti povsod intenzivno delovanje za napredek, ki mora končno ludi nastopiti v korist naroda.
Pregled
najvažnejših nogometnih tekem
Januar
1. I. Hertha : Concordia 0:1 v Berlinu. — 5. I. Concordia : ZUrich v ZUrichu. — 6. I. Mul-chousse : Concondia 7 : 2. — 7. I. Concordia : Lo-carno reprez. 3 :0 v Locarno. — 9. I. Concordia : Nord Stern 1 : 1 v Bazlu. — iS. I. BSK : Apolo 2 : 1 v Atenah. — 19. 1. BSK : Panatenaikos 3 :2 v Atenah. - 22. I. Iraklis : BSK 5 : 2 v Solunu. — 23.1. NAK (Novi Sad) : Aris 3 :3 v Solunu. — 25. I. Makedonikus : NAK 3 :1 v Solunu. - 26. I. PAOK : NAK 6 : 4 v Solunu. — 26. I. Grška reprez. : Jugoslavija reprez. 2 : 1 v Atenah za balkanski pokal. — 28. I. Belgrad reprez. : Atene reprez. 3:1 v Atenah.
Držal je težko bombo ..,
Februar
15. II. Sturni : Primorje 3:1 v Gradcu. — 16. II. Sportklub : Primorje 4 : 1 v Gradcu. — 22. II. Jugoslavija : Kiniszi (Temešvar) 3 : 1 v Belgradu.
-	23. H. BSK Kiniszi 8 : 0 v Belgradu. - 23. II. Železničar : Sportklub (Graz) 3 :1 v Mariboru.
Mare c
2. П1. GAC : Železničar 7 :3 v Gradcu. — 8. III. Sportklub (Graz) : Svoboda 6 : 1 v Ljubljani.
—	9. III. Primorje : Sportklub 2 : 2 v Ljubljani. —
15.	HI. Ilirija • Urfahr (Linz) 7 :3 v Ljubljani. —
16.	III. Ilirija : Urfahr 4:1 v Ljubljani. — 16. III. Villacher : Rapid 2 : 1 v Mariboru. — 16. 111. Zagreb reprez. : Belgrad reprez. 3 : 1 v Zagrebu. — 22. III.
Hašk : Sturm (Graz) 5:1 v Zagrebu. — 23. lil.
Hajduk : Sturin 6:0 v Splitu. — 25. III. Hajduk: Sturm 6 : 3 v Splitu.
April
6. IV. Gradec reprez. : Zagreb reprez. 2 : 0 v Gradcu. — 6. IV. Jugoslavija reprez. : Bolgarska reprez. 6 : lv Belgradu. — 20. IV. Concordia : Aarhus 2 : 1 na Danskem. — 20. IV. GAK : Ilirija 3 : 1 v Ljubljani. — 20. IV. BSK : Kispesti 3 :3 v Belgradu. — 20. 4. Atletiki : Graški A. K. 6 : 1 v Celju. — 20. IV. Sportklub : Rapid 10 : 2 v Gradcu. — 20. IV. Grafičar : llakoah (Gradec) i : 0 v Zagrebu. — 20. IV. Pese Baranya : Slavija (Osijek) 3:1 v Pečuhu. — 20. IV. Žomogv : Gradjanski (Osijek) 5 : 1 v Kapošvaru. — 20. IV. AK Glorija (Arad) : Dušan Silni 3 :0 v Aradu. — 21. IV. Ko-
penhagen reprez. : Concordia 4:3. — 21 IV. Ilirija . GAK 3:2 v Ljubljani. — 21. IV. Jugoslavija : Kispešti 4 : 1 v Belgradu. — 21. IV. Atletiki : Graški AK 6 : 2 v Celju. — 21. IV. Hakoah ■ Makabi 5 : 1 v Zagrebu. — 21. IV. Somogy : Slavija 5 : 2 v Kapošvaru. — 21. !V. Pesz Baranya : Gradjanski
2	: 1 v Pečuhu. - 21. IV. Dušan Silni : AMTE I : 1 v Aradu. — 23. IV. Reprezentanca Danske • Concordia 5 : 1 v Kopenhagenu. — 26. IV. IIASK : Sli-ena Wanderer S : 3 na Malti. — 28. IV. HASK : Qeens Regiment 5 :2 na Malti. — 30. IV. HASK : Royal Engeneers 3 : 2 na Malti.
Mai
3. V. HASK : Pick Navy 4:1 na Malti. -
4.	V. Jugoslavija reprez. : Romunija reprez. 2 : 1 v Belgradu, za kraljev prekrasni zlati pokal, ki si ga je priborila Jugoslavija v trajno lastništvo. — 4. V. Vojvodina (Novi Sad) : A. C. 23 2:1 v Sofiji. -
5.	V. HASK : Queens Regiment 2:2 na Malti. — 5. V. Vojvodina : Slavija 3 : 1 v Sofiji. — 10. V. Buday 33 : Gradjanski 3:1 v Zagrebu. — 11. V. Ilirija : Maribor 4:1 v Ljubljani. Ilirija postane prvak Slovenije. — 11. V. Železničar : Donavitz 3:3 v Mariboru. — 11. V. Gradjanski: Buday33
3	: 2 v Zagrebu. — 17. V. BSK . Industrie 3 :2 v Temišvarti. - 18. V. BSK : Kiniszi 2 :2 v Teniiš-varu. — 18. V. Osijek : Novi Sad 4 :2 v Novem Sadu. — 18. V. GAK : Rapid 2 :1 v Mariboru. — 29. V. Sombor : Novi Sad 5 : 1 v Somboru. — 29. V. Nicholson : Gradjanski-HASK 5 : 2 v Zagrebu. — 31. V. Proslava 10letnice LNP. LNP reprez.: Koroška reprez. 7 : 3: Belgrad reprez. : Gradec reprez. 3 • 3. — 31. V. Dunaj reprez. : Zagreb reprez. 8:0 na Dunaju. — 31. V. Hajduk : Nicholson 4:2 v Splitu. — 31. V. Jugoslavija : Hungariia 2:0 v Belgradu
Junij
1. VI. Proslava 10 letnice LNP. Gradec : Koroška 1 :0.; Belgrad : LNP t : 0. — 1. VI. Nicholson : Hajduk 3 : 1 v Splitu. — t. VI. Krakovo : Za- j greb 5 : 1 na Dunaju. — 1. VI. BSK : Hungarija 2 :2 v Belgradu. — 8. VI. Ferencvaroš : Gradjanski 4 : 2 v Zagrebu. — 8. VI. Svoboda : Red Star (Knit-telfeld). — 8. VI. Hakoah : Rapid 4 :2 v Gradcu. — 8. VI. Ujpesti : Jugoslavija 3 :2 v Belgradu. — 8. VI. Hajduk : FC. Kerelilti III 3 :2 v Splitu. — 9. VI. Ferencvaroš : HASK 4 : 2 v Zagrebu. — 9. VI. Primorje : Red Star 4 : 4 v Ljubljani. — 9. VI. Sturm : Rapid 9 : 0 v Gradcu. - 9. VI. BSK : Ujpesti 5 : 3 v Belgradu. — 9. VI. Hajduk : FC. KerelUti 2 : 1 v Splitu. — 11. VI. Ilirija : FC. KerelUti 3 :2 v Ljubljani. — 12. VI. BAĆ (Dunaj) : Gradjanski-HASK komb. 5 : 3 v Zagrebu. — 14. VI. Hajduk : BAC 3: 1 v Splitu. — 14. VI. Jugoslavija : Unirea Tricolore 7:0 v Bukarešti. — 15. VI. Jugoslavija reprez. : Bolgarska reprez. 2 :2 v Sofiji. — 15. VI. Ilirija : Vilacher SV. 6 :0 v Beljaku. — 15. VI. Jugoslavija : Juventus 1:1 v Bukarešti. — 15. VI. BAC : Hajduk 2 : 1 v Splitu. - 18. VI. BAC : Sla
vija (Sarajevo) 3 :2. — 19. VI. Concordia : Ajax (Holandska) 4 :3 v Zagrebu. — 19. VI. SASK : BAC (Dunaj) 2 : 1 v Sarajevu. - 22. VI. BAC (Dunaj : Sumadija 2 : 0 v Kragujevcu. — 23. VI. Ibar
September
6. IX. A. C 23. : SK. Obilič 2 :2 v Sofiji. -6. IX. Vojvodina : T. M. T. E. Temešvar) 2:1 v Novem Sadu. — 7. IX. Vilacher : Disk (Domžale) 10 :0 v Domžalah. — 7. IX. Slavija (Sofija) : Obilič 4 :2 v Sofiji. - 7. IX. Peščuh : Sloga 3 :0 v Vin-kovcih. — 8. IX. Vilacher : Ilirija 2 . 1 v Ljubljani. - 8 IX. Cibalija : Pećuh I : 1 v Vinkovcih. - 8. IX 'Г. M. T. E. (Temešvar) : Radnički 6:3 v Novem Sadu. — 8. IX. Prvo kolo tekein za državno prvenstvo: Jugoslavija — BSK 2 : 1 v Belgradu. — Concordia : Slavija (Osijek) 4:1 v Zagrebu. — Hajduk : Slavija (Sarajevo) 3:1 v Splitu. — 13. IX. A. C 23 : Radnički SK. 4 : I v Novem sadu. - 14. IX Drugo kolo tekem za državno prvenstvo: Concordia : Jugoslavija 2 : 1 v Zagrebu. — BSK : Slavija (Sarajevo) 6:2 v Belgradu. — Hajduk : Slavija (Osijek) 3 : 1 v Splitu. - 17. IX. A. C. 23 : Juda Makabi (Novi Sad) 3 :0 v Novem Sadu. — 20. IX. Rapid : Kastner 8: Ohler (Gradec) 1:1 v Mariboru. — 20. IX. Hašk : Admira 2 :2 v Zagrebu. —
(Kraljevo) : BAC (Dunaj) 2 : 1 v Kraljevem. — 25. VI. Car Lazar (Kraljevo) : BAC (Dunaj) 3:1 v Kraljevem. — 28. VI. Slovan (Dunaj) : Ilirija 5 : l v Ljubljani. — 28. VI. Bosckay ; Gradjanski 3 : 2
v Zagrebu. — 28. VI. GAC. (Gradec) : SK Varaž-din 3:0 v Varaždinu. — 28. VI. BAC. (Dunaj): Gradjanski (Skoplje) 5 : 1 v Skoplju. — 28. VI. Ba-stya (Szegedin) : Slavija (Osijek) 5 :0 v Osijeku.
-	29. VI. Ilirija : Slovan 2 :2 v Ljubljani. — 29. VI. Bosckay : HASK 4 : 1 v Zagrebu. - 29. VI. GAC (Gradec) : SK Varaždin 4 : 1 v Varaždinu. — 29. VI. BAC. (Dunaj) : SK Skoplje 2 :2 v Skoplju.
—	29. VI. Bastya : Gradjanski 3 : 2 v Osijeku. — 29. VI. Celje reprez. : .Maribor reprez. 2 : 1 v Celju. -- 29. VI. Celje reprez. : Trbovlje reprez. 6 :1 v Trbovljah.
juta
2. VII. BAC. : Momčilo (Leskovec) 5:2 v Leskovcu. — 6. VII. Maribor : Sturm (Gradec) 5 : 3 v Mariboru. — 6. VII. Prvo kolo izločilnih tekem za državno prvenstvo: Concordia : Ilirija 6:1 v Ljubljani; HASK : Slavija (Osijek) 3:3 v Zagrebu; Bačka : lugoslavija 2 : 1 v Subotici. — 13. VII. Dru-
llšel je po krilu...
go kolo izločilnih tekem za drž. prvenstvo: Concordia : Ilirija 6:0 v Zagrebu; HAŠK : Slavija (Osijek) 2:2 v Osijeku; Jugoslavija : Bačka 6:0 v Belgradu. — 15. VII. Jugoslavija reprez. : Brazilija reprez. 2 : 1 v Montevideo. — 17. VII. Jugoslavija reprez. : Bolivija reprez. 4 : 0 v Montevideo.
—	20. VIL Novi Sad : Sombor 5 : 2 v Novem Sadu.
—	26. VII. BSK : W. Sportklub (Dunaj) 5 : 1 v Belgradu. — 27. VII. Jugoslavija : W. Sportklub 5 : 4 v Belgradu. — 27. ' VI. Urugtiaj reprez. : Jugoslavija reprez. 6 : 1 v Montevideo. — 27. VII. SC. Zbo-rul (Turn Scverin) : Hajduk Veljko (Negotin) 3 :2.
—	29. VII. W. Sportklub : Slavija (Osijek) 3 : I v Osijeku. — 30. VII. Gradjanski (Osijek) : V. Sportklub 4 : 0 v Osijeku.
Joso Goric, glav. tajnik Zimsko-sportne zveze.
Avgust
2. VIII. Hajduk : W. Sport Klub 2 :2 v Splitu.
—	3. VIII. Buenos Aires reprez. : BSK komb. 3 : 1 v Buenos Aores. - 4. VIII. Hajduk : W. Sport Klub 2 : 0 v Splitu. - 9. VIII. W. A. C. (Dunaj) : HASK 5:4 v Zagrebu. — 10. VIII. Gradjanski : W. A. C. 4:1 v Zagrebu. — 11. VIII. Rio de Janiero reprez. : BSK. komb. 4 : 1 v Rio de Janiero. — 15. VIII. vaeso da Gaitia : BSK. komb. 6 : 1 v Rio de Janiero
—	16. VIII. Viena (Dunaj) : BSK. rez. 0:0 v Belgradu. - 16. VIII. Wacker (Miinchen) : HASK 5 : 2 v Zagrebu. — 17. VIII. Gradjanski Wacker (Miinchen) 4 : 1 v Zagrebu. — 17. VIII Viena (Dunaj) : Jugoslavija 4:3 v Belgradu. — 17. VIII. Kispešti (Budimpešta) : Slavija 4 : 1 v Osijeku. — 17. VIII. W. A. C. : Hajduk 2 : 2 v Splitu. — 23. VIII. Ferencvaroš (Budimpešta) : BSK. 3:0 v Belgradu. — 23. VIII. Wacker (Dunaj) : HASK 3 : 0 v Zagrebu.
23.	VIII. Ilirija. .Urfahr (Line) 4.:.3 v Lincu. -
24.	VIII. Ferencvaroš (Budimpešta) • Jugoslavija 5 : 2 v Belgradu. — 24. VIII. Wacker (Dunaj) : Ora-
I djanski 4 . 1 v Zagrebu. — 24. VIII. Ilirija ■ Urfahr (Line) 3 :2 v Lincu. - 24. VIII. Rapid : Gracer
21. IX. Admira (Dunaj) : Gradjanski 3:1 v Za» grebu. — 21. IX. Železničar : Kastner & Ohler 3 :3 v Mariboru. — 21. IX. Tretje kolo tekem za državno prvenstvo: Hajduk : Concordia 5:1 v Splitu. — lugoslavija : Slavija (Sarajevo) 2 : 1 v Belgradu. -BSK : Slavija (Osijek) 2 : I v Osijeku. - 28. IX. Četrto kolo tekem za državno prvenstvo: BSK : Hajduk 5:2 v Belgradu. — Concordia : Slavija (Sarajevo) 3 : 1 v Sarajevu. — Jugoslavija : Slavijt (Osijek) 3:1 v Osijeku.
Oktober
5. X. Peto kolo tekem za državno prvenstvo. Concordia : BSK 2 : 2 v Belgradu. — Hajduk : lugoslavija 2 : 2 v Splitu. — Slavija (Sarajevo) : Slavija (Osijek) 3 : 2 v Sarajevu. — 12. X. Šesto kolo
tekem za državno prvenstvo: BSK : Jugoslavija 2:1 v Belgradu. — Concordia : Slavija (Osijek) 3:0 v Osjeku. — Slavija (Sarajevo) : Hajduk 4 : 0 v Sarajevu. — 12. X. Kaplenberg : Rapid 2 : I v Mariboru. — 19. X. Concordia : Jugoslavija 2 : 2 v Belgradu. — Sedmo kolo tekem za državno prvenstvo: BSK : Slavija (Sarajevo) 0 : 0 V Sarajevu. — Hajduk : Slavija (Osijek) 2 : 0 v Osijeku. 25. X. Osmo kolo tekem za državno prvenstvo: Concordia : Hajduk 1 : 1 v Zagrebu. — Jugoslavija : Slavija (Sarajevo) 4 : 2 v Sarajevu. — BSK : Slavija (Osijek) 6:0 v Belgradu. — 26. X. G. A. C (Gradec) : Gradjanski (Zagreb) 3 : 0 v Gradcu.
November
i 2. XI. Deveto kolo tekem za državno prvenstvo: Hajduk : BSK 3 : 1 v Splitu. — Concordia : Slavija (Sarajevo) 3 : 0 v Zagrebu. — Jugoslavija : Slavija (Osijek) 5 :0 v Belgradu. — 9. XI Zadnje kolo tekem za državno prvenstvo: Concordia : BSK 4 :2 v Zagrebu. — Jugoslavija : Hajduk 1:1 v Belgradu. — Slavija (Osijek) : Slavija (Sarajevo) 1:1 v Osijeku. — 16. XI. Gradec reprez. : Zagreb reprez. 1 : 0 v Zagrebu. — 16. XI. Gradec reprez. : Maribor 2 :0 v Mariboru. — 16. XI. Jugoslavija reprez. :Bo!garska reprez. 3 :0 v Sofiji za balkanski ~>okal. — 23. XI. Slavija (Praga) : BSK 3: 1 v 'ragi. — 30. XI. Ljubljana reprez. : Maribor reprez. 3 :2 v Ljubljani. — 30. XL Vasas (Budimpešta) : Radnički 4 : 2 v Novem Sadu.
December
1. XII. Rapid : Hakoah (Gradec) 3:3 v Mariboru. — 1. XII. Vasas (Budimpešta) : Vojvodina 3 : 2 v Novem Sadu. — 1. XII. Ferencvaroš (Budimpešta) : Slavija (Osijek) 6 : 1 v Osijeku. 1. XII. BSK : Ripenzia (Temišvar) 3:3 v Belgradu. — 1. XII. Skoplje reprez. : Leskovac reprez. 4 :2 v Skoplju.
—1. XII. Belgrad reprez.: Temešvar reprez. 6:3 v Belgradu.
Tabela mednar, tekem
tekem zmag poraz, neodl. goldf.
P'
1.	BSK
2.	Hajduk ! 3.	Ilirija
4.	Hašk
5.	Jugoslavija
6.	Concordia
7.	Gradjanski
17 11 11 II 8 8 II
5 = 45 : 40 2 = 41 : 18 I = 35 : 25 I = 36 : 32 I = 27 : 21 1 = 17 : 30 0 = 23 : 34
Gornja tabela prikazuje stanje po sistemu točk. Moramo pa priznati, da je zelo krivična, kajti klubi Concordia, Jugoslavija in Gradjanski in Hašk so odigrali tekme z renomiranimi nasprotniki med tem ko je S& tretja plasirarna Ilirija vseeno lažje i nasprotnike. Na splošno je bil letos promet z ino-I zemskimi klubi veliko večji kakor pa prošfo leto. t ko je vodil Gradjanski z devetimi tekmami pred BSK-om, ki je odigral samo osem tekem. Naši klubi , so v preteklem letu v propagandnem oziru mnogo napravili. Ce omenimo samo turnejo Concordie ! po Nemčiji, Švici in Danski, Haškovo po Malti in končno nastopi v Južni Ameriki, vse to je uglet.
I 3
pori Klub 5:4 v Mariboru. — 31. VIII. Bastya (bzegedin) : Gradjanski (Osijek) 10 : 2 v Szegedinu.
i
temveč radi tekem z renomiranimi nasprotniki se jc tudi kvaliteta našega nogometa močno dvignila. Zatorej je škoda, ker ni bilo sprejeto tekmovanje po sistemu lig, toliko več je, ker se nogomet ne bo mogel razvijati in napredovati v tempu, kakor je letos pričelo. Vse eno pa ne smemo biti pesimisti
To je pregled športnih uspehov in neuspehov v letu 1930, za prihodnje leto pa želimo našemu športu, zlasti pa še slovenskemu, še večjega iu uspešnejšega razmaha.

Zdravko Occirk:
Na pot
Z novim letom nove nade v duše mlade bomo dali.
Nove brazde v grudo rodno, ' v grudo plodno zaorali.
Pota, steze z mehkim cvetjem, z mehkim petjem si posllali.
Mirko Kunčič:
Novo leto
Novo leto gre čez plan, novo leto — dober dan! Si prineslo srečo nam, ali neseš jo drugam?
Novo leto odgovarja: »Z mano gre nebeška zarja, solnce, v igre d, nagelj rdeč — kaj pa hočete še več?*
Hojej, srca mlada
bi še mnogo rada:
Voljo židano vse dni,
pravljične gradove tri,
meh za smeh in take mlinčke,
ki bi mleli nam cekinčke ...
Kralj Živžav in njegove tri hčerke
Vanjuška je odgovoril:
-Zagledal sem luč sveta šele potem, ko ni bilo nobene sestre več doma. Saša te lepo pozdravlja; tudi ona mi sprva ni hotela verjeti.«
Tedaj Maša ni dvomila več, da bi on ne bil njen brat. Posvarila ga je zato še bolj:
:>Hitro, hitro odjezdi dalje, Vanjuška moji Gorje ti, če se vrne moj orel domov! On je neznansko divji in krvoločen in je baš včeraj izkljuval trem h rabi •im možem srce in oci!«
»A jaz se ga kljub temu ne bojim,« je odvrnil Vanjuška. »Bil sem pri sestri Saši z medvedom v votlini in bom zdajle obiskal tudi tebe v orlovskem gnezdu, če ti je prav ali ne.»
In se je res kar koj pripravil, da bi začel plezati po deblu navzgor.
Videč njegovo odločnost, je Maša spustila dolgo pleteno lestvico navzdol, po kateri se je Vanjuška spretno povzpel do gnezda.
Brat in sestra sta se nato obsula z neštetimi vprašanji in odgovori.
»Prav tako kot nad Mašinim možem,« je pripovedovala Maša, »visi tudi nad mojim možem strašna čarovna kletev: osem tednov je orel, deveti teden pa se spremeni spet v človeka. Dokler je orel, je krut in krvoločen ter usmrti razen mene vse, kar mu pride živega pod kremplje; ko pa postane človek, je dober in ljubezniv, da si boljšega moža ne morem želeti.«
Deveti teden se je bližal. Vanjuška je zato sklenil, da ostane pri Maši in počaka. Našel je zavetje in skrivališče v votlem deblu drevesa, kamor mu je Maša tudi nosila hrano in pijačo. Bogve kako kratkočasim in varno seve ni bilo to Vanjuškino stanovanje. Prav lahko bi ga bil orel iztaknil in usmrtil, preden bi se bil Vanjuška sploh utegnil postaviti v bran.
Že je jel Vanjuška omahovati in premišljevati. če bi ne bilo bolje, da odpotuje in se vrne pozneje. Baš naslednje jutro pa se je nenadoma vse spremenilo okoli njega. Ni se več skrival kakor divja žival v neudobni drevesni duplini, nego je ležal na udobni gosposki postelji sredi prekrasnega gradu.
Ni še utegnil vstati, že sta vstopila v njegovo spabiico sestra Maša in njen mož.
Mož od Maše je bil še mnogo imenitnejši dn brhkejši od Sašinega moža. Takole je nagovoril Vanjuško:
»Srečnega se lahko šteješ, dragi Vanjuška, da te nisem zasačil, ko sem bil še orel; v svoji krvoločnosti bi ti bil brez usmiljenja izkljuval srce in oči!«
Sedli so v kočijo in ko so se pripeljali na kraj, kjer je bil privezau Vanjuškin konjiček, je Vanjuška izstopil. Komaj se je to zgodilo, je kočija s svakom in sestric» Mašo izginila.
Vanjuška je osedlal konja in odjezdil najmlajšo sestrico iskat.
11.
Prijezdil je do nekega jezera, stopil v čoln, ki je bil pripet pri bregu in odveslal z njim proti sredini. Bila vam je to dolga, dolga vožnja! Dva dneva in tri noči je veslal neprestano in šele tretjega dne prijadral do sredine jezera. In je zagledal tam steklen dim-
V sreči in zadovoljstvu so jim minevali dnevi. Po preteku osmih dni se je Vanjuška jel poslavljati od sestre Maše in svaka, Sledrtji mu je izročil tri orlovska peresa in mu dejal: :>Kadar ti bo sila, pogladi peresa na dlani — in ti bom prihitel na pomoč!«
nik, ki se je dvigal iz sinje jezerske gladine. Rahel dim se je vzpenjal iz dimnika proti nebu.
»Aha,« je vzkliknil Vanjuška. »To je gotovo dimnik kristalne palače, v kateri biva zdaj moja najmlajša sestrica Nataša s svojim možem.«
Skočil je iz čolna na rob dimnika in se spustil previdno po njem navzdol.
In se je v hipu znašel na ognjišču sestrice Nataše. Slednja se ni malo prestrašila in je zakričala:
»Kaj pa je tebe semkaj privedlo, nesrečnež? Dvanajst let, dvanajst dolgih let že bivam tu — in si ti prvi človek, ki ga vidim v tej palači. Beži odtod! Ce se vrne moj mož, kit, je po tebi!«
v Ne grem!« se je uprl Vanjuška. »Saj sem vendar tvoj 'brat. Obiskal sem že obe tvoji starejši sestrici — zdaj hočem biti nekaj časa tudi tvoj gost.;:
(Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.)
шст uOiJO tao

•t
■ф ':■„ч - > Ш
-JtAr* ,ti.тч ^f.jrtjnii.
Za bistre glave
Zloženka.
Kristina — T i n č e k —- T o n č e k — I v a n č e k — Slavko — O 1 g i c a — Karlek — Oton — Viktor — Rozal-k a — I v i c a — E v i c a — Konrad — čuk — čriček.
Sestavite in postavite te besede v drugačnem vrstnem redu eno pod drugo tako, da boste iz njih začetnih črk odzgoraj navzdol čitali
naziv znanega vam stričkn.
*
Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za lepo nagrado. Pošljite rešitve najkasneje do četrtka, 8. t. m. na naslov: Kotičkov striček,
uredništvo v Slovencu: v Ljubljani.
* * *
čudne uganke.
1.	Koliko korakov napravi kača klopotača v eni uri?
2.	Kdo leze hitreje: vrabec ali zajec? Kdo prileti prej na Šmarno goro: koni
ali srna?
4.	Kdo čivka glasneje: vrabec ali vrana?
5.	Koliko muh lahko pohrueta pajek na dan?
6.	Ali bi Požgančev oča priveslali v Ameriko po morju prej s čolnom ali z aeroplanoin?
(Odgovori bodo objavljeni v prihodnji številki.)
Mirko Kunčič:
Očka moj je delavec
Očka moj je delavec.
V	roaih črnih dan na dan koplje premog in domov vrača se ves mrk, bolan.
Vsak dan znova poslovi se od mene preden gre. Če se orne še kdaj živ iz globin — nikdar ne ve.
V	rovih črnih solncu ni. ni veselih src in sanj;
v rovih črnih smrt preži vsepovsod zlohotno nanj.
Očka moj je delavec. Drugim koplje črn zaklad, srečne in brezskrbne dni, sebi grob, bridkost in glad.
Kak o sta božičevala Kotičkov siričeh in Požgančev oče
Pred svetim večerom:
Kotičkov striček na vse kriiplje piše za »Slovenca«, Požgančev oča lenabo pasejo ...
Na sveti večer:
Požgančev oča se gostijo, Kotičkov striček sline požira...
Rezika in ljubi Bog
Rezika je na moč rada lizala sladkor.
Nekega dne, ko se je zunaj baš pripravljalo k nevihti, je bila sama doma. Jela je brskati po oinari in ko je staknila posodo za sladkor, je hitro vzela iz nje dva sladkorčka.
V tem hipu je zunaj močno zagrmelo.
Rezika se je prestrašila in hitro vrgla sladkorčka nazaj v posodo.
Tedaj je zunaj v drugič strahovito zagrmelo in se zabliskalo.
Rezika se je razsrdila. Planila je k oknu in zaklicala:
Zali a j se kregaš še kar naprej, ljubi Bog? Saj sem sladkorčka že dala nazaj!-.
Kako sem praznoval sveti večer
Na sveli večer je prišel k meni moj bratranec iz Črnuč. Zelo sem ga bil vesel. Prinesel mi je lep avtomobilček. Takoj sem ga šel navijat. Tekel je po vsej sobi in se slednjič zaletel v mamino nogo. Potem je zacin-gijal zvonček in odšli smo v sobo. Tam je stalo lepo drevesce, na drevescu vse polno lepih reči: sladkorčkov, okraskov, svečk, raket in drugo.
Sveti večer je potekel zelo lepo!
I v a n M a u s e r, učenec II. razr. m. č. na Viču.
Na sveti večer ni bilo videli zunaj skoro nobenega človeka. Vsi, ki imajo dom in dru žino, so božiče val i poleg lepo okrašenega dre
»li je d i
večer r
odil naš Izveličar — Je-
vesca. V vseh je bila brezmejna radost, saj se je na ta
zušček.
Tudi jnz sem se veselila božičnega večera. Sredi največje radosti pa me je nenadoma obšla žalostna misel: spomnila sem se ubogih otrok, ki nimajo ne božičnega drevesca ne jaselc ne potic ...
R o z i k a S p u r ,
učenka U. razr. m. 3. v Celju.
3.
Že teden pred božičem sva se napotila s sosedovim Rudijem v gozd po smrečico in mah. Maina nama je nato dala nekaj denarja, s katerim sva nakupila svečk, okraskov in sploh vsega, kar se potrebuje za drevesce in jaselce.
Sveti večer je prišel. Jaselce so bile gotove, božično drevesce tudi. Sedeli smo v gorico zakurjeni sobi in navijali gramofon. Mamica je kuhala čaj. Pri čaju in potici so nam kaj hitro potekale ure.
Odšli smo k polnočnici. Ko sem poslušal ubrano pritrkavanje zvonov, me je v hipu obšla globoka žalost: spomnil sem se, da so zvonovi že ves dan jokali in naznanjali žalostno vest, da je v rovu podsulo dva rudarja. Spomnil sem se tudi svojega očeta, ki mi ga je kruta smrt pobrala že v rani mladosti...
Ponoči sem imel prečudne sanje. Videl sem s kamenjem zasuta rudarja, nad njima pa zbor angelov, ki so slovesno peli:
»Slava Bogu na višavah in mir na zemlji ljudem!«
Vlad k o Brezar, učenec IV. raar. v Trbovljah.
4.
Prav lepo je bilo na sveti večer. Moj brat je že dopoldne napravil jaselce. Mama pa je pekla potice.
Zvečer sem prižgal pri jaselcah svečke. Nato so prišli domači in smo skupaj zmolili veseli del rožnega venca. Moja starejša sestra pa je skuhala večerjo.
Po. večerji sem šel kmalu spat, ker me je bolel želodec. Mama je dejala, da me boli zato, ker nisem nikdar sit. Moral sem ji obljubiti, da se ne bom nikdar več čez mero najedel.
Brat in moje sestre so se napotili k polnočnici. Oh, kako rad bi šel z njimi, če ne bi bil tako zaspan in bolan! Ostala sva z mamo sama doma — pri očetu, ki je tudi že delj časa bolan.
Josip Mauer, učenec V. razi. v Dravljah.
5.
Ze dolgo sem se veselila božičnih praznikov, a najbolj svetega večera. Sestra je prišla iz Ljubljane in je zelo pohvalila jaselce, ki sem jih naredila.
Na sveti večer smo prižgali pri jaselcah lučke, ki so zelo lepo razsvetile hlevček z božjim Detetom. Brat in sestra sta nam pravila razno povestice in nas tako kratkočasila in zabavala. Vmes smo zapeli kakšno lepo pesemeo v čast novorojenemu Jezuščku. Toda med tem, ko smo se zabavali, nisem pozabila onih, ki ravno na sveti večer stradajo in prezebajo. Moje misli so hitele tudi v daljni Ko-rotan in v Primorje, kjer naši bratje nimajo tako lepega božičnega večera, ker so pod tujim jarmom. Za te ljudi sem prosila: O Dete božje, daj, da tudi tem kmalu zašije zarja vstajenja, v katero upajo v trpljenju!«
Olgica K u r é, učenka III. razr. v Zagorju ob Savi.
6.
Ko se je naredila noč, smo se zbrali v hiši, da bi postavili jaselce.
Najprej smo naredili iz mahu hribček, po hribčku postavili pastirčke, ovčke in drugo živali, v ozadju pa hlevček.
V hlevčku so bile jasli, v jaslih pa je na slani loi ležal Jezušček; poleg sta stala Jožef in Marija. Tudi na voleka ifi na sv. Tri kralje nismo pozabili. Pastirček je ravno nesel ovčko božjemu Detetu, na nebu pa je visela velika repata zvezda, ki je kazala trem modrim pot in razsvetljevala vso okolico. Pred hlevčkom je gorelo šest svečk. Ko so bile jaselce gotove, smo zapeli božično pesem, nato pa odšli večerjat.
Po večerji smo sedli za peč in si pripovedovali lepe božične pravljice vse dotlej, da je bilo treba iti k polnočnici.
Ciško Kralj, učenec J V. razr. v Št. Gotardu.
7.
Sveti večer sam preveo ove godinc vrlo veselo. Božični dan sam veoma radosno do-čekivao. Ne mogu opisati veselja koje me je obuzelo, kad sam ugledao božično drvce, a pod njime svega i svašta.
Tudi -Sveta noč, blažena noč« smo zali,jevali kod drvca. Poslije sam pročitao povestice Kotičkovega strička, kojemu želim srel-no novu godinul
R a d o j e P u k š i č,
učenec IV. razr. v Zagrebu.
8.
Svetil noč, blažena noč ...
Tiho in skrivnostno so zapeli zvonovi farne cerkve in se razlili nad mirno pokrajino. Toplo mi jo bilo pri srcu. Nikdar ne pojo zvonovi tako lepo kot na sveti večer. Težko sem ga pričakovala. Imeli smo tudi božično drevo in jaselce. Prižigala sem rakete in zobala piškote in sladkorčke. Tudi k polnočnici sem mislila iti, pa sem zaspala.
Tako je minil moj sveti večer.
Mara Peneš, učenka (?) razr. v Kranju.
(Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.)
Gospodarsko teto 1930
Ko smo na te<m mestu pisali o gospodarstvu v letu 1920, smo morali zapisati, da gospodarski položaj razmeroma ni bil neugoden, ker smo vkljub ostri zimi 1928—1929 in njenim posledicam zabeležili razmeroma ugodno stanje v trgovini in produkciji, pa tudi v kmetijstvu z izjemo hmeljarstva ni bilo posebnih pretresljajev.
Toda nazadovanje cen kmetijskih pridelkov, ki se je začelo že leta 1929, je zavzelo v letu 1930 katastrofalen obseg in doživeli smo najnižje cene oelo vrste kmeti.sk ih pridelkov. Cene eo nazadovale po pariteti daleč pod predvojno višino. Naravno je, da je to nazadovanje cen pri istočasnem malenkostnem nazadovanju cen industrijskih proizvodov povzročilo občutno krizo našega kmetijstva in v zvezi s tem vsega našega gospodarstva. Gospodarska kriza je zavzela danes svetovni obseg in ni države, kjer ne bi bilo tožba o gospodarski krizi. Edino Danska zaradi svoje usmerjenosti na kakovostno kmetijsko proizvodnjo ne trpi radi krize.
*
Iz poročila predsednika Ivana Jelačina na plenarni seji Zbornice za TOI posnemamo o položaju industrije in o davčnih bremenih v Sloveniji sledeče:
Položaj naše industrije
V	celoti je večina panog industrije morala prehodno, nekatere celo za daljšo dobo omejiti produkcijo, ter so zaloge neprodanega blaga preko leta narastle. To velja tudi za tekstilno industrijo, ki je do nedavno obratovala še pod razmeroma najugodnejšimi pogoji.
Posledica nizkih cen poljedelskih produktov se je pokazala najmočneje v industriji umetnih gnojil. Naročila in interes domačega trga je padel na minimum. Izvoz pa je tudi pri znižanih cenah zelo otežen, naročila minimalna, deloma, ker so inozemske države zgradile same nove velike tovarne za proizvodnjo gnojil, deloma pa radi tega. ker se je moral omejiti v uporabi umetnih gnojil tudi inozemski poljedelec.
Ostala kemična in metalurgična industrija sta prisiljeni racionalizirati svojo proizvodnjo z obnovo in modernizacijo raznih naprav, da vzdržite po-jačeno inozemsko konkurenco, ki se poslužuje v mnogih primerih dumping cen za plasiranje svojih proizvodov na naših tržiščih. Naša vlada se doslej v nobenem primeru ni odločila, da bi nastopila proti takim pojavom in uporabila proti dum-pingu one zaščitne ukrepe, ki jih vsebuje zakon o carinski tarifi.
V	prvih 11 mesecih leta 1930. je industrija dravske banovine vzela pri premogovnikih 272.000 ton premoga v primeri s 318.000 ton v prvih 11 mesecih lani. V celoti je torej v letošnjem letu nazadovala poraba premoga iz domačih rudnikov v naši industriji za 46.000 ton. ali nad 15%. Skupno z ostalimi banovinami, v katere dobavljajo naši premogovniki premog, je konzum premoga iz slovenskih revirjev v industriji padel v 11 mesecih letos od 604.000 ton na 489.000 ton, torej za 111.000 ton in ima še vedno padajočo tendenco. Pri vsem tem je treba povdarjati, da so bile opekarne, ki so glavni konzument premoga, izredno dobro zaposlene celo jesen. Zmanjšana naročila in poraba premoga pri železnicah in industriji je imela za posledico redukcijo nad 2100 delavcev v premogovnih revirjih. K tem redukcijam so se pridružile v drugi polovici leta tudi redukcije v drugih industrijskih in obrtniških panogah, ki ne spadajo pod bra-tovsko skladnico. Po izkazu OUZD v Ljubljani je v drugi polovici v primeri z lanskim letom bilo približno 6000 manj zavarovancev in to kljub razmeroma živahni gradbeni sezoni, ker je pri blagi jeseni trajala skoro do konca leta.
Pritisk inozemskega blaga na naša tržišča postaja vedno jačji. Izkorišča cenejšo vozno pot, nad-moč inozemske produkcijske tehnike in pri vsej uvozni carini pri večini industrijskih produktov stalno zmanjšuje možnost čistega zaslužka našega podjetja. Statistika dohodkov carinarnic v dravski banovini kaže kljub stalnim zniževanjem uvoznih carin dvig dohogdkov, kar da sklepati tudi povečan uvoz finalnih produktov.
Davčna bremena
Celotni donos dohodkov na področju dravske banovine se ni dosti spremenil.
Donos direktnih davkov na področju ljbljan-ske finančne direkcije, ki je znašal v letu 1928. po starem zakonu 155.8 milijona Din, je dosegel na podlagi priredbe po novem davčnem zakonu 154.5 milijona Din, torej samo za 1.3 milijona Din, aH niti 1% manj. Pač pa so v posameznih vrstah davkov nastale občutne izpremembe glede obremenitve. V smislu upravičenih zahtev gospodarskih krogov je bil družbeni davek prvotno sicer znižan, letos pa z novelo zopet za 25—30% povečan. Breme občne pridobnine pa se je vsled ukinitve kontingenta tudi, ako se vračuna celotni donos prejšnje dohodnine — kakor kaže naslednji statistični pregled — podvojilo. Porast je izkazan pri rentnini in tudi pri davku na poslovni promet, kar pa nikakor ni v skladu z efektnim obsegom kupčijskega prometa. Zbornična prizadevanja so zato umerjena na to, da se izdejstvujejo v zakonu potrebne remedure, da se to breme omili in v praksi pa, da se upoštevajo slabe poslovne prilike.
V	svrho primerjave navajamo donos posameznih vrst direktnih davkov v naši banovini v letu 1929. (v oklepajih podatki za 1928; vse v milijonih Din): Zemljiški davek 38.8 (37.2), zgrada-rina 16.5 (hišno-razredni davek 1.3, hišno-najemni davek 16.5), občna pridobnina 36.3 (4.6), posebna pridobnina 13.9 (posebna pridobnina 18.0, rentni pribitek 4.6), rentni davek 1.8 (0.3, dohodnina — (13.1), davek na poslovni promet 47.2 (35.7), invalidski davek — (16.5), voj. komorska doklada — (8.2).
Primerjalna slika samopravnih financ kaže, d« so se predpisane doklade v letu 1929. zvišale za skoro 30% in sicer od 35.5 inilij. Din na 45.9 milij. Din. Od tega je narasel predpis doklad pri občinah od 23.8 na 25.7, pri okrajnih zastopih od 2.8 na 10.2, pri okrajnih blagajnah od 1.6 na' 2.7, pri zdravstvenih okrajih od 0.67 na 0.85 in za okrajne ceste od 6.5 na 6.9.
Svetovni obseg
gospodarske krize
V oetalem podajamo po »Frankfurter Zeitung« t dne 26. decembra 1930 o položaju gospodarstva v raznih državah tole sliko:
Nazadovanje konjunkture, ki je nastopila lanske jeseni v severnoameriških Združenih državah, ni ostalo lokalizirano, pač pa se je zaneslo tudi v druge države. Danes je ves trgujoči svet več ali manj v slabšem gospodarskem položaju z večkrat imenovano izjemo: Dansko, ki ima zaenkrat še koristi od ugodnega tržnega položaja za svoje živino-
rejske proizvode, ne da bi seveda manjkalo znakov nazadovanja. V severnoameriških Združenih državah je po kratki učvrstitvi vkljub kolosalnim poskusom pomoči bani: nastopil nadaljnji padec na trgih delnic, nazadovale so zelo emisije novih delnic in inozemski emisijski posel je skoraj popolnoma prenehal. Predvsem pa je nastopila ogromna brezposelnost (številčnost še neugotovljena) in šele sedaj počasnejše nazadovanje^ produkcije za približno 20 odstotkov. Med vsemi industrijskimi državami je Unija najbolj skrčila svojo industrijsko produkcijo in beleži veliko nazadovanje svojega izvozil (v tretjem četrtletju 1930 izvoz padel za 30 odstotkov v primeri z niaksimom).
V Angliji, ki boleha od revalorizacije funta sem na previsokih produkcijskih stroških, so vsi začetki izboljšanja kakor svoječasno radi štrajka v premogovnikih leta 1926, bili potlačeni po mednarodni hesi. Prej so upali, da bo mednarodna inflacija prihranila deželi potrebno znižanje neelastičnih stroškov (plače in davki), toda nastopilo je nasprotno in vedno več podjetij mora počivati ali deloma ali pa celo popolnoma, ker niso zmožni več konkurence. Posebno osnovne industrije (premog, železo in predvsem tekstilije) stoje slabo. Angleški izvoz je v tretjem četrtletju 1930 v primeri z lanskim letom nazadoval za četrtino, število brezposelnih pa se je od oktobra lani do oktobra letos povečalo od 1,210.000 na 2,236.000, torej skoraj podvojilo.
Niti Francija — in ravnotako Belgija —- ni ostala nedotaknjena od epidemije, čeprav je stopila v svetovno gospodarsko krizo pri najugodnejših pogojih: brez nezaposlenih, z bogatini kapitalnim trgom po zmerni investicijski konjunkturi in z nivojem cen, ki je po nizki stabilizaciji franka bil pod svetovno pariteto. Vedno bolj in liolj pi je izginjala izvozna premija, katero je smatrati za razliko med francoskim in mednarodnim nivojem cen; ta razlika se je vedno bolj zmanjševala deloma radi nazadovanja cen na svetovnih trgih, deloma zopet radi zvišanja francoskih cen in to v trenutku,
ko je neugodno gibanje v Franciji prvikrat pripeljalo do večjega povečanja stroškov za francosko industrijo. Tudi v Franciji je bil kakor tako velikokrat, navidez i>oeebeti slučaj polom banke Oustric et Cie z njenim velikim koncernom, ki je — simp-toni za nazadovanje donosov in presojo izgledov na donos — začel zastoj ali ga pa poostril.
V stadiju nazadovanja se nahaja tudi Holaudiju, ki trpi zlasti radi nemške krize, prav tako tudi Švica, ki mora vkljub veliki oploditvi po dotoku kapitala iz Nemčije, Avstrije, Italije in Francije zaznamovati veliko nazadovanje izvoza. Švedska, tretja privlačna dežela za ubežnl kapital, je prav tako zapletena v krizo in zaznamuje veliko nazadovanje izvoza vseh važnih izvoznih predmetov. Na vzhodu je konjunktura Avstrije, ki ima konec oktobra 193.000 brezposelnih, v primeri s 126.000 konec oktobra lani. Tudi Češkoslovaška, nadedstve-ne balkanske držav« beležijo nazadovanje kakor tudi Poljska. Italija je prav tako prizadeta v veliki meri. Tudi tu imamo kopičenje polomov (Gualino), nazadovanje prometa za približno 20 odstotkov in narast registriranega števila brezposelnih od 316.000 na 475.000 od oktobra lani do oktobra letos, nadalje pa zelo ostro napetost v državnih izdatkih (javna dela!). Če upoštevamo še nemire v Španiji, revolucije v južnoameriških državah (ki ho zelo prizadete radi padca cen sirovin) v Argentini, Braziliji, Peruju in Boliviji, propadu valut v teh državah in v Avstraliji, Venezueli in Mehiki, nadalje poostrene razmere radi razvrednotenja srebra v državah daljnega vzhoda in Indiji, katere bojkotno gibanje proti Angliji doslej v celem ni imelo globoko sega očega vpliva, da ne govorimo o Rusiji, ki je v svoji zagati za druge svetovne trge s forsiranim izvozom (žito, rude, les, petrolej) nadalje deruti-rala — daje vse to sliko težkega pretresa vsega svetovnega gospodarstva. Zavod za proučevanje konjunkture v Berlinu računa sedaj na vsem svetu (razen vzhodne Azije in Južne Amerike) s 15 do 18 milijoni brezposelnih v primeri s 5 milijoni v istem času lani.
Nemčija, ki je največja industrijska država v Evropi, ima danes ogromno število brezposelnih: 4 milijone ljudi, kar seveda zelo težko obremenjuje vse nemško gospodarstvo. Reparacije so povzročile poleg tega še veliko krizo in danes se nahaja Nemčija razven v gospodarski še v politični krizi iu doživlja težke notranje politične boje.
Vetih padec cen kmet pridelkov
Že v teku leta smo se v neštetih člankih ba-vili s tem problemom, pa hočemo podati nekoliko preglednejšo sliko o padcu cen kmetijskih proizvodov.
Narodna banlka naše kraljevine sestavlja svoj indeks cen na podlagi cem 1. 1926. Po tem indeksu so cene 1. 1926 vzete za 100, kasneje pa so bile sledeče v posameznih skupinah proizvodov.
	1927	112.3	104.3	99.3
	1928	130.1	108.0	93.9
jan.	1929	137.5	102.5	94.4
dec.	1929	102.3	95.8	89.2
jan.	1930	104.5	98.2	93.6
nov.	1930	71.4	95.1	74.8
Te številke jasno kažejo, kako velik padec cen kmetijskih proizvodov je nastopil že 1. 1929, v e večji meri pa se je poostril v 1. 1930. Toda ta tabela nam ne daje popolnoma ločne slike. Že 1. 1927 je bilo abnormalno v primeri s predvojnimi leti. Od januarja 1929 pa do novembra letos so padle cene kmetijskih rastlinskih proizvodov od 138 na 71 točk, torej za 67 ali skoro. za 50%, so istočasno cene industrijskih priozvodov padle od 99 na 75, torej za 24 točk ali le za eno četrtino.
S tem se je nesorazmerje med cenami kmetijskih proizvodov na eni strani in cenami industrijskih proizvodov na drugi strani še bolj povečala, kajti skozi po stabilizaciji dinarja v 1. 1925 imamo dispariteto v cenah obeh skupin. Svoječasno (9. febr. 1929) smo ob .avili indeks cen v primeri s predvojnimi cenami. Če vzamemo cene 1. 1913 za 100, je znašal 1. feibr. 1929 indeks cen agrarnih proizvodov 1,110 (torej 1 : 11), cene so skoro popolnoma odgovarjale predvojni pariteti 1 Din, aLi krona je 11 Din sedaj. Nasprotno pa je indeks industrijskih proizvodov in koloni alnega blaga znašal 1.794, torej 1 : 18, in taiko 7 več kakor je znašala pariteta. Po zlati pariteti je znašal indeks cen agrairnih proizvodov (1913: 100) samo 101.3, indeks industrijskih proizvodov pa 163.7. Iz vsega tega vidimo, da so tedaij bale cene agrarnih proizvodov komaj na predvomi viš;ni, cene industrijskih proizvodov pa so bile za 64% višje kakor pred vojno. No in doslej se je to razmerje vedno slabšalo, kajti od februarja 1929 pa do danes so cene agrarnih proizvodov padle na skoro približno polovico predvojne višine. Cene industrijskih proizvodov pa so padle, vendar so še vedno približno eno četrtino višje kakor so bile pred vojno. Mnogo je vzrokov, ki so privedli do takega padca cen agrarnih proizvodov, glavni so pa vsekakor: nadprodukcAja, tehnična moderniza- : cija, zmanjšanje konzuma žita in alkohola itd.
Iz vrst kmečkega stanu se čuiejo vprašanja, zakaj da niso padle tudi cene industrijskih proizvodov. Na to je odgovoriti s tem, da so razmere, ki določajo cene industrijskih proizvodov, drugačne kako pa prilike in faktorji, ki upliva o na razvoj cen agrarnih proizvodov. Predvsem moramo podčrtati velik vpliv močnih prodajnih organizacij industrije, to je kartelov. Tudi v naši džavi imamo celo vrsto kartelov, od katerih je velik del ozlko zvezan s svetovnimi karteli iste stroke. Karteli drže cene vedno tako visoko, da omogočajo pri njih včlanjenemu industrijcu rentabilnost tudi, če ima razmeroma visoke proizvodna stroške. Kartelna cena se ne ravna po proizvodnih stroških onega industriica, ki dela najcene e, ampak po stroških onega, ki dela za srédnjo reno, ali pa celo onega, ki dela za najvišjo ceno. Poleg tega je politika cen kartelov taka, da ostane o cene proizvodov iste ali pa se znižajo v veliko manjiši meri, kakor pa so se znižale n. pr, cene 'sirovin itd. Drug važen činitelj za vzdrževme stalnih in visokih cen je vedno večja racionalizacija industrije. Industrija izkorišča vse na/novejše iznajdbe, ker ima na razpolago dosti več kapitala kakor kmetijstvo, nadalje nastajajo vedno večja podjetja s koncentracijo in opuščajo se podjetja, ki ne nesejo. Poleg tega pa industrija ni tako odvisna od podnebnih razmer, ki odločilno vpliva/o na pridelek, pač pa je odvisna samo od povpraševanja za svojimi proizvodi. Industrijcu n,i treba vsako leto naprej taiko računali z vremenom kakor kmetu. Nadalje je lažje industrijcu takoj dvigniti aH zmanjšati proizvodnjo, ravnajoč se po razmerah na trgu: če je povpraševanje man še, lahko prej in z manjšimi stroški množino zniža, v slučaju večjega povpraševanja pa zviša, kakor kmet, ki ne more svoijah pridelkov regulirati vsak dan, pač pa samo na daljšo dobo, največkrat na dobo enega leta. Industiijec se seveda boljše spozna na trgu, pozna razmere, je tTgovsko naobražen, do-čim ogromna večina kmetskega stanu ne zna ceniti pomena organizacije in trgovskega duha. Nadalje je število industrije e v majhno, dočim imamo kmetov ogromno število, ki ne poznajo trga, se dajo voditi od najrazličnejših vplivov in radi tega ni mogoče, da bi prišlo med njimi do sporazuma. Če pa pride, se ponavadi izkaže, da skupno vodstvo ne odgovarja potrebam taiko dobro, kakor v organizaciji industrije, kjer so zbrani samo trgovci. Tako stoje induistrijci svojim kupcem organizirani nasproti, na drugi strani pa vlada med kmeti, ki bi morali nastopati skupno, pomanjkanje čuta za skupnost. Zato je tudi kupcem lažje zbiti cene pri kmetu kakor pri organizirani industriji.
Nase zadružništvo v letu 1930
Ko smo pred letom podali pregied razvoja zadružništva v 1. 1929, smo označili to leto kot lebo mirnega razvoja in konsolidacije. Gospodarske prilike so pospeševale napredek v zadružništvu. Leto, ki je ravnokar minulo, pa ne moremo označiti ugodno za zadružništvo.
Stanje našega gospodarstva se je od jeseni v 1. 1929 zelo poslabšalo. Padec cen glavnim kmetijskim produktom, ki pridejo za našega kmeta vplivno vpoštev in rastoči zastoj v našem gospodarskem življenju sta vplivala tudi na zadružništvo v neugodnejšem smislu.
DENARNI TRG IN ZADRUGE.
Dočim so naše kreditne zadruge razpolagale v zadnjem letu s precejšnjimi denarnimi sredstvi, je pa v letu 1930 nastal v tem oziru velik preobrat. Hranilne vloge so bile že na tem, da dosežejo pri kreditnih zadrugah predvojno stan e. To pa se po našem mnenju dosedaj še ni zgodilo, kajti dotolk novih vlog je poslal v primeri s pre š-njiimi leti mnogo počasnejše. So pa tudi podružnice kjer vloge v 1. 1930 sploh niso napredovale, ampak so se celo zmanjšale. Posebno je to opažati v nekaterih gospodarsko hujte prizadetih okrajih, n. pr. v Belokrajini, Savin ski dolini itd. Naš kmetovalec ne more prodati ali pa je poceni prodal svoj« pridelke kot hmelj, vino, fižol, les itd,, radi tsga tudi ni bil v položaju, da bi si kaj prihranili, ampak je moral dostikrat porabiti svoje prihranke v posojilnici ali pa se celo zadolžiti. Tudi za delavski stan pomeni 1. 1930 leto krize. Brezposelnost je narastla, zaslužek se je zmanjšal, zato tudi od te strani ni mogel priti denar v posojilnice. Konjunktura v lesni trgovini je pomenila denar za kmeta in za delavca, ta vir, ki je bil zadnja leta precej stalen, je letos skoraj usahnil.
Vzporedno s pomanjkanjem denarja je šlo povpaševanje po posojilih. Zadolževanje na deželi je za vzelo velik obseg. Naše poso rini ce so delo ma že večino svodih sredstev plasirale v poso,ilih
in razpolagajo sedaj z znatno manjšimi likvidnimi sredstvi, kot pa so običajno razpolagale v zadnjih šestih letih, odkar imamo taktično stabilizirano valuto.
Posebno veliko posojilo so dale pekmurske posojilnice, kar je v zvezi s parcelacijo nekaterih veleposestev v Prekmunju.
Na splošno moramo ugotoviti, da je potreba po kreditih v našem kmetijstvu zelo narastla ter jo bodo naše posojilnice le s težavo krile, če se v 1, 1931 ne bodo razmere izboljšale.
Omeniti je treba tudi, da je bilo v 1. 1930 končno rešeno vprašanje 20% bonov. Pri vnov-čevanju teh bonov so v odlični meri sodelovale naše posojilnice. Kot sigurno moremo trditi, da bonov ne bi bilo mogoče našim ljudem brez posredovanja posojilnic tako ugodno vnovčiti, kot so jih vnovčili, ampak bi se bonov še bolj polastili špekulanti, ki bi imeli od njih. dobiček na škodo prvotnih lastnikov.
KRIZA MLEKARSTVA
Za mlekarske zadruge je pretečeno leto eno najneugodnejših let. Na trgu se je nabralo preveč blaga in cene so stalno padale. Šele proti koncu leta se je položaj nekoliko izboljšal, vendar ne toliko, da ne bi bila cela vrsta mlekarskih zadrug hudo prizadetih. Več mlekarskih zadrug je moralo vsled uilrpelih izgub, ki sicer res niso nastale v preteklem letu, likvidrati. Za našo mlekarsko organizacijo pomeni to hud udarec, ker je vsaka likvidacija zvezana z izgubo kapitala. Najbrže pa bo morala iti v likvidacijo še kakšna mlekarska zadruga, ker poslovni uspehi preteklega leta ne bodo ugodni.
Vsled nizkih cen sira, so morale mlekarske zadruge znižati cene mleku. Dočim so v 1. 1929. nekatere plačevale mleko še po Din 2,— in 1.75, so plačevale 1. 1930. v splošnem le Din 1.50, nekatere pa celo Din 1.25, če je treba mleko prevHžfUi. Za našega kmetovalca ie to znižanje v sedanjih časih hud udareo
PADEC CEN IN BLAGOVNE ZADRUGE.
Tudi blagovne zadruge ne morejo letos pričakovati posebno zadovoljivih uspehov, dasi pri njih položaj ni ravno slab. Nestalno»! v gospodarstvu, tendenca padanja blagovnih cen, zmanjšanje.dohod- ' kov krnela in delavca, vse to vpliva na k,» /umm zadruge, ki morajo sedaj posvečati prav posebno pozornost kalkulaciji cen. Tudi predajanje na up, ki ie pri naših konzumnih zadrugah vse preveč razširjeno, vsebuje pri sedanjih gospodarskih prilikah prav posebne nevarnosti, ker posiaja'o taki dolgovi če že ne neizterljivi, pa vsaj zelo težko likvidni.
Veliko neprilik pa je konzumnim zadrugam povzročil letos v davčnem zakonu popolnoma ne-osnovani odlok finančnega ministra, ki predpisuje obdavčenje konzumnih zadrug z družbenim davkom, če zadruge predajajo tudi nečlanom. Ta odlok so privatni trgovci uporabili, da so na konzumno za družništvo izvršili zopet en napad.
ZADRUŽNIŠTVO IN ZAKONODAJA.
Cela vrela novih zakonov, s katerimi smo bili oblagodarjeni v zadnjih dveh letih, se tiče tudi kmetijskega zadružništva. Vendar se pa vpliv teh za kanov še ni pokazal.
Le tistega zakona, ki si ga zadružništvo želi in ki ga že težko pričakuje, lo je zadružnega zakona, pa še do danes nismo dobili, dasi je načrt, odobren «d glavne zadružne zveze, že davilo izd,dan. Namesto novega zakona pa prihajajo med naše zadrugarje razne vesti in govorice o načrtih za novi zakon, ki pa ne odgovarjajo željam zadružništva. Te govorice bi bile brezpredmetne in jih ne bi omenjali, če ne bi vedeli, da so na delu sile, ki hočejo zadružništvo na vsak način reorganizirali. Da vesti o takih načrtih na razvoj našega zadružn štva ugodno ne vplivajo, je razumljivo. Zato moramo samo želeti, do se čimprej, sigurno pa v letu 1931., uzakoni od zadružnih zvez odobreni načrt in se tako napravi konec vsemu, kar utegne na razvoj neugodno vplivati.
Združitev naših
strokovnih listov
Od strani nekaterih krogov, osobito |ш od Kmetijske družbe same, se dela propaganda za združitev naših strokovnih listov v eno večjo strokovno revijo. Na videz bi bila takšna združitev dobra vendar govore važni razlogi proti združitvi.
Kmetijska družba priznava, da je obstoj posameznih strokovnih društev potreben, ker se veliko lažje deluje za procvit samo ene ali dveh panog gospodarstva, kakor če je v enem društvu združeno vse: poljedelstvo, živinoreja, vinarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, konjereja, perulninarstvo, čebelarstvo, hmeljarstvo, kunčjereja. gozdarstvo, zadružništvo itd. Ne zaveda se pa Kmetijska družba, tla je obstoj in intenzivno delovanje društva združeno z listom, z lastnim glasilom. Ako bi na pr. Sadjarsko in vrtnarsko društvo opustilo svoj lisi, smo lahko prepričani, da bi društvo že tekom par let propadlo. Mislim, da ga ni človeka v kmetijskih krogih, ki bi ne priznaval zaslug Sadjarskega in vrtnarskega društva za procvit sadjarstva in vrtnarstva. Že drset let vrši to druš'vo svojo nalogo tako lepo in vzorno, da se po pravici imenuje danes kot najbolje organizirano strokovno društvo, ki ima blizu 10.000 zavednih članov. Društvu je bil vedno glavni cilj napredek našega sadjarstva in vrtnarstva. Brez ozira na politično prepričanje ali osebnost se je izbiralo vodstvo in ker ima društvo le malenkostno, premoženje, katero tudi obstoji večinoma iz knjig in brošur, ni nobene nevarnosti, da bi se kaka skupina radi tega polakomnila društva. Društvo je izdalo >Sadni izbor ;, ki je danes kažipot pri mešanici naših sadnih sort in je s to knjigo doseglo več, nego vse ankete, vsa priporočila in predavanja. I Plitko bi naštel še druge knjige, ki jih je društvo založilo, društvene drevesnice, ki jih imajo podružnice itd., brez ozira na krasno urejevnni strokovni list »Sadjar in vrtnar«, ki bo izhajal že 18. leto in katerega prvih 7 letnikov je izdajal g. Humek sam. Kot liišne svetinje se čuvajo prvi letniki tega lisia marsikje.
Na stolisoče drevesc posade danes naši sadjarji, posadili bi jih pa še mnogo več, ko bi jih bilo dobiti. Kljub večjemu številu obsežnih in lepih drevesnic zmanjka vsako lelo sadnega naraščaja. Ali ni to zopet zasluga društva? Kar pogle mo čez banovinsko mejo! V savski banovini oddajajo drevje po 6 Din, pa ni popraševanja za njim. Mimogrede moram seveda omeniti, da je kakovost tega drevja pod vsako kritiko, dočim imamo pri nas ravno |x> zaslugi društva kakovost in druge potrebne določbe predpisane in se tega drže vsi boljši drevesni-čarji. Skratka: Sadjarsko in vrtnarsko društvo lahko ob svoji desetletnici ponosno gleda nazaj na svoje delovanje in ni ga človeka, ki bi mogel nesebično delovanje vodilnih osebnosti kakorkoli omalovaževati.
Nikakor ne drži, da bi bilo večje število strokovnih listov za naš kmetski narod veliko breme. Vsa slovenska strokovna glasila so tako poceni, da si jih lahko privošči vsak boljši kmetovalec. Komaj dobrih šest kilogramov jabolk je treba žrtvovati kot članarino za Sadjarsko in vrtnarsko društvo in društveno glasilo bo prihajalo celo leto. Navodila, ki jih najdemo v teh listih, pogosto odtehtajo po vrednosti ranogokratno članarino. Niti 200.000 Din se letno ne porabi za izdajo »Sadjarja in vrtnarja«, del tega zneska pride tudi iz Italije in južnih krajev. Marsikatera kmečka občina izda mnogokratnik te vsote samo za alkohol, ki prinaša narodu le gmotno in moralno škodo.
Po številu gospodarskih listov se ceni tudi gospodarski napredek vsake pokrajine. List, ki ni potreben in ki nima dovolj naročnikov, bo prenehal sam ob sebi. Tako se res utegne dogoditi, da se združijo kaki propadli lističi, kot to navaja Kmetijska družba. V Avslriji je inflacija prisilila več listov, da so takrat prenehali izhajati in se združili. Vendar je treba pribiti, da imajo kljub temu še na desetine in desetine nemških listov, ki obravnavajo samo eno ali dve gospodarski panogi. Pri nas nam pa niti enega takega lista nekateri ne privoščijo I
Govoril sem pred kratkim z odličnim predstavnikom slovenskega sad nrstva. Pri pogovoru o združitvi listov je omenil sledeče: Ako bi Sadjarsko in vrtnarsko društvo imelo jamstvo, da po združitvi ne bo v svojem delovanju ovirano in oškodovano naše sadjarstvo in vrtnarstvo, bi bil jaz prvi, ki bi to združitev priporočal. Vendar bi se to ne smelo zgoditi kar tja v en dan, temveč je treba zagotoviti sadjarstvu z ozirom na veliko gospodarsko važnost te panoge primemo jamstvo, da se ne !>o odrivalo na stran, kot je bila navada pred nedavnim časom, ko je vse podpore in mastnejše grižljaje iz javnih sredstev odneslo vinarstvo in druge panoge. Ko bi se hotela doseči kaka uspešna zd;'.''tov. b! bilo treba najprej spremeniti sedanja pravila Kra-tijske družbe, po katerih je danes mogoče postati član le tistemu, ki ima eno kravo. Počakati ie treba še nekaj let, da se bo videlo, ako je depolitizacija Kmetijske družbe trajna. Dokler teh zagotovil nimamo, o združitvi ne more biti govor ne v eni. ne v drugi obliki.«
Napoved »Kmetovalca«, da bo prinašal članke iz sadjarstva iti drugih panog, zamoiemo samo pozdraviti, ker bo tako pomng.il širiti - idjnrstvo т je srčna želia vseh sadjarjev	Ivan Doli----
Frtaučku Gu&tl ma beseda
No, ta jo pa ta lepa. Zdej ee je začela že lud Ncàka mod žabe mešal. No, za moj tal. Jest se na um joku za žabam. l'a nej jh ona uzame u soj varstvu. Iz žabam je tku en kfrel, ke sa ženskega spola Za-tu pa tud Iku rerç-la.ia, de Čluveka ušesa buleja, Je jh more poslušal Jest, kel kavalir, sm se ton zajne putegnt Če se pa že Neška zajne uleèe, nej se pa uleče Men se Iu uč na tržmnga.
Ampak Neška u že vidla. kam ia uja Se žabe prpelale, če u za vie nh pušteue geepude Iku čez zube uleklu. Še u kriminal u pršla, al ja uja i>a u tist lurnček zazidal, ke se ga tku buji. Tu b ji jest prvožu. 5e b mo^la tain notr če|»ot. pa cigarete predajat. Jest b hodu k ne usaka cigareta pu-sebi kepvat, de b ja bi dražu, ke b ona na mogla iz jezikam ukul uplelat, kokr zdej. Mejduni b biu tu bee.
Scer b biu pa 'ud naumen, de b se sam za žabe uleltu, ke srna Ide prouzaprou še več erumaki. ket sa žabe. Pu blale glih Iku kubacama Ile pu Iblan, kokr žabe. Ampak žabe maja saj zmeri ku-palnca pr rukah, de se hitr upereja. nas pa puvrh 5e kašn automobil ušvrkne. de sma lak, ket mu-čeradi.
Zadnč se je pa še en anhimubilist čez tu gor držu u enmu časupise. ke se jpzeina, če nas kdu pušprica. Prau, de maju aulumubile glih zatu, de hitr kam prideja. ke se jim zmeri inedi. Pešcem se pa tkualtku nkol nkamer na medi. Ce b se jm kam medil, b s gvišn lud aulumubile kepil. Tu je moška beseda in Iku modra, de ie usm peSceni krr eapa zaprl. Zatu zdej moučeja in se raj pu vezali skrivajo, kedr kašn autumubil mem nh devja. Sej
je tud res. Za kua pa aulumubilisti dani; |>lačujeju od aulumubiia, fe b še pešcu poSpricat na smel? Kedr uja pa lud pešci mogl ob eojeh ublek dauk in use sorte duklade plačvat, pol se ii.ta pa lohkn gor držal, če jh u kašn autumubil pušpricu. Preh pa ne.
Jest se tku čudni, de še nlsa na la misii prSli, de b lud na ubleke dauk naloil. Tu b biu la mir hI pravičn dauk, kar jh mama. Za kua b so en šupirl usak mesec iz nova ublcka, druh morja pa zmeri u oneli capah ukul hodet. A je tu prou? Če b mou jest kej za guVOrl, b duvolti usakmu, nej u mošlt al pa ženska, sam pu ena ubleka. Ke b tista slrgu in pref vrgu. b s pa žihr druga kupu, al pa na puf uzeu, tu nubenmu nč mar. fe b mou dve ubleke. b mogli ud ta druge plačat 25% dauka, ud ta treke 50%, ud ta četrte 75%, ud la pele pa 100%. Kdor b mou pa še več ublek, nej b mu jh pa zarubil, nega pa zaprl. Tu b bla ta prava pravica. No, držaunem uradnkom, seveda sum ta višem, b duvolu, de b mel še pu ena črna ubleka pusebi in pa celindr za kasne pusebne prložnast.
Ud tega dauka, ke ga uja naloži z novem letam na samek slan. sa pa Ide use sorte mnejna. Kar jo še punc, ga na morja prebvalt. ke misija, de uja zdej loži pud haubu pršle, ampak se jm u še končal. Fanti pa spet na use prelege zabaulaja, ke s uja mogl babe na glave nakopal. Kdu ma prou, uma pa šele vidi. Jest mam že neveola. ke prau. de je strašil pridna. No, pa tist uma lud šele vidi. Pred puruka tku usaka prau. de je pridna. Jest sni ud-ložu puroka du 31. decembra za usak slučaj. Zdej hodm na koš!a dol u Muste u ena stari ja, ke je prou pueeu. Košta ni slaba za la gnar, ampak u'rok je že sedem pr !• '6. de člouk še pr kusll nima gma-ha pred nim. Zdo] neki dni sni. je pa še bertnu zmeri usa objokana, kedr pridni ke. Zadnč, ke svn bla gliii sama, sm ia pa use glih prašu, za kua ie zadn čas zmeri ialoelna. Pree m ui tla povedat, sam prou «lubok je zdihlna, pa sa se ji spet souze udrle pu liceli.
>Ja, gespa, naj m puveja, kua jm tali. Zmeri sa bli tku dobre vole, še zažingal sa ufas kaSna
ukrogla, sin ji reku. >Veja, žalotitneh Idi jest kar na morili gledal. Murde jm lolika jest kej pumagam. A jh glava buli? Л jm je murde kej u želodce ub-ležal in jm zdej težuve delu? Kaj, čo b s puskusl
tauženlrože skuhat in jh pil, pa na želodec pukladat. Uja vidi, do jm u hmal udlegl. Za trgajne pu glideh je pa spuriš dobr. Tu sa lake inejhne rošce, ke ta narrajš za kašnem p'anVam al pa za zidam raseja. Je-st veni zajne. Proč juti jm jh um prnesu. Te roSco so s kureninain ured slenslaja tku, de rata iz. nh žauba. iz Ia žauba se pa lam namaže, ker Irga, pa jo u par dneh use dobr. Za le rošce m je puvedu en gespud, ke se je sam že u dve gube držu ud samga trgajua, pa se jo iz tem roScam Iku pucajtu, de hod zdej že na ■> Ilirija žoga brcat. Kar puveja nej m, kua jh tku grima.«
■Oh, GustI, sej vem, Je s dobr člouk, ampak men na more nubena živa duša puinagat. U-u-uh,c je rekla gespa, pa je začela še bi jokat.
Murde maja pa u famili kašn Irdruđ, de sa tku acdgan <
Rli, kaj b t praula moje ležave. Mojeh ležav na morja nuben purflci in nubene rošce pucojtat. : Tist, ke b m lohka pumagal, pa na veja za moje ' težavo.'
iflespa, zdej me pa ?e bi ferbec niartra. Zdej m pa morja puvedat, preh jm na bom dau ginaha. Jest um šou sain h tislm, ko Jm lobkj pumagaja, pa jh um pršilu, de jm uja pumagal Za božja vola! Sej sma vnder Ide, uma ja edn drugmu pumagal. Sej šo uran» ur.'.n lia izkluje uči.«
Gtvpa s jo ta nar preh iz ferlaham souze ubri-sala, pol pa še nus, na tu je pa začela:
»Glisti, a ti kerkal časupise berei?<
Za kua b jh pa na brau? Seve<ta jh berom Še ene »Dulejnske Nnvice iz prejSnega etuletja mam duma, in jh \očkat berem.«
Ne, ne. Jes! mislem te ta nove, ke jh zdej vn dajeja,-
Tud te ta nove pridn berem. Ampak jh nimam duniu. Ta nove berem kar pu vogleh, ke sa na-popan. No. sej mendc glih tuik zaleže Ja, kokr list, ke jh mors plačat.«
Menda ja. A s brau, tkula u sred lega mesca ' je stal notr, de usm listni, ke maja Ia narman devet utrok, lia u Ireba ud nouga lcla naprej nubenga I dauka več plačvat.<
Seveda sin brau. še prou žou m je biu, do nimam, nč utrok in de lud nimain nubenga upajna, de b kerkat ргбои du pugervane numare.c
»Astn videš. Mi jh mama sam se<iem kokr veš. Ko je moj mož lu brau, je biu prec ve divi. Sklede, piskri, lalari. ime je letel pu tleh Stolam je »lige lomu. Ja, lut rečem, lak je biu, koki1 de b biu ubseden. Ume» je pa upou ket nore: »Za kua sam sedem. Za kua ne devet, de b biu jest zdela dauka frejl« je kriču in pr usak besed me je lopnu, kamr je prlelel. Kokr, de b bla jest uržah, de nam jh jo Buli dnu sam sedem. Zdaj pa še pugerva, de moria b! du nouga lela Se dva, Iku. de jh u skp dèvet, drgnč me bo ubou, prau. Gusll. puvej, a ni tu en nore. Ki jh čm pa uzot ušternajeleh dneh kar dva. Sej vnder nism cuprnca Jesl ga tulažem. de nej mal putrpi, de u že še Buli kej dau. On s pa na da nč dupuvedat. Kar naprej upijo in me bije, če mo le duecže. Ub noumu let u pr nas kasna katastrofa. Uš vidu. Gustl. Iz mojiiiu moža m se ni nč za špasat. Tu je žvina, kedr se prprau.«
>Kua se uja zatu grimai, srespa Nubena župa se nc sne tku ureča, kokr se skuha. Murde se u pa lo dal še kej nardit.<
»Kua se u dal nardit u tem kratkem čae? Se figa kumi.«
»Gospa, iest na mislem tku. Ampak, jest um Se dons skočil h gespude bane in ga um prosu, de nej prec telegrafira u Belgrad 'n pros, de nej števil pugervanih utrok re<luciraja ud devet na sedem, pa u use dobr. Uja vidi, de u šlu. Če b pa gespud bau na lou moje prošne na riubena viža uslišat, vem pa še ena druga pumoč F.n moj prjalu u Trnoum ma Sler utroke več. kokr jh nuca za uproščeine dauka. ! Ta m bo prou rad dva udslopu za vas. Če Čja pa tud j več. Kar pululažja nej se, gespa, pa še može nej i puveja, de jh na u več prolepavu.c
Gospo sa se na I u prec souze pueešile iu ubraz se ji je ud samga vesela začeu svelet, kokr de b ga iz vazelina namazala.
»Guell, ti s zlata duša!« je rekla usa srečna in prec je zapela lisla: »Pud klančkam sma se srečala .. « Nazadne je dala pa še za en liter, čeprou sm se ga iz usm šterein brunu tulk časa, de sm vsga eplu.	F. G.
AKO RABITE TISKOVINE
ILUSTRACIJE, KATALOGE ALI PROSPEKTE LT D., TODA SE NE MORETE ODLOČITI. V KAlC-fiNI TEHNIKI NAJ SE IZDELAJO.
DLAGOVOLITE SE ODRNIfI
VEDNO NA NASE PODJETJE. - v VSEH TEM VPRAŠANJIH VAM JE DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO
JUGOSLOVANSKA
BRZUJAVKLi JUGOTISKARNA LJUBLJANA
UMETNIŠKI GRAFIČNI ZAVOD, V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNE GRAFIČNE PANOGE VSA CRAFIČNA 1)1 LA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN TOČNO PO ZMERNIH CENAH. - PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO
OrrSrT-TISH * КДР1Г\ОТНН КМНСОШН • HMMNISM' TISK
CRHOLIVNICA* НчЈ GttlLtNtlA
Največja odpr Id glasbil v Jugoslnt iji
MEINEL & HEROLD
лivorinoH tflahbil irriniiofoiiov Iu V»» harmonik Pro dn lil I lin tirnim»
MARIBOR SI.102
daje Vniii lepo iloitia
temeilltl pouk
v icruniu kak. en ш tlruinenta pnlnin pl» iiioiihi;.! lei'a'a Znhte valte tako. na* v«llki
brezo atnl katalog,
ki vam iln vsa pojas alla.
Autofaksi --
.Hofpvnr
Novo mesto. HsnrtKa
felelon >L
18
Električne
novoleto
Dvoko'esa. motorji, šivalni stroji, otro ški in igračn' vozički, pnevmatika posamezni deli Velika izbira, uajnižje cene. rroaaje na obroke. — Geniki Iranko.
„TRIBUNA" F B. L..
tovarna dvokoles m otroških vozičkov LJUBLJANA Karlovska ccsta štev. 4
motorje
generatorje (dyname), kovaške ventilatorje, vodne se&aljke i.t.d. iz tovarn
dobavlja
Elektrotehna d. z o. z.
Ljubljana, Vegova 2.
Izvršuje tudi elektrifikacije industrijskih naprav, mlinov, žag i. t. d.
»DUNAV
U
ZavarovaSima delniSka družba ¥ Zagrebu
Podružnica v Ljubljani
Šs enburgcva 3 Telefon št. 24-05
Zavaruje
po naîuffOdnpîSih pogojih proti škodam: vsled požara, vlomske tatvine, razbitju stekla, transporta, nezgod in zakonitega iamsiva. Prevzema tudi zavarovanja autokaska, aulo-j;imsiva 1er sklepa življenska zavarovanja vseh vrst z in brez zdravniške preisknve za slučaj doživetja in smrti, otroška in štediina zavarovanja po najmodernejših kombinati ah in cenih tar lih. Police naše družbe spreema min. vojne in mornarice kot kavcijo pri ženit vi gg. oficirjev.
Vsa potrebna oojasnila so no шри1адо pri usah naših glavnih in krajevnih zastopstvih.

in
snežni čevlji
TRETORN
z znamko
„TRETOP.N"
zahvalju'ejo svojo popularnost milijonom kupcev, ki že desetletja nosiio samo „TRETORN" galoše in čevlje za sneg. Vsi ti odjemalci so se prepričali, da je ta znamka najboljša na svetu
Od dobrega naiboliSe e le
6RITZNER-S0LER
šivalni stroi in koio
Hetfantna izvedba — naiboliši materijal!
URANIA
Disaini stroj
v 3 velikostih
Novost!
Šivalni stroi
kot damska pisnlna miza
Le pri
!0S. РЕТЕШС - LJUBLJANA
TELEFON lNTERUKbA^ 2913 Zmerne cene ludi na obroke
♦♦»♦»»»♦t »♦•»♦«

Hobby
Chu vse po popolnoma novem načinu
itncraim. rasivpnittvo e» Jugoilnvlfa .ОВОПОТ"- REOORAD ГЕ1 M-89
_ Čara tlmta 19
IIOBBV «e v po rabila v Ameriki lclno 70.000000 kfl.NOKBY (o" •dlikovan lu<ll z diplomo Hlgljcitjkcga lni.lUula v Londonu IIOBBV ISCITE POVSOD I
HOliBYsa domn4i)o(4!ospodinl5tvo) tloMiV hotele, restuvraçiie, sanalorlumt in bolnice. IIOI1BY i« «aratr, mehanične In monter.Ij* del.irnlce HOBBY га èiScenle parnih bo!lo», hone^alorjew In p.cavraiačev HOBBY ra lis-harsha podiella. HOBBY га tslisIMno induslil-lo HOBBY neiliodule niti enem predmetu lia-lereinu nnr.idna voda lahho »Uodl. HOBBY ne ^•ebuie nlli «ode nill poka In splob nima ifrodljirjh ses tarin, 'ioni 11 ^ri'i.ri:o,',r.Tiv р»срлплт.
Vlali« lionnv tballllc.'mx <»Tpur>bo lurtl ■«Tiirtlla.
A. P. Cehov:
Komikov častni večer
Komik Vasilij Vasiljevič Svetlovidov, krepak mož 58 let, se je zbudil in začudeno oziral okolu sebe. Pred njim sta na obeh straneh zrcala dogorevala ostanka dveh sveč. Negibna, lena plamenčka sta slabo razsvetljevala prostor z enostavno prepleskanimi stenami, po katerem sta se prepletala dim in somrak. Vsenaokog je bilo videti sledi ravnokar dokončanega popivanja, ki je moralo potekati precej viharno. Na stoleh in po tleh je ležalo vse vprek: obleka, časniki, cilinder in vsi mogoči drugi predmeti.
»Sveta nebesa, saj sem v garderobi!« je zaklical komik. Preneumno! Kdaj sem bil pa zaspal?«
Posluhnil je- Povsodi grobna tišina. Tedaj se je spomnil, da je bil nocoj njegov častni večer, njegova benefica in da je žel velik uepeh; med vsakim odmorom so privihrali v garderobo njegovi častilci in pil je konjak in vino kakor vodo.
j Kdaj sem bil neki zaspal?« si je ponavljal. >Ah, ti starina ti, starina ti!« si je dejal. »Ti stari pes! Cisto neumno si se opil, da si takole sedć zaspal! Res odlično!«
Pijano se je zasmejal in kašljal vmes. Potem je vzel svečo, odšel iz garderobe in stopal na oder. Tam je bilo vse prazno in temno.
»Jegorka!« je zaklical komik. »Jegorka, zlodja! Petruška! Gotovo spita? Jegorkaaa! >A... a... a!« mu je odgovoril jek. Komik se je spomnil, da je dal Jegorki in Petruški za svojo benefico tri rublje napitnine in da sta s takim bogastvom v žepu komaj da čez noč ostala v gledališču. Potem je sedel na pručioo in postavil svečo predse na tla. Glava mu je bila težka in v vsem telesu je čutil učinek nezmerno užitega alkohola.
>Tako mi je. kakor bi bil cel škadron prenočil v mojih ustih,« je mrmral in pljunil. >Ah, jaz stari norec, če vsaj ne bi bil toliko pil! Tega nikakor ne smem več! Sedaj imam bolečine v križu, glava se mi hoče razleteti in zebe me... to je starost«
Zagledal se je v praznino pred seboj. Ves prostor za gledalce se mu je zazdel kakor brezdanja, orjaška, črna jama, kakor zijajoče žrelo, iz katerega je strmela vanj mrzla in mračna tema. Ta inače tako skromen in domač gledališki prostor se je zdel sedaj, ponoči, neizmerno globok, prazen kakor grob in brez srca. Komik se je še enkrat ozrl v temo, se obrnil potem proti luči in mrmral dalje sam s seboj:
>Da, to je starost. Tu ne pomaga nič, ne Sala ne norčija: 58 let!...« Zažvižgal je. »Kaj
mi ostane še od življenja? Tja, moj dragi... Komično: 35 let sem že igralec, pa vidim gledališče ponoči mislim da prvič... Čudno, bogve da res... Da, prvič! Človeka skoraj da obliva kurja polt... Jegorkak je zaklical znova in vstal. »Jegorka!
>A... a... a k mu je odgovarjal jek kakor preje.
Obenem pa je odnekod priplaval glas zvona, ki je vabil k zornicam. Pokrižal se je.
»Ljubi Bog, kako je grozljivo!« je šepetal. »Ce bi hotel vso noč presedeti tu, bi utegnil od strahu umreti. To je pravi kraj za klicanje duhov!«
Ob besedi »duhovi« ga je postalo še bolj strah... Rahel prepih in plapolanje sveče sta mu razvnemala domišljijo do skrajnosti. Komik se je čisto sključil, se nagnil nad svečo in z otročjim strahom zadnjič poškilil v temno jamo gledališkega prostora. Njegov našmin-kani obraz je dobil top, skoraj bebast izraz. Nenadoma je skočil kvišku in zapičil pogled v neko liso v temi. Pol minute sploh ni spravil iz sebe nobenega glasa. Potem pa se je od groze zgrabil za glavo in začel teptati z nogami.
»Kdo si?« e zavreščal z glasom, ki se mu i je zdel samemu tuj. .' Kdo si? '
V eni stranskih lož je stala bela postava. Ce je padala luč v tej smeri, je bilo razločiti par rok, glavo in celo belo brado.
»Kdo si?« jo skoraj obupno ponovil komik.
Bela postava je zlezla iz lože, skočila v prostor z« godbo in šla brez glasu kakor senca do odra.
>Jaz sem!« je dejala.
:>Kdo je jaz?«
»Jaz... jaz, Nikita Ivanič... šepetalec... bodite, prosim, brez skrbi...«
Drhteči, od strahu skoraj ponoreli komik se je zgrudil nazaj na pručico in sklonil glavo na prsi.
»Jaz sem! je v tem ]>onavljal dolgi, mi-šičavi, plešasti mož /. belo brado. Bil je bos in razen srajce in spodnjih hlač ni imel ničesar na sebi. »Jaz sem, šepetalec.
Moj Rog... so je komiku slednjič izvilo iz hropečih prsi. Ti si. Nrkituška? Za ... zakaj pa si tu?«
Prenočujem tu v loži. Drugega stanovanja nimam. Samo prosim, ne izdajte me Ale-ksiju Fomiču.«
»Ti si torej, Nikituška... je mrmral izčrpani komik in mu pomolil svojo drhtečo roko. j Moj Bog, moj Bog! Šestnajstkrat so me
poklicali na oder, dobil sem tri vence in mnogo drugih daril... vsi so bili navdušeni, toda noben človek ni zbudil pijanega starca in ga spravil domov. Saj sem že starček, Nikituška. Osem in petdeset let sem star. In bolan sem! Moj duh se použiva.<
Komik se je stegnil naprej in drhteč po vsem telesu poljubil šepetalcu roko.
»Ne hodi od mene, Nikituška...« je blebetal kakor v vročici. >Star sem in slaboten in kmalu bom umrl... Strah me jok
Cas je, da greste domov, Vasilij Vasiljevič k je nežno dejal Nikituška.
»Ne! Nobenega doma nimam k зОјеј! Ali ste pozabili, kje stanujete?« »Ne grem tja, nočem...« jo mrmral komik ... »Saj nimam nobenega človeka na svetu, Nikituška, ne sorodnikov, ne žene, ne otrok. Sam sem kakor veter v polju. Če umr-jem, ne bo nikogar, ki bi mislil name/
Koinikovo drhtenje je kmalu prešlo tudi na Nikituško. Pijani in razburjeni starec ga je vlekel sem in tja, mu krčevito stiskal roko in mu jo za m a zal s šminko in solzami. Nikituška se je krčil od mraza in skomignil z ramami.
- Bojim se biti sam!« je jecljal komik. »Nikogar ni, ki bi me sedaj, ko sem pijan, tolažil in spravil v posteljo. Cegav sem? Kdo me potrebuje? Kdo me ljubi? Nihče me ne ljubi, Nikituška!«
Občinstvo vas ljubi, Vasilij Vasiljevič!
Občinstvo je cdšlo in spi... Ne, nihče ine ne mara. nihče... Ne žene nimam ne otrok...«
To pa še ni nikak razlog, da bi bili žalostni!«
■Saj sem vendar živ človek. Plemič sem, Nikituška. sin starega rodu... predno sem zašel v to močvirje, sem bil vojak, artilje-rist... Videti bi me moral, kak fant sem bil, /al, ognjevit, pogumen... In kakšen igralec sem bil potem! Moj Bog! Kam je vse izginilo? Kje so tisti časi?«
Oprši se na na šepetalčevo roko, je komik vstal in začel pomežikovati, kakor bi bil prišel iz globoke temo v žarko razsvetljeno sobo. Debele solze so mu teklo po licih navzdol in mu v šminki puščale sledi.
Kakšni časi so bili to?« je sanjaril dalje. Nocoj sem pogledal v to jamo in se spomnil vsega... vsega! Ta jama mi je uropala pet in trideset let mojega življenja... in kakšno življenje je bilo to, Nikituška!... Ko sein l>il še mlad igralec in sem ravno prav začel in sem bil ves goreč, me je neka ženska zaradi moje igre vzljubila . ■. Elegantna je bila, mlada, pametna in nedolžua kakor jutranja zarja poleti! Takrat sem mislil, da bi bilo na svetu tudi potem še svetlo, če bi solnce ne svetilo.
Kajti pred lepoto tega dekleta je bežala noč in tema.«
Komik je govoril z vnemo in patetičnimi kretnjami. Pred njim je stal bosi Nikituška v spodnji obleki in ga poslušal. Oba je zagrin-jala tema, ki jo je sveča le slabo odganjala. Bil je čuden, nenavaden prizor, ki mu je bilo priča samo črno, brezdušno žrelo gledališkega prostora.
Ljubila me jo!« je nadaljeval komik in lovil sapo. »ln kaj se je zgodilo? še se spominjam: stal sem pred njo, kakor sedaj pred tel>oj... Bila je lepa kakor nikdar poprej, pogledala ine je, da tega pogleda do smrti ne bom pozabil! Omamljen, blažen sem se zgrudil k njenim nogam in jo prosil za svojo srečo .. .<'. Komik je Šel globoko po sapo in s tišjim glasom nadaljeval:
»Ona pa je rekla: Pustite gledališče! — Razumeš? Ljubiti je mogla gledališkega igralca. toda njegova žena ni mogla postati! Spominjam se, da sem moral še tisti večer igrati. Imel sem prostaško, pavlihovsko vlogo. •. Igral sem. toda bilo mi je, kakor da bi me strupene kače grizle v srcu.
Gledališča nisem zapustil, toda že takrat so se mi odprle oči!... Pojmil sem, da sem suženj, igrača tujega lenuštva. Izgubil sem vero v svetost umetnosti; videl sem, da je vse le norost in goljufija. Pa tudi občinstvu sem pogledal v obisti. Od tedaj ne verujem nobe. nemu navdušenju in odobravanju več, nobenim vencem in darilom! Da, moj dragi! Ploe-kajo mi, kupijo za nibelj mojo sliko, in vendar sem jim tuj in ne več vreden kakor karkoli drugega, kar morejo kupiti za par rub-Ijev. Ker zahtev» drnžabni običaj, zato iščejo znanja z menoj. Nikdar pa bi se tako ne ponižali, da bi mi dali za ženo svojo sestro ali hčer. Ne verujem jim. sovražim jih! Vsi so mi tuji!«
Sedaj bi morala pa v resnici domov! si je drznil znova predlagati šepetalec.
A jaz jih jioznam skozi in skozi!« je zaklical komik in s pestjo zagrozil v temo. »2e takrat sem vse umel... ko sem bil še mlad. Spoznnnje me je mnogo stalo, Nikituška! Po oni zgodbi je izgubilo moje življenje vsak zmi-sel. Živel sem iz dneva v dan brez vsakega cilja. Igral sem komedijo, zbijal dovtipe in bolj in l>olj i/guhljal bogopodobnost velikega umetnika...
Oh! Požrla me je ta luknja tukaj! Preje tega nisem tako čutil, toda danes... 58 let je za menoj! Sedaj sem star! Konec je pesmi!
Komik je še vedno drhtel in še vedno lovil sapo... Ko ga je Nikituška čez čas od-vedel nazaj v garderobo in i?a začel slačiti, se je ves sesedel sam vase in jokal kakor otrok.
PAfVIS 192®
DOBIVA SE POVSOD
1 steklenica
Din 16.-
u m
OIMUA 101*
1 91A lonoon iti«
Naročite бе tlnnes 1 steklenico
že zjutraj Vas bo
uspeh iznenadil
Boli Vas ali trga v
kosteh - rokah - noeah členkih - plečih - zobeh bokih • žilah - içlavi
31LGR
odpravlja J bolezni
takoj

LABORATORIJ ALGA — SUŠAK
\ stcklcnico »ALGE« Din 77' 8 stcklcnic »ALGE« Din 131* 14 stcklenic »ALGE« Din 205" 85 stcklcnic »ALGE« Din i(20'.
STARCI IN STARKE
V Vaših starih dneh največ trpite od bolezni revmatizma. Nadrgnite si vsaj enkrat na dan Vaše utrujene žile s preparatom ALGA. Počutili se bodete prerojeni. Občutili bodete veselje do življenja — svežost.
Prehlajenje, influença, hrlpa Sploh pri vsakem nerazpoloženjn
ko čutite malo vročine, nadrgnite telo s preparatom ALGA. Vročina popušča spanje je lahko in zdravo. Občutili boste svežost telesa in duha.
Srečno in veselo novo leto 1931 žele sledeče ljubljanske tvrdke:
Srečno in veselo novo leto ieli vsem cenjenim odjemalcem
JAKOB /ESI H
mesar «n trgovec s iivino
VESELO IN SREČNO NOVO LETO
želi iu se priporoča za nadaljno naklonjenost
kamnoseško in kiparsko podjetje
Franjo Kunovar
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana
Ljubljana
Šolski drevored, Florijanska vi• 42 j'ogutarjev trg
Srečno novo leto
vsem odjemalcem in konsumentom našega piva, špirita in kvasa želi
PIVOVARNA UNION"
D. D.
LJUBLJANA
УУ
:
Zdravja in sreče v novem letu ïe4 ter se priporoča
Fran Havtiček
koncesijonirano elehtmlehn. podjetje Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 Hotel Sota - Drarišfe - Telefon 3421
Veselo in srečno novo leto ieli vsem cenjenim naročnikom
/. Košar
nas/. D. Cotič
SREČNO NOVO LETO
želi cenjenim obiskovalcem
IVAN POLANC
Irizerski salon za dame In gospode Ljubljana, Kopitarjeva ulica 1
Veselo in srečno novo leto
F OSIRELIČ
trgovina mešanega blaga
Ljubljana, Vegova ul.12
splošno klepurstcn. vodo rod. intla'a-cije in kritje letno-cementnih »treh, 1er »e nadalje priporoča
Ljubljana, Hrenova ul 7
Veselo novo leto želi
lekarna dr. G. PICCOL1 Ljubljana, Dunajska cesta 6
Srečno novo leto želi cenj. odjemalcem
Kavčič Pavla
trgovina ; mešanim blagom
Ljubljana, Sv. Florijana ul. 37
Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem
Elza Lenščak
trgovina z mešanim blagom
Ljubljana, Poljanska cesla 73
•VfffffvfffTTfff***
Carinsko posredništvo
Ivan Breščak
Ljubljana, Miklošičeva cesta 21 — Tel. 2718 — se priporoča in želi srečno novo leto
Srččno in veselo novo leto želiva cenjenim naročnikom
Karmelj in Malenšek
kleparsko — conco izolacija
LJubljana, Kolodvorska 18
Veselo novo leto želi Kati Ovsec - Držaj
trgovina z mešanim blegom, vinom in žganiem Florjanska ul. 25	LJubljane

Veselo novo leto želi
Jos. R. Puh
Ljubljana, Gledališka ulica 22
Blagoslovljeno in veselo novo leto želi vsem poslovnim prijateljem ter odjemalcem
RAJKO in IVANKA VIDMAR
zaloga in trgovina manufakture
Srečno novo leto
1. IVANE K
Ljubljana Sv. Petra cesta 9
Š Dunajska cesla
Ljubljana
Srečno novo leto želi L. V i/h ar
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Sv. Petra cesla št. 36
VESELO NOVO LETO želi MATIJA PERKO
Ivornica za mizarstvo in atlokeroserljo
Ljubljana VII
♦
Srečno in veselo novo leto
želim vsem svojim cenj. odjemalcem
Franc Rezar, mesar Ljubljana, Dolenjska cesta 61 Šolski drevored
Vtem cenj. odiemulccm in ri «teljem ieli srečno novo leto
parfumerija
„STRMOLI'
Ljubljana, Pod trančo 1
Srečno novo leto želi
Blaž Jančar
pleskar tn slikar
Liuhllono
Breo ft 6
Veselo novo leto
R Warbinek
izdeiovidnica in izposojevaln'ca klavirjeo
Ljubljana Rimska cesla 2 Gregorčičeva ulica št. 511.
Srečno in veselo novo leto
želi svojim cenjenim odjemalcem tvrdka
Alojzij Pavlin
Ljubljana, Kongresni trg 5
Veselo in srečno novo teto zdita
Anton in Marija Orčar pekama
Ljubljana
Poljanske cesta 25
Vsem svojim cenj. odjemaicem se zahoai/u/em ieleč jim
srečno novo leto
Jernej /elenlč tovarno vinskega tn šptrilovega kisa Ljubljana	Stara pot 1
Franc Zorko
pekarna
Ljubljana, Dunajska cesta 58
Veselo novo leto
Dr. Emil Gaj
javni zastopnik
Ljubljana
Telefon 2971	Cankanevo nabrezie lil
Podp. društvo slepih, Ljubhana, Pod Trančo 2. se iskreno zahvaljuie vsem biar/im darovalcem, ki so se d preteklem leiu spominjali izmed bednih najbednejših, lo te slepih, ter želi vsem
prav srečno in veselo novo leto 1У31 in prosi nadaljnje naklonjenosti
Za odboi: A. PlESKO. predsednik
Srečno noro leto želi
vsem svoji m cenjenim odjemalcem, prijateljem in citavccm
Ignac Žargi
Ljubljana. Sv. Petni cesta št. 3 in 11
ter so jim prlpuioOa v nudaljo
Srečno novo loto
Fran Himmelreicli, krojaški mojster
LjUBLjANA, Pred šlto/ljo 9
in se obenem pran toplo priporoča preč. duhovščini in cenj. občinstvu za nadaljnjo naklonjenost
Prva Jugoslovanska tovarna dežnikov
/osip Vidtnar
Ljubljana, Pred Ikofijo št. 10
Srečno novo leto želi
Prva slovenska zidarska zadruga
v Ljubljani registrovanu zadruga
0. i
Srečno novo leto
želi cenjenim odjemalcem In se še nadalje priporoča
Vinko Podobnik
trgovina s kurivom Ljubljana, Tržaška c. 16 Telefon 3313
i
SAVEL KALIN
TRGOVINA S SUROVIMI KOŽAMI
LJUBLJANA
»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦»♦»♦♦♦♦t ♦♦»♦♦♦♦>♦>♦«««♦«<>»♦»♦»♦♦♦♦♦»«♦♦♦♦»<
SREČNO NOVO LETO 1931 želita svojim cenjenim odjemalcem, prijaiellem in znancem
Ivan in Marija Marinšek
konjski mesar in restavracija, LJUBLJANA Prečna ulica 6
Prodaia vsakovrstnih klobas in salam Kupujejo se tudi konji za klanje
MOKRONOSKA TOVARNA USNJA
prej Franc Penca MOKRONOG - LJUBLJANA prej Franc Penca
ni
Sreino in veselo novo leto iele sledeče !jubljanske tvrdke :
Franc in Antonija Anžič
mesarija
Ljubljana
Hradeckega vas 66 Šolski drevored
Pekarija
Ivan Arbi
Ljubljana Zvezdarslca ul. 4
Mihael Anžič
gostilničar in mesar
Do brunje-Lju b Ijana Šolski drevored
Trgovina z mei. blagom Kati Beguš
Ljubljana Vidovdatiska cesta 2
Veselo in srelno novo leto želi mod. trgovina
T. Eger
Ljubljana Sv. Petra c. 2
Juvelir Alojzij Fuchs
Ljubljana
Selenburgova ulica 6
Galanterijska knjigoveznica
A. Feldstein Ljubljana
Vidovdanska cesta 12
Srečno novo leto! Hotel in restavracija »Lloyd« Marija Bučar
Ljubljana
Sv. Petra cesta 7
Zaloga pohištva in mizarska delavnica
F. Fajdiga sin
Krojaiki atelje Fran lglič
Ljubljana Praiakova ul. 10
Srečno novo leto ielila
Ivan in Frančiška Javornik
mesarija in prekaje-valnica
Ljubljana
Domobranska cesta 7
Srečno novo leto! Ivan Jax in sin
tovarniška zaloga šivalnih, pisalnih in pletil-nih strojev ter koles
Ljubljana
Gosposvetska cesta 2
Ljubljana Sv. Petra c. 17

Ivan Buzzolini delikatesna trgovina
Ljubljana Lingarjeva ulica
Splošno čevljarstvo Karel in Jožefa Blatnik
Ljubljana Hranovu ulica 20
Frizer za dame in gospode Engelbcrl Franchetli Ljubljana
Dunajska cesta 20 nasproti kavarne »Evropa*
Česalni salon za dame
M. Feltich-Frankheim
Ljubljana Selenburgova ulica
Srečno novo leto ieli
vsem svojim naročnikom, prijateljem in znancem
Fran Erjavec trgovina z usnjem
Ljubljana Stari trg Ua
M. Caser man
krojaški mojster
Ljubljana Kette-Mumova c. 9
Tvornica cementnih iz delkov in umetnega kamna
Jos. Cihlaf
Ljubljana Dunajska cesta 60
Juvelir in zlatar Luclovik Čeme
Ljubljana Wolfova ulica 3
Trgovina z železnino »Jeklo«
Ljubljana Stari trg
Franc Jager tapetnik
Ljubljana Sv. Petra nasip
Brezalkoholna gostilna
Franjo Jere
Ljubljana Streliška ul. 10
Saša Kovač trgovina z meš. blagom, delikatese in vinoloč
Ljubljana VII.
Celovška cesta 85
Mesar Josip Koprive
Ljubljana Šolski drevored
Modni salon za dame
in gospode
I. Kvas
Ljubljana Wolfova ulica
Urar
Anton Kajfež
Ljubljana Miklošičeva cesta 14
Fran Kolšek trgovina z meš. blagom
Ljubljana Dunajska cesta 47
Knjigoveznica van Molk
Ljubljana
Cankarjevo mbreije 13
Srečno novo leto ieli Terezija Marinko trgovina z meš. blagom
Ljubljana Prisojna ulica 7
Srečno novo leto ielila
Fran in Marija Novljan mesarija
in prekajevalnica
Ljubljana šolski drevored
Trafika Pogačnik
Ljubljana Dunajska cesta 12
Pekarna franc Posavec
Ljubljana Karlovska cesta 30
Veselo in srečno novo leto želi
pekarna
Ivanka in Ivan 1'iskar
Ljubljana Dunajska cesta 5
Josip Meznarčič
pekama
Ljubljana Tržaška cesta 4
Mesar Jakob Petrič
Ljubljana Šolski drevored (stojnica)
1. Pogačnik
premog, drva
Ljubljana Bohoričeva ulica 5
Zlatar in juvelir
Kajo Belič
Ljubljana 1'idovianska cesta 2
M. Dolžan-Izlakar
kavarna »Merkur« Ljubljana VII.
Niko Koman
brivski salon
Ljubljana Poljanska cesta 13
Simon Klimanek Ljubljana
Selenburgova ulica 6
Srečno novo leto teli
vsem cenj. odjemalcem in se priporoča
Mira Ferenz
trgovina z meš, blagom, delikatesami in vinotot !
Ljubljana
Levieva ulica 7
Fotografični umetniški zavod
Franjo Grabjec
Ljubljana
Miklošičeva cesta 6
Trgovina s čevlji Gorše Angela
Ljubljana Stari trg 15
Mesarija
Franc Lovše
Ljubljana
Triaška cesta 5 Pogaiarjev trg
Kolonijale in špirit na debelo
Lorant Adolf
Ljubljana Vošnjakova ulica
Mannfalcturna trgovina
! Ig. Kessler
Ljubljana Pogačarjev trg 3
Alojzij in Marija Kocjan
mesarija
Ljubljana Šolski drevored
Mesarija
Joži in Marija Kocjan
Ljubljana
Šolski drevored Poljanski nasip 34
Modna, manufakturna in galanterijska trgovina
Ivan Lupše
Ljubljana Karlovska cesta 30
Mesarija Anton Gregorc
Ljubljana Poljanska cesta 81 Šolski drevored
Trgovec Angeloslav Hrastnik
Ljubljana
Karlovska cesta S
Peter Šterk nasl. Miloš Karničnik modna trgovina
Ljubljana Stari trg 18
Malemnlično-mehanii-na delavnica
Anton Kozina
Ljubljana Ketle-Murnova c. 8
Krznar in izdehrvatelj čepic Lampič Alojzij
Ljubljana Vidovdanska cesta 2
Ivan Mihelčič konc. elektrotehnično podjetje
Ljubljana Borštnikov trg 1
Pletarska delavnica Anton Merhar
Ljubljana
Sv. Petra cesta 22
Foto-atelje Anton Mancini
Roina dolina pri Ljubljani
Beti Orehek
zajlrkoratnica in vinska klet
Ljubljana Kolodvorska ulica 26
Frančiška Ocvirk
Mesarija
Ljubljana
Poljanska cesta 53
Matej Orehek modna trgovina in export *Ora> čevljev ročnega izdelka
Ljubljana Kolodvorska ulica 26
Pauli A.
trgov, z moko, atom in det. pridelki. Zastopstvo in zaloga mlina: Trapiskog samostana, Banjaluka (preje Miirzi i drug)
Ljubljana
Sv. Petra cesta 38
Srečno novo trto želi
Ivan Pengov kipar
Ljubljana
Kolodvorska ulica 20
Kavarna Prešeren
Ljubljana Sv. Petra nasip
Karol in Poldi Polajnar
Ljubljanski Oblačilni bazar
Ljubljana Mestni trg 6
Veselo novo telo ieli Peter Podboršek veletrgovina z vinom
Ljubljana Celovška cesta 34.
Srečno novo leto ieli
Lovro Pičman
vodovodna instalacija centralne kurjave in kleparstvo
Ljubljana Ilirska ulica 15 Telefon 2911
Specialno artistični atelje za črkoslikarstvo
Pristou d- Bricelj
Ljubljana
Resljeva cesta 4 Sv. Petra cesta 39. Telefon 2908.
Foto-atelje Ivan Pogačnik
Ljubljana
Aleksaiulrova cesta 3
Miha in Marija Repanšek gostilna Vitez na Bregu
Ljubljana
Tapetnik in dekorater Josip Sluga
Ljubljana Sv. Petra cesta 5
Stegu in drug komandilna druiba za strojno in električno industrijo
Ljubljana
Gledališka ulica 8 (Pokojninski zavod)
Lovro Rozman	7van Srebot
ključavničar	...
in izdelovatelj tehtnic 1	mojster
Ljubljana Pred Prulami 5
Štampilje in grafični izdelki
Teodor Rabič
Ljubljana
Miklošičeva cesta 15
j Ljubljana
, Ravnikarjcva ulica 15
Trgovina z meš. blagom Matko Soklič ml.
Ljubljana
Hrenova ul. 19
Ključavničar Jos. Rebek
Ljubljana
Cankarjevo nabrežje 7
Špecerijska in kolonijalna trgovina
Ivan Perdan nasl.
Ljubljana Krekov trg
Trafika Praprotnik
Ljubljana
Prešernova ulica 55
Jos. Reich
Ljubljana
Poljanski nasip 4—6
Tovarna za barvanje, kemično čiščenje in ple-siranje. — Pralnica in svellolikalnica
Leopold Rijavec krojaški mojster
Ljubljana
Miklošičeva cesta 7
Gostilna Ražem
Ljubljana 2abjek
Ivan in Uršula Rozman čevljarstvo
Ljubljana Rožna ulica 3
I. Somnitz
urar
in trgovina z zlatnino, srebrnino in urami
Ljubljana Sv. Petra cesta 16
Delikatesna trgovina Ani. Stacul
Ljubljana
Selenburgova ulica
Gostilna in vinoloč Viktor Sedej
Ljubljana Kolodvorska ulica 28
K. Pučnik
krojaški mojster
Ljubljana Tavčarjeva ulica 3
Mesar Ivan Perm c
Ljubljana-Trnovo Karunova ulica
Mesarija
Helena in Franc Rode
Ljubljana-D. M. Polje Šolski drevored
Veselo novo leto želi
trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami in devocijonalijami
Anton Sfiligoj Ljubljana Sv. Petra cesta 2
Trgovina z meš. blagom in gobami
A. Skubic-Krečič
Ljubljana Florijanska ulica 30
Fani de Schiava pri »Starem T i hI ar j tu
Ljubljana
Kolodvorska ulica 24
Manufakturna trgovina Marija Rogelj
Ljubljana Sv. Petra cesta 26
Srečno in veselo novo leto ieli
Ivan Simončič
trgovina z meš. blagom
Ljubljana VII. Celovška cesta 63
Eduard Škopek urar
trgovina z urami, zlatnino in optiko
Ljubljana Mestni trg 8
Antikvariat knjigarn.■ Hinko Ševar
Ljubljana'
Stari trg 34
Vsem cenj. gostom in odjemalcem žeti
srečno in veselo novo leto
l
Leopold Zupančič |
posestnik in gostilničar	»
Ljubljana, Jegličeva cesta 15 j
Srečno in veselo novo leto
Tomaž Bizilj
gostilna pri Kolnvratnrju"
Ljubljana, Pred škofijo
Srečno novo leto itli tvrdka
Ivan Šiška Ljubljana
tovarna parketov in parna iaga
Srečno novo leto
Ivan Kapelj, Ljubljana 7
bakrarstvo in kotiarstvo
Srnino in veselo novo letu čeli
G. BESEDNIK IN DRUG
trgovina industrija prt,t cz, kirurgltnlh i/,Strunfntoo, orion. linaialov, bandai Jn ribvvzilne rube
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 5
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim gostom
Higifenična brivnica Hotel „Slon-
Mate Pliverič
Veselo in srečno novo leto
želi tvrdka
Jos. Weibl
ključavničarstvo
Ljubljana — Čopova ul. 10
Albina Bogataj
izdelovalnica perila
L/ubljana, Gradišče 13
Srečno novo leto želi
ANGELO BATTELINO
mestni stavbenik
Ljubljana VIL Aljaževa ulica 35 Telefon 3339
Veselo novo leto!
L. Mikaš, Ljubljana, Mestni trg 15 j	Dežnikil Na veliko! Na malo!
Z	Ustanovljeno leta 1830
Srečno novo leto!
Vekoslav Podlogar
Cenjenim gostom prijateljem in znancem želita
prav srečno novo leto
in ■ie priporočata za nadahno zaupanje
JERNEf IN EANKA ČERNE
Ljubljana, hotel Štrukelj
THE REX Co. — IDEAL-ERIKA
Telefon itev. 2268 Ljubljana, Gradišče štev. 10 žeti vsem cenjenim odjemalcem
t srečno in veselo novo leto 1931!
Ljubljana
Jakob in M niči Zalaznik
kavarna, tlašiiiarna in pekarna Ljubljana
Kavarna „CENTRAL" in vinotok
ANA MIHOLIČ
Ljubljana, Sv. Petra nasip želi srečno in veselo novo leto 1931
2
Srečno in veselo novo leto želi	|
elektrotehnično podjetje	S
Ivan Bogataj, Ljubljana, Kongresni trg 19 f

Srečno novo leto želi vsem cen], odjemalcem
Angela Češnovar
gonilna in trgovina
Ljubljana, Kolodvorska ul. 33
4 «
• Srečno in veselo novo leto 1931 I	želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka
5	Jernej Ložar
I	Ljubljana, Sv. Petra cesta 20
i
Srečno novo leto 1931
ieli svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
Franc Dolinur, Ljubljana
pnrna pekarna in slaščičarna
Poljanska c. 19 in Pred škofijo 11
♦♦♦»♦ve*««
(voleu nunske cerkve)
Srečno in veselo novo leto!
Tovarniška zaloga usnja
L. GERKMAN
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 1
Srečno in veselo novo leto želi
drogeriia. fotomamijaktura, parfumerija
„Adrua"
Ljubljana Setenburgova ulica 5
i o
Srečno in veselo novo leto!
Srečko Potnik in drug
tovarna sadnih sokov, esenc in marmelad Ljubljana, Metelkova ulica
Dobava in nalaganje parketov
Anton Bokal
Ljubncina, Slomškova ul 19
se nriporoia m želi
Srečno novo leto
Grand hotel UNION v Ljubljani
Hotel, kavarna restavracija, vinska klet itd.	|

Svoiim cenj. gostom prav
srečno novo leto
Srečno novo leto želi
vsem svojim ceni. odjemalcem tvrdka
Gabrijel Breznik
trgovina i šptceruo in dchkat.
L/ubiiana, Florijanska ul. 1
Svojim cenjenim gostom želita srečno in veselo novo leto
Ignacij in Heiena Banko
gostiln« pri „Načelu" Ljubliana, Ketle-Murnova cesta
Restavracija
„Pri šestici"
Rezi Zalaznik
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svo/im cen), gostom
Martin Bnias
lastmk vmoioca
L/ubrana, Prešernova ul 5
Srečno in uspeha polno leto
Л
cenj. odjemalcem in trgov, prijateljem
Anion Krisper
Ljubljana, Mestni trg
Mednarodni infornacuski zavod
„VER Л AS"
Liubl/ana, Tavčarjeva ul 211. lastnik Viktor Blažic
želi vsem cenjenim naročnikom srtcno novo teto
Srečno novo leto želi
josip Pok nasl Mirko Bogataj
spcci/a/na trgovina s klobuki Liubl/ana, Slan trg 14
Češkuti & Zaje
manutakiurna trgovina ,Pod velbom" I Ljubljana, Stari trg štev. 3
5	želita vsem svojim cen|en'm odjemalcem
Srečno in veselo novo leto
i Î
i Srečno novo leto
1931
želi cenjenim odjemalcem in se priporoča га nadaljno naklonjenost tvrdka
Marija Bizjak
trgovina z galanterijskim blagom
Ljubliana, VU. Celovška cesta 71
-i %
i *


KARLPRELOG
trgovina volne, bombaža in galanterije
Na debelo: Gosposka ulica štev. 3 Na drobno: Slari trg 12 • Židovska ul. 4

Sreino in veselo novo leto ieleoa vsem cenjenim gostom
Franc in Ana Rozman
gostilna »Pri Jerneju« Ljubljana, Sv. Petra cesta 85
Srečno in veselo novo leto teli
Stavbeno po d/c t je
Ivan Viiitinn L/ub/jana, M očrt /kova al'ca
Evata p sem cenjenim narotnihm ga ukazano mi tau panje. Za nova narutilu, ki jih hudem vestno vršiti, pa se te v naprej zahvaljujem.
Sreino novo leto želi
vsem cenientm odjemalcem, prijateljem m snancem, ter se pri porota sa obilen obisk manufakturua trgovina
f. Tomšič
Ljubljana
Sv. Petra cesta 38
Veselo novo leto 1931
Carinsko posredmitvo Dragotin Štruce/f
Ljubljana
Dunajska cesta 38
Sreino novo leto tel»
Leopold Sušteršlč
Ljubljana, Dunajska cesta 41
Lakiran ie no orla. amerlkantkem >D«eo< tistemu ter specijalno lakiranje v opnju in tphJn" <ei/liirsrro
Sreino novo leto 1931
voiti vsem cen j. obiskovalcem
Oostilna pri *Tratniku« Ljubljana Sv. Petra cesta 25
> Fr. Uri tč
krojattvo
Ljubljana VII. Medvedova cesta 26
Veselo in sreino novo leto ieli Mr. Ph. Anton Ustar
lekarnar pri Sv. Petru Ljubljana
Sreino novo leto ieli vsem cenjev:m odjemalcem
ANDREJ DOL1NAR
parna pekarna Ljubljana Bohortieva ulica
Srečno novo leto želi veletrgovina galanterije in pletenin Os va Id Do bele
Ljubljana, Pred tkofijo 15
Veselo in sreino novo leto želi
svojim cenj. odjemalcem FERDO FERENZ
stavbeni in galant- klepar
Mirje 2
Veselo, sreino novo leto želita L. M. ECKER - sinova
Ljubljana, Slomškova ul. štev. 4
kleparna in podjetje za izvrševanje vodovodnih di:l
Sreino novo leto ieli tvrdka Brata Eberi nas L Martine Cerne & Co. d. z o. z.
pleskarstvo in frkoslikarstvu Telefon št.ZS14 Ustanov. 184
Ljubljana, Voinjnkova. ul. it. 8
Gostilna ^Pri fajmoitru« M. Anžič
ieli rsem svojim gostom sreino novo leto Ljubljana, Sv. Petra nasip
Pilarnn	
IVAN FIG AR	
	Ljubljana
I. ERŽEN, slaščičarna
Ljubljana, Kongresni trg nasproti „Zvezde"
ieli cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
srečno novo leto
Veselo novo leto želi	
Martin Rozman	
mesar	
	šolski drevored
	Ljubljana
SI0VEN1A
Železniško-carinsko, špcdicijsko in transportno podjetje
ŽELI CrNIENIl NAffOCMKOl IN IRGOVSKM PRIJATELJEM
RANSPORT
Ljubljana, Miklošičeva 21
Palača Vzajemne zavarovalnice
SREČNO NOVO LETO!
Sreino in veselo novo leto teh
vsem svojim ceni. oiljemalcem in »o priporoča ги nadaljno naklonjenost
Celestina O lavni k
trgovina ruinepa sadja In zelenjave Ljabijana. Pouatarjev trg 1
Modni salon M. Sedej - Strnad
Ljubljana, Prešernova ul. 3
ieli vsem svojim ceni. odjemalkam Sreino in veselo novo leto
Sreino novo leto želi Ivan Giud brivski salon
Ljubljana
Stan trg štev. 30
Sreino novo leto
Slo kun Ivan
stavbeno podjetje
Ljubljana
Kolezijska ulica štev. 7
Veselo in sreino novo leto želi Peter Stepič
vinski trgovec m posestnik
Spodnja Šiška 256
Srečno novo lelo želi svojim cenj. odjemalcem
Franc Slamič
mesarija Liubliana Oosjiusrei-ka c. 6
Sreino in veselo novo leto vsem cenjenim odjemalcem ieli
Milko Slamič
mesarija
Ahacljeva cesta 10 Ljubljana
Sreino in ueseio nu/o leto seli
vsem .iVojim naročnikom
Ivan Sajovic
sploino in orlov di no čevljarstvo Ljubljana, Tur'a t ki 'rti 4
loana Gorše
restavracija »Novi soet"
Ljubljana
Oosposoetska cesta 14
Srečno in veselo novo leto vtem cenjenim naročnikom ieli
Martin Sušni k
tesar in
krovec
Ljubljana
Hotel „Slon"
kavarna — kopaliiie — restavracija
Ljubljana
Sreino novo leto želi F. & E. Remžgar
slikarstvo in pleskarstvo
Ljubljana
Kolodvorska ul. 18 Telefon 3430
Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi sreino in veselo novo leto
/OS ŠUM/
nas1. D. & E. Hribar
tovarna bonbonov in peciva
v Ljubljani
Veselo novo leto želita vsem svojim odjemalcem
Pavel in Marija Šimenc
vrtnarija: Sv. /{rit cvetlitarna: Sv. Petra cesta 33
Zahualju/eva se osem cen/, dumam in gospodom zn dosedanje zaupanje. Želioa jim
srečno novo leto
in se priporočava nadaljnji noklonienosti
Damshi salon	Brivski salon
Al. Olud ml.	Al. Giud si.
Ljubljanska gradbena družba z o. z. Ljubljana
Slomškooa ulica 19
se priporoča in idi
srečno novo lelo
ŠIRITE »SLOVENCA'
ANION IN 1ER? ZIJA |	
I0NE1C i	
	з i
МШМ	
„EVROPA"	i
V I.JllDLSAMI	i
IN SVStATIŠIE	i
„LovâChi ror	i
ZAGREB	i
ICII CCNjrNIfl	i
00*101*1 IN RiJAltlJtM	v
SREČNO	
mm leto	mi
	
Srečno novo leto
želi svojim naročnikom in se priporoča
gradbeno podjetje in tehnična pisarna
Miroslav Zupan
mestni stavbenik
Ljubljana Gosposvetska c. 10
Vošnjakova 6
Hotel „DELLEVUE"
Srečna novo leto ielita .ivoiim cenjenim gostom in prijateljem
Pero in Kati Šterk Ljubljana
Veselo novo leto !
Kr dvor. dobavitelj
Anton Ver bič
delikateseinspecerija Liubliana
Stritarjeva ulica
PRAV SREČNO NOVO LETO
1931
želi vsem
cenjenim naročnikom
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE - PREJ
JUGOSLOVANSKE »Ji j-j
Crtainica in tvornica poslovnih knjig
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6, II. nadstropje
Veselo in srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem
Hrovat & Komp.
Tovarna kranjskega lanenega olja in firneža
Ljubljana
Srečno in veselo novo leto 1931 j
želi vsem cenjenim odjemalcem	|
Jakob Trček	j
parna pekarna	|
I Ljubljana Breg 4 f .....................................................
Veselo novo leto
voščim vsem svojim odjemalcem
in znancem
FRANC OCVIRK
mesar
Ljubljana, Poljanska cesta 77 Šolski drevored
Srečno novo leto 1931
Pletiina industrija
EMIL MORE
sodavičar, izdelovanje Jogura" Ljubljana, Šmartinska cesta 11 Teleton 34-52
Martin Mahkota
Ljubljana 7. Celovška cesta 43.
Srečno in veselo novo leto 1931
želita vsem cenjenim odjemalcem
Franc m Terezija Leveč
mesar
Ljubljana	Šolski drevored
Srečno in veselo novo leto 1931
želi svojim cenj. odjemalcem tn prijateljem
MEDIĆ-ZANKL'
tovarna olja, firneža, lakov in barv, družba z o. z., lastnik Franjo Medić
Ljubljana - Medvode Maribor, Novi Sad
Veselo novo leto želi
Peter Žitnik splošno kleparsko In Inštalacija vodovodov
Ljubljana	Ambrožev trg
Srečno novo leto Seli
Fr. P. Zajec
izprašani optik Ljubljana, Stari trg 9
Srečno in veselo novo leto
želi vsem cenj. odiemalcem 1er se priporoča za nadaljnjo naklonjenost
Josip Musar, mesar
Ljubljana, Sv. Pclra cesta 61, mesnica Šolski drevored — stojnica
Veselo srečno novo leto želim vsem cen/enim odjemalcem 1er se za nadaljna naročila priporočam
Franc Kosmač splošno kl/učavntčarstuo Liubhana	jeranooa 5
ANTON LEGAT
trgovina s špecer; kol. delika-tes. blagom in zajutrkovalnica
Ljubljana, Miklošičeva cesta 28
Vsem, Iti so ah še bodo potovali potom l'ran-
coske linije o Ameriko, bodi
srečno novo leto
French Line Cle. Ole. Transallanl. Zastopnik', /uon Kraker
L/'ubliana	Kolodvorska ulica 35
Srečno In veselo novo leto
želi
J. HLEBS
družba z o. z. pleskarstvo in soboslikerstvo
Ljubljana	Sv. Petra cesta 33
—
Bogdan Žilič
trgovina z železnino, porcelanom In steklentno
Ljubljana Dunajska cesta 11
Srečno in veselo novo leto čeli vsem tvojim cenjenim odjemalcem
A. Verbajs
Ljubljana,
Gosposvetska cesta 10.
Cotič Josip s soprogo gostilna
Ljubljana	Kette Murnova cesta
Veselo novo leto! Andrej Marčan
mesarija Ljubljana, Rimska cesta 21 Šolski drevored
Srečno novo leto!
T. Mencinger
Ljubljana
Sv. Petra cesta 43
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in naročnikom
Marija Osteršek
mlekarna Ljubljana, Sv. Petra cesta 33
Izmed vseh ieh pa vošči najsrečnejše
novo leto tovarna testenin
PEKÂTETE

Prodajalna K. T. D.
H. Ničman
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2 vsem cenj. odjemalcem
blagoslovljeno novo leto!
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
LESKOVIC & MEDEN
Ljubljana
Srečno in veselo novo leto
želi tvrdka
JOSIP MARN
splošno pleskarstvo in slikarstvo Ljubljana, Dunajska cesta 9
Veselo in srečno nouo leto tehta soo/lm cenjenim gostom
Karol In Fani Kačič
LJubljana	Duna/ska cesta 58
Srečno nouo teto
teli
Teodor Korn klepar
Ljubljana
Poljanska cesta S
Ivan Zupančič
itdelovatetj metel
Ljubljana, Nova ulica št.3
	
Veselo nouo leto	
ieli	
luan Krlžnar	
kronski mojster	•
Ljubljana	Hrenova 9
Srečno novo leto!
I. MARCHIOTTI
trgovina z usnjem Ljubljana, Sv. Petra cesta 30
Srečno novo leto 1У31
želi vsem trgovcem, obrtnikom in Industrijalcem tvrdka
GROM
carinsko-posredniškl in spedici'ski biro
LJUBLJANA
Srečno nove leto želi
Simon Kunčič sodauičor
L/nbl/ana	Sv. Petra cesta 45
Srečno nouo leto žeti vsem svojim cenjenim odjemalcem J. Kurilj
modni salon za gospode LJubljana	Turjaški trg 1
Veselo in srečno nooo lelo
želi vsem cemenim naročnikom in znancem
Josio KasleUo krojač
Ljubljana	Vodnikov trg 4
Srečno novo leto	
R W1LLMANN	
strojno piidjetje	
	Ljubljana
	Slomikova ul.3
Srečno novo lelo ielim vsem < enj. naročnikom ANTON V R DIN C
km.,a6 iu unl/uriiie In ilvlme «blcbe
Ljubljana, Vidnvdanuka cesta 20
Prvovrstno hlagu in potrrbUCIne za rto uniformo V »nI ti ti i One nltkr, mitlrlnn iio«trciba
Veselo novo leto želi Franc Zupančič
ttrokovno čevljarstvo
Ljubljana, Kette-Murnova cesta št. 6
Novoletna voščila z Ježke in Črnuč:
Srečno in veselo novo leto želi
Feliks in Lucija Lenče
gostilna „pri l/mku"
Kleče 10
Veselo in srečno novo leto ieli
Fr. Pečar
gostilno in trgovina Črnuče, p. Jezica
Veselo in srečno novo lelo ieli vsem cenjenim obiskovalcem
Roza Snof
trgovina z meiimim blagom Jezica 56
Srečno in veselo novo leto
ieli svojim cenjenim odjemalcem
Albin Lampič
krojat Črnuče, p. Jezica
Veselo in blagoslov, lelo ieli vsem svojim cenjenim naročnikom
Ivan Ooitez
krojat Stožice - Jezica
Blagoslovljeno in srečno!
Franc Kunaver
kovač
Jeiica
Veselo in srečno novo leto
želi
H BUZZOLINI
tovarna gorčice znamke ,.Etoileu
/ei/ca pri Ljubljani
Srečno in veselo novo leto
želi
vsem svojim cenjenim obiskovalcem
MARJETA VILFAN
gostilna pri „Alešu"
Ježica
Veselo in srečno novo leto 1931
želi vsem svojim poslovnim prijateljem in znancem
Stavbna tvrdka Erjavec
ter gostilna pri „Štirnu"
Malavas-jezica
Hkralu se priporočam vsem onim, ki še nimajo lastnih domov, pa |ih nameravaio letos graditi, za vsa v to stroko spadajoča dela. Vsa naročila izvršujem ločno in solidno!
Srečno in veselo novo leto
želi
tvrdka Avgust Pečnik
Stožice, št. 47 — p. Ježica pri Ljubljani
Speciialna Irgovina §1 alnlh in pisalnih strojev, koles, gramofonov, otroških voz'čkov, motornih koles. — Prodaja tudi na obroke. — Brezplačni učni tečaji za šivanje. — Nadomestni deli veuno
na zalogi, igle, sukanec, svila olje.
Veselo in blagoslovljeno leto 1931
želi
svojim prijateljem, znancem in vsem cenj. odjemalcem
Ivan Smerke
trgovec Siožice 33, p. Ježica
Zeleč vsem prijateljem Save, številnim kopalcem, mojim obiskovalcem
srečno in veselo Novo leto
se vsem za tako prijazen in številen obisk v lanskem letu toplo zahvaljuje
ANTON ŠTIRN
lastnik kopališča .Beneške toplice" na Savi ter vinske trgovine v Šiški In na jezici
Hkralu že zdaj vabim vse svoie odlične go<de k pogosltmu obisku v novem, prenovljenem in raz-
širienem kopališču na Savi pri Ježici.
Srečno in veselo
novo leto 1931/
Franc Vilfan
gostilna pri Rogovilcu črauče
Veselo in blagoslovljeno leto 1931
ieli vsem svojim gostom in obiskovalcem
Jožef Ah lin
gostilna „Tavčarjev dvor" Jezica 66
Veselo ter srečno novo leto ieli vsem obiskovalcem
/oško Kunaver
gostilna prt Perdanu Savlje - Ježica
Blagosl. srečno in veselo novo leto vsem cenjenim odjemalcem iehta
Franc in Francka Hudnik
metanja
Jezica — podružnica Stožice
Blagosl, srečno in veselo novo leto. vsem cenjenem odjemalcem iehta
Franc m Marjeta Dobnikar
me-arija
Ježica — podružnica Stožice
Blagoslov, in sreče polno leto iehta vsem cenjenim odjemalcem
Alojz In Marija Šerjak
mešanja
Stožice 44
Veselo novo leto želi
Stanko Pečnik
tn/ovec
Stožice
Blagoslovljeno in veselo novo leto 1931
ieli vsem sv (jim cenjenim obiskovalcem
Ange а Kunstl
Iryovina s mešanim blagom Ježica
Mnogo sreče in blagoslova v novem letu 1931 želi
Jožef Terceij
trgovec
Savlje 62
^ T » T Tv »▼▼▼▼▼▼▼	▼▼▼▼▼▼▼
Srečno in veselo Novo leto	
želi	
dragim prijateljem in spoštovanim odjemalcem	
	IVAN JAKIN
	parna pekarna
	Stožice — ježica
Veselo in srečno	novo leto
želi	
	Merhar Ignacij
	mizarstvo
	Savlje 32
Veselo in srečno novo lelo 1931 želi Franc Štefelj
mizar Ježica
Srečno, veselo in blagoslovljeno novo leto želi
vsem cenjenim naročnikom in odjemalcem
stavbno, opekarsko in pečarsko podjelje
Franc Jerko — Črnuče
Zahvallu'em se vsem za dosednn'o naklonlenosl in se priporočam ludl za naprej. Ako hočete Imeli priiazt-n in poceni laslm dom, — pridite do mene' Vsn pečarska dela, poslnvllanje peči in štedilnikov, obkludanje sien in razna popravila Vam »sak l'as lahko itvršim ločno in solidno Priporočam pa ludl prvovrsino in vsakovrstno strojno opeko iz moje lastne moderne nove opekarne.
Blagoslovljeno, srečno, veselo!
Franc Sitar
tevljar
Stožice-Jezica


Blagoslovljeno, srečno, veselo!
Karo/ Doleiai
brivec Ježica
Srečno novo leto 1931 želijo sledeče tvrdke iz kamniškega okraja
Srečno in veselo novo leto želita
vsem cenionim odjemalcem in prodajalcem 1er se v nadalje priporoča
Franc in Joana Ambrož
mesar in prekajcvatec
Komenda
Srečno in veselo novo leto želi
osem ceniemm odjemalcem prodajalcem in znancem
JOSIP KERN
tesarski mojster, lesni trgovec, poverjenik in cenilec Vza/emnc zavarovalnice
Klanec-Komenda
Srečno in veselo novo lelo želi
vsem cenjenim odienialcem proda/alctm in znancem
FRANC BOLKA
mesar in gostilničar Zalog-Komenda
Srečno in veselo novo leto želi
vsem cenienim kuporalcem, prodajalcem in znancem
v	I
Franc Skrianc
lesni trgovec
Lahovče-Komenda
Novo ustanovljena
hranilnica in posojlinica
r. z. z n. z.
na Jeiici
iell vsem /eženskim /aranom srečno in blagoslovljeno novo lelo. ter hk>oiu opozuna no Izredno uuodno motnost vlaonma prihrankov. Vlooe se oi>resluiejo po 5°/0 vezane po 6°/0. Hranilnica postule v iupni*ču, ter ima uradne dneoe vsako nedel/o po drugI maši.
Varčnost ie pogoj srečet Svoji k svojim/
Srečno in veselo novo lelo želi cenjenim odjemalcem prijoleiiem In znancem
Anton Kosla, kroiač Kamnik
Srečno novo leto želi
MAKSO GOLOB
konces. zo otehnik Domžale
Srečno novo lelo želi
vsem cenienim odiemalcem, pri-jaleliem In znancem trgovina
Josip Senica, Domžale
Srečno In veselo novo leio iell
Franc Keolc, Mluka-Komenda
izdelovatelj in razpet. lončenih izdelkov
Srečno in veselo novo leto žeti
/anez Boštic, Klanec-Komenda
mizarski moisler
Vsem cenjenim odiemalcem in dobaviteljem zeli srečno in veselo novo lelo
RUDOLF PETERLIN
trgovec z mešanim blagom
Podboršt-Komenda
Srečno In veselo novo leto želi
Franc m Mana Sodnik, Klanec-Komenda
čevljarski inomtvr m razpeteoatec lanenih tropin
Srečno noro teto!
M. Kramar, Kamnik
manujaklurna trgovina
Srečno in veselo novo lelo želi
Franc Ambrož, mesar Lahovče-Komenda
Srečno in veselo novo teto žeji
An'on Burgar, ko/ar Lahovče-Komenda
Srečno in veselo novo leto želita
Avgust in Marija Skubri trgovina Zalog-Komenda
Veselo in srečno novo leto Vam ieli 1er se priporoča
Franc Klemene
kovač v šmarci
Izdelujem vsrkovrsino gospodarsko orodje: sekire, lopate, krampe, mohke, lemeie, nože za slomorezntce i. t. d.
Srečno in veselo novo leto žeti
Ignac Kosim ik, lesni irqovec Lahovče-Komenda
MAKSO ZARG1
trgovina z mes', blagom
Kamnik
Ivnn Petek	
trgovina z meš. blagom	Kamnik
Srečno in veselo novo leto želi
TONE KNAFLIČ
tovarna usnja Specialni izdekk podplati
Kamnik
Veselo in blagoslovljeno novo leto
želi vsem svojim cenjenim znancem in prijateljem
FRAN] O MRČUN
sobni, črko, dekoracijski ter cerkveni slikar in pleskar
Hkralu se priporočam za vsa navedena dela gg. župnikom, trgovcem, obrtnikom društvenim odborom ter sploh vsakomur.
Bišče 32, Domžale
Srečno novo leto želi
FRAN FLER1N
klobučarsivo Domžale
Vsem svojim cenjenim odiemalcem žetim naisrečne/še novo leto
Tem potom ne fad' najudane še zahval ju > m za nakl' nie* o»,zapatarlja oč, iln b' m liuli e bodočem (fitu nudil o* n ijboljie mlevtke izdelki'
Ivan Kuralt, vai/čm m lin, Domžale
Srečno novo leto	ieli	Srečno novo lelo ieli
cen], odjemallem trafika		cenjenim jiarointkom
Franc Dremšak		Pavel Merše
		krojač
Kamnik		Mengeš
Srečno novo leto	ieli	Frančiška Kralj
Josip Jerinc		gostilna
modno krojaštvo		Mengeš
		zeli veselo novo le o
		vsem svojim obisko-
Kamnik		valcem
Srečno novo lelo žen vsem svojim odiemalcem
Franc $ket/anec
valjčni mlin Radomlje
Srečno in veselo novo leto vsem cen/enim odjemalcem želi
Avgust Sušteršič
splošno mizarstvo Mengeš i2
Srečno novo leto želi vsem
Lekarna k „Mariji Pomočnici"
Mr. Ph. Drago Milič
Domžale
Vse najboljše v novem letu želi tvrdka	t
J. Chalupnik	I
mesarija in prekajevalnica	v Domžalah j
ter se cenjenemu občinstvu priporoča	\
...................................................
Srečno novo lelo želi tvrdke Josip Adamič, vrvarna
Srečno in veselo nooo leto
vsem svo/im cenjenim prijateljem in odjemalcem želi
ANTON MULLER
vinska trgovina in gostilna v Slobu, Domžale
Veselo in prav srečno novo leto želi vsem cenjenim odiemalcem
ERNS1 ŠKOF
sodaoičar Kamnik 9i
Jos p Janko, Kamnik
urar in trgovec z zlatnino in srebrntno
Nasproti Jame cerkve
Srečno novo leto t
Anton Stergar
trgovina
Kamnik
Srečno in veselo novo teto želi
Karo/ Kumer, Kamnik trgovec in gostilničar Graben štev, 9 in 10
Srečno novo leto želi
j. Koschir, nasl. A. Hvala
trgovina z mešanim blagom
Kamnik
1er se cenjenemu občinstvu toplo priporoča
Vinko Miiller	
trgovina z vinom	
	Domžale
Veselo In srečno novo leto želi vsem svojim ceni. odjemalcem In dobaviteljem
Jernej Bolhar, usnjama Domžale
Vilko Cerar, urar	
	Kamnik
Srečno 1931/
KREGA R <$ F AID! G A
konc. etektro-jnstatac. In auto-busno podjetje
Kamnik
Srečno novo lelo žeti
ALOJZI IA F1LEC
trgovina utniarnkih tevl.iar.ikih, vrvars'Ah in sedlarskih potrebščin ,eT ,c ccnj.oc{ priporoča
Srečno novo lelo želi cenjenim odiemalcem Jakob F 1er m Mengeš mesar in c/osilmičar
Vsem cenj. odjemalcem in dobaviteljem, znancem in pri;aleljen\ želim srečno in veselo novo lelo
]. Menart
Irgovec
Domžale
Srečno in veselo novo lelo vsem stavbnim gospodarjem in g. stavbnim odjemalcem želi
Anton Stebe, tesarstvo
obenem pa se cenj. odjemalcem fudi nadalje najlopleje priporoča
Mnogo sreče v novem letu želi svojim cenj. gostom
v Domžalah podružnica Kamnik
Srečno in veselo novo leto želi
L. BATTELINl S, Co.
d. z o. z.
keramični in slaubenl materijaI tovarna peči
Mengeš- Liubljana
Franc Oset, reslavraler
Domžale
Srečno in veselo novo lelo želi
vsem cenjenim naročnikom in se priporoča
JERNEJ LEVEČ
homnosešioo Mengeš 36
Vsem svojim odjemalcem želim srečno novo leto IVAN ZAVRŠNIK, ščelar Mosie 43	Komenda
Srečno in veselo novo leto želi
A. Praprotnik, Domžale
trgovina s kolesi, motorji, šivalnimi stroji, gramofoni in gramofonskimi ploščimi ter druge potrebščine in mehanična delavnica
»«»«+««411 »«<.««««»	«t««*«*«***«*«*»««***«««****»***«
veselo in srečno novo leto mi želijo sledeče novomeške tvrdke

r^rr-r-ynrh-------'--------------"-K,-,......., ,--LJKJ- ■|llininiL lJllM~a'___-
LJUDSKA POSOJILNICA
NOVO MESTO	TRG KRALJEVIČA PETRA
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
TOVARNA PERILA 1 Q 17 /Л Г) f\Л 7 T T želi vsem cenj. odjemalcem
NOVO MESTO JVJOtV^ ИKJ V П £--'t
Restavracija
„Pod Trsko goro"
Novo mesto
Ločenska cesta
Franc Kolar
modna trgovina
Novo mesto
Trg Kraljev. Pelra
Parna pekarna
J. Paučič
in trgovina z deželnimi pridelki
Novo mesto i i
Slavbeno podjeije
Martin Hočevar
Novo mesto
Jakob Preželj
ključavničar in vodovodni instalater
Novo mesto
Zagorc ]ože
kamnosek Novo mesto 243
Industrija perila
IVAN MEDIC
v Novem mestu
želi vsem svojim cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto
Vsled povečanja obrala bodem v novem letu še bolj lahko postregel s konkurenčnimi cenami in kar najhitreje. Radi tega upam, da cenj. odjemalci tudi v bodoče ohranijo isto zaupanje in naklonjenost do tvrdke, kot doslej

Bršljin 27
S.cčno novo leto želi Drogerija „KRKA"
fotomanulaklura partumerija
Novo mesto
Srečno novo leto želi	
Franc Pelko	
krojač in Irgovec	
	Novo mesto
Glavno zastopstvo
VZAJEMNE ZAVAROVALNICE
v NOVEM MESTU
v posloplu Ljudske posojilnice
Trg Kraljeviča Petrn
Autolaksa
Marlin Hočevar
Novo mesto
Ciril Dular	
trgovec	Novo meslo
Veselo in srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem
]. KRAJEC nasl.
knjigarna
Novo mesto
Tiskarna in knjigoveznica
1. KRAJEC nasl.
Novo mesto
j Srečno novo leto	
Midoler & Blažič	
J manufactura in galanterija	
I	Novo mesto
Leopold Cigler
krojoštvo Novo mesto
AUTOPODJETJE
JOSIP KOS
Kandija - Novo mesto
Proga Novo meslo — Krško
Sprejema aulobusne izlete v razne kraje
Srečno novo leto želi
ANTON KONCILIJA
mesar in prekajevalec
Novo mesto
ter se cenj. občinstvu priporoča
i
S I
I T E S L
Na drobno!	Na debelo!
ALFONZ OBLAK
špecerijska in galanterijska trgovina Novo mesto	Kraljeviča Pelra trg
TRGOVINA	\
FRANIO KASTELIC	!
KANDIJA - NOVO MESTO j
Srečno novo leto želi
Alojzij Midofer
modna krojačnica
Na zalogi vedno angleško in češko sukno. Delo solidno 1er nizke cene.
Novo mesto
Andrej Agnifsch
kleparstvo
Novo mesto
J. PICEK
trgovina z železntno in špecerijo NOVO MESTO
Jakob Šlalcer
modno krojtištvo
Marija Fabjan
strojno pletenje
Novo mesto
Alojzij Grilc
Irgovina usnja in čevljev
Novo meslo
Novo mesto
Knaflič & Mirtič
ključavničarstvo in vodovodna inštalacija
Novo mesto
Ferdo Mikolič
krojač In trgovec
Novo mesto
Rudolf Brudar	
modno krojaštvo	Novo mesto
	
	Trg Kraljeviča Pelra
Franc Erjavc
usnjarna
Novo mesto
Gostilna - KOŠAK - Prenočišče
Novo meslo
Franc Pen ca
usnjarna in trgovina z usnjem
Novo mesto
Gostilna pri „Štemburju"
Josip Zurc Kandija	Novo mesto
Gostilne, svečama, vinska trgovina
Gustav Murn
Novo mesto
Gostilna Jakac
in trgovina z gobami in zdrav, zelišči Rokodelski dom Novo mesto
Gostilna na „VRATIH" Obrez Ivan
Novo mesto Ljubljanska cesta
Kavarna Rudolf Smola
Novo mesto
Frane Dolenc meiar in preka je v ah'
Novo mesto
teli v trm cenjenim odiemalcem iretno novo leto
Srečno in veselo novo leto 1931 želijo sledeče jeseniške tvrdke
Veselo in srečno novo teto
osem con/, odjeinaltcm In prijateljem tur вв priporoča
Pavla Javorski
modna In manut. trgovina
Jesenice-Fužine
Vsem poslovnim prijateljem mnogo sreče v novem letu
Radio in elektrotehnično podjetje
Jože Markeš
Jesenice 54
Veselo novo teto
1er na daljne naklonjenosti želi in se priporoča
Anton Mu le j
modna čevljarna, Jesenice
Vsem ccnj. odiematcem In prljatehem želi
veselo, zdravo in srečno novo leto Radoslav Dolinar
trgovina z meš. blagom Jesenice
Veselo in srečno novo leto ieli Bernilc Marica iiviija Slov. Javornik, Gor.	Obilo sreče v novem letu ieli Lud. ÏÏagy strojno pleliljstVo Javornik	Mnogo sreče v novem letu ieli vsem cenjenim odjemalcem Konrad Vidic pekarna Jesenice-Fuiine	Srečno in veselo novo leto želi Kamnlkar Marija strojno pletiljstvo Javornik
Veselo novo leto vsem odjemalcem ieli Fraprotnik pekarna Jesenice	Trevn Ivan trgovina s mei. blagom ieli Vsem odjemalcem veselo in srečno novoleto Jesenice	Obilo sreče v novem letu ieli in se nadalje i>ri-poroča tvrdka A. J. Rozman strojno pletiljstvo Jesenice št. 119	Polno veselja in zadovoljstva v novem leta želi Trevn Venci mizar Javornik
Srečno in veselo vovo leto ieli Neumen Kurol klepar Jesenice-Sava	Veselo in srečno novo leto ieli svojim cenj. odjemalcem in se nadalje priporoča Čer ne Ivan krojač Javornik	Obilo zadovoljstva ieli in se nadalje irriporoča Joško Janša čevljar Jesenice-Fuiine	Obilo sreče v novem letu ieli Demak Pavel brivski salon Javornik
Srečno novo leto ieli in se nadalje priporoča Marta Dovic šivilja Jesenice 154	Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem srečno novo leto ieli émit Jernej čevljar JeseiAcc - Fužine	Srečno novo leto vsem odjemalcem želi Franc Šlibar splošno mizarstvo Jesenice - Sava	Obilo sreče v novem letu ieli Milka Glavič šivilja Jesenice-Fuiine
Obilo veselja In sreče o nouem letu svojim cenj. oajemaicom In nudaljne naklonjenosti teti
Franja Karba
manujahturna trgovina, ■ Jesenice
Srečno in veselo novo leto
ieii osem svojim cenj. odjemalcem
Anton Nikolavčič
kolodvorska trafika, /esenice (Gorenjsko)
Srečno poi v novo lefo
želi potujočemu in domačemu občinstvu 1er gorenjskim športnikom
kolodvorska resfavraclfa na Jesenicah
BOŽIDAR MALEŠJĆ
Sc priooročam šc za nadolini obisk.
Manufahtura-konfekcija
VRANJO PAHOR
Jesenice 18
Amalija Bručan. Javornik
trgovina z mešanim blagom
želi veselo in srečno novo leto vsem odlemalcem In se priporoča
Veselo novo leto
vsem cenjenim gostom in odjemalcem žeti tn so nadalle priporoča
FRANC DEŽMAN
restavrater in mesar v hotelu .Paar", Jesenice
Veselo in srečno novo leto želi
Anion Habian, Jesenice splošno čevljarstvo
Srečno m veselo novo leto želi vsem prijateljem in odlemalcem
IVAN ZVEZDA
krojaški mojster
Jesenice-Sava
Srečno in veselo novo leto!
osem cen/enim gostom tn odjemalcem ter sc nadalje priporoča
M. Poljšak, Jesenice
restavracijo, prenočišče In trgovina
Prav obilo sreče v novem letu želi J. Šlrucelj, Jesenice
trgovina kož In z raznovrstnimi čevlji
Srečno In veselo novo leto l
Ivan Vergles, mesarija Sava pri Jesenicah
Srečno in veselo novo leto!
IGNACIJ HROVA1
mesarija
Jesenice • Gorenjsko
Srečno in zadovolino novo leto JOŽE BERNARD
Ivorntca posteljnih mrež in ograj
Jesenice-Fužine
Obilo sreče in veselja v novem letu ieli
MARIO SEGOLIN
pleskar, trko in sobni slikar
Jesenice
Obilo sreče in zadovoljstva v novem letu želi
PAVLA ARNEZ
eksoortna slaščičarna Jesenice-Fužine
Srečno in zadovoljno novo telo
želi vsem svo/im cen/enim odjemalcem in se nadotie priporoča
Pavel Se dej
umetni mlin
Javornik
Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim gostom
M. MEŽAN, Jesenice
frizerski salon za dame m gosp.
trajna in vodna onrlulacija. mnnikura, izpn-sojevunje pltsiUh vlasulj prvovrstna postrežba
Srečno	novo leto
želi vsem cenj. odjemalcem In prijateljem
Mavrici/ Smolej
urar
Jesenice
Valentin Markež
trgovina in gostilna Jesenice-Sava
vsem ceni. gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem
srečno novo lefo!
>♦»♦♦*♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦»♦♦♦«♦♦♦♦♦'»■»»»«»»♦♦♦«»♦t ♦•>♦»♦♦»♦♦«»«♦♦*» ♦♦«♦«♦''♦»♦♦^♦♦♦♦♦♦♦V
t t
Veselo in srečno novo leto
želi vsem svojim mnogoštevilnim članom, odjemalcem in prijateljem
L delavsko konzumno društvo Jesenice-Sava
s svojimi prodajalnami na Bledu, Bohinjski Bistrici, Javorniku in Dobravi.
Srečno novo leto vsem e. odjemalcem ieli
Kaltnekar Joško krojač
Jesenice
Veselo in srečno novo leto ieli
Jože Brečko
trgovski vrtnar Jesenice
Srečno novo leto Ieli vsem cenj. odjemalcem
L. Šlcrinjar pekarija
Andrej Hermann
gostilničar In mesar
Jesenice-Fužine
Javornik
Srečno novo leto
svojim odiematcem tn nodallne haklonjenosii želi
Prinčlč ' Štejanija
trg. lužnega In domačega sadia in mlekarna
Jesenice-Fuiine
Viselo novo telo želi
Davorin Tancar
restavracija na razpolago ruski bllard In klavir
I esenice
Veselo novo leto želi
vsem cenjenim odjemalcem In prljateliem
FRANJA TORKAR
trgovina z meš. blagom Jesenice-Fužine
Veselo novo leto vsem posetnikom želi
Ivan Rakove, brivec
Jesenice-Sava
Srečno novo leto želi In se nadalje priporoča tvrdka
Ivan Sloian, krojač Jesenice-Fužine
Srečno novo leto vsem odjemalkam
želi
Pavlina Markizetl
šivilja
Jesenice-Fužine
Srečno in veselo novo leto želi
CIRIL BAJŽELJ
mesar Jesenice
Vesrlo in srečno novo leto vsem Jeseničanom in okoličanom ieli
Jože Košir, Jesenice
modna trgovina
Blagoslovljeno novo leto
želi vsem poslovnim prijateljem In znancem
Belcjan Boštjan
stuvbeno podjetje
Jesenice- Komenda
Veselo, srečno In zadovolino novo leto želi
Franc Rojs, aviotaksi Jesenice tn se nadalje priporoča
Srečno novo telo
vsem cenjenim gostom In odjemalcem žeti
Franc Presleri
pekarija In gostilna
Jesenice
Veselo novo teto
vsem svojim cenientm gostom želita
Jure In Jeia Lasan
gostilna
Jesenice-Fužine
Fric Družnih
trgovina stekla In porcelana
Jesenice 17 želi obilo srečo 0 novem letu
osem cenjenim odjemalcem in se nndalie priporoči
„Centra"
zaloga šivalnih in pleillnlh strojev ter koles Jesenice, Kralja Petra c.
Veselo in srečno novo leto
želi vsem članom In prllaleljem
odbor Katoi del. prosv. društva na Jesenicah
M. Legat
tovarniška restavracija
Jesenice-Sava
Srečno in veselo novo leto 1931 žele naslednje mariborske tvrdke:
Jaš & Lesiak
špecijalna trgovina za živila
Maribor
Ulica X. oktobra 2
Ljudmila Jeglič tobačna trafika
Maribor, paviljon Kralja Petra trg
Alojz Stumpf, jucelir, zlatar in srebrar
Maribor, Koroèlca cesla S
Srečno novo leto želi tvrdka
ROMAN PELIKAN
zastopstvo Auslro Dalmler-Sleyr Werke AO Indien molocycles. Garaža. Tel. 2245
MARIBOR
Frančiškanska ulica 17
KUHAR & HROVAT
modna manutakturna irgovina
Maribor
Aleksandrova resta št. 9
Rudolf Kittmann
mestni stavbenik
Maribor
Meljska cesta 25
Štajerska sadjarska zadruga
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Mariboru
A. SPATZEK
GOSTILNA IN KAVARNA Maribor, Aleksandrova c.
Maribor, Vetriniska ul. "50. Tel. 2212
Veletrgovina
H. J.Turad
Maribor
Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
MARIJA VRHUNC
špecerija, delikatesa in glavno zastopstvo kvasa Savski Marot
MARIBOR, Maistrova ul. 17
Lojze Strehar
kavarna Astoria
Maribor, Slovenska ulica
Ari*on Tavčat
tovarna mesnatih izdelkov
Maribor, Jurčičeva ulica
Ivan Živic
gradbeno podjetje
Maribor, Vrbanova ul. hI. 28 Tele/on 22-77
Inž. arh. Jelenec & inž. Šlajmer
gradbeno pod,etje In tehnična pisarna d. z o. z.
I^PÏQTAF "П Fi TOVARNA OGLEDAL IN „I4l\l0 1 AL U. U. BRUŠENEGA STEKLA
Podružnica: LJUBLJANA Vil, Medvedova c.38. Teleton inlerurban 3075 Podružnica: SPLIT, Zrlnjeka ulica broj 6. Telefon inlerurban.
CENTRALA: MARIBOR
Telefon Inlerurban 2132
KOROŠKA CESTA 32
Brzolavi: Krislai M«rlbor
I IDA STICKLER	|
kavarna Central
Maribor, Gosposka ulica
Srečno novo leto ieli tvrdka
Aug Žlahitč
razpečevanje amerikanskih mineralotjnili produktov in kemikalij Benavska črpalka
Maribor Grajski try l — Telefon 206G
Prvo jugoslavensko transportno d. d.
Schenker & Co.
podružnUa Maribor in ikspozitura Jesenice
„ 7r«nsrort"
mednarodni prav o ti
Maribor, Aleksandrova ul. 61
Anton Brece//
trgovina z lesom in premogom
Maribor, Koroška cesta 49
M. Weiss
prva jugoslovanska ■zdetovalnica strojnih brzoparilmkov „fVema"
Maribor, Slovenska ul. 28
Kavarna
Temeni /u/i/апа
Maribor, Glavni trg 3
losip Hofer
trgovina z muzikalijami, godb>nimi instrumenti, gramofoni in glazovirji
Maribor
tv*n Soič
kipar in pozlalar
Maribor, Radagova nI. 22
Maks Ussar
Icleparstvo in inštalacija
Maribor, Gregorčičeva ulica
M. Seifried
trgovina z drrmi, Irsnm in premognm
Maribor, Gregorčičeva ul. 1 podružnica Bctnavska cesta 3
Srečno novo leto želi
Triumph-Auto
družba z omejeno zavezo
podružnica
Maribor, Frančiškanska 13
Spodnještajerska ljudska posojilnica
v Mariboru
registr. zadr. z neom. zavezo
Franc Žemljic
hotel „OREL"
Maribor, Grajski trg
L. Ornik
* *	a ш * л л -% Љ A л лАЛЛлллш» A	—- ^ — *
»?Т??ттТТТт??TTffffffffffffftff
Maribor
Koroška cesla št. 9
Srečno Novo leto želi svojim poslovnim prijateljem Podružnica
Ljubljanske kreditne banke
v Mariboru
S. KOS	
Irgovina z južnim In domačim sadjem	
1er zelenjavo na veliko na drobno	
	Maribor Vetrinjska 8
Z. ANDERLE
špecijalna trgovina za živila
Maribor, Gosposka 20 I;
Veletrgovina z vinom
\ Pugel & Rossmann
Maribor
„Cvetlični dom" Ivan Jemec, Maribor
?
Srečno novo leto 1931
želita vsem dragim gostom, prilalellem in znancem ter sc priporočala la n (.daljni obisk
Kolodvorska restavracija v Mariboru
Tomo in Ivanka Majer
Uredništvo in uprava Slovenca
Maribor, Koroška cesta 1 in 5
»♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦«»»♦^♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦««♦♦♦♦ммфм«»»
Ivan Deiman
steklarstvo
Maribor, Vrbanova ulica 2
Franio Ma/er
manufaklura
Maribor, Glavni trg 9
Marija Vigec
gostilna pri „Soli"
Maribor, Koroška cesta 22
Ga/šek
maimfakturna trgovina
Maribor, Glavni trg
Ludovik Sabukošek
prva Mariborska tvornicu ca firneie. lake in emajlne barve
Maribor
Ivan in Helena Kvas
modistovski salon
Maribor, Aleksandrova cesta 32
A. Rečnik
elektrotehniško podjetje
Maribor, Pobreika c, 6. Tel. 2447
Ing. Unger & Sirak
strojna delavnico m podjetje za elektr. varčuje in popravilo parnih kotlov
Maribor, Pobrežka cesta. Tel. 2014
Jakob in Marija Koren
pekarna
Maribor, Koroška cesta
Pavel Heričko
lončar tn pečar
Maribor, Tattenbacliovu ulica
Konees. električno podjetje
Louis Dadieu
urar in elektrikar
Maribor, Aleksandrova cesta 1
Leopold Gusel
trgovina mešanega blagu
Maribor, Koroška cesta 16
Ing. Fer d. Friedau
generalno zastopstvo „OpeJ" avtomobilov
Maribor, Aleksandrova cesta 19
fosip Brandi
izdelovulnica orgel in klavirjev
Maribor, Strossmajerjeva ulica
V eležgemjarna
izdelovanje likerjev in sadnih sokov
Adalbert Gusel
Maribor
„Exnedif
mednarodni 'ranspnrli trgovina s kurivom druiba c o. z.
Maribor
Srečno noro leto vsem cenj. odjemalcem vošči
Anton /акас
čevljar
Maribor, Slovenska ul. 26
Gustav Bernhard
trgovina s steklom in porcelanom
Maribor, Aleksandrova cesta 17
Medič Zanki
tovarna olja, lakov in barv druiba z o. t.
Podružnica Maribor
Ernest Zelenka
zaloga pohištva
Maribor, Ulica 10. oktobra
J. M. Delničar
ptvovarniška restavracija „Union1"
Maribor
Franc Kormann
ileienine, i' veliko in
Maribor, Gosposka ulica 3
ga'anterija, plc'emne, igrale in drubnine na veliko »n drobno
Karo! Kociančič
kamnosek
Maribor, Gregorčičeva ulica
/os i o Sin igo/
trgovina z delikatesami
• i i t,
Maribor, Aleksandrova cesta 18
Delavnica ta popravila šivalnih strojev, gramofonov, koles in avtomobilov
Monz Dadieu
mehanikov
Maribor, Vetrinjska ulica 11
Kavarna „Bristol"
Katica Golobova
Maribor, Vetrinjska ulica
„Kavarna Jadran"
in modno trgovina lastnik Josip Šerec
Maribor, Aleksandrova cesta 36
Rudolf Smole/
Papir
Maribor, Ruška cesta 2
F. Michelitsch
modna Irgovtna „pri Nevesti"
Maribor, Gosposka 14 Tel. 2128
Marko Rosner
manutaktuma trgovina na debelo
Vtem cenjenim gostom zeli srečno in veselo novo leto
V rabi- Vičman gostilna pn „ Lot eu"
Maribor
Tel. inter. 2232
Maribor
Slovenska ulica št 13
Restavracija-kavarna Franček Trafenik
Maribor, Meljska cesta 18
Rudolf Nietergal
trgovina mešanega blaga
Maribor, Koroška cesta 1
PIVOVARNA UNION
MARIBOR
Josip Sulic
trgovina t čevlji in usnjem iz lastnega izdelka
Maribor, Aleksandrova cesta 30
B/rtli Ernst in Ana	
reslacrater pn klavnici	
	Maribor
Veselo in srečno novo leto vsem odjemalcem želi Ivrdka
Kristina Vollgruber
gostilna in kavama
Maribor, Frankopanova ul. 17
/. Mariborska delavska pekarna
r. s. z o. t.
Vinko Lašič
zid rad. n
Maribor. Tržaška cesta 98
oblastni izp. zid. mojster in prodaja grad. materijala
Karo/ Preis
zaloga pohištva
Maribor, Gosposka ulica 20
A. I. Račič
restavracija Gambrinus
Maribor, Gregorčičeva ulica 29
Stanko Vido vič
krojaški atelje
Maribor, Gledališka ulica 10
Štefan Koter
umetno mizarsko podjetje
Maribor, Mlinska ulica 29
Josip Karničnik
modna trgovina
Maribor, Glavni trg 11
Ivan Trpin
monulakturna trgovina
Pribor,	1?
Franc Kager
itdelovolntco srebrnine in medenine, umetna livarna, kovinsko in kamne brušenje
Maribor, Vetrinjska ulica 30
Ivan Lorber slikar
Maribor, Vetrinjska ulita 5
/. Preac
monulakturna trgovin
Maribor, Glavni trg 13
Lekarna pri Mariji pomagaj
Mr. Ph. M. Kônig
Maribor, Aleksandrova cesta 1
Močivnik & Ogriseg
manutaktuma veletrgovina
Maribor, Rotovški trg štev. 6
Ivan Kravos
covćegt, u«nj i i. t. d Lo
Maribor, Aleksandrova eesta 13
polni kovtegt. mnjate torbice, nahrbtniki, gamaše i. I. d. Lastna lorbarsko delavnica
Trgovina s manufakturnim blagom Franjo Lah
Maribor, Vetrinjska cesta 13
I. Mariborska mlekarna Adolt Bernhard
Maribor Aleksandrova cesta 51
Matija Rozman
stavbeni m umetni kamnoseški mojster
Maribor, Pobrežje
puškar
Maribor, Aleksandrova cesta 18
Srečno in vestlo novo leto ieli trgovina г mešanim blaanm M. RENČE tj, Maribor, Pobrežje	Franc Grobelšek sastonstvo parom/in — Cakovec
	
M' gdatenska lekarna Mr. P h. Viktor Sa vos t Maribor, Kralja Petra trg 3	Valburga Olumac siroma petama jMaribor, Ulica 10 oktobra
	
Peter Kolarič čevlja/stvo Maribor, Meljska cesta 33	Alojzij Gniušek manufakiura Maribor, Glavni trg 6
	
A loi zli Ptstotnik krojač za gospode in dame Maribor, Meijska cesta 29	Andrei Maver tobačna trafika Maribor, Tržaška cesta 1
	
Andret Macarol pekovski mojster Maribor, Meljska cesta 14	j Albert Vicel \ specijalna trgovina s kuhinjsko opremo 1 Maiibor, Gosposka ul 5
	
J. HochmûHer Tovarna bučnega olja Maribor, Ta orska it! 7-Telefon št. 23-39 ,	Srečno in veselo novo leto želi Dolcek in Marini Maribor, Gosposka ul. 27
	
F. Schober Magdalenska nama pekarna Maribor, Kral/a Petra trg 2	
	
„PRI AMERIKANCU" trgovina z mešanim blagom d. z o. z. Mar bor, Meijska cesta 38	
	
	Srečno in veselo novo leto želi Marija Dičar restavracija Narodni dom Maribor
	
Iv. Kovač trgovina s špeceriio in dež. prid. Maribor, Frankooanska ul. 15 in Jezdarska 8	
	
Au ton Paš Modna trgovina * ■ Maribor, Slovenska ul. 4	
	
Ivan Krois čevljarstvo Maribor, Koroška cesta 18	
	
	Franc Filipič mesarija Maribor, Jurčičeva ulica 8
	
Josip Čebokli parna pekarna Maribor, Glavni trg 9	
	
Mesarič Matija krojaški mojster Maribor, Tomšičev drevored 236	Jakob Perhavec tovarna za izdelovanje likerjev in desertnih vin in sirupov Maribor, Gosposka ulica 9
Karol Jančič manufakiura Maribor Aleksandrova cesta 11	OTO PERC Maribor, Oosooske ulica 34 Irgovtna glasben h in Irumenlov, gramofonov in harmon k. — Centralno sklad sče ?a Jugo-slavi ,o tvrdke brnst Hess, Klingenlhal.
	
FRANC OFRT svečama in medicama Maribor, Gosposka ulica 13	Trgovjna čevljev — J. Waldaherjev nesl. V. WREGG Maribor Slovenska ulica 6
	
JOSIPINA BALON gostilna v Pobrežju pri Mariboru	VILJEM HEINZ knjigama in papirnica Maribor
Ivan Koražija
ieteznina
Maribor, Aleksandrova e. 42
Ivan Најпу
zaloga poljedelskih strojev
Maribor, Aleksandrova c. 43
A. Sprager
elektrotehnično podjetje
Maribor, Kopitarjeva ulica 12
Félix SkrabI
manufakturna trgovina
Maribor, Gosposka ulica 11
A. Platzer
VI p
od
Maribor, Gosposka ulica 3
trgo inn s papirjem, knjigoveznica, kartonaia, mod časopisi, razprodaja
Miloš O se t
veli'trgnrma špecerijskega in kolonialnega blaga ter monopolna veliko prodaja soli
Maribor, Glavni trg
Srečno in veselo novo leto
vošči članom in našemu poslovnemu občinstvu
Hranilnica in posojilnica
r. z. i O. z
diuštvo krito iških mojstrov
v Mariboru
FRANC AMBROZIC
sobo-Orkobiikur in pleskar
A. Stoječ are, zlatnina ut srebrnina Maribor, Jurčičeva ul. 8		Srečko Pihlar manufakturna trgovina Maribor, Gosposka ul. 5 '		Jakob Lah trgovec manufnktun Maribor, Glavni trg 2
				
Dragotm Čutić, vdova puškar in trgovina s strelivom Maribor, S ovenska ul. 18		Martinz & Strauss IrgoKina ualnnteriie, drobnarije in pletenin na veliko in drobno Maribor Gosposka ut.2		FRANC NEGER & SIN tovarna šivalnih stroiev in kohs Maribor. Slovenska ul. 29 Prodaj Vetrinjslni 17
				
Maribor, Oraiska ul. 2 — Čred
TISKARN \ SV CIRILA v Mariboru
Koroška casla 5 Aleksandrova cesta 6
Alojz Senica
kavarna in restavracija Maribor, Tattenbachova ulica 5
Bogomir Divjak
mehanična delavnica, zavod za em^jltranje in ponildovanjc
Trgovina dvokoles in posameznih delov Glavni trg št. 17.
Maribor
Rlulavnitarska ul. 1
Konrad Mihelič
krojašk atelle
Maribor, Jurčičeva 9
Ivo Staud/nger
pohištvo in stavbeno mizarstvo
Maribor, Mlinska 17
Етап IHch	
slaščičarnif	
Maribor,	Slovenska ulica 5
podruinica	Aleksandrova ul. 10
Gostilna
„Male Benetke"
JOSIPIH A NOVAK
Maribor, Pristan št. 13
M. S. Radi lov ič
goxlilnn „Maribor" prej Hotel Kosovo
Maribor, Grajski trg 1
/osip Uliaga nasl. /. Szinicz
Maribor, Aleksandrova cesta 21
Ekšportna hiša „LUNA"
lastnik A. Pritlernik
Maribor, Aleksandrova cesta 19
Pavla J an čer
restucrucija „Pri zamorcu"
Maribor, Gosposka ulica
IVAN ZOREČ
kovaška delavnica
Orehovavns pri Mariooru
Franc Cverfin
krojaštvo m konfekcija
Maribor, Gosposka ul. 32
Srerno m veselo novo telo Ranid"
posredovalnica
Maribor, Gosposka ul 28
Izvaja najkulanineje ni najceneje j \akup m prodaja liiš in reatilet
Usnjarn«
Kararna in rgs'avritcija „P/omenudff"
Ivan in A niču Mahajnc.
Maribor, 'lom'sičev drevored
FRANC GREIF
Moribor, Kralja Petra trg 2
Juslin Gustinčič
mehanična delavnica
Maribor, Tattenbachova 14
A. TKALEC	
trgovec z manufekturo,	s konfekcijo in modo
Maribor	Glavni trg 4
Gradbeno podjetje FRAN! O S P ES in sin

[v| J-< û I/4 j r» manufakiurna in specijalna I 1. V^UJIII, irgovtnn svilenih šerp In rut
Maribor Grajski trg 1 in Vetrinjska ulica

BOGOLJUB KŠELA
trgovina z mešanim blagom
Maribor
т*м*<ни«*м«**«*«м<
Triaška cesta
Linharova ul. 27
Slivnica pri Mariboru
Gostilna Pesek
Zg. Radvanje pri Mariboru
Srečno novo lelo
vošči vsem svoj'm gostom in znancem
Gostilna Šafarič, Splavarskau ulica 5 in mizarstvo
Ivan Šafarič, Slorenska 36.
Srečno novo leto želijo sledeče tvrdke iz Ormoža, Ptuja in Ljutomera
Matevž Masten
kovaški mojster
Ormož
Ljudska hranilnica in posojilnica
reg. zadr. z neomej. zav.
v Ormožu
Rudolf Anderlič
Trgovina z mešanim blagom in d^likatesami Točilnica pralnih >in v ormoiki kleti
Buteljke — Šampanjec
/иНјапа Skovčič	
gos'ilna in mesarija	
	Ormož
OKRAJNA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v ORMOŽU
Avtor, stavbna tvrdka
MARKO STUHEC
Kletarsko društvo in kletarska gostilna
vpisana zadruga z omejeno zavezo
v Ormožu
Mestna hranilnica
v Ormožu
Jurij Čurin čevljar Ormož	Dogša Jakob mesar in prekajevalec Ormož
	Anton Majerič trgovina z usnjem in čevlji Ormož
Dragan Kovaču urar in zlatar Ormož	
	Trgovina knjig, papirja, knjigovez J. Lesjak Ormož
Rihard Havlas mesar in prekajevalec Ormož	
Franc Breznik trgovina z moko in pekarna Hardek-Ormož	Tobačna zaloga Ormož
LOVRO PETOVAR
zaloga izključno le ljutomerskih vin. — Samoprodoja za Jugoslavijo. — „Reform" steklenice za konzerviranje sadja in povrtnin
IVANJKOVCI
.................................
LUDVIK KUHARIC ORMOŽ
Peter Sad rave c	
mlin in žaga, ladjedelnica	
	Ormož
STEFAN BRODAR
vino en gros
Matija Ivanuša	
mizarski mojster	
	Ormož
	
/oško Oolob	
brivec	
	v Ormožu
Stanko in Marica Grivec
Kolodvorska restavracija
Ormož
M Robtnšak	
izdeloi onje cement, blaga,	
prodaja stavb, potrebščin	Ormož
Gustav Ozmec	
veletrgonna z vinom	
	Ormož
ORMOŽ
Telef. interurb. 12
August Kreutz
umetno ključaoničurstvo, mehanična delavnicu Autogaruža	Ed.sun kino
Ormož
R. Pevec IMPORT - EXPORT
Ormož
Brzojavi: Pevec, Ormož — Telefon inter. it. 4
fakob Voršič	
pekarski mojster	Ormož
Rado Po/ak
domača zgenjarna pristnega žganja trgovina z mešanim blagom
Ormož
Fran jo Raj h	
Hoel — Kavarna	
Autotaksu	
	Ormož
Ekiportna družba Matheis-Zupani
Podružnica Hardek pri Ormožu
Max Les/ak	
brivski salon	
	Ormož
Zadružna elektrarna
v Ormožu
Karol in Martina Rois
stavbno podjetje in lesna trgovina
Ormož
Max Petovar
umetni ml in
Ormož
Gostilna pri	„Zlatem jelenu'
Marija Kovačič	
	Ormož št. 30
Stanko Vivod	
splošno mizarstvo	Ormož
Martin V rab i
munufakturna in modna trgovina
Ptuj Srbski trg 9
Ferd. Kralj	
usnjarna in kožama	
	Ormož
Kmetska hranilnica in posojilnica v O • motu
reg. zadruga z neomejeno zavezo
Ptujska tiskarna
r. Z. Z 0. z.
Ptuj
Robert Rosenfe/d	
trgovina г mešanim blagom	Ptuj
Aloizii Zorčič	
trgovina	
	Ptuj
Anton Btenč/č
irgonna z ieleznino. Zaloga orožja in munictje
Ptuj
Franc Brezovnik
trgovina г mešanim blagom
Ptuj, Podružnica Panonska ul. 4
Alojz Brenč/č
manulaktura, drobnarija, pletenine in krojaške potrebščine
Ptuj. Hasproti pošte
Na drobnoI	'	Na debelo!
A. SENCA R IN SIN
PTUJ
Trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in delikalesnmi. ■ Nakuv in uksporl jajc. - Monopnlska oellkaprodaja »oli. - Zamenjava bučnega ulja. ■ Zastopstvo Vacuum Oil Comp.
Franc Erbus	
trgovina z mešanim blagom	
	Ptuj
Al. Pin osa
urar, juvtlir in optik
Restavracija in hotel Narodni dom
J. A. Berlič	Ptuj
Kari KossSr
mesarska stojnica
Ptuj, Krekova ul. 8
Ptuj
Konrad Vajda
mehanik
Ptuj
/апја Krhianko
modishnja
Ptuj, Krekova ul. 1
Zupančič Marija
gostilna in prenočišče
Ptuj
Ignac Pcterč
splošno mizarstvo
Ptuj
Otmar Dcutschbauer	
autotakser	Ptuj
Leopold Stern
trg. г lesom, siacb. materijalom in premogom
Ptuj
. Delta"
zadruga za irdolovanje perila
registrovana zadruga а o. ».
Ptuj
Franfo Strte
prej Prosnik
trgovina z motornimi kolesi, bieikli in šivalnimi stroji. — Mehanična delavnica
Telefon 71	Ptuj
Elektrotehnično podielje
M. Leben
Ptuj, Prešernova ul. 7
Andrej Hernja
pečar in lončar ,
Ptuj
F ran jo V rab!
trgovino z ieleznino
Ptuj
Ju! H Ž i lave c
mesarija
Ptuj
Adolf Sel/inscbegg	
trgovina z mešanim ulagom	Ptuj
Alfonz Kaisersberger
sedlar in tapetnih
Ptuj
Ivan Vincekovič
umetno in trgovsko vrtnarstvo
Ptuj, Ljutomerska cesta 1
Franc Iglič
trgovina z met. blagom na drobno in debelo
Breg pri Ptuju
/. Omulez
shkur, pleskar in trgovina z barvami
Ptuj
Ivan Cvikl
manufakturna trgovine
Ptuj
Brata Siawitsch	
	Ptuj
Franc Krav ma
trgovina s letom in gostilna
Ptuj
Slawitsch & Heller
trgovina s manttfaklurmm blagom
Ptuj
Ivo Stuhec
tzkuh najn nejše In najboljše kave in /aja. Točilnica bretalk. pijač■ Trgovin a i Urili In sadjem.
Ptuj, Panonska u'ica
Liudevit Murko	
strojno mizarstvo	
	Ptuj
Rudolf Ha ve tka
manufakturna trgovina
Ptuj
Franc Hoinig
tri/oi ina s kratko robo, pletenino, danisko in moiko modo, konfekcija in zaloga čevljev
Ptuj
Franc Nedog
modna trgovina
Ptuj
Maks Weissenstein
mesar, prekajevalee in gostilničar
Ptuj
Prodaja „T! V AR* oblek
V. Ribič	Ptuj
Martin Š ter bal
tapetnik
Ptuj, Vseli svetnikov ulica 9
Roza M ar in i t
trgovina z usnjem in čevljar, potrebščinami
Ptuj
Tomaž Breznik
trgovina z meš. blagom
Ptuj, Prešernova ul. 11
Tomaž Klenač
izdelovanje polnih kovčekov. damsklh torbic ter aktovk in vseli drugih galanterijskih potrebščin
P'Uj
1	
Akermann in Kmdl	
urar in zlatar	
	Ptuj
Kmečka hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ptuju
Anton Mahorič	
manufakturna trgovina	Ptuj
Kmelijska nabavna in prodajna zadruga
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Hinko Kreft
trgovina s ipectrijsk<m blagom, nakup vseh poljskih pridelkov, laje mnslu, fiio'a, pši triče, suhih gob. orehov, vinskih fenn.nov in drui/o. Brezplačna zamenjava bučnega olja. Vsak dan sveže žgunu kava
Veselo novo leto Vam želi
P. I. KLEFISCH
izvoz jajc
PTUJ
Ivan Kozel	
pekarna	Ptuj
Franc Urban
mesar in prekajevalee
Ptuj
ALOJZ KRAINZ - LJUTOMER
Trgovina modnega, manufakturnepa in špecerijskega blaga. Zaloga stavbenega in rezanega lesa. Umetni mhn in žaga. Tovarna opeke. Veletrgovina z vinom Telefon št. 1 (lnlerurban)
MARKO ROSENBERG
lastnik MILAN SESSLER • veletrgovina
LJUTOMER
V. Kod t. i/а i drug
pekarna
Ptuj
FR1C ŽEMLJIC
vinogradsko veleposestvo
LJUTOMER
Rudolf Pušeniak
trgovina z mešanim blagom
RiHARD WREGG, gostilničar in mesar
Ljutomer
Tiskarna in knjigarna
„P a n o n i j a"
Ljutomer
Golobič Jakob	
kipar in kamnosek	
	Ljutomer
Metod Senčar
trpovma z meš. blagom, nakup jnjc, masla, suhih gob in poljskih prid.
Ljutomer
Hotel „HERNDL"
LJUTOMER
Venčeslav Vilar
trgovina z železnino, dvokolesi, šivalnimi stroji in posameznimi deli. — Zaloga razstreliva. — Kovaški premog !	Koks !
Ljutomer
Franc	Seršen
veletrgovina	
	Ljutomer
Mursec Katarina
gostilničarka
Cirknica 2 - Št. Iij
OKRAJNA POSOJILNICA
LJUTOMERU
REfï ZAPR.Z NEuM. ZAV.
Srečno novo leto želi
vsemcenjvmmnd iema'c m, prijaleljem in znancem ter «o urip >o'a za n ntaljno na^hmienost, zagotavljajoč vsem tudi v budoče najboljšo postrežbo
Franc Senčar
trgovina mešanega blaga, nakup jajc, surovega in ulianega m-isla, svnjskih koi 'ti vseli polj klh pr d' lko■. Zamenja'a bučn e 'n solnčnic za bučno pije. Zamenjava plenice га moko.
Mala Nedelja in Ljutomer
Franc Wtrth
trgovina s steklom, porcelanom in barvami
Ljutomer
Ignac Sinigoj
usnjar
Ljutomer
HM
1И
—m—
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Ustanovljena 1900 Centrala: LJubljana, Dunajska cesta Ustanovljena 1900
Telefonske številke: 2861, 2413, 2502, 2503
HMt
Brzojavni naslov : BANKA
Delniška glavnica:
Diri 50,000.000-
Brežice Celje Črnomelj
Brzojavni naslov za podružnice : Ljubljanska banka.
Podružnice:
Kranj	Novisad	Rnkr>k	Split
Maribor	Novomesto	Sarajevo	Šibenlk
Metković Ptuj	Slovenjgradec	Zagreb
Skupne rezerve:
ca. Din 10,000.000'-
Se priporoča za vse bančne posle.
Srečno novo leto želijo sledeče tvrdke iz Konjic in Slovenske Bistrice
Katoliško izobraževalno društvo v
Kon/icah <»
kino Konjice
želi vtem ilanom, članicam in prijateljem
srečno Novo leto!
Anton Petek
Trgovina x meš. blagom
Konjice
Stefan Filipitsdi
gostima in mesarija
Konjice
Ivan Senica
gostilna in mesarija
Konjice
J. ČERIČ
Foto atelje
Konjice
Oblačilnica
»Tivar« obleke
in trgovina z meš. blagom
Konjice
ANICA OTOREPEC
TRGOV/NA
KONJICE
ANTON MARČIČ usnjar
Slovenska Bistrica
Viktor Maček
trgovina s špecerijo želez-nino in manu/aktaro
Slovenska Bistrica
/ožef Pavalec
stavbeno in pohištveno mizarstvo
Slovenska Bistrica
Franc Vavpotič
pekarna
Slovenska Bistrica
P. Stiger in sin
trgovina z meš. blagom
Slovenska Bistrica
Leopold Bruderman
trgovina z mešanim blagom
Konjice — Sv. Jernej
Stalna zaloga: Benatske moke, sladkorja, kave, kakava, riža, slekla za okna, ruma, sllvovke, vsakovrstnega sira, mila in drugega koloniialnega blaga. Najnižje cene v manufakturi. Nakup deželnih pridelkov in zamenjava olja. — Brezkonkurenčne cene.
Stegenšek-Bukovnik
gostilna in pekarna
Konjice
MARTIN SUMER
trgovina z manufakluro, špecerijo, železnino in deželnimi pridelki
AVGUST RADIČ brivec	EDMUND SCHERF
Konjice	Slovenska Bistrica
FRIDERIK TOPOLSEK trgov, c mei. blagom	IVAN WALL AN D gostilna
Konjice	Slov. Bistrica
JOSIP FICKE urar Konjice	ŠTEFAN RUMEŽ krojaški mojster Slov. Bistrica Prodaja raznih oblek in perila lastnega izdelka.
Konjice (Slovenija)
FRANC OLIVO	
kolarski mojster	
	Konjice 75
► ! Franc Domifrovič hotel pri „Jelenu* • # » * *	< > Konjice
	
HANS ZOTTEL [ trgov, z manuiakiuro, špecerifo, 1 železnino in deželnimi pridelki	Konjice j
	
IVAN ŽURAJ lesna industrija in trgovina < >	Slovenska Bistrica 1
K. Hasenbtichel
trgovina usnja in čevljarskih potrebščin
Konjice
MARTIN LA URE	
trgovina z mešanim blagom	
	Konjice
„Lesna zadruga"
eksport lesa in tvornica zabojev
Slovenska Bistrica
K HREPEUNIK
trgovina z mešanim blagom in (teielrumi pridelki. Import - Export.
Konjice
POSOJILNICA
Krulc Josipina
Hotel - Beograd
Slovenska Bistrica
ANTON VALENČAK
trgovina mešanega blaga
KONJICE
v Slovenski Bistrici
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Franc Sorcnik
gostima m mesarija
Slovenska Bistrica
OKRAJNA HRANILNICA
V SLOVENSKI BISTRICI
Rihard Conradi
trgovina z meš. blagom
Slovenska Bistrica
****** t
KMEČKA HRANILNICA m POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
V KONJICAH
registrovana zadmga z neomejeno zavezo
Anton Pemič
trgovina z mešanim blagom
Slovenska Bistrica
A. Pinter nasled.
FRAN 10 KAC
trgovina z meš. blagom
Slovenska Bistrica
Anton Marinšek
zaloça ievhev lastnega ui tovarniškega izdelka
Slovenska Bistrica
Josip Levovnik
tevljar
Slovenigradec
Alojzij ŠoSter sploivo krojailvu	Anton Lavre trgovec	Ivan Debelak posestnik, gostilničar in trgovec e lesom	Vekoslav Vjjborny brivski mojster parf umeri j a
Slovenjgradec	Slovenjgradec	Slovenjgradec	Slovenjgradec
Karel Rojnik Slovenjgradec	Štefan Zavecz lusnjarsko in strojarsko podjetje Slovenjgradec	Zdovc Peter sploino mizarstvo Slovenjgradec	Frid. in Apolonija Karničnik mesarija in gostilna Slovenjgradec
A. Vodenih trgovina mešanega blaga	Henrik Vrunč urar	Ivan Rojnik	Franc Mikec trgovina usnja in vina
Slovenjgradec	Slovenjgradec	Slovenjgradec	Slovenjgradec
Anton Čadež
trgov, 2 mri. blagom prodaja smodnika m tojocna trujika
Slovenigradec
Ivan Triller
stečar, meditar m slaščičar
Slovenigradec
»TRIGLAV«
trgovaiko društvo šumsJum proizvodima
Slovenigradec
Ivan Stemenik
tevl/ar
Slovenigradec, Cerkvena al. 34
IVAN MIKOLIČ
tovarna meril
Slovenigradec
Rozman & Puncer
trgovina z meš. blagom
Slovenigradec
TOVARNA •>JUNACKA KOSA«
Slovenjgradec
FRANC GREIN
obt. izpr. zidanju mo/ster
Slovenigradec
FRANC LOBE	
tovarna za izilelovanit	
posode in peči	
	Slovenjgradec
OKRAJNA HRANILNICA
SLOVENJGRADEC
Anton Debehak	
modno ktojaštvo	Slovenigradec
BRATA KUHAR
mešanju in iznelovalnica mesnih izdelkov
Slovenigradec
Podružnica Ljubljanske Kreditne banke
Slovenigradec
Strojna tn avto-delamiea
(rutof/rnitno vami je
Jakob Tiilar Slovenjgradec
Anton Kroji	
konc. tesarski mojster	Slovenigradec
JAKOB MEGUSAR
elektro — radio podjetje
Slovenjgradec
Kart Ooll HOTEL GOLL
Slovenjgradec
KLOBASA -SMOLČNIK
podružnici : Sent Ilj pod Turjakom Sent Janž pri Dravogradu
Glavna tobačna zaloga
Slovenigradec
Slovenjgradec
Viktor Potigrac	
izkušen podkovni kovač	Slovenjgradec
HRANILNICA IN POSOJILNICA
regislrovuna zadruga z neomejeno zavezo
Slovenjgradec

Lavra Stoinschegg
Restavracija „Sokolski dom"
Slovenjgradec
Franc X. Pototschnig
tovarna usnja
Slovenjgradec
Jožef Zvonar
posestnik in sodar
Slovenigradec, Stari trg
j Erich Gunther
svečama
»♦♦»♦»♦♦♦»»♦♦«♦♦♦♦»»»♦♦»♦»»♦♦»«♦»t«»«
Ivan Brunker
tapttmk m sedlar
Slovenjgradec
1ж St. Ilfa v Sloveanslclli grorîcolrt
Ivan Princ	
kovaški mojster	
Strihovec 22	Št. Ilj

H&iner Rudolf
trgovina z mešanim blagom
V Ceršaki« - St. Пј
Srečno novo leto vošči vsem cenj. odjemalcem
IVO KRAJNC
mesar
St. Ilj v Slov. goricah
Ooslilna Vaupoiič
Šteian in Ana
Na Novinah - Št. Ilj
German Rihard
krojaški mojster
SI. Ilj v Slov. goricah
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem 1er se priporoča tudi v naprej za cenjena naročila
Ivan Bauman
veležganjarna in izdelovnlnicn ruma, konjaka, likerjev ter sadnih sokov

Hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Št. Ilj v Slov. goricah f
Terezija Pec
šivilja
V Štrihovcu • Št. Ilj
pri
Št. Ilju v Slov. goricah
•»♦♦»»♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦t >♦♦♦»»♦♦»♦♦♦»♦♦«♦#»##♦«#»♦♦»♦♦
Srečno in veselo novo leto 1931 želijo sledeče tvrdke iz Celja:
Veselo novo leto ieli
CELJE
Franjo Kunšek
fotograf
Cankarjeva ul. 9
Srečno novo leto ieli
Franjo Dolžan
galanteriitko in stavbno klevnrttvo koncesijunirani vodovodni inttalater
CELJE	Za Kresijo
Ivan Rebek
splošno ključavničarstvo, tovarna tehtnic, vodovodne imlalacije
CELJE
Konrad Goloçranc
mestni stavbenik
CELJE
Srečno in veselo novo leto zeli
G. GRADT
vodovodni instalater in ključavničarski mojster
Ce/fe
Vodnikova ul.
Velelo In «redno nov o leto ieli
CELJE	Ivan Ta Ček Gosposka ul. SI
prva celitka parna barvarija in kemitna ristilnica
Srečno in veselo novo leto ieli vsem svojim odjemalcem
Martin Orehovec
krznarski mojster in izdelo atelj raznih iepic Celje	Gosposka ul. 14
Srečno in veselo novo leto
Celje
VIncenc Ianič
pekama
Gosposka ul. 23
Veselo in srečno novo leto želi
Franjo Stegu
delikatesna trgovina
Celje
Dečkov trg
Veselo in srečno novo leto želita
Brata Gračner
trgovina s špecerijskim blaaom, deieln.mi prideiki in dtUkalesami
Celje
Prešernova ul. 21
Veselo in srečno novo leto čeli
Kavarna Evropa
lastnica Helena Krušič
CELJE
Kralja Petra cesia 4
Hotel „EVROPA v Celju	a
	ieli »rojim spoštovanim gostom in prijateljem se novo leto sreče, veselja tn blagoslova
	
Kavarna	Restavracija
Srečno in veselo novo letu ieli
Maks Zabukošek
Modna krojainica - Veliko гШчиа pravega angleškega in teški-ga blaga	CELJE
Srečno novo leto želi
Franjo F/ere
trgovina z mešanim blagom
DOBRNA pri CELJU
Vsem cenjenim gostom in odjemalcem ieli srečno novo leto
Ato i žita Savodnik
gostilna in mesarija
Celje
	M Rauch
	steklarna
CELJE	Prešernova ulica
SreCno novo teto ieli
FISCHER & DRUG
manufaklu na trgovina
CELJE, Kralia Petra cesta 22
Srečno in veselo novo leto vsem svojim obiskovalcem
Kavarna MERKUR
Celje, Krekov trg 5 Telefon št. 250
Moderno na novo preurejena kavarna, vsi večji tu in inozemski časopisi na razpolago, lep senčnat vrt. Dnevno dunajski zajtrk obstoječ iz kave, masla, medu, jajca in kruha samo po 8 Din.
Ob sredah, sobotah in nedeljah koncert.
Veselo novo leto zeli
Hotel „Pošta"
Celje
Srečno in veselo novo leto želi funger Ludvik
prrkajevatnica in delikatesna trgovina Celje	Prešernova ul. 8
Franc Dobovičnik
manufakturna in modna trgovina, industrija prešitih odej in perila
Celje
Gosposka ulica
ALOJZIJ DROFENIK
manufakturna in modna trgovina
CELIE
Glavni trg
VEGI & BEVC
modna in manufakturna trgovina
CELJE, Glavni trg 10
Veselo in srečno novo leto želi
ALBERT RUTAR
puškar
Strok, puškarska tehn. delavnica in trgovina orožja, municije in lovsk h potrebščin. CELJE
Srečno novo leto !
Gledališki frizer R. GROBELNIK
Celje, Glavni trg
Poboja in prodaja lasulje. V zalogi šm nke, krep. m st ks itd. — Klinika puž. Glave, roke, noge itd. — Barvanje las, neškodlj vo in neizpralno. Trajna ondulacija (Dauerwellen) je slika naravnih valov. — Vodna ondulacija s centralnim sušenjem. Moderna m isaža mastnega in suhega obraza. Manikura. — Lasni atelje. Pocestnc lasulje, kite. — Električno striženje las.
Vsem svojim cenj. odjemalcem se za v letu 1930 izkazano mi naklrnjenost najtopleje zahvaljujem, v novem letu pa želim vsem obilo sreče in blagoslova
JOS. JAGODIC
Celje, Glavni trg
GOSTILNA „PRI JELENU" Celje, Kralja Petra cesta št. 37
ima na razpolago vsak dan sveža jedila in dobra domača vina po najnižjih cenah Lastna MESARIJA in PREKAJEVALNICA Izdelovanje vsakovrstnih mesnih izdelkov, klobas, šunk itd, Kakovost blaga zajamčena. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba tečna. Za tuje konje na razpolago konjski hlev. Z a obilen obisk se priporoča
Josip Gorenjak
in želi vsem gostom in odjemalcem veselo in srečno novo leto 19311
Svojim cenj. odjemalcem žel'm v novem letu mnogo sreče in se priporočam
Ivan Mastnak
konfekcijska in manufakturna trgovina ter izde.ovalnica oblek
Celje, Kralja Petra cesta 15
Mohorjeva tiskarna
r. z. z o. z. v Cel u
Knjigarna
Knjigoveznic»
Veselo in srečno novo leto
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
M. Oswatitsch
veletrgovina s premogom
Celje
Cenjenim svojim odiemalcem želi v novem letu obilo sreče in blagoslova
Fran Strupi
prodajalna steklene in porcelanaste robe, steklarska delavnica
Celie, Kralja Petra cesta
Srečno in veselo novo leto želi cenjeuim odjema cem
JO^IP PLKVČAK
čevljarski mojster
Celje, Kralja Petra cesta 28
G. STIGER
špecerijska in kolonljalna veletrgovina
želi vsem svojim spoštovanim odjemalcem in po-slovn m prijateljem v novem letu obilo sreče
Celje, Glavni trg
Vsem svojim cenj. odjemalcem ter prijateljem želim srečno in veselo novo leto
Franjo Vehovar
pohištveno in stavbeno mizarstvo
Celje
F. S. Lukas	
Liker Konjak	
Na veliko	
Rum Žganje	
	Celje
Ljudska posojilnica
r. z. z n. z.
v Celju
želi vsem svojim klijentom in posl. prijateljem blagoslovljeno in uspehov bogato novo leto
Srečno novo leto želi
Franc Čuk
tvornica oljnatih barv, laka, firneža, zemeljskih in kemičnih barv, stakel, kleja itd.
Celje, Prešernova ul. 5 j
Karol Loibner, Celje
Delikatesa — Specerija
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim gostom in odjemalcem
Hotel HUBERTUS Hotelir Drago Bernardi prekajevalnica
CELJE, Gosposka ul. 7
Prodaja pristnih kranjskih klobas
Marija Urbas
Ljubljana Komenskega ulica Telefon 28-65
Tovarna kisa
Jos. Vodnika dediči
Ljubljana VII.
Celovška cesta 42
Modna krojalnica Franc Trebušak
Ljubljana
Gosposvelska cesta G na dvorišču
Krojač Tomšič Tone
Ljubljana Slomškova ulica 6
Gostilna in zidar, obrl
F. M. Živec
Ljubljana ltimska cesta 17
Žnidar Andrej modni alelje
Ljubljana
h<iber 11 Telefon 32-51
Foto-atelje
Anton Uršič
Ljubljana Frančiškanska 10111.
Srečno novo leto Želi
Kavama Vospernik
Ljubljana Stari trg 32
Srečno in veselo novo leto
vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi
prva kranjska vrvarna
Ivan N. Adamič
ЏићПапа, Sv. Petra c. 31 Podružnice:
Maribor. Velrinjski ulito it. 20
Celje, Kralja Vetru cesta št. 33 Kamnik, Sutna -t
Brivec Franjo Zaje st.
Ljubljana
Dunajska cesla 12
Trgovina z moko in deielnimi pridelki
A. & M. Zorman
Ljubljana
Stari trg 32
Modna trgovina
Marija Vehovec
Ljubljana
Kongresni trg 4
V. Turk
trgovina mešanega blaga
Ljubljana
Г o dru-niča Tržaška cesla Ste*. 5
Ana in Ivan Cuzak
gostilna
Liubliana Poljanska cesta 42
Srečno in veselo noro leto
ivll in кг natialjt fitioroča
Josip starič
pekarija
Ljubljana
Slomškova ul 11
Mesarica
/osipina Podkov in sinko Josip
Ljubljana, Sv. Petra cesta 7
Alojzija Legat
specerija, dellkalesa, vinotoč
Ljubljana Slomškova ulica 13
Ccnj odjemalcem in naročnikom želi srečno novo leto
FRANIO PERČINLIČ
EleHro-mehanično podjetie Ljubljana . Oosposvetska cesta 16 Elektro-tehnlčno podjelje Domžale — Ljubljanska cesta 59
M Urek
trgovina z mešanim blagom
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7
Veselo in srečno novo leto želi
tvornica „SULIČAR" konjaka ruma in likerjev
Veležganjarna
E. JERAS in DRUG
LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 33
Veselo, srečno novo leto
ŽELI LEKARNA
„TRNKOCZY"
I . ....
Ljubljana
Prav veselo in srečno novo leto želi svojim cenj. gostom gostilna
pri „Amerikancu", Florijanska ul. 20
Priporočam svoia prvovrstna vina. kakor Pongralzov Tren.lnec, Rizling Turški vrb, Zovrčan In prav dober rudeč iz Gadove peči In Pirov&lln. Prlnoročam ludl na novo urejeno lepo posebno sobo , pripravno za klubove -e tanke fn več|e prireditve — Se orlooroča RUDOLF ŠKULJ.
Frizerski salon
Franjo Zaje ml.
Ljubljana
Praiakova ulica 15
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim gostom
gostilna „Novi Svet"
Ljubljana, Gosposvelska cesla 14
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim gostom
„SOKOLOV JOŠKO"
Ljubljana, Pred škofiio 18
M. URBAS
izdelovalnica kranjskih klobas
Ljubljana Slomškova ulica 13
Vsem lovcem lovski blagor in ribičem Pelrov blagoslov želi v novem lelu 1931
ALBIN ŠIFRER, puškar
Ljubljana, Gosposvelska cesla 12 poleg restavracije Novi «vel
Srečno novo leto želi vsem svojim c. odjemalcem, znancem in prijateljem
Emerik Zelinka
velelrgovina žganja Ljubljana VII
Brivski salon Matko Sijakovič
Ljubljana Prstna ulica 1
Gostilna
»Prt Štefanu«
Ljubljana Miklošičeva cesta
Modna krojačnica
Al. Simnovet
■Ljubljana
CaiUcarjeco nabrežje 25
Vrhnika in Cerknica
Srečno In veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem, znancem in prijateljem tvrdka
Bermež in drug
trgovina z žilom, moko in drugimi mlevskimi izdelki na veliko
Vrhnika
Josip Jernejčič
trgovina z mešanim blagom
Vrhnika
DRAGO DRASLER posestnik in gostilničar
VRHNIKA
A. Grampovčan
trgovina z mešanim blagom
Vrhnika
IVAN MIHEVEC
trgovina z usnjem in kožuhovino
VRHNIKA
Andrej Dobrovolic
splošno ključavničarstvo in klepar-stvo ter izdelovanje žičnih pletenin
Vrhnika
Srečno novo leto in lopla zahvala vsem obiskovalcem
Alojzij Kek
brivec
AVGUST PAŠKLILIN pekarija
VRHNIKA
Franc in Cilka Brenčič
gostilna in žganjekuha
Vrhnika
Cenienim naročnikom, vsem prl|atel|em in znancem želi srečno m veselo novo leto 1931
ANTON STANOVNIK
splošno kro,ašlvo
VRHNIKA
ANTON ZELEZNIK izdelovalelj harmonik
VRHNIKA
Josip Lenarčič
sedlar in tanemlk
Cerknica pri Rakeku
JOŽE GROM trgovina z meš. blagom
VRHNIKA
FRANC BRENČIČ sedlar
VRHNIKA
IGNACIJ HODNIK mesar in prekajevalec
VRHNIKA
IVANA in JAKOB PETKOVSLK gostilničar In žganjekuha
VRHNIKA 409
MIHAEL in MICI JERINA
gostlina
VRHNIKA. Rokodelski dom
II
Srečno novo le o želi svojim odjemalcem Smučk — Sank ALOJZIJ POTREBUJEŠ, VRHNIKA
Srečno in veselo novo lelo želi
CIRIL SRŠEN
snaillec oken in slanovanl
Ljubljana, Gosposka ul. 3
Tovarna mesnih izdelkov
Evald Popovič
Ljubljana
želi vsem svojim cenj. odjemalcem srečno in veselo novo lelo 1er se priporoča za dnljnjo naklonjenost
Anton Markun
trgovina z usnjem
Ljubljana
Kolodvorska ulica 41
Pohitite z naročnino!
ШШШШВШВНШННШН
ANA KRZAN
trgovina z mešanim blagom
VRHNIKA
IVAN OBLAK	
modno krojašlvo	VRHNIKA
IVAN OBLAK
gostilna in lesna trgovina
VRHNIKA
ANTONIJA LANGENVALTER gostilna
VRHNIKA
IGNAC ROTAR	
pekarna	
	VRHNIKA
	
MARI1A JERSE	
gostilna	
	VRHNIKA 30
	
JEREB FRANC	
sedlar	VRHNIKA
IVAN BENEDIK klobučar
VRHNIKA
KAROL LESKOVF.C	
trgovec z meš. blagom	VRHNIKA
	
LEOPOLD VOLJČ	
krojač	VRHNIKA
Janko Sežun
ključu, alčarstvc
Cerknica pri Rakeku
Srečno in veselo novo leto 1931 želijo sledeče kranjske tvrdke :
Gostilna in trgovina Lakner
KOKRICA pri KRANJU
Veselo novo leto želi vsem svojim cenicnim odjemalcem JERNEJ RUČIGAJ, sodavičar
KRANJ - ČIRCIČE
m Česen) - Hrani
Zaloga lesenih kuhinjskih potrebščin in gosp. orodja, smrekove in mecesoove posode, stolov, pletarskih ter žimnatih izdelkov. igrače in pleteno pohištvo
Vsem cenjenim odjemalcem želi srečno novo leto in se priporoča za nadaljno naklonjenost
Slaščičarna — Svečama
Franc ŠJnk - Kram)
loan Zupan
usnjarna in trgovina usnja na drobno in debelo
KRANJ Savsko predmestje
VS€ dObrO želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Štele Ciril
trgovina z mešanim blagom
KRANJ, Glavni trg
Hlb!n Terčon
trgovina delikates in specerije Pri »Puščavniku«
KRANJ
Vsem cenjenim gostom srečno in veselo novo leto
gostilna ,JoStar'
KRANJ
Srečno in veselo novo leto želi tvrdka
Bidooc loan
stavbno podjetje
Veselo in srečno novo leto želi
Peter Arnšek
manufakturna trgovina nasproti župne cerkve
Janko Zupan, splošno mizarstvo
KRANJ 73
Josip ovClak
trgovina moških in daraskih klobukov, ko-žunovine itd.	KRANJ
))
Restavracija
Pri kolodvoru
Kranj
u
Veselo in srečno novo leto želi
Mihael Osterman
splošno prekajevalstvo
v Kranju
vsem cenj. odjemalcem in odjemalkam
INDUSTRIJSKA SITA
za vsakovrstne namene in potrebe iz katerekoli kovine
Jos. Šiška - Kranj
Kovinàsti transportni pasovi
Pletilna industrija volnenih in svilenih, izdelkov
Suknjiči, puloverji, telovniki, doko-lenice. nogavice Iz volne — in svile
Jernej Kušlan - Kranj
Josip Černelič manufaktura		KRANJ
		
m. Ogrizek		
industrija pletenin, modnih pletenin in	trgovina ročni del	galanterije, KRANJ
		
		
Srečno novo leto vsem	cenjenim	odjemalccm
Hnton mohor slaščičarna		KRANJ
Vsem svojim cenj. odjemalcem želi srečno in veselo novo leto
Franc Strnlia
trgovina »JADRAN' čevljev
KRANJ
1828-1930	102 leto
„Pri Pleiweiss-u"
Ferdinand Sajovic
najboljše manufakturno in posamen-teriisko blago samo iz prvovrstnih čeških, nemških in francosk. tvornic
Kranj
Srečno in veselo novo leto 1931
Hranilnica
in
posojilnica
v Kranju
(Ljudski dom)
Valentin Rozman, brivnica
KRANJ
Gostilna .Golob* vuigo pn .matlCkn'
loanka in Nace Kokal)
sc ob prevzemu nove gostilne zahvaljujeta in priporočata vsem dosedanjim gostom in vsem voščita
srečno novo leto
Veselo in srečno novo leto želi vsem cenjenim odiemalcem
,2des aniracen' Črnila Kemična tooarna ,IDES*
KRANJ
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim naročnikom in odjemalcem
Hlojzil Smole) - Hran)
klepar in vodovodni instalater
KRANJ
IVAN SAVNIK
KRANJ
KRANJ
Zabret in sinova
d, z o. z.
parna opekarna, lesna trgovina
BOBOVEK pri Kranju
želi cenjenim odjemalcem srečno novo leto
loan Hnzeic, ščetar	
	KRANJ
L. Rebolj - Rranfi
zaloga šivalnih strojev želi vsem cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto
	
Veselo novo leto želi	j
loanka PiCnik	
specerija »Murenčič«	KRANJ
	
Juri) Šlmunac - Kranj
prva moderno in higijenično urejena brivnica ter damski frizerski salon se cenjenemu občinstvu priporoča v nadaljno naklonjenost
srecnoi Hlebi
steklo, porcelan, kuhinjska posoda
KRANJ
Srečno in veselo novo lelo	
tvrdka	
Logar fi Kalan	
	KRANJ
Vsem odjemalcem želi srečno in veselo novo leto
Jnrl) Pollak
strojno mizarstvo
KRANJ
Stanko Cyranski
speciialna delavnica za avtomobile, motorna ko,esa in dvokolesa
KRANJ Hotel »Jelen«
Franc Brnlc	
gostilna »Zlata riba«	
	KRANJ
Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Franc Janla - Rran)
elektrotehnično podjetje
in se priporoča za nadaljno naklonjenost
Hotel ,Пооа poŠta', Кгап)
vsem cenjenim gostom srečno in veselo novo leto
Srečno novo leto teli vtem ceni. odjemalcem in naročnikom
Stanko GraliC
stavbeno in galanterijsko kleparstvo
KRANJ"1
Srečno in veselo novo leto gostilna v »KOTU«
mica tn H j dre j KmetlC
KRANJ
Srečno in veselo novo leto	
Knjigarna ILIRIJH	
	KRANJ
Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
loan Osredkar
manufakturna trgovina
KRANJ

Uršula Anzelc
trgovina z manufakturo, predtiskarija, ent-lanjc in vezeuie ročnih del, krstne opreme, šopki in vencki za neveste ter nagrobni venci
Kranj
Srečno novo leto žele sledeče tvrdke iz Kranja in ostale Gorenjske:
DVOKOLESA moška in ženska
samo prvovrstnih znamk, kakor: Styria, Waffenrad, Diir-kopp, ES-KA ter razne druge znamke. Posamezm deli in pnevmatika. Rabljena kolesa se zamenjujejo tudi na nova proti do-plačdu.	DELO SOLIDNO IN TOČNO!
MAJNIK IN BITENC - KRAN]
NA PODRTINI STE V. 170 — GLAVNI TRG ŠTEV. 129
Za zimsko sezono razni športni predmeti kakor smučhe itd. — Vebka izbira «ra-mofonov, plošč, igel ter raznih posameznih delov. Kolesa kakor tudi gramafoni na mesčne obroke.
Nova juta tkanine:
Hessian za moko otrobe itd. Tarpaulin za žito Bombay Drill
4
S
nudi najceneje tvrdka
IVAN EV. SIRC, KRANJ
JUTA-
gradel
SLAMNJAČE EMBALAGE
OOSlMf« pri CllHI« - PAVLA in M1C1 BIDOVEC, KRANJ, želita veselo in srečno
novo leto
Veselo novo leto želi
franc Poar - Hrani - avtopodjetnik
Veselo in srečno novo	leto želi
Franc Sušnik	
trgovski vrtnar	KRANJ
	Stara pošta
Ivan Kumer gostilna Pn »zorcu« Kranj
Tvrdke Frsnc GorlflBC, КГбП)želi vsem svoiim odiemalcem in
dobaviteljem srečno novo leto
i; Franjo Potočnik, Kranj
Pralnica, likalnica, kemična čistilnica, barvanje oblek Tovarniška zaloga šivalnih strojev, koles, gramofonov itd.
• Vsem cenjenim odjemalcem želi lfl#Z|IQ| srečno novo leto in se priporoča ««JU VI URI	r	KRAN.	
m. Šio'c - Kranj
zaloga tapetniških in vrvarskih izdelkov Ugoden nakup modrecev, otomanov, posteljnih mrež itd. .
i ViSiem Požaai, Krani
Kartonaia in kniigovezn<ca
l
Srečno in veselo novo leto
želi vsem cenjenim damam modistinja
Gizela Vrečer, Kranj
Jadransko posavska čevljarna
Krani
družna z o. z.
Šivalni stroji, kolesa, gramofoni
svetovno znanih znamk,Gramofonske plošče, igle in drugo dobite najceneje v trgovini
Brezplačen pouk v strojnem vezenju
Justi Kopriva
v novo zgrajenem po lopju hotela »STARA POSTA«
Veselo in srečno novo leto!
Srečno novo leto
želi vsem ■ enj. odierral- -kam in odjemalcem
Franc Lieber, Kranj
mesar in prekajevalec vulgo pri »Matičku«
Anion Mušič, Kranj
mesar in prekajevalec želi vsem сепјгшт odjemalcem
srečno novo leto!
>>><! It >>*>> t àii>>É>tiÉ Éà ÉààAtâéiâ >>4*ЛА> > 4H4*iA**l**|tt*iâ*A*A**
»▼▼▼T» T V " ~	W -	- » -
Hotel „Stara posta"
restavracija in kavarna želi svojim cenjenim gostom in prijateljem
srečno novo leto 1931
MAKS in MILA MUCOLINI
Srečno novo leto želita vsem cenj. gostom
Janko in Paola B dooec
gostilna pri »Starem Mayerju«
KRANJ
Veselo novo leto vsem cen,enim odjemalcem
torrfka J. mišic
tvornica orožja
KRANJ
Srečno novo leto
Ciril Palet
klepar
KRANJ
Srečno, zdravo in veselo novo leto želi
Anton Križnar
gostilna, trgovina z mešanim blagom dež. pridelki v
Stražišču pri Kranju
in restavracija na S mar je tni gori
]. Slavec, Kranj
Srečno in veselo novo leto želi
Franc Berjak - Kranj
Železnina, špecerija, steklo, porcelan, barve, laki in vse potrebščine za slikarje in pleskarje
Veselo in srečno novo leto želi
Jeglič Rudolf
kamnoseštvo in kiparstvo
KRAN]
Drav. banovina
ANTON ŠTEFE TRCOVINA z	KRANJ
Srečno novo leto vsem c. odjemalcem ieli Jože Mohor tevljar
Šenčur pri Kranju
Vse m ceni. odjemalcem in gostom voščim srečno novo teto 1931, ter se priporočam za nadalnio naklonjenost
IVAN AVGUŠTIN, mesar in gostilničar RADOVLJICA, Gorenjsko
Srečno novo lelo želi
VINKO BOGATAJ
klobučarsfvo
RADOVLJICA
Srečno novo leto 1031 želi vsem cenjenim odjemalcem in se priporoča
A. JEGLIČ
trgovina s mešanim blagom
Lesce
Hranilnica In oosoMInlca o Gorjah
želi svojim članom in vlagateljem srečno novo leto
Srečno nouo leto želi
Matevž Zavrl
mesar In gostilničar
Javornik
Srečno novo leto ieli vsem cenjenim goslom
ANTON P1K0N
gostilničar	Lesce-Bled
Veselo in zadovoljno novo lelo 1931 želi oulobus-podjelje
FR. PESJAK	Kropa
1er se priporoča za obilen posel
Srečno in veselo novo leto želi in se priporoča
LOVRO 'ŽAGAR
čevljar	Lesce
Veselo novo lelo želi
Kavarna Prisank
Dobovišek
Kranjska gora
Srečno In veselo novo lelo želi vsem cenj. odjemalcem tvrdkn
Franc Šmajdek in drug
ključavničarsko podjetje In Instalacija vodovodov
Jesenice, Gorenjsko
Srečno in veselo novo leto želi osem svojim cenjenim odjemalcem
Lazar Filip
Strojno mizarslifo honc. pogrebni zavod
Jesenice
Srečno novo leto želi vsem naročnikom
kovaško ključavničarsko podjetje
llkar i drug
GORJE pri BLEDU
DOVIČ MARTA, šivilja
Jesenice 154
želi vsem cenjenim damam srečno novo lelo
Veselo novo leto
osem cenj. obiskovalcem DruSlo. kina na Saol
Kinovodstvo KDPD Jesenice
Paole lïleklnc
frizer za gospode in dame
želi veselo in srečno novo leto
BLED - GORJE
Veselo srečno novo lelo želi in se priporoča
JURI SLAV MURNI K
krojab	Lesce
loai Troiia	
hotelir	
	BLED
Veselo in srečno novo lelo ieli
Holel Markeš
lastnica joslpina Mencinger
Bohinjska Bistrica
Kmetijsko druSfuo u Gorjah
želi svojim članom srečno novo lelo
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim gostom hotel »HOM« v Podhorau, GORJE pri BLEDU
Veselo novo leto
vsem članom in vlagateljem
Hranilnica in posojilnica na Jesenicah
Srečno novo leto žele škofjeloške in stražiške tvrdke
Debeljak Valentin trgovina z mešanim blagom
Škofje Loka
Olavni trg 103
L. M. Planina
trgovina In izdelovanje usnja
Škofja Loka
Ivanka Štrukelj
manufaktarna trgovina
Škof] a Loka Kapucinsko predmestje
Trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami
Franc Šifrer
Škofja Loka
želi cenj. odjemalcem .Srečno novo leto!"
Stavbno podjetje Anton Ogrin
Škofja Loka Kapucinsko predmestje
Prevzema vsakovrstna stavbna dela, kanaliza-ctje cest, vodovodov itd. 1er napravlja načrte
Ljudska hranilnica in posojilnica
Škofji Loki
Oiavni trg
Obrestuje in sprejema hranilne vloge ter daje posojila
Okrajna hranilnica in posojilnica v
Škofji Loki
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Veselo In srečno novo lelo želi vsem svojim gostom
TINE OBLAK, brivnica Škofja Loka
Srečno novo leto želi
ANTON HAFNER
restavracija
Škofja Loka	Kolodvor
1er se cenj. občinstvu priporoča
Srečno novo leto želi
vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka JOŠKO VEBER
trgovina z mešanim blagom
Škofja Loka, kolodvor Telefon 9
Trgovina z usnjem in čevljarsk mi potrebščinami
Anton Šubic
Škofja Loka Spodnji trg 73
Oostilna	
Matevž Ziherl	
	Škofja Loka
	Spodnji trg
Vsem svojim cenj. odjemalcem in naročnikom želim prav srečno, veselo novo lelo ter se priporočam za nadaijmo naklonjenost JANKO ĆEMAŽAR, krojaški mojster in trgovec
lavorie-Poljane
Restavracija
Ig. Guzelj
Škof j a Loka Kapucinsko predmestje
Tiskarna ,Kolektor'
Albin siiш
% pri Hran o
P00£CBlK^p
Solidna in dobra postrežba I
poleg državne ceste
„Prosvetno društvo"
v ŠMARTNEM pri KRANJU
želi članicam in članom in vsem prijateljem društva
veselo novo leto!
Gostilna in trgovina	
z lesom	
Hafner Jože	
	Škofja Loka
Gostilna	
	„pri Jošku"
	Tržič
Srečno novo leto 1931 žele sledeče tržiške tvrdke:
Leopold Valjavec modno krojaštvo
Anton Košir
gostilna in trgovina
Bistrica pri Tržiču
Veselo in srečno novo leto želi Hotel Lončar
Tržič
Anton Stritih
tesarski mojster
Bislrica pri Tržiču
Amalija Perne
izdelovanje sodavire in zaloga tobaka
Širite Slovenca!
Anton Belhar
mesar in prekajevaiec
D. Franko
manufakturna, galanterijska in modna trgovina
Karel Koželj
trgovina z mešanim blagom
Oglašujte v Slovencu!
Hranilnica in posojilnica
r. z. z n. z.
T v» v
V lrzicu
Gostilna „pri Mlinarjevem Jožu"
Rudolf Femc
RUDI STRANSKY
trgovina za športne potrebščine
Ana Dornik
trgovina z mešanim biagom
Vinko in Marija Košir	
gostilna in trgovina pri kolodvoru	
	'I1 v. v Irzic
PAVLA STRANSKY
MANUFAKTURNA TRGOVINA
VIKTOR RABIČ, urar
Anton Stritih krojaški mojster
JOŽE KRALJ, krojaški mojster
K. Bocak	
	Tržič
Trgovina in gostilna
Kari Rueh
USNJARSKA IN ČEVLJARSKA ZADRUGA „RUNO"
R. Z. Z N. Z.
V TRŽIČU
Veliko sreče in zdravja v novem letu želi svojim cenjenim naročnikom tvrdka
KONRAD MEHLE
specialna delavnica smuških, lovskih, športnih kakor tudi analomičnih in ortopedskih čevljev
Srečno novo leto 1931 želijo sledeče tvrdke iz Celja in okolice:
Ivan
Sreïno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem, ter se priporočam za obilni obisk
ST£?AN FERANT urar
CELJE, Prešernova ul. 21

Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem
KAROL FLORJANČIČ
oloklrolehničuo podjetje CELJE - Cankarjeva ulica
♦ Celje
Ustanovljeno 1850
izdelovatelj vsakovrstnih krtač in čopičev in umetno koàursivo -na malo • na veliko Velika zaloga košar in galanterije KONKURENČNE CENE
Veselo in srečno novo leto!	
FR. KRICK	CELJE 1
Veselo in srečno novo leto želi
RAFAEL SALMIC
trgovina z urami, zlatnino n optičnimi predmeti
CELJE
Veseio in srečno novo leto 1931 želita
Ivan in Bogomir Naraks
Maks Lipičnik
izdelov. cementnih izdelkov
Črel	Celje
Celje. Loznica pri Žalm j
Kmetiiska prodama in nabavna zadruga
Šmartno ob Faki
Srečno novo leto želi
JOSIP OGRIZEK
splošno mizarstvo
Celie-Lava
Srečno in veselo noro leto ieli gostilna
» TERGLA V«
Teharje
Uspeha polno novo leto želi
RudolI Perdan
auto delavnica
Celie, Mariborska cesta 11
KMETSKA DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
TEHARJE
I
i «
! !
RUDNIK IN ZELEZARNA
v Storah pri Celju
Delikatesna trgovina
Dominika Zamparutti
Celje
Belak & Inkret
instalflc. podjetje za elektriko, vodovod in centralne kurjave
Manuf in modna trgovina
JOS. JELOVŠEK
Moiim cenjenim strankam Selim srečno in v-eelo noro leto fn se v letu 1931 tnnlo nripi/rnôam
JAKOB KOVAČ
krojaški mojstir
CELJE
Razlagava ulica S
Celje, Prešernova ul.
Celje, Aleksandrova ulica 4
Eduard Paidascb
frizer za dame in gosjioilc
CELJE
Matija Gubca ulica
VINKO KUKOVEC
stavbno podjetje, tesarski mojster trgovina z lesom in parna žaga
Celje-Lava

Veselo in srečno novo leto želi Miha in Kristina Kus
gostilna — restavracija
CELJE	Glavni trg
Srečno novo leto želiva vsem cenj. gostom ŠUŠTERŠIČ & PUŠNIK - gostilna
TEHARJE
Ernest Marine
nakup kostanjevega lesa za tanin Celje, Zrinjskega ulica 4
Teleton 136
Srečno in veselo novo leto želi
ALOJZIJ BRADAČ Hotel „NOVA POŠTA"
Rimske Toplice
Srečno in veselo novo leto želi RIHARD KRAUPNER
med i čar in svečar
CELJE, Glavni trg
Veselo iu srečno novo leto želi vsem svojim gostom
Hotel Juvančič
Zidani most
Veselo in srečno novo leto želi
ROTTER ZOFKA
Nova Štifta
FRANC BABIN
izdelovatelj cementnih cevi in opeko zaloga opeke „Zagorka"
Mozirje
IVAN TADINA	
gostilničar in mesar	
	Laško (Slov.)
IVAN CESAR
akademični podobar iu pozlatar
Mozirje
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
FRANC POCAJT
valjčni mlin
na Teharjih
Srečno in veselo novo leto želim vsem mlinarjem
FRANC SLOMŠEK
posestnik in izdelovatelj mlinskih kamnov
Podgorje	SV. JURIJ ob juž. železnici
Kamni vsako mere in po najnižji ceni vedno v zalogi
Hranilnica	in posojilnica
reg. zadruga z n. z.	
	Polzela
Friderik Teržan trgovina : meš. blagom	Šoštanj
	
1 Viktor Robida 1* 'brivec	Braslovče
	
Ivanka Robida šivilja	Braslovče
	
Viktor Rossner gostilna in pekarni.	Braslovče Ј
	
Konrad Gorič kovat	Vransko
	
Obilo sreče v novem letu ieli Viktor Krefl krojač	Braslovče
	
Srečno in nesel > novo teto! Franc Cilenšek mesarija	Braslovče
	
Veselo novo leio! Kati Malinger dimnikarstvo	Braslovče
MAKSO TURNŠEK - M. NAZARET
Mozirje
HRANILNICA IN	
POSOJILNICA	
r. z. z n. z.	
	Velenje
HRANILNICA
IN
POSO/ILNiCA
r. z. z n. z.
Vransko
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Brastovčah
želi rsem cenjenim odjemalcem
srečno in veselo novo leto!
Ljudska hranilnica in posojilnica
Braslovče

Kmečka hranilnica in posojilnica
r. z. z n. z.
M o z i r j e
Srečno novo leto želi
Kmečka hranilnica in posojilnica
Gornji gru.l
Srečno Novo leto želi
Avgust Švajger, mehanik Braslovče
ter se cen/enemu občinstvu pneoroia
Katoliška htamlnica in posojilnica
Sf. Peter v Savinjski dolini
j JOŽE ZAGRADIŠNIK	
1 gostilničar	Nova Štifta
ANTON BALANT
vat/črn mlin
B raslo vce-Presenc želi vstm cenjenim odjemaicem
srečno Novo leto!
Gospodarska nabavna in prodajna zadruga
Mozirje
Stev. h
»SLOVENEC«, dne 1. januarja 1961.
Mtrss
Blagoslovljeno, odnosno srečno in veselo novo leto 1931 izrekajo in želijo svojim cenj. odjemalcem, gostom - naročnikom itd. ter se priporočajo za nadaljnjo naklonjenost sledeče tvrdke oziroma osebe
v Trbovljah:
Ekspozitura „Slovenca"
celemu trboveljskemu okraju
Kmečko-delavska Hranilnica in posojilnica
Stuhec - Božič
gradbeno podjetje
Stavbena zadruga
Zvočni kino
„SVOBODA"
Delavski dom svojim obiskovalcem
Društveni konzum na Vodah	Japelj - Švagelj sobno dekorativno črkoslikarstvo in pleskarstvo	Miloš Škerbic krojaštvo in manufaktura za dame in gospode
Društveni konzum v Društvenem domu	Josip Forte mesarsko podjetje	Rudolf in Gizela Pust gostilna in mesarsko podjetje
Anton Pavlenč splošno strojno mizarstvo	Franc Šetinc trgovina z mešanim blagom	Vilibald Toman trgovec z mešanim blagom
Rozin - Tomše kleparsko podjetje	Josip Kocjan pekarija	Erna Štih trgovina z mešanim blagom
Valentin Ačkun sedlar in tapetnik	Josip Bizjak splošno mizarstvo	Ivo Tausel pleskarstvo — slikarstvo
Ivan lurman modno krojaštvo	Jakob Božič gostilna in mesarsko podjetje	Jože Ameršek trgovina z mešanim blagom
Franc Zdolšek trgovina z mešanim blagom in steklom	Fran Murn zaloga vina in vinotoč ♦	v Suln gostilna in mesarsko podjetje
Društveni dom gostilna	Alojzij Cerar tvornica pokalic in sodavode	Dragotin Radej trgovina z mešanim blagom
Miloš in Justi Rozin
restavracija in delikalesa
Zvonko Arnšek
modno krojaštvo
Jakob Klenovšek
elektrotehnično podjetje
Podružnica Osrednjih mlekarn
Vsem prijateljem in dobrotnikom želi srečno in veselo novo leto
Prostovoljno rudniško gasilno društvo ; Trbovlje I.
Valentin Cestnik mizarsko podjetje	Janko Forte mesarija
Josip Ciuha gradbeno podjetje	Jožef Plevčak mesarija
Gostilna Kramer •	Albin Poklšak mesarsko podjetje
Marija Zupan gostilna	Jožef Omahen gostilna pri „Slovenski materi"
Anton Medvešek zaloga manulakture, perila in modno krojaštvo	Jožef Raspotnik vinotoč
Karel Kozina slaščičarna	Franc Guček mehanično podjetje
Kristina Trbovc
gostilna
Gostilna Klančnik
Drago Kovač
mesarsko podjetje
Stanko - Minka Kolenc
Loke
Jožef Podlogar
mesarija
Ivan Golob
mesarsko podjetje
Avtopodjetje Ar/ensek
Ročak & Comp.
gradbeno podjetje
Andrej Malgaj
gostilna in kovaško podjetje — Gabersko
Avtopodjetje Kačnik
Marija Klenovšek Milnica
Slavko Puškar brivski salon
Štefan Cimerman
zaloga klobukov
Anion Mihelec
kolarskl mojster
Franc Šloser krojašlvo
Ivan Zupančič
lesni trgovec — Oabersko
Marko Borušak urarsko podjetje
Jakob Gabrijel
splošno modno krojaštvo
Fran Pust
gostilničar
Minka Orešnik gostilna
M. F. Vošnjak
trgovina z mešanim blagom — Gabersko
Ivan Boršnik čevljarstvo
J. Forle trgovina z mešanim blagom
Franc Filač
mesarija
Martin Bricl
modno krojaštvo
Josip Dobočnik
čevljarna
Volbenk Ameršek goslilva
Anton Mavsar
mesarija
Josipina Bevc ga I an t erijs k a trgov i na
Ivan Janžek
čevljarski mojster
Rudolf G rac ner
pri g. Cerarju. mesarija
Franjo Mekc modno krojaitro
Filip Forte
dimnikarski mojster
Rozalija Keršič
gostilničarka
Ernest Obermajer splošno mizarstvo
Maks Hutač
domski frizerski salon
Jožef Štrous kolarsko podjetje
Gabrsko
Egida Petretič trgovina z vinom
Marija Vidmar gostilna
Franc Šporn kleparsko podjetje
Flori j an Rojic
zaloga piva
Odbor Katol. prosv. društva svojim Цапш
Odbor
Jugoslov. strok, zveze rudarjev mojim članom
J. K. Zanič
čevljarstvo
Ivan Gosak modno krojaštvo
Avtopodjetje Zemljan
Zagorje ot> Sa^vl	Hering Franjo brivec	Dolanc Leopold mesar * - ♦ r. \ »	■> ■ mh': Drnovšek Marija zaloga piva	Drolc Matija krojač t a
Korbar Dragotin gostilničar in izdeiova-lelj cementnih izdelkov Zagorje ob Savi				
		Baselj Lojze čevljar	Karol in Kati Pravica restavracija	Ernejc Josip trgovec in gostilničar
				
Ljudska hranilnica in posojilnica Zagorje ob Savi	Raminger Josip gostilničar			
	Medved Anton mesar	Drnovšek Franc mizar	Korbar Rudolf gostilničar	Rožar Andrej klepar
	Miiller Viktor trgovec in opekarnar	Baselj Tinca strojno pletenje	Hrastelj Janko gostilničar	Šuligoj Benedikt parna pekarna in slaščičarna
R. E. Mihelčič priporoča svojo veliko zalogo manufakiurnega blaga, špecerije in železnine po solidnih cenah Zagorje ob Savi'				
				Barlič Janko mesar
	Kos Ivan čevljar in prodaja usnja	Drnovšek Janez čevljar in prodaja usnja	Volaj Jožef klepar	
JOSIP TURK kovač in ključavničar Zagorje ob Savi	•			Rakar Franc gostilničar Podkraj
	Fain Ludvik slikar	Forte Ivan gostilničar Pološka vas	Kališnik Ignacij urar	
Ivan Rozman
trgovina z mešanim blagom
Alojzij Trinko splošno čevljarstvo
Fani Povše
gostilna
Jurij Ferenc
gradbeno podjetje
Franc Grenko pekarija
KUNC
rudniška restavracija
Ana Krevelj
trgovina z mešanim blagom
Ivan Provelnik
splošno mizarstvo
Ljudska kuhinja
Zagorje ob Savi
Ljudska gospodarska zadruga
Zagorje ob Savi
Mecilošek Engelbert
prodaja radenske vode in chabese
Zagorje ob Savi
Alojzij in Justi Kitz
trgovina in parna pekarna
Zagorje ob Savi
Hrastnik
LOGER I V.iN	
mesar in gostilničar	Hrastnik
	
BAUERHEIM PAVEL trgovec	Hrastnik
	
IIERCOG MILOŠ	
avtopodjetnik	Hrastnik
	
PEKARNA JOŠT A	Hrastnik
Drago Logar gostilničar	Valentin Ačkun sedlar in tapetnik	Franjo Rebov čevljar
Hrastnik	Hrastnik	Hrastnik
Erien Franc gostilničar	Mara Bartoto pletilja .	Arnšek Janko krojač
Hrastnik	Hrastnik	Hrastnik
Birtič Slavko gostilničar in mesar	Simon Jane krojač	Ivan Roškar zaloga piva
Hrastnik	Radeče pri Zid. mostu	Hrastnik
Fotografski atelje D. Stanovnik Dol pri Hrastniku	Senira Kari mesar Hrastnik	Dominik Vončka krojač Hrastnik
Bauerheim Peter
mizar Hrastnik
Franjo Filipovič brivec
Hrastnik Franc Deželak
krojač Hrastnik
Anton švajger
krojač Hrastnik
Jakob Randolf
čevljar
Hrastnik
KONZUMNA ZADRUGA	
• r. s. a o. s.	
	Hrastnik
ZUPM JOŽEF	
trgovec in gostilničar	Hrastnik
LOGER ALOJZIJ	
mesar in gostilničar	Hrastnik
AGREZ ALOJZIJA	
trgovka	Hrastnik

**шннашнмша1мшшашш1ашнш1м1 m
\m
ш \m a
m
AKO VAS ZANIMA :
41 »
EKONOMSKA POLITIKA FINANČNA POLITIKA SOCIJALNA POLITIKA DRUŽBENI PROBLEMI
NAROČITE SE NA
EKONOMSKI MESEČNIK
DANKARSTÏO
ki izhaja v Zagrebu že osem lef in ima svoja uredništva v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. - Okrog lista je zbranih 500 sotrudnikov
Letna naročnina znaša 295 dinarjev, a polletna 160 dinarjev, ter se vplačuje pri vseh poštnih uradih v državi na čekovni račun št. 35.034
Zapomnite si naše principe:
y
1.	Neodvisnost redakcije
2.	Svoboda mišljenja
3.	Resnost dela
4.	Izvirne publikacije
5.	Točnost izhajanja
PlaCalte flancs svojo letno naročnino!
Nabiralci naročnikov prejmejo četrtino vplačane naročnine kot nagrado !
Zahtevajte list na ogled!
Zahtevajte katalog ekonomske literature!
BANKARSTVO
ADMINISTRACIJA LISTA ZAGREB 6
m

ш ш
Ш K 1
K R K
K
F
Eksoortna tnsa
Aleksandrova 19
„LUNA"
MARIBOR
.asi. Д. Pristernik
Qieksandrov. '9
Velika izbirna za losa : nogavic, otroških ženskih in moških srajc spodnjih hlač Pletenin : maje. puloverov telovnikov • lastni izdelki Čevlje /.a dom in telovadbo snežne revije 'ležnike igrače
Velika razstava najprimernejših daril
za Novo leto. Tudi «ugalni konji sanke, vozički za pupe po izredno nizkih cenah. Na drobno 41 na 'lehelo
Sveče
cerkvene, vseh velikosti, voščene la. kakor tudi kompozacije (Milly) se do-Zahtevaite cenikel biio v boliših kvalitetah pri svečami Zahtevaite renikel
FRANC GERT — Maribor, Gosposka ulica Št. 13.
PiiRPP»^
Pohitite z naročnino !

Natboliše Kupite za novo leto
Nogavice iiamske in inoške rokavice, damsko in moško perilo Bengerjevo. puloverje, telovnike (vestje) žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, sifone, glote. čipke, vezenine aumbe DMC prejice. ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toalet, potrebščine le pri
JOSIP PETELINC • Linbliana
oilin Prešernovega spomenlho. od vodi
Za lesen in zimo
kupite vse oblačilne predmete najceneje pri t.vrdki
I. П. ŠOŠTHRIČ
maribor, Hleksandrooa cesta 13
Kompletne C1RKULAKNK ZA QB,
tudi
POSAME'CB LISTE la VRETBiNA
do avlja po konkurenčnih cenah
FEROO SmOLH, So Jurll o. |. L
Gostilna naprodaj
v Gornji Radgoni — tik državne meje — z vsem inventarjem. — Javna dražba bo dne 15. januarja 1931 ob 10 dopoldne na Okrajnem sodišču v Gornji Radgoni, soba štev. 7. Pojasnila daje Posojilnica v Gornji Radgoni.
Poceni in vendar najboljša je
Severieva otomana
Z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju, velikost 185 \78 najboljši materijal, cena od 570 do 850 D po izberi prevleke Zahtevajte vzorce I RUDOLF SEVER ~ Ljubljana - Marijin trg 2
Tovarna zamaškov J. A. Konegger v Studencih — Maribor.
razpošilja zamaške vseh velikosti, izo lirne plošče in zdrob iz plutovine. Se priporoča.
POSTELJNINA
pohištvo, preproge, linoléum, zavese, odeje, modroce. vložke, tkanine za pohištvo, gradi za modroce tn celotne garniture (opremel za postelje itd. — Najboljše tn najcenejše pri
3CAROLU PREIS
MARIBOR, Gosposka ulica 20.
Cenike dobite brezplačno '•C
|1ШИГ|Б1 mm mili
Maribor, Gospodska ulica 2
Prodaja svetovno znane znamke ceno in na male obroke. — Ceniki na razpolago.
Cunje, ovci© voirto
staro železo, kovine, papir, kosti. kroiaSke ia druge odpadke vseh vrst. kupi in plača naiboljše A r b e i t e r Maribor Dravska ulica.
VHTfl
tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago Zahtevaite vzorce in ceniki -TOVARNA VATE, Ma-ribor, Dravska ulica 15.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
h <
z os
!=> C
NUDI PO IZHEDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TlfsKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
NAHOD odstranja
NOS AL prašek, ki Je povsem neškodljiv, ker se ne uživa temveč vdihava (vnos-Ijava) Nosa. Vas varuje gripe Kupite si Nosal lakojl Proizvajalec Lekarna Mr. BAHOVEC Ljubliana
Višnja goro
Nn štefunovo je menda povsod navnd«,
da mulo boljše pra-znuško kosilo v gostilnii zalijejo z dobro kapljico. Tudi v crci izmed tukajšnjih gostiln se je v ta namen zibrala ne-ina'.a družba fantov м bližnji'h vasi Vel. Loka in križika vas; med njimi pa je kmalu prišlo do prepira. Beseda je dala besedo, skoôi'li so vku-p — odločil je pa Štefan, s katerim je eden izmed vročetkrvnežev treščil ob nasprotnika in mu prizadejal precejšnjo pošikodibo. Ker |>a so ranjenca taikoj peljali k zdravniku, bo kmalu okreval. Končno zmago in pa i/.gubo bo pa le oclloč-ila sodnija. — Ker je bila tudi v neki drugi gostilni praska med vnočekrvneži, je orožništvo zvečer oib 10 kra tik«: nul o vse gostilniške prostore izpraznilo. To od,red.bo in nastop orožiii&tva iskreno pozdravljamo! Če ima policijska ura povsod drugod svojo veljavo, naj jo ima še pri na«! Izjeme ne potrebujemo!
Korenine legajo in podajo v grob. Nedavno so pokopali 80-1 rt ne g« Grozniikoveign očeta iz Košce, v torek so pa zo'ict položili' k zasluženemu počitku 84-lrtnaga Jožefa Moho-riču, ki je dolgo, dolgo dobo vršni službo cerkovnika pni farni cerkvi. Precej zaiiriimvosfci in precej zgodovine naše fare je vedel »stari Moliora«. kot sino mu vsi dej nii, in sedaj je šlo vse to z nj'im v grob in pozal>l jeijost. 7ai vse delo in skrb /.a red in olepšavo li.ii'c božje naj mu bo 13og milosti ji v plačnik!
Konuce
Kamor gre kdo na Novo leto, pravijo ljudje, tja zahaja potem vse leto. Zato pa danes na Novega leta dan popoldne vsi v društveni dom k ponavljanju nedopovedljivo lepe igre r;Ben Hur«. Igra je vredna, da jo vsakdo dvakrat vidi, kaj šele enkrat. Med odmori igra e.ilonski orkester pod vodstvom priljubljenega umetnika g. Markeža.
A njega od nikoder ni... Namreč — proračuna naše trške občine. Od vsrpovsod čitamo poročila o proračunih, samo mi nimamo o teh slva-reli ničesar poročiti. Tržani pravijo, da občinska hiša, ki je pri zadnjem vulkanskem izbruhu t;-ko zelo trpela, še kljub velikim naporom ni toliko popravljena, da bi bilo varno pod njeno streho — spraviti proračun. Morda bo pa Novo lelo prineslo kaj več sreče. Upajmo!
170 izvoc'ov božične šlevilke »Slovenca« je bilo rrzprodanih v Konjicah. Vsekakor rekord! In novoletne?
Nc več luksus, temveč potreba za vsakogar je danes
radijski aparat
ki Vam prinese vse iz celega sveta, kar Vas zanima. Izbrati pa morate najboljše. Prezdvoma so danes na višku popolnosti radi'ski aparati
»PHIUPPS« in »TELEFUNKKJN«
s katerimi posluša polovica sveta, kajti njihov sprejem je popoln.
Prav vsakdo si ga danes lahko nabavi. Napačno je Vaše mnenje, da stane mnogo denarja.
Takoj povpraSajte v velet- govini
Milana Sessleija v Ljutomeru.
ki Vam nudi najboljše aoarate za polovično eereo in brez poviška na obroka. Niti ure ne odlašajte, zahtevajte še danes ponudbe in predvajanje.
Koroška Bel a
»Veš, Joža, nocoj boš pa videl v Društvenem domu na Korcški Beli, kaiko so včasih ženske v loterijo stavile 1 To bo smeha!« «Ja, saj sem bral na plakatu: ,Številke gospe Rožmnrin-ke' ali .Loterija'. Bcmo pa vsi šli pogledat, da se brmo loteri, znali varovati. Začetek bo ob pol 8. — Pa še Novo leto bomo vidrli. In za čaj nam bedo poskrbeli!« ■»Gotovo se vidimo!«
Središče oh Dravi
Tega pa ne pomnijo niti najetare'ii ljudje, tudi g. župnik ne, ki so pri nas že nad 35 let, da bi v enem dnevu ncs.i na p:kopališče kar Iri mrliče, kajkor je bilo to mireuilo nedeljo. Skoro ob isti uri so um ii in so zato №d tudi ob isti uri poik.ope-ni ter počivajo v soseščini drug poleg drugega. So to: Bratuša Katarna s p.la v Ob:e-žu, črček Matjiaš in Čurin Filip iz Središča. Naj počiva,o v miirul
Katoliško izobraževalno društvo v Središču javka, da ;e kr. bansika uipnva v Ljubljani odobrila sp-remembo društvenih pr: vik Omenjeno društvo se odsileij imenuje »S ed-Jka p osveta« s sedežem v Društveatm domu. Ob tej priliiki želi vsem svojim đaaiom in prijatelje mveselo in blagoslovi «ao novo leto.
Avtobus ptuvske me^rtne občine je spet začel voziti do Središča in sicer vezi z-ac nkrat samo ob nedeljah in paide sem pred 12 uiro.
Slovenske gorice
Sv. Jurij ob Pesnici. Tudi v našem obmejnem kraiju so piïli ljudje do spoz.a.reja, ko iko lepili im zadovoljnih nedel.skih dni jim nudi nedeljska izda a »Slovenca« z bogatimi slikami. Za 2 Din pa to iko tliva in toliko duševne hrane po mučnem delu, Vrednost so ocen li ljudje sami, ko se jih vedno več oglaša pri g. Martinu Topolovcu. On ga Ima na razpolago za vse. P. epriča te se še ostali in oglasite se vsaij za poiskušnjo v nodel o p-i njem, videli boste, da nobene nedelje ne bosle , mogli biti brez »Slovenca«.
SV. JURIJ V SLOV. GORICAH
Ob priliki svoje sedemdesetletnice sem prejel nešteto čestilik. Vsaikemu posebej se ne morem zahvaliti. Zahvalim se zato skupno vsem svojim prijateljem in znancem ki ste se me spomnili. Kličem Vam: Bog Vas živi! — Ivan Roškar.
Gornia Radgona
V Kapeli pri G. Radgoni smo dne 20. dec. ob 3 popoldne spremi'i k večnemu počitku Rudolfa Horvata, gostiVčarja, 1er zelo spoštovanega družaibreika. Pogreb je pokazal, kako je bil pokojnik zelo priljubi en m spoštvovan. Pri hiši žalosti so mu zapeli žalosti iko: »Čluvek g!cj.. in pri odp-tem grobu: «B'agoo- mu...« Obedve ialr-slinki so zapeli pevci iz Gornje Rodgone pod vodstvom Jarek a čkiča. V imenu goslilniJarske zadruge se ie pa od pok cinika ponovil načelnik zadruge Janiko Čirič. Blag mu temini
Radio
Nadšhol dr. Jeglič Radio oddajni postaji Ljubliana za novo lelo
V Gomjemgradu, 28. decembra. Moram se Vam zahvaliti za radio, ki ste mi ga oskrbeli. Priljubil ne mi je. V moje enakomerno, tiho, mirno iivljenje mi prinaša nekaj spremembe. Danes sem kar Iri predavanja poslušal, namreč ono nit. Lebarjeve, frančiškana Tominca in q. Sliltin-skega, ki je pravi humorist. Kaj lepo se je slišala akademija bohinjskih smučarjev in konrirl is zavoda v Št. Vidu. Program za vsaki dan, posebno za nedelje in praznike je zelo bogat, nekako prebogat in vselej zanimiv, llog naj Vam povrne uspešen t, ud in vsem sodelavcem, zn sestavo tako t>oučnega in zabavnega programa. Veselo in blagoslovljeno novo leto ieli
nadškof Jeglič. Pfortrn»ni Rr*rf*n-Mu(>f»anci >
Colrtek, 1. in nu а rja: 9 80 Prenos cerkvene glasbe. — 10 00 Versko predavanje. — 10.20 Ing. G:>stiša: Zadn.e katastrofe v premogovnikih. 10 45 Šah. — 1100 Radio orkes er. — 12 00 Časovna napoved in poročila. — 15.00 G1č. A. Lebarjeva: Kmelska žena — gojileljica kmetske stanovske zavesti in ponosa — 1530 Plcšče (slovenska glasba) — 16 00 Zabavno čtivo, pisatelj Mi'činski. — 16 30 Harmonika solo, Magis er. — 17.00 P. Petrovič: »Vozel«, veseloigra (šentjak b^ki glelal ški oder). — 20.00 Koncert muzike dravske divizije.
—	22.00 Poročila in časovna napoved. — 22.15 lla-vvai-ja/.z.
Petek, 2. januarja: 12.15 Plošče (arije svetovnih pevcev, ouverture). — 12 45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 17.30 Radio orkester.
—	18.30 Dr. Reya: Potovanje na Spitzberge. — 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. — 19.30 Krekova gospodinjska šola v èiiki. — 20.00 Sah.
—	20.30 Sonny-boy jazz. - 21.30 Plošče. — 22 00 Poročila in časovna napoved.
Sobota, 3. januarja: 12.15 Plošče (rmšan program). 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, borza. - 17.30 Plošče. — 18.00 Radio ork er.
—	19 00 B. Hrovat: Filmska kultura. — 19.30 Oa. Orthaber: Angleščina. — 20.00 Prenos очеге iz Betgrada. — 22.00Casovna napoved in poročila. — 22.15 Hawai-iazz.
Urntfi nro<*mmi i
Petek, 2. januarja Belgrad: 12.45 Radio orkester — 10.00 lazz-orkester (Plošče) — 17.30 Plošče — 20.00 Tatn-burice — 20.30 Komorna glasba — 21.30 Arije 22.30 Novice — 22.50 Radio orkester. — Zagreb: 17.00 Glasba — 18.30 Novice — 20 30 Beograd — 22.30 Novice, vreme in sneg — 22 45 Pksna šola.
—	Budapest: 15.30 Za otroke — 17.25 Pl. — 19.30 Prenos opere; nato konc. cig. gl. — Dunaj: 17.00 Tri najseverne'še železnice sveta — 17.30 Komorna glasba — 18.30 Gosti v indi'skem hotelu — 19.40 Zabavni koncert — 20.30 'Zimska pravljica«, i'jra
—	2t.30 Večerni koncert. — Milan, Torino: 17.00 Plošče — 19.30 Vesela glasba — 21.00 Koncert — 21.45 Ruska glasba. — Praga: 16.30 Komorna glasba — 19.30 Jugoslovanske pesmi — 20.00 »Fal-kenstein« drama — 22.20 Večer sodobne glasbe. — Langenberg: 12.10 Plošče — 16 30 »Dobri tovariš«, mladinska slušna igra — 17.15 Popoldanski koncert 19.45 Lahka glasba — Rim: 13.30 Lahka glasba
—	17.00 Vokalni in instruin. koncert — 21.35 In-strum. koncert. — Berlin: 16.30 Zabavna glasba 18.30 Pevski zbor — 19.30 Plesni večer — 21.40 »Taxi-šofer». slu na iera. — Katovice: 17.45 Liud-ska glasba 18.45 Književni četrt — 20 15 Simfonični koncert Filharmonije. — Mfihlacker: 19.30 M«ndo-line — 20.30 »Beg pred ljubeznijo«, igra z glasbo
—	2100 Schubertov koncert — 22.20 Zabavna glasba. — London: 20 00 Komorna glasba 21.15 »Svet na prodai« — 22.35 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 15.00 Radio orkester — 1600 Plošče — 16.30 Praga — 18.50 Plošče — 20 00 Praga. — Leipzig: 16.30 Koncert — 21.10 Collegium musicum.
Sobota, 3. januarja.
Belgrad: 16.00 Plošče — 17.00 Radio orkester
—	18 00 Plošče — 20.00 Prenos opere. — Zagreb: 17.00 Radio orkester — 20.00 Praga — 22.00 Vreme, cnetr in novice. — 22.10 Plesna glasba. — Budapest: 19.30 Orgelske ariie z ci?, ork — 20.30 O tlomki operet in plesna glasba. — Dunaj: 1700 Giasb na otroška tira — 19 00 Sleni 20.30 Koncert dunai<=kega sinifon. ork. — 22.30 Večerni koncert. — Milan, Turino: Pestra glasba — 20.30 Prenos operete. — Prana: 20 00 Koncert češke filharmonije. — Lan-genberg: 19 45 Stuttgart — 2400 Jazz ork^ter. — Rim: 13.30 Koncert lahke glasbe — 1700 Koncert onernega orkestra — 20 40 Prenos opere. — Berlin: 20 00 Zabavna glasba 21.15 Delni prenos iz o^ere 22.15 Plesna glasba. — Katovice: 20.30 Lahka glasba - 2215 Koncert - 23.00 Plesna glasba. — Muhlacker: 22.15 Plesna glasba — 0.30 Nočni koncert. — Mur. Ostrava: 1820 Orkester — 22.25 Radiofilm. — Leipzig: 19.30 Fantastični plesi — 20.30 Stuttgart.
Liubljani^n niedalisče
DRAMA
Začetek ob 20 Četrtek I. ju umirja: ob 15 NAŠ GOSPOD ŽUPNIK Ljudska predstavo po znižanih cenah l/ven. - Ob 20: MLRCADLT. Izven, f'etek, 2. januarja: zaprto.
OPERA
Začetek ob 20 četrtr-k. 1. januarja: Ob 15: CAR IN TESAR Ljudska nrrdctavn no 7tii/nn;li renah. l/v. Ob 20 NÏKOLA ŠUI5IC ZRINJSK1. Ljudsko predstava po znižan'h cenah. Izven. Petek, 2. januarja: zaprto.
Mariborsko pledališče
Četrtek, 1. januarja ob 15: PRODANA NEVESTA. Kuponi. - Ob 20: GROF LUKSEiMBURŠKI. Kuponi.
Iz društvenega VvVeniv
Poziv na redno glavno skupščmo Slove 11 s k o g a lovskega društva, ki se vrši dne 1. februarje 1951 v steklenem salonu kolodvorske restavracije v Ljubljani. Priičetek ob 10.3C.
Devizni promet ljubljanske borze
Po dosedaj izračunanih podatkih je bil devizni promet ljubljanske borze za blago in vrednote dosegel v decembru svoto 85 milij Din v primeri s 00.5 milij. Din v novembru letos in 80.3 milij. v decembru lani.
Skupno je leta lOSO znašal devizni promet ljubljanske borze 9П6.5 milij. v primeri s 078.7 milijoni l)in. Bil je torej za 22.2 milij. manjši kakor prejšnjo leto. Vseskozi do avgusta je bil promet višji kakor prejšnje leto. v avgustu, septembru in novembru pa je bil znaliio manjši. Da ni bilo treba kupiti v oktobru toliko deviz je nakup dolarskih papirjev, bi bil promet še manjši.
Pred nedavnim je pravilno ugotovil zbornični tajnik Ivan Mohorič, da bi moral biti promet po
Konkurzi v decembru
Pravkar je Društvo industrijcev in veletrgov-cev v Ljubljani sestavilo svojo statistiko konkurzov za december 1930.
Iz te statistike posnemamo, da je znašalo število koukurzov v decembru 1930 29 (v novembru 34, v decembru 1929 71). Od tega odpade na: dravsko banovino 2 (novembra 4), savsko 9 (8), primorsko 4 (5), drinsko 6 (2), donavsko 2 (5), morav-sko 1 (4), vardarsko 3 (5) in Belgrad 2 (3).
Skupno je društvo v 2. polovici leta 7."be ležilo 179 konkurzov v primeri s 325 v drugi polovici 1929. leta.
Prisilnih poravnav izvon konkurza je bilo registriranih 23 (novembra 25), od tega v dravski banovini — (2) (?).
Nadalje je bilo v decembru odpravljenih 38 (50) konkurzov in 0 (14) poravnav.
Fuzija zadružnih zvez. Na občn h zifcorih zadružnih zvez v Novem Sadu in Vel Be ke.e :u. Gre tu za zvezo sibfk:h kreditnih zadrug v Novem Srdu in za bmat-ko zvezo srb knh kmetijskih zadrug, v Vel. EeCkereku. Nove sad ika zveza ie imela na koncu leta 1929 210 članic, od lega 196 kreditn h. Zveza je imela 3.1 mil. Din v og in skoraj 1 milj. Don lastnih s edstev, n.aJal e &o ;na-šali upniki 6.4 milj. Din. Bam tska zveza pa ima 82 članic, od tega 78 kreditn- h zad ug. Ta zv za pa e imela na kcncu 1. 1929 0.6 milj, Din last.n h sredstev, nadad e 7.5 milj. Din vlog in 3.9 milj. Din upnikov. Fuzi a je bila s.k'en ena in bo imela novoeadska zveza 12 čl.mov uprave, bečke.e Jca pa 6. Kakor e bilo nadalje sk' a eno, bosta /d u-ženi zvezi zahtevali še združitev z Glavno zv-zo srL.drih kmeti sikih zadiug v Belg-adu, nato pa da se izvede akcija za u-.t. novitev vidike in ma.nc jugoslovanske zadružne zveze.
Konkurz je razglašen o imovini tvrdke »Avala*:, tovarna kemikalij, d. z o. z. v Mariboru; prvi zbor upnikov 3. Jan., oglasiti se je do 31. jati., ugotovitveni narok 5. febr.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Kohlenbrandt Marije, trgovke in posest ni ce v Črni pri Prevaljah; narok 31. j .11., oglusiti se je do 20. jan. 1931.
Koledarji. Prejeli smo sledeče koledarje za 1931: Trgovsko društvo »Merkur za Slovenijo v Ljubljani je izdalo že 17. letnik /trgovskega koledarja . ki ga jo uredil Fr. Jelenik. Koledar je priročen in vsebuje za trgovino prevpžne zakone, tabele in druge podatke, ki jih potrebujemo v vs->k-diinjem praktičnem življenju. Stane s poštnino vred 15 Din. — Nadalje je Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. žel. v Ljubljani izdala 5 letnik svojega koledarja za 1931. Koledar jo inmenjen zadružnikom in vsebuje predvsem podatke o zadružnih ustanovah drž. uslužbencev. Koledar ima tudi leposlovno vsebino. — Zveza gospodarskih zadrug pa je izdala že 12. letnik svojega koledarja (uredil Cvetko Krislan). Prvi del koledarja je posvečen spominu pok. Ant Kristana, drugi del pi je zadružno vzgojni, priključen pn je še leposlovni del Koledar slane 10 Din. — Založba Nova obrt je izdala v uredništvu Ivana Čupka koledar z zolo poučno vsebino. Na koucu je dodan tudi trgovski slovar. Cena je vezanemu izvodu 25 Din. Uprava »Novi Obrt«, Zagreb, Vukovičeva 5.
Borza
Dne 31. decembra 1930. DFNAR
V današnjem deviznem prometu so tečaji bili čvrstejši. Promet je bil zaradi ultima v lelu izredno znaten, posebno pa v devizah Newyork (1.7 milij.), Curih (1.2) in Praga (1 milij. Din). Privatno bi co je bilo zaključeno v devizi Trat, ostale zaključene devize pa je dala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2276 50 b., Berlin 1344.75-1847 75 (13-16.25), Bruselj 789.54 bi.. Budimpešta 988.77 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90). Dunaj 794.12—797.12 (705.62). London 274.10—274.90 (274.50), Newyork 56.325—56.525 (56.425), Pariz 222 09 bi.. Praga 167.2«—168.08 (167.68). Trst 294.80—296 80 (295.8).
Zagreb. Amsterdam 2276 50—2282.50, Berlin 1344.75—1347.75, Bruselj 789.54 bi.. Budimpešta 987 27—9C0.27, Curih 1094.40 - 1097.40, Dunaj 794.12—797.12. London 274.10—274.90. Newyork 56.3?5—56.525, Pariz 221.09-22S.09, Praga 167.28 —168.08, Trst 294.85 296 85. Varšava 610 bi., Bukarešta 33 60 bi., Madrid 600 bi., Kopenhngen 15.15 bi,, Oslo 15.15 bi., Sofija 41 bi.. Solun 78 bi., Stockholm 1517 bi. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 12.4 milij. Din.
Belgrad. Amsterdam 2273.50—2279.50, Berlin 1344.75-1347.75 Bruselj 788.04-791.04, Budimpešta 987.27—990 27, Curih 1094.40-10П7.40. Dunaj 794.12—797.12. London 274.10—274.90, Newyork 56.325—56.525 Pariz 221 09—223.09, Praga 167.28 —168.09, Trst 294 78-296.78.
Curih. Belgrad 9.1280, Amsterdam 207.00, Atene 6.675. Berlin 122 83, Bruselj 72.60. Budimpešta 90.225, Bukarešt 3.06, Carigrad 2.445. Dunaj 72.60, London 25.0475, M-drid 54.25, Newyork 515.80, Pariz 20.26, Praga 15.805, Sofija 3.73, Trst
zunanji trgovini banovine sodeč dvakrat ali trikrat tako velik kakor je. Vpoštevati pa je. da gre mnogo blaga, ki se zacarini pri nas, pravzaprav v druga mesta, predvsem v Zagreb, 'loda vkljub vsemu bi bil lahko promet večji, saj vemo, koliko slovenskih poslov se še vedno vrši na zagrebški borzi, pa ni thetnih vzrokov, da se no bi vršili pri nas in tako prišli predvsem v korist našemu gospodarstvu.
V ostalem je bil devizni promet ljubljanske borze sledeč:
Leta	1927.	393.7 milij. Din (6 mes.
Leta	19^8.	953.8 milij. Din
Leta	1929.	978.7 milij. Din
Leta 1930.	950.5 milij. Din
27. Varšava 57.825, Kopenhagen 137.00, Stockholm 138.25, Oslo 137.90, lielsingtors 12.975.
VNKONOSTNI PAPIRJI
Na ljubljanski borzi so bile danes zaključene Strojne po 80. Na zagrebški borzi pa je med državnimi papirji popustila vojna škoda. Nasprotno pa je bilo čvrstejše 7% investicijsko posojilo. Nadalje so bili čvrstejši dolarski papirji z izjemo obveznic Dlili, ki so ddine med dolarskimi papirji beležile tudi zaključek In sicer po 78. Bunčne delnice so nadalje čvrsle in je bila Kreditna zaključeva-na [>o 1'_5 pri čvrstem tečaju 125 do 129 v primeri s 120 do 124 včeraj. Čvrsta je bila Unionbanka, ki je bila v začetku zaključena po 190, kaaneje pa po 191. Jugobanka je narastla na 80 v primeri b 78.50 včeraj. Zaključen i je bila tudi Zemaljska banka. V ostalem so tečaji Narodno In Srbske banke bili čvrsti. Tudi industrijski papirji so bili živahnejši, tako je bil zaključen Slaveks po 50 in 49.50. Brod-ska tvornica vagonov se je nadalje učvrstila od 110 na 1S0, ravnotako jo bil čvrst Union mlin. ki je bil zaključen po 1(M) v primeri 195 in 190 včeraj. Osi-ješka fctčerana je danes izredno narastla, ker jo znan arbitražni papir in je bil zaključen po 315, kasneje pa je popustila na 300. Več prometa beleži Trboveljska, ki je bila prvotno zaključena i>o 360, nato se je učvrstila na 370 in 375. Čvrsti so bili tudi papirji paroplovnih družb, od katorih je bila Dubrovačka zaključena po 370, Jadranska pa )kj 550. Na belgrajski borzi jebil prav znaten promet v obveznicah Hijiotekarne banke, ki so danes znaUio oslabele.
Ljubljana. 8% Bler pos. 02 bi.. 7% Bler. pos. 80 bi., Tob srečke 50 bi.. Celjska 160 den.. Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 945 den.. Kred. zavod 170—180, Strojne zaklj. 80, Vevče 128 den.. Stavbna 40 den.. Split cement 350-400, Ruše 285—265.
Zagreb. Drž. pap.: T% invest. pos. 86—86.50 (80.50), agrari 51.75 bi., vojna škoda ar. 424.50— 425 (425), kasa 424.50 - 425 (425), 1. 424—428, 2. brez kup. 417 bi., srečko Rdeč. križa 50 bi., 8?,', Blerovo pos. 91.50—02.50, 7% Bler. pos. 79 79.75, 7% pos. Drž. hip. banke 78.375-79 (78.50), 6% begi. obv. (>9 bi. Bančne delnice: Ravna gora 75 d4 Hrvatska 50 dni., Katolička 36-38, Poljo 56-57, Kreditna 125—129 (125), Union 191-192 (110, 191), Jugo 80—82 (80). Lj. kred. 125 den.. Medju-riarodna 67 den., Narodna 8125— 8500, Obilna 36 d, Praštediona 915 den., Etno 42 de., Sr!>ska 195—197, Zemaljska 128.50—129 (129). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den- Guttmann 130—137, Slaveks 49.75- 50 ( 50, 49.50), Slavonija 2«) den., Našice M)— 10U), Danica i,0—115. Pivara Sar. 200 deu., Dravo 235 237, Šečerann Osjek 300—310 (315 300), Nar. ml. 200 den., <)sj. Ijev. 220 den., Brod. va g. 180-110 (130), Union 100-110 (100). Vevče 123 den.. Isis 44—40, Ragusea 360 370 (370). Oceania 225—227. Jadran, plov. 545 -570 (550), Trboveljska 365—375 360, 365—370).
Belgrad. Narodna banka 8150 8250. 1% inv. pos. 86- 88. agrari 52—53, vojna škoda 424 ( 500), 6% begi obv. 617.50 (20.000). Tob. srečke 24—31, 8/0 Bler. pos. 92, 7% Bler. pos. 79.25 ( 5000 dol ), 7% pos. Drž. hip. banke 78.25—78.75 (18.000 dol.).
Dunaj. Podon.-savska jadrali. 88.60. Wiener Bankverein 16.75, Creditanstalt 46 80. Escompteges. 157.40, Živno 88.25, Union 23.50 Anssiger Clic mise h e 132, Mundus 144, Alpine 17.50, Trboveljska 46, I.eykam 3.35.
Notacije državnih papiriev v inozemstvu.
Newyork: 8% Bler pos. 91 91.50, 1% Bler. pos. 78.25—79, 1% pos DHB 75—78.
Žitni frtî
Na današnjem žitnem trgu je položaj ostal docela neizpremenjen, ravnotaku tudi cene. Inozemska tržišča javljajo nekoliko slabejšo tendenco.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet majhen. Pšenica marec 14.56—14 63, zaklj. 14.60— 1461, maj 14.91-11.98 zaklj. 14.91—14.92, rž marec 9.80 9 85, zaklj. 9.80—9.81, koruza maj 12.15— 12.55, zaklj. 12.45—12.47, tranzit maj 10.20.
ZAHVALA.
Ob strašni nesreči, ki je zadela našo družino in ji ugrabila predobrega moža, skrbnega in ljubečega očeta, sina in svaka
Francetu ffiašzelj
delavca v tovarni »Vulkan«
izrekam najvdanejšo zahvalo vsem, ki ste nas v težkih dnevih na katerikoli način tolažili in nam dobrohotno pomagali. Vsakemu bi se racla osebno zahvalila, pa vzemite za dobro ludi to skupno zahvalo.
Stotero Bog vsem poplačaj!
Naklo, dne 30. decembra 1930, URŠULA CAJžEU s šestimi nepreskibljenirai otrocL
Srečno i it veselo novo leto!
Mesarija Tovladijac
Ljubljana, Pražakova ulica 8
OGLEDALU
vseh vrst, velikosti in oblik, brušena in nebru-še«a stekla vseh vrst — zrcalno, špecjalno, ledenasto, marmornato itd. — priporoča
tovarne' ooledal in bruš^n^sa steka edino čbto domače pod,tt,e
Cen'ra's: MARIEOR, Koroška cesta 32 - Telefon int. 2132 Podružnica : LJUBLJANA VII, Medvedova cesta 38 - Telefon int 3075 SPlIT, Zrinjska ulica broj 6 - Telefon int. 368
Vsake beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 SODrn Naimaniši znesek 5Din.0qiesi nad 9 vrstic se računajo višje Za oglase strogo trgovskega m reklamnega značaja vsaka vrshca2Din Najmanjši zneseklODirt. Pristojbina za iifroSDin Vsak oglas treba plačah pri naročilu.Nđ pismena vprašanja odqovarjamole.ee je ргПоге na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 3^9. Telefon štev
Veselo in srečno novo leto!
DRAGO ROSINA
ZALOGA GALANTERIJE MARIBCU, VETRINJSKA 26
Imam malo hišico
Šoferska šola
I!
Službe iicëjé
Mesarski učenec
se takoj sprejme. Naslov v upravi pod št. 14.742.
Mizarskega vajenca
sprejme Ivan Šemrl, splošno mizarstvo, Poljanska cesta 69, Ljubljana.
Mlad šofer
iznčen ključavničar, išče šoferske službe na oseh. ali potniški avto. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru.
Strojnik
izučen ključavničar, z izpitom, vešč vseh vrst strojev, išče službo za takoj. Naslov v upravi pod št. 14.706.
Gospodična
zmožna pisarniških del, išče službe. Ponudbe pod »Poštena«
Prodajalka
meš. trgovine išče službe. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Dobra moč« štev. 14.767 na upravo.
Orožniški narednik \
umirovljen, išče primerne | službe, vešč slovenskega, srbohrvatskega in nem- j škeija jezika. Cenjene ponudbe pod »Vesten in zanesljiv« št. 14.775 na upravo »Slovenca«.
Kuharica
se išče za župnišče v Jur-kloštru. Nastop takoj.
Vajenca
za kovaško obrt se takoj sprejme z vso oskrbo. — Alojzij Kermavner, Brezovica 85,
Vajenko
za ilamsko krojaštvo — takoj sprejmem. Ilirska ulica 19/1, desno.
i Inteligentno dekle
ljubiteljica otrok se išče I k boljši družini za manj-I ša hišna dela. Prednost j I imajo take, ki so že bile ! v enaki službi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod j »Poštena« št. 14.7%.
Perfektna kuharica
i se išče k dvema zakon-1 cema brez otrok v sre-' dini mesta. Plača dobra, nastor» takoj. Ponudbe z navedbo starosti na upra-I vo pod šifro »Snažna«.
Le prvovrstni krojači
popolnoma izurjeni v delu damskih plaščev, dobe stalno delo pri tvrdki »Elite«, Ljubl'ana, Prešernova ulica 7.
poleg Ljubljane najlepše	oblastveno koncesijonira-
ležečo ter bi rabil osebo,	na, I. GABERŠCIK. bivši
ki se razume na obdela-	komisar za šoferske izpite,
vo sadnega vrta, zelenja-	Ljubljana Bleiweisova 52.
ve in cvetk in ki ima res	Prihodnji redni tečaj se za mesarijo, po možnosti
|Tjf!MMtllf
Išče se lokal
ljubezen do tega. Na razpolago soba s štedilnikom. Plača po dogovoru. Reflektira se na inteli
prične 2. januarja 1931, Pozor!
Veliki krojni tečaj v pri-gentnejšo osebo. Nastop krojevanju damskih oblek s 15. januarjem ali 1. fe- se vr$i po novem letu pri bruarjem. Ponudbe pod strokovno izprašani učite-Krasna lega« št. 14.780. |ј;с; ter lastnici modnega ateljeja
Stari trg ali Plorjanska ulica oziroma Sv. Jakoba trg. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek tega lista pod »Lokal 14.718«.
Ako hočeš zaslužiti
in si podjeten, kupi od mene aparat za izdelovanje muholovcev in siro-vine. Naslov v upravi pod št. 14.537
Štiri lokale
po potrebi s stanovanji v za izdelovanje novi hiši, v industrijski damskih oblek Rozi Med- obmejni postaji oddam. -ved, Ljubljana, Mestni trg Prednost imajo špecerija št. 24, III. nad., nasproti • manufaktura - konfekcija,
magistrata Uspeh zajamčen. Kroji po meri.
ШШ
elektromehanična, pekarska ali brivska obrt. — Istotam se odda več stanovanj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14558.
Sanatorij
Preklic	Primeren prostor v novi
„	I	'	stavbi za Sanatorij, odn.
Brezposeln	Podpisani prekličem ža- -nesto za zdravnika se od-
strašna misel. Vsakemu Ijive besede o Klopčiču ; (Ja. Naslov v upravi »Sloje lahko pomagano z in Filipu ml. kot neresnične, j venca« ood št 14558. potom novega načina di- j ker sem jih govoril v raz-rektne prodaje na odje- j burjenosti. - Podkraj, p.
Mašlnista
izučenega ključavničarja s strojniškim izpitom in prakso, neoženjenega — rabim za januar za parno žago, na samoti v hribih. Oferte z zahtevo plače pod: »Absolutno trezen« j na št. 14.565 na upravo »Slovcnca«.
Hotelska kuharica
prvovrstna, ter perfektne servirke-sobaricc — išče za seziio večje podjetje na Bledu. Ponudbe s prepisi spričeval in referencami pod »Junij-septem-ber« št. 14.546 na oglasni oddelek »Slovenca«.
Učenca
7. dežele, močnega, kršč. staršev, z dovršeno šolsko izobrazbo, dobrega računarja — sprejmem v trgovino na deželo. Vsa oskrba v hiši. Prednost imajo iz bivšega Štajerja. Ponudbe na upravo »S1.« pod »Učenec 1901«.
Kolarski vajenci
se takoj sprejmejo. Ivan Zanoškar, umetno kolarstvo, izdelovanje auto-karoserij in voz, Gospo-svetska cesta 16, vhod v delavnico Bleiweisova cesta, Ljubljana.
Pridno dekle
v starosti 25—35 let, vajeno vseh hišnih del. najraje z dežele, sprejmem s 15. januarjem 1931. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 14.782.
Išče se brusač
za gatersko žago, popolnoma vajen ludi šivanja jermenja in vseh v to stroko spadajočih del, pri prostem stanovanju, takoj. Pismene ponudbe na: Parna žaga, Celje, poštni predal 74.
Učenca (ko)
boljših staršev, s primerno šolsko izobrazbo, sta-nujočega v Ljubljani, išče modna in športna trgovina. Naslov v upravi pod št. 14.779.
Kuharica
ki zna dobro kuhati, zanesljiva in resna, ki opravlja tudi druga hišna dela, se sprejme s 15. januarjem ali 1. februarjem, Ponudbe pod »Dobra hiša« št. 14.781.
NAJLEPŠE DARILO
ZA
NOVO LETO
*
i
Gramofon in plošče
v veliki izbiri dobite pri
V
TEHNIK"
JOSIP BANJAI
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 20
Lep lokal
malca, predmeti 50-100 Zagorje ob Savi. - Martin toren, priprave„ za
I lin Ч1\'9Г nrovllnn r» r» _	rntnUar	.	I,	«
roioKar.	pisarno ali veletrgovino,
200 Din nagrade
Din. Stvar pravilno prijeta - jc dvojno prijeta. Kdor zna dobro govoriti,
je sposoben mož za nas. j,,^ kdor privede psico S 1. jan. 1931 se lahko vo]fje pasmc znamke št. začne. Agentura in komi- , 55i ki se jc izgubila dne sija Omnia«, Miklošiče- 23. dec. zvečer. Odda sc
va cesta 18.
pri hišniku Beethovnova ulica 4.
se odda takoj z inventarjem ali brez. Pojasnila daie Royal Mail Line — Kolodvorska ulica 26.
NOVdK Ljubljana
FRANJO nv-/*rll\ KONQRESNI TRQ
2eli svojim cenjenim odjemalcem prijateljem in znancem
SREČNO NOVO LETO!
JRVRI
OD 2. JANUARJA SE PRODAJA SUKNEN0 IN MANUFAKTURN0 BLAGO
RADI INVENTURE
PO IZL0 £NÏ£F\N1H cenrh
OGLED BREZ OBVEZNOSTI NAKUPA / PRIHRANEK DO 20% IN VEC
SAMO NA KONGRESNEM TRGU ŠT. 15 NASPROTI NUNSKE CERKVE
Pri tvrdki	LJ U BLJFVMf\
Kupimo
Družabnika
s sodelovanjem v svrho	Dijaka
povečanja s primernim sc sprejme v vso oskrbo, | kapitalom, išče električ- j Naslov v upravi »Slov. no instalacijsko podjetje . pod št. 14.750.
s trgovino na prometnem i-------------
kraju. Ponudbe na oglas- ; Mlajšega dijaka ni oddelek -Slovenca« ; alj dijaUinjo vzamem na pod »Elek ro podjetje« hrano in stanovanje za
Enkrat na mesec
pridem v Slovenijo, da kupim pohištvo, srebro, , okraske, slike, preproge Skladišče	in drugo. Cenjene ponud-
veliko, suho, ognja varno, ' "a: Ruski bazar. Kra-pripravno tudi za strojno ha M.lana 14, Beograd. delavnico, skupno s pisarno, v bližini glavnega kolodvora, se odda. Vprašanja pod šifro: »Skladišče št. 14.777 na upravo lista.
št. 14.792.
Mladenič
23 let star, iz dobre hiše, pošten, izurjen v gostilniški stroki, s 60.000 Din gotovine, želi poznanstva z dekletom neomadeže-vane preteklosti ali vdovo v starosti od 20 do 35 let, v svrho ženitve. —
550 Din. Solnčno, I. nad. elektrika, klavir, inštruktor. Naslov v uoravi pod št 14.743.
Stanovanje v vili
5 sob, kuhinia. kopalnica, j sobica za služkinjo, tele-' ton, blizu sv, Krištofa, se ! odda s 1 februarjem Želi ! se solidno stranko, ki po-
Cenj. ponudbe na upravo trcbuje pjsarn D'ros(
Slovenca^ v Mariboru pod ><Zadovoljslvo-i
Naslov v upravi »Slov. pod št. 13 861.
Stanovanje
solnčno, treh parkctira'iih
Mlada dama
z milijonsko doto zeli poročiti boljšega trgovca, I scb z balkonom, vrtom, tovarnarja ali akademsko ! kletjo, elektriko in vodo-izobraženega gospoda. — vodom poccni oddam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.564.
Dopisi s polnim naslovom naj se pošiljajo sub: »Notranjsko« štev. 14,794 na upravo lista. Tajnost zajamčena!
Premožen samcc
srednjih let, nepokvarjen, prikupljiv, mesečni dohodki 5000 Din, stalna služba, penzija, oženi primerno damo, najraje dc-želanko. Obširne dooise na oglasni oddelek »Slo-
Dve sobi
v sredini mesta se takoj oddasta z zajtrkom mirnima gospodoma Naslov v upravi pod št. 14.730.
Stanovanje
1 soba. kuhinja s priti-klinami, se odda s 1. januarjem. Istočasno se od-( da autogara. n v najem, venca« pod: »Srečo želim , Maribor — F. ankopanska
Tebi«
št. 15
Čamernikova
šoferska šola
Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avtoj, Prva oblast, koncesiionirana. Prospekt zastonj. Pišite ponj!
Prikrojevalni tečaj
za damska oblačila se
prične vsakega 1—15., za	.. , , . v. moška oblačila vsakega tako' ah febru„a.r'a' K>e' 15.-30. Zahtevajte pro-! Pove uPrava »Slovenca«, spekte in cenik za krojne vzorce. — Pojasnila daje
V dosmrt, stanovanje
se sprejme starejša oseba z vso oskrbo ali brez pri mirni družini v novi enodružinski hiši na mirnem prijaznem kraju v Ljubljani. Dopise prosim na upravo pod »Pomlad 31«.
Suho stanovanje
zračno, drugo nadstropje, soba 24 m', 2 sobici, kuhinja, vodovod, elektrika, tramvaj, pralnica, vrt itd. Cena 650 Din. - Vselitev
Teodor Kune, lastnik stro
Stanovanje
sobo, kuhinjo, oddam ta-
Izdeluje harmonije

kovne šole in damskega	koj. Kvas, Ciglerjeva 37,
modnega salona, Ljublja-	Moste, na, Sv. Petra cesta 4-II.
Krojači — vojni obvezniki!
Nudi se Vam prilika, ki
jo ne zamudite. - Krojno	vsakovrstna popravi,a in
trd 10 ,Liubl'an-' Sia"	»žloMe klavirje in cer-
trg 19, o tvor. 8,amiar,a	U*ene orgle. Tramte An-
spec. prikro,evalm teča,	, |kofja j k
o kroienju uniform (po _;_______
^^liKž^K	Klavirje, pianine
vsakega, se prijavite ta-	prodajam, sposojujem naj-
koj. Honorar znatno zni-	ceneje, ludi na obroke,
žan, da je vstop vsakemu	Tvrdka Zima, Wolfovn
mogoč. i	ulica 10/1.
Posestva
Nova vila
štiristauovanjska na prodaj v bližini sv Krištofa. Pojasnila pod »Ugodna lega 24«.
Primorci
ali Amerikanci! V Mariboru, najlepšem delu mesta, je po zelo nizki ceni naprodaj posestvo. Obstoji iz stanovanjskega in gospodarskega poslopja. Hlevi za konje in svinje ter več drugih prostorov. Zemljišče pripravno za prvovrstne stavbene parcele, veliki vrt 1er majhna industrita. Posredo-
Vsakovrstno
zlato Honnis
po nalvišiib cenab CERNE, juvelir. Ljubliana Woliova ulica <t 1
Kovaški meh | Male športne sanke
okrogel, popolnoma v do- lično in trpežno izdelane, ferem stanju, prodam. • se dobijo od 90 do 130 Pavle Vojska, Dob pri Din pri Ivanu Zanoškar, Domžalah.	I Gosposvetska cesta 16 —
——————— vhod v delavnico Blei-
Prodam motor ' weisova cesta, Ljubljana. 7.50 KS za nizko ceno Sprejemajo se tudi po-
radi nabave večjega. — _pra^ ' a'_
Poizve se: Vintar, Sp.
Brnik pri Cerkljah.
Radio
elektronski, kompleten, jamčim za dober sprejem, prodam za 1000 Din. — Glince, cesta XI, štev. 12.
Sporortfe
nam množino in i ošljite vzorec Va e zaloge
SUHIH GOB Sever d homp Llubltana
Vrednostne papirje
srečke, obligacije, delnice kupuie upravništvo «Merkur«. Liubliana Selenburgova ulica 6'll. tel. 30-52
Osemkijučni stroj
št. 10 na električni pogon in stroj za entlanje prodam. Poizve se v trgovini pri »Solncu«, Pogačarjev trg, Ljubljana.
Radio zvočnik
Amplion« C 27, angleški, prvovrstni in skoraj nov, se proda. Naslov v upravi pod štev. 14.428.
Rdečega bernardinca
starega 15 mcsecev prodam. n-»mrl Fani, Galje-vica, Ljubljana.
TvrdNa A. VOLK
llohtlnn*. Rc«lte»e rrfta 24. nuilt nate, uric «tile plrnifno mokn «o IrUEC aili»««kr 'i'lrlUe
Zahtevajte ceniki
Gepelj
malo rabljen, po ugodni ceni naprodaj. Vorašati
Kupim
valci 'niso" izključeni**Na- ' potnojarmenik v do- pri'Vranc Juvan. OUevčk slov se izve pri upravi ,br.enl. s,an|" f, kroghćnun., it. 24, p. Preddvor. Slovenca- pod št. 14.323 lezap fKugcllagcr), pre-: mer 60—65 cm odprtine. Ponudbe na upravo pod Polnojarmenik. št. 14.711
Stavbene parcele
večje, la, sredi mesta Maribor, ob najbolj prometni ulici — naprodaj. Naslov prodajalca pri u-oravi »Slovenca« pod št. 14.324.
Večja poslopja
s prostornim dvoriščem in vrtom, pripravna za večjo obrt ali industrijo naprodaj; elektr. tok na razpolago. Kje pove uprava lista pod št. 14499.
Hiša
novozidana, z opeko krita, 2 orala zemlje, sado-nosnik, njiva, travnik itd. v bližini nove ceste, tovarne in kolodvora Št. Ilj, naprodaj, Vpraša se: Selnica ob Muri št. 17,
Gostilna z vrtom
se proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod 14,798.
Enodružinsko vilo
prodam. Naslov v upravi pod št. 14.791.
Trgovsko hišo
poceni proda Zagorc — Višnja gora. Idealna prilika, udobno stanovanje.
Prodam lepo
posestvo
Prodam
dvoje lepih sani, komate in angleško konjsko opre-mo. Ivan Černe, Vidov- rOZOl'! danska cesta 24.
e
Ženini in neveste,
pozorl Vsakovrstno pohištvo na obroke Vam nudi Ivan Zgonc, trg. in mizar v Cerknici št. 62.
Usnjati suknjiči
globoko pod ceno napro daj, tudi na obroke. Ponudbe pod »Nizka cena« št. 14.479 na »Slovenca«.
Usnjarne, pozorl
Dva usnjarska »hašpel-na«, malo rabljena, ugodno naprodaj. Na ogled: Ljubljana, Sv. Petra c. 68.
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosie po 130 Din ke in čisti pub po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetiu L BROZOV1C - Zagreb, llica 82 Kemična čistilnica peria.
Prodamo: Akumulatorsko baterijo
65 V ali elemente.
Bencin motor 8 HP
Lokomobilo
Wolf 15/18 HP.
posamezne
v Savinjski dolini, hišo z gospodarskim poslopjem, 20 oralov zemlje, travni-kov in gozda, za 275.000 | Diesel-motor Din. Naslov pove podruž- j 20 in 30 HP. niča »Slovcnca. v Celju. | Elektromotorje,
diname,
Čitnjte in širite »Slovnica«!
nove in rabljene
VOJNOVIČ & CIE.,

i LJUBLJANA - VIC,
Pozor!
Št. Vid nad Ljubljano i it okolica!
Prišli smo do tega, da se tudi v Št. Vidu popravljajo snežni čevlji in ga-loši. Priporočam se ter Vam obenem želim
srečno novo leto! Franjo Miklavčič
Priporoča se
elektro-mehanična delav. niča za previjanje elek-tro-motorjev, avtodynam. ventilatorjev, kuhalnikov, likalnikov in sploh vseh električnih aparatov. Delo strokovno. Cene solidne. — Franjo Perfinlič, elektro-mehan. podjetje Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16. Restavracija pri »Levu«,
Abonenti
ki si želijo spremeniti z novim letom hrano, se oglasijo v Tatt«»nba-chovi 5. A. Šenica, Plzcn-ski dvor.
Ea do;enčlte in faokhne
prične že prihodnje dni — po naročilu — redilo dobavljati specielno (hi-gijensko) mleko v steklenicah Mlekarska zadruga Medvode-Svelje.
Spoštovano glavno zašlo stvo j
»The Snlvat«, Brčko. Na/.naniain tam, ila Jo Vaš čaj THE SALV AT . Ui cu izdeluje .e liarna Pri OdrcSe.niku - v 1'rnei, tuko iMiro nč nkoval, <la so se vsi čudili Mnja leta io ž« do iro bolehala un želi-mh knmnlli, zadnja dva mesci/O p pa trpela ta o grozovito, dn In pa la na posteljo in popol nom;» obnoinoK a. Noben z iravnlk Joj ui mogel pomagali : Imela jo hude krče. Ui so s- vsak dnu ponavljati. Bral pa soin v čitsop sili VaS oglas o THF, SAUVAT« in ga la' oj naročil- Odkar ni io ta raj, je izginila vso n îolei-'Jnu in vsi lia padi krčov so izostali; tekom eno mesečno porabo toga а|а nI je te toll ;o ono nog a. au zopet lahko irSisvoj poxei Pripor," Ui smo Vaf čiij žo ninoir m boln'kom, pa g.i bomo priporočali -o nadalje V imi-svoie tete so Vam p>av srčno zali valju Jem.
Adam (.ohrnian, Ueškii
Zatitevalte zanimivo broSnro o žolčnih kamnih, boiezntli lin jetrih in žoliMi. lit Vam Jo ZHB'on.1 poltjo gla.ni za lopniK in edini rnzp.mi ijhIpo za JiigoKlnci o
»The Salrat«, Ph. Mr. I. Šomper Brduo.
Srečno novo leto žele sledeče îwdke rasnih kmfev:
Srečno in veselo novo leio vsem mojim cenjenim gostom
Hotel in restavracija Trst-Kočevje ob enem Kino Radio
lastnika Štefanija in Ivo Šulek, Kočevje
Svojim cenjenim odjemalcem in gostom želi srečno novo leto
II ooor
trgovina in gostilna

Peter Gorupič
i kovaški in podkovski mojster
i
Vsem tvojim odjemiilrem se za dosedanjo naklonjenost najiopei? zaliva'juji m, ter se za nadaljnji obisk moje trgovne pnporotum. ietec vsvm
najsrečnejše in za do \ o lino novo leto 1931
FRANC PIRKOVIČ
trgovina mešanega blagu in deželnih pridelkov
RIBNICA - DOl-EN/SKO
Svojim članom srečno in bogato novo leto želi
Posojilnica v Dobrepoljah
Novo mesto
»»»«»♦»»♦♦♦»«♦♦♦«»»»««♦«m
Svojim cenjenim gostom in odjemalcem želim v novem letu vse nalboliše
Srečno novo leio želi
JAKOB COSTA, trgovec
DOBREPOLJE
Eduard Krieger
mesar In gostilničar
Krško ob Savi
£XïliïZT^r0'- AGNES NOLAN
Zdenska vas — Dobrepolje
Srečno novo leto želi
svojim cen), naročnikom
ANTON BOBNAR
modno krojaštvo Solidna postrežba
DOLENJSKE TOPLICE
Veselo novo lelo želi STAVBNA DRUŽBA
BATTELINO
1 Ljubljana, Rožna dolina «
**м*«»««мтмн»«мм*м<
!
Svo'im od|ema'cem želi srečno novo lelo In se priporoča
Anton Orandovec
mizarstvo Cesla 40 — Dobrenolje
Veselo in srečno novo leto!
i
„KERAMIKA"
tovarna peči, štedilnikov, kamenine in samotnih izdelkov
]. Klemenčič družba z o. z.
NOVO MESTO » ............................................................
A. Rebolj iietarslvo
iledvode-Preska 32
Srečno novo lelo želi Škedelj Josipina
trgov.na z mešmim blagom
Dolenia Slraža pri Novem mestu
Srečno novo lelo želi gostilna MILAN ZUPANC
Dolenjske Toplice
Veselo in srečno novo lelo želi c. odjemalcem
Jože Lavrič
trg-jvine mešanega blaga Dolenjske Toplice
t
Srečno novo leto
želi vsem svo|im cen), naročnikom in čast. duhovnikom
IVAN VRHOVEC
krojač
ŠT. VID PRI LJUBLJANI
Zahvaljulem se za zaupanje In naklon'enosl In se priporočam še v nadaije. Polrudll se bom z dobrim delom in nizkimi cenami vsakomur poslrečl tudi v bodoče.
Jos. Krivec trgovina z meš. blagom
S
Kriko
Viklor Tomazin
sobno slikarstvo in pleskarstvo
Novo meslo Lluhlianska cesta
Ivan Vovk pekarija
Novo mato
Trg Kraljeviča Petra
Alojzij Vesel	
čevljarstvo	
	Kandija
Srečno novo lelo želi svojim gostom gostilna pri „GAŠPERJU"
Dolenjske Toptlce
Srečno novo lelo žele vsem odlemulcem:
Hinko Šašelj
pekarija
Mokronog
Srečno novo lelo želi svojim odjemalcem >n se priporoča
Anton Zalar
kro.ač
Zdenska vas - Dob^epolle
Srečno novo teto želi
Marija Orandovec
šivilja
Cesla 40 — Dobrepolle
Srečno novo lelo zeli Frančiška Zalar babica Zdenskavas	Srečno novo telo želi vsem svojim cenjenim <ios om Ljudmila Brdavs goslilničarku "oleg kolodvora Oobrepo'le
	Srečno novo lelo želi Ivanka Šuštar babica Podgorica
Srečno novo lelo zeli Martin Jakovec vinska veletrgovina Mar. Bistrica	
Srečno novo lelo vsem cenjenim odjemalcem želi
Jože Praznik
mesar
Videm 4 — Dobrenoije Srečno novo lelo želi
Ivan Brodnik
splošno čevljarstvo
Videm 43
Ida Andrejčič
modni salon
pri Kapitelju
izvršu|e vsa dela ločno !n solidno
Karol Jevšček
mizarska io>arna za stavbena in poh šlvena dela
Novo meslo—Kandifa
Kolenc Franc
gostilničar, lesni trgovec, sodavičar
Mokronog
Bule Anton mi.
mesar
Mokronog
Srečno novo lelo želi
/
slikarsko ln oles4arsko podjelje
ALOJZIJ VALANTlČ
Kandija-Novo mesto
Kos Frenk
restavracija in pekarija
Mokronog
Srečno in veselo novo leto želi NEŽIKA KUSSEL nasl. F. Hočevar
manulakturno trgovina
Novo meslo
Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem
JOSIP KAPŠ
trgovina s špeceriio, ga-lanterijo, železnino in manufakluro vedno po najnižjih cenah
Dolenjske Toplice
Ivan Svetec
Novo mesto
Trg Kralj. Petra 94
želi cenjenim odjemalcem „Burgita" in svojim gostom srečno in veselo novo leto
Priporočam svoj moderno urejeni brivski in dair.ski salon, v katerem se izvršuje dunajska trajna ondulacija
Konrad Gorupič	
splošno kleparslvo	
	Novo mesto
Modna trgovina „PRIJATELJ"
Novo meslo	Ljubljanska cesta
JULIJ KOBE trgovina manuf. blaga NOVO MESTO
Srečno novo lelo želi svojim naročnikom damsko in moško krojašlvo
Gutman & Vidmar
Trebnje	Dolenjsko
Josip Windlscher hotelir in mesar
Kandija—Novo mesto
Srečno novo lelo želi svojim cenj. naročnikom
v
Zen Alojzij
splošno mizarstvo
Trebnje, Dol.
Širite Slovenca!
Izpadanje las
bolečine lasišča, temena, prhljaj, srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo lasje se zopet zarastejo, prhljaj ш srbež Izgineta, če uporabljate
RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV.
Stekleničica 20 Din. Proizvaja in razpošilja stara, I. 1599 ustnovljena K up tol.sk a lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Uartulič, Zagreb, Jelačičcv trg 20.
JOSIP KOBE
Novo meslo
špecerfja ht dellkolese na drobno in debelo. Glavno zasiousivo za peliolei in bencin Va-cuum Oil Comp. d. d.
Veselo novo leto
želi
Aulobusno podjelje L. Kondrlč & Dolmovič, Novo mesto
18 sedežni autobus. Proga: Kandija—Gla>ni Irg—pošta—kolodvor Na ruzpolago taksomeler
VESELO NOVO LETO
želi
L
EDISON BELL PENKALA
I. angl.-jugosl. tvornica GRAMOFONOV, Zagreb ter se priporoča cenj. nadaljni naklonjenosti
Zastopnik
Iv. Bonač - Ljubljana
Šelenburgova ulica
Srečno novo leto 1931 žele sledeče tvrdke v ljubljanskem okrožju :
Srečno in veselo novo leto 1931 želi
vsem cenjenim odjemalcem
tvrdka
CENTRA
trgovina šivalnih strojev, koles gramofonov, gramofonskih plošč,
Ljubljana, Masarykova c. pri gl. kol.
Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
JOŽE AVBELJ, mesar
L1UBLJANA
Stari trg 24
Srečno in veselo novo lelo želi cenjenim naročnikom in odiemalcem
konfekcija — modno krojaštvo
Jos. Rojina, Ljubljana
industrija perila na debelo
Srečno novo leto
želi vsem cenj. odjemalcem, ter priporočam najnovejši A, E. G. pisalni slroj model 7 lela 1930 tehnično izpopolnjen, je brez konkurence ter uživa tvrdka A. E. G. svetovno priznanje
Glavni zastopnik: JOSIP OMERZA
Ljubljana, Dunajska cesta šlev. 6 I. nadstropje Hiša lekarna Dr. Piccoli
Srečno novo leto
SLOKAN IVAN
stavbeno podjetje
LJUBLJANA. Kolezijska ul. 7
Salon za dame in gospode
Anton Turk
Ljubljana Miklošičeva cesta 7
Srečno novo leto želi
J. SAJOVTC
splošno mizarstvo
LJUBLJANA, škofja ulica 13
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. naročnikom oz. gostom
BRICELJ IVAN
ploskar. ličar in soboslikar v LJUBLJANI ter gostilničar v àtepanjivasi „NA PLANIRJU"
Veselo in srečno novo leto želi
JOSKO MAJHENIČ
sobos liker
LJUBLJANA, Rožna ulica št. 8
Veselo In srečno novo lelo želi
ANTONIJA GASTRAUN, Ivomica dežnikov Ljubljana, Prešernova ul. 42
Srečno in veselo no>o ielo želi
MAVRICIJ POBEŠKAR, čevljarski mojster Ljubljena, Cankarjevo nabrežje 7/1.
Veselo novo leto želi
ANTON PREBIL, splošno ključavničarstvo
LJUBLJANA, Glince c. I, štev. 6
Specerija. manufakiura, galanterija in modni predmeti pri
„Nacetu Završniku"
Glince pri Ljubljani
Egidij in Karol Erjavec
zaloga in prodaja pohištva
Brod (poleg tacenskega mostu) pošta Šent Vid nad Ljubljano
želita vsem cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto 1931
Priporočava se v nednljno naklonjenost in priporočilo
Srečno in veselo novo leto želim vsem cenjenim odjema cem in znancem ter se priporočam za nadaljno naklonjenost
Franc Velkavrh
mizarstvo in zaloga pohifttva
Vižmarje, Št. Vid nad Ljubljano
pod klancem
Elektrarna
J. Češenj
Brod, Šent Vid nad Liubljano
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo lelo
Veselo novo leto želi
Franc Majerič
pekarno
Šent Vid nad Ljubljano 69
Tovarniška zaloga splošnega
ELEKTRO - MATERIJALA
Bergodac & Co.
LJUBLJANA
Dalmatinova 10' - Miklošičeva 16 Int. tel. štev. 3376
Jugoradiator, lastnik Friderik Hertle
podjetje za centralne kurjave, ventilacije, sušilnice, parne pralnice, kuhinje m sanvarne naprave
Veselo in srečno novo leto 1931
Prav srečno in veselo rovo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem in se priporoča za uadaijno naklonjenost tvrdka
MATIJA HORVAT, splošno čevljarstvo LJUBLJANA - Dunajska cesta 9
Srečno in veselo novo leto želita Franjo in Anica Fritz
gostilna
Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4
Srečno novo leto zeli vsem cenj. odjemalcem slaščičar
/. Struna
Ljubljana VII.
Veselo in srečno novo leto vsem cenjenim naročnikom ieli tvrdka
Mihelič <$ drug
Kleparsko in inštalacijsko podjetje Ljubljana, Dunajska cesta 41
N.M. M ALG A!
trgovina in gostilna
Sp. Šiika, Knezova ul. 19
Veselo novo leto ieli
Janez Ramovž gostilničar in trgovec
Koseze
Vodice
Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
M. Remic
trgovina i mešanim blagom
Ljubljana, Zgornja Šiška Celovška cesta 10
Želim vsem svo'im cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto
Ivan Novak
slrojno mizarstvo In zaloga pohištva
Vižmarje - Šent Vid nad Ljubljano
se prporoča za izvršitev stavbnih in pohištvenih del. Delo solidno. Postrežba točna. Cene zmerne
Vsem svojim cenjenim odjemalcem želim srečno in veselo novo leto
Obenem se priporočam za nadaljno naklonjenost, zt-goievljajoč Vas solidne in ločne postrežbe
Fran Juvan, valjčni mlin
Srednje Gameljne Št. Vid nad Ljubljano
Prvo jugoslovansko izdelovanje droi Marija Volk-Koèmerl,
Ljubljana Telefon 33-12
Srečno novo leto želi
CIRIL KRIŽNAR dekoracijski slikar
ŠT. VID nad Ljubljano in se priporoča za cerkveno slikarska dela
Veselo novo leto želi /ožef Žagar
mizar
Dravlje 73 pri Ljubljani
Veselo novo lelo želi
Josip Kuhar
splošno mizarstvo — zaloga pohištva
Šent Vid nad Ljubljano št. 79
Telefon 61. 13
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
pekarija KOROŠEC Šent Vid nad Ljubljano
Veselo in srečno novo leto želi tvrdka
Erman & Arhar, mizarstvo
Šent Vid nad Ljubljano
Srečno in veselo novo leto ieli vsem svojim cenj. odjemalcem
A. DRUSKOVIĆ
■ trgovina z mešanim blagom in brivnica
Moste pri Ljubljani
Val. Vodnikova ul. it. 14
Veselo in srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
Franc Erjavec
.pri zlati lopati* trgovina z železnino Ljubljana, Wolfova ulica 12
Srečno novo leto ieli gostilna »Jadran*
SUŠELJ MIHAEL IN IVANKA
Ljubljana-Sp. Šiška Černetcrva ulica 31
Restavracija »Pri levxu
IVAN IN ROZI HERZOG Ljuhljana
Gosposvelska cesta
Srečno novo lelo želi cen|. od emnlcem Ivrdka
ANDLOV1C & STRGULEC Ljubljana, Komenskega ulica 34
Srečno novo leto želi Tt. Efaks, Rajšlč Stevo
Ljubljana Napoleonov trg 7
Špeciialna trgovina x barvami in raznimi kremami 1er ostalimi kem. preparati za konzerviranje usnja
i an ko Zevnik
mesar in prekajevalec
Šiika - Ljubljana
Franc Serbec
terazzo mojster
Glince IX, št. 21 (Vič) - Ljubljana
Veseli srečno in zadovoljno novo leto ieli
vnem svojim ceni. odjemalcem ter *e priporoča ie ги nadaljno naklonjenost
Franc Zaletel
domnču relcii/unjo' na St. Vid nad Ljubljano
Ivan in Eiza Rahne
trgovina in gostilna
Selo • Moste pri Ljubljani
Veselo in srečno novo leto
/osio Andlovic
splošno mizarsho, etektroiaga Škofljica pri Ljubljani
Srečno novo leto ieli vsem svojim gostom ter se nadulje priporoča
Rodica
gostilna BIRT16
Srečno novo leto ieli vsem tvojim cenj. odiemalcem in naročnikom AloaijCBRAtt Prodaja in popravlja fco- ključa vni^ar in mehanik lesa in iivalne atrije.	Uomiale 4.
Srečno novo leto ieli vsem c^nj. gostom ter se priporoča za nadaljno naklonjeni st
Domžale	iMV
brirski salon
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Franc Končan
splošno ključavničarstvo
Domžale
Veselo in srečno novo lelo želi
Martin Mali
sedlarstvo in izdelovanle vozov
Domžale
Srečno novo leto 1391 žele sledeče tvrdke v mariborskem okrožju
Anion Požar	
vrtnarstvo	Pobrež'e - Maribor
Atelfe m umetno knjigoveštvo
Miho Vahlar
Izdelovanje okvirjev Maribor, Gospo*<ka 37
Vsem svo|im na očnikom želim srečno novo lelo
Josip Kienreich
bralni krožek (Lesezlrkel)
Maribor, Gledališka ul 10
N. JAHN
modistlnja damskih klobukov na Izbiro
Maribor, Stolna ul. 2
ANTON POLANEC
čevljar
Holinlaves 68, Slivnica ori Mariboru
Jakob Preac
manulakturna trgovina
Maribor, Gosposka ul. 8
Gostilna Mandl
Zg. Radvanje pri Mariboru
J. Martinjak-Legat
trgovina mešanega blaga
Maribor, Meljska c. 57
Srečno novo leto voščim vsem svojim odjemalcem in znancem
Ramsak Josip
sodar
Maribor, Meljska cesta 10
Ferdo Babič
stavbeni in umet. kllučavničar
Maribor, Židovska ul. 4
Zvonolivarna
„ZVONOGLAS"
Maribor, Tomanova ulica
Roza Javornik
strojna plelarna
Maribor, Vojašniška ul. 2
Andrej Halbwidl
Holet „Stara pivovarna"
Maribor, Jurčičeva ul. 7
Kolodvorska
prodajalna knjig, časopisov, razglednic i. t. d.
Zidani most
Srečno novo lelo
voščim vsem svoiim odlemalcem in znancem
t.
HORVAT ANTON
mesar
Maribor
Koroške cesla 15
MAKS ČUKA LA
trgovec
Sf Jurij ob Taboru
Kmetijska nabavna in pioaa/na zaaruga
Solčava
Kmečka hranilnica in poso ilnua
Sv. jurii ob Taboru
lastnik: RADO PREGRAD
Fric Sever trgovec in gostilničar
tvanjci pri Gor. Radgoni želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijaleljem veselo novo lelo
Martin Rilonja gostilničar in mesar
v Gornii Radgoni želi vsem svojim odjemalcem in pri'alebem veselo novo telo
IVAN MEKE
trgovina mešanega blaga in dež. pridelkov
Središče ob Dravi
F KOROŠEC, star GOR RADGONA Irgovina s špecerijo, železnino, stav-beni malerlial umetno gnoji o in deželni pridelki nu veliko In malo
Stane Cividini
česalni salon zu dame in gospode. Trajno kotiranje las, onduliranje, — vodno onduliranje 1er barvanje las z L' Orienlol Henné
Gor. Radgona
Srečno in veselo novo 'elo
M. ]OŠT
paromlin
Medlog pri Celju
IGNACIJ BOCK, elektrotehnik trgovina s šivalnimi in pcliedel-kimi stroji
Slov. Bislrica
Dr<»f<> ГГН/ - modni atelje za dume, gospode in vojaštvo
SLOV. BISTRICA
ROZA PITSCHL
trgovina s papirjem in gnlnnierlio
Slov. Bislr ca
k 14111 Hupilli - slikar in pleskar
SLOV. BISTRICA
JAKOB POUŠA
sodar
Slov. Bistrica
IVAN	KRUDER
slikar	in p.eskar
	Slov. Bistrica
Tovarna amerikansklh kllrcev Attems-ovega
Centra neg.i ravnateljstva
v SLOVENSKI BISTRICI
MIHAEL RASTEIOER
mesar in gostilničar
Slov. Bistrica
FRANC LESJAK
brivski mojster
Slov. Bislrica
Ludvik Kržišnik
trgovina z usniem in čevljarskimi potrebščinami
Rajhenburg
Proga Zagreb - Zidani most
Attemsovs iesna industrija
Slcvenske B'strlca
JURIJ ACKO
slikar in pleskar
Slov. Bistr'ca
KAROL PRISIONIK
čevljarski mojster
Slov. Bistrica
Apolonija Šmajs trgovina z meš. blagom Braslovče	Leopold Hindel trgovina z meš. blagem Braslovče	Anton Lešnik čevljar Braslovče	Domačim ta tujim gostom ielita veselo m/ro lelo Jože in Jerica Kunčič gostilna Planina-Sv. Križ
Jože Lekše	Ivan Mrevlje	Kajba Anton	Ana Waldl
klobučar	kamnosek	pekarna	trafika
Mozirje	j Mozirje	Šoštanj	Šoštanj
Franjo Motoh biivski mojster
Gornja Radgona
Industrija umetnih cvetlic in vencev CVETLICARNA PODČETRTEK
Celjska milarna
d. z o. z.
CELJE
žoli vsem svojim cenj odjemalcem
srečno in veselo novo leto
Veselo m srečno novo leto želi vsem svojim strankam
Mihael Dobrave
slikar
Celje, Glavni trg 15
Gostilna pri „LIPI"	
Anton Vračko	§1. П)'
	
ŠEF IGNAC, čevljar
Selnica ob Muri - St. Пј
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cen.enim gostom
Ciril in Anica Majcen
ho'elir-ka Celjski dom resluvraler-ka Zidani inost
Celje
Zidani most
Srečno in zadovoljno novo leto želi vsem članom in vlagateljem
Posojilno društvo F. v.
Railleizen r. z. z n. z.
Sv. Lenari v Slov. gor.
Srečno in zadovoljno novo leto 1931 želi vsem cenienim odjemalcem
Anton Hrastelj
trgovina z meš. blagom
Sv. Lenart v Slov. gor.
Srečno in veselo novo lelo želim vsem goslom in se priporočam za nadalje
Leopold Matjašič
gostilničar
Sv. Lenart v Slov. gor.
j	Veseio in srečno novo lelo želita vsem
f	Franc in Ivana Jurgec
l	parna pekarna
5	v
J	Si llj v Slov. goricah
Blaženo in zadovoljno novo leto žeti vsem članom in vlagateljem
Posojilnica r.z.zn. z.
Sv. Lenart v Slov gor.
POSOJILNICA
V GORNJI RADGONI
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Veselo In zadovoljno novo lelo želi vsem gostom in se priporoča
Karol Aubl gostilničar
Sv. Lenart v Slov. gor.
Srečno novo lelo želi
FRANC MAROLT, čevljarski mojster VIDEM 12
Joža Hrasielj
trgovec
v Gornji Radgoni
želi vsem svojim odjemalcem 1er poslovnim prijaleljem srečno novo leto
♦»♦«♦«♦»♦♦ »«««'»♦♦♦«»♦«»♦»♦«♦♦♦♦♦«♦«»♦«♦«»♦♦♦»♦«♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦t»»»»«««
Centrala občinskih opekarniških podjetij
v Gornji Radgoni
TOVARNA ČOKOLADE
ADOLf ШШДМК Y 1CSCAII
želi obilo sreče v novem lelu vsem cenjenim odjemalcem
Veselo in srečno novo leto želi
FRANC VÀRSEK konc. mestni zid. mojster
ter se ceni. občinstvu priporoča v nadaljno naklonjenost	v v
TRZIC
Veselo novo leto žoli MARIJA HITTI trgovina s kurivom
Ljubljana, Ahacljeva cesta 10
Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
JOSIP OGRIZEK
elektrotehnično podjetje Radio - Gramofoni
NOVO MESTO
j Srečno in veselo novo leto	^
VINKO SAVNIK - Radovljica
veletrgovina z manufnkturnim, modnim in galanterijskim blagom	|
Podružnice : Bled—Jesenice f
Veselo in srečno novo leto želi vsem in se priporoča
mun Iv/i d - Hroac - usa
Pohitite z naročnino!
Srečno in veselo novo leto želi fotograf F. IiUDNIK
Ljubljana VII. Celovška cesta 43
Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
A. AMANN tovarna pohištva
TRZIC
Srečno in veselo novo leto želi rodbina
FRANC PUST-ova vsem prijateljem
Ljubljana - Črnuče
penzijon „Savska Straža"
Srečno novo leto želita cenjenim odjemalcem Alojzij in Rezi Ambrožič, mesarija, Gorje pri Bledu
Srečno in veselo novo leto želi ANTON TRAMTE
izdelovalelj harmonijev in uglaševalec klavirjev ŽABNICA	ŠKOFJA LOKA
Srečno novo lelo želi
DANILO KRAŠOVEC
Trgovina z mešanim blagom
TRZIC
Tordha П1. Pangerc in drug
d. z o. z.
trgovina z mešanim blagom s centralo: BLED 2, telefoD 40 in s podružniiama: BLE J 1. »Pri Pretnarju«, telefon 39, Polj-šica - Gorje Rečica 13 in Selo pri Bledu želi vsem cenjen m odjemalcem srečno in ve>elo novo leto
Srečno in veselo novo lelo želi
loan mrak
brivski salon za dame in gospode
RADOVLJICA
M. MASTERL
družba z o. z.
fovarna žime za žimnice
O I v • v v
btrazisce
pri Kranju
Srečno novo leto želi ceni odjemalcem
Lovro Marinšek mesar in gostilničar
Naklo
Mnogo sreče v novem letu želi
Hranilnica in posojilnica
na Jezici
Ivan Čertanc
modno krojašlvo in izdelovanje usnjenih suknjičev
ČRNUČE
JEŽICA
Srečno novo leto želi Ivrdko
R. KRAMAR - Škofje Loka
trgovina z mešanim blagom 1er se cenjenim odjemalcrm priporoča
Razpošiljalnica čevljev J. Zalokar nasl. Franjo
na veliko in malo
Mengeš 41
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim prijateljem in cenjenim odjemalcem
Ivan Ramovž
gostilna in trgovina
Sfožice
Franc Anžič	
mizarstvo	Grosuplje
Srečno in veselo novo lelo vsem svo/im naročnikom ieli
Karol Gregorc
stavbeno podjetje Mengeš 54
Tovarna parkelov
Alojzij Kane, Mengeš
želi osem svojim cenj. odjemalcem srečno in veselo novo lelo
Vsem mojim naročnikom srečno in veselo novo leto 1931 ieli Maks Učakar čevljar Dol pri Ljubljani	Vsem obiskovalcem moje gostilne ielim srečno in veselo novo leto Lenček Dol pri Ljubljani	Srečno novo leto ieli Avgust Rode gostilničar in trgovec Svhadole - Komenda	Veselo in srečno novo lelo želi Franc Zadrgal mlin in taga Komenda
		Srečno novo leto ieli Franc Ravnikar mesar Suhadole - Komenda	
Vsem mojim naročnikom srečno in veselo novo leto F. Kuhar kovač Dol pri Ljubljani	Srečno in veselo novo leto ieli vsem c. odjemalcem, ter se priporoča Josip Juhant lončarstvo Podboršt - Komenda		Blagoslovljeno novo leto iele raznašalci »Slovenca« v Lescah
		Srečno novo leto ieli trgovina HAFNER Lesce	
	Srečno in veselo novo leto ielim rsem znancem s katerimi sem bil v tujini skupaj Feliks Grkrnan Kapljavas Komenda		
Vsem odjemalcem loka srečno in veselo novo lelo Elektrarna Moder Dol pri Ljubljani		Srečno novo leto ieli Ana Florjančič gostilna Moste Komenda	Srečno novo leto ieti Anton Perne čevljarski mojster Komenda
Opekarna
loan Jenčič in drug Mengeš
želi srečno in veselo nooo leto 1er se o nadalje priporoča.
Sreino In oeselo nooo teto ieltm osem stavbenikom, ter se /trn zahualju/em In na-dal/e priporočam
Miha Uršič, Stranje-Kamnik >	trgovina z apnom
Ivan janehi, Mengeš trgovsko ortnarstoo
ielt veselo noi>o teto soo/lm ceni. odjemalcem
Veselo novo lelo
ieli vsem cenjenim gostom
HELENA KLUN
restavraterka
Veselo novo leto želi
Restavracija — prenočišča Kolodvor — Vrhnika
Rakek
Restavracija Vomicclj
Mesar Lukan Filip
Koroška liela
seli vsem svojim cenj. odjemalcem srečno novo lelo!
Veselo in srečno novo leto ieli vsem c. odjemalcem in znancem in se nadalje priporoča
Andrej Noč čevljar
Koroška Bela
Srečno novo leto želi	
Martin Kajtna	
splošno kleparstvo, napelja-	
va strelovoda in vodovoda	Litija
Srečno nooo lelo ieli osem cenj. naročnikom Franc Kosec, Mengeš tesarsioo
t	Kmetijsko gospodarsko društvo v Logatcu
I želi vsem cenjenim odjemalcem
i	srečno in veselo novo leto
Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
Alojzij Lombar
modni salon za gospode in dame
Ljubljana VIL, Celovška cesta 53
Srečno in veselo novo leto želim
Silvester Golmajer
stavbeno in pohištveno strojno mizarstvo
Zadružna gostilna Kmetijskega gospodarskega društva v Logatcu želi vsem svojim cen|enim gostom srečno in blagoslovljeno ^
1er se obenem še v naprej priporoča nOVO leto 1931	2
Potrudila se bo postrečl z najboljšimi pijačami in Jedili	l
Ljubno, pošta Podnart Gorenjsko
Vsem cenjenim odjemalcem želim srečno novo leto
Zora Hvala
izdelovalnica „Horus" perila Ljubljana, Florijanska c. 6
Podružnica Kmetijskega društva v Hotederšici
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
srečno in veselo novo leto
Srečno in veselo novo leto želi
Avgust Kobilica
tapetnik in dekorater
Ljubljana, Dunajska cesta 25
Vhod; Dvoržokovo ul. 3 (dvorišče)
Balon Franc
modno krojaštvo
Veselo novo leto želi
„ Ivan Augustin
trgovina deželnih pridelkov
Škofja Loka
Dunajska cesta 9
Viktor Klešnik
sedlar in jermenar
Ljubljana,
Poljanska cesta 49
želi vsem svojim odjemalcem srečno in veselo novo leto
Bule Anton, starejši
gostilna, mesarijo in prekajevalnica
Mokronog
Franc Lajovic
tovarna plelenin in trikotaže
Litija
Veselo in srečno novo lelo želi
P. Koren preje šterk
Črnomelj
NEZA PERKO
trgovina, žganjarijn, trafika
VISNJAGOKA
Vetelo no»o lelo ielt
MARIJA KLEMENČIČ
trgovina porcelanastih in keramičnih izdelkov 1er čevl|l in predtiskarija
Novo meslo. Trg Kraljeviča Petra
Palača Ljubljanske „ ,, on .„ kreditne banke
Telefon SO—0«
Prav srečno novo leto!
r A.
GOREČ
d. z o. z.
Gosposvetska cesta
^ •	Telcfou m—02
lia
s
Ш
m m m m m



«p
•v®

J

/
8
v
V
8 v
I

Dober in vesel smuk!
4
v
4
%
"s.


v
lip "
Ш Kolesa, kolesno blago, avtomobilno blago in oprema, avtopnevmatika, šiv. stroji, zhnskosportno blago. Ш
S®	....................... S&v
Hiša naprodaj
V	konkurzno maso tvrdke Welle Rudoli spadajoča hiša v Studencih, Aleksandrova c. 43, s prostim stanovanjem, lokalom, gospodarskim poslopjem in vrtom bo pri okrajnem sodišču v Mariboru dne 12. januarja 1931 cb 10 dopoldne v sobi št. 27 — prodana. Cenilna vrednost 175.598 Din.
I Tovarna naprodaj
V	isto konkurzno maso spadajoča opremljena tovarna mes-\ nih izdelkov v Krčevini s klavnico, prekajevalnico, hladilnico, t delavnicami, skladišči in hlevi, s stanovanj, hišo, vrtom in trav-
. nikom bo pri istem sodišču 21. januarja 1931 ob 10 dopoldne v < sobi št. 27 prodan o. Vse te nepremičnine s pritiklinami so cenjene na 2,743 699 Din. Natančnejše podatke daje konkurzni upravitelj dr. Lipold Franjo, odvetnik, Maribpr, Cankarjeva 1.

t Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša draga mamica, stara mamica, tašča in teta, gospa
Marija Novah-Waldsiein
vpokojena nadgarderoberka kr. Narodnega gledališča v Ljubljani
dne 31. dec. 1930 po daljši, mukapolni bolezni, previdena s tolažili svete vere, ▼ starosti 76 let za vedno zatisnila oči.
Pogreb drage pokojnice se vrši v petek 2. januarja 1931 ob 2 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnico na pokopališče k Sv. Križu.
V L j u b l j a n i, 31. decembra 1930.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.

Avtomobilistil

Potrtega srca javljamo, da nam je nenadoma umrl naš nadvse dobri, skrbni oče
in soprog, gospod
Mathias Kimmeswenger
bivši oskrbnik kopališča v Kamnika
Pogreb se bo vršil iz domače hiše na Podgorju št. 87 v petek, dne 2. januarja 1931 ob 10 dopoldne na pokopališče v Podgorju. Podgorje, dne 31. decembra 1930.
Ana Kimmeswenger, soproga; Ana, Marie, Resi, Lina in Hermina, hčere; Ivan, Lois, Maks, Adolf in Franc, sinovi, in ostalo sorodstvo.
Zahvala
Podpisana izrekam tem potom podpornemu društvu
»Ljudska samopomoč« v Mariboru
najlepšo zahvalo za takoj izplačano pripadajočo mi podporo po nepričakovani smrti mojega soproga g. Martina Gajšeka in priporočam to neprecenljivo društvo vsakomur v takojšnji pristop, ako še ni njega član. Maribor, dne 24. decembra 1930.
Ivana Gajšek.
Ali ste že poravnali naročnino?
MotocšKlistil I
$ûf€r il §HIil0¥0Zcl€
Spisal inž. Josip Štolfa. Jugoslovanska
--Cena vezani knjigi Din 140 —
knjigarna v Ljubljani.

RODBINA ALBIN HROVATIN naznanja žalostno vest, da je nje preljuba mati, stara mati in tašča, gospa
Pavla Jugovar
roj. Ranzinger
danes, dne 30. decembra 1930 ob 9 zvečer, v starosti 85 let, po kratki in mučni bolezni, previdena 8 tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki drage pokojnice se bodo v četrtek, dne 1. januarja 1931 ob pol 4 popoldne v mrtvašnici na Po-brežju blagoslovili ter na mestnem pokopališču položili k več» nemu počitku.
Sveta maša zadušnica bo darovana v petek, dne 2, januarja 1931 ob 7 zjutraj v stolni župni cerkvi.
Maribor, dne 30. decembra 1930.
ZAHVALA.
Ob priliki nenadne izgube našega iskreno ljubljenega otroka in sestrice
Štefke Rade:eve
smo prejeli toliko izrazov iskrenega sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Bodi vsem in vsakomur izrečena naša naj-globokejša zahvala. Iskreno se zahvaljujemo g. zdravniku dr. Benedifiču, č. g. katehetu Židanšku za zadnja tolažila in prekrasne poslovilne besede ob odprtem grobu. Srčna hvala g. šoferju Zemljaku za naklonjenost in uslugo ter najlepša hvala vsem, ki so našo rajno spremili na n|eni poslednji poti.
ŽALUJOČA RODBINA RADEJ.


•Iv
t Neizmerno potrti in žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljuba soproga, predobra mamica, stara mamica, sestra, teta in svakinia, gospa
Marija Marholi
roj. Rozman
po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, umrla.
Pogreb dra,1e rajnice se bo vršil v četrtek 1. januarja 1931 ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Velika čolnarska ulica 8, na pokopališče k Sv Križu.
Ljubljana, Bjelovar, Tivat, Maribor, dne 30. decembra 1930.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTAU.

Po dveletni bolezni in neskončnih mukah nam je za vedno mirno zaspala mama, gospa
Uršula Smolej
Rekla nam je, naj Boga zahvalimo, ko ji bo smrt poslaL Pa jofemo «a njo, ker mati je samo ena.
To nai ji bo mesto nagrobnega spomenika. Pokopan io bomo v petek ob 9. Št. Vid nad Ljubljano, aa Silvestrovo 1930. FRANC	FANCY, VIKTOR, MIRA

ZAHVALA. Za mnogostransko izkazano nam sočutje povodom težke izgube, ki nas jc zadela s smrtjo našega ljubljenega očeta, starega očeta, strica, gospoda
Alohiia Pečnika
za poklonjeno cvetje in vencc 1er za nadvse številno spremstvo na njegovi zadnji poti se vsem tem polom prav iskreno zahvaljujemo. Posebej nas veže dolžnost zahvaliti se čč. duhovščini ter prostovoljnemu gasilnemu društvu v Stožicah za kor-porativno udeležbo pri pogrebu.
V Ljubljani, dne 31. decembra 1930.
ŽALUJOČI OSTALL


Inserirajte v „Slovencu"!
pjbi
<-$« d R*!Z«zâ
- «>"4i • oc
3 » • e a;
•• i »	N-
c ?" I ž ******
f11• N CÛ
ttane Dominik:
Moč ireh
73
>ï • ai!a s™ £ 2 ■»
s « » 1"
S J 5
•«"J*"
M'
J<c5 «S2«
X * " aO » • v
"5.3 a « ■ « 12*ja-i
Roman ta leta 1056.
^Poslušaj me kot moj mož, moj prijatelj... kot moj sodnik. Obrnila se je k njemu in ga gledala s svobodnimi očmi.
»Ti veš, Horac, da so bili moji starši Poljaki. Naš i soeed je bil knez Meszinski. Imel je edinega sina j Raoula. Raoul je bil tri leta starejši od mene. Še , napol otroka so naju smatrali za zaročena. Družine i so hotele tako. Moj oče je bil bogat. Raoul je pripadal staremu rodu in je nosil knežji naslov. Spadalo je tako lepo skupaj, staro plemstvo in bogastvo. Prav za prav kupčija, ki ste jo iztuhtali obe rodbini. Jaz nisem ničesar vedela o tem. Raoul tudi ne. Imela sva se med seboj rada, kakor se imajo radi otrcci. Oba nisva vedela ničesar o življenju in o ljubezni.
Raoul je poetal častnik in je spoznal življenje. Medtem ko je moje srce ostalo isto, je poslalo njegovo čuvstvovanje strastnejše. Še eno leto, in naš zakon bi se imel skleniti... Tedaj je prišla vojna proti Rusom in Nemcem. Njen cilj je bil Četrta delitev Poljske. Veš, da je Poljska po kratki, junaški in obupni borbi podlegla premoči. Ko je odhajal Raoul, je bilo že vse pripravljeno za naglo poroko. Bas sva hotela k poroki, ko je vdrla močna ruska konjeniška patrulja na grajsko dvorišče. Svatje so se razbežali. Raoul je ustrelil sovražnega poveljnika s konja in pobegnil.
Za kazen so požgali naše posestvo. Mojega starega očeta so mučili, tako da je kmalu umrl. Moja mati je bežala na Finsko, v svojo domovino. Jaz ji nisem marala slediti in sem odšla kot bolniška strežnica k armadi.
Ko so nekega dne pripeljali nov transport ranjen-
cev v našo bolnišnico, sem zagledala med njimi Raoula, ki sem ga smatrala že za mrtvega. Bil je težko ranjen na prsih. Raoul je sam natanko vedel, kako je z njim. Le zavest, da sem jaz pri njem, je oživljala slabotno življenjsko silo v njem.«
Lady Diana Maitland je nadaljevala: »Tedaj sem spoznala, koliko globlja je bila njegova ljubezen od moje. Jaz sem ga ljubila, kakor bi morala ljubiti vsakogar, ki bi mi ga določili moji starši za moža.
Toda prav tako, kakor je moja prisotnost olajšala njegove zadnje dneve, mu jih je otežila ločitev.
Videla sem, kako pojema v hrepenenju in ljubezni do mene. Njegova neprestana prošnja je silila v me. Da ga bo rešila moja ljubezen; moja popolna vdana ljubav ga bo ozdravila. Sladke, omamne besede so mi šle do srca. Še sem se branila, tedaj sem ga videla, kako je pobledel, kakor da bi se zlila njegova kri v zemljo. Zavpila sem in mislila, da ga bom videla, kako umira. Pogledal me je s pogledom, v katerem so se zrcalila vsa njegova čuvstva. Ljubezen, razočaranje, bednoet, obup. Prijel se je za prsa, kakor da si hoče strgati obvezo. Tedaj... tedaj nisem imela nobene moči več, da bi se ustavljala...
Sedela sem dan za dnevom ob njegovem ležišču, dokler ni ugasnilo njegovo življenje. Videla sem ga, kako jc odšel, se poslovil brez bolečine, poln sreča V meni se je vse udrlo, vse izginilo. Bilo mi je, kakor da bi bila doživela vse le v sanjali. Samo zadnja Raoulova beseda se mi je vtisnila v spomin... ^Dianak V tem umirajočem dihu z bledih ustnic je ležalo neskončno veselje, začudenje in sreča. V spominu je ostal le tovariš v igri, prijatelj iz mladosti.
Leta in dogodki so šli mimo mene, ne da bi vsaj deloma učinkovali na mojo dušo, v kateri je bilo vse ugasnilo. Samo enkrat so se se odprla vrata do nje, šiloma ... in spomin na to je ostal.. л
Njeno telo se je lahno zgrozilo in zadrgetalo.
îOb polomu naše domovine smo izgubili vse. Postala sem družabnica pri neki švedski grofici, ki je bila prijateljica moje matere. Večji del leta smo preživeli v Parizu. Na neki zabavi sem ee seznanila z nekim švedskim inženjerjem. S svojo osebnostjo je, tako se mi je zdelo, nadkriljevai druge moške, ki sem jih spoznala. Zdelo se mi je. da so združene v njem vse duševne in telesne vrline... Ljubila sva se... Bila sem srečna, srečna .. .<
Lahen, izgubljen smehljaj je zaplaval liki dih okrog njenih ustnic. Občutila je nenavadno olajšanje. To ponižanje same sebe ji je očividno okrepilo pogum, kakor dejanje silnega junaštva. Nasmehnila se je... Potem so se zopet zmračile njene poteze. Njen glas, ki se je pravkar še tresel, je postal monoton.
;>Neki bolniški zdravnik je bil neopažena priča Raoulove zadnje ure. Nekega dne se je pojavil v Parizu. Prepoznal me je in me nadlegoval dokaj vsiljivo. Moj zaročenec je to opazil. Pozval ga je na odgovor. Ta človek pokaže name. Povedala sem vse, kar se je dogodilo. Moj zaročenec sa ustreli v dvoboju ... in jaz?!... Jaz dobim naslednjega dne prstan nazaj... brez besede, brez črke.«
Sklonila je glavo in zaprla trepalnice. Ob spominu na one dogodke se je še zdaj stresla.
-Čutila sem se do smrti ponižano. Nisem vedela, kako naj še živim ... uničena, osramočena, brezsrčno pahnjena v stran.
Stokrat sem si želela tedaj smrti. Na mesto ljubezni je stopilo sovraštvo. Sovražila sem tako strašno., kakor le more sovražiti ženska ... Kaj je prišlo zatem, veš. Postala sem pevka. V hrušču življenja sem mislila, da bom pozabila, ko sem le prekmalu doživela popolno razočaranje.
Sklenila sem, da bom živela le še za svojo umetnost in sem ji posvetila celo svoje bitje...
klavirjev in pianin najboljših svetovnih Krm po znižanih cenah
Prodaja na male mesečne obroke 1
Izposojevanje, vsa popravila, uglasba
ttJOUERN
po najvišji dnevni ceni in
Mag. št. 47182/ref. I.
Razglas
Radi sestave seznama obvezancev za uporabo ljudskega dela v smislu §§ 37-47 zakona o samoupravnih cestah, Uradni list z dne 10. junija 1929, št. 247'60, oziroma » smislu §§ 2-5 zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah, Službeni list z dne 23 avgusta 1930, št. 114/30, se pozivajo naslednje naštete osebe, da se zglase v dneh od 29. do 31 decembra 1930, ah pa 2. ali 3. januaria 1931 med 8. in 14. uro pri mestnem naćels'vu v posvetovalnici magistralnega poslopja. In sicer:
a) vsi v ljubliansici občini stanujoči za delo sposobni moški prebivalci od izpolnjenega 18. do izpolnjenega 55. leta, Ici plačujejo ra leto do 100 Din uslužber.iškega davka; obenem morajo povedati, če plačuiejo v Ljubljani še kak drug nepoerednji davek in v kateri letni višini;
b| vse v ljubljanski občini stanujoče osebe neglede na spol, starost in delovno sposobnost, ki plačujejo na leto nad 100 Din uslužbemškega davka. Tudi te osebe moraio obenem povedati, ali plačujejo v Ljubljani še kak drug neposrednji davek in v kateri letni višini.
Pod a) in b) navedeni naj v dokaz prineso seboj knjižico s koleki, s pomočjo katere uslužbeniški davek plačujejo.
Podjetja in uradi, ki za svoje uslužbence plačujejo uslužbeniški davek skupno, naj predlože, mesto da bi se njih uslužbenci osebno zglasili, mestnemu narelstvu (mag. posvetovaln.) v naznačenem času točne imenske izkaze uslužbencev z dostavljenim individualnim letnim zneskom uslužbeniškega davka.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 23. decembra 1930.
Št. ad 47.182/30 — rel. I
Dodatno opozorilo
Odpade:
Zglasitev dijakov od 24. leta, če ne plačujejo v Ljubljani več nego 100 Din uslužbeniškega davka; in zglasitev državnih, banovinskih, občinskih uradnikov ter civilnih in vojaških uslužbencev (vštevši častnike), kakor tudi vseh duhovniških oseb vseh veroizpovedovanj in javnih upokojencev, katerim se plačilo za javno delo odteguje že pri izplačevanju služb, prejemkov in pokotnin. (Podatke o drugih neposrednih davkih nego o usluž-beniškem si mestno načelstvo preskrbi na drug način.)
Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 37. decembra 1930,
Pouk prikrojevanja
5. januarja.
Vsled spreminjajoče mode moške in damske garderobe je za krojače, šivilje neobhodno potrebno, da se priučijo najnovejšemu krojenju, ker le s tem, da imajo dober kroj, morejo stranke zadovoljiti. Za nešivilje lahek sistem krojenja.
STROKOVNO KROJNO UČILIŠČE Ljubljana, Stari trg 19.
Revnejšim znižano. — Kroji po meri,
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo ljuba« in »Bogoljuba«, naročale inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do t) [»poldne Telefonska štev 3030.
France Rebernih
naznanja cenjen, občinstvu, da je otvoril lastno delavnico stavbenega in pohištvenega pleskarstva in ličarstva v
Ljubljani, Komenskega ulica 22, telefon 31-77,
ker se je tvrdka Brunčič & Rebernik raz-družila.
Pri tej priliki se priporoča cenj. naročnikom za nadaljnjo naklonjenost in jim želi srečno in veselo novo leto.
Francè Rebernik.
agrippa
(švedski patent)
je najpraktičnejša kartoteka v obliki knjige. Upe-ljana je v vseh evropskih državah.
Prekaša vse vertikalne kartoteke s prostimi listi vsled enostavnosti; pregledne kontrole, prihranki na času, nizke nabavne cene i. t. d.
Priporočljiva je osobito kot suida konti ali blagovna knjiga za po I jetnike in trgovce, kot imenski register za denarne zavode, urade, odvetnike, šole, društva i.t.d.
Prospekte, pojasnila ter proračune daje gratis
n. n m
Ljubljana. Šelenbureova al. 1.
Glavno zastopstvo „A GRIPPE" za Ju postavilo.
Opozarjamo na .Mali oglasnik'
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki
kokošje, purje, gosje in račje, naravno, s strojem ćišćeno in čehano dobavlja v vsaki množini
vsakovrstno
divjačino
prodaja
tvrdka
6. Vûjdû, Cûkovec
(тедјтигје) Telefon št. 3, 59, 60, 4 Podružnica: Ziirich, Švica
za razplod sposobne Žive fazane in zajce po najnižjih dnevnih cenah
Brezprimerno za preprečevanje in za odpravljanje prehlajenja, nahoda, grlo-bola, vnetja krhlja, akutnih iu kroničnih katarjev, hripe, influence, naduhe, zasoplosti itd.
Poizkusite vsaj eno škat-ijico pravih razkužilnih
„VHLDfl
da se uverite o njihovi
čudoviti učinkovitosti. Toda pazite in zahtevajte jih v vseh lekarnah in drogerijah samo v škat-Ijicah z napisom
VALDA"
Naznanjam cenj. občinstvu, da otvorim z novim letom 1931
restavracijo
na Količevem pri Domžalah.
Obenem želim veselo in srečno novo leto ter se priporočam za posete.
Ivanka Jerman
Za Jugoslovanske tiskarno v Ljubljani: Karel Cei,
'■»dajatelj IvaD Itakuvuc.
n-fidnik. Franc Rremiar.
Pozor, Ifubitelji zimskega športa!
Pred nakupom zimsko sportskih predmetov oglejte si veliko zalogo . /-nnrr flHFDHUMMFD OGRlN . Mjklnširpva r Š!pv 40 smučk navadnih kakor Hickory. vseh vrst vezav in palic, maže, drsalk ter UUKtl 5ÎÎL НиСКПМППСК-,,,^' IlKlOSICPVa C. SteV. JU vseh za zimski sport potrebnih predmetov pri tvrdki:	trgovina s kolesi, šivalnimi stroji, automobilnim priborom, pnevmatiko in
zimsko športnimi predmeti, kjer seVam nudi velika izbira po najnižjih cenah Smučarski klubi, Sokotsxa društva poseben popust!
ШИНШЕ
STALNA ZALOGA
Naznanilo
Podpisana tvrdka se tem potom zahvaljuje vsem cenj. odjemalcem za dosedaj ji izkazano zaupanje in pri tei priliki naznania, da je prešlo s 1. jan. 1931 zastopstvo Chevrolet in G. M. O. automobilov na DESA, družba z o. z., Ljubljana, Dunaiska cesta 12, ter jo vsem interesentom toplo priporoča.
V. & M. Barešič & Co.
Ljubljana, Maribor
DovoUuiemo si naznanit' spoštovanim odjemalcem General Motors Continental proizvodov, da smo prevzeli s 1. januar em 1931 zastopstvo Chevrolet in G M C avtomobilov za Dravsko banov no.
Prvovrstno asortirana zaloga rezervnih delov v Ljubljani, Celju in Mariboru in dodelovanje šolanih mehanikov v vseh mestih nam omogočajo brezhibno postrežbo.
Prosimo za blagohotno naklonjenost.	|-v
Desa
drmba z o. z.
Ljubljana, Celje, Maribor
ШЈШШМН