C. C. postale. — Esce ogni giovedì mattina.
»Nevi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra= va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni* stvo in podružnica uprave v 1 rstu via Valdirivo 19/111 ; te« lefon št. 39=08. — Uradne ure v.sak delavnik od 9. do 12. ure.
Novi list
Potarnam* Številka 30 stot., stara 50 stot.
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po
1.— L., osmrtnice, poroke, po= slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV, 2.
y Gtmsei, čet&tebc 9. januarja isso,
LETO li.
Tedenski koledarček.
10. januarja, petek: Pavel, puščav* n 1 k ; Agaton, papež' — 11., sobota: Hi* Sin, papež, mučenec; Salvij, mučenec. — 12., nedelja: 1. po razglašanju Go* sPodovem. Sv. Družina. — 13., pone* del j ek: Veronika Mil., devica; Hilarij, škof. —	14., torek: Feliks (Srečko)
Noi. — 15., sreda: Maver, opat; Ha* bakuk. — 16., četrtek; Marcel, papež; Bernard, mučenec.
V torek dne 14. januarja je ščip; vreme lepo.
Mo viete-
Pozdrav iz letala.
Italijanski naseljenci v francoski prekmorski deželi Tunis so počastili poroko prestolonaslednika na ta na* čin, da so poslali v Rim letalo s posla* nico, kjer pozdravljajo v imenu 100 tisoč Italijanov Tunizije novoporo* čenča.
Tržaške poroke.
Belgijski generalni konzul v Trstu gospod Ziffer je izročil prefektu 1000 lir in ga prosil, naj jih da tistemu naj* bolj revnemu paru, ki se poroči isti dan ko prestolonaslednik. Začetkoma so mislili, da bo to lahka stvar, zakaj v Trstu se ne poroči vsak dan mnogo ljudi. Toda na magistratu so doživeli veliko iznenadenje. Pred uradi se je vsak dan kar trlo ženinov in nevest, ki so hoteli biti poročeni 8. januarja. Nič manj ko 180 parov se bo poročilo isti dan ko prestolonaslednik. Največ jih je mladih, so pa tudi stari, tako 60 letna nevesta in 35 leten ženin. Neki mladenič je prišel v zadrego, ko so ga vprašali za stanovanje neveste. Pove* dal je, da je trenutno v zaporu, a da pride radi pomiloščenja kmalu na prosto.
Da bi omogočili vsem poroko, je državni pravdnik spregledal mnogim tretje oklice.
Umrl je mož.
Zadnji hip nam je došla žalostna novica, da^ je v torek 7. t. m. umrl č. g. Angel Čargo, vikar v Sovodnjah Pogreb se bo vršil v četrtek 9. t. m. ob 10 uri iz župnišča v Sovodnjah. Naj mu sveti večna luč!
Zračna zveza Trst — Reka.
1 rzaška družba S. 1. S. O. je te dni uvedla zračno zvezo med Trstom in Reko. ^Povodno letalo, ki je doslej plulo iz 1 rsta čez Brione naravnost v Zader, napravi zdaj ovinek na Reko. Vožnja iz Trsta na Reko traja 1 uro, medtem ko vozi avtobus 2 uri. Ker je Zader že zvezan z Ancono na zapad* ni obali Jadrana, se iz Trsta lahko pelješ po zraku tudi v Ancono.
Pokrajinski tajniki.
. Ker se po najnovejši preureditvi fa* šistovske stranke pokrajinski tajniki postavljajo z odlokom vlade, je Mus* solini izvršil v teh dneh nova imeno* vanja, kakor jih predpisuje zakon. Za tajnika na Reki je bil imenovan dr. Verbaz, za Istro dosedanji tajnik Ivan Relli, za Gorico tudi dosedanji tajnik Josip Godina.
Porod na krovu.
Mlada Istranka, ki se je peljala s parnikom iz Poreča v Pulj, je med potom na krovu nepričakovano dala življenje krepkemu dečku.
Umetniška razstava.
Preteklo sredo so v kraljevi gale* riji v Londonu o tvorili velikansko umetniško razstavo. Razstavljenih je okoli 1000 del najslavnejših mojstrov. Polovica del je italijanskih, 30 od sto angleških, ostalo so pa poslale javne in zasebne umetniške galerije iz Nem* čije in drugod.
Boj se nadaljuje.
V restavraciji Zlatica v Sofiji so se srečali pretekli teden pristaši obeh nasprotnih si skupin iz revolucionar* ne makedonske organizacije, tako zvani Protogerovci in Mihajlovci. Po kratkem prerekanju je eden potegnil samokres in začelo se je divje stre* ljanje. katerega so se vdeležili tudi natakarji, lastniki gostilne in gostje. V bitki je padel smrtno zadet neki Sarajski. Koliko je bilo ranjenih, ni bilo mogoče ugotoviti, zakaj ob pri* hodu orožnikov so se vsi bliskoma razbežali in zginili brez sledu.
Visoka odlikovanja.
Kralj je na predlog načelnika vlade podelil vsem ministrom Veliki pas reda sv. Mavricija in Lazarja, držav* nim podtajnikom in tajniku fašistov* ske stranke Turatiju Veliki pas reda italijanske krone, nekateri so pa po* stali Veliki častniki istega reda. Mar* šali Italije Pecori*Giraldi, Giardino in Peter Badoglio so dobili najvišje odlikovanje v državi, to je ovratnik Najsvetejše Annunziate. Kdor ima ta red, dobi naslov kraljevega bra* tramca.
Sovražniki od včeraj.
Pretekli teden so se vršili v Londo* nu razgovori med zastopniki nemške in angleške učiteljske zveze. Dome» nili so se, da bodo vsako leto o počitni* cah pošiljali angleške otroke na Nem* ško in nemške v Anglijo, da bodo spo* zna vali in se navadili ceniti tudi tuje narode. Lepa in blagoslovljena misel!
Žalostni spomini.
Znani zunanji minister bivše a v* sirijske monarhije grof Berchtold, ki je eden izmed glavnih krivcev ! svetovnega klanja, je spisal svoje
spomine. Če je gospod grof napisal vse po resnici, bo branje zanimivo, a težko, da je samega sebe obsodil.
Francoski proračun, ki ga je odobril te dni francoski se* nat, prinaša znižanje davkov za četrt* letje od januarja do aprila v znesku poldruge milijarde frankov.
Spominske znamke.
Ob kraljevičevi poroki bodo dali v promet posebne spominske znamke po 0.20, 0.50 in 1.25. Zadnji dve vrsti bosta na prodaj po 0.60 in 1.50. Pre bitek desetih, oziroma petdesetih stotink pojde za Rdeči križ.
Lepi načrti.
Naša pokrajina je kljub njeni solnčnosti zelo okužena z jetiko. Le* to za leto podleže tej nevarni bolezni mnogo oseb v naj lepših letih. Da bi to morilko pregnali iz dežele, so me» roda j ni krogi že večkrat skušali najti primerna obrambna sredstva. Sedaj so v delu dva zelo lepa načrta: zgrad* ba posebne bolnišnice za jetične ob cesti, ki pelje iz Gorice proti Šem» petru in ustanovitev velikega zdra» vilišča na Trnovski planoti. Bolniš» niča naj bi imela prostora za 150 bolnih, zdravilišče na Trnovem, ki naj bi ne služilo samo goriški pokra* j ini, temveč celotni Julijski Krajini, naj bi imelo prostora za čez 2 tisoč zdravljencev.
Nov list.
Tržaški razumniški krogi (slovstve* niki, časnikarji, profesorji itd.) so sklenili, da izdajo poseben mesečnik za kulturna vprašanja. Zval se bo »Favilla« (Iskra). Podoben list je iz» hajal v Trstu že 1. 1836. do- 1848.
Brezposelnost narašča.
Na Angleškem se je v zadnjih dneh povečala brezposelnost za 20 tisoč oseb. V Nemčiji je že okrog 1 mili* jon 8 stotisoč oseb brez dela.
Delo se nadaljuje.
V	zadnjih tednih je zlasti v goriški okolici večkrat strašila vest, da bodo Brunnnerjeva predilnica v Podgori in vse s tem podjetjem združene tovar* ne v Julijski Krajini ustavile delo. Po zadnjih poročilih so se gospodarski krogi odločno zavzeli za vprašanje in se sporazumeli, da bodo vsa podjetja v bodoče nemoteno obratovala.
Pomiloščenje.
V	proslavo prestolonaslednikove poroke je vladar izdal pomilostilni od* lok. Kakor poročajo listi, bo pomi* loščenja deležnih okrog štiri stotisoč kaznovanih. V poštev pridejo civilni kaznjenci, ki radi navadnih zločinov niso bili obsojeni na več ko eno leto zapora ali na denarno globo, in vo* jaki obsojeni na manj ko dve leti. Za politične obsojence pomiloščenje ne velja.
Lep dobiček.
Največje italijansko brodolastniško podjetje »Navigazione italiana« v Ge» novi je po poročilili listov imelo v minulem letu 40 milijonov lir dobič« ka. Delničarjem je izplačalo po 40 lir obresti na delnico.
Za mir.
Vojni stroški Združenih ameriških držav znašajo 435 milijonov dolarjev. To svoto je parlament dovolil, čeprav se ravno zdaj govori največ o raz* orožitvenih konferencah.
' Spominski dan.
Pretekli teden so po velikih arcieri» ških mestih obhajali desetletnico ustanovitve Zveze narodov. Imeli so obhode in slavnostne govore. Pravijo, da se ideja bratstva med narodi širi in zmaguje.
Snežni zameti.
D očim se pri nas sneg še ogiblje nižjih vrhov, ga imajo po Kranjskem na metre. Zlasti par dni pred novim letom ga je toliko padlo, da so se via? ki ustavili. Mesti Ljubljana in Celje sta ostali brez telefonske zveze. Tudi električne žice so se pretrgale.
Razlastitev.
Češka vlada je sklenila, da razlasti velika gozdna posestva starih plemi« ških družin, kot so Švarcenbergi, Li« htenštajni, Gemini in slični. Samo družina Švarcenberg, naj bogatejša plemiška družina na Češkem, posedu» je okrog 110 tisoč hektarjev gozdne zemlje, vredne nad pol milijarde če« ških kron. Država ji bo odkupila 60 tisoč hektarjev.
Nov vrhovni poveljnik.
Francoska vlada je zvršila v prvih dneh novega leta važne spremembe v vrhovnem poveljstvu francoske arma» de. Med drugim je imenovala za na» čelnika generalnega štaba generala Weyganda (reci Vegana), ki je bil v svetovni vojni desna roka maršala Foša. Weygand in Foš sta bila neloč» ljiva tudi po vojni. Če je kdo kaj vprašal Foša, je večkrat odgovoril Weygand. Mož ima 63 let. Kot načel» nik glavnega stana bi postal v slučaju vojne vrhovni poveljnik francoske vojske.
Trockijevo mnenje.
Nemški pisatelj Emil Ludvig je obiskal komunističnega voditelja in Leninovega prijatelja Leva Trockega v njegovem pregnanstvu na Turškem. Vprašal ga je, kaj misli o političnem položaju v sovjetski Rusiji. Trocki je odgovoril, da ni izključeno, da pride» jo celo carji spet na krmilo.
Dinamit v žepu. *
V torek je šel italijanski izseljenec v Nizzi Giovachino Guidi kot običaj» no na delo. Komaj je stopil iz hiše, je močan pok pretresel vso okolico. Gui» di j a so pa našli strašno razmesarjene» ga v mlaki krvi. Pri preiskavi so do» gnali, da je imel v žepu dinamitno patrono. Ko se je nekam dregnil, se je razpočila. Kako je prišla v žep, ni znano.	i
Koliko uslužbencev ima država?
Uradni list je prinesel prilogo, kjer našteva, koliko civilnih in vojaških
nameščencev je imela. Italija 1. okto» bra 1929. V vsej kraljevini jih je bilo 507 tisoč in za njihove plače je morala država plačati 5.905 milijonov na le» to, ali približno 6 milijard. Če vzame» mo, da ima Italija 40 milijonov prebi» valcev, pride na vsakih 80 oseb en dr» žavni uslužbenec. Vsak prebivaleč plača za vzdrževanje državnih ne» meščencev 148 lir na leto.
Zvoni si osmrtnico.
V	samostanu benediktink v južno» italskem mestu Lecce se je pripetil čuden slučaj. Cerkovnik je šel zgodaj zjutraj zvonit za jutranjo mašo. Ko» maj je odzvonil, ga je popadla sla» bost in je izdihnil. K aitar ju pristo» pivši duhovnik je namesto z navadno mašo pričel zadušnico za umrlim cer» kovnikom, ki je nevede zvonil sam sebi v smrt.
Žalosten začetek.
V	mestecu Paisley blizu tovarniške» ga središča Glasgowa na Angleškem so bili na Silvestrovo otroci pri kine» matografsld predstavi. Ko so malčki najbolj zaverovano gledali v platno, je nenadoma izbruhnil plamen v ka« bini ter napolnil vso dvorano z duše» čim dimom. Otroci so se zagnali proti izhodom in jih zamašili. Razleglo se vreščanje in obupni kriki prvih žrtev. Ko so pridrveli ognjegasci, niso niti v dvorano mogli, kjer se je kot živ klobčič premetavala množica kakih 1000 otrok, ki so vpili na pomoč. Bliž» nje hiše in trgovine so brž priredili za zasilna obvezovališča, kajti ožganih je bilo nad 200 otrok. Osemdeset jih je pa kar zgorelo. Take grozne kine« matografske nesreče že zdavna ne pomnijo. Hujša je še bila leta 1908. v Boverstownu v Pensilvaniji v Ameri« ki, ko je prišlo ob življenje 200 ljudi. Zastran smrti 80 nedolžnih otrok so na novega leta dan po vsej Škotski žalovali.
Poštenjakovič.
Bančni uradnik Marino Billos, ki je bil uslužben pri reški podružnici za« voda »Banca commerciale triestina«, si je hotel privoščiti lepe praznike. Pred božičem je naložil na svoje ime v dunajski in budimpeštanski podruž« niči precejšnje svote. Za božič je pa šel še sam tja gor in je precejšnje svote dvignil. Nato je poiskal svojo prijateljico in jo je hotel, ne meneč se za svojo ženo in otroka, popihati v inozemstvo. Baje so ubeglo dvojico že zagrabili nekje blizu Carigrada.
Cvetoča obrt.
Na Čoškem je že pred vojno cvete« la Škodova tovarna topov in drugega vojnega orodja. Zalagala je skoro vse države z orožjem. Po vojni so mislili, da bo tovarna zaprta. V resnici pa je ravno narobe. Prej je delalo notri 35.000 delavcev, danes jih je okoli 5000 več. Saj ni nič čudnega, ko so odkrili, da se celo na Kitajskem stre» Ijajo s Škodovimi topovi.
Mož s sodom.
V	nedeljo zvečer je tržaški mestni stražnik srečal na trgu Cavana moža.
ki je valil pred seboj prazen sod v vrednosti 200 lir. Ponujal ga je za 10 iir in še za manj različnim gostilničar» jem, ki ga niso hoteli vzeti. In po pravici, ker je bil ukradeno blago. Po» nuj alca lepega soda so zaprlž
Mirovne znamke.
V	nemških krogih se je pojavila mi» sel, da bi se vpeljala v vseh državah posebna mirovna znamka. Dohodki iz prodaje te znamke naj bi služili, da bi se po svetu širila in krepila misel o sporazumu in miru med narodi.
Zrakoplova trčila.
V	Kaliforniji se je pripetila nena« vadna nesreča. Filmska družba Fox je najel i dve letali za film »Taki možje so nevarni«. Ko so dejanje iz tretjega letala visoko v zraku filmali, sta letali z igralci trčili in zgoreli. Ob življenje je prišlo deset igralcev.
Namesto pred aitar v kasarno.
Karlu Secchiju iz Voghere se je ne« kaj čudnega pripetilo. Prišel je iz Amerike domov po nevesto. Toda na domačem vojaškem poveljstvu so mu povedali, da mora še prej odslužiti vojaščino. Ni mu kazalo drugega kot zamenjati ženitovanjsko oblejco z vo« jaško suknjo.
Muzej tiska.
L. 1900. se je v Mainzu na Nem» škem ustanovil Gutenbergov muzej. Janez Gutenberg (1400.—1467.) je-oče tiskarske obrti. V Gutenbergovem muzeju zbirajo vse, kar se nanaša na razvoj tiskarske obrti. Iz Gutenber» govega muzeja pa hočejo narediti mednarodni muzej tiska, kjer bi zbi» rali tiskovine vseh narodov in časov.
Zapirajo cerkve.
V	zadnjih 3 mesecih leta 1929. je sovjetska vlada zaprla 621 cerkev. Med temi je 540 pravoslavnih, 18 mo« hamedanskih in 63 židovskih sinagog. Policija stavi v ječo duhovnike, ki se upirajo ali še vedno javno delujejo. To je zelo lep komunizem.
Draga podoba.
V	Londonu prodajajo neko sliko za 20 milijonov lir. Slika predstavlja nekega fantiča. Umetnino kupuje nekdo iz Amerike. Za naše pojmo« vanje je tako draga slika nekaj ne« razumljivega.
Boj z orlom.
Neki lovec je v južnotirolskih hri» bili obstrelil mogočnega orla ravno v trenutku, ko se je v drznem zaletu spustil z višave na plahega zajčka. Zadeti kralj planin je takoj popustil plen in se pognal v lovca. Ker je lo« vec s strelom že izčrpal municijo, se je moral razjarjenemu napadalcu po« staviti v bran s krepko hribovsko pa« lico. Toda tudi ta je bila prešibka. Šele z lovskim nožem je preplašeni lovec obvladal izredno silnega orla, ki je meril z razprtimi krili skoro dva metra in pol, ter ga ubil.
Sprememba imen.
V	Pekingu so stare ulice z lepimi imeni: ulica kravjega želodca, slonove nosnice, bratova čreva itd. Prebival« ci ulic s takimi kitajsko zvenečimi imeni so vložili prošnjo za spremerci» bo uličnih napisov.
i»
Rimske siovesnosti.
Na poroko prestolonaslednika Hum? berta so prišli v Rim že vsi člani ino» zemskih vladarskih hiš, ki so gostje italijanskega kralja. Med drugimi so dospeli tudi sorodniki kraljice Jelene, ruski knezi Orlov in jugoslovanski princ Pavel s soprogo Olgo.
Darovi ženinu in nevesti so se zelo namnožili. Mussolini je poslal v imenu vlade dva krasna srebrna svečnika, Veliki fašistovski svet dva kipa, ogr» ska vlada je poklonila kočijo s štiri» mi konji. Madjarski poslanik De Hora je izročil pri tej priliki prestolona» sledniku tudi lastnoročno pismo ma» djarskega regenta Horthyja. Ravno» tako so pripravile darove posamezne pokrajine v državi.
V nedeljo 5. januarja se je pripeljala v Italijo nevesta v spremstvu staršev. Vlak, v katerem se je yozila, je bil po» zlačen, opremljen z več spalnimi so» bami, s sprejemnico in jedilnico, kjer je prostora za 20 oseb. Na prehodu skozi gornjo Italijo so kraljevske go» ste povsod prisrčno pozdravljali. V Civitavecchia, ki je par ur oddaljena od Rima, je prestolonaslednik šel ne» vesti nasproti in ji prinesel velik šo» pek cvetlic. Na rimski postaji, za to priliko okrašeni z zastavami, prepro» gami in zelenim drevjem, so pričako» vali goste kralj in kraljica, več članov italijanske vladarske rodbine in v ime» nu vlade državni podtajnik Giunta. Ob prihodu kralja Alberta, njegove soproge in hčerke je godba zaigrala belgijsko narodno himno in italijan» sko, na kar so gostje šli mimo častne straže in sedli v dvorne kočije. Na tr» gu pred postajo je nevesto in njene starše nagovoril rimski občinski na» čelnik princ Boncompagni Ludovisi in jih z visokimi besedami pozdravil v imenu presto lice.
Skozi slavoloke se je vil nato spre» vod proti kraljevi palači. Ob strani kočij so jahali kirasirji, konec povor» ke je tvoril oddelek orožnikov na ko» nju. Ulice, skozi katere so šle kočije, so bile od obeh strani obrobljene z go» sto vrsto vojakov in fašistovskih mi» ličnikov. Za vojaškim kordonom se je gnetlo na stotisoče ljudstva, vsa okna hiš so bila natrpana gledalcev.. Med potjo v dvor je rimsko prebival» stvo neprestano pozdravljalo, bodočo kraljico Italije, ploskalo in vzklikalo, vihtelo žepne rute in mahalo s klo» buki.
Ko je sprevod krenil v kraljevo pa» lac°, so vojaki in orožniki pustili gle» dalcem prosto pot in ljudstvo je v hi» pu preplavilo veliki trg pred Kvirina» °m. Začele so se dolgotrajne ovacije wunu in nevesti, ki sta se morala .. Vrat. Pokazati na mostovžu z bel» h J s o m italijansko kraljevsko dvo»
Poklon vlade, stranke in zbornic.
Ob 3. in četrt popoldne je pridrč pred dvor avtomobil načelnika vlač . Je bil oblečen v opravo prvega n mstra. Povedli so ga takoj h kral
in kraljici, katerima je čestital v ime» | nu fašistovske vlade. Kmalu za tem so j prispeli ostali ministri in državni pod» I tajniki.
i V prestolni dvorani se je zvršil nato j v Mussolinijevi navzočnosti sprejem zastopnikov državnih ustanov. Prvi so bili na vrsti odposlanci Velikega fašistovskega sveta, katerim so se iz» kazale ob vstopu vojaške časti. Kralja je nagovoril tajnik fašistovske stran» ke Avgust Turati. Izrazil je v imenu Velikega fašistovskega sveta vladarju vdanost in poudaril, da se ljudstvo zgrinja tesno okoli prestolonasledni» ka in njegove neveste.
Na pozdrav Turatijev je kralj od» govoril, da mu »so čustva Velikega fa» šistovskega sveta, ki je danes vklju» čen med najvažnejše državne usta» nove, zelo povšeči.«
»Moja hiša« — je rekel kralj — »je vedno pozorno poslušala na glas ljudstva in je zafo vesela, da ji stoje 'ako blizu tiste žive in sveže sde. ki delujejo z vztrajno voljo in visokim duhom požrtvovalnosti za blagor do» movine.«
Ko so odposlanci Velikega fašistov» skega sveta zapustili dvor, se je pripe» ljalo v enajstih kočijah zastopstvo se» nata pod vodstvom predsednika Fe» derzonija, ki je izrazil kralju in pre» stolonasledniku najboljše želje k po» roki.
Poslednje odposlanstvo državnih ustanov je bilo ono poslanske zborni» ce, kateremu je načeloval predsednik Giuriati.
V	ponedeljek zvečer ob 9. in četrt je bil v kraljevi palači sprejem, katerega so se vdeležili vsi inozemski gostje, Mussolini, ostali člani vlade, vsi posla» niki tujih držav na italijanskem dvo» ru in drugi dostojanstveniki. Časni» karji so prešteli, da so gostje Viktorja Emanuela III štiri kralji, štiri kralji» ce, 28 princev, 26 princesinj, h kate» rim je treba še prišteti 73 oseb iz spremstva. Vsak gost in vsaka oseba njegovega spremstva ima na razpola» go po en avtomobil. Njihova stanova» nja, ki so zelo razkošno urejena, so dobila direktne telefonske žice. Tako je v vsakem oziru poskrbljeno za pri» jetno bivanje gostov.
V	trenutku, ko dobe naročniki »Novi list«, bosta -prestolonaslednik in Marija belgijska že poročena. Zve» zal ju bo za vedno v rimski kapeli Paolini kardinal Maffi.
Druga konferenca v Haagu.
V petek 3. januarja so se sestali v glavnem mè'stu Holandske, v Haagu, drugič zastopniki T3 držav, da urede definitivno vprašanje nemške vojne odškodnine. Razen tega hočejo tudi določiti, koliko morajo plačati Bolga» rija, Avstrija in Ogrska zmagoval» cem iz svetovne vojne. Rešiti hočejo skratka vse točke, ki so ostale na pr» vi konferenci v Haagu, v avgustu mi» nulega leta, nerešene. Med drugim bo» do sklepali tudi o ustanovitvi in orga»
nizaciji mednarodne banke, v katero se bodo steKala vsa plačila premaga» nih držav in ki bo igrala veliko vio» go v mednarodnem gospodarstvu. Za sedež te ustanove so že določili švi» carsKo mesto Basel. Naj večje težave zborovanja v Haagu so nastopne: Amerikanci, od katerih je pravzaprav prišla misel o mednarodni banki, se sedaj kisajo in nočejo o njej nič ve» deti. Meseca decembra so predlagali celo Nemcem, naj izplačujejo Arne» riki vojno odškodnino kar naravnost in ne potom banke. Sedaj pregovar» ja jo velesile Amerikance, naj se pri» kijučijo evropskim državam in opu» ste poseben dogovor z Nemčijo.
Druga težava je pa nastala med ve» libimi in malimi silami radi podpisa Youngovega plačilnega načrta, ki se ima sedaj v Haagu odobriti. Velesile trde, da je za veljavnost pogodbe do» volj, ako ga podpišejo velike države. Majhne dežele se temu upirajo in zahtevajo, da morajo biti na pogodbi podpisi vseh udeležencev brez izje» me, ako naj bo za vse obvezna. To je edino orožje, ki ga imajo majhne dr» žave, da izsilijo iz velikih potrebne ugodnosti pri vojni odškodnini. Ako bi velesile ne potrebovale njih pod» piša, bi uredile v Haagu predvsem svoje koristi in žrtvovale šibkejše dežele.
■ Vzhodne reparacije.
Največji kamen spotike so pa, tako zvane vzhodne reparacije, to se pravi vojna odškodnina, ki jo morajo pia» čati Ogrska, Avstrija in Bolgarija. »Novi list« je že pisal, da nista Av» strija in Ogrska plačali doslej nič, pač pa dobili od zmagovalcev velika posojila, to se pravi le ugodnosti. Do leta 1943. sta obe državi plačevanja prosti. Bolgarija je edina, ki redno pia» čuje odškodnino, in sicer 15 zlatih mi» lijonov na leto. Bolgarska vlada trdi pa, da je to breme preveliko m se trudi na vse načine, kako bi dajatve znatno'zmanjšala. Predlog 12 milijo» nov in pol na leto, ki so ji ga velesi» le stavile, je Bogarija začetkoma od» bila in v Sofiji so se vršile burne de» monstracije pred francoskim in an» gieškim poslaništvom. Zunanji in fi» nančni minister Burov in Molov sta šla tudr na potovanje po evropskih prestolicah, v Rim, Pariz in London, prepričevat državnike o bolgarskih stiskàh. Kaj sta dosegla ne vemo, a sporazumela sta se končno z velesi» lami, tako da je spor v bistvu rešen. Isto velja za Avstrijo. Popolnoma ne» popustljivi so pa Madjari, ki se pri» pravljajo v Haagu na hudo bitko. Zmagovalci so obljubili Ogrom, da jim. popuste pri vojni odškodnini, ako se oni sami odpovejo odškodni» ni, ki jo zahfevajo za razdeljena ogr» ska veleposestva na Romunskem, Češko»Slovaškem in v Jugoslaviji. To» da madjarska vlada je to ponudbo najodločneje odbila. Rekla je, da se denarju 'za veleposestva ne bo nikoU odpovedala, ker ji gre ta pravica po 250. členil Trianonske mirovne po» godbe. Glede vojne odškodnine, ki jo mora sama plačati, je pa izjavila, da je Madjarska gospodarsko šibka in da
je zato ne more prevzeti, čeprav je tudi vojna odškodnina določena v Tris anonski mirovni pogodbi (člena 162 in 232). Sosedje očitajo zato Ogrom, da bi radi od pogodbe prizna« vali samo to, kar je njim v korist, za« vračali pa, kar jim je v breme. Ta po« litika je nemogoča. Kljub vsemu priti« sku velesil se pa Madjari niso še vdali. Načelnik vlade . grof Bethlen, zunanji minister Valko in finančni mi« nister Weckerle so odpotovali v Haag branit nespremenjeno 'ogrsko stali« šče. Da bodo naleteli na hud odpor, je jasno.
To so glavne sporne točke, ki ote« žujejo delo haaške konference. Ve« čina državnikov je pa vendar polna zaupanja in meni, da se bo dosegel splošni sporazum. Italijo zastopajo v Haagu finančni minister Mosconi, tr« žaški poslanec Suvich m industrija« lec Albert Pirelli.
Zarota v Parizu.
Kakor smo že svoj čas poročali, je italijanski izseljenec de Rosa izvršil atentat na prestolonaslednika Hum« berta o priliki njegove zaroke v Bru« siju. Ko je princ polagal venec na grob belgijskega Neznanega vojaka, je zažvižgalo mimo več krogel, ki pa niso zadele cilja. Belgijska policija je de Roso dela pod ključ in pri zsasliše« vanju je napadalec priznal, da je atentat pripravil in organiziral v Pa« rižu. Francoska policija je nato pre« iskala stanovanje de Rose in napla v njem listič, na katerem so bila zapisa« na imena treh znanih italijanskih pro« iifašistov, ki so pribežali v Frartcijo. To so bili novinar Albert Tauchiani, Albert Cianca, bivši ravnatelj liberai« nega dnevnika »II Mondo« in nekda« nji socialistični poslanec Sarde$i, znan po stavkah, ki jih je svoj čas1 orga« niziral v Rimu. Ta tri imena so bila za pariško policijo važna sled, po kameri so se vršila nadaljnja tajna razisko^a« nja. Ko je bilo obtežilnega m alteritala dovolj, je policija naredila hišno pre« iskavo v pariškem stanovanju treh novinarjev in jih zaprla. To je bilo na Silvestrovo. Pri preiskavi jej od« krila celo zalogo razstrelilnih snovi in mnogo vžigalne vrvice. Razien tega so našli v stanovanju cel kup spisov in pisem, nanašajočih se na delovanje tako zvane Protifašistovslce komcen« tracije, ki ima glavni sedež v Parmu in kateri stoji na čelu anarhist Berlneri. Listi pišejo, da so zarotniki namera« vali pognati v zrak vlak, s katerina se je belgijska kraljeva dvojica s p rin« cezinjo Marijo pripeljala v Italije» na svatbene svečanosti. Zarotniki bi se bili morali sestati v Sviqarskem me« stu Baslu in odriniti od tu proti Mila« nu in Rimu. Razen tega so naunerauva« li zrušiti z dinamitom spomenik, po« stavljen v čast Mussoliniju v Bolonji. V načrtu je bilo tudi izvršit^ zločfn« ski napad na italijanske odposlance pri Zvezi narodov, in sicer A3, jami« ar ja, ko pride zunanji minister Gran« di s tovariši v Ženevo. Skleni li so bili, da vržejo v zrak hotel, v kafterem ba bival Grandi in ostali itali ja piski od«* poslanci.
Ker ima Protifašistovska končen« | traci j a pripadnike po vsem ozemlju francoske republike, so se raziskova« nja pariške policije raztegnila skoro čez vso državo. Samo v prefekturi Seine je 400 italijanskih protifašistov pod strogim nadzorstvom. V mestu Marsilji v južni Franciji so policisti preiskali stanovanje nekdanjega glav« nega urednika rimskega dnevnika »La Voce Repubblicana« Ferdinanda. Schiavetti j a in našli pri njem prepis pisma, ki ga je bil poslal v Belgijo de Rosi, atentatorju na življenje pre« stolonaslednika Humberta.
Natančnih podatkov o dosedanjih ugotovitvah francoske policije pa ni mogoče zvedeti, ker drži ta iz razum« ljivih vzrokov še popolno tajnost.
Opomin Švici.
Radi bombnega napada, ki se je imel zvršiti v Ženevi na italijanske od« poslance pri Zvezi narodov, so rim« ski listi skrajno nevoljni na Švicar« ska oblastva in jim očitajo, da so o zaroti nekaj vedela, pa se niso zga« nila. »II Giornale d’Italia« je našlo« vil na švicarsko policijo nastopna vprašanja:
1.	Ali je res ali ni res, da je anarhist Berneri, organizator nameravanega bombnega napada v Ženevi, bil ne« davno tega v Švici in si v družbi zna« nega protifašista lahko nemoteno ogle« dal prostore Zveze narodov?
2.	Ali je vedela švicarska policija, da je oseba, ki bi bila morala prevzeti v Ženevi razstrelivne snovi, prihaja« joče iz Pariza, dobro znani švicarski revolucionar, katerega se policija še do danes ni dotaknila?
3.	Ali je res ali ni res, da je minilo že več ko 20 dni, odkar je bila Švicar« ska policija obveščena o napadu, ki ga pripravljajo italijanski protifašisti skupno s švicarskimi prevratneži zo« per italijanske zastopnike pri Zvezi narodov?
4.	Kaj je ukrenila doslej švicarska policija, da zaščiti osebno varnost od« poslancev tuje države, ki potujejo v Švico na mednarodno zborovanje?
Rimska »Tribuna« pravi, da mora Švica skrbeti, da se nobenemu ino« zemskemu odposlancu ne pripeti naj« manjše zlo ali se pa odpovedati časti sedeža Zveze narodov.
Pod vtisom teh člankov so Švicar« ska oblastva naredila hišne preiskave v stanovanjih znanih anarhistov in jih podvrgla strogemu nadzorstvu. Na čelnik ženevske policije je pa uradno izjavil, da bo za varnost italijanskih odposlancev storil vse, kar je v nje« govi moči. »Prosil sem ravnatelja no« tranje službe pri Zvezi narodov za dovoljenje, da smejo moji agenti sami pregledovati vstopnice osteb, ki hočejo prisostvovati sejam.odbora Zveze na« rodov. Za zunanjo zaščito poslopja bodo skrbeli ponoči in podnevi orož« niki, katerim hočem dati zelo stroga navodila. V notranjosti palače bo vsak hodnik in vsaka soba pod po« sebnim nadzorstvom. Minister Grandi bo imel pri slehernemu koraku sprem« stvo in njegov hotel bo strogo nadzo« rovan. Razen tega dobe vsi obmejni policijski in finapčni stražniki točna
navodila. Vsi izhodi iz poslopja Zve« ze narodov bodo pod nadzorstvom agentov in posebna četa stražnikov bo trajno v službi na hodniku, ki ve« že palačo zveze s poslopji v ulici Rotschild.
Iz tega je razvidno, da je zarota v Parizu bila prav resna in nevarna stvar in ne izmišljotina časnikarjev.
Da je francoska vlada tako odloč« no posegla vmes in preprečila zločin« ski napad, je naredilo v Rimu zelo do« ber vtis. V tem vidijo razločno zna« menje, da hoče Francija zboljšati svoje odnošaje z Italijo.
V prvem cvetju.
(f Gospod Božidar Goljevšček.)
V soboto je Postojna pokopala svo« jega gospoda kaplana Božidarja Go« ljevščka. Tih, skromen, ljubezniv je stal še pred božičem med otroci, pev« ci, meščani, vojaki, povsod ljub in domač; in tiho, hitro, smehljaje se je poslovil od sveta, kakor da bi bil šel domov.
Njegova življenska pot je bila kratka; o njej ni posebnega povedati. Rodil se je 1. 1903 v Ligu nad Kanalom, še otrok je šel v begunstvo, dovršil gimnazijo v Ivreji v Pijemontu, potem bogoslovje v Gorici. In pred dvema letoma je vsa hribovita deželica »Idri« ja«, ki leži med Sočo in Idrijco, nav« dušeno slavila svojega prvega novo« mašnika. Ravna in trdna je bila nje« go va pot: iz hiše očetove k altarju. Na tej poti pa si je skromni mladenič nabral bogastva, »ki ga rja ne razje«: izoblikoval se je v lepo krščansko osebnost in si zraven še nabral znanja jezikov; poleg materinskega jezika je znal italijanski, nemški, francoski ter bil naobražen glasbenik. Pri vsem tem pa se njegova plaha, skromna hribov« ska narava ni zatajila; ves nagnjen k ljudstvu, je najraje imel priproste kmečke ljudi.
Na svojem prvem in zadnjem sluz« benem mestu, v Postojni, je dobil ši« roko in lepo delovno polje. Bil je ka« tehet, vojaški kaplan, pevovodja iz« vrstnega cerkvenega zbora. Posebno se je priljubil mladini, saj je imel v značaju nekaj ljubeznivo otroškega. Tudi priseljene družine so ponižnega, naobraženega duhovnika zelo čislale, saj je za vse otroke skrbel z enako vnemo.
Pa komaj je začel živeti, je šel od nas. Padel je kakor drevo, ki se v pr« vi pomladi krasno razcvete in ga gle« damo z upanjem, da bo rodilo zlate sadove — pa pride vihkar in ga zlomi. Kako težko in bridko je, pokopati mladega človeka — še težje, pokopati mladega duhovna, posebej še pri nas...
Postojna je v soboto pokazala, kako je gospoda kaplana ljubila. Vse jutro so prihajale trume meščanov in okoli« čanov ga kropit. K pogrebu je prihi« telo 26 duhovnikov. Ko se je gospod dekan postojnski v prisrčnem govoru poslavljal od pokojnika, se je po cer« kvi slišalo glasno ihtenje. Pri sv. za« dušnici je krasno prepeval pevski zbor, ki je svojemu pevovodji zapel tudi tri žalostinke. Iz cerkve se je raz«
vil veličasten sprevod; pred krsto je šla mladina in duhovščina, za njo pa zastopniki vojaških in civilnih obla« štev ter okoli 2000 ljudi. Ko je duhov« ščina na grobu odmolila obredne mo« litve, se je razlegla pretresljiva melo« di ja »Nad zvezdami«, zastava Ma«
iz goržške okolice.
Renče. — Pri nas se vedno bolj uve« Ijavlja plesna norost. Ples je mladini ideal, primeren za zaključitev raznih slovesnosti. Božični prazniki se za« ključujejo s plesom, sv. Štefana dan, sv. trije kralji se počaste s plesom, ve« likonočni ponedeljek se proslavi s ple« som, tudi sv. Mohorja, sv. Petra in an« gele varuhe na isti način slovesno častimo. Nič zato, če ob takih prilikah odpade popoldanska služba božja.
Lepe poglede v bodočnost nam nudi ta nadebudna mladina z najnovejšo kulturo! Blagor staršem takih otrok. V starosti jim bodo najboljša opora in s prihranki od vseh teh prepotreb« nih plesov jih bodo sinovi sijajno tu« di gmotno podpirali.
Štandrež. — Na novo leto popol« dne so štandreški pevci prav lepo pe« ii. Pohvala pevcem in pevovodji. Ne« katerim se pa čudno zdi, čemu tudi mladi zbor ne nastopa. Lahko bi peli vsi skupaj, pa so nekateri trmoglavci,' ki to ovirajo. Nadejamo se, da bomo slišali prihodnjič ves zbor skupaj.
Podgora. — (Dovršena' cer« k e v.) — Na Silvestrovo smo blago« slovili mramornati aitar sv. Gotarda. S tem je naša farna cerkev dovršena, nyala za to gre v prvi vrsti našemu neumornemu dušnemu pastirju. Vsa dela so izvršili domači obrtniki, ki cesto niso gledali le na mezde, mar« več tudi na čast božjo.
Miren. — Z novim letom je dobila naša občina novega občinskega načel« njka. Imenovan ie na to mesto doma« čin gosp. Rafael Scalettar?. Njegov oče, tovarnar usnja v Mirnu, je v predvojni dobi narkrat v splošno za« dovoljnost županova! naši občini. Prepričani smo, da bode tudi sin skr« ben gospodar in pravičen občinski načelnik. Prebivalstvo se zahvaljuje gospodu prefektu, da j e imenoval uri« ljubljenega domačina za občinskega načelnika.
Iz Istre.
Sp, Škofije. — Ljudje tožijo radi mi« 'BR- P.es na dan sv. Štefana je pa mo« ral biti — Kot čitamo v Novem listu, je vinska kupčija povsod slaba. Mi m pomagamo z »osmicami«. A s ce« nami nismo enotni. V gostilnah je po ■ -' • Y. »osmicah« bi moralo biti vsaj no 3 lire. Potem ga bomo že raztoči«
Flavije. — (P o n r g v 1 j a m o _
Nesreča.) — Za božič smo dobili nov tabernakelj. Č. g dekan iz Ospa,
_ima mnoao zoslun zuni. fi.n tg T)rc^ teklo nedeljo blagoslovil. Prej že je poskrbel za popravo cerkve. Letos«
rijine družbe se je trikrat poklonila pred grobom in grude zemlje so za« čele padati na mlado truplo.
Iz velike žalosti našega ljudstva naj se rodi prošnja, životvorna in dejav« na:	»Pošlji nam Bog dobrih duhov«
nikov!«
nje poletje je dal napraviti aitarne mizo, zdaj tabernakelj. Vse iz tr« dega kraškega kamna. — Za božič smo imeli sv. mašo. Ne vemo pa, če« mu so nekateri nove obleke kazali le okoli cerkve? — Devetnajstletna Ferluga Olimpija iz Robojeza, ki služi v Prstu, je prišla pred prazniki do« mov na obisk Ko se je vračala, ji je padla iz vlaka torbica, kjer je imela denar. Dekle je v zmedenosti skočilo iz vlaka in obležalo nezavest« no ob progi v mlaki krvi. Eno uro po« zneje so jo delavci našli in jo v nevar« nem stanju odpeljali v tržaško bol« nišnico.
iz Vipavske doline.
Ajdovščina. — (M i s i j o n. ___
Lep o b i č a j.) « Malo kasno sporo« c a mo. da smo od l. do 8. decembra obhajali sv. misijon. Število udeležen« cev je z vsakima dnem rastlo. Slavnost smo sklenili v cerkvi, ker je bilo sla« bo vreme. »Goriški slavček« je ob sklepu tako lepo prepeval, da smo kar strmeli. Tudi pevski zbor je pokazal obilo požrtvovalnosti. Posebna hvala pa čč. lazaristom in domačemu gospo« du. - Božič je bil zelo lep. Prav ganilo nas je, ko smo po polnočnici vsi Ai« dovei na trgu zapeli par božičnih. Tak je star običaj.
Ozeljan. — (J u n a š ki boj.) —
Da se fantje spoprimejo, to je ne« kaj navadnega: da se pa možje, kot so to zadnjo nedeljo, je res čudovito. Beseda je dala besedo, vino je storilo svoje — bilo je kajpada v gostilni — m konec je bil ta, da je bil eden še precej porezan. — Tudi od nas jih ie več v tako zvani obljubljeni deželi. Nekateri pišejo razmeroma dobro, drugi pa obratno. Je pač vedno tako.
Šmarje. —-(Revna cerkev.) — Kako smo lepo obhajali farni praz«
n i-’ -n tem !e Prekasno, da bi ni«
sali. Pač na imamo željo, da bi se naš obč.^ načelnik malo zavzel za nopra= vo župnišča in farne cerkve. Cerkev ie taka, da se prašujemo, kdaj se nam vsuje strop na glavo. Odkar smo do« bili vnetega g. župnika Muniha, smo že marsikaj prenovili.
Lozice ori Vipavi. -- K nam pelje široka občinska not, ki je bila nekoč državna cesta. Zdai io popravliamo z robotami. Cement ie dala občina. Prav bi pa bilo, da bi se ponravil tudi on: del v spodnie Žvanute. Po novod« np G pot ni bila več popravljeno. — Za božic smo iroeV nod vodstvom gospe Premnitove leno petje. Da bi bi« Io tako vs»ko nedeVo. Nekoč so los žički pevci sloveli d ^eč na okrog. Za nevce bi vsak rad dal ob trgatvi mr litrov.
Zalošče. — (N a š a fara.) — Le« pa je naša vas s cerkvico sv. Lovren« ca in dvema boroma pred njo. Boga« ti posestniki so bili tod' nekoč; njih imena so vklesana na plošči pred cerkvijo. Včasih so se močno potego« vali za lastno faro. Danes pa je po« manjkanje duhovnikov. Zato čakamo le, če morda pride k nam kak vpoko« jenec. Dotlej' pa smo zadovoljni, če Dornberžani z nami potrpijo. Zalo« ščani čakanno, kdaj bomo smeli čez vipavski most pri mlinu. Žrtvovali smo precej zanj.
Gaberje na Vipavskem. — (Naše petje.) — Zdaj imamo kar dva cer« kvena zbora. Otroški dekliški je prav lepo prepeval ves advent pri zornih mašah, dočim moški zbor grajajo. Eni pravijo, da se deremo, drugi nas pošiljajo na »Škrpelire«, vse mogoče stvari vejo čez ta komaj ustanovile« ni zbor. Včasih ga res malce pokida« mo, a vedite, da je vsak začetek te« žak. — Minuli mesec sta bili tu dve poroki Večletna cerkv. pevka gdč. Ana Vitezova je obljubila večno zve« stobo gdu. Francetu Vrtovcu. Obilo sreče!
Kamnje. — (Iz farne kroni« k e.) — Tam v marcu so bili pri nas mirenski misijonarji. Sad misijonske pobožnosti je bila ustanovitev Mariji« ne družbe za žene in matere. Tudi vrste Apostolstva mož se množijo. Znak žive verske zavesti je tudi no« va cerkev v Skriljah, ki je bila 22. sept: slovesno posvečena. V pretek« lem letu smo tudi slovesno obhajali 30 letnico obstoja dekliške in obno« vitev fantovske Marijine družbe. Hva« la tudi Bogu, ki se je v 16.400 sv. bo« stijah ponižal priti k nam. — Žalo« stno je pa, da je smrt pobrala 41 fa« ranov. 30 se jih je rodilo. Ramenska fara bi štela točno 1900 duš, če se jih ne bi 30 izselilo. Ženitovanj po novem načinu še nismo učakali. Obeta se jih pa ddsti po novem letu. Omenimo še to, da nam bo v novem letu kazala srečne in temne ure popravljena stolp« na ura.
Sanabor. — (Danes pohvali« m o!) — Pred časom je nekdo pogra« jal naše fante. Pa se kedaj tudi za do« bro stvar postavijo. Za farni praznik smo pričakovali nove zvonove, neka« teri só že dali fantom za mlaje, a jih ni bilo. Ker ni bilo mlajev notreba, so fantje za tistih 500 lir kupili nove svečnike. — Naša cesta je hvala Bo« gu končana. Pred kratkim sta zonet dva šla iskat sreče čez morje. Bog jima jo daj, kakor tudi nam v novem letu!
Vel. Žabl.je, — (Šeopetiu) — Za praznike so nekateri nevoščljivci upali, da jc> pevci »polomijo«. Pa so se mladi pevci le dobro postavili. Se« veda bi lahkd bilo bolje, če bi bdi bolj složni. Kdaj bodo do tega prišli?
S Pivke.
Goriče òri Hrenovkah. — (K d o j e?) — Neki dopisnik ve samo slabo o naši vasi. Pot je bila res slaba a zdaj je popravljena. Le sneg je delo ustavil. Najbrže obiskuje tisti dopis« nik našo vas le po noči, če vasuje.
Studenc. — (Polnočnica. — Ples.) — Božična noč je minula vendar enkrat mirno, brez pijančeva« nja. V polni cerkvi so donele raz ko» ra če tudi stare, a vendar lepe božič« ne pesmi iz zbirke »Rajske strune za« donite.« Tako je prav! Tudi pri zor« nih sv. mašah v Strmci in Gorenjah so dekleta in fantje kaj ljubko prepe« vali! Vsa čast jim! — Nekaj pa ne moremo pohvaliti, in to je ples, ki se je vršil po privatnih brlogih na god sv. Štefana po noči. To jemlje ugled celi župniji, najbolj pa onim dekle« tom, ki stikajo po drugih vaseh po noči za godcem.
Suhorje. — (Z v o n o v i.) — Neki dopisnik je obljubil, da bo poročal, ko dobimo nove zvonove. Pa se mu je najbrže črnilo posušilo. Na dan sv. Nikolaja smo jih blagoslovili. Sv. opravilo je zvršil košanski župnik ob asistenci domačega in pregarskega g. kaplana. Po 14 letih so za božič božji klicarji zopet oznanjali: Mir ljudem... Tudi naših deklet, ki so poskrbela za okrasje, ne smemo pozabiti.
Senožeče, — (Zimski sport.) — Če si hotel prej v Trst, si jo moral udariti v poldrugo uro oddaljeno Divačo, kjer si vstopil v vlak na ta« mošnji postaji. Odkar pa imamo pot« niški avto, nam tega ni treba, ker imamo postajo doma. Razen v polet« nih mesecih, ko prihajajo k nam šte« vilni letoviščarji, oživi naš trg tudi na zimo. Vremščica in bližnji obronki so v zimskih nedeljah in praznikih polni živahnih tržaških smučarjev, ki puste v trgu tudi precej denarja. ----- Končno moramo omeniti, da električna luč tu« di naše ulice že par mesecev razsvet« ljuje.
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Življenje in smrt. — V letu 1929. je bilo v Idriji, ki šteje 6000 duš, naslednje gibanje prebivalstva (števil« ke v oklepajih so iz leta" 1928.): roje« nih 103 (106), mrličev 92 (71), poroče« nih 33 (32).
Nov grob. — Umrl je 26«letni rudar Janez Krapš. N, v m. p.j Zavratec. — (K u p č i j a. — V e r 1 j a z a vso okolico.) — PQ bo« žičnih praznikih so se slišale iz Idrije pritožbe proti » ni lekarn iš ke mu « ma« slu. Nekateri meščani so baje - kupili maslo v obliki, kot ga izdelujejo naše mlekarne, in ga tudi plačali do 19 lir za kg. Ugotovili pa so, da je zelo mlečno in delano v pinji. Ker to ško« di ugledu ndekaren v celi okolici, od katerih je danes večina kmetov gmot« no odvisna, je treba dati na znanje, da je maslo vseh naših mlekaren neo« porečno in izdelano po vseh pravilih mlekarske stroke. Če so se pripetile nepravilnosti, so to storili le posamez« niki, da bi svoje izdelke dražje pro« dali. V pinji izdelano maslo naj se prodaja v hlebčkih ali vsaj po pri« merm ceni, mlekarne na nai imajo za svoje izdelke lastno obliko in ceno. v Godovič. — (Kupčija s p r a « š i c i.) _ Dobra krompirjeva letina j c povzročila, ds letos marsikak pr a«
i šiček poroma v idrijsko klavnico. V ! našem in črnovrškem okraju so jih zadnje tedne mesarji in zasebniki ne« šteto pokupili. Plačujejo od L 6.20 do 6.80 za kg čiste teže. Rekord v idrijski klavnici je dosegel prašič iz Godovi« ča, ki je tehtal živ 300 kg in je imel 130 kg masti.
Vojsko. — (Zim a.) — S snegom smo do maja že založeni. Imamo ga 60 cm, torej zadosti za zimski sport. ■Vabimo dolince, ki jih veseli in imajo kaj liric v žepu, da se potrudijo k nam. Snega, zraka in — klobas imamo dosti. Dolincem ravno tega dostikrat manjka.
Iz tržaške okolice.
Prosek. — (N e s r e č a. — N a « vzg ar — navzdol.) — Pred krat« kim smo pokopali mladenko, ki se je na čuden način zastrupila. Čistila je ribe guže; ker jo je srbel tvorček na licu, se je popraskala in zastrupila. — Umrla je tudi babica Marija Versa, »bionda« po domače. Prav ustreženo bi bilo vsem, če bi prišla nazaj doma« činka iz Postojne. — Krčmar, ki je s svojini poceni vinom, ljudje pravijo »nafto«, škodil krčmarjem in vino« gradnikom, je šel po zlu. Ljudje pra« vij o: »kar gre naglo gor, gre še bolj naglo dol«.
S Krasa, \
Trebče pri Trstu. -— (N o v a cer« kevinnovzbor.) — Nismo se. še oglasili v »Novem listu«, zato dajmo po novem letu dati kaj glasu od sebe. Iz Trebč se je že 50 ljudi izselilo v južno Ameriko. Novic pa ne pišejo kaj dobrih. — Za božič smo imeli ma« šo v novi, lepo poslikani cerkvi. Na« stopil je tudi novi moški zbor, sami fantje. Čast jim in njih pevovodji g. Kralju! Nekaterim fantom, še bolj dekletom, je treba dati dober svet, naj imajo čas tudi kadar zvonovi va« bi jo, ne le, kadar se svira »titina«.
Štanjel. — (Ovce brez pastir« j a ) — Božične praznike smo prazno« vali zadovoljno in veselo. Imeli smo tri maše in smo lahko opravili spoved. Hvala č. g.^patru. Ob takih prilikah se nam še živeje zbuja želja po last« nem dušnem pastirju. — Ljudje se še vedno trumoma izseljujejo. Do ne« davnega te bolezni še nismo poznali. Upajmo, da se obrne na bolje.
Dolenje Ležeče. — (Bo še s u « š a!) — Lansko leto se je nekdo v »Novem listu« dotaknil vaških potreb. Od tedaj je preteklo že pol leta, a ostalo je vse pri starem: mesto nove« £a imamo še vedno več starih kalov, ki pa vsi skupaj niso vredni piškave« ga oreha. Tudi vodnjak poleg cerkve je v skrajno slabem stanju. Govorili so, da bo dala občina napraviti nov kal in vodnjak, a do danes je ostalo vse le pri besedah in bo tudi še zana« prej, če ne bomo venomer drezali. Sestanek, na katerem bi se o teh za« devah temeljito pogovorili, je nujno potreben. Zastopniki vaških koristi naj pri županstvu ukrenejo, da vsaj v novem letu pridemo do toliko po« trebnega novega kala in vodnjaka, je skrajni čas!	. ’
Matavun, — (Elektrika.) — Kakor Divačani tako smo tudi Mata« vunci dobili električno luč, ki nam sveti v vasi ob glavni cesti v Vreme. Elektriko imajo tudi v Škocijanu. Za« gorelo bo kmalu istotako v Vremski dolini, v kateri pa razsaja bržkone malarija, sicer bi dopisniki kaj poku« kali v svet ter povedali, kako se Vremcem godi.
Sežana. — (Koš novic.) — Ker sem bil za božič v Sežani, sem se udeležil polnočnice. Obširna sežanska cerkev je bila razsvetljena z električ« nimi žarnicami. Iznenaden pa sem bil, ker so letos »pastirčki zaspali«, tudi zahvalne pesmi ni bilo, ker so baje pevci »štrajkali«! Škoda je tudi, da so se stare božične pesmi opustile! — Kot vesten opazovalec moram pove« dati, da so imele nekatere »pupe« kratka krila in prozorne »kalcete«, dočim so nosile okrog vratu kožuh iz lisičje ali medvedje kože, druge zo« pet so imele namesto molitvenika svetlo ogledalce v rokah ter se gle« dale, kako so lepe! — Par sežanskih »juglarjev« se ga je na račun nekega gospoda tako pošteno »nalezlo«, da so par dni »drnjohali« v Hribovem hle« vu. Tudi je nekdo, ki ni prav učen, nabrisal prijatelja, da mu je ta poso« dii 500 lir na račun loterijske srečke, ki jo je baje zadel! —• S parnikom »Belvedere« se je odpeljalo tudi ne« kej Sežancev v obljubljeno deželo — Argentino. Če je nekatera zakasnela devica točila krokodilove solze za svo« jim šoceljnom, to bodo vedele pove« dati sežanske mamice, ki zborujejo na Joževem klancu. — V sežanskih Danah sem zvedel, da je neka mami« ca. ki je precej petična, beračila po Pivki živež, kar se pravi ubogim lju« dem grižljaj iz ust jemati!
V Šmarjah je dne 23. decembra p.
1. umrl na sušici Jožef Miklavec. Naj
v	miru počiva!
Draga. — (N o v premogov« ni k?) — Dva vaščana sta našla v bli« zini vasi kos črne rude, o kateri pra« vijo, da je črni premog. Ni pa še ugo« tovljeno, ali se nahaja pod zemljo večje ležišče te rude. Ravnatelj in pr«
vi	inženir neke premogovne družbe pridno preiskujeta rudo in zemljišče. Že štirikrat sta bila tu. — Te dni je eden izmed naših fantov hotel v Ameriko, zdravnik: pa ga ni potrdil in mladenič je ostal doma. Morda je to zanj sreča. — Zornice so bile letos prav dobro obiskane.
Praprot. — (Pretresljiva
smrt) —_____17«letni Franc Šušteršič„
sc je dnevno vozil z vlakom v Trst učit se mizarske obrti. Z delavskim vlakom se je navadno vozil zvečer spet domov. Nesreča je hotela, da je revček 16. m. m. zaspal v večernem v.aku m ni opazil, kedaj je prišla po« staja Nabrežina, kjer bi moral izsto« piti. Ko je bil vlak že par sto metrov oddaljen od postaje, se je nesrečnež prebudil. V omotici je revček odprl vrata in skočil iz dirjajočega vlaka na drugi tir, kjer je obležal najbrž na mestu mrtev. Drugo jutro so ga našli na kraju proge vsega razmesarjenega. Sodi se. da ga je drugi vlak, ki je šel proti Nabrežini že mrtvega povozil,
razmesaril in vrgel na kraj proge. J ruplo so prenesli v mrtvašnico na šempolajsko pokopališče. 18. m. m. Popoldne se je vršil pretresljiv po» Sreb, katerega se je udeležilo mnogo domačinov.
Iz Gor.
Tolmin. —- (Prazniki. — Po » roka. — Smrt.) — Božični prazni» ki so dobro minuli. Dnevi so bili lepi, čisto pomladanski; niti sledu ni bilo o zimi in le Škrbina, že vsa zasnežena, nam priča o njej. — V soboto 28. de» cembra se je poročila g.čna Albina Battigelli, prej učiteljica otroškega vrtca, z g. Rajkom Vogričem, obč. uradnikom v Tolminu. — Preteklo nedeljo je umrla v goriški bolnišnici po kratki bolezni g.a Terezija Bajt (p. d. Cakarinka) iz Dolj. Prepeljali so jo v Tolmin v ponedeljek in jo po» kopali na domačem pokopališču. N. v m. p.!
Kanalski vrh. — (Zganimo se!) — V marsikaj vtikamo svoje jezike. Kjer bi pa bilo potrebno, tam nam zmanjka. Kadar je suša, gradimo vo» dovod, a le v mislih in z besediče» njem. Resno se pa ne pomenimo, še manj pa kaj storimo.
Lokovec. — (Ples in po biti p i s k r i.) — Dosti bi se dalo o nas pisati v »Novi list«, pa so po večini žalostne dogodbe. Vsako nedeljo se
slišita po zakotnih bajtah škripajoča harmonika in plesno norenje. Da je mladina toliko v ples ponorela, so kri» vi oni, ki dajajo potuho in dovoljujejo pod svojo streho razširjati plesno ku» go. Posledica se je pokazala na bo» žični praznik, ko je prišlo v Klančer» j e vi gostilni do prelivanja krvi. Pa to ni nič novega, saj pri nas še prazni» kov ni, če ne teče kri. Mladina, kdaj prideš k pameti? Ob -nedeljah čitaj lepe knjige, »Novi list« ter »Druži» no«, kar te bo manj stalo nego vino, ples in potolčeni pisker.
Čepovan. — Ker je celo jesen ne» prestano deževalo, smo s pripravo stelje zastali, a tudi mnogo drugega nujnega dela bi lahko v tem času opravili. Ceste smo za silo uredili z rabotami. — Precej se jih je izselilo v Južno Ameriko. Zdaj se jih na» pravi j a še nekaj. Celo v dalnji Av» straliji naletiš na naše ljudi. — Fan» tom, ki so pri polnočnici metali leš» nike S kora, povemo, naj gre jo to dru» gam delat in ne v hišo božjo.
Log pod Mangartom. — Naš cer» kveni patron sv. Štefan je letos po» klical kar dva farana k sebi: 81 »letne» ga Franca Venclja iz Strmca ter Ma» rij o Černutovo, ženo pred 4 meseci v Rablju ponesrečenega rudarja. — Naslednjo nedeljo je bilo v Strmcu sprejetih par deklet v Marijino druž» bo. Ljubka večerna slovesnost bo morda še druge prhiabila.
PISMA ROJAKOV.
Voščila izza morja.
Podpisani Mostarji, ki živimo v Buenos Airesu v južni Ameriki, se zbrani sporni» n j amo vseh znancev in prijateljev, jih pri» srčno pozdravljamo in jim želimo srečno in veselo novo leto!
Gabrijel Krivec, Hilarij Kenda, Ludvik Bizalj, Mervič Just, Ciril Muznik, Jožefa Muznikova, Valentin Gerbec, Viktor Bre» ščak, Marija - Breščakova, Janez Zuodar.
Montegniee Les Liege, Belgija.
Možje in fantje z Goriškega pošiljamo pozdrave in voščila. Zaposleni smo v premo» gokopu. Moramo priznati, da se imamo še dovolj dobro. Delamo osem ur na dan. Sicer se pa tudi tukaj človek mora truditi, da mu ostane kak frank. Nas z Goriškega je malo; v skupinah smo raztreseni sem in tja po rud» nikih, tovarnah in tudi po zunanjih delih.
Mrak Franc, Gor. Tribuša; Kogoj Franc, (5topnik; Simčič Franc, Biljana; Simčič Franc, Biljana v Brdih; Červ Peter, Sp. Idrija; Si» mo n čič Dominiki Ledine;; Škvarča Feliks^ Skvarča Ferdinand, Sp. Idrija; Likar Peter, Blaznik Peter, Idrija.
Boulonge, Moselle, Francija.
Srečno novo leto želijo rudarji in njih dru» žine: Alojz, Kati in Marta Černič iz Sedla; Anton Baloh in Franc Čebokli iz Stanovišča; Bogdan Čebokli iz Sedla; Cej Franc z druži» no iz Godoviča.
Za svečnico
priporoča svojo bogato zalogo sveč
župnim uradom in vsem drugim cenjenim odjemalcem
KATOLIŠKA KNJIGARNA V GORICI.
Oifojarve.
Prostovoljci.
Oo 1. jan. dalje se sprejemajo prostovoljci v armado, razen za sanitejce in pomožne čete. Prošnje je treba vložiti do 31. maja t. 1. Za šoferje, telegrafiste in železniške čete je treba vložiti prošnjo do 31. marca. Več izveš na županstvih.
Prijava.
Goriško županstvo sporoča, da se morajo zaradi davka prijaviti vsi lastniki konj, mul in oslov pri davčni izterjevalnici v Gorici, via Mazzini.
Zadušnica.
Vneti dobrotnik svetogorskega svetišča g. Alojz Širca iz Pliskovice na Krasu je izdihnil blago dušo. 14. t. m. bo za velikim dobrotni» kom maša zadušnica na Sv. gori.
Domač zdravnik.
Opozarjamo bravce na oglas zdravnika drja Simonitija, ki sprejema tudi na svojem domu v Biljani. Ugodna prilika za Brice!
Deco čuj rudečelično ko prepeva pesem mično s slajše kakor vse omlete nam dišijo „PEKATETE“!
Naročite si »Družino"! !
Otk.no v svet.
Konferenca v Moskvi.
Po porazu kitajske vojske v Mand»
zuriji so se, kakor je »Novi list« že pisal, ruski in kitajski odposlanci se» stali v mestu Harabovsku in podpisali premirje. Kitajci so se morali pre» dati Rusom in sprejeti njihove pogo» je. Vrnili so za zdaj Rusom oblast nad vzhodnokitajsko ali mandžursko že» leznico in vzpostavili odpuščeno m» sko osebje. Da se urede še ostale sporne točke in podpiše končna po» godba, so sklicali za 25. januarja v Moskvo rusko » kitajsko mirovno konferenco. Kitajski odposlanci se odpeljejo pod vodstvom bivšega zu» nanjega ministra Koo v Moskvo 10. januarja. Ta dan se otvori zopet že» lezniški promet med Rusijo in Kitaj» , °> tako da se bodo kitajski odpo» slanci vozili s prvim brzim vlakom preko Sibirije. Poveljnik vzhodne m» s . armade je dobil iz Moskve ukaz, naj umakne čete iz Mandžurije in ru» v , voJaštvo zapušča že kitajsko de» zelo. Glasom premirja v Harabovsku ?°. s,e * . i vrnili ruski konzuli na Ki» tajsko in kitajski v Rusijo. Moskva je na veliki uspeh, ki ga je doseglo rusko orožje, zelo ponosna in ga sku» sa Politično izrabiti. Vladno časopisje poudarja, da se je rdeča vojska prvič izkazala v bojih proti zunanjemu sovražniku kar de je močno utrdilo Položaj boljseviške vlade doma in v tujmi.
Pilsudski vlada dalje.
Vladna kriza v poljski državi je končana. Na Silvestrovo so novi mi» nistri prisegli v roke predsednika re»
publike in prevzeli nato vsak svoje uradne posle. Načelnik vlade je vse» učiliščni profesor Bartel, sicer so pa skoro vsi stari člani ostali v vladi. Vojni minister je zopet Jožef Pilsud» ski, zunanji iznova Zaleski. Samo 4 ministre, ki so se pri opozicionalnih poslancih osovražili, je Pilsudski na» d omesti! z novimi. V glavnem lahko rečemo, kakor smo v »Novem listu« že napovedali, da je tudi ta vlada na» stala po volji Pilsudskega, ki vodi že leta s pomočjo različnih vlad usodo poljske države. Kljub temu da ima v parlamentu le manjšino, bodo po» slanci vendar glasovali za novo vlado, ker se boje, da bi Pilsudski drugače izvršil nov državni udar.
Sporazum med Bolgari in Jugoslovani.
Zastopniki Bolgarije in Jugoslavi» je, ki so zbrani na konferenci v So» fiji, so se glede obmejnih posestev zedinili. Važen sporazum se je skle» nil na posvetovanjih med 30. decem» brom in 2. januarjem. Radi pravoslav» m h božičnih praznikov se je delo konference prekinilo in ga bodo nadaljevali 10. januarja.
Primož ostane.
V listih se je pojavila vest, da bo španski samodržec Primo de Rivera odstopil. Novica je malo prezgodnja. General sam je izjavil časnikarjem, da bo ostal še tja do poletja pri dr» žavnem krmilu. Vesti o odstopu so se pa raznesle zategadelj, ker je kralj pozval k seBi na posvet par Primože» vib političnih nasprotnikov. Vsekakor se pa 'vidi, da bo mora! Primo de Ri» vera malo popustiti.	i
Kaj se sliši po svetu.
Učenjakarska.
Iz sv. pisma vemo, da so Izraelci pod Mojzesovim vodstvom skrivaj zbežali iz egipčanske sužnosti. Kakor pripoveduje sv. knjiga, so se Izraelci na čudežen način rešili preko Rdeče; ga morja. Takrat je gospodoval v Egiptu faraon Merneptah. Neki an* gleški zdravnik, ki preiskuje trupla (mumije) egiptovskih kraljev, je pre gledal tudi še precej dobro ohranjeni trup tega faraona, ki je vladal v 13. stoletju pred Kristusom. Našel ie, do je bil faraon star debeluh, ki je umrl radi poapnenja žil in srca. Zato skle# pajo, da se ie Izraelcem beg posrečil tudi radi tega, ker bolehni faraon ni bil sposoben, da bi bil na čelu svojih vojščakov zasledoval ubežnike in se izpostavil težavam in naporom vojne; ga pohoda.
Konec berlinskega strahu.
Morda se novolistarji še sporni; njajo, da so brali o strahu berlinskih služkinj. Neznanec je vdiral v njih sobice, jim potegnil odejo s poste; 1 je in zginil. Zdaj so se dekle oddali; nile. Na dan sv. Silvestra zvečer je šla domov neka služkinja. Blizu doma ču; ti, kako je položil neznanec mrzlo roko na njeno ramo. Vsa preplašena je začela vpiti. Ljudje so pritekli in začeli iskati, dokler niso na robu strehe opazili čepečo postavo. Ko so se ji približali, ie temna postava pia; pila v globino. Bil je brezposelni, ma# lo slaboumni delavec Williv Schma# cheres.
Leto nesreč.
Vsako leto imajo vedeževalci na; vado, da prerokujejo, kakšno leto bo. Posebno francoske vedeževalke, »ma# dame« jim pravijo, si ne puste vzeti te pravice. Madama Speranza pravi, da je letos zemlja pod vplivom pia# neta Marsa. To bo prineslo dosti ne; sreč. Neka druga madama prerokuje, da bo iz Korzike prišel Napoleon št. 2, ki bo po hudem škandalu Tardimi; levega kabmeta zavladal kot nekoč Napoleon Bonaparte Tretja copr# niča pa prerokuje, da se bo Anglija močno sprla z enim svojih dominilo# nov (prekomorska posest s široko samoupravo).
Osvojeni planet.
Nekateri češki listi so na novega leta dan objavili dolgo poročilo, da bo na pomlad inženir Očenašek zletel na luno1 v raketnem letalu. Očenašek bo vzel s seboj same Čehe in bo pro; glasil luno za češko last.
Naslednji dan so pa pisali, da je Očenašek velika dobričina, ki rad so; meščane potegne Za Silvestrovo.
Redka stvar.
Ena najredkejših rudnin na svetu je dragoceni radij, ki ga uporabljajo zlasti v zdravniške svrhe. Do danes so pa celem svetu izkopali le 270 gra; mo v radija. Da pridobe malo radija, je treba izkopati in pretoniti na tone radijevih kamenin. Najbolj znani ra; dijevi rudniki so v Joahimovu na Če;
škem. Pred 10 leti, ko je bil to edini radijev rudnik na svetu, je stal 1 mili; gram radija okoli 2280 lir. L. 1922. so pa našli radijeve rudnike v belgijskem Kongu v osrednji Afriki. Od tedaj je cena padla na 1000 lir za miligram, to se pravi za milijonski del kilograma.
200 let ječe.
V Braziliji velja postava, da morajo zločinca tolikokrat soditi, kolikor zlo# činov je zagrešil. Tako so sodili neke; ga Gina Meoeghettija, lumpa vseh kalibrov, 50 krat in mu prisodili 200 let ječe.
Strahotna pošast.
Na severni afriški obali pri Tetu; anu se je po velikih nalivih odprl vhod v neko podzemeljsko votlino. Notri so našli okostje 11 metrov dolgega in 2 metra visokega dinozaurusa. To je ena izmed predpotopnih živali. Stara mora biti okoli 300.000 let.
Potujoč nebotičnik.
Pred dnevi je odpotoval iz Arne« rike v Evropo neki Jim Tarva, ki je visok 2 in pol metra in tehta 170 ki# logramov. Hoče da bi ga tudi Evro; pejci občudovali in mu dali kaj zaslu; žiti.
Sovjetski koledar.
S 1. januarjem so v Rusiji uvedli nov koledar. Teden ima le po pet dni. Mesec jih ima 30. Imena mese; cev ostanejo ish; kot doslej. Prazno« vali pa bodo v Rusiji 30. januar in 1. februar kot »praznik Ljenina«. Uve? den ie tudi »praznik delavcev« 2. in
5.	maja in »praznik tovarne« 7. in 8. novembra. Z novo uredbo pa je ma; lokdo zadovoljen. Zginila bo goto; vo, kakor se tudi ni obdržal franco; ski revolucionarni koledar z 10 dnev; nim tednom.
List za kaznjence.
Žena bivšega pravdnega ministra Nagya na Ogrskem je začela izdajati list »Rizalom«. kar pomeni po naše zaupanje. Dobivajo ga le kaznjenci no ječah. Kaznjenci se sprašujejo, v čem naj obstoja njih/zaupanje.
Zaklad v umetni nogi.
Pred letom dni je umrl na Dunaju poljski državljan Goldberg. Razun majhnega denarnega zneska, s kate; rim so krili pogrebne stroške, so našli v njegovi zapuščini dva kovčeka, ka; tera so shranili na poljskem konzula; tu, dokler se ne javijo dediči. Ti so se res oglasili in trdili, da je moral rajnki zapustiti veliko premoženje. Preiskali so znova oba kovčeka, našli sem pa tja med perilom kak dolarski ban; kovec, toda nič več. Med zapuščenimi predmeti je bila tudi umetna noga. ka; tero je rabil pokojnik, ker je bil inva; lid. Neki član nreiskovalne komisije, 'ki je bil sam tudi invalid z umetno no# go, je začel natančnem ogledovati na; domestni človeški ud in naletel na mala vratca. Ko jih je odnrl, je našel zaklad V nogi ie bila vdolbina, v kate; ride bilo shranjenih 80 bankovcev no 1000 dolarjev, približno 1 milijon in pol lir. Presenečenje komisije, še bolj pa dedičev si lahko predstavljate.
Za naše davkoplačevalce.
Ob neki priliki je nanesel govor tu; di na »homerski smeh« (t. j. močan krohot) grških junakov. »Saj so se lahko smejali«, je pripomnil šaljivec, »ko jim ni bilo treba davkov plače# vati«. Kako je torej bilo v starih časih z davki?
Res je, niso plačevali neposrednih davkov po modernem davčnem na; činu, toda država je znala že tedaj najti pot do davkoplačevalčevih moš; njičkov. V stari Grčiji je bila večina državljanov prostih davka, bogatina so pa že znali priviti. Od vlade so do; bili »dovoljenje«, da so »smeli« na lastne stroške prirediti slovesne igre, vzdrževati javna kopališča, telovad; niče, javne nasade, stavbe itd. To so bile častne naloge, liturgije, kar po« meni dajatve za splošni blagor. Vča; sih so bili bogati Atenci imenovani tudi za poveljnike brodovja. To pa je tedaj pomenilo, da mora poveljnik oborožiti ladje in vzdrževati moštvo na svoje stroške. Te »liturgije« so marsikaterega imovitega Atenca-spravile na beraško palico. Nazadnje je tudi atenska demokracija to spre# videla ter je okrog 1. 307. pr. Kr. li# turgije odpravila.
Staroegipčanski papiri in hieroglifi nam povedo, da je ves vzhod ječal po zmagah Aleksandra Velikega pod težo neposrednih davkov. Od vsakega kvadratnega metra obdelanega zem#* ljišča je bilo treba odrajtati dohod# ninski davek, obdavčena je bila vsaka glava živine, celo kokoši in golobje ter ribe t. j. ribji lov v Nilu. Ko je za# sedel prestol nov vladar, so morala podložna ljudstva plačati posebne »davščine za krono«. Davki so izvirali iz stare navade poklanjati novim vla< darjem zlate kraljevske krone.
Tudi v starem Rimu so kot na Gr# škem poznali za neposredne davke le prisilne dajatve v času vojne. Po zmagi so iz vojnega plena te davke vrnili. Ko so pa Rimljani podjarmili tuja ljudstva, so morali novi podlož; niki nositi vsa davčna bremena. Rim; ske province so morale plačevati dvo# jni davek:	1. davek na glavo, ki je
hudo zadel zlasti revne družine z do# sti otroci in pa 2. zemljiški davek.
Davčno breme samo na sebi ni še bilo tako težko, hujši je bil način po#' hiranja. Že atenska država j e. dala po# hiranje davkov v najem. Ti najemniki so province kar oplenili. Posebno znani so bili v tem pogledu rimski »publicani«, pobiravci davkov, ki so najprej skrbeli za svoje žepe, četudi je molzna krava, davkoplačevalec, shirala.
Tolažba, da so tudi stari odrajtovali davke, pa ne zaleže mnogo.
LANSKI »NOVI LIST«.
Če Ti manjka katera lanska števil; ka, jo lahko naročiš s oismom, kate# rema priložiš za vsako številko no eno znamko za 50 stotink. Številko, ki manjka, dobiš poštnine prosto na dom.
Uprava ima na raznolago tudi par celotnih letnikov »Novega lista« in jih odda po 15 lir.

Untosi. Conkor.
Ni skoraj tedna, da ne bi listi, zla* sti slovstveni, omenjali tega ali onega naših pisateljev. Posebno velikan zadnjih let Ivan Cankar se vedno če* šče omenja med Italijani, Nemci, da celo med Angleži. Pisatelj, ki je naj* globlje segel svojemu ljudstvu v srce, v »deveto kamrico«, kot sam pravi, ni več last samo Slovencev.
Umetnika Cankarja drugi narodi vedno bolj cenijo. Dosti jih je pa med nami, ki za njegovo ime, kamoli še za njegov umetniški evangelij, ko* maj vedo. Zato je potrebnih teh par odstavkov, da se tudi mi spomnimo velikega umetnika.
Njegovo življenje.
Cankar se je rodil 10. maja 1876. na VrhnikDpri Ljubljani. Njegov oče je bil reven krojač. Družina je bila številna, zaslužka malo. Zato je Can* kar že zgodaj okusil bedo in lakoto. Imel pa je izredno dobro mater, ki jo je zelo ljubil. Svojo mater je s svo* jih povestih in črticah večkrat zelo živo naslikal. »Zdi se mi, da ni še no* ben pesnik tako lepo govoril o svoji materi kot ta slovenski kmečki sin,« je v dunajskem listu »Neue Freie Presse« pisal o njem Roda Roda, ki je morda naj duhovitejši in najele* gantnejši časnikarski krami j alee v Evropi zadnjih 30 let. Mati mu je umrla 23. septembra 1897. Prav tiste dni je ljubljanski založnik Bamberg kupil prvo Cankarjevo knjigo, da bi jo izdal. Knjiga se je imenovala »Ero* tika«. Z dobljenim denarjem je Can* kar plačal stroške za materin pogreb.
Otroških let in zgodnje mladosti se je Cankar pozneje prav dobro spo* min j al. O tem je napisal knjigo »Mo* je življenje«, ki pa je izšla šele po njegovi smrti (1920.). Cankar je že kmalu pokazal svojo umetniško nara* vo. Značilna je sledeča dogodbica, ki Jo pripoveduje v omenjeni knjigi. Poleti so se otroci kopali. »Nekoč sem zašel malo pregloboko v vodo.
Nenadoma se mi je zazdelo, da jaham na velikanskem zelenem konju na* ravnost proti sijajnemu solncu. Nad* vse sladka, brezprimerna sreča me je vsega prevzela in mislil sem, da sem cesar ... Tedaj me je zgrabila za lase neusmiljena roka ter me trdo zalučala na prod. Tam sem vztrepetal ter se bučno razjokal, sam ne vem zakaj.« Potapljal se je in neskončno ugodje ga je prevzelo. Vsakdo drugi bi bil kričal in se otepal, Cankar se je po* polnoma udal izrednemu občutju in niti prav mu ni bilo, ko je nekdo na* silno prekinil te lepe sanje. H koncu svoje povesti pa še poredno pristav* lja: »Jurčev hlapec me je bil potegnil iz vode. Če komu ni povšeči to ali ono, kar sem storil v poznejšem svojem' življenju, naj se prereka s tistim hlapcem ne pa z menoj!«
Ko je bil Cankar star dvanajst let (1888.), so ga poslali v ljubljanske srednje šole. Vpisal se je v realko. Njegovo srednješolsko življenje je bila vedna borba za obstanek. Boriti se je moral s tremi stalnimi sovražni* ki vsakega revnega dijaka, namreč z lakoto, mrazom in raztrganostjo. Ob* upal pa ni. Napravil je maturo in od* šel na Dunaj študirat. Tudi na Du* naju se mu ni godilo mnogo bolje. »Zdajle sem kosil: za tri solde črne* ga kruha,« piše 1. marca 1897. svoje* mu bratu Karlu. Študiral ni dolgo. Nekaj časa je poslušal predavanja za inženirje, potem pa se je lotil roman* skih in slovanskih jezikov. Pustil je tudi te in se posvetil pisateljevanja. To mu je postalo poklic, katerega ni nikoli več zapustil. Ostal pa je na Dunaju dolgo vrsto let. Posegel je tu* di v politiko. L. 1907. so bile v Av* striji prve državnozborske volitve po splošni in enaki volilni pravici. Can* kar je kandidiral na socialnodemo* kratskem programu, a ni bil izvoljen. Nato se je vrniljia Dunaj. L. 1909. je šel v Sarajevo obiskat svojega brata Karla, ki je bil nadškofijski tajnik.
I Bil je gost nadškofa Stadlerja. Potem pa se je podal v Ljubljano, kjer je živel do vojne. Ob začetku vojne so ga zaprli na ljubljanski grad kot po* litičnega osumljenca. Nato so ga vtaknili v vojaško suknjo. Spoznali pa so, dà ni za orožje. Zato so ga po* siali domov. Dober mesec po koncu vojne je pa umrl za pljučnico (11. de* cembra 1918.). Z njim je legel v grob največji slovenski in eden največjih svetovnih pisateljev 20. stoletja.
Cankarjevo delo.
Kdor bi hotel popisati pomen in vrednost Cankarjevega dela, bi mo* ral napisati debele knjige, toliko ve* likega in lepega je ta veleum dal svo* jemu narodu in človeštvu. Napisal je nad trideset knjig ter neštevilno kraj* šili povesti, črtic, podlistkov, član* kov in kritik. Vsaka njegova knjiga je bila važen dogodek, nekak mej* nik v kulturnem razvoju, stopnica, po katerih se je slovenski narod dvi* gai proti višini kulturne enakovred* nosti in enakopravnosti z drugimi omikanimi narodi. Da je slovensko ime v kulturnem svetu znano in ce* njeno, je nemalo pripomogel Ivan Cankar.
Cankar je začel delati pesmi že zelo zgodaj. V srednji šoli si je marsika* ter o pusto uro dolgočasne fizike ali geometrije okrajšal s pesnikovanjem. Ko je bil v šesti šoli, je bila prva nje* gova pesem objavljena v »Ljubljan* skem zvonu«. Leto prej pa se je med dijaki ustanovilo slovstveno društvo »Zadruga«. Člani »Zadruge« so bili poleg Cankarja še Kette, Murn, Žu< pančič, Dermota, Lončar, Merhar (S. Sardenko), Kraigher itd. torej sama imena, poznejših pesnikov, pisateljev in znanstvenikov. L. 1899. je izšla prva Cankarjeva knjiga pod naslovom »Erotika«. Odslej je vsako leto izdal eno ali več knjig. Naj omenim samo nekatere: Za narodov blagor (1901), Kralj na Betajnovi (1902), Hiša Marije Pomočnice (1904), Martin Kačur (1906), Hlapec Jernej in njegova pra* vica (1907), Pohujšanje v dolini šent* florjanski (1908), Za križem (1909),
V. J. Križanovska:
KRALJICA MATASU
Roman iz življenja starih Egipčanov.	jj|
Pogled ji je naglo zaplamtel v smelosti in odločnosti; takoj nato je postal hladen in neprediren. Vsekakor je močno učinkoval na tiste, v katere ga je vprla. Nosila je bogato obšito belo tuniko.1) Zlat* zaponka ji je pri* drževala škrlatni plašč na ramenih Na glavi je imela dvojno krono nilskih vladarjev, v rokah pa je držala žezlo in bič — znaka na j višje oblasti.
Nosilnica se jè ustavila pri stopnicah. Kraljica je stopila iz nje in sedla v ladjico na pripravljeno mesto. Nato se je ves izprevod začel pomikati v smeri vode proti Amonovemu2) tempeljnu. Med čolni, ki so se pri* družili^ kraljičinemu izprevodu, je bil tudi Hartatefov čoln. Zdaj so v njem molčali. Vrtoglava Nejta je bila zopet dobre volje. Radovedno je opazovala nebroj čol* nov, ki so pokrivali Nil, in vsak hip je odzdravljala
0 vrhnja obleka starih narodov.
2) bog.
znancem s pokloni in usmevi. Bila je napol obrnjena proč od svojega soseda; navidezno se ni zanimala za njegov pogovor s Pagirom, v resnici pa ji ni ušla niti bčsedica.
»Medtem ko boste v tempeljnu, vas moram osta* viti, prijatelji,« je govoril Hartatef. »Iz Trstikovega morja so pripeljali semkaj vrsto ladij, ki so jih na ukaz Hatasu zgradili za daljni pohod v deželo Punov. Danes si jih hoče po obredih ogledati, zato se moram podvizati, ako jo hočem pozdraviti.«
»Treba je priznati, da je naša kraljica — naj ji bogovi dodele dolgo življenje — nenavadna ženska. Kakšne velike načrte ima pred seboj! Kako smelo spre* jema nove nazore, priča grobnica, katero je dala zgra* diti po načrtu, ki se docela razlikuje od načrtov, katere so posvetili naši bogovi in običaji,« je govoril z navdu* Senjem Pagir.
»Oh, da! Ta spomenik bo razdražil kri mnogim našim žrecem in stavbenikom,« je rekel Hartatef in se suho in zadirčno zasmejal. »Toda kraljica Hatasu — naj ji bogovi dodele slavo in zdravje — je obdarjena s tako voljo, da se ji moraš ukloniti ali pa izginiti. Stavba pod nadzorstvom Semnuovim tako naglo napreduje, da bo kmalu dokončana.«
Lepa Vida (1912), Podobe iz sanj (1917) itd. Po vsebini so knjige zelo različne. Tu opisuje svojo mater, tam domačo vas in njene prebivalce, v tretji biča hinavščino tega ali onega stanu, v četrti postavlja nove social* ne zakone, v peti izraža svojo veliko ljubezen do domovine (»O domovina, ti si kakor zdravje!«), v šesti riše voj» no in njene strahote; vse pa tvorijo veličastno enoto, sijajno sliko zaje» to iz življenja in domače zemlje. Cankar je tako zvezan z domačo zem» ljo, da ga ta čisto prevlada. Njegova ljubezen je velika, a ni slepa. Brezob» zirno podere, n. pr, vero v kralja Ma» tjaža, ki je za slovenskega kmeta zna» čil povratek starih dobrih časov ter ga zavajal k brezbrižnosti. Kralj Matjaž je umrl, je zaklical Cankar, ljudstvo, zbudi se iz brezdelja in samo si kuj prihodnost.
Cankar
meči drugimi narodi.
Cankarjevo ime je že zelo zgodaj prestopilo slovenske meje. Predvsem so se zanj začeli zanimati drugi Slova» ni: Gehi, Rusi, Srbi in Hrvatje. Čehi ga prevajajo že od 1. 1902. dalje. Vsa» ka Cankarjeva knjiga ali povest je bila tudi za Čehe važen pojav. Čehi imajo prevedene že skoraj vse njego« ve knjige. L. 1907. so »Martina Ka» čurja« prevedli tudi Finci, to je maj» hen arod na skrajnem severu Evrope, ki je bil pred vojno pod rusko nad» oblastjo, a ima danes lastno državo.
Po vojni se je Cankarjeva slava raz* širila tudi med romanskimi in ger» manskimi narodi. Italijani so preve* dii »Hlapca Jerneja« (dvakrat; Lo* renzoni in Regent » Sussek), »Kralja na Betajnovi« (Calvi), »Zgodbo o Šimnu Sirotniku« (Giusti). Obetajo se »Podobe iz sanj«. Manjših črtic je pa po raznih leposlovnih listih zelo mnogo. Mnogo je tudi člankov in raz» pravic, ki imajo namen poučiti ita* lijansko občinstvo o tem velikem na* šem pisatelju. — »Hlapca Jerneja« so prestavili Romuni in jeseni lanskega leta tudi Nemci. Med Nemci so prvi prevodi vzbudili pravcato navduše»
nje. V »Novem listu« smo sodbo ne» katerih vodilnih nemških listov (Ber» liner Tageblatt itd) že objavili. Danes omenimo še Ernesta Schwenka, ki pra» vi v »Literarische Welt«: »Neznan ve» likan iz najbolj neznanega slovstva Evrope ... pesnik silovite izvirnosti in moči.« Nemci so se sploh čudili, da ga niso že prej opazili. Sedaj so izdali še »Hišo Marije Pomočnice« in »Mo» je življenje«. Pripravljajo se tudi fran* coski in angleški prevodi raznih Can* karjevih del.
Cankar postaje bistven del evrop» ske kulture.
Pesmarica Bar. Moli. družbe.
Željno so pričakovali ljudje leto» šnjih Mohorjevih knjig. Drugi sino pa radovedno ugibali, kakšna bo no» va pesmarica. Če bo preveč starih na» pevov ponatisnjenih, porečejo:	»Če»
mu ta potrata? Saj imamo razne na» peve že prepisane za naš zbor.« Če bodo nove_skla3be delo le par skla* dateljev, bodo zopet ugovarjali; »Pre» več enolično je, umotvori so si kar v sorodstvu.« — Tako in enako smo govorili o novi pesmarici. Zato sem nekako strahoma vzel v roke »Božje speve«. Pa le površno sem prelistal zvezek in sem vesel vzkliknil: »To ie nekaj posebnega!« Komaj je minulo leto, odkar je papež Pij XI. 20. decem» bra 1928. priporočal vernikom, naj se bolj drže liturgičnih predpisov, da bodo bolj s Cerkvijo živeli, žalovali in se veselili s svojo duševno mater» jo, ki tako skrbi za svoje otroke. Ka» ko so se večji narodi oprijeli papeže» vega priporočila, ne vem, pač pa vi» dim, da je naša Mohorjeva družba takoj razumela in izpolnila željo po* glavarja Cerkve ter podarila članom vzorno knjigo, v kateri s krasnim be* sedilom in z vzvišenimi napevi kaže cerkveno leto.
Poglejmo besedilo! Skoraj vse no» vo. Tu ni nič prisiljenega, vse gladko teče. Ni čuda! Za tvarino pesnik ni bil v zadregi. Če se je nekoliko vto» pil v cerkveno leto, je dobil nebroj
krasnih misli, ki jim je dal dovršeno obliko. Priprosto in vendar vzvišeno nam slika cerkveno dobo.
Kaj pa skladatelji? Koliko je no» vih, katerih prej nismo poznali! V tehničnem oziru kažejo spretnost, da se kar igrajo s harmonizacijo. Težko je posebej katerega omeniti, da bi se drugim ne delala krivica.
Na mali goriški zemlji imamo po* leg Vodopivca še Komela, ki nam je naklonil nekaj krasnih napevov, Bra» tuž se je vtopil v ljudsko misel in za* Pel prav iz narodnega srcaA Breda Ščekova je lepo melodijo ovila v krasno harmonijo, kar bo narodu ostalo kot trajen duševni zaklad.
Nalašč sem čakal z oceno »Božjih spevov«, ker sem,hotel slišati mnenja nekaterih glasbenikov. Vsi so bili na* vdušeni za novo darilo. Kaj takega niso pričakovali. Prvi mi je kazal p e» sem: »Poglejte, kako preprosto in ven* dar kako vzvišeno. Organist bo le par» tituro enkrat igral in pevci bodo že peli.« Drugi je omenjal vrline mlade* ga skladatelja. Kaj dobimo lahko še od njega, ako ga nam Bog ohrani! Tretji je opomnil: »Igrajte ali pojte to le skladbo, ali se vam ne zdi, kakor da bi čuli orkester v ozadju?« Sploh so rekli, da je veliko muzikaličnih lepot v zbirki; treba jih bo le preiskati in študirati.
In še zunanja oblika! Kako jasno so razpisane note, kako razločno je be* sedilo! Saj ga daleč na okoli ne dobiš enakega, in to je vse zraslo na domači njivi!
Le eno željo imamo: naj bi bila še druga dva zvezka enaka sedanjemu. Pokažimo svetu, na kako visoki sto» pinji cerkvene glasbe je naše ljudstvo!
A.
* » *
Božji spevi.
Kljub zelo natančni korekturi se je vrinilo v pesmarico več tiskovnih napak, katere naj blagovolijo organi» sti takoj popraviti, in sicer:
1. Na strani 13. v tretjem taktu zadnje vrste mora priti tretja osmin* ka v I. basu, to je nota des, v oklepaj, ker je namenjena samo za orgle.
»Pravijo, da je Tutmes II hudo bolan in da je v kratkem pričakovati njegove smrti,« je začel znova Pagir. »Bilo bi zanimivo vedeti, kaj napravi kraljica? Ali bo pustila malega Tutmesa v pregnanstvu v Butu ali pa ga pozove semkaj, da z njim razdeli oblast? Kot sin umrlega kralja ima nesporno pravico do tega.«
»To so taka vprašanja, dobri Pagir, s katerimi je bolje, da se ne bavimo! Rešijo naj jih bogovi in naši kralji, ki so njih pozemski zastopniki,« mu je segla v besedo Satati. »Povej mi rajši, Hartatef, ali se bomo pozneje mogli priklopiti kraljičinemu spremstvu, da se bomo lahko tudi mi veselili pogleda na ladje. Pravijo, da so tako velike, kakršnih do sedaj še nismo videli.«
»Da, to bo mogoče! Vaše družabno stališče vam to dopušča in naklonjenost, ki jo TIstasu vedno kaže na* sproti Nejti, dekle pač obvezuje, da pride tja in po» zdravi kraljico.«
Rahel sunek ga je prekinil in povzročil, da je okrenil glavo. Velika ladja, napolnjena z mladimi ljudmi, se je približala njihovemu čolnu in se dotaknila njegovega boka. Začeli so si podajati roke in se pozdravljati.
»Moj pozdrav dražestni Nejti!« je zaklical lep mia» denič v vojaški obleki.
Vzel je iz košarice poleg sebe pest prelepih cvetk in jih vrgel k nogam mladega dekleta.
»Hvala, Keniamun; vzemi tole kot odzdrav svojemu dišečemu pozdravu,« je odgovorila Nej ta in se mu pri» jazno nasmehnila.
Vzela je izza pasa rožo in jo vrgla vojščaku. Ta jo je spretno ujel v zraku. Črne Hartatefove obrvi so se pri tem prizoru zmračile in v očeh mu je zaplamtel zlovešč ogenj.
»Naglo naprej! Sicer izgubimo svoje mesto v vrsti!« je zaklical krmilarju.
Pod vplivom združenega napora postavnih veslačev je ladjica tako hitro šinila naprej, da je zadela neko drugo ladjico, ki ni bila tako lepa. Hoteč izpremeniti smer, se je težko obračala in nastavila svoj bok.
Razlegli so se ženski kriki, toda zmešnjava je tra» j ala samo trenotek. Vsem je takoj padlo v oči, da sta v ladjici sedeli dve prekrasno oblečeni ženski. Ena iz» med njiju je bila mlada deklica dražestnih potez. Črne oči in ognjeno rdečkasti lasje so jo delale sila privlačno. Druga ženska je bila že starejša, suha in uvela, vendar pa domišljava; hotela je tekmovati s svojo družabnico.
»Opravičujem se in pozdravljam velerodno Tuo in njeno hčerko Neferto,« je rekel Hartatef in se priklonil
2.	Na strani 15. v prvem taktu prve vrste mora stati v prvem altu na prvi udarec e namesto d.
3.	Na strani 19. v tretjem taktu druge vrste naj odpade vezaj v te# noru.
4.	Na strani 70. v četrtem taktu druge vrste mora stati na prvi udarec v altu d namesto a.
5.	Na strani 77. v drugem taktu tretje vrste mora biti zadnja četrtin#
ka v tenoni b namesto a.
6.	Na strani 90. v tretjem taktu tretje vrste mora biti zadnja osmin# ka v tenoru c namesto b.
7.	JMa strani 102. v četrtem taktu tretje vrste manjka razveznik pred sedmo četrtinko b v basu.
8.	Na strani 120. v tretjem taktu tretje vrste morata imeti bas in tenor na prvi udarec b in d namesto c in es.
Vinko Vodopivec.
Iz poslednih poglavij zgodovine.
Zadnji Romanoviči.
O umoru carske rodbine si svet še danes ni na jasnem. Nekateri si upajo celo trditi, da car še živi. Najmanj Pa, kar si more splesti domišljija o zadnjem carju iz dinastije Romano# vičev, so razne govorice o načinu u= mora.
Zadnje vesti o tem umoru je podal bivši sovjetski poslanik v Varšavi, Vojkov, ki je bil sam med morilci.
Obsodba pade.
Spočetka je bila moskovska osred# nja vlada proti temu, da bi Nikolaja II in njegovo družino ubili. Nadejali so se, da bo Nemčija pripravljena na kako protiuslugo, če ji predajo carja. Tudi L j enim sam se je branil obsoditi zadnjega carja, boječ se slabega vtisa, ki bi ga umor naredil v inozemstvu.
Kljub temu so pa uralski sovjeti močno pritiskali, naj se carjeva dru# žina spravi s sveta. Pisali so v Mo# skvo,. da se uralski rudarji puntajo, ko vidijo carsko družino mimo pre# bivati v vili v Jekaterinburgu kot na kakem letovišču. Uralski sovjeti so že 6- julija 1918. proglasili smrtno ob# socvbo. Osrednji odbor je pa še vedno kolebal; le njegova člana Sverdlov in sedanji berlinski poslanik Krestinski sta bila za to. Ko so pa prišle vesti o poskusih za carjevo osvoboditev in so se v Moskvi zbali, da ne bi car prišel v antantine roke, je bila usoda po# slednjih Romanovičev zapečatena.
Zdaj so se začeli člani uralskega sovjeta posvetovati, kako naj se ustre#
litev izvrši. Bjeloborodov je bil za to, naj se na videz vprizori osvoboditev carja in njegove družine. Na begu bi postrelili carico in pricezinje, carja bi pa sodišče obsodilo na smrt, ker je hotel ubežati.
Ali Gološčekin, odposlanec iz Mo# skve je menil, da bo težko prikriti ko# medijo in je za to najbolje, če ob j a# vijo kar naravnost obsodbo carja. O družini pa naj rečejo, da so jo prepe# ljali na varnejši kraj. Vojkov sam pa pravi, da je predlagal, naj se skupaj postrele ob reki, na trupla naj prive# žejo kamenje ter jih potopè. Koncem vseh koncev so sklenili ustreliti Ni# kola j a z družino vred v hiši Ipatjeva, kjer je stanoval. Umor naj se izvrši pod vodstvom Jurovskega, poveljnika stražarjev carja.
Zadnje ure zadnjega carja.
Kot odposlanca stranke so določili Vojkova, ki naj bi pri izvršitvi ob# sodbe bil navzoč. Moral se je odsodbo na pamet naučiti, da jo je tem sveča# ne j e prebral. Ker je Vojkov kemik, mu je tudi pripadla naloga, da poskrbi za popolno vničenje mrtvih trupel.
Izvršilci obsodbe si še niso bili edi# ni, kakšno orožje naj uporabijo. Od# ločili so se za samokrese, ker se pok manj sliši kot iz puške.
17. julija 1918. zvečer je prišel Voj# kov s spremstvom v Ipatijevo hišo. Carju je povedal, da je v Jekaterin# burgu zanj nevarno in ga prosil, naj se umakne z družino vred v pod# zemeljske sobe, kjer je že vse ureje# no za njegovo bivališče. Ob dveh in
45 minut je Vojkov zopet prišel, da prečita smrtno obsodbo. Toda prehi# tel ga je Jurovski, ki je pristopil k car# ju z besedami: »Nikolaj Aleksandro# vič, ker vas je uralski sovjet obsodil, boste z družino vred ustreljeni«. Te besede so carja tako iznenadile, da je nehote vprašal: »Kaj, kaj« ter je prožil roke proti otrokom. V tem hi# pu je Jurovski iz neposredne bližine sprožil par strelov. Car se je zgrudil mrtev. Brž nato so začeli streljati tu# di ostali stražarji. Vik in krik prepla# šenih in zadetih princesinj je odmeval od sten temačnega podzemeljskega prostora. Tudi stražnike same je pri# zor pretresel. Hladnokrven je ostal le Jurovski, ki je začel vlačiti prstane s prstov.
Mrtva trupla so zavlekli v gozd. Tam so jih polili z bencinom in žve# pieno kislino. Pepel so zagrebli. Niso pa mogli zbrisati spomina na zad# njega Romanoviča, ki je s krvjo po# plačal grehe ruskih carjev.
Iz Gandijevega življenja.
V zadnji številki je »Novi list« pisal o političnih bojih, ki se vrše v daljni Indiji. Poročal je, da je vodi# tel j velikega narodnega gibanja Mo# handas Gandi proglasil zahtevo po popolni samostojnosti in neodvisno# s ti indijskega ljudstva. Borba v naj# bogatejšem angleškem prekmorskem posestvu vzbuja pozornost po vsem svetu.
Zato je umestno, da se tudi naši čitatelji malo bolj na drobno sezna# ni j o z osebo politika, ki prizadeva Angležem toliko preglavic.
Rojstni kraj Gandijev je mesto Porbandar, starodavna naselbina ob | obali Indijskega morja. Bivališče so že v starih časih obdali s skoro 10 ! metrov debelim zidovjem, sicer so J pa meščani imeli odprt pogled v svet.
| Kot izkušeni brodarji in trgovci so mnogo potovali po tujih deželah in v neprestanem boju z divjimi silami morja se je razvil v njih neodvisen ; in prost duh. V tem ozračju je 2. ok# tobra 1869. zagledal luč sveta Gandi.
obema ženskama, ki sta bili v Tebah dobro znani. V njunih hišah se je shajala bogata mladina Egipta.
Obe ženski sta pripadali imenitni in bogati rodbini. Njihove slavnosti so bile priljubljene, toda njihovo lahkomiselno obnašanje, ki že davno ni poznalo nikakih predsodkov, je povzročilo, da so se čednostne in po# nosne ženske ogibale njune družbe.
»Prav veseli naju ta pripetljaj, ki nam je dodelil
možnost pozdraviti velerodno Satati in dražestno Nejto.«
Satati je tudi pozdravila starejšo žensko in izpre# ^0X[vi 3 \ ni°.nekoliko vljudnih besed. Pagirova žena je bila zelo prizanesljiva nasproti nedostatkom drugih Aucil' .v1 81 uPal^ javno obiskovati oseb, katerih dru# sema bi utegnila škoditi njenemu ugledu pri njenih pie# menimi prijateljih, vendar pa je včasih na vse zgodaj posatila hišo Tue, da bi zvedela vse dvorne in mestne škandale, ki sta jih mati in hči bolje poznali kakor vsakdo drugi.
i , Kc> sta se obe ženi pozdravili, se je Neferta nekoli# b? vcf* ?SnJevit° spogledala z Meno. Mladi vojščak, ki j 1 °civmno.zelo naklonjen tej značilni krasotici, se zai vdal, da ima malo prostora, zato je prosil za do#
voljenje, da bi smel prestopiti v Tuino ladjico, kar sta mu ženski prijazno dovolili.
Z zaničljivim nasmehom je dal Hartatef ukaz pri# stati. Nejta je ošinila brata z nemirnim pogledom, se okrenila in se začela razgovarjati z Aso in Bebo, sino# voma Satati.
* * *
Po končanih nabožnih obredih je Hatasu odpustila del spremstva in se napotila k pristanišču, kjer so bile zasidrane ladje, ki si jih je hotela ogledati. Tam jo je pričakoval Hartatef. Med osebami, ki so se pridružile kraljičinemu spremstvu, sta bili tudi Satati in Nejta. Pagirova žena je bila deležna posebne kraljičine na# klonjenosti. Še za življenja Tutmesa I je bila Satati pri Hatasu, ki je spremljala očeta na njegovem pohodu v pokrajino Naharein (nedaleč od Evfrata). Na tistem pohodu se je začela kraljica, tedaj še mlada deklica, zanimati za svojo družabnico in še vedno je držala nad njo svojo pokroviteljsko roko.
Po končanem pregledu, ki je kraljico popolnoma zadovoljil, je že hotela sesti v ladjico, ko je nenadoma zagledala Nejto in Satati, ki sta se postavili tako, da bi ju kraljica zagledala.
(Dalje.)
Njegova družina je spadala med naj s bolj odlične v deželi. Bila je v krv* nem sorodstvu z domačimi knezi, ki vladajo pod angleškim nadzorstvom še danes nad posameznimi pokra j L nami Indije. Stari oče Gandijev je bil prvi minister domačega vladarja ter užival sloves nepodkupljivega in ponosnega moža. Tudi Gandijev oče, Karamhand Gandi, je bil celih 25 let prvi minister v Porbandarju. Bil je na glasu globoko vernega, neupogljivega značaja, ki je sovražil dobičkarijo in Idečeplazništvo. Ko je v 63. letu starosti umrl. je bil že skoro vse svo* je imetje razdelil med reveže.
Najglobje sledove v Gandijevi du* ševnosti pa je zapustila njegova mati. Še danes se političnemu voditelju zablestijo oči, ko govori o svoji ma* teri. Kljub svoji mladosti je bila ne* običajno razumna in izkušena, a pri tem zelo priprosta. Razen zlatega obročiča v nosu in slonokoščenih za* pestnic ni nosila drugega nakit j a. V hiši je držala ostro disciplino, imela pa vendar mehko, dobrotno srce. Dan za dnem je stalo že zjutraj 20 do 30 revežev pred hišnimi vrati in prejemalo živeža in miloščine. Gam* dijeva mati se je držala tako strogo verskih predpisov, da se je večkrat sedem dni zaporedoma postila. Vera je napolnjevala vse njeno življenje. Gandijevi so bili pripadniki Hindu* ske vere, ki časti več božanstev. Nik* dar se niso dotaknili ne mesa in ne vina, zakaj to velja za Hinduce za brezversko početje.
Trojna zaobljuba.
Mladega dečka so poslali s 6. letom v šolo in mu dali tudi domačega uči* tel j a. Prvi pouk je črpal Mohandas iz verskih knjig. Ko je imel 8 let, so ga po ondotni navadi zaročili. Štiri leta za tem se je vršila poroka. Ženin in nevesta sta bila še otroka in dobila od sorodnikov v dar igračke. Ko je Gandi zrasel v moža, je kakor vsi moderni indijski voditelji nasto* pil odločno proti poroki otrok. Tr* dii je, da je ta navada izpodkopala živi jensko moč njegovega naroda.
Osebno je pa Mohandas Gandi našel v zakonu srečo. Njegova žena mu je bila vedno odkrita in pogumna tovarišica, ki je v času velikih poli* tičnih nemirov zanj neizrekljivo tr* pela. Njena največja žalost je bila, da ni smela slediti možu v zapor. Za* to pa je zanj molila in se postila.
Ko je Mohandas dopolnil 19. leto starosti, ga je začel domači prijatelj nagovarjati, naj dopolni svoje nauke v Londonu. »Če hočeš v naši deželi napredovati in imeti vodilno besedo v politiki, pojdi v London in napravi tam izpit za odvetnika.« Misel na ve* liko potovanje in na novo življenje v svetu je fanta tako prevzela, da se je takoj odločil. Starejši brat — oče je bil medtem umrl — je bil priprav* Ijen prodati del posestva in družin* ski nakit, da preskrbi potrebna sred* stva. Drugače je pa gledala stvari mati. Z žensko bistrovidnostjo je spoznala brž duševne in moralne ne* varnosti, ki preže na sina v tujini.
Popisi velikomestnega življenja v Londonu so jo navdajali z gnusom. Predilo se je odločila, je prebila več noči v molitvi in mnogo dni v pre* mišijevanju. Nato je peljala sina k hinduskemu menihu, pred katerim je moral narediti trojno zaobljubo, da se bo zdržal mesa, vina in žensk. To je bil pogoj, da je pustila Mohan* dasa na Angleško. »In res« — pravi Gandi — »me je ta zaobljuba obvar* vala marsikatere skušnjave«.
Ko se je septembra 1888. izkrcal v Londonu, so se ljudje po ulicah rado* vedno ozirali za črnopoltim, v por* hasto haljo odetim Indijcem. Rahlo* čutnega Gandija je to hudo zbadalo in zato je sklenil, da se priuči angleškim običajem. Učil se je plesati, najel francoskega učitelja, s virai gosli. To* da že po par mesecih je uvidel, da to ni zanj, se nastanil v majhni sobi in posvetil izključno pravnim nau* kom in verski filozofiji. Neumorno je delal tri leta in naredil izpite, ne da bi se bil izneveril obljubam, ki jih je dal materi.
Vesel se je vračal 1891. v Indijo, nič sluteč, da je mati že v grobu. Brat je bil namenoma prikril smrt, da bi mu ne pokvaril konca študijev. Tako mu je povratek v - domovino prinesel prvo veliko žalost.
V Južni Afriki.
V domačiji je vršil leto in pol služ* bo odvetnika, ko ga slučaj zanese v angleško kolonijo Natal v južni Afri* ki. Trgovec iz rojstnega mesta Por* bandarja je naprosil Gandija, naj gre v Natal in zastopa tvrdko pri važni pravdi. Zadeva je bila tako za* pletena, da je Gandijevo bivanje v južni Afriki bilo preračunano za do* bo 12 mesecev. Dežela s šuštečimi bananami, datelj novimi palmami in obširnimi sladkornimi nasadi mu je ugajala. Kmalu je pa prišel do brid* kega spoznnaja, da beli naseljenci v
. Natalu smrtno zaničujejo narode druge polti. Videl je, da črnokožce ponižujejo in suvajo kakor živino, se prepričal, da ni vseeno, kateri na* rodnosti pripadaš. Na vlaku, kjer si je vzel listek I razreda, se mu je pri* petila prva nezgoda. Beli sopotnik, ki ni imel prostora, se je obrnil k sprevodniku in ta je pozval Gandija, naj zapusti sedež in se preseli v to* vorni voz. Ker je plačal potnino za I razred, se je Gandi pozivu uprl in ostal na svojem mestu. Na prihodnji postaji so poklicali orožnika, ki je temnopoltega Indijca vrgel s prtlja* go vred iz voza. Ker ni bilo drugega vlaka, je ogorčeni Gandi prezebal celo noč v čakalnici.
Kmalu za tem je potoval po Trans* vaalu. Sedel je v poštnem vozu, ko se obrne nanj debeli Holandec in mu za* ukaže, naj odstopi prostor. »Sedeš lahko k mojim nogam.« Ne, — je zavrnil Gandi — tega ne naredim. — V odgovor je dobil surov udarec po licu. Sledil je drugi, ki ga je skoro podrl na tla. K sreči so se vmešali nekateri sopotniki in ga rešili huj* šega.
! Kamorkoli je pogledal, je srečaval
plemensko sovraštvo in preganjanje. On, ki je doslej verjel v pravičnost angleških zakonov in spoštoval An* glijo, je doživel v angleški koloniji stvari, ki so mu polnile srce z ogor* čenjem. Ko bi ga ne vezala pogodba na 12 mesecev, bi bil takoj obrnil hrbet južni Afriki in se vrnil v Indi* jo. Tako se je pa naučil prenašati žalitve svojega naroda in si krepil dušo v potrpežljivosti.
Gandi je našel v južni Afriki več ko 100 tisoč sorojakov, ki so oprav* ljali naj nižja dela v rudnikih in na sladkornih nasadih. Njih življenje je bilo bedno in brezpravno. Zaslu* žili so komaj toliko, da so imeli kaj jesti, in izčrpavali pri tem najboljše telesne sile. Usoda njegovih rojakov mu je segla v dušo, pogled na njih sužnost ga je nagnil, da je stopil v politiko. (Nadaljevanje prihodnjič.)
Čistota zvonovine.
Za čisto zvonovino je treba čistega bakra in čistega cina. Na glasu najboljšega bakra je bil sibirski ali ruski baker. Ker je pa predrag, se je rabil za zvonove čilski baker in tudi dvoj* nerafinirani v kockah. Ta se imenuje tudi ru* ski baker, ker je skoraj tako čist.
Vendar ves ta baker ni bil nikakor kemično čist. Pa tudi današnji, po kemično*električni poti pridobljeni doseže le 99.9 odstotkov či* stote. Tak čist baker se imenuje elektrolit» baker.
Dandanes dobavljeni cin pa ne doseže niti. čistote bakra, ker ni dobavljen po kemično* električni poti, ampak naravnost iz plavžev. Ta cin ni tako čist, ker ima celo doslej kot pr« vovrstni priznani »Bankacin« (Banka je vzhod* noindijski otok) nad 1 odstotek nečistote.
Zvonarska praksa je dognala, da nima prva zlitina bakra in cina zadostne gostote za litje zvonov. Zato morajo vestni zvonarji prvo zli* tino še enkrat preliti. Da si pa eno prelitje pri* hranijo, dobijo v trgovini že dovršeno prvo zli« tino brona, ki izkazuje po svoji kakovosti še precej visoko stopinjo čistote.
Naše ljudstvo ima posebno v čislih stare zvonove, oziroma njih zvonovino in malo zau* panja v novi material. Res je pa ravno narobe. Kdor ima večji pregled v zvonstvu, ve, da so 300 do 400 let stari zvonovi večinoma slabši kot sedanji, ker se je kovinska rafinada v no* vej šem času jako izpopolnila. Le ne bojte se, da bo zvonar staro, slabšo zvonovino zamenjal z boljšo, novo.
Sicer pa ni taka nesreča, da nimamo abso* lutno čiste zvonovine. Izkušnja uči, da do treh odstotkov nečista primes ne vpliva na glas in da se dajo ti odstotki brez posebne škode za glas celo zvišati za eno ali dve stopinji.
Iv. M—a.
Došle knjige.
Pristov Janez, D. J.: Presveto Srce Jezusos vo. II popravljena izdaja. Celje, 1929. Zalo* žila Družba sv. Mohorja. Str. 320.
Življenje svetnikov. II del. April, maj, ju* ni j. Celje, 1929. Izdala Družba sv. Mohorja. Str. 116.
V. Riha: Palček. Prevedel dr. Fr. Bradač. C e* Jje, 1929. Izdala Družba sv. Mohorja. Str. 119.
Zorec Ivan:	Domačija ob Temenici. Celje,
1929. Str. 112. — Slov. večernic 82. zvezek.
| Dr. Jan. Ev. Krek: Izbrani spisi. II zvezek, j Prvih let javnega dela (1892.—1897.). 2. snopič, j Članki in govori. Uredi! Ivan Dolenec. Celje, j 1929. Izdala Družba sv. Mohorja. Str. 195.—402.
Književni pomenki,
»DRUŽINA« L 1930. »Družina« bo izšla okoli 15. t. m. Naročnina znaša 14 lir, s krojno prie logo 20 lir. »Družina« bo še lepša in zanimivejša kot lansko leto.
Hvaležni bomo vsem, ki nam po* sijejo naslove takih, ki bi se mogoče naročili. Poslali jim bomo prvo šte= vilko na ogled. Kdor pa pošlje celo« letno naročnino za 6 novih naročnis kov, bo dobival brezplačno mesečnik skozi celo leto.
Koledar Goriške matice
za leto 1930. Izdala Goriška matica v Covici. Natisnila tiskarna »Edinost« v Trstu. Ovitek in vinjete je narisal Tone Kralj. Str. 112 + (12).
Goriška matica je letos izdala svoj enajsti koledar. Oprema (Tone Kralj) je ostala ista kot lani, samo meseci so dobili dvojna zaglav« ja. Vsebina je mnogovrstna in skoraj izključ« no leposlovna. Izmed domačih sotrudnikov omenjamo Bevka, Reharja, Feigla, Žgurja, Jurco, Plemiča, A. Široka, Drekonjo, .Stanava« škega itd. V prevodih so zastopani B. Stanko« vic, Lidija Sejfulina, Annie Vi vanti, Ivan Va« zov itd. Enotni vtis, ki ga koledar napravi, kvarita le sliki v kotičku za otroke (»V dežju«, str. 91. in »Čakajmo kosila!« str. 93.). a. k.
Slavko Slavec: »Čigava si?«
Povest. Gorica, 1930. Izdala knjiž zadruaga Goriška matica. Natisnila tiskarna »Edinost« v Trstu. Str. 162.
Okvir pričujoče povesti tvorijo narodnostni boji med Slovenci in Nemci v polpretekli do« bi. Boji so bili hudi, srditi, strupeni. Nemci so se posluževali vseh dovoljenih in nedrivo« ljenih sredstev, samo da bi nasprotnike uni« čili. V to politično vrvenje je pisatelj postavil mlado deklico, siroto Maro, ki postane žrtev nemške nadutosti in pohote. Posamezni prizo« ri so zelo lepi, v celoti je pa povest tehnično zgrešena. Tisti napad ponoči, ki odločilno vpliva na razvoj dejanja, hi brhko tvoril izho« dišče ali predzgodovino povesti; nikakor pa ne more biti srednji in najodločilnejši člen v verigi dogodkov, ker ni nujen, temveč vse preveč slučajen. Tudi vprašanje krivde in kazni ni rešeno, čeprav bi lahko bilo, ker je zgodovina že izrekla svojo sodbo. a. k.
Fr. Bevk: »Umirajoči bog Triglav«,
Gorica. 1930, Izdala knjiž. zadruga Goriška matica. Ovitek je risal France Gorše. Natisni« la tiskarna »Edinost« v Trstu. Str. 171.
Dejanje povesti »Umirajoči bog Triglav« je zgodovinsko. Vrši se v začetku 14. stoletja v Kobaridu. Kobaridci so takrat še malikqvali. častili so neko drevo in studenec pod njim. Piepričan, nekrščen pogan je bil samo Go« Jazd s svojima hčerkama. Gorazd je bil zna« čajen mož, trdno prepričan o pravilnosti svo« je vere, Družabni red mu še ni bil uničil čuta za človeško svobodo. Med kristjani je pa do« ber človek samo duhovnik Primož, sin doma« čih gora. Vsi drugi zastopniki cerkvene in po« svetne gosposke ne razumejo ljudi in jim v s' °jcm nerazumevanju ali nemarnosti škodu« jejo. Ljudstvo pa je bilo takrat duševno- že zlomljeno. — Sodim, da sta Bevka k pisanju zgodovinskih povesti nagnila dva v zroka. Zu« "»nji vzrok je skoraj popolna nedotaknjenost predprotestantovske dobe v slovenskem pri« po vodništvu, notranji, globlji vzrok pa, ki se
jc bržkone pojavil ob podrobnem študiju te dobe in je trajno privezal Bevka k temu predmetu, je odpor proti fevdalnemu družab« nemu redu, ki je iz prejšnjega svobodnega človeka naredil duševnega in telesnega sužnja. Bevk iz dna duše sovraži fevdalizem. Iz tega sovraštva izvirajo vse vrline in napake n j ego« vih zgodovinskih povesti.	a. k.
Slavko Savinšek: »Grče«.
Povest. Izdala in zlaožila Družba sv. Mo« horja v Celju.
»Grče« so vzete iz kmečkega življenja naših Gorenjcev, ki pod raskavo, nedostopno zuna« njostjo nosijo mehko srce, kateremu pa le redko pustijo do besede. Gorenjca težko pri« dobiš zase, ko se te jc pa oklenil, ti ostane zvest do groba. Prav tako pa tudi nasprotno: èe si se mu zameril, ti ne odpusti zlepa. Na tem temelju je zgrajena povest: neukrotljiva mržnja Vršanova do Belcjanovke in nezlom« ljiva ljubezen Vršanovega sina do Belcjanov« kine hčere. Okrog tega osnovnega jedra se razpletajo dogodki, ki jih pripoveduje povest. Pripovedovanje je živo; dogodki pestro slede drug drugemu, povest se lepo in z užitkom či« ta. Zdi se mi samo, da so nekatere stvari — Vršanova jeza — nekoliko pretirane, in da so nekateri bistveni dogodki — Klemenova bole« zen in smrt — nekoliko preveč brez prave, or« ganične nujnosti pritegnjeni v-povest. Jezik je krepak in jedrnat, slog doinač in prikupen. Iz« med dozdaj izdanih Savinškovih povesti so »Grče« najboljše delo in bodo našle gotovo mnogo hvaležnih čitateljev.	p. k.
»Ognjišče ljubezni«.
Osem pesmi na čast presvetemu Jezusovemu srcu. Za soli, zbor in orgle. Zložil P. Mugolili Sattner. Ljulbjana 1929. Zal. Jugoslov. knji« garna. Kamenotis Čemažar in drug. Part. 30 din., gl. po 5 din. — V ti zbirki je starosta na« šib cerkvenih skladateljev podal zares lepe sno« vi, ki pa jo bodo s pridom rabili samo dobro šolani zbori in organisti. Št. 1. in 6. imata obl« čajni obseg naših cerkvenih pesmi, ostale : so pa že bolj koncertni komadi. V melodičnem in harmoničnem oziru je mnogo plemenite Jc« pote položene v to zbirko. Besedilo je vse no« vejše od P. Krizostoma in M. Elizabete. Zuna« lija oprema tega dela je prav okusna in treba priznati, da cena ni pretirana.
Došle knjige.
Angelo Cerkvenik:	Daj nam danes naš
vsakdanji kruh... Povest. 1929. Str. 134.
Dr. Dragotin Lončar:	Kako je nastalo da-
našnje delavstvo in njegovo gibanje? II. iz« daja. 1930. Str. 100.
Koledar Cankarjeve družbe za navadno Zv. to 1930. II. izdaja. Str. 168.
■V?-. S. Fmžgar:	Zbrani spiši. VII. zvezek.
■Ljubljana. 1929. Založila Nova založba. Na« tisnila Jugoslovanska tiskarna-. Str. 272.
Vse te štiri knjige jc. izdala Cankarjeva družba v Ljubljani kot svoje publikacije za 1. 1930.
Jack London:	Mož z brazgotino in druge
novele. Priredil Tone Seliškar. II. izdaja. 1930. Str. 96.
ŠE NEKAJ MOHORSKIH KNJIG.
V zalogi imamo še nekaj izvodov mohorskih knjig za 1. 1930. Naročite jih, posebno za naše rojake v tujini. Cena izvodu 6 lir, s poštnino 7.60 za j izvod. — Tajništvo Gor. Mohorjeve družbe, Gorizia, Via Orzoni 36 A.
Gospodarstvo.
Trg talih pridelku«.
TRST, 8. januarja:
Jabolka od 200 do 400, hruške od 150 na« prej, kostanj 100 do 120.
Krompir ogrski 40, domači 45 do. 50. Zetenjad:	vrzote 40 do 50, cvetača 50 do
100, kapus 70, čebula 50.
GORICA, 8. januarja:
Domačega sadja ni na trgu nobenega, iz inozemstva pa le jugoslovanske jabolko. Ze= lenjad kupujejo domači trgovci večinoma za Trat, prav malo za inozemstvo, in sicer lc za jugoslovanske in manjše alpske trge, kamor gre rdeči radič, solata, zelena in peteršilj. Cc« ne so v zadnjih dneh padle, ker ni več praz« nikov. Cene so sledeče:
Zelenjad: rdeči radič 120 do 160, zeleni ra« dič 100 do 130, solata endivija 100 do 120, vr« /ote 15 do 20, zelena 80 do 100, špinača 100-do 120, motovilec 300 do 350, peteršilj 50—60.. Krompir 45 do 50.
Navadno maslo 13.50 do 14 lir za kg, jajca po 60 stotink kos.
Naše češplje.
(Opomba uredništva.) Naslednji tri« je članki so pisani sicer izrecno za raz« mere v Reški dolini, a veljajo tudi za ostalo deželo.
I.
Nekaj splošnih misli.
Od sadnih vrst je v Reški dolini največje važnosti jablana; radi tega se pač vsak naš sadjar briga pred vsem za jabolčno sadno drevje, a še to ne dobi zadostne nege. Naj« bolj so pozabljeni in zapuščeni naši nasadi češpelj. Vendar je resnica, ki se leto za letom potrjuje, da imamo tudi od češpelj znaten vir dohodkov. Mnogo tisočakov so letošnjo jesen dobile naše vasi za češplje, kljub te« mu da jim je bila cena neusmiljeno nizka.
V preteklih letih je bila obilica češ« pelj skoro neprijetno breme. Pome« njala je novo skrb in trpljenje pri« delovavcu. Počasno obiranje vlaga« nje v sodčke, nalaganje na vozove in potem dolge poti na trge v Reko, Trst, Tržič in Gorico, kjer jih mnogo« krat ni bilo niti mogoče oddati, je trlo kmeta. Zlasti Trst je bil zelo muhast: če je prišlo kak dan preveč sadja na trg, je cena takoj padla. Kmet se je moral odločiti, da proda sadje po smešno nizki ceni, ali da ga pelje spet domov. Oddal ga je raje za vsak denar. To zlo so kmetje skušali od« praviti z drugim zlom:	češplje so
hranili v kadi in kuhali iz njih žganje. Ta proizvod pa je bil splošhosti mno« go bolj škodljiv kot koristen.
Danes so razmere v tem pogledu boljše. Žganjekuha je praktično uni« čena in odkar nimamo žganja, tudi nikogar več ne boli trebuh. Sadje pa vendar ne zaostaja. Prihajajo trgovci in ga pobirajo izpod rok. Letošnjo jesen so se češplje dražje prodajah ^ v oddaljenih vaseh nego v onih. ki 5e nahajajo tik ob cestah. V obcest j, vaseh je šlo blago v času, ko sCj- hjjj
trgi z njim preplavljeni. Po oddaljenih krajih so kupovah pa ob koncu sezo* ne, ko češpelj ni bilo več in je cena že narasla. Sicer se moramo za dober za* ključek češpljeve sezone zahvaliti tudi lepemu vremenu, ki je bilo trajno. Češplje so do konca ostale zdrave in nepokvarjene. Radi lažjega prevaža* n ja se bodo popravile in uredile stran* ske ceste in pota, tako da bo brez te* žav privozil tovorni avto v sleherno vas.
Naši kmetski vozovi s sadjem bodo v par letih zginili. Izpodrinili jih bodo tovorni avtomobili. Tako bodo kon* sumenti v raznih mestih lahko v naj* krajšem času dobili popolnoma nepo* škodovano sadje. Zakaj avto vzame vse sadje, ki je v vasi v enem dnevu nabrano s seboj, in še isti ali nasled* nji dan ga dobiš na trgu. Prej pa je kmet nabiral dva ali tri dni, preden ga je bilo dovolj za en voz. Potem pa »gejsa« in »voga« in »bistagar« in »šti nazaj« en dan v Trst ali dva v Gorico. K temu prištejemo še slabo »pakirungo« v zabojih od mila, ciko* rje in testenine ali v mastnih in bajno dišečih sodčkih od slanikov. Danes se vsa stvar izvrši hitreje, lepše in bolje. Češplje se vkladajo v lične ko* šarice, te se nalože na prožne tovor* ne avtomobile in blago pride sveže in v najlepšem stanju na trge. Od tod tudi večji konsum, od katerega je pri* delovavec najbolj odvisen.
Tako se našemu sadjarstvu odpira* jo vedno boljši časi. Nič več nas ne bo mučMa bojazen pred dolgimi pot* mi v mesta, niti nas bo trla negotovost kupčije. Trgovci bodo prihajali v vas in pobirali blago sproti. Plačali ga bo* do na mestu in ga sami odpeljali. Za cene se bomo pogajali z njimi, ko bo sadje še na drevju.
Naša dolžnost pa je, da prideluje* mo dobro in zdravo sadje. To dose* žemo, če negujemo drevje, kakor za* služi in kakor ga negujejo napredni sadjarji po vsem svetu. S tem bomo le povečali povpraševanje po našem sadju, mu obenem dvignili cene ter prenašali z uspehom konkurenco. Ne* odpustljivo je na primer za nas, da se v Trstu za drag denar prodajajo suhe kalifornijske češplje, dočim mi zdihu* jemo, ker je žganjekuha odpravljena.
O negovanju češpljevih nasadov v prihodnjem članku.	F. M.
Kako čistimo vino
s špansko zemljo?
Španska zemlja je posebne vrste prst, katero kopljejo na Španskem. Je to izborno čistilo za vino, ker mu ne pušča nobenega tujega okusa in mu tudi ne jemlje barve. Najbolj primer* na je kot čistilo za motna in vlačlji* va vina. Poslednjim je pa treba do* dati par dni pred čiščenjem nekoliko bisulfita.
S špansko zemljo čistimo tako*le:
Na vsak hi vina vzamemo po 150 do 250 gramov španske zemlje (je po* ceni), katero denemo v leseno poso* do. Vrhu zemlje zlijemo 5 do 10 lit* rov čiste vode, kateri smo prej dodali par dekagramov vinske Iti sline. Po*
soda z zemljo in vodo naj stoji črez noč. Drugi dan vodo odlijemo, tako da ne čutimo med prsti nobenih zr* nic.	»
Nato vlijemo na blato 5 do 10 lit* rov vina in vse skupaj dobro preme* samo; mešanico vlijemo v sod z vinom in s čisto palico vino dobro pre* mešamo. Nato sod zamašimo in glavno delo je opravljeno. Črez par dni bo vino čisto kot kristal. Ni tre* ba vina takoj pretočiti ali vendar je priporočljivo, da to storimo vsaj te* kom enega meseca, in sicer v zmerno zažveplan sod.
Avtomobili v Italiji.
Po zadnji statistiki je danes v Ita* liji v obratu nad 300.000 osebnih in tovornih avtomobilov. Od avtomobil* ske industrije in trgovine živi nad 100.000 oseb. V letu 1928. je bilo iz* delanih za poldrugo milijardo lir av* tomobilov, od katerih jih je bila po* lovica prodanih v inozemstvo.
ima v naj večji izberi
Molila hjipFns
w Ooric:I„
i_.__ .	L
Žalostni naznanjamo, da je v torek 7. t. m. po dolgi, mučni bolezni vdano izročil svojo dušo Bogu naš dragi gospod
ANGEL ČARGO
vikar v Sovodnjah.
Pogreb se bo vrši! v četrtek 9. t. m. ob 10. uri iz župnišča v Sovodnjah.
MOLIMO ZANJ!
Kanal-Gorica, 8. januarja 1930.
Žalujoči sorodniki.
___________________________________________________________________________________________________________._______________________________________________________________________________________________________Z
ZAHVALA.
Ob bridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega dragega sina, gospoda
BojUIdatrjai
keplana v posfojnš,
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in vsem, ki so pokojnemu v bolezni pomagali in ga ob smrti počastili. Posebno zahvalo smo dolžni č. gospodu Framu Kerhnetu, dekanu postojnskemu, ki je za rajnkega v bolezni po očetovsko skrbel; g. zdravniku dr ju Ambrožiču, ki je z veliko požrtvovalnostjo pokojniku lajša! trpljenje in mu nudil vso možno pomoč; č. sestri prednici, ki je prečula ob bolniku cele noči, in gdč Ani Poniževi za ljubeznivo strežbo.
Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti in mu pripravili tako veličasten pogreb. Spoštljiva zahvala naj gre veleč. g. dekanu postojnskemu za ganljivi govor v cerkvi in vodstvo pogreba ter vsem čč. gg. duhovnikom za spremstvo in molitve. V čast nam je, poslati našo zahvalo spoštovanim zastopnikom vojaškega poveljstva, poveljstva kr. karabinjerjev, komisarijata za javno varnost, mestne občine, kr. sodnije, ravnateljstvu gozdnega urada, fašja, šolskih zavodov, davčne oblasti, kr. finančne straže in carinske postaje in vseh drugih oblastev, ki so pokojnemu iskazali poslednjo čast.
Iskrena zahvala vrlemu pevskemu zboru za pretresljivo petje v cerkvi in nagrobu gosp. Lovrečiču za rediteljstvo pogreba, Marijini družbi, darovalcem vencev in cvetja, fantom in dekletom, vsem spoštovanim meščanom in sploh vsem, ki so našega dragega’ sina počastili in nam izkazali plemenito sočutje, Bog plačaj vsem!
Marijino Celje, dne 6. januarja 1930.
:	■■■	.-■■■	■'	■ h ' : ■ "	■■ h"	•
te k-v
I
56 ss Invaiai.
Ob prebridki izgubi svoje drage mame
FRANČIŠKE FRANČEŠKIN
se preko širokega oceana najtopleje zahvaljujem vsem znancem in prijateljem, ki so dragi rajnici na katerikoli način lajšali trpljenje ter jo spremljali na zadnji poti.
Buenos Aires, 12. dec. 1929.	DRAGO, sin.
Na vsem svetu se izdela največ av? tomobilov v Zedinjenih državah, kjer je tudi v rabi nad polovico vseh avtomobilov vsega sveta. V Evropi zavze? rna prvo! mesto Francoska, kateri sledi Nemčija, tej Angleška in četrto mesto zavzema Italija. Kar se pa tiče rabe avtomobilov, pride na 1000 ljudi več avtomobilov kot v Italiji tudi še v celi vrsti držav, kot Belgija, Nizozem? ska, Češka, Avstrija, Švica, Danska itd. Italijanski državi nosijo avtomobili nad pol milijarde lir letnih dohodkov na taksah in drugih davščinah. Zasebno premoženje italijanskega naroda.
Gospodarski strokovnjak dr. Degli Espinosa je z veliko skrbnostjo zra? čunal zasebno premoženje italijanske? ga naroda in ugotovil, da predstavlja zasebno premoženje italijanskega na? roda skupno vrednost 475 milijard lir. Če bi bila ta svota enakomerno razde?
3 j ena na vse Italijane v kraljestvu, bi odpadla na vsakega državljana svota 11.600 lir. Potemtakem bi morala ime? ti družina 5 oseb 58.000 lir vredno pre? moženje. Ker pa ni premoženje enako razdeljeno, se nahajajo v Italiji kot tudi drugod reveži in milijonarji.
Zasebno premoženje italijanskega naroda, to je zgornjih 475 milijard lir, je takole sestavljeno:
I.	zemljišča	155 milijard	L
2.	mestne hiše	80 milijard	L
3.	rudniki in kamnolomi 5 milijard L
4.	nepremičnine	45 milijard	L
5.	premičnine	4 milijarde	L
6.	živina	27 milijard	L	j
7.	državne zadolžnice 38 milijard	L
8.	delnice in zadolžnice 52 mili jard L
9.	inozemske zadolžnice 5 milijard L
10.	hranilne vloge	31	milijard	L
II.	denar v’gotovini	6	milijard	L
skupaj 489 milijard L Ker pa dolgujejo italijanski zaseb? niki nekaj tudi v inozemstvo, je treba od skupne s vote odšteti nekaj mili? jard, tako da znaša čisto italijansko zasebno premoženje 475 milijard lir. Koliko zasluži Italija od tujcev. Turistična industrija v Italiji. Vsaka država — razen Rusije — želi, da pride v njo čimveč tujih go? s tov, ki dajo zaslužiti železnici, go? stilničarjem, trgovcem itd. Zato pa se nahajajo v skoraj vsaki državi po? sebni uradi, ki dobivajo od države najrazličnejše ugodnosti in katerih glavna naloga je, da privabijo v državo čimveč gostov iz inozemstva.
Največ zasluži od tujcev Franco? ska, ki je sploh obljubljena dežela vseh popotnikov in romarjev, ki si že.e oddahniti in poveseliti; a tudi Italija .zasluži posebno ob katoliških romanjih k sv. očetu lepe svote, ki pomagajo kriti pasivnost trgovske bilance. Po uradniški statistiki so pu? stili tujci v Italiji
leta	1920.	1130	milijonov	lir
leta	1921.	1750	milijonov	lir
leta	1922.	2100	milijonov	lir
leta	1923.	2450	milijonov	lir
leta	1924.	2900	milijonov	lir
leta	1925.	3600	milijonov	lir
leta	1926.	3100	milijonov	lir
leta	1927.	2500	milijonov	lir
leta	1928.	2700	milijonov	lir
Katera podlaga je najboljša za črešnje?
Želimo vedeti, kako se sponaša žlahtna črešnja, cepljena na rašeljiki, cepljena na višnjo in cepljena na črešnjev divjak. Kdor ima kaj skrušen j, naj piše »Novemu listu«!
Stelja iz koruznih stebel.
Širom dežele rabijo zelo mnogi živi? norejci koruzna stebla za steljo živi? ni. Ta stelja ni ravno najslabša, četu? di zaostaja zelo za listnato ali žitno. Stebla pa morajo biti kratko skošena. Če so stebla predolga, preide namreč več let, predno segnijejo. Zato jih je treba skositi največ na ped dolge ko? se. Je sicer malo več dela, a zaleže. Na kratko skošena stebla popijejo mn o? go več gnojnice kot dolga.
Bsstilna JLEEISBO VRTORiiT
Trst, Hiš XXX. sttoferg, vogel SitiMirhic
		Telefon 39-88.
g		Sobe za tujce po zmernih
1		cenah. Domača kuhinja, iz-
n		bera rib; istrska in kraška
1		vina.
1		izvrstna postrežba!
Zel pust.
Velika izbera umetnih cvetlic za cerkve, dvorane in sobe. Vozički za otroke. Velika izbera za pust, plese in veselice.
8L03Z BEVI! (prej Butiibinfe)
Trst — Via delle Torri 2 (Piazza S. Giovanni).
uumaun zajcev»	x/,y ■<-* --•i.a
B. WIMDSPACH - TRIESTE
Via Cesare Battisti 10/11, srata 16. Telefon št.68-81
Sprejemajo se pošlljatve po pošti.;
Zelmi zdrasmih.
ir, Robert Hlaoaly
sprejema
od 9, do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23 - H.
Ob sredah i® sobetah ordinila
v p®ST®jm
	J buon mercato*1 TRST — Via Arcata 16 — TRST Velika zaloga moških in deških oblek. - Štajerske jope z navadnim in kožuhovinastim ovratnikom. Suknje, površniki, delavske obleke, posamezne hlače in jopiči. Govorilno slovenski. Cene zelo «godne.
	
iDTHDIElŠE PBHI5TÌ0
m zajamCeko
PO NAM,im CEKAR
doliife v tovorni
G. BIECHEM
TRST — Via deli’Istria 27. Najbolj moderne sobe, kuhinje in jedilnice, razpošiljamo po deželi. Veliki popustil
FIAT,
tim, 1
dobro uporabljiv z električno razsvetljavo. Izrecna pulila po Lit. 3000 —.
Po ceni priredila tovornih avtomobilov asa © do 7 Rvin-taiov.	Bazni torpedi za 7 oseb.	Obrnite se na tvrdko
CASSINARl. Piazza Dalmazia 2, TRST.
Če imateposnemalnik,nekvarite gs z nepoznanimi 4 in slabimi olji, temveč namažite ga le s prvovrstnim
oljem Alfa,
ki je posebej izrecno pripravljeno za vse stroje družbe
BLFfl LBVBL.
največje, najmočnejše in najpopohiejše svetovne organizacije za prodajo posrtemalniltov. Vprašajte za informacije in cene pri nadzorniku za julijsko Krajino :	,
CORRADO BANU, Borica, via Capin št 25.
Prihranki.
Italijanski narod je znan kot eden najbolj varčnih. Odtrga si magari od ust, samo da lahko nekaj dene na ?trmn. Zato italijanski delavec večkrat izhaja z zelo nizko plačo iti si kljub temu še prihrani denarja. t Vitalijanskih denarnih zavodih v Itahji je danes naloženih okoli 40 mi, «jard hranilnih vlog, in sicer:
• P5 ’ ,Pošlni hranilnici je nad 11 mili, -?rdJlr' Pn hranilnicah, kot je gori, ski i lont, oziroma v Trstu Cassa di Risparmi0 Triestina, itd., je naloženih nad 16 milijard lir. (Pri goriškem Montu je približno toliko hranilnih vlog kot pri vseh slovenskih in hrvaT skiu kmečkih posojilnicah v Italiji skupaj ) Pri vseh velikih italijanskih bankah je naloženih okoli 5 milijard i ’ r>n ntreh velikih ljudskih bankah skoraj 2 tnilijardi in pri vseh malih pokra hfiskih bankah in posojilnicah .°h' 6 milijard. V celoti znašajo to, rej Vse hranilne vloge okoli 40 milijard .K' ali približno 1000 lir na vsako ose, bo v Italiji. Navedenih 40 milijard lir pa ne predstavlja vseh prihrankov ita, lijanskega naroda. Če bi hoteli te ugo, to vi ti, bi morali poznati vrednost delnic ter državnih in drugih zadolž, mc- H se nahajajo v rokah vsega naroda. Vrednost vseh teh papirjev računajo na drugih 40 milijard lir, ta, ko da b> samo prihranki italijanskega nru-oda v Italiji dosegli vrednost 80 milijard lir ali približno 2000 lir na £lavo.
Če voziš gnoj
na njivo, ne polni voza samo z gnojem iz zgornje plasti gnojnika, temveč re, zi gnoj do dna. Na dnu je gnoj redno najbolj masten in zrel, na vrhu pa mlad in tudi izpran.
Črviva koruza.
Kr/ruzni črv dela vsako leto večjo škodo na koruzi. Pri zadnji letini so ni nogi kmetovalci z žalostjo ugotovili, d/a je bilo zrnje marsikaterega klasa pokrito z belo mokico, zrnje pa praz, no, tako da je bila uničena polovica klasa in večkrat celo celi klas.
To škodo dela črv, ki prezimi na njivi, in sicer v koruznih steblih in na koruznem strnju.
Zato ravnajo zelo slabo kmetovalci, ki puščajo v jeseni na njivi še stoječo koruzno slamo ali visok koruzni s trn. V bodoče ne delajte več tako in ne puščajte čez zimo na polju slame.
Smo že pisali,
da ne smeš puščati na polju kupov nepokritega gnoja, ker izgubi zelo mnogo redilnih snovi. V zrak uhaja emoni jak, ki je v hlevskem gnoju naj, več vreden, dež pa izpere pod kupom vse v vodi raztopi j ive redilne snovi. Kadi tega je zemlja pod kupom ze’o gnojna, po ostali ni j ivi pa trosimo iz, prano in malovredno listje, ki rabi eno ali celo več let, preden pregni j e in nudi rastlini malo slabe hrane.
Nobene redilne snovi pa ne bomo izgubili, če na polje speljani gnoj do bro pretlačimo in pokrijemo z zemljo.
tako ostane gnoj dober in bo n H, va enakomerno pognojena.
Za obuvalo rabite
SAMO
hi
shrani,

m
Iz-
delek
Darila za birme,
SIDOL COMPANY
TRST
- Via S. Zaccaria štev. 4
Telefon N.ro 72-73.
poroke, in krste
dobite v
ZLATARNI F. BURA,
TRST - Corso Oariholili 35
ŽepnebaleHje
„ Messaco in Hoyal
Glavno zastopstvo z izbero. ZALOGA SVETILK 2SZ
Inž. A. Frassini — Trst
PiaiEKia V. Veneto, 4.
r Jf
TAKO OBDA SUPINATOR
stspalo in prepreči upogib noge na stran.
Elastično podporo Supinator priporočajo zdravniki in ga uporabljajo bolniške blagajne. Zdravimo Vas do popolnega ozdravljenja brez predplačila. — Brezplačna preiskava z zrcalom May in pojasnila o vzrokih, ki povzročajo belečine v nogah.
- TRST
asvEiARNA BONDA,
COESO GARIBALDI 16
MAfiAZZIO DEL POPOLO
LEONARDO CHIECO
Piazza Garibaidi I (prej Barriera crecchia)
TRST
m
ra
P
m
»s
p
m
MosEprodaj a.
vseh zimskih predmetov po polovičnih cenah.
Moje - telovniki - odeje -ir št on j - žameti - ogrinjala itd., itd.
'Velika izhera
moškega sukna. - Platno Sn rote za no piovo.
S4K

Okoristite se!!!
Okoristite se!!!
Mo've postave?.
ZAKONODAJA O MENICI.
Danes se je menica udomačila tudi že med kmečkim ljudstvom. Posebno kmetje, ki iščejo posojila pri domači Posojilnici ali pri drugih denarnih za» vodih, jo žal dobro poznajo. Pa tudi za prodano ali kupljeno blago uporab* tja naše kmečko ljudstvo pogostoma menico.
Kdor hoče rabiti menico, jo mora dobro poznati. Že veliko ljudi se je z menicami opeklo, ker so jih lahko* miselno podpisovali. Zato hočemo v »Novem listu« pojasniti in razložiti določbe italijanskega trgovskega za* konika (člen 251 do 332) o menici.
Kaj je menica?
Menica je listina, s katero se nekdo obveže, da bo plačal upniku ob dolo* ženem času določeno svoto na dolo* čenem kraju ali pa s katero naroči drugi osebi, naj mesto njega plača upniku ob določenem času določeno svoto na določenem kraju. Iz tega sledi, da razlikujemo dve vrsti menic.
Prva vrsta.
Primer:
Gorizia, 15 gennaio 1930.
Il 15 aprile 1930 pagherò per questo vaglia cambiario (ali pa tudi per que* sta cambiale) al sig. Breščak Antonio la somma di lire mille.
Bruno Saunig.
Po pomeni slovensko:
Gorica, dne 15. januarja 1930.
Dne 15. aprila 1930. plačam za to menico gosp. Breščaku Antonu tisoč lir.
Bruno Saunig.
X Prvem slučaju se menični dolžnik (g. Bruno Saunig) obveže, da bo sam neposredno plačal ob določe* nem čhsu meničnemu upniku (gosp. Breščaku Antonu) 1000 lir dne 15. aprila 1930. Pri tej menici imamo torej opraviti le z dvema osebama: z me* ničnim dolžnikom, to je osebo, ki me* nico izstavi, podpiše in izroči upniku, zato se imenuje izstavitelj (po laško emittente); s podpisom na menici se izstavitelj te menice obveže, da bo plačal določeno svoto meničnemu upniku, ki se po laško imenuje pren* ditore. To menico lahko imenujemo tudi »suho« menico.
r, .	Druga vrsta.
Primer:
n i c	Gorizia, 15 gennaio 1930.
k- ,àpr^e 1930 pagate per questa cambiale al sig. Breščak Antonio la somma di lire mille.
Al Signor Leban Vittorio Gorizia, Via Carducci 4.
Bruno Saunig.
Po pomeni slovensko:
Gorica, dne 15. januarja 1930.
Dne 15. aprila 1930. plačajte za to
menico gosp. Breščaku Antonu tisoč lir.
Gospodu Lebanu Viktorju v Gorici, Via Carducci 4.
Bruno Saunig.
r

Okoristite se z našo, pozornost vzbujajočo
razprodajo
in ventar j a
Ob tej priliki smo sklenili dovoliti razen 20°L odbitka še
riPUSTE
vsem zimskem guferai, vseli ženskih izdelkih^ pri plišu,
pri vseh Isoasraliiti ter ilanel^lt.
in tudi pri velikih zalogah
maj, rokavic in otroslce potrebščine
ki jih je treba odpraviti in prodati celo
za polovično ceno.
Oglejte si;izložbe!
Oglejte si izložbe!

■	V
■
1
Corso V. E. 111 št. 16
TRST
Corso g. E. III št. 16
V tem drugem slučaju imamo tri osebe. Gospod Bruno Saunig je izsta* vil menico na gospoda Lebana Vik« tor j a za gosp. Breščaka Antona.
Izstavitelj (italijansko se v tem slu* čaju imenuje traente) gosp. Bruno Saunig je s to menico naročil tratarju gosp. Lebanu Viktorju (italijansko se imenuje trattario), da plača dne 15. aprila 1930. gosp. Breščaku Antonu 1000 lir. Bruno Saunig se ni s to me* nico obvezal, da bo sam neposredno plačal Breščaku Antonu 1000 lir, mar* več je naročil plačilo Lebanu Viktor* ju; le če g. Leban Viktor ne sprejme menice ali če je ob zapadlosti ne pia* ča, bo moral plačati 1000 lir g. Bruno Saunig. Menic druge vrste se poslu* žujejo posebno trgovci. Takšna meni* ca se imenuje tudi trata.
Vsebina menice.
Menica mora vsebovati:
1.	kraj, na katerem je bila izstav* Ijena;
2.	dan, mesec in leto, ko je bila podpisana;
3.	besedo »menica«, to se pravi »cambiale, vaglia cambiaria, ali let* ter a di cambio«;
4.	označbo meničnega upnika;
Gargare	j[ 15 gennaio
A	sei mesi data	pClgiler^
5.	svoto, ki jo je treba plačati;
6.	rok, ko je treba plačati ali ko za*
pade menica;
7.	kraj, na katerem je treba plačati v menici določeno svoto;
8.	podpis meničnega izsta vitel ja (emittente, traente), z imenom in pri* imkom ali pri trgovcu s trgovsko firmo;
9.	pri trati mora biti označena tudi oseba tratarjeva (trattario);
10.	menica mora biti po italijan* skem zakonu tudi zadostno kolkova* na. drugače je neveljavna.
Kako izpolniš menico prve vrste?
Primer: Budin Anton iz Grgarja je prodal Lebanu Valentinu kravo za 1800 lir. Leban pa ne more takoj pia* čati, a obljubi plačilo v šestih mese* cih po kupčiji. Budin proda kravo na upanje, toda zahteva, da mu izstavi Leban menico za kupnino (lir 1800) in za petodstotne obresti, skupno za 1845 lir. Leban mora torej podpisati menico za 1845 lir.
Kaj bo storil? Šel bo v trafiko, si kupil menični vzorec (blanketo) za 2000 lir, ki zapade v šestih mesecih, ker vzorca za 1845 lir ni. Plačal bo 3.70 lir, to je 10 vin. za vzorec in 3.60 za kolek. Nato bo izpolnil menico ta* kole:
19 30 , B. P. L. 1845“
per questa Cambiale
al	Signor	BUDIN a n t o n i o	fa somma
di Lire It.
mille otto cento quaranta cinque
Valentino Leban
Gargare 25
Dne 15. julija 1930. zapade ta me* nica in Valentin Leban bo moral pia* čati Budinu dne 15. julija 1930. 18-15
ffse pogrebne predmete:
vsakovrstne rak ve, vence, sveče itd. dobite vedno 20% ceneje kot drugod
Valentino Leban
lir, sicer bo Budin menico iztožil.
.	Dalje.
NAKAŽI NAROČNINO!
»Novi list« stane v Italiji
za celo leto 15.— lir za pol leta 8.— lir za četrt leta 4.50 lir
ZDRAVNIK
dr. Josip Potrata
sprejema
od 10.-13. in od 15.-16. ure
v GORICI
Via rieFe Monache!
nad lekarno Pontoni.
Mii razprodaja
pri tvrdki
M EGBHEIiì FHISLiEE
Trsi - Piazza Pcnterosso M. 5
Frštanj fantazija za obleke . . od L 1.75 dalje
Lawntenis .....................od	L	1.60	dalje
Frštanj za srajce..............od	L	2.70	dalje
Frštanj dvojno lice .	.	.	.	od L	3.50 dalje
Frštanj rdeč in moder, križan od L 3.50 dalje Frštanj za srajce, križan .	. . od L 3.70 dalje
Voln. blago za suknje 150 cm . od L 10.— dalje Polvolneno blago za obleke . od L 6.50 dalje Moške suknje (prilika) .	. . od L 75.— dalje
Ženske suknje naj fin. izdelave od L 140.* dalje
Ca j h za hlače................od	L	3.50	dalje
Črtano blago za srajce	.	.	.	od L	2.50	dalje
Tople otroške majčice	.	.	.	od L	3.90 dalje
Tople moške maje .	.	.	.	od L	6.50 dalje
Pullower (velika izbera) . . od L 10.50 dalje
Kótenina rjava.................od	L	2.25	dalje
Madapolam .....................od	L	1.90	dalje
Jajčna kožica .................od	L	2.85	dalje
Platno za rjuhe 150 cm visoko . od L 4.50 dalje Satin črn in barvan	.	.	.	.	od L 3.50	dalje
Brisače lanene meter	.	.	.	.	od L 2.90 dalje
Volnena ogrinjala	.	.	.	.	od L 16.50 dalje
Velika izbera nogavic za moške, ženske in otroke, odej, pokrival, blazin, žepnih rut, la* nenega platna poljubne širokosti, čipk, veze* nin, itd. itd.
Proučite naše cene in videli boste, da ni nižjih v Trstu. — ZA NAKUP ČREZ 15 LIR DOBITE DARILO.
Zdravnik - kirag - zobni zdravnik
Pri
JOSIPU SAKSIDI,
Dornberg štev. 3, skladišče štev. 4.

S
ZDRAVNIK
N
e
dr. Orešič Adalberto
starejši san,
sprejema vedno v svojem ambulatoriju v GOttlCI,
na Travnika (Piazza Vittoria) št. H/l.
nad lekarno Cristofoietti.
I
i
k
e
N!
n

NASLOV »NOVEGA LISTA« JE: »Novi list«, Gorizia, via Mameli 5.
Ni treba dodajati ničesar drugega.
v inozemstvu
za celo leto 30.— lir za pol leta 15.— lir
Ker preide vsaj en teden, preden dobi uprava denar, pošlji takoj na* rcenino, ker drugače boš dobil le še par številk, nakar Ti bo list ustav* Ijen.
dr. P. Ugo Nelzbandt
Izvežban na klinikah naJDurajuln v Monakovem (na Bavarskem)
sprejema
v To-iminiu vsako soboto in nedeljo (pri dr ju Bussiju),
S Sorici druge dneve v tednu (via Dante 10). A
Tvrdka Teod. Hribar - Gorica |
s
m
m
B
I'
m
m
m
a
CORSO G. VERDI št, 32
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko bi go vseh vrst, posebno veliko izbero črnega stima *« čast, duhovščino in platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkven® prte. Perilo za neveste od najnavadnejših do najimejših vtpl -n vm potrebno za njihovo popolno opremo,
BLAGO SOLIDNO.	CEN F ŽMERNE
©
m
©
6
m
s
šM8Bsae8ia8aa8aEMB®aaaBiasiissB6!is»m»ss8
Vprašanja in odgovori.
OPOMBA: Tudi v L 1939. bomo pod tem naslovom odgovarjali na vprašanja iz vrst čitateljev. Naroč* niki, ki priložijo vprašanja izrezan na* slov, pod katerim dobivajo Ust, do* bijo v listu brezplačen odgovor. Kdor Pa ni naročen, mora za vsako vpra* sanje priložiti znamko za 30 stotink. Koor hoče pismen odgovor, mora priložiti pismu znamk za dve liri. Na vprašanja brez podpisa ne odgovor* jamo.
Vprašanje št. 12:	Mislim napraviti nasad
jablan na Vipavskem. Katere vrste mi s v e« tujete?
Odgovor: Nobenih, ker bi morali v Vi pav* skl dolini gojiti predvsem črešnje, marelice in hruške, ki rodijo redno skoraj vsako leto in se sad tudi lahko in dobro proda. Za jabolku so Pivka, Reška dolina in . naše Gore. Če ho* čete pa kljub temu saditi jabolčna drevesa, Vam svetujemo »kanadko«, ki dobro uspeva v vinorodnih krajih in jo na trgu visoko cenijo.
Vprašanje št. 13: Koliko tehta 1 kg živega srebra in zakaj se največ rabi?
Odgovor: 1 kg živega srebra tehta ravno to* liko kot en kg kurjega perja. Skoro gorovo, ste hoteli vprašati, kakšno težo ima 1 liter ži* vega srebra. Liter tehta 13.6 kg, če je tekoče, in 14.2 kg, če je trdo; strdi sc pri 39.5 sto« pinj Celzija pod ničlo. Živo srebro rabijo za toplomere, tlakomere, manometre (pri mo* torjih), za zračne scsalke, za različna zdra* vila, za pridobivanje srebra in zlata iz rud in v stotine drugih namenov.
Vprašanje št. 14: Ali privlačuje vsaka ko* vina magnetno iglo? Slišal sem, da srebro irt zlato ne privlačujeta.
Odgovor: Magnetna igla nekatere kovine privlačuje, druge odbija, do nekaterih je pa neobčutljiva (nevtralna) ; privlačuje n. pr. že* lezo, jeklo, nikel in kobalt, odbija bismut, antimon in cink, neobčutljiva pa je do zlata in srebra.
Vprašanje št. 15: Naša občina ima skupne gozdove in pašnike, kjer rastejo smreke in macesni. Ali smem sekati, kolikor potrebu* jem za lastno hiš-o, ne da bi vprašal gozdno milico?
Odgovor: Ne smete sekati brez dovoljenja! Vprašanje št. 16: Sem letnika 1910., rojen v prvi polovici leta. Kedaj bom poklican pod orožje? Ali lahko dobimo dovoljenje za iz* selitev v Belgijo s celo družino?
Odgovor: Pod orožje boste poklicani naj* brž šele spomladi 1. 1931., mogoče pa tudi letošnjo pomlad. Do sedaj še ni nič gotove* ga. Dokler niste odslužili, se ne morete sciiti, razen če sc cela družina odpove italijanskemu državljanstvu in sprejme tuje.
1 prašanje št. 17: Sem vojni vpokojenec imalid z malo pokojnino in se mislim izseliti. Ah mi bo pokojnina odvzeta, ali jo lahko do* biva moja družina?
Odgovor: Pokojnino lahko dpbiva Vaša družina, a ji morate dati notarsko pooblastilo.
Vprašanje št. 18: Dobil sem iz Belgije vpoklic in napravil prošnjo za potni list na kvesturo v Gorici, pa že dva meseca ni od* govora. Kam naj sc obrnem?	.
Odgovor; Iz Vašega naslova vidimo, da spadate pod tržaško deželo. Prošnjo za potni hst naslovite zato na kvesturo v Trstu. Vprašanje št. 19: Bilo nas je 19 otrok, 10
nas je še živih. Trije bratje so bili vojaki že pod Avstrijo, * eden je bil nesposoben, eden oproščen, jaz pa služim že 8. mesec. Ali imam pravico do skrajšane vojaške službe in kam naj se obrnem?
Odgovor: Nimate pravice do skrajšane slu* žbe.
Vprašanje št. 20: Sem vojna vdova in imam sina prvorojenca, rojenega v drugi polovici leta 1909.' ki jc bil potrjen. Drugi sin je izpel* nil 16 let. Ali ima prvorojenec pravico do skrajšane vojaške službe in kedaj bo vpo* klican?
Odgovor:	Nima pravice. Vpoklican bo
najbrž letošnjo pomlad.
V pojasnilo: V zadnjem »Novem listu« srno na neko vprašanje odgovorili, da sme napra* viti prošnjo in vse kar je potrebno za prizna* nje vodnih pravic, samo priznani inženir. Do* datno pristavljamo, da smejo tovrstne načrte in predloge predložiti mojstri, ki so od prc* lekture pooblaščeni.
Br. imi! Eresie,
sini,
zdravnik in porodničar,
bivši asistent kr. bolnišnice za porodništvo in-ženske bolezni v Turinu,
dr. Eresie Emil - oče,
sprejemata v O orici, Piazza Vittoria štev. 5, (»a Travniku),
na isti strani kot je cerkev.
I

M. Siliš. COMEL
specialist za bolezni v
ušesih,, nosu m griiSg
bivši operater na univ. klinikah prof. Neu-mann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof .Brunetti-ja v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop.
Serica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro)
Pooblaščeni napeljevalec električne luči, zvoncev in strelovodov. — Napeljevalec vodo* vodov, plina, zdravstvenih in električnih naprav
ALOJZIJ BONNES
se je preselil
"n ulice via Carducci štev. 1 v Corso Verdi 1 (Marzinijeva hiša). Gorica.
Zobozdravniški auml? ulattorlj
TRST - - Via delle Sette Fontane 6.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo
zajamčeno 1 — Odprto od 9.—13. in od 15,— 19. Ob nedeljah od 10.—12.
_____ s ____________________
KMETOVALCI !
gadi višjih cen masla je sedaj čas zelo ugoden, da sl nabavite gosnemalnit
DIABOLO
im
Posnemalnike Diabolo izdeluje A. B. Pump-separator v Stockholmu na Švedskem, ki je največja tovarna na svetu za izdelovanje posnemalnikov. Ti so radi svojega prvovrstnega materijala, sestave, trajania in lahke rabe od kmetov priznani za NAJBOLJŠE.
Večletna jamstvo tovarne.
Plačlji? je tudi v manjših obrokih.
Iščemo krajevne zastopnike. Zahtevajte brezplačne cenike S Agenzia Generale per scrematrici Diabolo, Bolzano.
Za vsa pojasnila pišite na naslov:
Vittorio Jonson — GORICA, Via Contavalle 4-SL
TOVARNA POHIŠTVA
S. HERSKOV1TS,
Godca, <S. Hocco) Via HAiratgo
prodaja tudi zasebnikom pohištvo za navadne in razkošne sobe po tovarniških cenah.
Valuta — tuji denar.
Dne 8. jan. si dal ali dobil za:	
1 dolar	18.95 lir
] angl. funt	92.95 lir
100 dinarjev	33.70 lir
100 šilingov (avstr.)	269.10 lir
100 čeških kron	56.57 lir
100 nemških mark	456.— lir
100 švic. frankov	371.50 lir
100 franc, frankov	75.30 lir
100 belga	267.25 lir
Beneške obveznice 72.20; obveznice	
Consolidato« 78.75.	
Loterijske številke
dne 4. januarja 1930
Bari	42	62	65	7	55
Florenca	66	75	40	62	67
Milan	60	7	84	20	3
Neapelj	50	46	85	22	41
Palermo	76	30	48	63	74
Rim	9	31	85	60	89
Turin	12	72	80	69	39
Benetke	27	81	72	79	87
Semnji v prihodnjem tednu.
Ponedeljek 13. jan.: Sežana.
Torek 14. jan.: Oprtal j, Bale, Ma* terija.
Četrtek 16. jan.: Buzet.
Petek 17. jan.:	Kanfanar, Kršan,
Roč, Rovinjsko selo, Zvoneče, Vel. Lošinj.
ZDRAVNIK
Dr. L. SIMONITI
bivši asistent za notranje bolezni
sprejema usak dan v OoFÌCI
Piazza Vittoria 22. (na Travniku).
(v Morpurgovi hiši)
od 9. - 12. Ira 3. - 4.
o!) sFBdsh po četrti uri na lastnem domu t;
Biljani v Brdih
P H EN IX,
francoska zavarovalna družba
za življenje in požar.
Glavno zastopstvo
TRST - eia H. Macchianlli 10.
Zastopstvo zaTržaškoin Goriško
posegu anto», Razdrto.
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici.
Riva Piazzutta štev. 18.
mali oglasi.
50 stot., debelo tiskana 1 liro, vprašanja brez znamke ne od-
Vsaka beseda stane najmanj 5 lir. — Na govarjamo. Če je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov v tržaški občini, starih pro* vincah Italije in v Jugoslaviji je za naš list: Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
Dražba premoženja (hiše, njiv, travnikov itd.) g. Batagelja iz Potoč št. 22 (pri Kamnjah na Vipavskem) bo na licu mesta v ponedeljek 13. januarja ob 9. uri.
Trte cepljene in bilie. Po nizkih cenah do. bite pri Ivanu Borčiču, Presserie, p. Cometio.
Trgovci! Ako hočete izdati mulo in imeti svoje knjigovodstvo 'urejeno po zakonu, po* šljite svoj naslov uredništvu lista pod: »Stro* kovnjak« 50.
Smilajod, čistilo za kri. — Steklenica po 10 lir. Dobi se samo v lekarni Castellano, lastnik F. Bolaffio, via Belli, vogal via Istria 7.
Sadno drevje, jablane in hruške, 4*letne, sv dobe po nizki ceni pri grofu Coroniniju v Št. Petru pri Gorici.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan
280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilikel
Na dornberškem lovu se je zgubila psi* ca brakovske pasme, bele dlake, na ušesih je rjava, kliče se »Rena«. Kdor jo odda v Dom* hergu.v gostilni »pri Lojzetu«, dobi nagrado.
Brivnica, dobro vpeljana, v lepem kraju, v poletnem času jo zelo obiskujejo letoviščarji,
Sadjarji! Mesec januar in februar sta naj* primernejša za škropljenje sadnega drevja z »Antiparassitom«. Dobi se pri meni. — Just Ušaj.
Posojila na vknjižbo P° 6°/» s 15 4o 25*letno amortizacijo, agrarna posojila po 5‘/»°/o v 14 dneh ter vsakovrstna druga poso* j ila. — Rešitev vojne odškodnine vštevši re* kvizicijske zadeve in rešitve primanjkljajev (skopertur) naraslih pri federativnem zavodu (Istituto Federale di Credito Venezia) preskrbi najhitreje gosp. Anton Trampuš, sod. ofic. v pok. v Gorici, via Garibaldi 20/1.
Trgovski učenec z enoletno prakso išče službe. — Frane Žgur, Podraga 60, p. Št. Vid pri Vipavi.
Žagar, izvežban na vodnih žagah, išče službe. Naslov pri upravi.
Škropilnice najnovejšega sistema izdelu* jem ali predelujem. Kupujem tudi vsakovrstno staro kotlovino. Alojzij Leban, Gorica, via Morelli 15.
Pozor kmetovalci! Slamoreznice, repo* reznice, pluge, brane in druge kmetijske stroje RAZPRODAJA pod tovarniško ceno tvrdka FRANC SAUNIG, Gorica, via Carducci 25. Tam dobite tudi najboljše originalne nemške šivalne stroje in dvokolesa. — Ne zamudite prilike!
Trgovska hiša na glavnem trgu v Kamni* ku (Slovenija) z lepim lokalom se proda za ta* kojšnje plačilo. Pojasnila daje oglasna pisarna Hinko Sax v Mariboru.
Motor na ualto 6 H. P. skoraj nov proda Ivan Mihelič, Bovec.
Vajenca, ki bi se rad izučil v pekovski obrti, sprejme pekarna I. Bobek, Trnovo pri Bistrici.
Vila Z vrtom v najlepšem kraju v Ren* čah, tik ob mosfu črez Vipavo, je na prodaj po zelo nizki ceni. Posebno ugodna prilika za letoviščarje. Več se poizve pri tamkajšnji de* lavski kmečki posojilnici.
zlate, srebrne veljavne in že iz prometa kupuje po dnevnih cenah
ZLATARNAm MENJALNICA
G. STEINDLER » TRST
via G. Gallina 2.---Telef. St. 74-11
Pregleduje tudi leterijske listke.
KABINET ROENTGEN' primarija drja AVGUSTA DE FI8RIJA je odprt vsak dan v Gorici Corso Vittorio Emanitele lil št. 14 od 9. — 12. in od 2. — 4. V juliju is avgustu je ob nedeljah zaprt.	1 a
	
Bramofenshi plošče in drage graiifensie potrebščine.
Emilio Ulekulot Z L
Gorizia
Corso Viti. Em. lil 7. Telefon Štev. 347.
Fotografske potrebščine —
muzikaiije.
Plošče z narodnimi
napevi.
Odlikovani zobozdravniki ambulatori]
e. BREZIGAR
SPREJEMA
V GORICI
na Travnika št. 17/1 (Piazza Vittoria)
polég kinematografa.
i	ZDRAVNICA	£
; dr. VILMA DOMINGO, ;
<( bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo , <	• in ženske bolezni v Florenci	,
4	sprejema	i>
j od IO. - 12. in 15. - 16. ure >
! GORICA, Corso Vitt. Bm. III. štev. 59. [