torek 14. decembra 1897 149. številka. (t Trat*, t torek *ntraj dne 14. deeeambra 1M7.) Tedaj XXII. »■DIH< Uhaja po trikrat M tedeo t iaattb ia-danjih ob tovkih, ć*«r«kih in Nobotakk. Zjatranjo iiduje ii-haja ob 6. ari sjatraj, večerne pa ob 7. ari fiier. — Obojno lidanj« itue : ■■ JedMDMtt . f. 1.—, iiTem Aratrlja t. l.SC ta trt Haa«o. . » I,— . . . 4.M ta pol lita . , . $.— , i i ■a tu lato . . a 12.— fl • .18.— Mantala« le pleievatl aapraj m uriiN *m pri lažen« e«7oaelee te »prava m ezlra. Poaamičae itevilke te dobivajo ▼ prt* dajelnioah tobaka v Irntu po S nri, Iit» Tr»ta po 4 are. EDINOST i/ Oglaai M rainne po tarifa v petita; s* naalore i debeli«! irkanl eo plača';-prostor, kolikor ebaefa navadnih Tre ti* Peeiaea, oamrtnioe in jame zahvale, aaaii eglaai itd. te raAnnaio on pofod e ▼■i tapiai naj ae poAUjaje nredaifctv aliea Caaerma It. 13. Vaako pienao l biti frank orano, ker nefrankovana ae ..3 afrejemajo. Rokopial ae ne vračajo. S*c»ćnino, roklnuaikel.i* In offlaao «pr•"///> ^ jo-m» upravrUitvo uhoa Molino pic* eolo hit. S, II. nadat. Naročnino in oglaac j« plaierati loco Trat. Odprte reklaoia ei|e eo prooto poitniae. Pravljice in resnica. Italijanski listi bo postali jako eiegični. Siromaki ne žele dražega nesjo pravice, pravice in Eopet le pravice, a svet jih nočenmeti in jih noče. Tako milo toži predvčerajaaji „Piccolo" ozirom na gover poslanca Kaftana v delegacijah o razmerah v arzenala v Pnlju in tako joče, da bi se moral ka-■enu smiliti, tndi neki Jeremija v poreški ,Istru", da na razvalinah pravice baje triumfira grda objestnost in prepotenca. S predvčerajšnjimi zanimivimi izvajanji .Pic-cola* se bodemo marali baviti posebej. Danes se nam je nekoliko baviti ■ „Istrio*, ki v svojem /obnpn vsklika cel6, da bodemo morali misliti — ako pojde tako dalje, — da v Avstriji ne vlada več pravica. Mehki so postali, gospoda, to se pravi: mehke se le delajo. Mi pa, ki jim neprestano sle-. dimo za petami, mi, ki jih opazujemo, kako delajo, kadar so doma in med sabo: mi vemo, po katerem tarifu treba ceniti to laško sentimentalnost in to njih zgražanje na pokvarjenosti avstrijskih strank in — vlad! Ali ste že čoli bajko o jagnjeti, ki je kalilo vode dobremu, nedolžnemu, miroljubnemu volku ? Prepuščamo pa razsodnosti čitateljev, da pogode, kdo je v naii primorski bajki prepotentno jagnje, in kdo pohlevni volk ?! Toda k stvari. t ,Istriau pripoveduje bajke. Pa tudi nekoliko resnice vmes. »Istria* pripoveduje, kako grdo obliko so zadobile stvari i u boji v Avstriji. Vendar bi vlada megla napraviti red, ako bi se tesno držala le poti zakonitosti in pravičnosti, mesto da zadovoljuje danes temu, jutri onemu, da le rešuje najnuj-neje administrativne naloge. Tem potem da ne doseže trajnih rezultatov, marveč doseže le jedino to, da bode triumfovala objestnost strank. Bravo t Dobro jo je zagodil Jeremija v .Istru". Mi bi le prosili gospoda Gautscha, da si vzame k srcu ta lepi zlatavredni pouk, ako mu pride n. pr. — italijanski klub s poznanimi svojimi zahtevami. Zapomni naj si, da stranke so objestne in prepotentne 1 Kar izkomplimentira naj gospode tja preko praga in naj zakliče za njimi, A PODLISTEK. ko pajdejo doli po stopnicah, zlate besede j .Istrie" : „Vlada ne sme poslušati strank, ampak se mora držati pota zakonitosti in pravičnosti 1" V toliko je Jeremija v „Istrii- govoril povsem pametno. Mož pozna menda od blizo tisto grdo objestnost strank. Ko pa se je mož spravil na delo, da bi dokazal konkretaimi izgledi in slučaji, kako bs vlada ne drli pota zakonitosti in pravičnosti, in se marveč daje voditi od objestnosti strank, tedaj je jel pripovedovati pravljice in bajke. Jeremija v .Istrii' se noče spuščati na široko polje splošne politike, ampak z izgledi iz Primorske hoče dokazati, kako se poslednje vlade vzdrževale grdi nistem nelogičnih, krivičnih iu ne-kostitucijonelnih koncesij. Seveda na dobro Slovanom. Te koncesije bi bile: a). Nobeno imenovanje škofov se ne izvrši, da ae bi Slovani zastavljali nedopustnega upliva svojega. b.) Dve tretjini davkov plačujejo v Istri Italijani, in vendar je vlada nedavno imenovala dva Slovana členoma deželnega kulturnega sveta, in še ta dva sta — nemaniča. Čisto gotovo je — pravi „Istria' —, da so tudi o tem imenovanju upltvale slovanske stranke na škodo italijanskih posestnikov. c.) Raznim zakonom, sklenjenim po deželnem zboru istrskem, se je odrekla sankcija le zato, ker so tako zahtevale prepotentne slovanske stranke, d.) Uvaževaje lažnjive pritožbe manjšine deželnega zbora istrskega, nameruje vlada, hoteča kaznovati Italijane, celo kršiti deželne ustavo ter premestiti deželni zbor i j Poreča v Pil j. Te štiri eklatantne ii kričeče izglede je na-vel Jeremija v .Istrii" v dokaz, kake pogubno uplivajo „prepotentna stranke" na odredbe avstrijskih vlad na Škodo Italijanom in je prišel do gori omenjenega vsklika: ako se res zgodi to, da se deželsi zbor premesti v Pulj, bedemo morali misliti, da v Avstriji ne vlada več zakon. Ne, oglejmo si malce te .slučaje .Istriinega" Jeremije. Ad «) je pozabil povedati, kako so tudi italijanski poslanci uporabljali vse svoje sile in vse svoje debro poznane zveze, da bi iplivali na vlade o imenovanju knezanadškofa v Gorici. Salvatore. Črtica, spisal K VodmaSanor. Lep, zdrav in veael je bil zidar Salvatore. Kedar je bil na delu in je metal malto v surovo sidovje, da je odletavalo v njegov zagoreli obraz, pel je tiho pred-se mične laške pesmce. Nikdar ni bil JUli'Stru. Vedril is zabaval je s svojim humorjem tudi druge tovariše, prišle iz daljnje dežele laške in ljubili so ga vsi. Zvečer ob šestih, koje naznanil stari pisač, da je delopust, tekel je k vodnjaku, da si očisti svoj umazani obraz; potem je oblekel pisano suknjo. Tedaj je opažal vsakdo, kako lep je ta Salvatore. Črni, kodrasti lasje, na katerih j« čepeL mala baršunasta čepica, usipali so se globoko po okroglem vratu in izza črnih o-brvi so žarele oči tako prijazno, da ni bilo čudno, ako je ngajal mnogokateremn ženskama bitju. Po delu je hitel v družbi svojih tovarišev na svoje stanovanje in poniival skupno žnjimi pičli del suhe polente. Po dovršeni večerji je čital naj- važneje novice lista iz domovine, basal si lončeno pipo ter je pripovedoval svojcem, kaj je novega v njihovi domovini. Eo pa je večerni mrak zatemnil zakajeno sobico, snel je na sidu visečo kitaro in potihnili so tovariši, prepirajoči se o najuoveji a besinski vojni. Zadoaela je iz močnih prs lepa pesem v proslavo domovine. Najdraže mu je bila oddaljena domovina in tam zapuščena, osamela mamica. In zatopljen v domotožno pesem, mislil je le na demevino in mamico. Še dolgo v noč je dctnela iz strgane bajte njegova pesem, zgubljajoča se v megleni dolini. Zarano zjutraj je bil že pokoncu, šalil se z zaspanimi prijatelji, škropil jih z vodo, ter se konečno skupno podajal žnjimi zopet na dele. Tako so minevali dnevi Salvatorju, mirni in zadovoljni, naprej. Veliko palačo bogatina Erisogena, treba dovršiti še pred zimo. Najeli bo še večje število zidarjev, delavcev in dela»k. Salvatorja je imenoval stavbeni mojster paznik m in mu poviial plačo. Veael svojega napredka, tekal je po visokih odrih gori in doli, kazal zidarjem n& delu, navduševal Ali pa je morda nplivanje strank škodljiv le tedaj, ako oni, ki uplivajo, slučajno niso Italijani! P In pozabil je povedati, da škofija goriška je po veliki večini slovenska, kakor je po večini slovanska tndi škofija poreško-puljska, a jej vendar pastinje škof, ki je Italijan po rodu in po mišljenju. Kdo pa je uplival za to imenovanje ? Ad 5.) To je prazna bajka, da Italijani plačujejo dvs tretjini vseh davkov. V vsej Istri je morda vsega ukupe par sto bolj imovitih italijanskih rodbin, masa pa je siromašna kakor je slovanska. Davkov trgoveev in obrtnikov po italijanskih mestecih pa ni smeti stavljati na italijanski račun, kajti isti se rede in plačujejo davke ob krvavih žuljih slovanskega kmeta!) Komu hoče pripovedovati .Istria" bajko o dveh tretjinah davkov?! Raje naj bi bila povedala, da 2tretjinska večina prebivalstva v deželi ni imela doslej nobenega zastopnika v deželnem kulturnem svetu in da je bil to zgolj čin najelementarneje pravice, ako je vlada imenovala tudi dva Slovana v rečeno korporacijo, ki pa nista nikaka nemaniča, ampak sta oba imovit-nika. Jeden je župan velike občine in odvetnik, drugi premožen posestnik. Ad c). Saakcija zakonov je prerogativa krone. Dotičnim zakonom pa je krona odrekla sankcijo gotovo le zato, ker so bili ti zakoni v nasprotju z državnimi temeljnimi zakoni!! In ako je vlada ▼ tem zmtslu predlagala kroni, storila je le svoje dalžnost v zmislu položene prisege, da bode čavala ustavne pravice narodov! Ali bi hotel morda Jeremija v „Istrii", da bi tudi krona kršila ustavo ls zato, ker je ta ustava nekolike na potu nad-vladju italijana e manjšine ?i Ad d). Istotake mora vlada le v obrambo *-stave in parlamentarnega načela misliti na to, da prenese zboriico iz mesta, kjer je bilo sodelovanje manjšine nemogoče in po takem tudi parlamentarno življenje. Jeremija kaže sicer se svojim prstom na dogodke v Pragi in vsklika: »Tudi tam napadajo Nemce. Ako torej vlada ne premesti deželnega zbora češkega kam drngam, bodemo me-rali mialiti, da v Avstriji ne vlada pravica*. Sirenu k, ali ne vidi, da vsa ta prispodoba njegova šepa na tolikih negah, kolikor jih ima? Misel aa premeščenje dež. zbora istrskega je prišla le vsled dogodkov ali v zbornici sami ali vsled do- utrnjene delavce in ogledaval velike načrte krasne palače. Nekega dne je prišla na dele zala Rezika. Lepa je bila in zaljubil se je Salvatore. Žalosten je ležal po delopustu na svejem ležišču in kraj je bilo vsemu veselju. Nič več se ni smijal in tudi pel ni več. Pozabil je na kitaro, pozabil na svojo mamico in ni se brigal za novice iz 9Voje domovine. Tiho in zamišljen je hodil na delo. Revežu se je godilo, kakor vsakemu, kedar se zaneti iskra ljubezni v srca. Njegovemu vedenju so se čudili prijatelji in tovariši. Brez hrupa tn smeha so gine-vali sedaj večeri. Ni bilo slišati lepega petja, ne nizkih akardov domače kitare. V časih, ko ni mogel zaspati na trdi postelji, hitel je na piano, da umiri svoje trepetajoče srce. Kakor blazen je hital po mokri travi sem in tja, legal na zemljo, močil v rosi svoje vročo glavo, trgal malo travo okolu sebe ter jefial. Izza sivkastih oblakov pa je pri-kukal bledi mesec, razsvitljaje nočno naravo. Lahek vetrič je zibal opojeni naravi, ne menć se za ubogega Salvatorja. (Zvršetek pride.) Uov i/ zbornice, ki p* so bili v temi zvezi odelo v* H,n znomice in so pogubno u p 1 i-i i u h 1 Sedaj pa naj nam pove: kedaj " Cehi z* n.evali Nemcem, da ne smejo govo-. uerši.' /.bornici ? Kedaj »o nemikemu jeziku •• tekali - uvo poslovnega jezika v zbornici? ■vdaj to iijučevali oianjšino iz vseh odsekov ? Keiaj bo i siali nemške poslance po ulicah radi r.lib delu* deželnem zboru? Izgredi v Pragi nili p« i- ico političkih dogodkov brez V8*ks i' el.n.u zbor-tu 1 Pore.ški p. ulični iz uiedi so i .ti v t-sni zve/,' z deželnim zborom! ic vei aaiika, dragec Jeremiju, med Pore-ern in P« . !1 .Jer-ii. . se sklicuje na pohlevno iu skromno v-denje 1 anov v drž. zboru. Naj bi molčal raje temi D' Kyb*f je na shoda od minole nedelje In i iasnil n ovreu način, zakaj ,so Italijani „po-ulevni* t ;ori. Take poblevnosti naj se le ira-i< njejo!!! 1 »pohlevnost je najsmešneja — bajka, i. je rearij !e ta, da je praračuojeoo hinavstvo. Io nam s- ti, kakor da čujemo najieverojetnejo riavljico, ujemo, da Italijani poživljaj« vlado, .aj ne ki -tave — eni, ki jo kršijo v vsakem kotu na t- .. to svojih slovanskih sodeželanov, le t»m ne, k p je — ne morejo!! Na takih mestih so seved pohlevni* l Pra^ • h Jeremij« „Istrie": mnego strank je ^lepotentu i,. Da pa ravno on, in ravno Italijane uključuje /mm čelom iz vrste prepotentnih strank, priznava » tem, da je ravno v njegovih vrstah prepotene?- uh oni višini, na kateri stoji one laško hinavstvo, m natiedolžnejim čelom prodala naj-ne verj • < neje bajke za čisto resnico. Javni shod političnega društva „Edinost* t Škedajn dne 12. decembra 1897. Min In nedelje je pol. društvo »Edinost" taborilo v Š ednju. Ta javni shod se je vredno pridružil svojim prednikom. Prostorna dvorana je bila natlačeno ,olna, a dober del dočlih ni nadel več prostora. Shod j« otvoril podpredsednik polit, draštva •Edinost", dr. Gustav G r e g o r i n, predstavivši d. j prej zastopnika oblasti, viiega komisarja B a c h e r j a in potem navzoče deželne po-oiHiice Iverja G o r i u p a, Frana Dolenca in I»ana Marijo Vatovca. (Živahni živio-klici.) Pr^dsedol* je nadaljeval na to: Z shodi prolle '.»^e »UK ' . r-I; lejj vsfoh. Ljudstvo s« je vzbujali} in jelo se je zavedati svojih pravic. Sedaj smo zopet začeli prirejati shode in bodriti ljudstvo v Uitljfcnero nam boju za naša prava, za nad obstanek. Opoinrjati hočemo ljudstvo na njega politiške pravice i u poučevati je o gospodarskih potrebah. To je potrebno, to je velevažno. Vcepite si v srca te pouke, a mi bodem« skušali, da bodemo ustrezali vašim željam. (Ploskanje in odobravanje.) Kaa r glavna točka j« danes na dnevnem redu predavanje g. dra. Rybira o vedenju ita lijauskih po.-laacev v državnem zboru ozirom na spluaui politični položaj in nađe primorske razmere še posebej. Prosim torej rečenega gospoda, da prične svojim govorom. Dr. R y b d r je govoril po priliki: Sla m zbor 1 Gotovo se Se spominjate, kakovo velijo je b lo v Trstu, rekel bi : v vsem Izraeli, V eo o ."dni'h ^ržavnozborakih volitvah zmagali progrešso.ci na vsej črti. Kričali so, prirejali de-iLjiitiiiicije, razsvetljavah hišo ter izpostavljali t. mbne napise; kakur sem r,. pr. videl trauspaieat 2 napisom : amen I To je : uničili smo jih za vedno, tiste grde Slovence. To so se ba-hali takrar, češ : sedaj bodele videli, kaki junaki .'ino ui, kaka junaka sta Hortis in Mauroner I (Veseloat.) B »dete že videli, kako naši novi poslanci spreobrnejo ves svet, kako pokažejo svojo noč v parlamentu, tako, da dosežejo morda, da na tržašKem kaštelu ne bode več vihrala črnorumena, ampak — neka diuga zastava. Go.-poda moja 1 Na vse zadnje ni toliko čudno, da so se Lahi toliko veselili na priborjeni zmagi, čudno pa j», jako čudno, da so se žnjimi veselili še drugi, ki bi morali biti nad strankami. Pomi-dimo, slavni zbori Padel je mož, ki je bil vedno zvesto adan domovini in cesarju, padel je mož, katerega zasluge so bile tolike, da ga je odlikovalo tudi Njeg. Veličanstvo. Iu padel j« proti mož«, ki se je svojedobno boril pod — Garibal-dijeml! (Pojavi nevolje.) Žalostne razmere so to zares I Ali Lahi so se veselili prezgodaj, ko so menili, da so definitivno premagali bivše laške „konservativce" in tudi Slovence; ko so se bahatili, j da oni ne bedo beračili nikdar, kakor so prejšnji trži.-ški poslanci, ampak da bodo le zahtevali. In i g« ijć, a;.:o se ne bode ustrezalo njih zahtevami Gorjd vladi in morda tudi — Avstriji! (Veselost.) Šli so tor"j na Dunaj tista petorica tržaških : poslancev. In TržaČani in ves svet sm.> pričako \ vali v svetem strahu obljubljenih junaštev Hortisa j in Mauronerja. (Hiupna ve.-eiost.) Prišel je veliki irenotek, ko bodejo mogli videti in poslušati, kaj da so in kaj da znajo t (V tem hipu je zavrvelomed poslušilci in viharni živio klici so se razlegali po dvorani: v sobano sta vstopila poslanca Ivan vitez N a b e r-goj in Vekoslav Gor i u p. Predsednik je predstavil zborovalcem tudi ta dva gospoda, a zboro-valci so jima priredili vnovič ovacijo.) Potem je nadaljeval dr. Ryb*f: Sosebno nestrpno so seveda Tržačani pričakovali junaških činov italijanskih poslancev. Ali o joj! Dospevši na Dunaj v zbornico, prepričali so se še le prav dobro, da Slovani niso uničeni, marveč da jih je veliko in da tam v zbornici jih ni mogoče tako zatirati, kakor nns zatirajo tu na Pri morskem. Še več: videli so v svojo grozo, da ti Slovani sede v večini zbornice In celo o najhu-jem so se prepričali: tudi ministeraki predsednik sam, prvi svetovalec presv. cesarja, je bil Slovan. To je bilo hudo z" janaškega Manronerja. Sedaj so bili v zadregi. Kaj storiti? Ali naj nastopijo za vlado ali proti vladi ? Na jedni strani so vedeli, da gorjć njim, ako nastopijo pioti vladi, kajti oni sami vedo prav dobro, da ne morejo nič brez vladne milosti. Ako ne bi bili podpirani od vlade, ne bi mogli nikdar postopati tako, kakor postopajo z nami. Kakor rastlina ne more rasti brez upliva-nja solnčnih žarkov, tako ne morejo oni živeti brez žarkov vladne milosti. (Burno odobravanje.) Ali na drugi strani jim je žugalo drugo gorjć. Kako naj bi šli oni s tistimi toli zaničevanimi Slovani ? 1 Tega niso mogli, to bi bilo proti njihovim prisegam! Osmešili bi se bili. Toliko korajže pa zopet niso imeli, da bi se postavili na lastne noge, da bi šli v opozicijo. Premišljevali in ogibali so, kako bi in kaj bi? In prSli so do salamonsko modrega sklepa: držimo se v ozadja, kjer bo veča moč, tja se postavimo ! (Hrupna veselost. To so junaki I) Ali gospoda moja 1 To isto so delali tudi njih predniki. Čemu torej ves prevrat, zakaj je moral ravno junaški Mauroner na Dunaj ? 1 (Veselost.) Ne, prejšnji tržaški poslanci so vsaj kaj govorili in so bili vendar nekoliko dosledneji. No, ta svoj izrek moram nekoliko popraviti. Niso molčali vsi sedanji tržaški poslanci. Jeden je govoril parkrat in taje bil takoirnenovana »zvezda tržaška'. (Hrupna veselost.) Poslanec Hortis se je oglasil parkrat. Prvikrat je kazal svojo učenost, ko je zbornica razpravljala o predlogu naiih poslancev, da bi se nekolike prerešetali naši primorski odnošajl, da se prepričamo, da li je na Primorskem res vse tako lepo, kakor trde Italijani in vlada. Takrat so je ogla3il Hortis, ker je menda moral, ker se menda nikdo dru i ni hotel — blamirati. (Veselost.) Čujte prijatelji, kaj vse je mora! pripovedovati gospod Hortis! Italijani na Primorske* so strašno zatirani iu Slovenci jih hočejo kar pokon čati. Saj oni, Italijani, bi radi živeli v miru, ali hudobni Slovenci jin ne dajo miru. To, kar zahtevajo iu po čemer streme Slovani, je neplemenito, nasilno ... itd. itd Tako je govoril gosp. Hortis, gospdda moja. Jaz pa oe vem, ali ima mož povsem drugačno logiko, nego drugi ljudje, ali pa se mu je — bledlo v glavi takrat. (Frenetično odobravanje.) Sleherno politiško dete ve vendar, da se mi borimo za pravično stvar, da mi ne zahtevamo druzega, nego jednake pravice z Italijani. To je vendar plemenita ideja. Bog nas je astvaril vse jednako in zakeni veljajo jednako za vse 1 Kdo je torej neplemenit ? Gotovo le tisti, ki ne pripeznava kar je določil Bog: jednakosti Ijudij, in tisti, ki krati soseda, kar dajejo zak mi (F *netičao od • -bravanje.) Hortis .se je skliceval na rane -dučaj* ia dogodke, da bi dokasal, kauo sltbi «« g>di Lahom, kako zatirani da so (S Olo t d.ko poguma j« našel ne vem k e, da i« z tirdil, da je tudi vladi nam-n tlačiti Iti ijaue na to da gleda vlada, kako bi škodovala Iulijan >ro. Klor ne pozna razmer, bi moral res a s! t, da n* vsgti državnih urad h v Trstu so simi Slovenci, ki silijo siromašne Italijane, da m »r,i|o g »moriti slovenski ; da Italijani nimajo nikakih s.d itd. itd. No, vi veste, da ravno na'iorot.n > j* res, (Tako je!) Vi veste, da niti davkov ne moremo plačevati v nvojem jezika. (R-is j^ t »ko!) Ii vzlifl takim notorišfeim razmeram jn mo»el g. H >rtis trditi, da so Italijani zatirani! Pretiraval je clo toliko, da je rekel, da so Italijani »raja* na Primorskem, da se jim torej go li t tko, kakor se je godilo nekinj krščanom doli v Turčiji! Ne vunu, ali naj bi strmeli, ali pa naj hi je smejali toli drsnim trditvam. (Pride še.) - i. PolitlAke vesti. Y TRSTU, 1a*9 13 decembra 18V7. Silijo se. V soboto zvečer *o priobčili italijanski listi nastopno brzoiavto % Dunaja : „Vslel povabila od strani mi o i Merskega predsednica, predstavila sta se barona Gautscha poslanca baron Malfatti in Bise'i kakor zastopnika italijanskega kluba, da ga obvestita o stališču na katero se misli postaviti klub v očigled sedanjema parlamentarne «u položaju. Btoi Gautsch seja kazal jako dobrohotnega italijanskim poslancem, is je tudi kasal željo, da bi ugodil zahtevam Ita* lijanov. Pozival je Italijane, na* >nu zaapajo v vseh političnih in gospodarskih stvareh. Zastopnika kluba sta izjavila, da puščata sa se laj na strani vprašanje predsedništva zbornice, ker ie zbornica zaključena. Kar se dostaje Falkenhayuovega predloga sta povedala, da je isto v nesoglasju s pravicami par« lamenta in da se postavljata v tem pogleda na stran nemikih klubov. Izrekla sta nado, da se posreči predsednika ministerstva, da skoro dovede do sporaiaraljenja med strankami *le le jezikovnega vprašanja. Slednjič sta opo/.or>la na potrebo, da se zopet prično parlamentarna pogajanja*. Malicijozen nasmeh je igral minule sobote na ustnicah vsem onim, ki so 6it«M t* nojav, opominjajoči nas, da italijanski klub bi še redno rad u*eriHi »v®t, da so njega členi veliki gospodje. Vedi Bog, kako je to, d;i niido . a? verjeti, da bi bil baron Gautsch res povabil Italijane 1 ilarveč misli vsakdo na listeg* „rteasiuaga Avgusta" v cirkn, ki se spodtika ia igra komedije okolo vueh, v resnici pa ni u'kj^r: vsi mislijo, da so se Italijani tadi to pot — silili Ali denimo, da jih je res povabil. V tem sla-čaja pa bi bila kapa ironije in strupenega sarkazma napolnjena do vrha, kajti pov&bil jih jo ie le poat featnm, potem, ko so že rs; d r n g i izgovorili odločilno besedo; vpraial jih je za njih menenje še le tedaj, ko mu to ni moglo več ni koristiti ni škoditi, ko sploh ni potreboval nikakega aveta. In kako milostni so ti gospodje! Vprašanje predsedništva puščajo oa strani, ker vedo, da je brezpomembno doli do korenikc, a!? mi'Ujo tako ali tako o tem vprašanju. P« to nepričakovano blagoveitje: tudi ob JfeVkovnem vprf»*imin žele Italijani sprafe med strankam . Pa reci Kdo, da niso diplomatje gori od temena p* dol? * ? je dospel vlak,;zapeli so pevci ^Hej Slavam 1" Goste so pozdravili najiskreneje njih po'j^ki tovariši, občinski ijzastop z županom ua čelu in ogromna množica ljudij. Potem je tudi jeden zastopnik di-jaštva izrazil radost akademiške mladine poljske na zvezi, ki se je sklenila med a »atrijskimi Slovani. V imenu gostov se je zahvalil češki po-slanec dr. Pacak, radostno pozdravljaj«. Oh 3. ori popoiudne »e je pričel veliki shod ▼ sokolovni. Prvi je gmril dr. Pa«*k y imenu lložnosti vseh avstrijskih Slovanov, s čij i pomočjo pridejo isti slednjič do pravic, odrekanih jim toliko časa. Za njim je govoril dalmatinski poslanec dr. Bi a a kini v istem zmislu. O političnem položaju je govoril prvi poslanec Sokolovski, ki je odločno iigosal oostrnVcijoohte in i istimi zvezane socijaliste, k' s i 'nemcgočili vsaki parlamentarno de-lovauje. Z svoji.n postopanje« so Nemci izzivali z 7 e z o j, vs t r i j s k i h Slovanov. Za njiui sta govorila o potrebi zloge med Slova »i p Ij ki opozicijonalni posl. dr. D a n i e 1 a k in neki dijak. Shod je vsprejel na to resolucije. V pni vrsti to zahteva jeduakopravnost vaeh Slovanov z Nemci. V drugi se izreka zahvala češkim in poljskim poslancem, da so utupno postopati proti manjšini, a se izreka graji onim poljskim poslancem, ki so se vedli nasprotno slovanski vzajemnosti. V ostalih resolucijah je povdarjent potreba, da se ohrau:jo in razširijo piava avtouo-nomije pokrajin. Po vsprejerou teh resolucij sti se odpesiali dve brzojavki. Prva je bila udanostna izjava cesarju, druga pa izjava siojpatije dr.u Eoenhochu kakor načelniku jarliue resnično nemške stranke. Na shod je došlo ogromno brzojavnih pozdravov od uredništev, društev, občin itd. Zvečer je bil sijajen banket. Med govori je bil posebno znamenit oni poznanega patra Stoja-lovskega, ki je rekel, da Poljaki bodo vsikdar Čutili narodno ter da je z doseženo zvezo med Slovani ustreženo najiskreneji Želji Poljakov. Na večer je bilo razsvitljeno vse mesto. Včerajšnji dan slovanske vzijemnesti se je izvršil naj* častneje vzhc opetovanim poskusom socijalistov, da bi motili slavje in da bi pomagali sovražnikom slovanstva s tem tudi o tej zgodovinsko važni priliki. Danes je bil sijajen obed, ki ga je priredil meščanski kiub slovanskim gostom v čast. Shod Schouererjancev se je vršil na Dnnaji, toda — brez Schttuererja. Mož je posial pismo, v katerem je povedal, da je razžaljen, ker niso dali podpisati manifesta po tistem njegovem sužnju, bivšemu poslancu Irotu, ki je moral položiti svoj mandat, ker je bil z častne besedo zatrdil nekaj, kar — ni btle res. Na shodu je imel prvo in glavno besedo snani Wolf. Na shodu je prišlo do vrišča in trušča, tako, da je morala posredovati policija. Zahtevali pa nič omje nego: da se prediedii* zbornice Abrahamovič in podpredsednik Ki amrf postavita pred kazensko sodišče, da se nemudoma odpravijo jezikovne naredbe, da se nemško vseučilišče premesti iz Prage, da se za nemški del deiele češke imeuuje kako drugo glavno mesto, da Nemci zložno odklonijo vse ponudbe Gautseheve, da se izloči Galicija iz drž. zbora itd. itd. — To treba pripoznati: velika listina je to, na kateri imajo ti Prusjaki zapisane svoje želje 1 Sreča le, da imajo oni ie velike škarje v rokah, sukna pa ne 1 Nov bolgarski list .Balkanska konfederacija" se imenuje nov list, ki je pričel izhajati v Sredcu. Listu je baje smer, da piše proti uplivu Busije na Balkanu* Lep list pa že mora to biti in še lepši njegovi izdajateljski pišejo ^lotifipHvu Slovanov med — Slovani! In tak list izhaja v Bolgariji pod vUđo kneza, ki je dal krst.ti svojega — prestolonaslednika slovanskim imenom Boris ? Različne vesti. Občinski odissr mesta Kranj je soglasno sprejel nastopno izjavo: Občinski odbor mesta Krauj na Kranjskem izraža tem potom svoje ogorčenje ua uečuvenem in skrajno surovem postopanji sjedinjene levice, ki je z brutalno silo in nedostojno ob.itrukcijo onemogočila v državnem zboru vsako plodonosno delovanje, provzročila v parlamentu poulične izgrede, izpodkopala parlamentarizem in konstitucijonalizem, vrgla slrdujič minister-stvo Badenijevo in to vse radi tega, ker je bivši ministerski predsednik z jezikovnimi naredbami za Češko iu Moravsko storil odločilen korak v vres-ničenje gesla našega presvetlega vladarja: „Mir mojim narodom I" Občinski odbor častita predsed-nižtvu poslanske zbornice na odločnemu, možatemu postopanju napram zdivjani obstrukciji in izraža svojo radost na solidarnem postopanju zjedinjene j delnice, trdno pričakujč da ostane i-ta združena V prihodnje v svrho izvršitve popolne jednaku, rav nosti vseh avstrijskih narodov. Gospo.lu u auu se ! naroča, da obvesti o tej resoluciii predsed-t < poslanske zbornice poslancev, parlamentarno komisijo desnice in predsedniitvo .Slovanske kršftan-). „Me n» iccorgT* (ipnznarsm) r^tel j« crdHo, odprl vrata in šel se svojo .boljšo* polovico. In to Di bil mksk cestni pometač, ampak, ako se ne moum ■ z d r a v rs i i. I't Posledica ubojstva Ostromana. Niš m rita teljeoa je g->tovo še v »jiominn t sti groztii čin, ki se je bil dogodil v L<&uju, k>» jn'namreč fa-natizova«; občinski stražar nbil n^^ie^n^ga :nla-den Ca O -teoroana, ker ie p^ral hrvat«kf» {»»-srni. Vsled dogn-lkov v oni noči sta bila tožena jasnega ua^ilstva LoS njaoa Jakob Vidulid in Ivan Picinid. Javno uasilstvo d& eta vagrešala s tem, da sta hotela silo primorati stražarja, da izpustita Ostromana. Razprava proti imenovanima s* je vršila dne 25. junija pred okrožni« sodiščem v Rovinju. Obsojena sta bila jednn na 5 drugi na 4 mesec* j*-če. Jedna glavnih prič proii njima pa je bil isti stražar Scopinich, ki je bil malo mesecem poprej spoznan krivim na sodišču v Gradcu, I da je prekoračil mejo silobrana proti Ostromana. In m razprav« pred vasici Siim sodiščem na Dunaju. Pritožb« je /h.Mtnpal dr. Laginja. Ko se je preč tilo poroč lo o >iorodicu, kako je Ostroman p«»g ml pod u larc iri zbailjaji, dobljenimi od obeh stražarjev, vi-jeti je bilo, kako velik utis je napravil ta grabni čtn na vrlin« sodnike. Po izbornem govoru dr. Lag>nM j • ^ncijsko sodišče razveljavilo i'bso-luo m je m ož i.) istemu prvf nu sodišču, da olčanjn: .deutsch durfte er nicht und sla-viseh wollte er nicht*. Zdt-lo de mi je potrebno, osvežiti to reminis-cenco, da ne bomo hvalili na Miklosich-u, česar on sam ni ^tastral — hvalevrednim. Slastni Miklo* sicha učenjaka, a obžalujmo hkratu, da se je tudi on izgubil v nemškem morju, k^kor tolik^ drugih anšib Hinili mož! Bivši Slov en i j an. Kornelija pl. KukuljeviŽ Sakcinski. Due 10. t. m je umih v Zagrebu ulova hrvatskega zgodovinarja iu velikega župana Ivana Kukuljeviča Sakcinstega. Kornelija Kukiljevičeva je bila jedaa najuzorniših hrvatskih rodoljubkinj. .Obzor" piše o tej vrli Hrvatici, da ni bilo prilike, o kateri ne bi bila pokazala umrla svojo ljubezen in uzorao rodoljubje v domovinski stvari Hrvatske. Še kakor deva, ki je bila na glasu kakor jedna najlepših devojk, se je udeleževala vsakega slavlja. Mej drugim je sodelovala na velikanskih pripravah za sprejem in baklado banu Jelačiču. Kakor gospa pa je celo pomaožila svoje delovanje na političnem in socijalno-gospodarskem polju. Prispevala je dn< ševno in materijelno na vseh dobrotvornih in narodnih napravah in njeno ime se blišči v zlatih crkak v zgodovini rodo-in človekoljubja. Naj bi bila ta uzorna Slovaoka ▼ vzpodbujajoči vzgled i marsikateri Slovenki, ki bi imela prilike dovolj, da ae pokaže pravu rodoljubje, a jej nedostaje ljubezni do naroda in onega vzvišenega čuta, brez katerega je človek Ie prazna lupina brez jedna 1 Zopit nekaj grdega iz lepe Italije. V Paleran so te dni zasačili lopovsko družbo, ki je že dlje časa plenila, ropala in uganjala druga hudodelstva v nestu in po deželi. Še pred Stirnajstimi dnevi so lopovi sredi ceste oplenili hčer tamošnjega bogataša in veleposestnika Wbitakerja, a jo potem zopet vrnili proti odkupnini 80 000 lir. Zlodejce je izdalo neko dete, ki je bilo navzoče, ko so nekega tovariša živega zakopali v nekem duplu, ker je žugal, da izda družbo. Živozakopani se je bil pritoževal, ker tovariši mu niso hoteli izplačati pripadajočega m« dela ponarejenega denarja. Tako so storili tudi z jednim krčaarjem in jednim iz-voščekom. — Sedemdeset oseb je zaprla oblast, ■ed temi je bilo taoih, ki so bili znani v Palermi kakor bogataši. O lepa Italija! Kej prorokuje Falb za leto 1898 ? Falb je ie prijavil svoj vremenski in koledar kritičnih dni za leto 1898. Kritični dnevi so: Prvega reda: 31. avgust, (22. jan.), 2. august, 8. mare, 20. februar, 22, mare, 6. april, 6. maj, 30. september, (3 jnlij), 15. oktober.)— Drngi red : 16. september, 6. februar (13. december), 29. oktober, 14. november, 20. april, 4. junij, 17. avgust. Tretji red : (8. januar), 20. maj, (18. julij), (28. december), 28. november, 19. jtnij. — Za prvo polovico januarja nas Falb opozarja na ojster mraz. V srednji Evropi ne bode snega, temveč ga bode v Italiji. — Meseca febrnarja bode mnogo viharja, a le o početkn, proti sklepn bode vreme lepo. Meseca snšča - bode mnogo snega, kar je dobro znamenje za one, ki se nadejajo po umivanja z mareovim snegom doseči lepoto v licu. Nekega merilca imenom Tomasa Megna so zaprli včeraj agentje policije na prošnjo italijanskih oblasti. Isti je bival v našem mesta pod imenom Francesco Cardinali. Agentje so ga iskali že dolgo, včeraj popoludne so ga zasačili pred poštnim poslopjem. V Pragi je začelo zopet bolj vreti. Včeraj so zopet mnogoštevilne patrulje hodile po mesta. Prišio jo tudi do spopadov mej socijalisti in narodnimi delavci. Izvoren predlog. Berolinska .Deutsche Zei-tung* je nasvetovala, naj bi se ustanovilo društvo, katero bi kupovalo slovansko zemljo na Češkem ter tako ponemčevalo češki narod. Sedež draštva naj bi bile Draždane ali Berolin. Ta predlog je vsekakor značilen *a značaj Nemcev. Iz „Nareda.* Nemška nizkost. Na Dunaja je bilo dne 10. t. m. raztrošenib po meitu vse pelnt listkov rožnate barve, na katerih je stalo tiskano: .Proč z jezikovnimi naredbami 1 Nemški državni jezik! Nobenega pobotanja 1 Personalna unija z Ogersko 1 Ločitev Galicije 1" — Ti listki so bili nalepljeni po neštefilnih vratih, oknih in zidovih, po krčmah in kavarnah. Takih otročarij se ie tudi poslužuje nizkost nemških radikalcev t Srebrna mli — srebrni Žid. V Marijnem Celju se je vršil nekega dne ta le zanimiv pogovor med nekim ogerskim Židom in upraviteljem marija-celjske zakladnice. Žid, ki je prišel v Mar i j no Celje najbrže ogledat si tamošnjo zakladnico, je za- t gledal med drngimi dragocenimi darili tudi srebrno miš, katero so darovali nekoč Ogri, ko jim je poljska miš uničevala pridelke. Žid je vprašal zakladnika : »Ali pa je kaj pomagalu Ogrom, ko so darovali to miš?" Zakladnik: .Menda nič, drngače bi fc:li že tudi poslali srebrnega Žida." Žid je odšel na to z dolgim nosom, ki pa ni bil — srebrn. Kar ne grs, pa ne gre. Madjari so podobni onemu človeku, katerega tlači — mdra. Dvigniti se hoče, dviga ae, a dvigniti se ne more — ne gre, pa ne gre. Ker jim je nekoliko zraatal po-gua ua jedni strani, hoteli bi vporabiti istega tudi na drugi in tako so ae spravili tudi na nemadjar- | ska — krajevna imena Pomadjariti hočejo vsa slovanska, romanska, pa tndi nemftka krajevna imnna, kolikor jih je pod krono sv. Štefana in s tem storiti važen korak naprej do — jedinstva. A ne gre, pa ne gre. Kajti proti tej nameri Mad- j <3 L arov so se nprli drugi narodi po Ogerskem. Rn muni skličejo protestni siod v Sibiaj, a Srbi v južni ia Slovaki v itverni Oger-»ki so m tudi jeli že pripravljati na odpor. SUvake podpira češko društvo „Jednota* v Pragi. Tako se pripravljajo vse moči na edpor. Kar ne gre, pa ne gre t Najnovejie vesti. Dunaj 13. Njegovo Veličanstvo je vsprejelo danes v privatni avdijenc ji ministra z<\ vnanje stvari, gr< G.iluchovskega ia je podelil istemu veliki križ Štefanovega reda Dunaj 13. Rekt»r vseučilišča je izdal poziv do dijakov, naj se vzdržujejo demonstracij in naj se posvečajo raje učenjn in znanstvu. Praga 13 Radi zadnjih izgredov so zopet zaprli nekaj oseb in nekaj so jih obhodili. V Hru-dinu je bilo izgredov. Nekoliko izgrednikov so zaprli Madrid 12. Oficijelne se javlja, da so bili ustaši na Filipinah tepeni od Španjcev. Padli so 3 Španjci, 22 je bilo ranjenih. I/. Havane javljajo, da so ustaši napadli Guamo, a Španici so jih odbili Vzlic govorjenju, da so se vzhodne pokrajine pomirile, je v pokrajini Pinar del Rio še vedno dva tisoč nstašev in ravno toliko v pokrajini Santa Clara. Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljana (Duaajska cesta) katar« to bila odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. o. Ia k. Via prejnBBo gospe prentoloaasledaice-adova nadvojvodinje BSF* m* afAnlja Staklenioa velja "JO kr. Fotografični aparati po tovarniških cenah. Dobiva se v drogeriji Artura Fazzini. Stadion 22, telefon 519. Barve Zdravilni predmeti in vse potrebščine za slikarje. Bobivajo se v drogeriji Artura Fazzlnl, Stadion 22, telefon 519. proti gnjilobi, klistirko. Dobivajo se v drogeriji Artura Fazzini, Stadion 22, telefon 619. M9PQ9la najbolj imenitna, dobiva se v drogeriji Ar-mai oaia tBra Fazzini, Stadion 22, telefon 519. Tropinsko žganje, Stadion 22, telefon 51». Mfief Q|*Ho 8fte v dregeriji Artura Fazzlnl, Stadioa 22, telefon 519. R. DITMAR Svetilnice, katere svetijo močneje kakor vsi drugi priznani zi* stemi na petrolij, o-lje in električno luč. Priporočljive posebno zajavne prostore, vrtove, tovarne, delavnice, itd. TRST Piani Ponterotse štev. 6. Igi....... rli....... 100 K. 11.75 8.50 12. - 8.75 10.— 10-SS M. U. dr. Anton fflorsft pomočnik na porodih in zdravnik za ženske. ulica Carintia štev. 8, ordinuje od 9—10 in od 2—4. Za uboge od 8. do 9. ure zjutraj. V a >4>4>4>4>4>4>4>4>4>4>4* Hotel Volpioh J pri črnem orlu' (Aquilanera)J 2 T R I T S X Via S. SpiridUne, Cerit, Via 3. NieeU, X V najbolj v središča V A popolnoma um novo opravtfen. A Jkopelji, VOZ K VSEM VLAKOM. £ V V pritličja .Restavracija Pilsen" V od F. Volpicha. A ^><><><><><>4><><>4>4><><^ ZAVOD za uniformiranje in civilna krojačnica FRANA JIR AS ulica Cmsertna it. 9 priporoča b« za napravo uniform In civilnih ablek. Postrežba poltena. Zaloga vseh vrst za uniforme po originalnih' tovarniških cenah. STzaloga pohištva in ogledal«^ <3> Rafaela 11 alta «£> O Via Malcanton it. I. «£> <3> Zalega pohištva za jedilnice, spalnice in 4$> n prejemnice, žimnie ia pereaaic, »gledal in .o^ železnih blagaij, po eeaak, da se ni bat ^rv kenkareaee. ^^ * * $ £ vvv v v a a a a s? đ NAZNANILO. _ Spodaj podpirani raznašalec lista „Edinost-ki Je zajedno URAR priporoča ae toplo p. n. ob« činstvn za popravljanje vsakovrstnih ar. Udani F r i d er i k C o 1 j a, vratar hiSe št. 8 via Solitario Tvina o«n« (C«mm razanaje debele In a carina vred.) i< Domaći prldtlkl. Ceu *đ f«r. do for. Fiisl: Kaka . . . Mandoloni . svetlerudeči mandolini kanarček . bohinjski . beli veliki . . mali zeleni, delg „ ekregl mešsai hrvatski . . . „ Štajerski . . . Masi« štajerska .... Ječmen it. 10....... : I::::::: Zelje kranjske....... lepk „ ....... Krompir, . . . • . Proot kranjske ...... Leča, kranjska....... ZS ........ Kava Mooca........ Cevlen Plant. fina . . . . Pari...... Portorlooo ...... Java Malang..... Guatemala...... San Domingo..... - Malabar Plant..... „ aativa. «... Laguajra Plant .... „ native .... Santes fini...... „ srednje fini .... „ srednji..... „ ordraar ..... Rio oprani ...... • „ najfiniji...... „ srednji...... aifdkor Centrifagal I. vrste . ConoaBsć ...... v glavah ....... razkosani ..... Sli italijanski fini..... „ srednji .... Japan fini . ..... „ srednji..... Raagoon axtra...... I. ...... II. ..... . Patrola! imfki v sodih...... v zabojih od 2» kil. Olja italijansko najfineji . . . a srodnjefino . . bombažno, amorik. . . dalmatinsko...... Limoni Masinski ..... Pomaranče „ ...... ■andbljnl DalmadHBktl Bari . . i Pinjoli ........... Su.tanine ....... Vamperli novi . . . ..... . Olboba ........ ■odra galioa Polanovka srednje velikosti . Koilćl Dalmatinski novi .. . . Pulješki ....... Snekva PuljeŠke ..... , Gr*ke v veuoih-. a velike ..... B male ilaalkl v velikih Bodik:.. .. . .T V, . . ------ . saboj 100 K Laatcik kaaaorcii lista .Edinoatr. TXfUvatali in odarovorn« ar«duik K^-a-a Goduik. — Tiskarna Doleae- t T»*ata. 6.&0 8.76 926 9.50 7.— 1M 70-— 11. so —.— 12.75 —.— 14.25 - 5.75 5.25 5.50 3.10 .1.16 ».- 9.60 58*- 59i— 5-^.50 53.60 150. 1B2.-- 165. - 166i— 180. 182.— 158.— 160.— 118.- 1191- im.- 117.— 124— 125— —.— — — 9G- 97:_ 91.- 92- 84.— 85.— 76.— 78.— 97!- 84.- 85.— 3^.50 36.75 37.50 37-75 36.50 89.— 38 50 38.78 91. M —.— 20 5n .— 17.50 —.— 16.50 —.— 14.50 —.—. 1376 —•— 10.75 —.— ltt.25 —.—• 5.50 - 74.- 76 — 66. 68.— 28 50 29 50 4.— 3.- s!— 4.— 77. 78.— 86- 88.— 48. - G2. ■ - 33 — --.— 45. - 45— 22.'— 22.5o 39— 40.— 12.f»0 — 1H.25 13.60 15 60 15.75 39 40.— 40 — 41.- 18. 13 50 5