Knfpic SLvko. UubL)ane ,
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 205
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 1ST, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Roosevelt pripravlja govore za svoje potovanje
Washington, 31. avgusta. Iz Bele hiše se naznanja, da je Roosevelt na delu za več govo-r°v, katere bo imel, ko se poda potovanje po zapadnih državah, kjer so njegovi politični nasprotniki najbolj glasni. Na potovanje se poda predsednik koncem septembra ali začetkom oktobra. En govor bo imel predsednik ob priliki otvoritve Bon-tterville jeza na Columbia reki. Roosevelt bo skušal tekom potovanja priti v stik s kolikor mogoče velikim številom ljudskih zastopnikov, da poizve za javno Mnenje širokih slojev prebivalstva. Kot se čuje bo Roosevelt razpravljal glede sodnijske reforme, glede zavržene postave o delavskih plačah in urah in o drugih problemih, katere so njegovi nasprotniki v kongresu zavrgli.
Predsednik Roosevelt graja nastop "zloglasne manjšine" v demokratski stranke
Japonci ustavljajo tuje-zemske parnike
šangaj, 31. avgusta. Zastop-nikjaponske vlade je priznal včeraj, da so japonske bojne ladje začele ustavljati tujezemske parčke. Japonci nameravajo popolnoma blokirati Kitajsko, da fte bo mogla dobivati niti orožja rdti drugih potrebščin iz tuje-zemskih držav. Na ta način so Japonci zajeli že več tujezemskih 'adij, ki se morajo podvreči natančni preiskavi od strani japonskih častnikov, ki dožene.] o, Ce Vozi parnik kontrabantno blago ža Kitajce. Včeraj so Japon-Cl začeli s končno ofenzivo na se-Veru, da zasedejo mesto Šangaj, toda naleteli so na mogočen od-P°r od strani Kitajcev.
-o-
Srbi praznujejo
Srbi mesta Clevelanda bodo Praznovali prihodnjo nedeljo 5. septembra "Njegušov dan" v spomin svojega odličnega moža •^etra Petroviča Njegoša. Program se začne ob 10. uri zjutraj v Jugoslovanskem kulturnem Vrtu, kjer imajo že postavljen spomenik Njegošu. Mnogo go-stov iz drugih ameriških mest Se Pričakuje za ta dan. Popoldne Se vprizori velika ljudska slav-*°st in zabava v Puritas parku. "7°t govorniki so na programu Redeči:. Hon. Frank J. Lausche, j;uPan Burton, M. Cerezin> A. Trdina, Mihael Marinkovič kot Načelnik srbske skupine organi-^ac'je Jugoslovanskega kulturna yrta. Nastopili bodo še govorniki.
Ogromna parada
g v Clevelandu se vršijo obse-6 Predpriprave za ogromno pa-?ao, ki
Se bo vršila v C'evelan-17. septembra, ko poteče let, odkar je bila sprejeta l^ eriška ustava. Parade se ude-^ narodna garda, bratske or-racije, delavske unije, in oakuje se> da jj0 v paradi naj-
mneJ 1&0,ooc, lj'udi- Tako del Parade Cleveland še ni vi-om'e Ulične slavnosti se bodo na ftieJ}]en' dan vršile v skoro vseh '' lh Zedinjenih držav.
VOH .^'stracija Hiltla Vni odbor ob tem času še
ttebniVSeil podatkov, ki so po-Žavjj1' se dožene, koliko dr-Se registriralo pri Satno v°Htvah v pondeljek. Vil0 nražuna se, da znaša šte-000. gknovo registriranih 25,-*®8istr .n° število pravilno lan^u lranih volivcev v Cleve-*>0q, ;Znaša danes okoli 360,-
Washingtcn, 31. avgusta. Predsednik Roosevelt se je te dni jciko nevoljno izjavil o nekaterih demokratih, ki so v veliki manjšini v stranki, pa bi radi zapovedovali in vsilili svojo voljo ogromni večini.
Predsednik je pisal tozadevno pismo dr. Everettu Clinchy, ki je direktor "Institute of Human Relation." Zastopniki tega zavoda pravkar zborujejo v Wash-ingtonu. Omenjeni zavod se peča s študijami glede javnega mnenja in demokracije.
Med drugim pravi Roosevelt v svojem pismu, da je demokraci-
ja mnogokrat izkoriščana po ljudeh, ki imajo nečedne namene. V javnosti se izdajajo kot bra-nitelji demokracije, dočim v resnici ubijajo demokracijo.
Tekom zadnjega zasedanja kongresa se je pokazalo več takih laži demokratov, ki so vpora-bili vse svoje sile in moči, da so uničili, kar je želela ustvariti dobro misleča večina.
Roosevelt ni v pismu imenoval nobenih imen, toda se dobro ve, da je predsednik imel v mislih one, ki so mu najbolj nasprotovali, ko je zahteval od kongresa reformo najvišje sodnije.
Zanimive vesli iz življenja naših ameriških Slovencev po raznih naselbinah
Pretekli torek popoldne se je z družino Skok iz West Allisa, Wis., odpeljal Mr. Frank Er-menc proti De Noon jezeru na kratek oddih. V razvedrilo je Mr. Ermenc splezal na drevo, da poseka nekaj suhih vej. Pri tem se je ena izmed vej pod težo njegovega telesa zlomila in padel je na tla tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Pri padcu je dobil tudi več drugih poškodb. Mr. Frank Ermenc je predsednik Jugoslovanske podporne zveze "Sloga" v Milwaukee.
Na svojem domu v Sheboygan, Wis., je preminula Mrs. Ana Bombač, stara 79 let.
John čemažar iz Chicaga, znani slovenski pek, je odšel v Colorado Springs, Colo., v zdravilišče organizacije Modern Woodmen, katere član je- Mr. čemažar že dolgo časa boleha.
Policija v Milwaukee je te dni prijela radi manjšega prestopka postave Štefana Petka. Pri njem je našla ponarejen ameriški potni list, izstavljen za potovanje v Avstrijo. Na vprašanje radovedne policije je Petek povedal sledečo zgodbo: meseca maja so
se mu približali somišljeniki španskih socialistov in ga skušali pregovoriti, da se pridruži ameriškemu bataljonu dobrovolj-cev, ki se v Španiji bori na strani socialistov. Obetali so mu razne ugodnosti. Po povratku iz Španije pa se mu bo plačevalo po $15.00 na dan. Ponudba je bila zapeljiva. V neki pisarni je kmalu potem dobil ameriški potni list, veljaven za potovanje v Avstrijo, in kakor zahteva ameriška postava glede nevtralnosti, opremljep $ pripombo.,.da je.potni list neveljaven za potovanje v Španijo. Rekli so mu, da bo lahko prišel v Avstrijo, odkoder ga bodo vtihotapili v Španijo. Petek je odpotoval v New York in bi se imel 7. julija, vkrcati na parnik Berengaria, Toda zadnji trenutek se je premislil in se vrnil v Milwaukee. Policija je vpeljala preiskavo, da dožene, koliko je resnice na tej trditvi in je zaslišala uradnike Severo-ameriškega odbora za pomoč španski demokraciji. Ti so odločno zavrnili Petkovo izjavo in povedali, da ne nabirajo novincev za fronto, pač pa le prostovoljne doprinose.
Bančne postave
Washington, 31. avgusta. Kongres, ki se je razšel pretekli teden, je letos močno zanemaril narediti nove bančne postave. Radi lega se računa, da bo predsednik Roosevelt ob priliki novega zasedanja kongresa opozoril kongres tozadevno in predlagal več postav za bančno poslovanje. Govori se celc, da bo vlada zasegla federalni rezervni finančni sistem in ga zana-prej sama vodila. Obenem bodo narejene postave za na d al j ne stabiliziranje ameriškega dolarja. --o—-
General Franco bo izgnal Francoze iz Španije
Hendaye, Francija, 31. avgusta. Iz glavnega stanu španskih nacionalistov se poroča, da namerava general Franco izgnati vse Francoze iz zasedenega španskega ozemlja. General Franco se je odločil do tega koraka, ker so Francozi izgnali več španskih nacionalistov iz svojega ozemlja. Francija je izgnala nacionaliste, ker jih je obdolžila, da so zajeli v francoskih vodah neki parnik. V ostalem je pa na fronti te dni mirno. Spor med španskimi vladnimi četami iz Madrida in iz Katalonije je povzročil, da je ofenziva vladnih vojakov propadla. Med tem se pa obe stranki pripravljati za nove -napade.
Organizirani ameriški delavci nameravajo preprečiti pošiljanje vojnega materiala Kitajski in Japonski vladi
Washington, 30. avgusta. Voditelji Lewisove C. I. O. unije so danes zagrozili, da bodo v slučaju potrebe začeli s sedečimi štrajki, da se prepreči nadaljno pošiljanje vojnega materiala iz Amerike na Kitajsko in Japonsko.
Na ta način nameravajo delavci neuradno začeti z izpolnjevanjem nevtralitetne postave. Predsednik Roosevelt do danes še ni proglasil ameriške nevtralnosti napram Kitajski in Japonski, rekoč, da vojna ni bila uradno napovedana.
Ralph Emerson, predsednik unije pomorščakov, ki je v zvezi s C. I. O. organizacijo, je izjavil, da tovorni parnik Wichita, ki je te dni odplul iz Baltimora z vojaškimi zrakoplovi za Kitajce, ne bo nikdar prišel niti do Filipinskih otokov.
Emerson je rekel, da bodo mornarji začeli s sedečim štraj-lcom, sicer pa pričakuje, da bo pomorska komisija odredila vse potrebno, da ustavi parnik, pred-no dospe na Kitajsko. Parnik Wichita se ustavi v San Pedro, Cal., predno odplove proti Filipinskim otokom in Kitajski.
Smrtna kosa
V	torek zjutraj je po dolgi in mučni bolezni preminul dobro poznani Frank Zoran, po domače Adam, star 50 let, stanujoč na 778 E. 156th St. Tu zapušča žalujočo soprogo Jennie, poprej Tomšič, rojena Lampe, hčer Jožef o ,sina Franca, brata Johna v Illinoisu in več sorodnikov. Doma je bil iz Jame pri Žužemberku, kjer zapušča brata Leopolda, sestri Ano in Marijo. V Ameriki je bival 35 let in je bil mnogo let zaposlen pri NYC železnici, kjer je bil član lokalne unije št. 416. Bil je tudi član društva Carniola Tent št. 1288 T. M. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v petek zjutraj ob 8:30 v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče pod oskrbo Jos. žele in Sinovi. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin. Preostali družini in sorodnikom naše globoko sožalje.
Še dva nova grobova
V	torek je nenadoma preminul na svoji farmi blizu Chardona, Ohio, dobro poznani Joseph Ka-li&ter, star 59 let. Družina stanuje na 1022 E. 61st St. Istota-ko je umrl Jakob Sidak, star 78 let, stanujoč na 734 E. 117th St. Oba pogreba ima v oskrbi Jos. žele in Sinovi pogrebni zavod. Podrobnosti poročamo jutri.
Skočil z okna
Michael Carey, 35 let star, ki se je udeležil konvencije avt-nih delavcev v Milwaukee, je včeraj skočil iz 5. nadstropja hotela v Milwaukee, kjer je stanoval. Bil je takoj mrtev. Carey je Clevelandčan in je bil zaposlen pri Fisher Body Co. Kaj ga je gnalo v smrt se ne ve.
Kitajska se ponižno opravičuje Ameriki
Washington, 31. avgusta. V uradu državnega tajnika Zedi-njenih držav se je včeraj zgla-sil dr. Wung, ki je na poziv kitajske vlade izrekel napram ameriški vladi globoko obžalovanje radi bombardiranja par-nika President Hoover in obljubil, da bo kitajska vlada povrnila povzročeno škodo. Medtem je pa ameriški admiral Yarnell, ki zapoveduje ameriškim ladjam v azijatskih vodah, prepovedal vsem ameriškim parnikom dohod v Šangaj in v druga obrežna mesta, kjer divja vojna furija.
Trn j m pot mestne vlade, da pride do lastništva cestne železnice v Clevelandu
Mr. Zbašnik v mestu
Včeraj se je oglasil v našem uradu Mr. Anton Zbašnik, gl. tajnik JSKJ. Odšel je popoldne v Pittsburgh, nakar se vrne v četrtek v Cleveland, kjer ostane do sobote po uradnih opravkih.
Med mestno vlado v Clevelandu in med družbo, ki lastu-je cestno železnico, se vrši že skoro eno leto mučna borba. Pogodba med mestom in kom-panijo je potekla, in mestna zbornica, predno da novo pogodbo kompaniji, zahteva gotove ugodnosti za potnike v uličnih vozovih.
Ker se pa kompanija brani podeliti te ugodnosti, se je začela mestna zbornica pečati z idejo, da mesto nakupi dovolj busov, ki bodo prevažali potnike po mestu za precej nižjo voznino kot pa to dela kompanija.
Računa se, da če začne mestna vlada z bus vožnjo po mestu; da bo kompanija zgubila nad polovico svojih potnikov, da bo vrednost kompanijske lastnine padla za 60 odstotkov, in potem bi mesto za mal denar lahko kupilo kompanijsko imetje na javni dražbi.
Ker pa mesto nima denarja, da bi kar tako kupilo buse, ki bi v začetku veljali $1,500,000, je nameravala mestna zbornica razpisati bonde. Pa so včeraj dognali, da mesto ne more prodati obveznic tudi v slučaju ne, če državljani v Clevelandu z večino odglasujejo za to.
Pravico do izdaje bondov bi
imelo mesto le v slučaju, da
prodajo bondov potrdi državna
postavodaja, ki pa sedaj fte __—-o
zboruje.
Toda mestni vladi so odprta druga pota, da pride do denarja. Na primer državljani lahko pri volitvah v toliko spremenijo mestni čarter, da se vlaga iz rednih davkov vsako leto gotova svota v poseben fond za nakup busov.
Druga pot, ki je odprta, je predložiti volivcem načrt, da se davki toliko zvišajo, da se dobi dovolj denarja za nakup busov. In končno, mesto lahko dobi denar na prvo vknjižbo na svojo lastnino.
Tako se bo borba med kom-panijo in mestno vlado še dolgo vlekla. Zaenkrat je vse skupaj na mrtvi točki.
Včeraj je celotni transporta-cijski odsek mestne zbornice odobril načrt, da se volivcem predloži predlog, da volijo za zvišanje davkov v svoti $1,165,-000, kar bo omogočilo mestu nakupiti prvih 300 busov za prevoz ljudi po mestu.
S tem bo začeta konkurenca s cestno železnico, katero je zakrivila železnica sama, ker ni poslušala niti enega pametnega nasveta od strani mestne vlade.
Načrt transportacijska odseka mora sedaj odobriti še celotna mestna zbornica najkasneje do 15. septembra, nakar bodo volivci dne 2. novembra o njem odločevali.
Španski begunci ne morejo dobiti zavetja
Paris, 31. avgusta. Tisoče španskih beguncev iz Santandra in drugih severnih španskih mest, so danes v posebnih vlakih odpeljali preko francoske meje v špansko provinco Catalonia. Toda na španskem so bili Španci zelo slabo sprejeti. Nameravali sc v Barcelono, glavno mesto Ca-talcnije, toda tja jih najbrž ne bodo pustili, ker primanjkuje v mestu živeža. Francija se pa tudi brani ubežnih Špancev, ker je med njimi mnogo sumljivih oseb. Na Francoskem je že danes kakih 20,000 ubežnih Špancev in francoska vlada je izjavila, da nima prostora za nadalj-ne ljudi. Računa se, da je iz Santandra in okolice pobegnilo 30,-000 Špancev, ko so dobili mesto nacionalisti v roke. Edina svetla točka v tej žalostni sliki je ponudba treh sto francoskih družin v mestu Lille, ki so se izjavile, da sc pripravljene adoptirati vsaka po enega španskega otroka.
Štetje brezposelnih
Washington, 31. avgusta. — Predsednik Roosevelt je včeraj podpisal Byrnes postavo, glasom katere se bo v Zedinjenih državah izvršilo prvo uradno štetje brezposelnih. Štetje brezposelnih, ki mora biti gotovo do 1. aprila, 1938, bo nekako prostovoljno. Uradni števci ne "bodo hodili od hiše do hiše in iskali imena, pač pa se bodo morali brezposelni prostovoljno javiti v zato odločenem uradu. To se je zgodilo na željo predsednika Roosevelta, ki je hotel s to odredbo prihraniti milijone.

O'DONNELL, NEODVISNI DEMOKRAT, RAZVIJA SVOJ KAMPANJSKI PROGRAM
Walter O'Donnell, bivši profesor na John Carroll univerzi, ki je pustil profesuro, da kandidira kot neodvisni demokrat za župana, je včeraj odprl svojo volivno kampanjo z ostrim napadom na sedanjega župana Burtona. V svojem prvem govoru je O'Donnell dejal: "Družba cestne železnice izkorišča Clevelandčane v korist prebivalcev predmestij. Predmestja vodijo komando v Clevelandu.
"Kaj je župan Burton tekom dveh let dal Clevelandčanom, kot kar je dobil od demokratske administracije v Washing-tonu. Zahvaliti se moramo predsedniku Rooseveltu, ne pa županu Burtonu, za kar smo dobili v Clevelandu.
"Jaz sem za novi deal. Pri
današnji mestni vladi ga nimamo." Glede rednega demokratskega županskega kandidata McWilliamsa se je O'Donnell izjavil: "Ce misli inženir Mc-Williams, da bo izvoljen za župana s pomočjo Gongwerja in Sweeneya, se silovito moti. Kaj si mislite o kongresmanu Martinu Sweeneyu, možu brez načrtov ki je leta in leta napadal one može, s katerimi se sedaj brati."
O'Donnell je nadalje povedal da se bo boril za povečanje'mestne elektrarne, z 5-cent-no voznino na cestni železnici in za vrnitev tedenskega voznega listka. Za mir v industriji na podlagi Wagnerjeve postave. Odpravil bo vse gemblanje v mestu.
Prometne luči
Novi mestni inženir za promet na cestah, Johnson, se je izjavil, da ima Cleveland pomanjkljive prometne signale. To je vzrok obilih nesreč in kršenja prometnih postav. Prometni signali bi morali biti bolj moderni. Cleveland bi takoj potreboval 93 takih signalov. Prometna luč bi morala biti na vogalu 40. ceste in Hamilton Ave. in na vogalu 156. ceste in Lake Shore Blvd.
Sinček umrl
Od dvojčkov, ki sta se rodila 14. avgusta je včeraj preminul eden, Joseph, staršem Stephen Brunecz, 1599 E. 31st St. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod A. Gr-dina in Sinovi. Staršem naše sožalje!
V bolnišnici
V Mt. Sinai bolnišnico se je morala podati Miss Ema Bro-žič, 8501 Rosewood Ave. Podvreči se je morala vratni operaciji, katero je srečno prestala.
Prijeten obisk
Včeraj nas je obiskala Mrs. červan, ki se je pravkar vrnila iz obiska v stari domovini. Prinesla je pozdrave Ameriški Domovini in članicam društva Srca Marije (staro). Od g. Klinca, ustanovitelja slovenskega časopisa v Clevelandu je tudi prinesla lepe pozdrave urednikom pa je še posebej priložil nekaj dišečih kapljic. Prav iskrena hvala za vse!
Odlična gostinja
V Cleveland je dospela Miss Josepha Kolarik. Prišla je iz Prage, kjer je tajnica Družbe sv. Rafaela in pol-uradna zastopnica čehoslovaške vlade. Odlični Clevelandčani češkejja rodu so ji sinoči priredili lep sprejem in banket.
Dospela iz domovine
Včeraj je dospela iz Jugoslavije v Cleveland 13-letna Miss Slavia Ivančič. Prišla je k svojemu stricu Steve Rožiču na 5416 Stannard Ave. Potovala je s pomočjo' potniškega urada Miha-Ijevich Bros., 6031 St. Clair Ave.
Postavodajalci v Coloradi obtoženi
Denver, Colo., 81. avgusta.— Izredna velika porota je danes obtožila devet oseb, med njimi štiri državne poslance. Vsem se očita, da so prelomili svojo uradno prisego in da so sprejemali podkupninski denar.
Med obtoženimi postavodajalci so trije republikanci in en demokrat. Ce bodo obtoženi postavodajalci spoznani krivim na sodni j i, dobijo lahko najvišjo kazen pet let zapora in $5000 globe.
-o-
Velik bankrot
A. R. Fraser, bivši podpredsednik zaprte Guardian Trust banke, je včeraj na zvezni sod-niji naprosil za bankrotno postopanje. V svoji prošnji je navedel, da ima premoženja $4,-092.50, a dolgov pa $12,949.46. Med dolgovi je navedel $24,061, kar dolguje Cleveland Trust banki, $38,100 neki zemljiški agenciji in poleg tega ima še razne druge manjše dolgove.
Prodajni davek
Inšpektorji urada za prodajni davek so te dni zopet aretirali 14 trgovcev, ki niso oddajali znamk prodajnega davka za prodano blago. Te dni se morajo vsi zagovarjati na mestni sodni-ji. Kazen, v slučaju, da so spoznani krivim, znaša od $25.00 do $500.00.
Zgubljena denarnica
Na pikniku Lorain, strelskega kluba, Lorain, Ohio, ki se je vršil zadnjo nedeljo, se. je zgubila ženska denarnica. Kdor jo je slučajno našel, je prošen, da jo prinese na 1906 E. 33rd St., Lorain, O.
AMERIŠKA
. ® —a**..---------...»
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«1X7 SI Clair Avenue Cleveland, Oblo _Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto 15.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta »3.50 Za Cleveland, po raznažalclh: celo leto, $5.50; pol leta, 13 00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.60 for 0 months
Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.60 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 187$.
No. 205, Wed., Sept. 1, 1937
BESEDA IZ MAEIODA
V slovo ameriškim rojakom
Brezposelna zavarovalnina
Izmed vseh držav v ameriški unji ima skoro gotovo država Wisconsin najboljšo postavo glede brezposelne podpore delavcem. Postava je prišla v veljavo 1. julija, 1936, in tekom enega dobrega leta se ie izkazala za zadostno in odgovarjajočo razmeram. Je tudi v tej postavi sicer nekaj nedo-statkov, ki se pokažejo šele v praktičnem izvrševanju postave, toda te nedostatke zna državna postavodaja1 v kratkem odpraviti.
Delavci v državi Wisconsin, ki niso radi svoje krivde zgubili delo, so upravičeni do brezposelne zavarovalnine. Kot se je izkazalo država s te vrste zavarovalnino lahko podpira do 400,000 brezposelnih, kar je za Wisconsin precej visoko število. In država Wisconsin ima nekako 4,000 delodajalcev, ki prispevajo v sklad za brezposelno zavarovalnino, kot njih delež družabnih stroškov, povzročenih po nerednem poslovanju industrij.
Sedem tednov potem, ko je bila postava za brezposelno zavarovalnino v Wisconsinu uveljavljena, je bil izdan prvič Ček v ameriški zgodovini za brezposelno, podporo. Dobil jo je neki suhljat, plašen delavec, Beils Ruud, zaposlen v livarni, ki je prenehala s poslovanjem.
Tekom dvanajstih mesecev, odkar je postava v veljavi je bilo. že 46,000 brezposelnih delavcev deležnih te podpore. Dobili so nekaj preko enega milijona dolarjev. Država dobiva tozadevni denar od delodajalcev, ki morajo prispevati dva odstotka plačilne liste v državno blagajno. V državi Ohio pa plačujemo delodajalci tri odstotke v tozadevno državno blagajno (naše podjetje je plačalo $400.00 za eno leto) , pa Še nismo slišali, da bi v Ohio dobil kdo brezposelno podporo od države.
V	državni blagajni države Wisconsin se nahaja danes v skladu za brezposelno zavarovalnino ogromna svota $23,-500,000, kar je zaenkrat precejšnja garancija, da dobijo brezposelni podporo, ako so jo potrebni.
Tozadevno je bila država Wisconsin pionirka med drugimi državami kot tudi v marsikaterem drugem podjetju. Ni čuda, da so oči ekonomov in javnih uradnikov obrnjene na Wisconsin. V Wisconsinu bi imeli postavo za brezposelno zavarovalnino že prej, da niso gotove kompanije tožile na vseh mogočih sodnijah.
Pa, je seveda tudi dosti kritike glede te postave in to od strani delodajalcev, kot od strani nekaterih delavcev, ki trdijo, da podpora ni zadostna, in da morajo čakati predolgo na njo. Delodajalci pa sovražijo prispevke, pritožujejo se, da morajo voditi trojno knjigovodstvo, kar velja velike svote denarja, in obenem se jezijo, ker morajo plačevati delavcem, ki ne delajo. Postavo glede brezposelne podpore pa zlasti napadajo ekonomi in gospodarski voditelji, ki pravijo, da je fundamentalno nezdrava, ker baje poleni marsikaterega de" lavca.
Toda to so le posamezni klici na pomoč, ki niso do danes našli nobenega odmeva v širši javnosti. Vse delavske organizacije so za postavo, zlasti pa Wisconsin Federation of Labor, ki govori v imenu vseh delavcev v državi. In za postavo je tudi Wisconsin Manufacturers Association, to je zveza industrijalcev in izdelovalcev blaga. Delavska kot industrijska organizacija sta skupno sodelovali, da se je postava naredila in da se bo od časa do časa izboljševala.
Eno posebnost ima postava za brezposelno zavarovalnino v državi Wisconsin. V tem se ta postava razlikuje od vseh drugih enakih postav. Vsak delodajalec plačuje v posebno blagajno, in čej pri njem zmanjka dela in so delavci odslov-ljeni, tedaj so podpirani iz te, njegove, blagajne. Več brezposelnih je, več mora dotični delodajalec plačevati asesmen-ta, manj brezposelnih je pri gotovem delodajalču, tem nižji so asesmenti dotičnega podjetnika ali industrijalca.
V	državi Ohio je ravno narobe. Vsi delodajalci morajo plačevati v skupno blagajno. Delavci, četudi delajo, ne prispevajo ničesar. Iz skupne blagajne v državi Ohio se plačuje brezposelne, ozroma se bo plačevalo, brez ozra, h kateremu podjetju spadajo. Tako na primer je pri enem podjetju v enem letu lahko 1,000 brezposelnih, ki dobivajo podporo, pri drugem podjetju pa v treh letih nikogar. Pa vendar mora prvo kot drugo podjetje plačevati enake asesmente. In tu je očitna krivica napram delodajalcem, ki se mora popraviti.
i • .»»»«««»»»»»«» —. . . . .—.—» « «>
Kaj pravile!
................f........t
Le kdaj se bodo zbudili davkoplačevalci, ki glasujejo ponovno in ponovno za bonde, ki so potrebni za popravo cest. Največ cest razbijejo veliki truki, ki prevažajo iz kraja v kraj razno blago. Tq blago se je prej prevažalo po železnicah, ki zdaj vozijo prazne vozove, medtem ko ogromni truki razbijajo ceste, ki jih grade davkoplačevalci za rabo osebnih avtomobilov. Po pet in več avtomobilov vidite na enem truku. Tako blago naj se prevaža po železnicah, ki so zato zgrajene, ceste naj pa ostanejo za osebne avtomobile.
New York, 27. vagusta. — Ravnokar sem s pomočjo prijaznega gospoda p. Edvarda uredil še zadnje potrebne stvari za odhod. Potem sem pa takoj sedel k pisalnem stroju. Rad bi se vsem svojim znancem in prijateljem, vsem svojim gostiteljem in dobrotnikom zadnjikrat na ameriških tleh prav toplo zahvalil za vse izkazane dobrote, za vso prijaznost in ljubeznivost in za vso naklonjenost, ki sem jo ves čas mojega bivanja v Ameriki užival v tako obilni meri.
"Lepi dnevi v Aranjuezu so minuli." Tako govori španski infant Don Carlos v enak? imenovani Schillerjevi drami, ko se poslavlja od prelestno' krasnega gradu Aranjuez v bližini Madrida. Te besede so mi rojile po glavi, ko je hitel vlak preko Pennsylvanije proti New Yorku, te besede mi vstajajo v duhu tudi sedaj, ko se z dolžno zahvalo v srcu poslavljam od vas, predragi rojaki v Clc-velandu in širom Amerike. Kratki dnevi, ki sem .jih prebil med vami, mi ostanejo nepozabni, nudili so mi ves čas toliko duševnega in telesnega razvedrila, da tega ne morem zadosti z besedo izraziti. Lepo razvita verska organizacija in vsestransko zanimanje za pro-sveto ne zaostaja prav nič za podobnimi ustanovami v stari domovini, v nekaterih ozirih ju celo prekaša. Gojitev milo doneče materine besede s pomočjo slovenskih narodnih in umetnih popevk mi je večkrat na skrivaj izvabilo SOlzo ganutja. Lepa harmonija, ki preveva našo slovensko .inteligenco, duhovščino in delavske sloje me je naravnost presenetila.. Gostoljubje, ki sem ga užival v tako veliki meri na javnih prireditvah in v zasebnih krogih, je podobno gostoljubju in po-strežljivosti naših prednikov, ki je prešlo celo v pregovor.
S čustvi naj prisrčne j še zahvale za lep sprejem in slovo na kolodvoru in v Newburgu pred župniščem, in v prosvetnem domu in za vso bratsko ljubav, katero ste mi povsod in ob vsaki priliki izkazovali, zapuščam vas, predragi rojaki. Bridkost ločitve mi zelo omilu-je zavest, da se velika večina mojih predragih rojakov toplo zanima za vse, kar je plemenitega in svetega. Ta zavest mi bo ostala globoko zapisana v srcu in spomin na vas, predragi rojaki, mi bo tem dražji, čim več dolžnosti imam, da vas spoštujem in cenim. Čeprav me kliče poklic na drugo zemeljsko poloblo, vendar ne bo minul prav noben dan mojega življenja, da se ne'bi v duhu mudil med vami in se veselil verskega in kulturnega napredka in materij alnega blagostanja, o katerih sem dobil med obiskom tako lepe vtise.
Najrajši bi se osebno zahvalil vsakemu posebej in vsakemu posebej tudi še zadnjikrat roko stisnil v slovo, toda to. zdaj ni več mogoče, zato sprejmite vsi brez izjeme tem potom mojo najprisrčnejšo ponovno zahvalo. Vsekakor pa mi bodi dovoljeno, da tudi v zadnjih trenotkih imenoma navedem one, ki so največ pripomogli do tega mojega obiska. V prvi vrsti omenjam prečasti-tega gospoda kanonika Omana. Vsi ga poznate, sama dobrota ga je, v izkazovanju dobrot je naravnost neizčrpljiv. Pod njegovo streho je bilo tako kot v nepozabnih otroških letih pod materinim okriljem. Hvala in zopet hvala Ti, preljubi gospod kanonik! Izredno zahvalo sem dolžan Mr. Anton Grdinovi
družini z gospodom dr. Perko-tom na čelu. Prijaznost preča-stitega prelata gospoda Jerneja Ponikvarja me je presenetila, še v zadnjih trenotkih me je spremil na kolodvor in v družbi preč. g. kanonika Omana, Mr. Zormana, Rev. Slap-šaka, Barage, Baznika, Celes-nika ter gdč. Nežike in dveh njenih v tovarišic, Mr. Franka Schusterja in njegove soproge pomagal peti tisto nepozabno "Ne zveni mi, ne zveni . . ." Meni gotovo ne zvene hvaležen spomin na Vas, gospod prelat. V Minnesoti je s tema gospodoma tekmoval preč. g. župnik Trobec, v Chicagi pa oo. franči-[ škani. i In kaj naj rečem o mojih preljubih Ribničanih, ki so me kar dvakrat tako neznansko iznenadili? Kaj drugega kot to, da bi vas še rad videl in se prav po ribniško z vami veselil. Tako so mi pisali tudi moji rojaki iz Chisholma, Hib-binga in Eveletha, med katerimi sem prebil en večer in eno dopoldne v družbi g. kanonika Omana. Najlepša zahvala bo vaše zatrdilo, da nas še obiščete. Četudi se ta želja najbrž ne bo izpolnila, izpolnilo pa se bo moje zagotovilo, da vas bom do zadnjega diha svojega življenja v svojem hvaležnem srcu nosil. Še nešteto imen mi vstaja v duhu, ki bi vsi zaslužili, da jih omenjam, toda iz morja sem prihaja zamolklo bučeč glas, ladja Europa žt tuli, prijazni in postrežljivi g. p. Edvard ima že pripravljen avto, zato pa še enkrat vsem: Z Bogom 'Gud baj!' — vaš, Dr. France Trdan.
Zahvala skupnih društev fare sv. Vida
Izgleda kakor da smo se pomaknili nekoliko navzgor pri naši fari. To se pravi, da so naše prireditve nekoliko bolj uspešne kakor so bile. Tako da ne bo več dolgo, ko se bomo lahko primerjali z našimi sosednimi f arami. Ako pomislimo, da smo na zadnjem pikniku, kateri se je vršil dne 8. avgusta na Pintarjevi farmi, napravili čez $1,500 čistega, potem brez dvoma lahko sodimo da napredujemo, in da so se farani, kakor tudi nefarani pričeli zanimati za našo novo cerkev.
Udeležba na pikniku je bila povoljna. Gotovo, da smo računali tudi na stotine drugih, za katere smo bili gotovi, da se bodo tega za letos edinega piknika udeležili in kaj prispevali. Ampak kaj hočemo, njih po,ta so bila v drugo smer m njih mesta so zavzeli drugi, na katere nismo niti računali. Hvala vsem vam, kateri ste se udeležili lin nam pripomogli, da lahko zapišemo te, še precej visoke številke. Skupni dohodki tega piknika so bili $2,511.99. Stroškov je bilo $968.04. Ostalo nam je čistega $1,543.95. Od tega smo poslali na župnišče ček za $1,500.00, ostalo smo si obdržali v blagajni za prvo'silo. V računu preostanka so šteti tudi darovi, katere so darovali nekateri spoštovani farani, in sicer: Mr. Frank Race, kateri nas je zalagal z sladoledom, nam je daroval svoto $50.00. Mrs. Modic, katera je dobila Electric Refrigerator je darovala $25.00. Mr. Chas. Perko, mesar iz E. 55. ceste in Prosser Ave. nam je izbrisal svoto $9.54 iz računa. Mr. John Oblak, iz E. 61. ceste, kateri je prevažal občinstvo in kar je bilo potreba, je daroval svoto $5.00. Dr. Mally, kateri nas je tako lepo priporočil na
svojem nedeljskem radio programu, je daroval $2.00. Skupaj so darovali svoto $91.54. Hvala vam vsem, Bog vam povrni. In upamo, da vam bo v polni meri poplačano, ker kar ste darovali, ste darovali Bogu, za cerkev fare sv. Vida. Prepričate se lahko, da vsak dar, katerega darujete skupnim društvom fare sv. Vida, gre za cerkev in za prid fare.
Nadalje se zahvaljujemo č. g. Fathru Jagru, vodji pevskega zbora Baraga, kakor tudi mladim pevkam, ker so tako lepo in razločno prepevale slovenske pesmi. Hvala Mr. A. Grdini in sinovom za darovani radio. Hvala tvrdki Brazis Bros. za darovano moško obleko. Hvala vam vsem delavcem in delavkam, kateri ste se trudili in skrbeli, da se je vsem postreglo. Hvala uredništvu lista Ameriške Domovine za tako lepo reklamo in priporočilo.
Končno se pa iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste prišli na ta piknik in nam pomagali do tako lepega uspeha, ki je v korist in pomoč naši cerkvi. Bog vam vsem skupaj stotero povrni.
Odbor skupnih društev fare sv. Vida.
Krožek slovenskih demokratov v Collinwoodu vabi
Mestne primarne volitve se bodo vršile 28. septembra. Do volitev je komaj še štiri tedne in volivna kampanja se že pričenja. V teku enega tedna bo v popolnem razmahu.
Letošnje volitve bodo zelo važne, ker bo pri teh volitvah treba odločevati o raznih zelo važnih vprašanjih. Posebno bodo pa te volitve važne za nas Slovence, živeče v 32. vardi, ker nam preti nevarnost, da noben Slovenec ne bo nominiran iz enostavnega razloga, ker imamo preveč kandidatov Slovencev in potem nas bo zastopal v mestni zbornici drug človek, ki nam je popolnoma tujec.
Treba se bo koncentrirati na enega izmed slovenskih kandidatov in to na tistega, ki ima največ prilike biti izvoljen za councilmana in to je nedvomno naš dosedanji councilman Anton Vehovec.
Krožek slovenskih demokratov v Collinwoodu prav prijazno vabi vse zavedne slovenske demokrate, da se udeležijo važne seje 'tega krožka, katera se vrši danes zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., začetek ob 7:30. Na tej seji boste slišali našega kandidata, sedanjega councilmana Antona Vehovca. Njegov program vam bo pojasnjen, kar bo gotovo vsakega zanimalo. Pojasnjevalo se vam bo tudi o drugih važnih vprašanjih.
Pridite na to sejo v velikem številu. Seja bo kratka, to vam garantiram. Po seji bo pa zabava in prosta okrepčila.
Lawrence Leskovec.
Izlet "Slovana"
Cleveland, O. — Naš pevski zbor Slovan se je tudi odločil, da se enkrat poda ven v prosto naravo. Omeniti moram, da je ta prostor precej daleč, zato jame bus. Povečini že itak ve-smo se pa dogovorili, da se na-ste, kje se ta prostor nahaja, to je namreč pri Mr. Furlanu v Genevi, O. Kdor je že bil tam, ve, kako ima on vse lepo urejeno za tako prireditev. Zato bi na tem mestu apeliral na vse pevce, da niti eden ne sme izostati. Ravno tako tudi naši podporni člani, če jih veseli pridružiti se temu izletu. Tudi podporni člani so prosti jedi in pijače, vožnjo pa moramo vsi plačati.
Pozor torej tisti, ki se nameravate udeležiti. Moramo se prijaviti pri tajniku do četrtka večer, ali pa v četrtek ve-
Ko je lastnik nekega lota v Los, Angelesu povedal 5 letnemu Wayne Walkerju in njegovim tovarišem, da tam ne smejo več igrati žoge, so šli fantički na štrajk. Vzeli so "diamond" in ploščo nosili okrog, rekoč, Ua so na štrajku. In kot se vidi na obrazu fantiča, ne bo prišlo zlepa do poravnave.
čer v Društvenem domu na Re-cher Ave. To bo naš zadnji sestanek pred izletom. V četrtek naj bodo vsi navzoči, ki so bili odbrani v ta namen. Uro odhoda na izlet bomo objavili pravočasno. Zaenkrat velja le toliko, da se izlet vrši v nedeljo 5. septembra.
Frank Rupert, tajnik,
Med goriškimi Slovenci v Bosni
Pod gornjim naslovom je tednik "Istra" prinesel daljši članek primorskega rojaka, ki ga je slučajno pot nanesla v Bosno, kjer je naletel na primorske emigrante. Med drugim pravi:
"... Moje začudenje je pa doseglo vrhunec, ko sem stopil na bližnji hribček in pred seboj zagledal prekrasne vinograde, brajde in latnike, kakršni so v navadi pri nas na Vipavskem in Tržaškem. Ni dvoma, to morajo biti Slovenci, sem si mislil. Ni mogoče, da bi Bosanci gojili trto, posebno ne na tak način. In ni mogoče, da bi Bosanci dosegli že tak standard življenja, stanovanja in obdelovanja zemlje! Moje slutnje so se uresničile, ko me je pot pripeljala mimo neke hiše, na čigar vrtu sem opazil—radič. Radič—znamenje primorskih Slovencev! Ne-pobitno znamenje! Ni več dvoma—to so naši ljudje,!
Nagovoril sem prvega človeka, ki sem ga srečal. Bil je postaran možak, ki,je z vedrom krevsal nekam po vodo:
"Ej, po Bogu brate, kaži ti meni, jgsu li ovo Bošnjaci zasadili toliku ložu? Insanu to bje-še kada zabranjeno? A i hri-ščani više volješe pi"epečenice nego vino? Dede, čiko, kaži!"
Možic me je pogledal s svojimi svetlimi očmi, zmajal nekam čudno z glavo, snel klobuk in odgovoril:
"Vejste, gespud, jest jih prov neč al pej prov malo zastupim. Stopte v hišo pa ta mlajše vprašajte. So bolj vajeni tega čudnega jezika!"
Tako sem se srečal z našimi izseljenci, oziroma naseljenci. Ko sem spregovoril potem z možakom v slovenščini, mu je vedro padlo iz rok in v očeh se mu je zaiskrilo neznansko veselje, ki je izsililo dve, tri komaj vidne solze.
Seveda me je takoj peljal v hišo, triumfalno takorekoč, kakor, da bi bil našel največji in najdražji zaklad. In po stari
r lovenski navadi so me počastili s poličem—verjamete ali ne!-— pravega, pristnega, domačega vipavca.
Okoli 50 družin živi v tem kraju že celih 12 let. Grmeki, Tavčarji, Milkoviči, Vodopivci iz Dornberga, Prvačine, Kobilje glave, števerjana in eden je celo iz Skale sante pri Trstu. Neznosne prilike so izgnale te naše ljudi iz rojstnega kraja, da so šli s trebuhom za kruhom poiskat si novo domovino. Vzeli so s seboj trto (o, simbol našega kraja!) in jo tukaj, v kraju* kjer je bila popolnoma neznana, čudovito aklimatizirali, da je rodila prav tako vino kakor prej doma. Tudi breskve so prinesli in vsa naša raznovrstna semena in rastline, da si uredijo dom, ki naj bi jih docela spominjal na rojstni kraj. Prodali so na Primorskem svoja posestva, kupili tukaj bosensko "džunglo," podrli gozdove in izorali zemljo, da se je zable-stela na soncu in začela roditi spočita in deviška, stoteren sad. Ko stopi danes človek na okol-ne griče, ne vidi več samo gozdov, ampak prekrasne njive in travnike, vzorne vinograde, prelepe sadne vrtove. Slovenske roke so zgradile nov svet— novo domovino!
Zadovoljni so ti naši ljudje Primorci v Vrbaski banovini. Mlajši so se popolnoma privadili. starejšim gre seveda teže. Radi tožijo po domu v Vipavi ali na Krasu, vendar na koncu pristavijo:
"Zemlja, zemlja je pa le dobra in j ako rodovitna. To naS drži."
Vsako leto izvozijo na vagone sadja, posebno breskev. Tudi vino prodajo in le malokateri ga ima še kaj doma. Poskusili so aklimatizirati tudi refošk, pa se jim ni obnesel. In fige tudi ne. Oh, pravijo, če bi nam še to uspelo, pa bi imeli raj, kakršnega si še doma na Primorskem nismo želeli.	..........
Mladina je kajpada aktivna-Ima svoje pevsko in izobraževalno društvo. Prirejajo tudi dilentantske predstave. Le obisk je pičel, ker sobratje slabo razumejo slovenščino. Zato so sklenili sedaj, da bodo prirejali predstave v srbo-hrvat-rskem jeziku. Otroci pa govorijo skoraj samo—srbo-hrvašči-no. Ni čudno. Družijo se 2 otroki teh krajev in v šoli se uče tudi le srbo-hrvaščine.
Starejši so si želeli kajpada cerkev. In pridne slovenske roke so si zgradile i cerkev i župnišče, ki pa še ni popolnoma do-gotovljeno. Prihaja jim Pa opravljat službo božjo duhovnik iz trapistovskega samostana blizu Banjaluke, Nemec p® rodu, ker so banjalučki trapist1 Nemci.
Tako so si naši pridni PimoVci ustanovili novo domačijo, ki J0 prav lepa in nenavadno podobna goriškim Brdom.
Ko sem se vračal z nekega obiska v slovenski hiši, sem srečal starega Bosanca in ga op0' zoril na lepo obdelana polja:
"Lijepa su kod vas polja i vl" nogradi 1"
"Pa znaš," mi je odgovoril. "Švabe ko švabe—umiju onT-Ko če s njima na kraj!"
Rade Pregarc. '
še dražji avtomobili?
Alfred Sloan, predsednik Gf neral Motors korporacije, j včeraj izjavil, da se bo mora ^ cena avtomobilov ponovno dvl gniti. Zadnji dvig cen, ka^' rega so povzročile višje dela^ ske plače in višje cene materiala, ni bil visok dovolj. Kontno pa, se je izjavil Sloam^. na zvišanje cen vplivalo ^ dejstvo, koliko avtomobilov
bo prodalo. Ce bo pr«*^ številna, ostanejo cene, ako se cene dvignejo.
ZAHVALA
1 " ■ ■ L—» ■ ■ >■—.............—.—. . -a
KRIŽEM PO JUTROVEM
T O namlkam te-rlrnlka K.. Kara
* • •—•—•—•—•—--• —---•-«—•—■—•—•—•--»—"—»—•—
"Tvoja pohvala me zelo ve-
Se'i, effendi! Veš, ni bilo lahko
najti pravih besed! Vsaj za
mene ne, ki sem čisto navaden človek."
'Vse to prav dobro vem. In zato se kar čudim, da si tako duhovito odgovarjal! Dokazal da si res nabrisan človek!" Obraz mu je žarel. Effendi, ne veš, kako sem Ponosen, da čujem tako laskavo Pohvalo.! In še posebej iz tvo-JJh ust! Taka pohvala je za me-desetkrat več vredna, ko pa Ce bi me bil pohvalil kdorkoli." "Tako? Zakaj?" Ker si učenjak, ki mu ga ni Para! Vse veš, od sonca na ne-u Pa do peščenega zrnca ob Potoku. In junak si, ki ga nihče more premagati! Cesarje p°znaš in kralje, čislajo te! V Senci padišahovi potuješ! In Cel° iz iste sklede si jedel z tyim f"
Takole,!
§ele Ibarek mi je moral podati, kak nadčlovek da sem! . eveda sem koj navohal, kdo ga Je Potegnil.
v> 0 ta Halef! Spet je prav na Su'oko odprl svoja bahava usta!
"Kdo ti je to pravil?" sem vP|'ašal Ibareka.
^ekdo, ki dobro ve vse to." Mali širokoustnež je mislil opot sled zabrisati za seboj. Naročil je handžiji, da ne sme Sedati, kdo mu je pravil o "učenosti" in o mojem "junaštvu."
^a bi ga ne spoznal po njego-Vl!l besedah! Seveda! čimbolj Jehvalil mene, temveč slave je 0(1Padlo tudi na njega, ki je bil "prijatelj in zaščitnik" in 1 je pomagal pri mojih junaštvih.
^zrl sem se. . Kar za nekaj konjakih dolžin ,e ^e zaostal. In prihuljeno se držal. Slutil je nevihto! Z , ikim zanimanjem si je ogle-oval okolico, da bi ne srečal ** oči.
k Kdo pa je tisti, ki vse to ta-0 dobro ve? In sicer bolje ne-Jaz, ki o vsem tem nič ne
Ali nima imena?" ( Ne smem ga imenovati." 'Dobro,! Pa ga bom jaz! Ti ^eda veš, kako mu je ime?" effendi." Vo .D°lgo, zelo dolgo je njego-v. lrne. Ali se mu ne pravi had-l(Ualef Omar in tako dalje?" (Effendi, ne vprašaj!"
le rad vedel> te je 7 grdo potegnil." ^ Obljubiti sem moral, da ne izdal njegovega imena." vn svoje obljube seve ne Snesti. Pa saj mi njegove-itti ltriena naravnost ni treba snovati. Reci da ali ne! Ali Je bil Halef?"
botavljal se je. Jezno sem 'gledal.
on je pravil." l'ok P°vem ti, da je velik ši-ce.°Ustnež in bahač, da ne re-
^lažnik!"
si h^ e®endi, tako govoriš, ker 1(|eskromen, da bi priznal!" rav nič nisem skromen! stj V.ar lle misli tega! Te čedno-d0klep°znam. To ti prav lahko
«^ako bi to dokazal?" tvoje°^šaj! Ali nisem pojedel Prip^1. jajčnika, ki ga nam je tv°ja žena, z melone ,lrivsad-'em vred? Pa nisem te*,, aeab Skromen človek bi storil."
bodi tiho!" Viti > ne bom molčal! Popra-bahavo usten je Ha-H si' Kar lagal je! Padišaha Siskin Videl> Pa da bi bil iz
alef n Jedel z nJim>to si S niP1'0stoizmislil! Niti blizu •	Prišel! Cesarje in
Te"9111' Pa SGve samo po Vft5biti i(e!ea ali onega sem mo-
v aaJ videl v življenju,
pa tudi samo od daleč, čislajo pa me ne, niti poznajo me ne, in če bi me tudi, bi se ne zmenili za mene. Za take ljudi sem jaz ničla,! Tako je in Halef te je nalagal!"
Gledal me je, pa na obrazu sem mu videl, da mi ne verjame. Halefovo bahavo natveza-nje mu je bilo verjetnejše ko pa moja odkritosrčnost.
"In kakor je s kralji, cesarji in padišahom, tako je tudi z vsem drugim, kar ti je pravil. Nikak učenjak nisem, navaden človek sem, ki je hodil v šolo kakor pri nas vsak drug človek. Vse bi naj vedel, od sonca na nebu pa do peščenega zrnca ob potoku? No, peščeno zrnce poznam, kakor ga poznaš tudi ti, o soncu pa ne vem druga, ko da se zemlja suče krog njega, koliko da smo oddaljeni od sonca, njegov premer poznam in njegov obseg, koliko tehta in—"
Preplašen je potegnil konja za vajeti, za nekaj korakov se je odmaknil.
"Ma ša 'llah! Maša'llah!" je kričal.
"Kaj pa tako kričiš?"
"Vse to veš?"
"Seveda!"
"Koliko je zemlja oddaljena od nas?"
"Da."
"In da se suče krog sonca?"
"Seveda se suče."
"In kolik je premer sonca in njegov obseg?"
"Da."
"In celo to, koliko tehta?"
"Približno. Za nekaj milijonov kilogramov več ali manj, to ne pomeni mnogo pri taki teži.
Osupel in prestrašen je obstal sredi ceste, molčal nekaj časa, kot bi hotel priti do sape, pa počasi povedal:
"Effendi, nekoč sem bil v Stambulu. Govoril sem z učenim dervišem, ki je videl mnogo sveta in slišal učene može. In tisti derviš mi je pri bradi pre-rokovi prisegel, da sonce ni tako majhno, kakor se zdi, in tudi zvezde da so neskončno velike, mnogo mnogo večje ko zemlja. Le zdijo se nam majhne, ker so strašni daleč od nas.
"Tako je pravil. In veš, čisto prestrašen sem ga poslušal! Ti pa praviš celo to, kako daleč je sonce od nas in še mnop drugih reči,! Ali poznaš tudi mesec?"
"Seveda."
"In kako daleč je od nas?"
"Kajpada."
"Allahi —- wallahi — tallahi! Effendi, kar strah me je pred teboj!"
Nem je strmel v mene.
Halef se nama je medtem spet previdno približal. In ko je Ibarek le še molčal, se je oglasil:
"O, moj gospod ve še mnogo mnogo več! Ve na primer, da so na nebu tudi take zvezde, ki jih niti ne vidimo, in da že mnogo drugih zvezd ni več, ki pa jih vkljub temu še vedno vsako noč vidimo. Sam mi je tako povedal in mi tudi razložil, zakaj je tako. Pa pozabil sem na vse to, kajti moja glava je vse premajhna za tako množino sonc in zvezd."
"Ali je res?" je vzkliknil Turek.
"Da. Le vprašaj ga!"
Tedaj je Ibarek izpustil vajeti, dvignil roke in razkrečil vseh deset prstov proti meni. Ta kretnja je med orientalci v navadi, kadar se hočejo ubraniti pred čarom ali pa pred zlim pogledom.
In kar kričal je:
(Dalje prihodnjič)
-A-
Za pogorelo cerkev v Hinjah so darovali sledeči:
$50.00 je daroval klub "Hi-nje."
Po $10.00: Andrej Hočevar, John Hočevar.
Po $5.00: Rt. Rev. John J. Oman, K. Hočevar, C. Skufca, Frances Modic, L. Skufca, Bar-bena Antonija, Camplova Frances.
$4.00 je daroval Mike Vidmar,
$3.00 je daroval John Skufca.
Po $2.00: Ig. Vidmar, K. Hočevar, Fr. Novak, Mary Blatnik, Jos. Prijatelj, Louis Per-ko, Znidarčkova Pepca, Cerč-kova Matilda, Klinova Mici, Čamplova M., Jakopova J., John Strekal, Bidlova M., Pla-hteča Rose, Plahteča M., Frances Sever.
$1.50 je dal L. Ferfolia.
Po $1.00: Janko Rogel, Fr. Perko, Pavleča L., Jos. Turk, Strukleva Liza, Jurkotova M., Klinova Vera, Jakopov, Beleča Jula, Beleča Johana, Jakopče-va M., Gadnarjev, Mišmaševa, M. Feskal, Antončkov Peter, Lovšetova Ang., V. Tekavčič, John Vidmar, Lenarča Čila,' Struklova Tončka, K. Blatnik, Laščeva Vida, Laščeva Jula, K. Skube, J. Pograjc, Žnidar-jeva Vik., Frances Kavčič, A. Pograjc, Lovšetova M., Cerč-kova Mag., Fr. Kužnik, R. Novak, J. Stautihar, M. Peskar, L. Grden, F. Fabjan, J. Papeš, Johana Barle, G. Gregorčič.. J. Godec, A. Skube, Frances Sever, G. Skebe, J. Zore, M. Novak, A. Tomšič, L. Zura, Fr. Turk, M. Meljač, Jen. Urban-čič, Ana Novak, Antonia Kic, M. Gliha, Fr. Blatnik, Anton Papesh, Rud. Kenik, Jos. Strekal, Fr. Godec, R. Mišmaš, A. Stepic, Fr. Perko, J. Lekan, J. Lindič, dr. Perko, J. Hočevar, John Miklič, Fr. Opaškar, B. Modic.
Po 50c: Frank Oberstar, J. Zakrajšek, Joškova R., Plahteča L., J. Kastelic, A. Kaste-lic, Ig. Tekavčič, Fr. Gliha, Fr. Kastelic, P. Tomšič, R. Tomšič. Fr. Rus, Fr. Stražar, John Perko, A. Debelak, J. Evans,. D. Blatnik, A. Kordan, Josephine Gliha, Jos. Hrovat, Ig. Zupančič, A. Gross, H. Zupančič, J. Skufca, Frances Bokar, M. Suštaršič, Mary Globokar, J^ps. Kenik, C. Bokar, L. Papesh.
40c je dala Jakopčeva Johana; 35c Mary Strainer in Mag. Russ.
Po 25c: Fr. Unučič, G. Maver, Frances Gliha, L. Lindič, Jos. Ozimek, J. Pečjak, P. Ste-fančič, Theresa Cvelbar.
Ker je bila farna cerkev uničena od ognja 21. maja, letos, je požar napravil škode do pet
tisoč dolarjev ali 200 tisoč dinarjev.
Nabranega in odposlanega je bilo na cerkveni odbor v Hinjah $234.65.
Srčno se zahvaljujemo ženam nabiralkam: Mrs. Mary Prijatelj, Mrs. Mary Blatnik, Mrs. Mary Skebe, Marjeti Plut, kot Cerčkovi Matildi in Zni-daršičevi Pepci. Lepa hvala vsem darovalcem, posebno darovalcem iz sosednih fara; Za vse naj nebeška Mati povrne, kar ste storili zanjo.
Karol Hočevar, 15916 Raymond Ave. -o--
Zločinec ne more biti sojen
Najsrečnejši morilec in bandit, Michael Alex iz Queens okraja, N. Y., ki je priznal umor in tatvine, tudi priče so ga spoznale in vse govori zoper njega, pa je vendar danes prost človek.
Mike je še edino živeči bandit od četvorice, ki je 26. februarja 1931 v Elmhurst'u, N. Y. oropala in umorila trgovca Franka Pendelburya. En teden pozneje so bili prijeti Mike Roadick, Walter Borowsky in Julius Si-ratka. Priče umora so izpovedale, da so bili ti na licu ropa. Na 31. marca 1932 so umrli na električnem stolu. En mesec pred smrtjo so pa povedali, da je četrti, prav za prav oni, ki je ustrelil žrtev ropa, še vedno na svobodi. Izdali so tudi njegovo ime, Mike Alex. Policija ga je kmalu našla in zaprla. Do svojega 23 leta je bil desetkrat zaprt radi raznih prestopkov. Zdaj pa je bil obtožen umora.
Na 4. avgusta 1932 je bil tožen pred sodnikom Thomas Downs. Obravnava je trajala pet dni. Porota ga je spoznala krivim umora in obsojen je bil na smrt na električnem stolu.
Potem se je pa začelo. Prizi-vno sodišče je obsodbo razveljavilo in naročilo novo obravnavo. Ta je trajala pet dni in porota se ni mogla zediniti. Leta 1933 se je vršila tretja obravnava, pri kateri zopet ni bilo soglasja med porotniki. Leta 1934 je bila četrta obravnava in porota ga je zopet spoznala krivim in bil je ponovno obsojen na smrt.
Prizivno sodišče je zdaj izreklo, da sodnik ni dovolj natančno poučil porote in je ukazalo novo obravnavo. Mike je bil postavljen pod $5,000 varščine in spuščen na svobodo, da počaka nove obravnave. Te obravnave ne bo. Pri vseh štirih obravnavah je bil sodnik Downs. Dvakrat je prizivno sodišče zavrglo njegovo razsodbo, zato se pred tem sodnikom ne more vršiti nova obravnava. Drug'i edini sodnik v tem okraju je Charles Golden, ki je bil p,a takrat, ko so se
vršile prve štiri obravnave, okrajni praVdnik in tako ne more sedaj, ko je sodnik, voditi obravnave za isti slučaj.
Tako zdaj ni v tem okraju nobenega sodnika, ki bi sodil morilca, Mike Alexa. Ta je sedaj na svobodi, njegovi manj srečni trije tovariši so pa morali plačati rop s smrtjo, čeprav je prav Mike oddal usodni strel. Ali niso postave čudovito lepo zapisane?
IZ DOMOVINE
—V Ihanu so 21. julija poko pali Franca Merčuna, sobnega in dekorativnega slikarja. Rojen je bil leta 1881 v Biščah, občina in fara Ihan. Prirojeni talent ga je silil, da se je izučil obrtnega slikarstva v obrtni šoli v Ljubljani, fresko slikanja ga je pa učil pokojni cerkveni slikar Ogrin. • G. Merčun je slikal in prenovil mnogo cerkva, tako cerkev na Rakovniku, pri Devici Mariji v Polju, domačo cerkev v Ihanu in mnogo drugih cerkva po Gorenjskem in Dolenjskem ter mnogo kapelic. Pravkar je prenavljal cerkev v Radomljah in frančiškansko cerkev v Kamniku.
—V Žirovnici na Gorenjskem je dne 17. julija umrla Marija Čop, posestnica po vsem Gorenjskem znane gostilne "pri Gašperci." Življenje blage po-kojnice, ki je trajalo skoro polnih 85 let, zaznamuje nepretrgana vrsta dobrih del, ki imajo za temelj vso silo živega verskega življenja, ki je izžarevalo iz pokojne Čopove mame in ogrevalo vso njeno okolico. Njeno zlato srce je bilo vedno odprto za študente in bolnike, ki jim je bila prava mati.
—Smrtna nesreča zaradi tla-čenja pod vodo. Nevarna razvada med kopalci je tunkanje sokopalca pod vodo, V Pesnici se je kopala na Lipuševem travniku v Ruperčah pri Sv. Marjeti ob Pesnici mlačlina. Med kopalci sta bila tudi 14-letni Feliks Lipušek in 15-letni Mavrič Miroslav. Pesnica je na dotič-nem mestu globoka do tri metre, pa si Lipušek, ki ni znal plavati, ni upal dalje od brega v vodo. Mavrič, ki je videl, kako se Lipušek boji vode, ga je naglo prijel za rame in ga potegnil za seboj v globino, kjer ga je potopil pod vodo. Mavrič je razigrano splaval k bregu, češ, pošteno sem ga potunkal, toda kmalu se je prestrašil, ko je videl, da se Lipušek bori s smrtjo. Skušal ga je rešiti z vejo, katero mu je molil nad vodo, toda Lipušek ni imel več toliko moči, da bi se oprijel, ter je izginil pod gladino, šele pozneje so odrasli spravili utopljenca iz
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
globokega tolmuna na breg. Mavrič je iz strahu pred p jsle-dicami pobegnil.
—V spomin župniku Janezu Hromcu. Skoro neopaženo nas je zapustil blagi župnik Janez Hromeč, bivajoč v Stožicah pri Ježici. Rojen je bil 4. septembra 186,1 v Kamniku. V mašni-ka je bil posvečen 21. julija 1886. Eno leto je bil semeniški duhovnik. Prva njegova ka-planska služba je bila v Kočevju, druga v Borovnici. Kot župnik je služboval v Spodnjem Logu, v Novi Oselici, na št. Urški gori in od leta 1905 do 1928 v Hotiču. Zadnjih devet let je bil v pokoju. Povsod, kjer je deloval, se ga ljudje hvaležno spominjajo. Pred tremi leti ga je zadela huda preizkušnja: popolnoma je ohromel. Kakor pa je poprej z molitvijo in delom služil svojemu ljudstvu, je sedaj zanj daroval svoje trpljenje, ki ga je prenašal z vzgled-no potrpežljivostjo. Mesto daritve zlate svete maše, ki bi jo bil lani obhajal, je daroval Bogu kelih trpljenja. Dan po eno-inpetdesetem jubileju svojega posvečenja v mašnika, dne 22. julija, je mirno v Gospodu zaspal.
—V Prigorici pri Dolenji vasi je umrla Roza Klun, sestra rajnega državnega in deželnega poslanca, kanonika Karla Kluna. Pokojna je bila znana starejši generaciji v Ljubljani kot postrežljiva gospodinja stolnega kanonika K. Kluna, kamor so zahajale posebno politične osebnosti. Zato je poznala razne vodilne politike tistih časov in je v tem pogledu vedela marsikaj zanimivega pripovedovati. Z ljudsko domačo šolo le, pa se je tako izobrazila, da je sigurno nastopala v boljših krogih. Po smrti g. kanonika je nekaj časa imela dijake na hrani, pred 15 leti pa se je preselila na svoje posestvo v Pristavo. Zadnja leta je doživela bridka razočaranja, zato ji je bilo življenje močno zagrenjeno. Umrla je zadeta od možganske kapi v 89. letu starosti.
—V Žabnicah pod Sv. Višar-jami (Camporosso) je 21. julija v 75. letu starosti umrl on-dotni organist Tomaž Holmai. Rojen je bil leta 1862 v župniji Mekinje pri Kamniku in je bil nečak znanega "Primskovega gospoda." Kot organist je služboval dalj časa pri Gospej sveti na Koroškem, nato pa krog 27 let v Žabnicah, kjer ga je dohitela smrt. Višarski romarji, katerim bodi posebno priporočen v molitev, se ga bodo dobro spominjali, saj je vse leta v poletnih mesecih z veliko ljubeznijo služil višarski Kraljici. Zapušča poleg soproge sina-du-hovnika Tomaža, ki pastiruje na Koroškem, ter tri hčere.
—V Dravljah je umrl Franci Kralj, absolvirani jurist in rezervni zrakoplovni podporočnik.
-o-
Zanimive vesli iz življenja ameriških Slovencev
New York. — Mr. Anton šu-belj, znani operni pevec, je dobil žalostno vest, da se je njegov brat Peter šubelj smrtno ponesrečil v Viru pri Domžalah. Star je bil 53 let, in v Ameriki zapušča dva brata in dve sestri, v stari domovini pa ženo, tri otroke, dva brata in sestro.
V Milwaukee je po daljši bolezni preminul rojak Mihael Ro-tar, star 53 let in doma iz Kleni-ka pri Št. Petru na Krasu. Poleg žene zapušča komaj 6 tednov staro hčerko in dva brata. — V istem mestu je umrl tudi rojak Joseph Zalar, star 57 let in doma iz Notranjih Goric pri Ljubljani. V Ameriki je bival 35 let. Zapušča ženo, dve poročeni hčeri in brata.
Burton napada komuniste in fašiste
Cleveland. — župan Burton je na zadnjem pikniku Lige republikanskih klubov razpravljal o mnogih problemih. Stavil si je vprašanje: "Kaj je najboljše za Cleveland?" Na to vprašanje je sam odgovarjal. Med drugim je Burton tudi povedal to-le bridko resnico: "Politična stranka, ki samo jemlje, namesto da bi dajala, bo kmalu poražena!" Te besede so bile namenjene onim republikancem, ki od Burtona ničesar dobili niso. Burton je nadaljeval: v republikanski stranki ni prostora za komuniste ali fašiste. Cleveland bi moral biti poznan kot mesto svobodnega govora, obenem pa tudi kot mesto z ljudsko vlado, pravico in enako priliko- do napredka za vse. Fašisti kot komunisti ubijajo svobodo govora, svobodo zborovanja, svobodo časpisja. Za nje ne more biti mesta v demokratični Ameriki.
—--o-
Ruska tovorna ladja potopljena po submarinu
Algier, 31. avgusta. Neki nepoznani "razbojniški' 'submarin je sinoči napadel in potopil rusko trgovsko ladjo "Temirazev." Ladja, je vozila premog. Predno je neznani submarin potopil rusko ladjo je posadka submarina rešila 29 mornarjev in tri ženske s tovornega parnika. Enako se poroča, da je včeraj bila bombardirana španska lojalistična ladja v bližini francoskega obrežja.
^ -o- /
Sodnik Jones umrl
Včeraj je umrl Thomas Jones, sodnik najvišje sodnije v državi Ohio. Na sodniji se je nahajal od leta 1912. Bil je republikanec. Na njegovo mesto bo gover-ner Davey imenoval drugega sodnika.
-o--
Popravek
V zahvali za "surprise party" za Mr. in Mrs. Martina Grimši-aa je bilo pomotoma napisano ime Mr. in Mrs. John Namiza. Pravilno ime se glasi Mr. in Mrs. John Muniza.
" MALI OGLASI
Pozor, hišni gospodarji!
Kadar potrebuje vaša hiša popravilo v mizarski stroki, od kleti pa vse do strehe, obrnite se do strokovnjaka, ki vam napravi fino delo po zmernih cenah. Se priporočam,
Lovrenc Rokave , 705 E. 162nd St.
Tel. GLenville 5481
(Sept. 1. 4. 9. 11.)
Naprodaj
je stiskalnica za grozdje. Vprašajte takoj na 19102 Shawnee Ave.	(206)
Proda se
bara in oprava za točenje piva (dispenser). Proda se po nizki ceni. Vprašajte na 768 E. 200th St.	(207)
Išče se dekle
za hišna opravila. Naslov se po-izve v uradu tega lista. (205)
Proda se trailer
na 2 kolesih, odprt, pripraven za barvarje, plumberje ali sploh za vsako prevažanje. Gumasta kolesa; lahko se priključi k vsakemu avtomobilu. Nese do 1 tone teže. Proda se poceni. Vprašajte na 869 Rudyard Rd., Tel. KEn. more 5178-J.	(205)
Delo dobi
starejša ženska, da bi skrbela za 2 otroka 8 in 10 let stara; ima lahko hrano in stanovanje, ali pa brez tega. Mati teh otrok dela. Zglasite se po 6. uri zvečer na 18703 Kew,anee Ave. (205)
V najem se da
trgovski prostor, kjer je sedaj grocerija in mesnica. Dober prostor za osebo, ki je že vajena tega posla. Vprašajte na 6424 Spilker Ave. Tel. ENdicott 3093.
(206)
\
devo, ki utegne biti res zanimiva. Svoječasno sem sicer opazil v časopisju nekaj komentarjev glede te zadeve, pa bil sem preveč zaposlen z neko vatikansko zadevo, in ker sem na vsak način želel, da ustreženi papežu,
, izprvf: celc njegov prijatelj dr. Mortimer ni hotel verjeti, da- bi bil to v resnici njegov prijatelj Sir Charles, se je to pojasnilo 8 tem, da niso izredni taki simptomi v slučajih, ko nastopi smrt zaradi strahu in popolne duševne ter telesne izčrpanosti. Ta domneva se je izkazala za resnično tudi pri obdukciji trupla, ki je ugotovila zastarele organske bolezni. če ne bi koronerjeva ugotovitev tako temeljito pfametlla, s tistimi praznovernimi govoricami, ki so krožile med ljudstvom, bi bilo pač težko najti kakega najemnika za Baskerville-vo graščino. Rečeno je bilo, da je zdaj najbližji sorodnik Mr. Henry Baskerville, če je sploh še živ, sin Charles Baskerville-'jevega mlajšega brata. Ko se je zadnjikrat slišalo o njem, je bil ta mladi mož v Ameriki in zdaj so bili že podvzeti koraki, dji se ga obvesti o njegoVi dediščini."
Dr. Mortimer je "spet zganil svoj časopis ter #a vtaknil nazaj v žep.	J,
"To | so; jay,na dejstva,' Mr. Holmli, ki so. v zveži s smrtjo 'Sira Charlesa Baskervilla."
''Zahvaliti se vam moram," je rekel Sherlock Holmes, "ker ste obrnili mojo pozornost na to za-
Na Staten otoku pri New Yorku je vihar podrl hišo, v kateri je stanovalo več družin. 19 oseb je bilo ubitih in mnogo ranjenih.
GRELNI INŽENIRJI GORAK ZRAK, PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING
Popravljalni deli za vseh vrst
boiler je in furnace DO 3 LETA ZA PLACANJE
Postavite si grelni sistem in začnite plačevati v septembru
Vprašajte za Stefan Robash, naš zastopnik
GLenville 9218
715 East 103rd Street
Vabijo se tudi naročniki izven mesta
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu jje znižana cena {h Q Aft in stane samo:	kiUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
Miss Ann Washington je pra-pravnufcinja p'Vvecja predsednika Zed. držav, čeprav ' George Wdshhlgtok imel nobenih potomcev. Ona je direktna potomkinja John Auguštinct Washington^, brata Georga. Jepazelb podobna mšcmv, velikemu prvemu pycdmlnikn: ••• ■ •
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih * Državah Ameriških, je:
Ta pač ni čutil vročine! Ko je sonce le preveč pripe-Icalo, so,i posadili 9 mesecev starega Charlesa Courtneya v ledenico, kjer se je na hladnem lepo igral in ni vedel, kako se na soncu ljudje potijo.
Ustanovljena 2. aprila 1894. lnkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE 2E 44. LETO Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,750,000 SOLVENTNOST K. <3. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov In članic v odraslem in mladinskem oddelku.
, -M '■	'.1; •
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,900,000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAR.OD!"
Če se hoče,*, zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od lc-do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" all "B." Mesečaii prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 In 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerna nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
člani in članice nad 60 iet stari lahko prejmejo pripadajočo Jiin rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentcv.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katereg dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) P^ K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član članica te mogočn,e in bogate podporne organizacije, potrudi se pristopi takoj.	t
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate drus spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, "sta vite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za n ^ daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: Ju ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinoia
Clifford M .Calberly, ki je star 69 let, je bil prvi, ki je šel po napeti vrvi preko niagarskih slapov pred 45 leti in potem še šestkrat, pravi, da bo to napravil še enkrat in sicer letos v oktobru. Je pač še zakej.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEcderson 297»

Preostalo je še
nekaj izvodov poez'J
zložil in izdal
IVAN ZUPAN
urednik "Glasila K. S. K. J,
6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO
Cena $1.00 s poštnino vred.
• Naročite jih sedaj, dokler zaloga ne poide!
A KO STE NAMENJENI obložiti vašo hišo s kamenitimi ploščami, Asbestos Shingles and Brick Siding, se obrnite do nas. Blago in delo prvovrstno in cene nizke. Tudi na lahka mesečna odplačila.' Se priporočamo
Collin wood Improvement Co,
JOHN LUKANC 698 East 159th St. MUlberry 3729
Senator Hugo L. Black, ki je bil imenovan članom vrhovnega sodišča. Novi sodnik je star) šele 51 let in vnet zagovornik Rooseveltovih idej. Predno je senat potrdil imenovanje, je bila precej ostra debata o zmožnosti Mr. Blacka.
Pošast na barju
Ko so njegovi pri j a tel j i bledih obrazov poslušali te strašne zakletve, je eden med njimi, ki je bil morda še slabši od ostalih ali pa bolj pijan, zaklical, naj spuste pse za njenim sledom. Hugo je ob teh besedah planil iz hiše ter zakričal nad svojimi hlapci, naj mu osedlajo njegovo kobilo ter spuste pasje krdelo z verige. In, za-vihtevši se na kobiho, je dal psom povohati mladenkin robec, nakar je z glasnim krikom zdivjal' s psi preko barja v mesečno noč.
"Njegovi tovariši so za trenutek kakor okameneli obstali, ne da bi mogli razumeti, zakaj se je vse to zgodilo s tako naglico. Končno pa so izprevideli, da morajo za njim. Nastala je velika zmešnjava: nekateri so pričeli kričati po svojih pištolah, drugi po svojih konjih, tretji zopet po novih vrčih vina. Končno je prišlo v njihovo zapito pamet vendar spet nekoliko razuma, nakar so se vsi, trinajst po številu, vrgli na konje ter odvihrali za Hugom. Mesečina jih je obsipala s svojim srebrnim sojem, ko so oddrveli v smeri, katero je morala ubrati mladenka, če je hotela doseči svoj dom.
"Ko so predirjali tako kaki dve mili, so dospeli do nekega nočnega ovčarja na barju, katerega so vprašali, če je morda vi-
del begunko. Ovčar, kakor pripoveduje zgodba, je bil tako prestrašen, da skoraj ni mogel govoriti, končno pa je vendarle izpovedal, da je v resnici videl nesrečno mladenko, za katero se je podilo krdelo psov. "Ampak videl sem še več kakor to," je pripomnil ovčar. "Hugo Baskerville je pridirjal mimo na svoji črni kobili, tesno za kopiti njegove kobile pa je letel tak peklenski pes, da me Bog varuj pred njim." Pijani siroveži so zakleli ter odjezdili naprej. Toda kmalu so se jim naježili od groze lasje na glavi, kajti črna kobila, pokrita z belo peno, je pri-dirjala nazaj preko banja z opletajočo brzdo in praznim sedlom. Prijatelji so se stisnili tesno skupaj ter v skupini odjezdili naprej, dasi bi se bil vsak izmed njih jadrno obrnil, če bi bil sam. Jezdeč počasi naprej, so prispeli končno do psov. Le-ti, ki so bili znani po svoji neustrašnosti in svojem rodovniku, so se vrhu neke dolinice na barju cvileč stiskali v klopčič, drugi so se pri-huljeno plazili nazaj, nekateri pa so strmeč zrli v dolinico pod | J seboj.
"Družba se je ustavila, in bili so to zdaj mnogo bolj trezni možje kakor pa so bili takrat, ko so jezdili na zasledovanje. Večina njih ni hotela naprej, toda trije med njimi, ki so bili menda še najbolj pijani, so odjezdili naprej proti' dolini. Dolina se je razširila in sredi nje je stalo troje velikih kamnov, ki še* sedaj tam stoje in katere je moralo postaviti kako ljudstvo v pradavnim. Mesec je sijal z vsem svojim sojem na jaso, sredi katere je ležala nesrečna mladenka mrtva, kjer je padla od izčrpanosti in strahu. Toda ni bil pogled na njeno truplo, niti ne. pogled na truplo Iiuga Basker-ville-a, ki je ležal mrtev poleg nje, vzrok, da so' se možem naježili lasje na glavi. Ne, temu je bil popolnoma drugačen vzrok. Razkoračena nad Hugom in trgajoča njegovo grlo, je stala neka grozna stvar, velika, črna be-stija, podobna psu, vendar pa večja kakor vsak pes, ki ga je kdaj uzrlo oko umrljivega človeka. Videč to strašno zver, trga-jočo grlo Huga Baskerville-a, so se možje zgrozili, obrnili konje ter v divjem diru odjezdili, kakor bi jim gorelo za petami. Rečeno je, da je eden izmed tiste trojice še tisto noč od strahu umrl, ostala dva pa sta ostala do konca svojih dni zlomljena in strta moža.
"Taka je zgodba, moji sinovi, o izvoru tega psa, o katerem je rečeno, da vse od takrat onesre-čuje našo rodbino. Da sem to zgodbo zapisal, je vzrok ta, ker menim, da bo povzročala manj groze, če se je bo natančno poznalo, kakor pa če bi slišali o njej samo namigavanje. Dalje se ne more zanikati, da je mnogo ljudi iz naše rodbine storilo nesrečno smrt, ki je bila nenadna, nagla in misteriozna. Toda zaupajmo v božjo Previdnost, ki ne bo nikoli kaznovala nedolžnih v tretjem in četrtem kolenu za grehe prednikov, kakor pravi sv. pismo. In tej Previdnosti priporočamo vas, moji sinovi ter vas rotim, da ne hodite nikoli preko barja v temnih nočnih urah, ko so sproščene sile pekla.
"(To je napisano o Hugo Bas. kerville-u njegovima sinovoma Roger ju in Johnu z naročilom, da ne smeta ničesar povedati
svoji sestri Elizabeti)." *
Ko je dr. Mortimer končal z branjem te čudne zgodbe, si je potisnil očala gori na čelo ter
IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
stopil preko sobe proti Sherlocku Holmesu. Zadnji je zazehal in vrgel ogorek svoje cigarete v ogenj.
"Well?" je rekel Holmes.
"Ali se va"m ta zgodba ne zdi zanimiva?"
"Da, za nabiralca in zbiratelja pravljic."
Dr. Mortimer je potegnil zganjen časopis iz svojega žepa.
"Nu, prav, Mr. Holmes. Zdaj vam bom pa predložil nekaj, kar je novejšega datuma. Tukaj-le imam časopis "Devon County Chronicle" z dne 14. maja tega leta. Tu je poročilo o dejstvih, ki so v zvezi s smrtjo Sira Chas. Baskerville-a," katera se je primerila nekaj dni pred datumom izdanja tega lista."
Moj prijatelj se je naslonil nekoliko naprej in izraz njegovega obraza je postal napet. Najin posetnik pa si je spet pomaknil očala s čela na oči ter pričel brati:
"Nedavna in nenadna smrt Sira Charlesa Baskerville-a, čigar ime se je imenovalo kot ime morebitnega kandidata liberalne stranke za Srednji Devon, je izzvala veliko žalost in obžalovanjem okraju. Dasi je Sir Charles živel le primeroma malo časa v Beskerville Hallu, vendar se je vsled svojega značaja in svoje dobrodelnosti priljubil "vsem, ki so ga poznali ter si pridobil njihovo neomejeno spoštovanje. V teh dneh mehkužnosti z veseljem in zadoščenjem beležimo slučaj, da si je potomec starega rodu, ki je obubožal, z lastno močjo pridobil bogastvo ter ga prinesel nazaj, da vzpostavi ž njim spet padlo veličino svojega rodu. Sir Charles, kakor je dobro znano, si je namreč pridobil veliko bogastvo v južno-afriških špekulacijah. Bolj pameten kakor oni, ki ne vedo nehati, ko se vrti njim v prid sreče kolo, se je on vrnil z vsemi svojimi pridobitvami nazaj v Anglijo. Komaj dve leti je tega, kar se je spet nastanil na domu svojih očetov, v Baskerville Hallu, pa je danes splošna govorica o prenovitvah in izboljšavah, ki so bile narejene na njegovem posestvu in ki so bile ž njegovo smrtjo prekinjene. Ker je bil sam brez otrok, je večkrat izrazil željo, da naj bo ves okraj deležen njegove dobre sreče, in mnogo je ljudi, ki imajo s svojega osebnega stališča dovolj vzrokov žalovati za njim. Njegovi velikodušni prispevki za lokalno in okrajno dobrodelnost so bili že ponovno zabeleženi v tem listu.
"Okoliščine, ki so v zvezi s smrtjo Sira Charlesa, sicer niso bile povsem razjasnjene, vendar pa dovolj, da so razblinile v nič govorice, ki so bile posledica lokalnega praznoverja. Nobenega vzroka ni misliti, da je nastopila smrt zaradi česa drugega kakor pa vsled naravnega slučaja. Sir Charles je bil vdovec in mož, o katerem bi se lahko reklo, da je bil do gotove meje ekscentrik. Kljub svojemu velikemu bogastvu, je bil kaj skromen v svojih osebnih potrebah in njegovo slu-žabništvo v Baskerville Hallu je obstojalo samo iz zakoncev Bar-rymore; mož je bil njegov sluga, njegova žena pa gospodinja. Po izjavi teh zakoncev je bil njiju gospodar bolj rahlega zdravja in slabotnega srca, kar se je očito-valo zlasti pri pogosti menjavi njegove barve, zasopelosti in v akutnih napadih živčne depresije. Dr. James Mortimer, prijatelj in zdravnik umrlega moža, je podal slično izjavo.
"Dejstva zadeve so preprosta. Sir Charles Baskerville je imeli navado odhajati vsak večer, preden je legel, na kratek izprehod po svojem famoznem drevoredu. Dne 4. maja je Sir Charles izjavil, da namerava naslednje jutro odpotovati v London ter naročil svojemu slugi Barrymoru, naj mu pripravi prtljago. Tistega večera je odšel, kakor navadno, na svoj večerni izprehod, tekom katerega je imel vedno navado popušiti smodko. S tega izpre-
heda pa se ni nikoli več vrnil. O polnoči je postal Barrymore, ki je videl, da so vežna vrata še vedno odprta, vznemirjen, zato je prižgal ročno svetilko ter se odpravi! iskat svojega gospoda. Tistega dne je deževalo in sledovi Sir Charlesovih stopinj so bili jasno vidni v aleji. Pol poti navzdol po tem drevoredu, je lesa, ki zapira pot, vodečo proti barju. Tamkaj so bili znaki, da se je Sir Charles za nekaj časa tu ustavil. Nate je nadaljeval svojo pot dalje po drevoredu in bilo je na koncu drevoreda, kjer so našli njegovo truplo. Toda eno dejstvo, katero ni bilo pojasnjeno, je bilo to, da je služabnik Barrymore izjavil, da so bili sledovi od lese dalje, to je od tam, kjer je Sir Charles nekaj časa postal, taki, da se je zdelo, kakor da je Sir Charles od tu dalje hodil po prstih. Ob istem času se je nahajal na barju neki gotovi Murphy, cigan in prekupčevalec s konji, ki pa je bil, po njegovi lastni- izjavi, zelo pijan. Izjjavil je, da je sicer čul krike, toda ni vedel povedati, od katere smeri so prihajali. Na Sir Charlesoi-vem truplu ni bilo nobenih znakov nasilja, in, dasi je bil mrtve-čev obraz tako izpremenjen, da
sem izgubil vsake stike z domačimi angleškimi slučaji. Tisti, članek, pravite, vsebuje vsa znana javna dejstva?"
"Tako je."	1
"Torej navedimo še nekaj privatnih dejstev."
Kranjsko-Slovenska
Katoliška Jednota
WOLFF HEATING CO.