[iZTO—YEAR Reka postane drugi Krf. Pariz, 10. sept. — Liga narodov ae na bo bavila a vprašanjem odgovornosti sa umor iestnajatih otrok na Krfu, katerega j$ isviifc?Italija, ko so njene bojne Udje bres vsroks bombsrdirale staro krfsko trdnjavo. Tako izjavljajo najviijo angleike, frsneoako in iUlijan-ako avtoritete. Ta stvar "ne upada" v območje Lige. Ravno "nc spada" v območje po-hlaniškega aveta, ki rešuje itn-ijnnsko-griki spor. Stvar "ne spada" nikamor! Nihče ni odgovoren! Armada vojakov in delavoev aa delu v Tokiju. — V Jokohami so našteli 48,000 mrličev. Italieanaki fašisti nameravajo ugrabiti Reko kakor »o ugrabili Krf. Francija je razočarala jugoelovaneko delegacijo v Ženevi. Govorico o tajni pogodbi med Bolgarijo in Julijo. Mala antonta ni odina napram Muesoliniju; Rumunija in Cahoalovakija sta hladni. Jugoelavija poskusi i Ligo narodov, toda upanja Je malo. Izgredi proti Italijanom na Grškem. London, 10. šepet. — Is Kslku-te je prišla vest o velikem potresu v provinci Bengal v Indiji. V My-mcusighu je bilo 50 oeeb ubitih in mnogo hiš je porušenih. AVeahington, D. G. — Epidemija vročiniee jo izbruhnila v Tokiju, poroča ameriški poalanik \Voode. Poslanik apelira, naj Bdeči kril hitro nakaše miljon dolarjev za živila in sdravilake potrebščine. AVaahington, D. C. — Hodnik John Barton-Paine, predsednik iz-vrlevalneg* odbora ameriškega Rdečega krila, je izjavil v nedeljo, da na podlagi novejših in zanesljivejših poročil bo število mrtvih na Japonakem valed potreaa, poplave in polara znašalo 200,000 do 300,000, preko pol miljona je ranjenih in 2,600,000 oaeb je brez atrche. Vaako novo poročilo princa jasnejšo aliko atrašne katastrofe, Pomoč je nnjno porebna in Rdeči križ je podvojil napor, da ae čimprej zbere potrebna vaota denarja v Združenih državah. Admiral Anderson, poveljnik ameriške flote v azijatakih vodah, je brzojavil, da število mrtvih v Jokohami bo 100,000. Ko je on dospel z bojno led jo "Huron" v pri-atanišče nesrečnega mests, so pobrali in aežgali 43,000 mrličev. Oaaka, Japonska, 10. sept.—Japonska vlads je včersj dovolila 530 miljonov - jenov za pomožno (Delje na 3. strani.) POINCARE ZOPET OD KLONIL MIR Z NEMČIJO. Oklahoma Oity, Okla.-AIdrirh Dlake, legialativnl pravni avsto-valeč, je podal drugi del povesti o činih in bičanju, bi jih je Izvedla klanovska ulična drhal pod vodstvom nekega neznanega "viijega" kukluksa. Poveat ae nanaša na Izpovedi prič, ki ao izpovedale pred vojaškim eodi-ščem. Priče so izpovedsle, ds ao kla-novci sknšsli prijeti dvakrat evo-je lastne Člane, ker so se izjsvili da jim je governerjevs preiskava proti Kuklukaklanu všeč. Uradniki Kukluksklana eo uči-11 priče, de jih vojaško sodišče no more prisiliti, da odgovsrjsjo ns stavljena vprašanja, ker jih vojaški preiskovslci ne morejo kaznovati, ako molče in ne odgovsr jejo na etavljena vprašanjs. Po izpovedi prič so jsvni uradniki v okraju Tulaa večinoma flla-ni Kukluksklana. | Neka priča ee je branja prleeoi pred vojaškim tribunalom. Vprašali ao jo, ako amatra kukluksov-ako prisego za nekaj bolj svetega kot ps zvestobe do uatsve Združenih držsv. Priče je na to vprs-Šanje molčala. Začasno so to pričo odpustili, ds se kseneje še enkrat zaslUH. Portland, Mo.—Kukluksi so se orgenizireli tudi politično. Organizacije ostsne tajna. V ten meetu je tri in dvajMt tisoč voli-cev, štirinajst tisol je pa od teb volilee v klanoveev. Kuklakaklsn je naznanil izzivalno. de poeeže v volitve kot politična organizacija, da tako pokale odprto evojo politično sioč. Župsn Cheplin je pa hljnh tema podal Izjavo, da ne dovoli ko-klakektsnavskegs pohods po me Mu, ki se Je imel vriiti ns 12. ok tobra. aa katerega običajno na-prsvijo obhod Vitezi Krutofi Kolumba (katoliške verska er-ganUseije). Odboraiki Kakluksklsna ao na P0SLKDI0I OTROVANIH BONBONČKOV Ohiosgo, 111—Štiriletna Joyce Spengler ae je najedla otrovanih bonbončkov .in sledila je amrt. Njenega eden in dvajset mesecev "taroga bratca Roberta ao pa ko-maj reiili. Mala deklica je vzela ivojegs bratca a aabo in je lla v bližnjo prodajalno, kjer je kupila tri koVke bonbonov. Bama je sned-1« dva kotčka, tretjega je pa dala »vojemu bratcu. Komaj je devica pojedla drugi kolček, so jo pričeli viti krči. V tem ae je pa '"«li /o njejn bratec pričel valjati Po tleh. Prihiteli so soaedjč, a m«la dcltfics je umrla, preden je 'lobila prvo pomoč. Zdravniki so dec-ka reiilL SOLMČNI mrk. Hiieago, 111. — V pondeljek po-peldne so fikslsni Opazovali del-ni mrk Holnce. Ker je bil jasen j* bil mrk dobro viden. Ljina je postavila v vrsto med zemlja in aolncem kmalu po eni nri In *>rk je dosegel vilek ob pol Itirih, ko je bils približno poloviea aoln-« h zakritega. Ob 6:lt ae je luna Trpinoma umaknila in mrka I iwtt n, Adfirmm rttn on mut. MOGOTCI NA ŠPANSKEM ZAUPAJO STAREMU t |J*RVOLOKU. • ' -1 i . < .*'> i -J Kdo se ne spominja Španskega krvoloka generala ,Weyl$rja, ki je dosegel srednjo starost? Najbrže ni človeka na svetu, da ne pozna tega človeka po imenu, ki ae je zanimal za svetovne dogodke pred šest in dvajset leti: General Weyler je bil španski governer na Kubi. Španska vlada ga je poslala tje z namenom, da potlači vstajo Kubancev v potokih krvi General Weyler je prelil sicer veliko krvi na Kubi, toda VBtaje ni "zadušil in tudi preprečiti jo ni mogel, da se je Kuba odtrgala odSpanije ^J^^SS^ (■■■HM^BP^ilUMtim Glasovi in čitmteljov 9 pola. — Ako Človek Sita, pa ti in premišljuje današnji eiste;:i vidi, da ee dnevno spreminja in vedno prehaja v modernejšo eui noet ta proletarake mase. A ni je stvar da bi ae ne dala izboljšati. Tako delavstvo Izboljša svoj po ložaj, ako z združenimi močmi na atopi proti svojim izkoriščeval eem. Napredni liati nas vedno o pominjajo, da ee moramo goepo-darsko in politično organizirati. Dve strani se morata združiti« ako hočemo doseči enakopravnost in zatreti moderno sužnost. Politično organizirano delavstvo je e svojo organizacijo kot ladija brez krmila. To ee je poka zalo v zadnji svetovni vojnj. Pred vojno je bilo delavstvo Nemčije nejbolje organizirano politično, danes se njega organizaeijo nahajajo na robu propada. Čc bi bil neaiški proletariat pred vojno la Cival Kruppove tovarne, rudri , premogokope itd. bi ne bilo treba žrtvovati na miljone življenj, da bi satrli grozno utilitaristično vlado in odstavili kajzc-rja s prestola. Ako pogledamo v zgodovino preteklosti, najdemo našteto organiziranih delavskih uporov, kate rim je sledilo prelivanje krvi, u spehov ps ni bilo, vsaj trajnih ne. Sploh pri vsakem napredn«m in je postala neodvisna republika. Moril je prebivalstvo s svincem, bajonetom, garoto in lakoto. Ustanovil je cen- p» r^ev®r>kc0ga/ean^ fraina taborišča, v katan je daT s slkH»dvegti ljudi, ki so FMatiknnPpa pShiepneži sta dv« skupini ljudi, ki sta največji za preki napredku. Prvi ao duhovni z nevednim ljudstvom, katerega držijo v slepoti, a kapitalizmom pa delajo skupno za boljži Življenjski obstanek njih. Druga vrata nasprotnikov no predka ao lenuhi, ki vedno prože na raakol med delavstvom in kapitalizmom. Ti ljudje so vedno na straži ob času vojne aU razlit nih delavskih sporov. Na strani kapitalizma atoje in za maetne plače i opravljajo nesramno delo, pobijajoč ubogo delavsko ljudstvo, ki ae bori za boljši Življenjski obstanek. Od glave do nog ©-boroženi atrazijo stavkokaze, ti delajo obrokih sporih in a tem pehajo avoje sotrpine in potomce v moderno sužnost. Proti tema dvema naaprotniko-ma ae proletariat bori že leta in lrt« ajjloinalr^u vse bres uspeha. Dokler se delavstvo po vsem avo-tu ne bo poslužilo delavskega Časopisja ter ae združilo v političnih in gospodarskih, organizacijah, nam tudi ni misliti na boljši Ži vi jen jHki« obstoj. Delavstvo se je sicer pričelo zanimati za politično organizaeijo, ni pa opaziti, da bi se zanimalo za goapodarske. To pa gotovo ne zato, ker dosedaj že ni bilo pojasnjeno, kako združili politične in gospodarske organizacije. Delavci zo ustanovili že veliko število različnih zvojih organizacij. Če bi bile te organiaacije združene, da bi ekunno nastopilo proti svojemu aovrAniku, bi se dalo doaečl veliko več kot dosc-žejo organizacije posamezno. Združiti bi se morsli samo v eni organizaciji in akupno nastopiti ako bi hoteli doaeči boljši družabni aiatem. Poleg tega pa bi ae morali oprijeti tudi dela aa razvitje dclavekih gospodarskih organi-zscij. Začeti bi moraU ustanovijo-ti avoja podjetja, banke, kot ao ]že pričele nekatere delavake organizacije in ac jim je pri tem tudi pokazal po voljni uspeh. Dalje t>i delavstvo moralo uatanovljati industrijska podjetja, premogokope, tovarne, oljne vreloe itd. To niao nespametne ideje, kot bi morda rekel kateri delavec, češ, da plača, ki jo prejemamo, komaj zadostuje za preživljanje. Ako pogledcmo v preteklost, najdemo, da ao delavci žrtvovali hs\ miljone v namen, da bi si labelj. šali svoj življenjski obstoj. Le žal, ds je bil ves tinti denar potrošen v namen, da kapitallsem drži delavstvo od razlienlh gospodarskih podjetij alt apekulaeij. Različne družbe, ki ao bUe n stavljene po kepitelističnih a-gentih, ao izvabile zadnje leto na milijone "o^ nelzknšrnega in lah |komisela#ga ljudstva. «Akn bi bil bili osumljeni, da simpatizirajo z vstaši. Vsak najmanjši prestopek je Ml kaznovan s smrtjo. Krvnik je imel vedno polne roke dela in slišati je bilo velikokrat, kako pokajo kosti v hrbtu in tilniku, ko je krvnik počasi davil žrtev z garoto. Kuba se je kljub temu osv^odila. ' Zdaj je ta krvnik v španski generalski uniformi star osemdeset let. Pametni ljudje so mislili, da so se pobožni Španski mogotci kaj naučili iz zgqdovine in dogodkov na KubL Ampak dogodki govore, da so pobožnjaški in v strahu božjem vzgojeni španski mogotci ostali ravno tako zabiti trdosrčneži, kakeršni so bili ob iasu vstaje na Kubi in Filipinih. Španija hoče za vsako ceno podjarmiti Morote v severni AfHki Poslala je tje Se reč vojaštva in vršile so se bitke, v katerih je bila španska armada ravno tako že več* krat poražena, kot so bile španske vojaške čete svoječaano večkrat tepene od kubanskih vstašev. Po zadnjih poročilih so Moroti zopet naklestili španske legije, katere so poslali španski mogotci, da jih podvržejo. 8panski mogotci seveda ne spoznajo, da je njih ves civilni in vojaški sistem skozinskoz gnil in da so sa to španske vojaške Čete tepene v severni Afriki. In tako se bodejo poslužiti starega španskega sredstva za krotenje ljudstva, ki se njim noče pcfdvreči. To sredstvo je nekdaj shiftilo španskim mogotcem za krotenje nepokornih ljudi. V navado je prišlo s uvedbo sv. inkvizicije na Španskem in na to se vleče kot nit skozi vso zgodovino Španije. To sredstvo se imenuje — strahovlada, združena z bestijalno krvoločnostjo. Španski mogotci so se obrnili na Weylerja, da podvrže Morote. Odpotoval je v Afriko, da izdela načrt, za podjarmljenje Morotov. V tem času so Moroti napadli španske postojanke na vsi črti in porazili Spance v štiridnevni bitki. Weyler se je vrnil nazaj v Madrid. Na ulicah so stali najeti klaktrji in pozdravljači, ki so ga viharno posdfav-Ijali, da se tako napravi umeten pritisk, da se mu Uroči poveljništvo v Afriki. Tako je zdaj stari 80-letni krvolok, ki je križal In ga-rotiral Kubance brez usmiljenja, postal zadnje upanje bi-gotnih španskih mogotcev. Zadnje leto so poročali časniki, da se španski kralj zabava po evropejakih kopališčih in kupuje tam hotele In igralnice aa denar. Duhovni so oznanjali raz prižnice ver nemu ljudstvu, da naj moli za svojega "modraga, dobrot ljivegK usmiljenega in po božji volji postavljenega vla darja," da ne opazi, kako se ta "modri, dobrotljivi, usmiljeni in po božji volji postavljeni vladar" zabava po francoskih letoviščih in opravlja denar. Ljudstvo je seveda molilo in stradalo, fante so pošiljali v Afriko pred puške Morotov, kralj se je zabaval v Franciji, v kloštrih in fa-rovžih je bilo veega dosti, španska vlada je s železno pestjo zatirala delavske alrokovne organizacije in a dobrovolj-noetjo gledala, kako ee organizirajo čete španskih fašistov a edinim namenom, da ae zatre s ailo vsako ljudsko gibanje po večji svobodi. Kjer vladajo take razmere, se nihče ne čudi, ako bo denar^kfja *olciet»'Uhko ia mogotci lova za zadnjo bilko in stavijo svoje upanje «t«vato a istim «• več rudnikov, v človeka, ka*orefa bo zgodovina zaznamovala kol naj- 2T1E!K: JStSPJi** . L^lMr.^vni.urn M ' Podjetij. Naj na večjega krvoloka svojega časa. • | um<> ^ primfr ^prtu Resničen ja pregovor starih Rimljanov, da bogovi ri »kuiaje in lastnega prepriča udarijo tistega s slepoto. katerega hočejo pogubiti. Kajti loven je aa tako bilko, za kakeršno se zdaj love španaki mogotci. Je začetek razpada in vpropastenja. Raznovrstne delnice ao mi rojaki od družb, za katere ne vedo, kje ae nahajajo. Kako naj bi potem -| spoda v Jugoslaviji j« sristokrst-sks in se noče potruditi, da etopi |e njimi v dogovor radi odpreme avojih podanikov doasov. Zato mi m dajo odpašlfeja. da bi odpotoval is Rusije i* uxlm n . kakor vem in znam. Dalje ko u,i predbaeivali, da gospodje ▼ ju. goslaviji aamo polnijo svoj« tre buhe, sa naa ujetnike, ps da * nič ne zmenijo, niti ne nas ne m/ slijo, čeprav trpimo lakote in mraza. Zagovarjal sem svoje v domo. vini pa ao me napotili v Moskvo k avstrijski misiji ujetnike oni pa, da nikakor ne morejo h. dati potnega liata za Jugoslavijo ker a to državo tudi nimajo nika-ke zveze. Tako bom vseeno šel ic v Moskvo, da še tam poizkusim Na ta način eem bil ▼ K. 24 dni predno sem izvedel o neuspehu moje prošnje. Računajoč po pred-vojni vrednosti, bi me bilo to stalo dva tisoč kron. Tako izgleda, pred. no bom mogel priti domov, da me bo stalo zadnjega dela obleko, ki -jo imam na sebi. -J'J Radftega vaa prožim, dragi zta-riši, dajte moje pismo vsem ča. sopiaom, da bo čitala vsa Jugoslavija in ao bo nazadnje zbudila i« vaAa vlada ter se zavzela u vse svoje ujetnike, ki smo še ostali tu. Saj vendar že teče deveto le-to, kar trpimo v tujini in že se ne zmenijo za naa. In takih u-jetnikov naa je iz Jugoelavije ta še mnogo. Prava eramota je sa jugoslo. vansko vlado, da se še doeedsj ni pobrigala sa naa reveže, Slovence, Hrvate in Srbe, ki trpimo glad ia zimo. Jaz zem eieer imel Še zrečo, ker bil sem pri dobrodušni ruski kmečki družini, toda drugi so pravi siromaki, ki ee < čutijo sreč. ne, sko morejo kje dobiti ksko delo, da lahko kupijo kos kruha. Zdaj je še toliko slabše, kajti ravno točaano je tudi mnogo ru. akih delavcev aamih brez dela in naši eiromaki prodajajo alednje kose obleke, da morejo oatati pri življenju. Kaj bo z nami žele pozimi? Odšel eem iz K. in došel v Mo. zkvo. Strašna draginja je tu, v hotelu aem plačal aa tridnevno prenočišče 350 miljonov rubljev, za obed pa 110 miljonov. &el aem k avstrijskemu konzulstu, s' bil že prekaaen, ker je bil urad že zaprt Nato grem na Češki konzulat, tam ao mi pa rekli, da jim je žal ker ne morejo ničeaar ato-riti. Češki konznl me je napotil k narodnemu komiearijatu za notranje zadeve in če mi tam dovo« le, da ae bo on potrudil za mene, da bom lahko odpotoval. Tam se prosil komisarijat, naj me pustijo v Jugoslavijo ali pa Estonijo, kjer živi moj taat in kamor pripada po državljanetvu moja žena. Tedaj pa ao mi rekli, da me nikdar ne puste ne v Jugoslavijo no v Estonijo, dokler Jugoslavija ne aklene s Rusijo sporazumne pogodbe v zvrho vračanja jetnikov. O moji ženi so rekli, da lahko gre v Estonijo, a prej, da sa morava razporočiti, Jugoslovanov pa ne puste nikamor, dokler ae stopijo v zvezo s Ruaijo. ■ Tudi češki konznl mi je aveto-val, naj pišem domov, da poskrbi jugoalovanaka javnost, da ju-goalovanaka vlada takoj atopi v sporazum l rusko in pošlje sem svojega konzula ali pa pooblasti češkega konzula, da jo zastopa. V Moskvi aem našel nekega Hr-pata, ki aluži pri Češkem konzulatu že dva meeeea in čaka, da mu bo mogo&e iti domftv. V gu-bernijekem meetu K- P» J® k ved" no mnogo 8rbov ia Srama in Ba-nata, mnogo pa je raztresenih po |vcej Rusiji še Slovencev, Hrvatov [in Srbov. ■Srečni v Jugoalaviji, predramita torej vašo vlado, da bomo tn-di mi kmalu lahko prišli domov — Vaš žaloetni ain." - * Kje ja bU raj? Ker tega vprašanja doelej ie niao MU rešili, Izato zo pa imeli neverniki in avo-bodomisloci lahko atališče v boj« proti svetopisemaki bajki ustvarjanja. Sedaj pa ae je kolo obrnilo in lahko atališče bodo iaMli odslej popje £rotl nevernikom »n avobodomialeoem. Neki ameriiki preiskovalce a plešo, očali in doktorskim naalovom je namreč sedaj dokazal, da ni bil raj nikjer drugje ko v Afriki, v deželi So-mali. Podnebje je tam milo m tako toplo, da hodijo prebivalci vodno v Adamovem in Evinem kostumu. To je že en dober do-Vaz. A drugi drži ie bolj. Tieti profesor je našel v nekem konrt dešele Homeli velikanski jablano in poleg nje grm. Nihče ne more dvomiti, da bi ne bUa to ista jablana, katere ead je Eva ugriznila in potom ie Adama zapeljal«* radi čeaar etdaj vsi trpimo V grmu poleg jablane pa je Ml gotovo skrit satan v podobi kače -SMaj je menda dovolj gaanetven* dokazano, da niaujo acvernikt prav, ' j 817. dlitllc 'radarske orga- nizacije. da je pribliino pet sto da legatov. Dosti vel jih ne bo navso-čih, dosti manj pa tndi ne. Dane* je končala soja deset aiinnt do testih in je prekinjena do devetih dne sedmega. (A MAftlHA JE razbita. te vpoitevajo In o i"ie eri» rarprare. Va., dne 0. sept. pičilo. T. P.) - Dvo-Ljja polna že pred deveto i U predsedoval Andy W. r predsednik t poddi- _________IAMOBOBV BX 71 PRlOBLO USTAVLJATI Plaatainiki noše jo videti pravih preseljevanja. Potres na Japonsken je prvi korak k uriševarju. —m. jPL J .jO (Po Miltonu Albertu Noblesu.) je bil hotel Lt K. ir. \Villi$ms da dokaže, kar je [ prvi dsn zborovanja. Stoli dvorane, predložil svo-fiu pismene dokaze in [dane pretresa njegova | vsem zborom. I i, tla je brat R. M. kandidiral sa distriktne-dsednika pri lanskih vo-glasovniei ata bila dva William Petry in on. "listi so morali biti v rokah | tajnika 17. distrikta Eembra o polnoči leta [filliams j« odposlal liste 2. ■jjii Morgantowna. Fred ih je pa prejel 8. novem eu dan prekasuo. Za to odbor črtal njegovo [glasovnici. nt j« govoril burno In i od devetih dopoldne do tri i dvanajfet, torej dva uri in ■ Prenehal je govoriti in L te mu da pravica, da od-I sko nastane taka potre bjel je besedo Fred Mooney itko je povedal, da on ni kpak da se je ravnal po I Govoril bi bil ie dalje, da Tura žc dvanajst. In tako l seja prekinjena do po tku popoldanske seje je ||Keeney prinesel brzo-■i intracitnega polja. Bil je nor na brzojavko, katero ao ■i radarji 17. distrikta [ji dan rudarjem na antra-i polju, kateri so pričeli I proti premogovniškim baro-t sept^mb^, in v kateri je ledano, da naj trdno vztra-lo zmage. Na to je predsed-jklical okrožni odbor na od T da se izkaže pred delegati, [bila storjena krivica bratu ^■nu. Odborniki so drug Dfim izjavljali, da niso imeli (izkazov in so ravnali po ib. Vpraiali so na poiti- v ■townu in Charlestonu, da sjo resnico, a izvedeli nlao Odkar teče zibelka človeštvu, slabotnemu, a vendar zaupajoše-mu vase, si ljudje že gradijo svo ft domove na zemlji, pod katera se peni vulkanična lava in na ne katerih delih sveta prihaja na povrije. * , Japonci ao doživeli neprimerno >orušenje njih domov. Ljudstvo ttpona ne prebiva aamo na vul caničnih otokih temveč nad križiščem v notranjščini zemlje, kjar se stekata akupaj dve vulkanični masi jn je zemeljska povriina ravno tam najiibkejfta na vsem svetu. Gora Fuji, kadeči ae vrh, je bila vedno pričujoče svarilo ljudstvu, ki prebiva v vznožju njene koničaste stavbe. Zgradili ao avoje hiie nad ogromno salogo zemeljskega smodnika, ki je ▼ ne-prestani nevarnosti eksplozije, kajti v njega nengsrfdni bližin je neugasljiv ogenj« Naia semlja ima itiri vrste po *orij. Prva vrsta je ekvatorsko pogorje, katero pričenja • pogorjem Atlasa v Afriki ter obsega perzijsko in kimalajsko pogorje v Aaiji. Ta dolga črta pogorij se je rodila valed delovanja vulkanov. Ta vrata jo nastala iele prec dobrimi 2.500 leti. Druga je Apalaika vrsta pogorij, ki pričenja v Združenih državah, ki se končnje v zapadn Kusiji in je nastala pred 5.000 leti. Ta vrata pogorja je tudi v Afriki . Mogoče je, da ao ta pogorja nastala, po zemeljskih poplavah in premikanju lednikov, ki so prihajali a severa. To je bilo aačaaa kot je živel pravljični Noe in grške in rimske pravljice pripovedujejo o ste mnenju neba in bližanju strašnih bogov maščevanja tedaj, ko ao bile gigantične poplave. , Od Avstralije proti Sibiriji proti Orientu in proti Alaski, tud Skalnato pogorje na ameriikem zapadu je tretja vrst* pogorij, ki bo' najbrž pričela raspadati po devet tisoč letih, kakor sedaj raa-pada vrsta pogorja na Japonskem. !. Četrta vrsta gora je stara več Zadnji je bil na vrati kot i000 To M ki •ej. ednik. Rekel je, da imajo de-pravico popraviti krivico, konvenciji, ako se je kate- članu zgodila. iirjem je znano, da je bila ki konvenciji dobro namernima, ki je tako gladko da jc porazila vsak odpor rjev. Napredni delegatje so Bli ob vsaki priliki. Zdaj so ibro vedeli, da bo maiina po-kajti rudarji iz severnega Eapedne Virgin i jo ao se do-pripravili. pR tudi njih vodi-kator«; so postavili pri zad-volitvah, so bili telko pri-• Priprave so sc delale skozi k»t mesecev. Lokalni zastop-prihajajoči is okrožja dvaj-Itrideset milj, so obdržavali fc nedeljah. Na neki taki seji ■zastopanih sto petdeset lo-\ organizacij. Vse to je bilo 'lobro znano. Bedhj je tudi lla odlomke iz Čaanikov, kaj «• teh Kf jah govorilo, pl pod repnih, ki vstane na ■ji- hitro poražen. Kajti |»J* takoj zahtevajo burno, ■ipovr. katero lokalno orga zastopap kajti on nima J govoriti. Konvencija ima mo(5 in npamo, da ae konča. Predsednik iz 4 P"«vna dela vke federa-R1' 10. septembra v Falr-I " ;r,a d »legat ov pa mora f"' t je. Natančnega števila »>« morem povedati, l*n niao nikdar v dvorani ' ' »jajo .drugi prihaja-Lm ''"voljenja ptiienje v P' "The Weat Virgl-yt prinesel po JAPOHSKA SB IZKOPAVA IB KAZVALIH. =r Oraadvllla, Mte. — Vabljiva pisma is Chicaga in ia drugih ia uatrijakih mest ao pričela izo stajati, katere ao pisarili aamorei svojim tukajšnjim zamorskim sorodnikom. Zdaj taka pisma ico-staja jo, pripoved« je tukajšnji bo-' gati plantašnlkl. Faktifiuo je to iaoatajanje vab-jivih pisem samoposcbiea. Jesen ,e tukaj in sima prihaja. Zamorci ne delajo radi po tovarnah, ker niso vajeni tega dela. Večinoma jih vidimo delati na eeatah ali p» opravljati rasna hišniška dela. Delo na eeatah bo kmalu u-stavljeno. Počivalo bo skozi aimo in prične zopet apomladi. Ko ae ustavi delo na eeatah, nimajo zamorci izgleda, da dobe delo, ako nočejo delati v tovarnah. Torej je popolnoma naravno, da zamor-ei ia Chioaga in dragih industrijskih mest ne vabijo več svojih sorodnikov it južnih drŽav v severna kraje. Neki plantažnih je pripovedoval poročevalec dnevnika "Chi-oago Daily Tribuna", kako plan tajniki skrbe sa zamorce. Dajo jim koe zemlje, da jo obdelajo apomladi. Od BoŠiČa naprej do čaaa, ko je prodan bombaž, daje plantašnik svojim zamorskim do lavecm na upanje. Zamorci seveda pojejo drugo pesem kot plantainikl. Zaslužek je tako pičel, da se ne izplača delati na bombažni plantaži. Bes je, da plantalniki dajo samarcem živež ia droge življcn-ske potrebščine na upanje, toda aamorei morajo vaa plačati po visokih cenah. In kadar pride ob račnn, tedaj ao zamorci navadno še nekaj dolžni, mesto da bi imeli kaj pobiti. Večina zamorcev je analfabe-tov. To povzroša, da ne napredu jejo tako s duhom Čaaa, kot bi motali napredovati. Tam na jugu imajo šole aa belopoltne otroke, redke so pa šole za zamorske otro ke. Kdor danes duševno saosta ja, ne more tudi z uspehom obdelovati plantaže, na kateri ja po-aajan bombaž, kajti tndi bombaž potrebuje moderno obdelovanje, da ae obdelovanje izplača. Tudi to prihaja. Da pa postane splošno, je pa treba zamorca izobraziti. Slmiski Naroda« U*»*ft«*IJ«M t. t MU Thm Podporni Jedioti Uk*r». IT. Maltba« Tark tej«* -----A V*grich, ar*d»ik |la«Ua J*Š« ZsvarUib, (Nadaljevanje s prve strani.) akcijo. To je uajvečja vsota v zgodovini določena v take avrhe. Tokijo ae poskuša izkopati U razvalin. Celo meato je velikansko vrvišče. Armuila vojakov in delavcev čisti aeste, podpira a stebri napol podrte hiše in gradi barake ua ulicah in v parkih za prebivalce, ki so datali brez doma. ! Sto tisoče delavcev, katerim je katastrofa odjedla aasUiŽrk i uničenjem to varn, je pozvanih ua delo pri rc konstrukciji podrtih mest. Uradno poročilo ae giaai, da ata dv^*tretjini Tokija porušenega; 300,000 hli je rasdcjauih in ve« ko pol mlljona ljudi je brez doma. Prvi begunci, ki ao dospeli la| ZAPADNO OKROUKi Kamakurc, krasnega letoviščnega kraja ob morju, pripovedujejo, da je bilo Um tiaoč Japoncev in veš. HH| tujcev tlbitih. Mesto, ki je bilo V F»aak Zate, ptUaatelk. MM Jjjk ^ Ckluj., ! starih časih glavn* iosto Japon- Jf^r^u^" ^ ^ ioalja 1007 GLAVNI STAN t MST.8S SO. LAWNDALB AV«.( CHICAGO, ILUMOU. lavriavalni odbor: UPHIAVN1 ODSEK j Vtaaaal Caiakar. pm+fi—dmlk A »dr«« Vttriak, R. F. D. T, M* U UHUI THim WW» 1 Jahaai«wa, P«h al. uiaih »ak, «1. MagajJk M« i) fU»Ua FOlp C.dla^ Fono pvadaadalk, 40T W. Ha? Sl^ S»riatfl«M, U| , MaHla B*. ara. B.rUrt.^Okl.. Fr^ aJK Bm mUF.1 li. »M a«. H.n^.r.o.TUU, Fa.. Jaka C.M.k. 414 W, H.» ti« našal| FOUOINI ODSEK i BOLNIŠKI ODSBK. OSRBDNJL OKROŽJE i BU. Navak. avašaadatk, SfST-Sa Sa. Lawa4ala Av, tkUaaa» ML vwoo"° OK"°tJl1 o.. i ialar, B*a 104, Gr.«., Kaaa., aa jaeaaapa*. Sa liVSKrtu1*^^ bVftl« • • ffl»»ne»»ff »'H Nadnorni odbori l„ Marrar. UUk ske, je v razvalinah. Poročila s de-telo prihajajo zelo počasi; usoda mnogih mnnjAih mest in naštetih vasi-na deželi je torej la danes neanana. Ravno tako ni le nobenih pravih poročil i nebrojnih otokov. Vaa dotedanja poročila ae pa etri-n jajo ,da se je otok OŠima a ^>,000 prebivalci vred pogreznil v morje in da ao novi otoki vstali v bližini. Pogrešanje otokov je bilo varok, da je au>rje v silnih valovih pljuaknilo na obrežja in pometlo nešteta bivališča • prebivalci vred s površja. To Si jo, 10, «a|l Tokijska predmestja so prenapolnjena z be luni in vlaki jih odvažajo na deželo. Okrog 40,000 beguneev je fee bilo odpaljanih. Pomožno delo ra-pidno ' napreduje, toda Živila še primanjkujejo. Potresomer je do »noči sazna moval 1039 potresnih sunkov v Toki ju od 1. setembra. Rahli sunki se neprenehoma ponavljajo. | Honolulu, Uavaj, 10. sept Tukajšnji japonaki Združitvani odbori Pvadaadalhi Fraak AU4, SI »4 ta. Cravlaed Ava. CkUaga, W. jalba Ovaa, StSt W. Stik CWaMa, III. Jaa. S k« k, 4404 Ottoa Ct, Clavalaad, OkU. VRHOVNI ZDRAVNIK« Dr. F. J. Kara, SUS »I. CUlr AVa OevaUad, O. FOZOB1 Karata—daaaa a fl. •dk.r.lkt, bi dalaja v glai FraMali^S^I.^?^ BShmJI Hi dJUla ^ '^ftClf J ' aMtva I. N. F, J., B4S?-8e a». Uwid»i« vaiaafa, in. DBNAANB fOt^ATV, .N ^^iMS Sfc nadaljujejo v prestankih. Pri čenjajo gori v Alaski, vodijo proti arktični Kanadi, preko Anglije, Alp in laikih Apeninov proti Arabiji, Indiji in tam čez na Japonsko. Vulkani v teh pogorjih zo najaktivnejši v Italiji in na Japonskem otočju. Tekom let se v vsakem vulkanu nabere nova Java k bruhanju in tudi novi vulkani nastajajo in bruhajo is sebe razgreto maso. Na ta način nastajajo nove koničaste gore in otoki, ki pa nimajo obstanks, zlaatl otoki ne in sc v teku časa pogreznejo. To ni proces uničevanja, temveč razvoja. Del aveta mora n» to način umreti, a obenem pa vstajajo novi kontinenti. Preučevalci vulkanov so že dolgo naprej videli sedanjo katastrofo na Japonskem. Že nekaj meaecev pred tem je gora Etna y Siciliji, ki je iste vrste in v istem redu kot japonske pogorje vrglo na da& lavo in v istem čaau ata delovala tudi Vezuv ter Strombo. II. Žc takrat je profesor Noblei napovedoval potres in morda iz broh na Japonskem. Zemeljski potres v Perziji je ubil 6.000 ljudi in potrese je bilo čuti v Ka-lif orni ji. ^ Predno pričnejo vulkani maui feetirati nk površju zemlje, je navadnojiuda vročina. Taka vro-čina je vladala na Japonake« In tudi v Sredozemskem morju, kjer so obrežni gosdovi na Laškem in Francoskem bili požgani radi ail-ne poletne vročine. * Brezdvoma je potres na Japon skem prvi korak k procesu ae meljsk* rekonstrukcije. Razvoj pa ne bo šel mimo, ne da bi zalite-val človeških lirljenj in žrtev, Klicne ali hujše premembe bo doživela Manila. Južna Kvropa r>iaašalW salaaeasaa adbava, il«av aaaUV Ja ageral* Mtt r«"' - J,k* Val 4apUI la dragi *pUI, aaaaaaUa, agUal, misIiIn la aplak aja fc^r ia v avaal a ftaafle« ladaata, aaj se pafllja aa aaslat, "FraavalaM, BBST4B Ba. Lawadala An, CVlaa««, III. Dva Vukataueki poljski delavci dobe zonljo. Mehiško mesto. (F. W. Leigh-ton sa Fad. Press.) — Obdelo-vanje polja in pridelovanje v Yu-katanu ja precej napredovalo, odkar ao prejšnji najemniki Bttli bajtarji in navšdni poljski delavci pričeli dobivati od vlade vaak primeren koa semlja. Pred kratkim je imela tu Narodna agrarna komiaija svoj sestanek, na katerem, je bil gost tudi Felipa Csrrillo Puerto, socialistični govaroor Yukatana. Pod njegovim vodstvom ja yukatanska država najpolnejša izvedla agrsr sko vprašanje v prid obdeloval eev zemlje, tako, da vsak, ki šel! imeti zemljo, da bi jo obdeloval in • tem vadrieval sebe, dobi primeren kos sveta in ako ja potreben tndi podporo od države, da more prišeti s obdelovanjem. — Drugače pa še obatoja velepose stva, ki ao pod kontrolo vlade ln jih vlada tndi vadrlnje. Ta vele-poaaatva nosijo drlavi preeejšnje dohodke. Oovernor Cerriilo ja rekel pri sestanki! med drugim sledeče t "Gospodarski problem prodnk-eije, kateri aa pojavi pri vsakem nesporazumu v sgrarskem vpra-isnju je rešen v naši državi ta-korekoč avtomatično, kakorhitro so obdelovalci zemlje isvedeli, da so opravičeni do zemlje in lahko dobijo vsak avoj delež. Odredbe o razdelitvi zemlje ao takoj po objavljanja pokazale avojo dobro ■traM.. Vedno nmporsrumljenje med vaUpoaaatniki in najemniki je prenehalo, ker delal je pri vele-poeeetnik« aamo še lati, ki aa mn je ljubila. To ja pomagalo, da ae način obdarovanja polja izpolnjuje in izboljšava. Danea Že lahko trdiBM, da država Takatan pre-daeira aa d rana jat miljonov pasov vol žita kakor je prodneirala prej." Oovernor Carriilo je tndi poro £al a povečanem števil« kmato* in poljakih dela vaa v r sad m laik i vezah« Močae zadruge ae uata* navijajo ahoraj v sleherni vasi in jo tekla pa obeh stranoh. Grka ata bila ubita. Bojkot sopar lilijo preklican. Atene, 10. sept. — Na poziv Lige narodov jo grška trgovska zbornica preklicala bojkot, kl ga t uivajauji jo|iu»wim lirtt "Nippu j« bila pred por dnevi razglssHn Žiii" je prinesel vest is Koba, da proti italijanskim trgovskim tvr*lll reško afero svetu I/Iga narodov v r#Si-{ tov. Dali dodfžejo kaj več kot Grki. p ve še nlhš#. Grki pošfBtt lUlijanikT kontulat.; Rim. 10. arpt. — "(Jiornalo d'llalia" pOr^a, d« sa grški d«-| _________Baonalrenij* sadn>> w»lioU» napad f*«Hna#*j« —k ii ila^anaki konzulat v I'»{ram au,. nliBssT Mi Si "MM, ooijbmmi m lasiji l il obdelovanj« ra ratgali llalljanaka koloni i J »lor- co" katoro matije, nakupavsnj« poljvdeUke. Patra u. bi št<> «100 o^b »ošino- v odi Knjl ga arodja ir podajanju svojih {ma iz Ap-.Hjr i., n* ilije, jt orga, tisa • W F J Iprkelkor. .i«Wra»a p^ld«m.;»ialraelje in kri KJB SB KAKAJA Ludvik Žele. dOma U Truj. slovi Matija Žele, P. O. Bo* 4$, Morgautotvn, W. Va. (Adv.) SLUtBO HOB. Hlovonka srednje staroatl šell dobiti delo ss hišno gospodinjo, kjer ni druge gospodinje in kjer niso več kot trije otrool In alaer Šell alulbo v Chieagu ali ne dlje kot do 100 milj od Chleaga. Za po-jasnlla pišite na naslov HB(ovan-ka", 2657 Ho. Lawndsle _Ave., fltlesgo, 111. 'Adv,) Ali šalil znati prav !nn p .a i« kiu-tje al s aMleSo? Varoči eTlu * ^^onjn NOVA wm\ NOVI KMJIQAI "Pater Malaventura "V kabaretu SpUo! Zvonko A. Novak. ll«iBtrRCl)o nariaal Stanko 2olo. Isdala in e*MU* Knjlšovno motico 3.N.P.J. Povoot is fthrlioniR omarlšklh frončUkonov. To jo prva alnvonakn knjigo v Amorlkl, kl Imr imvtrno sliko. Fina trdo vozbo. Stan« $1.80 b poštnino vrod. Rojaki, sozito po to) knjigi, M bo vsa žal! tiaročbo sprojoma Književna Matica Se N. P. Je 2657-00 So« Lowndolo Avo., Ckeofo, UL lapolnite, iaraliU ki pdOjilo na gornji noalov eladoll NAJIOCILNI LISTEK. Knjišema anatiaa S. N. P. J.» Chicago, III. TnknJ pošiljam $1.»0 aa knjigo MPolor ft jn -v kabaratu", katero ml fUJlt* takoj p»aštnina praota. : - , - (J* # M • » • » I M » » • M M » I I M • 1» » • • » » ♦ M I NaSlOV , MM»»M»M#l»MMIIM»l . # (Opamba: I lam lletkam ja troka tudi pa-lla: i danar > > IH mma M '"V, .. 'M rf1" ' w V (Dslje.) Pe je vseeno napisal * tresočo roku drobno pieeasee, v katerem ji j« i lepimi beeedami rosodcl •tojo vročo ljube««! in jo prosil ca sestsnek v nedeljo popoldne v perku. In to pismo ji je tudi poslal. Tod« kako! Hodil je dolgo pred njeno hišo gori in doli Ur ee oziral boječe v veto; kadar pa je začul koga prihajoti, ee je naglo umaknil. V *< pn je tiščal pioem-ee v roki, da «e ne bi zmečkalo in da W go imel vsok trenutek pri roki. Toda dolgo ni naiel nikogar. komur bi mogel zaupati. - Naenkrat pa je v tem etrehu u« gledal malo dtkliao, ki ee je igralo v vejti ter jo vprašal, da li morda ne pozna take in tako gospodične z drugega nadatropjn in ali ji nebi izročila tega malega pisemce. Sevede jo je poznalo in tudi piaemee izročiti ji je bila pripravljena. Jernej jej je iz bva-ležnosti naglo potienil v roko denarja ter zbežel ves preplašen in vendar — zadovoljen. r V nedeljo popoldne torej I To je denee. V park« I Tam mu bo aama povedala, kako ji je ima in — da ga ljubi. Pogledal je na uro. Moj Bog, kako beii čae, če «e tako aanjari! Planil je kvišku, Jcajti bilo je ie pozno. In danea ee prvikrat ae-atane i njo I Ia poetelje ae je prlkobaeela nerodna poetava dolgega života in kratkih krivih nog. t Jernej je pričel s dolgotrajno, zelo akrbno toaleto. Prava areča. da aem ee aelil, al je minlil in ae zadovoljno oziral po eobi. Ko bi le gospodinja toliko ne govorila I Povedala mu je bila do-zdaj ie dvakrat vao nezanimivo zgodovino dosedanjih neznatnih preblvaleev v te lepe aobe. Tako goroetaani iivljenjepiai, bogatih besed, so njega motili} oeobito tu, ko je imel naaproti vir najlepših miail. Ko Je bila goapodinja začnla njegove korake po eobi, je potr-kela In vstopilo z zajutrekom. "Dobro jntro, gospod Rapč! Dane« pa ste nekam dolgo apan- delje, kaj ne! Ko je bil Jernej uvidel, da mu preti daljši razgovor, Je rekel no r\o:, # , V "Gospo, vaak čas mora priti k meni prijatelj. Prosim, fcecit* mu, da me ni doma ; ker imam sila ve lika delati t" i Gospodinja je napravile ruden obraz in ae obrnila. * "Dobro, dobro, bom rekla, do ete ie odšli." "De, proeim."., 1 ' - Odšle je. Hvala Bognf Tedej ee je previdno pribliial zaveei in je pogledal v hišo naaproti. Tam je bilo okno ie zaprto. ' .j %% "6e epi, angelček," Je rekel polglasno in pogledal skozi drugo okno na park. . Poskočil je in zapleeal po eobi. Čudovito krasno jutro ae mu je smehljalo nasproti. Nebo je bilo čieto kot mirno gorsko jeisero. Vsa narava je pila gorke poljube mladega sojnea. Doli v parku no bi le krone drevee ie poeute s rosni mi biseri, ki so se iskrili. Spodaj pa ao bila debla oblečena v krilca in rahlih meglic, ki eo aa, aive in modrikaste, ekrivale preplašeno pred solndbm, kakor kopajoče se deklice, V je pogledal nanje izza grma kosmat v Gotovo je ie pripravljena in čaka samo še nanj I Še osramotile ga bo, počaeneia! . Planil je nazaj pred zrcalo in tipal s tresočimi prsti po laaeh, ne da bi bil kaj izboljial na njih. Prijel je klobuk^ pozibaval ga ln mu govoril: "O, klobuk ti moj nesrečni, ie ti jo boš emel gledati!" Nato je pograbil uro in šal. Ko je zeklepel sobo, nra je prir hejalo tesno okrog srca in sopel je globoko. Stopel je tiho po stop nicah navzdol, plašil se kot tat ob stenah, z občutkom, da mora it- po Bil Je letak kričečih barv. Obstal je pred njim in ae vzravnal. Pomi- ska vlada ie vedno ril se je nekoliko, prisotnost duha ae mu je polagoma vračala. Ali moral je naprej. Zamajal se je zopet na kratkih nogah, pa ni ilo. V zadregi so je popraskal po licu. Toda t tistem hipu je ie spoznal, da to ni bilo lepo in so-pet mu jo zaplesal trg pred očmi. Zapazil je tudi, da mu je bila medtem glava zlezla nizko doli ne pral in da ee mu zapletajo noge. Zagorelo mn je v licih ln morel je zopet malo postati, da se mn je vročina v glavi polegla. V drugi ulici je lajnar zaigral otožen valček. Takoj ee mu jc ctorilo milo, kajti apomnil ae je dogodka iz neaolnčne preteklosti. Segel je v iep in pripravil denar za moža brez noge. In ta ekromna godba ga je naenkrat rešila vaeh spon tesnobe in nemira, Svobodno je stopal preko široke ceste in erečno dospel v park, kjer ei je na široko oddahnil. Toda ko j ee je domislil važnosti trenutka in zonet ee ga je lotila neka napetost v glavi, neka sladkobna tesnoba v srcu. Pogledel je na uro. Za dober četrt ure je bil prišel prezgodaj. V parku je bilo vse polno ljudi in vsi ao bili videti veseli in samovoljni,. Toliko ljudi! Jerneja je bilo strah. In če pride zdaj ona! U-stsvili bi se in ju gledali. Smejali bi ae mu, če bi bil neroden. In on jc peč bil neroden. To eo mu vsaj dostikrat zatrjevali prijatelji. Stiskalo mu je srce, oziral v skrbeh naokoli. Tam, tam je bolj samotno. Tam jo bo poz&fl vil, kjer ee ne vidi tako od vseh :itenan, z ODCUtKom, as mora ve- - - - ~ ~ - deti vsakdo, ki bi ga srečsl, ka* In * in po kaj gre. Nekdo mu je prišel nasproti; pozdravil je hripavo in bežal de jfc Stopil je ne nlico. Zdaj mora korakati kolikor mogoče lepo in lehko, ker ona ga gleda pri oknu! Pa že koj po prvih korakih je Jaaftp Jarttis DOKTOR ZOBER. I ■ .V-.--1;' ' \ * ■:. (Dalja.) "V tem aa je tretje leto bliialo koncu in pl-sma moje Alojsije so bila prossična bolj in bolj, tožila ml je, koliko ji oče pripoveduje, da se stara itd. "Zato opomnim Langmana, da jas odidem kmalu, naj sklohe račune iu meni isplača moj delci. Ako hoče oststl on, prepustim mn posel brez odškodnine kot ssmo njegovo imetje. 4'Videl sem s začudenjem, da mu to nI po godu. t "Odslej je k meni zahajal bolj poredkoma, o računu se pa nI zmenil, nego odlagal to otver vedno, čs sem ga opomnil. To ml je bilo nerazumno. "V tistem času Je vstala novica, ds js poli-olja zasledila veliko zaroto in v zapor odvedla mnogo odličnih musulmenov in celo neke krščen-eke trgovce. Jaz se za vae to nisem doati bri-g.1. "Nekega večera pride Langman k meni in njegov sluga za njim nosi težek kovčeg. '' "Shrani mi to le do jutri, da mi ne bode treba etvari nositi na svoje stanovanje. Jutri ali pojutrišnjem pošljem ponjo." " "Kaj pa imaš tako težkege v tem kovčegut" vprešam radoveden. " "To je moja skrivnost. Pusti zapečateno in premagaj radovednoat svojo, zveš pa gotovo, kaj je," " pravi, postavi kovčeg v kot in me aili, naj grem i njim. "Ras odidova v francosko goatilno, govoriva tem še dolgo in ae rnmleva. e "Drogi dan pridem od nekega bolnika domov, pa najdem pred vrati dva polieiata in enega komisarja. "Kaj hočete tu t" vprašam pre-etraien, ker da tukaj z juatleo ni niti nedolins-mu človeku imeti po»ln. to aem vedel. "Gospod pejde i nami," mi reče komisar, policista me primrta in od vedo me v ječo. Niti v svojo sobo nisem smol pogledati. "V ječi aem profil, naj a« pošlje ne avstrij. akl konzulat, naj se polije po Langmaua, jaz a«m nedolžen, dem kavcijo i t. d Vsemu eo ee ame-jali. ostal aem sam, «nm podnevi In ponoči. To ao bile atrošna ure. "Potem as aačno preiakavanja. Vprašan aem bil o oeebeh, katerih iu« in či*to nič (>oanal, ali pa samo po imenn. Vpreiatt aem bil, odkod Je prišel smodnik v mojo »»ho. Tu h<»m »toprv zvedel ali efctll, da Je bil v Uvtevu. ki ml ge je Langman v sobo poetavil, «in'lvanijo in Ma-rvland. Ako k tej površini dodamo Še I državo Weat Virginia pa iaaslo iolj obaežna Spenjskc Nemci sedaj dajl: , države Meami državami. Pri t-ru V kljub kontinent alm- t. j. na oxeaui sem onim pokrajinam, ki jih je dfesetorieo držav in distrikt brez Alaskc i„ dru|fih| deljenih poaeatev. Aku „U8t na strani Buaijo, ki smo jo i*1 merili k Združenim državam demo, da kontinentalne zjil drieve ao približno tako mt kot: 14 Franc i j, ] Nemcij, 17 Svedsk, 24 Rum| NorveŠk, Finsk ali Poljsk ' 2? likih liritanij, 26 ItaUj, 31 J slavij, 5A Cehoslovekij, 73 j parsk, 84 Omk, 91 LitvamkJ Avstrij, 121 Utvij, 17^ dJ J89 Švic, 240 Holandzk, 258] fij, 275 Albanij. Ne pozabljajmo pa pri da vkljlb temu, da ao Zdrl države, vštevši Alenko in odd ne teritorije in posestva,H ravno tako velike kot 1 ropa, prebivalatvo Evrope približno 476 miljonov, | prebivalstvo Združenih dl najžiršem obsegu znaša miljonov duš. "Proeveto" sorodniku aU prijatelju domovini. Najboljši Predpis sa Izmučene Može in • ' ............. TUo2«rl« i« M čudovit n*či. |»u v par dn«h. (* rmm h '»I «4rsmlk k« nI daj P«J