Sodobna  slovenska  p o e z i ja
Radharani Pernačič
Pesmi
Goli pajek bo pomiril robove sten
V mestu poševnih hiš so ptice razsute kot pesek po nebu, gladina molčečih kanalov sedi v vrtu. Spoznavamo skozi krhke leče,
v bledih jezikih. Z Ahilovo peto si v zgodovino sledijo Izrael, Jugoslavija, Bali
in pajčevina marljivega pajka postane smet. Nič, kar nas druži s tako jesenjo, ni resnica obraza. Lesk kože preživelih ras.
Skrb je, ki nastopi s poslednjo tortiljo. Tak je svet počasnih kolesarjenj. Ne pozna Časa. Nima Misli. Nesite me nazaj v gozd,
se veter nasloni na moje uho ...
Kadar med prsti vrtiš kostarfl,
postanejo knjige samotne
in zmrzne sonce v tej visoki vertikali.
Starost, začasje. Obstaneva.
Iz zaspanosti v nežnost
potuje instinkt: V košari, kjer
suha limona sreča sonce.
Sodobnost 2003 I 1148
Radharani  Pernačič:   Pesmi
Človek zajtrkuje človeka
(Rumeno nabrežje, sam pesek)
Skrivnostna dojemljivost zraka, v katerem se suče zrno. Tam je bil včasih Nič. Kjer se dvorišče konča z lopo, deček s palico tepe dečka. ti si Barbar, jaz Človek,
sta se vselej dajala. V vrtu suhi stroki fižola - vetrov ksilofon. Sumijo, kot so se zasejali takoj po velikem poku.
Šla sva na otok
Sla sva na otok;
z napeto kožo kot preplašen
metulj postajala na pesku
in se čudila sadežem
na drevesu.
Šla sva. Brez niti in noža,
nihče ni pletel ali paral vezi. Nisva govorila o njih, nič nisva hotela z njimi.
Pod čistim vetrom, kamor
sva padla spat? naju, kako bi naj poznal oleander, v človeku nemogočem položaju, s stegni. Zjutraj;
Rosna pajčevina, ki se nama trepetajoče vleče prek kolen.
Sodobnost 2003 I 1149
Radharani  Pernačič:   Pesmi
Katwijk
Samo školjke še moledujejo izžeti pesek. Zemlja, do kraja ravna, nakar september kot melišče stopinj: na koncu hodnika, kjer je otrok z barvico počečkal zid. Konj, ki
ga ženejo v Katwijk? Pa menda ne že tako zgodaj!
Pat Matini
(Rasla mu je med rebri, kitara)
Dvorišča kjer
je lepo biti ženska
s črnimi očmi zori kaktus Cvetovi na mehiških
mizah Voda Sveža in hladna v
steklenici Provansalska
polja - vijolična kot
šali indijskih lepotic Barve
grških pepelnikov režejo v brezdelje ki
sloni in premleva
za črnim tekačem Sloni so
daleč Ne ujame jih spirala
udomačenosti še tako kmalu Popoldne
ko ljudje
pražijo timijan kot bi bila
od tega drobnega zrnja odiisna
vsa sreča vesolja In tam si ti
za svojim metinim čajem s potezami
naravnost iz kože glasbe ki rečeš
ja, to je pat
pozicija
Sodobnost 2003 I 1150
Radharani  Pernačič:  Pesmi
Kije žarel za svojo stojnico
(Na ulici Džakarte)
Pri njem si vedno dobil svež
paradižnik.
V opankah iz predelane avtomobilske gume
jih je dnevno ljubkoval na
svojem vrtu.
Sod, s katerim
bi lahko zaslovel,
če bi v njem Spal in Mislil, je razklal
in jim naredil oporo.
Zdi se, da ni bil velik mož,
vsako popoldne pod platneno senco:
Yasrul,
ki je z žarečimi očmi postajal podoben
svojim paradižnikom.
Sodobnost 2003 I 1151