podarske
?
obrtniške
m
narodne
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tisbarnici jemane
za
četrt
po pošti pa za celo
4 gold. 60 kr
pol
3 4 gold., za pol leta 2 gold., 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr
I gold
pošilj
Ljubljani v sredo 4. junija 1873.
Obseg: O izreji gosenic ali sviloprejk. (Dalje.)
O Turski goveji kug
Našim kmetovalcem v prevdarek
Prvi
obcni zbor banke ,,Slovenij
Slovensko slovstvo
Mnogovrstne novice.
Naši dopisi
Novičar
Gospodarske stvari.
izreji gosenic ali sviloprejk.
Po navodu prof. Haberlandt-a.
(Dalje.)
Prekladanje gosenic in Čednost njih
enakoČasno přeložením gosenicam odloČil druge lese,
kakor gosenicam, ki se 12-16 ur pozneje izbudé. Ako se to opazuje pri vsakem levenji, dosežemo s tem. da
Prekladanje gosenic
y
to je
y
prenašanje na
druge
lese, je zeló potrebno, da se čednost obdrží. Pred levenjem pokladanje ni potrebno; med 1. in 3. levenjem naj pa
združimo gosenice popolnoma enakega razvijanja vedno odločeno od drugih, kar je gotovo pravilno in umno.
O prostoru, kterega potrebujejo gosenice.
Skoro vsi svilorejci se pregrešé zoper pravilo, da ni treba gledati na prostor in na natlačenje gosenic
ker
se vrši
to delo vsaki drugi dan, po 3. in 4. levenjem
začenjajo zapredovati, je po-
do tis tega časa, da se
Čisto nič. Napravljajo si pa s tem veliko škodo nastaja pri gosenicah s tem, da nimajo dostojnega prostora in da so zeló nakopičene ene vrh druzih bolezen
III	■ ^H^^H. da
imenovana
zaspanost" (Schlafsucht). Računi se
trebno, da se prekladajo vsak dan.
Prekladanje se godi naj lože z luknjičastim papirjem
z mrežo: ako nimaš teh
pripomočkov, naloži
na
ali pa
gosenice, katere hočeš preložiti, čez in čez murbovih vejic
mora biti za eno unčo semena prostora najmanj 12 kubičnih sežnjev ; dalje naj bo lesa od lese saksebi
1000 gosenčic, brž
pol
uri
zlezejo večidel gosenice na perje in
čevlja; računi se dalje, da potřebuje ko se izvalé, 10 štirjaških palcev; potem pa, spravljajo presti, ravno toliko štirjaških čevljev.
ko
prenesi jih potem z mladikami vred na druge lese ; ostale gosenice prenesi potem bodi-si z
rokami, bodi-si da
po-
ložiš zopet nekoliko vejic na-nje. Potem nesi leso z od-padki vred iz izrejališčine sobe preč in jo zunaj osnaži.
Gosenice se levé 4krat, predno se zapredejo. Gosenice postanejo nepremakljive, one zaspé z njih po koncu molečim životom in takrat čisto nič ne jeďó.
se
Tako
povekšanje prostora od enkrat na 144krat dosežemo, ako gosenicam pri njih rasti razširjamo prostor, in da jih po vsakem levenji prav skrbno razdelimo na več les.
Zdaj boš lahko znal, koliko prostora potrebujejo
gosenice od 1 unče jajčic, če veš
36.000 do 40.000 jajčic.
;
da
je v em
unči
(Dal. prih.)
„spanje" traja od 24
36
ur ;
dni.
pri bolehnih sla-Med tem spanjem na-
Turški goveji kugi.
botnih gosenicah celó
pravi se nad staro kožico nova, kajti prva bila je že pretesna, dalje se razširijo v notranjem novi širji sap- kajti v Krški vasi je uni teden, prav blizu prvega
to pošastjo na Kranjskem še nismo pri kraji,
niki (Luftrohre) mesto starih ozkih zato, da more veča gosenica tudi več zraka v-se dobiti.
Vse te spremembe niso sicer pri gosenicah nič ne-varnega
kužnega hleva poginilo zopet eno
živinče, da je potem
vsled postave pobiti treba bilo 5 druzih istemu gospo-
darj u, ki pa se je v neumnosti svoji nekako ustavljal
f ai JLigga , > ^uuai
polnoma pri miru.
vendar jih moraš pustiti med tem časom po- ukazu gosposkinemu s pretvezo, da ni kuga, da se
ubita živina ne plača itd. Take pretveze so obžalovanja
Kakor hitro se jamejo leviti, nehaj jim polagati, vredne, kajti če bi šio po mislih nevednih ljudi
ker bi jih s perjem
i
imeli
bi goveje kuge že po deželi v sto in sto hlevih in ne-spevajočimi gosenicami^še nekoliko takih, ki še sreča bila bi za deželo grozovita, kakor je na Hr vášni s o pripravljene za spanje. Skoda bi bila, ko bi po kem, kjer so gosposke prenemarne v izpeljevanji kuž-hrani hrepenečim gosenicam se ne dalo jesti; položi nih postav in tudi ljudstvo premalo podučeno; zato še
m med
pokril. ocimi gosenicami
Dobro moraš paziti, če še nekoliko takih, ki še
toraj sèm ter tjè še ktere mladike, in ko bodo zlezle ni ondi konec Turske kuge (iz Bosne zatrošene) in
gosenice, naša dežela trpi zavoljo nje. Zato imajo tudi v Zagrebu
kakor „Obzor" toži, že po 30 kr. funt mesá. Ljudstvo
f
take lese, na kterih so
na-nje, prenesi jih na ki tudi še niso za spanje pripravljene.
L~*	-------,, w	«V«*,	.	---—	------
Kakor gosenice na eni in ravno tišti lesi ne zaspé na Hrvaškem pa, namesti da bi oštro spolnovalo po
v
enakočasno, tako je tudi njih zbujenje različno. toliko časa. dokler	*v 1 *
Čakaj
se
y
izlevila, to je,
ne zapaziš, da je množina gosenic izlezla iz stare kožice; in potem še le
s tavo, se zanaša na druge reči, ki so proti postavi
jih prenesi na nove lese. Tudi to se lahko delà s pri-pomočjo luknjičastega papirja,
ali
z mrežami
ali
tem, da naložiš
pa s
na-nje mladik. Zraven pa pazi, da boš pripovedal vsled postave;
in še bolj trosijo kugo. Tako so uni dan kmetje v vasi Moravicah, kjer kuga hudo razsaja in mora zato po postavi zaprta biti, hoteli napraviti procesijo na Božjo pot. Okrajni predstojnik jim je za ta nevarni čas to
zoperstavili so se njemu
---- i 78
$
in ga otepli! žandarje pa zapodili, tako, da so morali vojaki obsesti vas. Da bi bilo ljudstvo podučeno, da je zaprtija kužne vasi neobhodno potrebna, da se ne troši bolezen dalje, in da je sicer treba zmirom Boga pomoci v nadlogah prositi, al ne tako, da se kuga se huje troši, gotovo bi nesrečni MoraviČanje ne bili se hudodelniki postali. Pomagaj si sam (da delaš prav) ., in Bog ti bode pomagal" — to na] bode Ijudem vodilo tudi ob časih kuge.
Da se ima zemljiški (gruntni) davek uravnati, to je, predrugačiti po novi postavi od 24. maja leta 1869., to je dobro znano bralcem „Novic", katerim je naš list ob svojem času naznanil celo postavo in jo jim tudi še razjasnil.
Znano jim je tudi, da, kakor drugod, imajo tudi na Kranjskem izpeljavo te postave c. k. deželna ko-
misija in pa c. kr. okrajne cenilne komisije v rokah; zadnja stopinja jim je c. k. ministerstvo.
Ko so tarife davka, kakor so jih določile c. kr, okrajne cenilne komisije po deželi, prišle k c. k. deželni komisiji v Ljubljano, jih je ona presojevala, našla je pa toliko napák tudi posebno v tem, da so si tarife zeló navskriž, da je enoglasno sklenila, te tarife okrajnim cenilnim komisijam nazaj dati in jim natanko zaznamovati napačne tarife. Okrajne cenilne komisije imajo po takem zdaj nalogo, da tarife še enkrat prevdarijo in presodijo.
Mislili smo, da vstrežemo našim kmetovalcem da te tarife, kakor so jih v vsacem okraji naredile c. kr. okrajne cenilne komisije, našim kmetovalcem na znanje damo, da tudi oni sami jih pretresejo in potem dotične c. k. okrajne komisije opomnijo na to, kar je napačno in je po pravični razmeri popraviti treba.
Tù imate celi pregled:
N j i v e :
Klasifika-	Vrste po dobroti zemlje.
Okraj: cijni di- I.	II.	III. IV. V.	VI. VII. VIII.
		strikti :	gld.	kr.	gld.	kr.	gld.	kr.	gld.	kr.	gld.	kr.	gld.	kr.	gld.	kr.	gld. kr.
Radolica		I II	15 14	——	12 11	50	10 8	50	7 6	50	5 3	50	3 2	50	2 1	-	1 - JB^UE^^tiji ' t r K^JI^^^^H
		III	13	-	10	-	7	50	5	50	3	50	2		1	-	- _
Kranj		I	16	50	14	-	U		9	-	6	50	4	■ ■	3	30	1 80
		II	14	-	12	•-	10	——	8	—	6	25	4	25	3	»...	1 40
		III	14	-	12	-	7	75	5	50	3	50	1	40	_	- • '	
Kamnik		-	17	50	14	-	11		8		6	i	4		2		1 ~
Ljubljana,	mesto	-	20	--	12	-	8	--	6	■	3	50	2	_	.		_l n
p	okolica	-	15	-	11	-	9	--	7	■	5		3		1	- '	- 70
Planina		—-	9	-	6	50	4	50	3	■ ■	2	i	1			50	J*'
Postoj na		i	18	-	10	50	8	50	6	50	3	• -	1	50			— _
		n	11	50	9	25	8	-	5	25	3	--	1	50	1		— 40
		m	9	25	7.	50	6	—	4	25	3	-	1	30	-	80	
Liti j a		i	10	-	8	25	6	25	4	-—	3	-	2		1	——	— 80
		u	10	-	8	25	6	25	4		3	-—	2	- ,	1		— 80
Krško		i	18	-	15	-	12	-	9	-	6	-	4	—	2	• «	1 —
		li	15	-	U	50	8	75	6	25	4		2	50	1	50	— 60
Kočevje			9	--	6	50	4	50	3	50	2	10	1				
Novomesto		i	12	50	11	-	8	-	6		3	50	1	5		■ ■■ ..	■ » _
		li	9	50	8	-	6	-	3	50	2	10		70		■ i	1 11 ...
Črnomelj			15	50	11 S	e	8 n o	75 ž e	7 t i	25 • •	5	50	4	40	3	80	
Radolica		i	16	50	12	■ .	10		7	-	4	50	2		1	_	- 65
		u	14	--	11	50	9	-	6	50	3	-	1	50	1	_	— , 65
		ni	14	-	11		7	-	4	50	2	50	1	50	1	—	— 65
Kranj		i	. ; 17	50	14	50	12	-	9		6	75	5	-	3	50	2 -
		u	16	-	13	50	11	-	8	——	5	50	2	40	1	10	— 65
		IH	15	-	12	«-	9	-,	6	—	4	50	2	20	1	10	— 60
Kamnik		--	20	50	15	50	11		8	25	4	75	2	50	1	« - ,	— 40
Ljubljana,	mesto	-	19	-	10	-	6	■	4	-	2	_	1			-	
V	okolica	-	16	-	12	-	10	----	7	_	5	——	4		2		1 —
Planina		—	11	50	8	——	5	50	3	50	2	-	1	!	-	60	— 40
Postoj na		1	14	-	11	50	7	50	3	80	2	50	1	10	—	80	
		11	14	-	8	50	5	-	2	50	1	50	-	70	_	35	- —
Litij a		ni	15	-	9	75	7	50	4	50	2	20	1	50		65	— 35
		i	16	-	13	-	9	50	6		3	50	2	_	1	50	—' 80
		u	16	-	13	--	9	50	6	■ ■	3	50	2	—»	1	50	— 80
Krško		i	21	-	16	-	12	50	9	25	6	■	3	—	1	20	0 *
		li	17	-	13	50	10	-	7	.	4	25	2	11 ,.	— ^	70	
Kočevje		i.	9	—	6	—	4	50	3	50	1	.. ■ ,,	■	80		m—mm	r .9
Novomesto		i.	15	-	13	-	9	-	5	■	2			55		_	mmtm^ i
črnomelj		u.	10	_	8	50	7	- -	4		1	80	L	40	-		
		—	17	-	12	-	10	-	7	75	6	50	4	75	3	70	— 70
Okraj
Radolica
Kranj
Kamnik
Ljubljana, mesto
,, okolica Planina Postoj na
Litija
Krško
Kočevje Novomesto
Crnomelj
Postojna
Litija
Krško
Kočevje
Novomesto
Crnomelj
Radolica
Kranj
Kamnik
Ljubljana mesto
„ okolica
Planina Postojna
Litij a
Krško
Kočevje Novomesto
Crnomelj
Radolica
Kranj
Klasifíka-
• • • i • cijni di-
r	« •
II
III
Vrti:
Vrste po dobroti zemlje
IL
III.
IV.
V.
VI
VII.
VIII.
strikti :	gld.	kr.	gld.	kr.	gld.	kr.	gld.	kr.	gld.	kr.
I	17	—	12	50	9	-	4	-	-	—
II	14	-	9	-	5					
III	13	-	7	50	4	-	-	75	-	—
I	14	50	12	-	9	-	6		5	—
II	13	50	11	-	8	-	5	50	2	40
III	12	—	9	-	6	-	4	50	2	20
, ,	20	50	15	50	11	-	8	25	4	75
-	22	i	14	--	8	- -	5	-	—	-
-	16		10	-*	' 7	-	5	-	4	-
——	12	-	9	-	5	-	3		-	-
I	15	50	13	-	11	50	7	50	-	-
II	13	50	11	50	8	50	5	50	--	-
III	11	50	9	25	7	50				
I	16	■	13	-	9	50	6	-	-	-
II	16	•-	13	--	9	50	6	-	-	-
I	20	-	16	-	12	-	8	-	4	-
II	16	50	12	50	8	-	4	-	2	-
___	9		5	50	3	-	1	50	-	-
I	12	■ i i	9	-	7	-	4	-	2	-
II	10	—_	7	50	5	-	3	-	1	50
■ , .	16	50	11	50	6	-	4	75	-	-
gld. kr. gld. kr. gld. kr
			Vin		o g-	r	a d	i :							
I	13		li	-	9	—	6	50	3	-	2	-	—.	-	-
II	9	75	7	50	3	50	1	80	1	--	-	_	-	-	-
I	14	50	10	50	6	50	5	50	3	50	1	10	-	-	-
II	8	50	■ ,	—	3	50	2	50	1	10	-	-	—	-	—
I	27		22	n	18	—-	14	-	10	50	7	—.	4	-	2
n	18 2	40	15	60	12	—	9	-	6	—	3	50	1	90	——
i	11	-	9	——	7	—	5	-	3	-	-	-	—	-	-
u	9	-	7	■	5	—	3	—	1	40	——	-	—	-	--
	29	50	19	,	15	, ! ..	10	50	7	25	5	75	4	50	3
50 60 40
P a
80 40 20
n i k i :
50 20 10
30 10
10
I	4	50	2	50	2	-	1	40	70	50
II	3	-	1	30	1	10	-	80	50	10
ni	3	—.	1	50	1	-1	é	50	25	-
—	4	50	2	50	1	50	1	-	50	20
—	2	—	1						-	-
	3	50	2	-	1	50	-	40	20	10
——	3		1	30	-	50	—	30	-	-
i	2	,	...	80	-	25	-	4	-	-
n	—	■	—	50	---	40	-	20	4	-
m	2	—.	1	20	- f	50	-	30	18	4
i	3		. 2	50	1	80	—	85	45	20
n	3	■	2	50	1	80	-	85	45	20
i	4	50	3	-	2	-	1	30	75	24
n	2		1	50	1	—	-	50	10	-
mmmt	3	i	2	20	1	40	-	70	40	30
i	3	_	2	—	-	80	-	20	10	-
n	3	—	2	-	-	80	—	20	10	-
—	1	90	1	20	—	95	-	40	20	10
				G o z d			• 1 :			
i	1	50	1	20	,	65	—	40 -	- 20 -	- 12
h	1			80		40	-	30 -	- 20 -	12
m	1		!	70	—	40	-	30 -	- 16 -	- 10
i	2	-	1	60	1	30	i	- —	- 70 -	- 40
n	1	60	1	40	——	80	-	50 -	- 40 -	- 25
30
10

								SO						
						G	O	z d	i :					
	4	Klasifíka-							Vrste po dobroti zemlje.					
Okraj :		1 # i 1 i cijni di-	I.		II.			lil.		IV.	V. -	VI.	VII.	VIII.
		strikti :	gld.	kr.	gld.	kr.	gld.	. kr.	gld.	kr.	gld. kr. gld.	kr.	gld. kr.	gld. kr.
Kranj		III	1	30	--	90	-	70	-	35	16	-		_
Kamnik		-	1	80	1	40	1	20		80	60	40	20	10
Lj ubij ana,	mesto	_ \	2	20		-	-	-	--		—	—-		
77	okolica	-	1	60	i	20	-	90	-	70	50	30	10	
Planina		-	2	60	i	80	1	50	1	10	80	50	30	10
Postoj na		i	1	80	i	20	-	60		-		——.		■
		li	2	--	i	20	-	60	-	20	--	--	..	mmmmm
		m	3	-	i	80	1	60	1	30	90	40	20	mmm*m
Litija		i	2	-	i	20	-	80	-	40	25	16		mmmmm—m
		,, li	2		i	20	-	80	-	40	25	16	i	
Krško		i.	2	50	2	-	1	50	1	---	75	40	25	_
		IL	2	-	1	50	1	—		50	35	16		-
Kočevje		-	1	70	1	-	-*	70	--	40			■	,|L
Novomesto		I.	1	40		95	--	70	---	40	20	-		
Crnomelj		II	1	10	...	80		60	-	30	20			_
		-	2	40	1	90	1	40	-	90	60	■ ..	r	
i^árodiio-gospodarske stvari.
vaje svoj govor
7
razodeva dr. Jan. Bleiweis
želje
Prvi obcni zbor
banke

.Slovenije
tt
Občni zbor te prve domaće naše banke 29. maja
opravništvu bankinemu: naj namreč: v vsem varno ravná, da toliko koristna in važna naša banka nikoli
ne pride v take zadrege, kakoršne so zadele po Dunaj-
ském
bil je zato, ker namesto po neki ces. postavi izstopivših gospodari in pole cesarskih u radni kov je treba bilo voliti novih
borsinem „krachu"
g tega,
druge banke
7
naj varčno
da ljudi naše vnema za zava
rovanje proti škodi ognja in za zavarovanje na življenje, udov opravilnega s veto valstva, poleg tega pa bodi naj mu korist delničarjev, ki banki denar izvršiti še nektere druge volitve.
Ker so zbori denar nih bank vezani na vse drugačne
; j------~---- ~ - - j v * 7
zaupajo, prva in glavna skrb ; zato naj se tudi v §. 36. resno prevdari prenapeti znesek sej inih mark
----------- —--------• W^v/ J-řJ. V f VAMřll J^A uuu j^UWI UUUOUCL U U J 1 LL 1 II JLLi Ci 1 i\ « --
postave, ki jih pri druzih društvih ni, in se glasovi naj ljudi, ki jih pošilja po deželi za agente svoje, na stejejo po številu dělnic (akcij), zato^ so morali delni- zlato vago dene, kar se poštenja tiče, vsaj se vé, kako
so nekterim drugim bankam nepošteni agenti škodo
čarji, rvi uu^u	~ ' —	*	ou u e a. i e ri ui urugiui u čiah. čilu nepošteni agenti sjíocio
zboru glasovati, pred zborom vodstvu bankinemu svoje	delali ; naj naprosi raji v mnogih okrajih po deželi z a-
delnice izročiti v dokaz, da jih še imajo in ž njimi tudi	up nih mož iz vrste delničarjev, ki nabiraje novih del-
pravico glasovanja, — zato je zraven^ ces. komisarja,	ničarjev tudi sebi samim koristijo; — naj na novo
ki so hoteli sami ali po svojih pooblastencih v
vladnega svétnika Fr. raller-ja, vpričo bil tudi c. k. organizira stan uradnikov svojih; raji manj urad-notár dr. Zupanec, in ^ vsako glasovanje vršilo seje nikov, pa ti naj so dobro plaćani, al ti morajo biti
po glasovnicah, ki jih je lastnik ali pooblastenec s marljivi v svoji službi in udani svojim gospodom , ne
pa da za hrbtom njihovim spletke kujejo; stroga disciplina mora biti ; protivni služabniki naj si drugej kruha
• v v •
svojim imenom podpisal itd. Leopold Salm, banki prvosednik
Predsedovala sta knez
|J1 VUOCUUliVj IU pa UI. V U Û l Ol,
zboru je bilo za3topanih 2320
dr. Costa
njega namestnik.
dělnic, tedaj 2320 glasov, ker vsaka delnica šteje za
iscej o
en
glas.
Zraven delničarjev iz Kranjskega prišlo je v
vimi
Dr. Vošnjak se strinja z željami predgovorniko• a to mu ni po godu, da poročilo predsednikovo
» ~ — —----- J	—-----J---o i-----j y	v i ili & ^ a	lu u ui ^u ^vuu y ua j^v/iuuuu pi uuocuuiivu v i
zbor na veliko veselje naše mnogo delničarjev iz Sta- ne omenja stroškov bankinih vzlasti prvotnih usta
jarskega, iz KoroŠkega
eden.
nov nih, ki neki znašajo nad 70.000 goldinarjev; tudi
Prvosednik knez Salm je s kratkim ogovorom dr. Vošnjak zahteva disciplino uradnikov; al vsak,
odprl zborovanje, představil zboru ces. komisarja, ime- kdor je „Novice" in no val je dr. Mando za zapisnikarja, za števnike vo- na dr. Costo
**v * jv v^-. • v. m v* v	-—-----j - --- --------- ' ~ ua ui • vuo tuj j6 lauiw y iuui j ua uí • ▼ \j o
lilnih glasov: prošta dr. Jarca, Jurija Bezenšeka, zagovor discipline je meril na vso drugo stran Jan. Gnjezdo, Jan. Krušica, Tom. Pirnata in dr. Bleiweisov.
„ Narod" bral o hudobnih napadih lahko videi, da Ur. Vošnjakov
kakor
R a p o c a.
Dr. Costa odgovorja ugovorom dr. Vošnjaka
ka-
v ^	xyi •	u o ta vugu v ui ja u^v-r v \j jl iuii ui • f uoujaixa y iva
Podpredsednik dr. Costa je potem slovenski in zaje mu na bankina pravila, da poročilo ni celoletno,
nemški bral poročilo o bankinem stanji, ki pa da tedaj ne obravnava
se ve
da
ni
obsegalo
v
se
~ ~ ** —----------j - 7 — x— ua icuaj uc uuiavuava VSega, ivai uvuu vi/ocgiv puiuuuu
celega leta, ker delovanje ban- celoletno; kar se tiče onih 70.000 gold, ustanovnih
kar bode obseglo poročilo
kino v različnih vrstah tudi še ne obsega celega leta. stroškov, pravi dr. Costa, da je dr. Vošnjak slišal
Iz poročila se je razvidelo, da je banka v dobrem stanji. Delničarji dobodo poročilo natisnjeno, da ga beró.
ilôkâj j a uli o no ai jjia v ^ ivaj ti iiwaiu vi/ivw gviu« unaoa
samo tisti znesek, ki je na dobro došel prvim delni-
a ni slišal prav, kajti kakih 35.000 gold, znaša
omenivši
Po tem si izprosi dr. Janez Bleiweis besede in čar je m, kteri so, da so se v začetku spodbodli za
ogromnih težav, ki jih je moralo prvo naše udeleštvo pri banki, delnice dobili po nižji ceni.
Ti
denarno društvo premagati, stavi predio svoje polno zaupanje in zasluženo
cr O
zahvalo
naj
zbor
izreče za
vspešno delovanje predsedstvu
to je
7
svetlemu knezu
stroški 30 tedaj dohodki delničarski.
Zdaj poprime dr. Karol Bleiweis besedo in na-s vetuje, naj zbor sklene, da vsaj večina opravilnih
S al m u in za blagor banke ves čas z dušo in telesom svetovalcev stanuje v Ljubljani, kjer je sedež banke delajočemu dr. Cos ti. Razen celó male množice pri-
čujočih se vzdigne nad 70 delničarjev iz sedežev
si-
in vtrjuje svoj predlog s tem, da opravilni svèt po §. 26
je predstojnik banke v smislu kupčijske postave jajno potrdivši zaupnico in zahvalnico. Na to, nadalje- primeri se lahko, da se mora o važnih denarnih zade
181
vah včasih nemudoma v malo urah v posvetovanje Wegweiser fťir Wahler der ôsterr. Rechtspartei"
AAA	A	~ -	A	..A	« ft	^ A ft « A	A	A	A A . A A	A « A	~	_ ___	JL.
on ni tudi
sklicati; če tedaj večina ne biva v. Ljubljani, sklepčen, zamuda pa utegne škodljiva biti banki popotnína vnanjih množí po nepotrebnem stroške tudi š te vilo delničarj ev Kranjskih in med njimi Ljub-
Obé
knjižici se dobite pri odboru gori imenovanega društva
a
v Cel 10 kr
lovenska po 12 kr
7
m š k
po
Prebravši obe knjižici vzkliknili smo radostno : Ijanskih je tolikošno memo druzih, da vsak lahko pre- Živio odbor! ki sj dal ob pravém času lepo podučilni
vidi, da številna razmera opravilnega svéta taka je pravična. — Zbor s prej me to resolucijo z velikánsko
večino 1967 proti 264.
Zatem so potrjene bile nektere spremembe družbi-nih pravil. Delničar kanonik Ur h pogreŠa med njimi ono
knjižici na svetio. Še posebne hvale vredna pa je slo venska, ktera tako lahko umevno (v vprašanjih in odgovoriti) podučuje vvseh zadevah, ki jih mora dandanes o srenjskih, deželnih in državnih zadevah vedeti tudi preprosti člověk, če noče pasti v brezdno slepar-
premembo §. 36. zarad sejinihmark, o kterih je skih časnikov. Ker bi v hišo vsacemu kmetu in vsa dr. Jan. Bleiweis govoril. Dr. Costa omeni, da ta cemu obrtniku radi spravili po vaem Slovenskem to zlata
pogrešek izvira le iz hitrice, s ktero se je dnevni red vredno knjižico, zato opominjamo vse naše gospode du za pričujoči zbor osnoval, da pa se to zgodi v prihod- hovne po deželi, vse
njem
občnem zboru.
nase župane
vse čitalnice in vsa
kat. politična društva, naj kar brž sežejo po „političneui Zdaj je prišla namesti izstopivših opravilnih sveto- katekizmu" in ga širijo po vsi svoji okolici, da pride valcev (namesti Fl. Konšeka, dr. St. Kočevarja, Mihaela na tisoče tega katekizma v dežele slovenske; korist Hermana, A. Pesariča, Jan. Stuheca in dr. Valente) bode naši stvari neizmerna — in knjižica ne
JLJLVJ* H1WUW J iA» JL VUW1 IVIAi j V WU» fW WU1AVVMÍ iU VVJ. •	V WiVWWy	M V M. VI U C* O JL O U V C* L JL jLi \
voiitev 6 novih svetovalcev na vrsto. Med oddajanjem stane vec kot 12 soldov!
volilnih listov se je, na „Narodovo znajdbo" se sklicu-joči učitelj Jam šek iz Štajarskega, oglasil z dekla-
Da pa vidijo naši
bral ci, kako
obravnava knjižica
racijo, da on ne voli Solmajer-a zato
;
ker
.Ie
svak
svoje predmete, vzamemo za pokušnjo mal košček iz
dr. C o s t i
Ul • UV/O lij pži tuui U1 • JULai • JL-J JL V> JL V V VIO - W 1U JL. JL • K^ V
vana zato ne, ker sta si v žlabti. Ta deklaracija je izbudila veliko smeha. ker niko mur ni bilo ukazano
tudi dr. Kar. Bleiweis-a in Fr. Šo-
nje m sicer
tišti, ki govori o
volitvah tako-le:
koga naj voli, tedaj tudi Jamšekune; čepajes
svojim izrekom hotel demonstrovati „Narodovo" modrost, da tudi za banke veljá uradniška postava
1. Ali so volitve imenitne? Volitve so neizrečeno imenitne Avstrij a je namreč ustavna d
ne
d e 1 aj
7
videl
Je
iz
; toraj postav
cesar sam ali ministri, temuČ postave si delà
po
izida volitve, da tisočerni glasovi delnicarjev se ne bri-
gajo za kliko brez zanpanja med ljudstvom, ampak da sJabe
ljudstvo samo. Godrnjati in tožiti nič ne pomaga toči zvoniti je zastonj ; kakoršne zastopnike ali poslance
dobre
si
Ijudj
hočejo može v gospodarskem odboru bankinem imeti ki jih dežela pozná za vel javne raožé in v ktere ona svoje zaupanje stavi. Da bi učitelj Jam šek poznal
nemški „bei Geldsachen hôrt aile Gemuthlich-lahko bi si bil prihranil svoj debut s smešno
Iz voljeni so bili posestnik Ivan Vilhar
lijo, take postave tudi imajo pravične ali krivične , koristne ali škodlj
Zatorej Slovenci! spoznajte, kako imenitne da so vo-
litve
7
naj
si
boj
litve za obcinski odbor, za deželni
regovor
auf"
eit
ali državni zbor. Vse so preimenitne srcu si vzemite to, pa d e 1 a j t e !
7
spoznajte in
7
deklaracijo.
pri-
v Ljubljani (z 2303 glasovi), dr. Karol Bleiweis
manj
župnik v Brežicah na^Stajarskem, trgovec Miha Pa kič
2. Kaj pa je storiti, da dobimo dobre volitve ? Marsikaj je storiti pred volitvami, pri volitvah in
deželne bolnišnice v Ljubljani, Franc Mikus
po volitvah.
v Ljubljani, France Šolmajer, odbornik družbe kme-	»"jo^m o^ v«^ij^ ^a, wj ^ «^"«j ,
tijske v Ljubljani in Franc So van mlajši, trgovec v	mirno in tiho in še nihče morebiti na vojsko ne misli.
Ljubljani — vsi z 1981 glasom — tedaj zopet z velikan-	Kedar je morebiti sovražnik pred durmi, tedaj se še le
sko večino. Poleg teh ie dobil dr. Pavlič iz Velikovca	pripravljati, oboroževati, zakladati in vaditi, to bi bilo
V O •/ _ ____-1 » # 1 * • 1 iz •
Kaj pa je storiti pred volitvami ? Vojščaki se vadijo za boj že tedaj
ko je
se vse
280 296
7
7
M. Z vanut iz Trsta 372, Rapoc iz Maribora dr. Mošé iz Ljubljane 266, Peter Graze Ili iz
Za
se ve vojski
da
7
ševno bitev.
prepozno. Ravno taka je tudi pri duševni ko se različne stranke sprimejo in bijejo du-
Ljubijane 275, nekteri drugi pa še manj glasov.
namestnike opravilnih svetovalcev pa so bili izvo-Ijeni: Andrej Jeglič, dež. računovodja iz Gorice z kako pa?
Treba se je torej pripravljati na volitve
7
no!
2094, Jože Kušar, trgovec v Ljubljani in Mih. Stare uosestnik iz Mengša z 2014 glasovi.
;
Za preglednike bankinih računov sta bila vsega nepokoja
Domorodec naj si prizadeva:
Da napravi politično stranko, pa brez
7
brez
vse jeze m sovraštva.
To nikoli
oskrbnik deželne bolniš- ni dobro, ce ste pšenica in ljulika skupaj v enem
izvoljena: Andrej Kremžar nice z 1872 in Franc Ra v nik ar, deželni blagajnik v žaklju; tište šalobarde, ki niso ne krop ne voda
Ljubljani z 1864 glasovi
pa France Potočnik, stavbeni svetovalec
ne
: ar, aezeini DiagajniK: v ^anaju, note oa^waiuc, ^ ulov uo ^^ w	^
za niuna namestnika riba, ne miš, so malo prida. Na eno stran se mora
tJ	____i	.	^	m m m	«	t	a	• i *
m
Hugo
Turk, trgovec v Ljubljani.
vsak pošten mož
Kdor
nagniti, z eno
stranko mora potegniti :
„ixuui ni z menoj, je zoper mene . x^o^u uumui^^ naj toraj svoje ljudi spoznava in zbira; očitne in za-
Pošten domorodec
tem je bil prvi občni zbor končan.
Na večer so pevci čitalnični in dramatičnega dru- grizene nasprotnike pri
štva nazočim delničarjem na Čast v gostilnici čitalnični	* — ^ u j ^ ^ c m umamjivu	m uoi , —-
napravili pevsko zabavo; vse sobe so bile polně in čez zanesljive prijatelje pa vabi in zbira v eno kolo.
polnoči je trajala prijatelska veselica. Dr. Vošnjak-Zar- Rajni profesor dr. Jak. Župan je rekel: „Gospodje do-
v / /
vas"
miru pusti: „črnca
zastonj umi-
boječe in omahljive tolaži in osrčuje;
nikove množice
ni bilo vmes.
Slovansko slovstvo.
* Politični katekizem za Slovence — tako se zove naj priporoča bukve in časnike svoje stranke
morodci! glejte, da vas bode zmirom več!"
Domorodec naj si prizadeva:
Da ljudi svoje stranke v političnih
ta namen
naj
zadevah podučuje inizobražuje.
knjižica, ktero je ravnokar v Cei
Sc sůvo JU OJ jJiijJUl Ul/ćlt UU1VVO ILI KtCbOL.nivo ovuju owauao J - na
na svetio dal snuje ali pomaga snovati katoliško politična društva
>
odbor katoliško-konstitucijonalnega društva (poleg nje vabi in prosi družnike
UUIC^ U|V2 youx m Jjiyoi uiuùuiao, DâJ a. auvív/uu ^"«uw «wuwjmjvj
naslovom: pri zborih govori sam in si priskrbuje še tudi drugih
zborom pridno dohajajo,
pa tudi
nemš
enacega
obsežka
pod

govornikov
po zborih pa naj v kak časnik na-
znanja, kaj se je pri zboru govorilo, obravnavalo in
sklepalo
nim kmetom na deželi? Liberalni pticki niso ganili ne jezika, ne peresa, ne noge, saj ni šio tedaj za judovske
Domorodec naj si prizadeva
D
svoje
ljudem
panj
dih
miiij niki
temvec
za
ubog
kmete. — Naši nasprot
se
P
rokoustijo, kako da bojo v deželnem zboru
tranke. Vsak politično izomikan in zrel
svoje volilce, za ubogo ljudstvo ca noge
topili
m se
narod ima svoje prvake, kterih besede posluša in na zobe kazali
poganjali. Poznamo gospode, ki so sprva res malo
ktere se zanaša, prisega in bije. Tako mora tudi
pr
7
pa liberalna stranka jim je ta ali uni
vsaki stranki biti. Posamni udje morajo zaupanje in Klj
dobiček ponudila , in vse je bilo pri kraju. Gospodj
še niso pomrli
prepričanje v srcu nositi, da jim prvaki dobro hočejo, vsak dan dosti be
tak
dogodbe, kterih se
da ne iščejo njih volne, temuč le njih sreče
To se pa doseže s tim: Da domorodec svojim ljudem razklada
po časnikih, naši prijatij
,1 DaJ
dobro pazijo, jih ob pravém času in ca pravem mesta
;
kaj
svojim ljudem povedó
m
tako
libereluhom
prelep
prvaki hočejo. Naj torej naši domorodci dobro in
tenjko prebiraj
in
prevdarj
vse

kar je bilo zgorej
stranke
ali
straneh 27 itd.) rečeno o programu avstrijske pravne
bodi pod lip
šeme znad obličja potegnejo. Tako bode vsak pameten člověk takim dohičkarjem in sleparjem hrbet pokazal in upanje do prvakov naše stranke se bode oživljalo,
se več družnikov zbere,
za mizo
Cl OC	Miuouiixvi ^uviv, WVU1 |;uu il^Uj
ali v zboru, povsod domorodec o našej stranki kaj pove in razklada, zdaj to zdaj uno točko našega programa.
Potlej naj domorodec pove
jalo in uterjevalo. Tako boj nice nasprotnikov zastonj.
To naj delà domorodec pred volitvami
(Konec prihodnjié.)
ijke in lima
Kaj
t
tori L za liudst
delati, to smeh o v
kaj lehko
?
uni prvak naše stranke o. Govoriti in sladké obljube ali delati, truditi se, se
Naši dopisi.
in zasramovanj
izpostavij

po v nevar-
SaTinske doline 2
Voënjaka na Stajarskem.)
(Žalostni fiasko dr
nosti se podajati to je pa drug

tudi
ki
so ga iz
to
_gube in škode se ne bati, težavca pa tudi bolj redka reč. sčini posnele, pač pravo zadele
maja.
„Novice" so v zadnjem listu, Presse" o Celjski volilni skup
Domorodci! Kar ste lepega in slavnega brali ali slišali
od kakega prvaka, nadvezujte pred svojimi Ijudmi na
véliki zvon, da se čuje daleč in široko okoli
bode „Slov. Gospodar" o
}
rekši
f
da čakaj
)
kaj
da
i)
Narodovcem
„Pressini" bahariji rekel; ces,
in
jihovim telegramom ni besedice
Ako
pa
verjeti, dokler se pravo ne izvé od druge strani
vidite ali slišite, da prvake črnijo in se zaupanje do Prav so imele. Skoro vse, od konca do kraja,, njih spodkopuje, — ne molčite, spodbijajte in izgovar- ovi telegram po svetu nesel in kar je „Narod za njim
kar
In
je
jajte podp
7
7)
Sloga
častite in branite kolikor je le mogoče , nesloga podira".
Slednjič se pridobiva zaupanje do svojih prvakov tem, ako se ljudem ob pravém času in na pravem
tudi í
mestu mirno in nestrastno kaže in
naši
kramljal, je laž
svojih ljubljene«
je komaj tretji
tt
povekšalnim steklom je štel
)7
in naštel jih je
150
bila
čeravno jih
vsi předlogi Vošnjak
j« i»uuj«j u vijiua una , - v ox	T u o u
so jetiko dobiJi, in pogumni in bistroumni kmet
klad
protniki hočejo in počenjajo
7
Naši
kaj
na-
Vi vod
Je
dohtarje v žakelj vteknil
;
Tak
župan
konec dr. Vošnjakovega inZarnikoveg
Je
bil
sprotniki po celem svetu trobij in blagor ubogega ljudst
;
pri
srcu
oni za mastnimi službami segajo
si
da
leži le
)im
Zraven pa svoje mošnjice
sreča na Stajarsko
>7
Novice
mlj
25
izleta
dne t. m. Tolažite se drag
7
da Slovenci iz Savinske doline nismo se še
pitaj
bUillil OIU/JKJiXLUL OtgflJU , 01	J "ívwujív,
oni lenobo prodajajo in dobre volje vživajo
izneverili Vam bratom na Kranjskem in spominu Slom-
jihov duh Še zmirom med
Nekdaj ubogi Šindler si je kupil kraljevsk grad
in G i s k r a je postal milij zdibuje, ko odpre svoje davkovske bukvice
nami
kovem
vlada
\7
in
vedite
da
Ljudstvo pa le toži in
se liberaluhom, bodi
da
mala peščica je tacih ljudi
?
ki
so
slovenskim, bodi-si nemškim
Naši
protniki trdij'o in prisegajo, da nimajo nič zoper vero in cerkev. Zraven pa sv. Očeta papeža, škofe in
slepiti dali. Vsi mi tudi hoćemo
)
p r e d e k naše
národně stvari, za kterega smo se borili, ko še mnozih
dohtarj
ni
bilo
al
duhovnike zmirjajo in pregacjajq
ljudem
pa božj
voru: „staravera, stara petica, staro vino
službo in besedo jemlj
v Švajci je bilo 97 du
so res že
ginile, a ne po
smo ostali našemu prego-
Stare petice
nasi krivdi; vzeli
hovnikov ob službo djanih, cerkve so bile zaprte več kot 50.000 katoličanov je brez sv. maše,
7
m
nam jih
pa bankovce dali; zdaj nam brezverci hočejo tudi sveto
zakra- nam staro
vzetí
nak
t
pa nam ne boste nik
mentov in pridige. nujejo in h va lij o,
Naši
protniki se radi ime
iíwjlu uiaiu Ytiu v áJKsiiy - naiv i t u ^a uaui	k
dar vzeli, ako Bog dá in poštenost slovenska
da so posebni prijatelji kmečkega tem mojem
porocilu, ki
stanů. Ni dolgo, kar so lib
pokazali

kako
moza
7
lepo skrbijo za kmečki stan. Na Dunaji so bogatini
U« n rv vin	n	n %-vi'v»! w» nlun m v^ A TTIO A 17 A lOřVO 1 TM«Û í
7
ki so na „borsi nekimi dnevi
s papirjem strašno visoko Jgrali
igio.li, pred x i o" r — Strašen ravs govoriti, pa beríte
v	i •	on ann tt ■ 'aIh U r\i X
zvedel od častiteg „Národové" mameluke, prepričanega, da v tej skup
Po
se vpira na resnico, katero sem
gubil
400
500 milj
in kavs je postal ne samo na Dunaju, temuc tudi po
shodu
Celj
daj
po zmoti povabljenega med po dr. Zarnikovem govoru pa
se ne dá nič mirno
o „volilnem
kar
, „
Slov. Gosp
tt
pise,
da vidite, an je
resnicno to ali ne
drugih mestih. Pa kaj so liberalci počenjali
7
da bi kar se Je meni poročalo iz onega Celjskeg
se tem igralcem in sleparjem hitro in zďatno pomagalo ? Létali so od Poncija do Pilata, da bi pomoči dobili; še na to so tiščali, naj nasa c. k. vlada pomaga in
je zbrano bilo 150 osob
shoda, kj
9
to je, m
100
77
V nedeljo 25. dne t. m. *) je bil v
volilni shod, ktereg
dr. Vošnjak
Celj
se je
poklic kakor
dnarjž sodi.
kakih
7
Še
ki ga iz naših davkov nabere, tem ljudem po
se nam iz
se spominjamo, kako je pred nekimi leti
10 let bo, jelo dnarja zmanjkovati
;
in
so kmetje prišli v strašne stiske. Hiša, živina,
kako mlj
sljivega vira poroča — vdeležilo kakih
preč. kanonik
40 oseb. Od duhovnikov bila sta
in dekan
ni imela
orai
nobene vrednosti, za nekaj rajnšev
dva
uža in župnik dr. J. Lipoid. Gosp. ka nonik Z uža je proti dr. Vošnjaku in dr. Z arniku
stranke dobro in pogumno bránil. Prav
stališče
P
so éle zavoljo maleg
dol g
in so prišle poštene družine ob vse.
kmečka posestva na kant
Kj
so pa tedaj
*
Po obljubi v zadnjih „Novicah" natisnemo celi popi®
bili naši liberalci, da bi bili na pomoč pritekli nesreč- onega shoda Celjskega.
Vred.
183
britke so pa morali slišati liberalni Mladoslovenci od ustavoverci
v
se
anidan v Topliškem
„Partheitag-u" in
vrlega posestnika in župana g. Jan. Vivoda iz Do- v druzih shodih brez ovinkov povedali) kakor
lica, ki je našteval pogubne naprave, lizem ubogo ljudstvo muči in zatira. Nazoči pametni kmetje so Vivo du pritrjevali.
po katerih libera- spodstvo nemčursko nad
V
drugimi narodi, namesti sv.
de-
Sklepi pristranskega shoda merijo na to
i
da
nase vere pa konfessionsloserija, poleg tega pa oni narni ,,švindel" na Dunajski borsi,
po kterem je na kant prišlo toliko ljudi in jih še bode, zato smo si
se v smislu slovenskih Jiberalcev delà za liberalne kan- trdao prepričani, dag. Hočevar nobenega previdnega didate. Zatorajse je za Celjski okraj ponudil dr. Voš- domoljuba, če tudi jim mastné kopune peče in jim z
nj ak
7
za Ptujski pa
ne prevzel
če bi kako muhasto !
o*
ki
Je
pa brez dvoma udeležil se shoda v Ptuji, glasno gosp. Hermana za kandidata že postavil.
Herman ka&ditature najboljim dolencem napiva, ne bode preveril, da bi dr. Ploj, kateri je volil človeka; ki je navdahnjen onega ustavoverstva
eno-
kakor smo ga ravno popisali. Ker ima ona gostarija na binkoštno nedeljo biti, zato smo si tem bolj v
w * . ~ ~ —---------— r--------** ~ ~ ^ * j ^	^^^ ^^^	*
Za města in trge v Celjskem volilnem okraji se je po- svesti, da bode sv. Duh razsvetlil vse Hočevarjeve
stavil dr. Prus
nacel.
Naj temu
>
kteri
Je
na
glasu
;
v
se
pristavimo
da
ua je mož zmernih goste tako, da bodo jedli in pili po Hočevarjevi želji,
al volili bodo —po svojem rodoljubnim prepričanji in da jih bodo pri volitvi vodile besede cesar jeve, ki jih je izrekel v prestolnem svojem govoru
12 vse zgornje
S a-
da iz
da
vinske doline ni bilo ne enega zastopnika
Maribora ni vabljen bil ne eden mož od pravne caku je in želi od prihodnjega državnega zbora
prida
m aj luvi w m » Huijvii	^^	" v ^ f	v/^auj^ X u /jun uu jii iuuuuj E>	uvga ZJ u vi <\ % ua
stranke, da sta pa dva nazoča odiočno nasprotovala li- zbornica bodo tla, na kterih naj vsi narodi in vse
beralnim besedám dr. Vošnjaka in dr. Žarni ka.
stranke v duhu pomirjenja delajo. Ako bode pa
7
In pri takem stanji stvari drzne se „Narod" poročati, državni zbor zopet tak po Hočevarjevih mislih da se je sklenilo: 1. da se zbor popolnem vjerna s slovenskim centralnim odborom v Ljubljani; 2. da šta-
ako ustavnih razprtij še ne bode ne konca ne kraja!
jarski Slovenci ostanejo pri narodnem pro
da
bodo vladali Hrbsti, Griskre, Fuxi in drugi enaki
patroni, potem zopet Avstrija ne pride do mirú in gorje • •
gramu in se
• #
zvane
Rechtspartei" !
x v V» V w w	V ^ * * « VW * W ^ ** w ™ X	\ \ 7 tvv/ KAiJ tu» » U4U X IAU J/I IAJ	UV MUVAU UU «VVU V/« ilU »i WJ i« •
ne morejo poprijeti programa tako Narodi vsi hočejo svo j e pravice imeti e nakomer no,
Kdo neki so ovi ,,št ajar ski
Slovenci", ktere ima centralni odbor v Ljubljani na vajetih? Razen liberalnih Mladoslovencev in onih, ktere
ljudje slepijo, nihče drug na vsem Štajarskern
Slovenskem !"
Trsta. ( Vabilo k besedi), katero napravijo Tržaški
)
da bi
jim
»
nemsko-liberalna" stranka gospodo Te besede veljajo gostom, če je res, da jih Hocevar povabil; Če pa to ni res, naj jih
a ne vala !
bode
bere vsak drug, ki poduka potřebuje.
Kostanjeviee l. junija
Popolnoma resnično je
to, kar je v zadnjih „Ňovicali" pisal dopisnik o pasjih
dijaki v soboto 7. dne junija t. 1. v inestni čitalnici v mrhali županovih, ki ljudi napadajo in strašijo zarad Trstu. Program :
banov
?
poje z
bor.
Pozdrav. 2. „Dijaška", nape v Govor. 4. „Nezvesti",
Le-
stekline
7
da bi ne bil g.
5. Rodoljubja zmaga, dvogovor iz „Viljem Telia"
kaplan nagloma rok odtegnil , samospev; vgriznila bi bila tudi njega pasja pošast. Tak župan je
po
F. L.
77
klamacija.
Domovina" Ipavčeva; poje zbor.
7
De-
reš prava
nadloga
občini ! Velika dobrota bi nam bil
„Deklica",
pasji
davek, da se ž njim plača, kar konjač občini
čveterospev; napev Hajdrihov. stroškov prizadene. Če pa mislite, da se bo župan za
77
ob pol
Strast in krepost", igra; spisal A. Kos. Začetek vpeljavo tacega davka potegnil
zvečer.
Gorice 31. maja
Odbor.
Narodno - politiško društvo
7
motite
se, vsaj
ima
pse, za ktere bi moral davek plačevati.
Meščan.
Moravce
crni
junija
,,Gorica" je imelo, kakor bralci „Novic" že vedó, 15.	mura*
dne t. m. občni zbor, v kterem je pod predsedstvom je pripodil
dr. To nkli-a bil razgovero volitvi poslancev za državni pod goro v Selcih v hlev, kteri je bil pri ti priči "v
29. maja kmalu popoldne se
oblak čez Limbarsko goro, in trešlo je
zbor. Znamenito Vam bode, kaj je gosp. Stubelj plamenu. Urna pomoč od vseh strani prihitelega ljud govoril o nujni potrebi, da se voli odbor, ki vzame stva in iz Moravč pripeljana gasiluica ste otele komaj
volilne zadeve za Goriško deželo v roke in o tem
sežnja oddaljeno hišo in svinjak, kteri je tudi že gorel,
hlevu je střela vbila kravo, ktero
rekel takole : Osnoval se je sicer, kakor neki časniki	in tako celo vas.
trdijo, v Ljubljani nekak „centaini voiilni odbor",	je domačo dekle ravno molžlo, al njemu se ni nič ža
kojega skrb bi bila, kandidate za vso Slovenijo pripo-	lega zgodilo. Omenite ljube „Novice" s pohvalo Mar
ročati. Pa misel za tak centralni voliini odbor dozdeva	tina Oblaka iz Moravč, kteri je hitro prihitel z ga
se
tudi
meni
ilusija.
Da je temu tako, mislim
da
nam
• 1 *	v
„v/ „«vi*	vv^v*	iiiionuj, u.«, Unix* silnico na pomoc f ill D V OllJ. VDt/ICJ J^lVl
je zadosten dokaz že to, da so ga že doma — Kranj ci napreci, ako ga gospod dekan ne prehité. Zapišite pa
m
v sili vselej prvi pripravljen
prav na
lepem
odpravili.
Glasijo
se
sicer
pn-
tuďi v črne bukve grdo baburo, ktera, dasiravno je
veršenci onega odbora, da bodo vsvojo skrb vzeli volitve bilo tudi njeno pohištvo v nevarnosti, je celó branila po ostalih delih Slovenije zunaj Kranjske ; ali
UHU tUUl UjV^UV UU1110W V V T	» Ml^lV/WVi J JV vvxv	MJ.
vodo iz svojega vodnjaka zajemati na pomoč prihitelim!
QA	s1oVb Narod" -
ce se
^ ^ VWUW4IXÍ V* VilU ^IVf VU1JV «U11IAJ XX1MUJUUV 2 ćtll J VU OU
je centralni voliini odbor nepotreben pokazal že za
Kranjsko, koliko bolj bi
V
se
nepraktičen bil za druge
bolj
Kamnika 30. maja
bliža „Tagblattu".
9
se
čedalje
slovenske pokrajine? Toraj tudi Goriški Slovenci se svetu tudi iz Kamnika prav debelo laž, na ktero
temu odboru nikakor podvreči ne moremo.
16. dne t. m. je oznanoval po
odgo
^v^v,*« ma»»v* ^uuri^i ^ luv/i^uiu.	voriti in jo pojasniti mi je dolžnost,
29. dne t. m. popoldne ob dveh je tukaj strašna a ne gosp. dekana, na kterega dopisnik meri. Kritiko
ker mene zadeva
to ča bila Čez četrt ure; nasulo jo je toliko
da
se
• v w ^	^wxv	jv bv/iiixu, vi« oc pisanega laži-stavka prepušam ui<«^u,	««mv, -v
drugi dan je je vse polno ležalo po vrtih in polji, kjer naj omenim, da vsak se je jezil nad tako neolikano pi-
bralcem samim, samo
to
je vse uničila; sreča
9
da ni daleč okoli segla.
Krskega na Dolenskem 30 maja
sarij o
Kar od cerkve in Šmarnic govori dopisnik
}
Bimo, je g. Hočevar, za binkoštno nedeljo povabil
Kakor sli- vse je grdo zlagano. Smrek in zastavic na njih niso
nad 100 ljudi na dolgo in široko iz vse okolice na gostje
i
zato
Dunaj.
v I j WM1 Ui« uvigv au du vav t ov»	un guobjcž poprejsnja icbct , JfiA iaujoiuu uvxvwuu ,	nu«»
da jih vname za ustavovernega poslanca na oskrboval cerkveno lepšanje pri Smarnicah. Smreke pa
i odpravili iz
• v • 1 i
leta
cerkve, ampak
jaz, ker sem, kakor
pri ranjemu dekanu, tako tudi letos
Ker vsak umen člověk vé, da tisto ustavover-
stvo, ki ga dandanes Dunajski judovski časniki in njim privrženi drugi ljudem pridigovajo, druzega ni (kar so
sem iz cerkve odpravil: 1) zato, ker so se ljudje prito
žili zato
9
9
da ne vidijo niti na prižnico niti pred oltar; ker se gozdom po nepotrebnem prevelika škoda
184
godi, in so zavoljo te škode že nekteri godrnjali in mo-
rebiti tudi dopisnik sam. *)
druga leta k Smarnicam in
Ko
tudi letos, gotovo
kr. ministerstvo je po željah deželneg
za
bi bil dopisnik hodil stopa dovolilo, da se za 5 let en del posilne delalnice
bi ne bil porabi za noriŠnico mirnih blaznih
tem
smrek pogrešil, kakor jih tudi drugi pametni ljudje vstregla nujnim potřebám
vlada
niso.
Kar pa se zastavic tiče, opomnim dopisnika
y
da
vsaka reč je prava na pravem mestu; cerkev je kato-
liška, to je, za vse kraje
y
y
za vse čase in za vse
z narodnimi barvami je dopisnik ne bode poveličal!
ljudi;
odneg
(Naznanilo prijatlom umetnosti in slovanskeg
Prage, umetnica v slikarst
ljenja). Gospodična Matilda Eschiz
i
Ljubljane.
M u h o v e c.
venskih dežel, posebno Moravsk
ki je obhodila več slo
Srb ij
da
y
Hrvaš k
m
po naravi teh narodov slikala običaj
y
,Wanderer" je unidan prinesel obraze in nose, bode kakih 25 etnograficnih

t
članek pod naslovom ,,vlada in volitve v državni zbor", (typen)
MHUVA J/WU numvTvm ))'tuUH	* Wi" T ^ »	J* ***J\J1 , VV	y ki jih JC iiaoi
ki ima tudi za nas toliko resnice v sebi, da povzame- stavila v dvorani čital
naslikala na svojem potovanj
raz-
mo iz njega
glavniše točke. ,,Naša
federalistična
Pri hod nj
delj
na ogled brezplac
t. m
bo razstava ta od
stranka je vedela in to še bolje izvedela iz govorov prta od 10. do 1. ure dopoldne, potem pa vsak četrtek v poslednjem državnem zboru, da direktne volitve so in vsako nedeljo o teh urah do konca tega meseca.
udarec na našo stranko. Presvitli cesar je sicer v
pre8tolnem govoru blago željo izrekel
Gosp
Esch
y
naj
prihodnja vredni
res umetnica in njeni nacrti
gled
zbornica bode sprava med vsemi narodi in strankami Ali pa bodo vladni gospodje nad strankami stali
vsa
in ne še vtikali v volitve
y
to je vprašanje
y
na
ktero da!
polna
(Postojnska jama na binkostni jpondeljek) je bila
gledovalcev, ki pa so morali z razpetimi
nikakor ne moremo kar naravnost odgovoriti z: Skušnje poslednih časov so učile, da brez vladine po- polnega mladenča gosp. Franceta Cimperm
dežobrani potovati po deževni in mokri jami
Nemila smrt nam je 30. dne t. m. vzela nade-
moči je vstanoverska stranka pri volitvah vselej propadla, ki je, kakor njegov brat Josip, ^ in ker je zato zveza med vlado in to stranko jima silna cvetličico podial slovenskemu svetu potreba, ni misliti, da bi zdaj vlada zoperstala skušnjavi lahka!
7
marsiktero pesniško
Bodi
mu
mljica
in ne storila tega, kar je bila vajena dozdaj.
Ako
y
to stori
je iz te stranke se rodila, temveč tudi to, da je pristranska. Potem pa bi tudi ne bilo mogoče
pa
kazala bi očitno pred svetom ne samo to, da
sama
Novičar iz domaćih in ptajib dežel.
y
da
se želje cesarjeve spolnijo, ki hoče, naj zastopniki vseh
narodov in vseh strank
centralističnih in federali
tako
Iz Dunaja. O volitvah za državni zbor
piše
ministerská „N. fr. Presse"
je bilo zopet
posvetovanje v vladnih krogih; sklenilo se je, da volitve nimajo pred srede oktobra meseca biti
brž
po vo
stičnih — pridejo v državni zbor, da tam po vstavni _______
pravici svobodno povedó, kaj narodi zahtevajo, in se litvah se ima Vklicati državni zbor. Deželnih zborov
pa popred ne bode. Ali bodo še to leto med kratkim
na tamošnjem bojišču merijo med seboj. Ce vlada tak zastop ubraniti hoče po svojih agitacijah, potem zbor
prenehom državnega zbora decembra meseca, ni še go
ne bode podoba mnogonarodne Avstrije, ampak podoba tovo. Na Českem bi morale nektere nove volitve za
bode
sebične nemške klike
y
in
gorje
državi, ako
bi
namesti ravnopravnosti vladala še naprej eno strano st. Taka politika bila bi prva hazard-politika! Naj se te besede tudi
naši
volilci zapomnijo in brez strahú volijo po svojem prepričanji, kajti pri volitvah ne sme in ne more po ustavnih pravilih vlada nič za-povedati: volitev je prosta, nikomur vkljub, a tudi nikomur ne ljubo!
[Iz seje đeželnega odbora 28. maja.) Zastopnika đeželnega odbora v komitetu za napravo potrebnega
deželni zbor zato biti, ker so deklaranti poslednjega zbora zgubili poslanstvo.
pripravah za volitve v državni zbor so si
zdaj povsod tudi
nemški „stari"
m „mladi" v silném
boji.
Car ruski s carevičem Aleksandrom in ve
likim knezom Vladimirom je 1. dne t. m. přišel na Dunaj razstavo ogledat. Sam cesar se mu je peljal naproti in ga sprej el s tako Častjo,
beneg
druzega gosta
hišnega orodja za real ko v novem hranilničnem po- Nikita s svojo soprugo je zdaj na Dunaji
kakor dozdaj no Tudi knez Crnogorsk
alopji bodeta deželni glavar vitez dr. Kaltenegger in dr. Bleiweis. — Izpraznjeno stipendijo žl. Jakoba Schellenburga za revne hčere žlahtnega rodů z
letnim zneskom 137 gld. 55 kr. je deželni odbor podělil Emi pl. Neugebauer-jevi. — Novomeškemu
31
maja se je začela razstava goved in druge
je, pa tudi tako na
živine, razen konj. Izvrstna živina
lišpj biki
da
,, vi«, o^ je smejati. VUVMU4 »w««.*.*** uv»^^
Ogledovalci pa memrajo, da za ogled morajo še
Posebni velikani so nekteri
županstvu se je
dovolilo, da
smé po sklepu občinskega
posebno vstopnino plačati
Borsnih homatij še ni konca ne kraj
odbora na pósodo vzeti 1200 gld. za popravljanje bram- Bankino predrugačenje jih ni veliko poravnalo
bovske vojašnice se je
dovolilo, da
Županstvu Kočevskega mesta
—r---------- - •---© ------ glasoviti bankir baron S o t h ç ii • o
smé po sklepu občinskega odbora za mestni zbor zarad posojila se pogodil
zidanje gimnazije obrniti Kočevski občini pripadajoči kapital in narastle obresti v skupnem znesku 1771 gld.
porter
u
piše, v velicih zadregah
Tudi
kterim je Ljubljanski
je kakor ,,Re-Peštu tudi sa
y
---------------— * ——r—— —~ *"* b*^' Se bor8ljaui;i uinja oicpu, „w. tu
54 kr. iz skupne obligacije bivših KoČevskih podlož- so kričali, in nekomu teh „roparjev nikov proti temu, ^ da se pravice posameznikov do tega na suknji. Res, častna „liberalna êra
29. maja
tepl
ti ropar
t
Je
visel
yy
ti tat
den
denarja zavarujejo
na
realno posestvo Kočevskega
mesta.
Pritožbo z mnogimi podpisi zoper zadnjo
volitev občinskega zastopa Trnovske občine
je
Francosko zmirom obrnj
Oči vse Evropejske politike so še na to, da je maršal Mac-Mabon
vsled dotične postave deželni odbor izročil v obravnavo deželni vladi.
zdaj
"" y	----#—------.
publike vladnik. Republikanci se bojé sablj
gonerala Mac-Ma h KJ JL1 I^UCU awvi VUi lUiWVV OWAWli
Laska vlada in Španjska ; konservativne in monarhične
pned kterim imate strah tudi

Dr. Orel je nedavno družbi kmetijski priporočal, naj stranke pa so ga vesele; pripomore, da se odvrne škodljiva razvada sekati mlado drevje. po prestolu Francoskem
y
ker trije lastniki prežijo kako se bode razmotal ta
Vred.
politični klobčič?
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik: Jožef Blaznih ovi dedici Ljubljani.