13. številka. V Trstu, v soboto 12. februvarja 1887. Tečaj XII. Opazke. V*i dopisi se pošiljajo uredništvu v ulici Torrento, t2.V«ak list mora biti frankiran. Rokopisi He ne vračajo. C^jfV^ Innernti (razne vrsto naznanila in poslanice) h«- /Hriiriuiijo po pogodili : pri kratkili oglušili z drobnimi črkami se plačuje /.u vnako besedo 1 nov. Naročnino, reklamacije in inserate prejemu opravništvo, ulica Torrente 12. EDINOST • Edinost* izhaja dvakrat m« teden, v*nko arodo in Soloto ob 1 uri popoludue. Cena zn vse leto r prilogo ? for , za pol A for ort nov., za četrt leta I for. 3•» nov — EdillOSt brez prilogo stane za celo leto G for., za pol letu SI for., za četrt leta ■ for. 50 nov. — Posamezne številke se dobivajo pri opravil i št v ti, v proda ju! nicah tobaka v Trstu po a nov., v Gorici in v Ajdovščini po Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. U nov • V <-Jmn»ti je iiiotfi. Državni jezik. Bliža se dan osodopolne bitke. Nemci se pripravljajo uže dolgo Časa Za ovi nekrvavi boj ter napadajo zdaj tu, zdaj tam slovanske posadke, posebno na Češkem, ker je prav za prav središče in glavni tabor avstrijskih Slovanov. Ogromno nedolžnega papirja se je uže pokvarilo za oni namen, govorilo se je uže tolikanj, se ve da večinoma praznih besedi, da bi nastala cela knjiga. In vse to, da bi se le proglasil nemSki j^zik državnim! Pa to su bile le same priprave i posku-šnje, s katerimi so si brusili Nemci tajne meče, urili se v orožji, da bi potem Slovane ugonobili! Lehko si mislimo, kako srdito, trdovratno, pogumuo. zmagonosno in ponosno mislijo napasti nas Slovane, ko napoči odločilni dan, da bi le dosegli svoj namen, in tako Avstrijo napeljali na edino zveličavno nemško pot. Ne bodo se strašili nobenega orožja, tudi onega ne, katerega se avstrijski Slovani ne morejo posluževati; pretili bodo a pogubo države, sumničili nas Slovane, kakor uže znajo, na vse načine, drugim se zopet laskali in tako nas v dva tabora delili, da bi vsaj za zdaj ene vpregli v nemški jarem, saj jim potem tudi drugi ne odidejo! Ker nam ni znano, da bi b i kakov slovanski časnik o nevarnosti in naatopkih, ki nam avstrijskim Slovanom prete, kaj več izpregovoril, dolžnost nam je o tem hudournem prašanju nekoliko besedi izustiti. Državni nemški jezik bi prvič uže za zdaj ne imel veljave za vso Avstrijo, tako ne za Gališko, Tirolsko i Dalmatinsko. Bi toraj bilo logično, imenuvati ga — državni! Ker Nemci v Avstrijsko-ogerskej samo en četrt prebivalcev štejejo, Slovani pa veliko nad polovico, bilo bi PODLISTEK. Najden zaklad. (S p: h I Ž i d o v l 8 ) Krasno vreme. Lep mesec majnik, Zrak tako prijeten. Oh, Anica, moje noge name skačejo. Tako mi je, ko da bi v nebesih bila! Glej no, vse gre ven na zelene livade. To je ži vonje. Komaj sem čakala lepega majnika. /daj pa j« tu. Mlade deklice zapojo pesem o krasnem mesecu in zopet utihnejo. Mosto Lukovec ima majhne hišice, le jedna «e razlikuje od druzih, sosedje bi jo lepo imenovali, pa ni vredna. Na vratih ste črki O. B. Tu je stal dimnikar prvi bogatin, kajti koča je bila njegova lastnina. Prvi za njim je bil črevljar, ni imel sicer koče lastno, pa brez velikega truda si je zaslužil vsakdanji kruh. Pred vratini tega črevljarja na kraju ceste ho sedele naše deklico in pridno plelo. Anica, hči črevljarjeva, bila je najlepša. Delale so neprenehoma, da bi si zaslužile za novo oblačilo. Dasi tudi nižjega stanu, bile so vendar lepo in čedno oblečene. •— Obče je znano, da tii tako čistih in čednih deklet, kakor v Lukovcu. Znano je tudi, da so znajo prav preprosto ali elegantno nositi ; tako so oblečene, da bi človek mislil, dekretovanje kakega državnega jezik« velika nesmisel v oziru svobode in pravice. Slicujejo se na minolost, da imaio nekako podedovano pr^dpravico, in di je bila Avstrija nemškega značaja ! Kako bi se svet stmjal takim pleinemtažern, ki bi se sklicevali s prav enako pravico na svojo nekdanje prednosti, in druge zastarele i, hvala Bogu, za večno pokopane i zabijene reči! Nemci so Avstrijo z svojim kožuhom pokrivali in »vetu trobili, da je Avstrija nemšk*, pa oni kožuh ima uže tolikanj lukenj i zaplat, da se voč ne mire spoznati, kake prvotne barve jti bil. Mi imamo pa tu li d o vel j svoje lastne obleke, ne potrebujemo nam vsiljene miloščine! Kožuh obinite in obdržite ga za se, utegnete ga k malu potrebovati! — Dalje pravijo, da so najbolj omikani narod v Avstriji i njih jezik edini pripraven i sposoben drugim gospodariti! Da ni ne ona ne druga istina, tega ni treba tolmačiti našim čitateljem! če vidijo, da so slovanski jeziki v istini nesposobni i Slovani taki barbaiji, Nemci pa tako zvesti i pošteni Avstrijci, zakaj nam ne priskočijo na pomoč, zakaj nam ne pomagajo do one omike, k jo oni imajo, ki so jo le na svojej narodnej podlagi dosegli, katero toraj tudi mi le na narodnej podlagi moremo doseči! Kako se jim je slabo godilo pod tujim francoskim jezikom, kako je pri njih vse pešalo in izmi-ralo. Mislite toraj, ker vam ni bil lepi francoski in latinski kožuh po všeči, da bo nam vaš zakrpani nemški? Nam ni treba vašo pomoči, le pustite nas v miru i ne metajte nam polen pod noge/ Opomaremo si sami, tako ali tako, vse vaše zapreke so zastonj, duha časa ne zamorite nikedar več z vso visoko svojo učenostjo i zvi- da ima teden sedem praznikov. — So pa tudi lepo? Da in ne, ali zadosti, da so mlade. — Večidel so lepo, pa blede. Kakor cvetice o tmnej kleti hirajo. Pa vse jedno pojo in so vesele! Dve ste bili posebno lopi, in poznalo se jima je, da jima nič ne manjka; se ve, da ste bili tudi premožnejši. Anico že poznamo, druga pa jo Lil j za. Na licu so cvetele jima lepo vrtnice in njih ustnice bo se rudečile, kakor črešnje.! — Anica ima lepo, modro oči, in kostanjevo laso, Lujza črne ko ogtfe. Ko tu nekaj časa šotate, prido mimo starikasta gospa, in ko so prevzetno proti deklicam ozre, zgine za oglom. — Lujza roče tihoma za njo: Gospa Rogačka si nič ne odreka, užo spet novo krilo in jopič. — Ti zmiraj kakega zbodeš, kaj nama za to?44 — že res, pa vse zgol iz napuha". — Kaj iz napuha? Dobra žena je. Ima tam neki v Celovcu, ali jaz vem kje, bogato teto in podedovala bo. Ima, nevem koliko stotov zlata in njena kri je žlahtna. — Ha — nič nema, njen mož so jej smeje, ko vsi drugi in še dimnikarjova je. — Anici ni to dopadlo. — r,Ne vem, kaj jo to tebi n ari, dimnikarjova ali ne, svojo hišo ima in nobenemu nič ni dolžna in ni se jej treba za zavist sosodinj brigati! — „Ah, ona je mati Jankova — pa ne bodi huda, nisem to mislila razžaliti". Nekaj časa molčite. — Pa k malu jo Lujza po- jačo! — Pa ker uže to izprevidajo, da vendar vstajirao in se krepimo, silno jih straši. Oai bi ra li nam najveći, najdražji i najljubši zaklad, mili naš jezik i vzbujajoči duh zamorili, in vzpostavili v našej po naših OČakib z srčno krvjo blagoslovljenoj zemlji svojo ofiorno gospodstvo! Zakopali so nas uže pred tisoč leti v robstvo, podjarmili in ponetnčevali nas, katere osode smo se otresli po silno težavnej i trnjevej poti, po silnih sto in sto let trajajočih mukah in se prebudili v novo živenje. Zgodovina toraj kaže, kako so nam uže od nekdaj uasprotovali in sedanjost govori, da preprosti nemški kmet ni Š« tolikanj razumen, kakor naš, saj večkrat njih časniki neumne reči izmed preprostega nemškega ljudstva svetu javijo, ivči, ki bi se pri nas barbarskih Slovanih skoraj ne mogle zgoditi. Hudodelstva i zločinstva so pri njih tako vdomačena, če ne bolj, kakor pri nas. Da imajo ogromno slovstva, to je istina, kar se pa avstrijskih Nemcev posebno tiče, ne morejo se tako posebno šopiriti, kajti mnogo njih odliČnjakov v vs^h strokah je slovanskega rodu. Tudi imajo nekatere slovanske panoge staršo literaturo od Nemcev, na priliko Poljaki in Čehi, da ne govorimo o sta-roslovanskej literaturi. Da njih jezik ni Še na popolnej stopnji do današnjega dne, to kaže njih pravopisje, ker neinajo še splošno veljavnega, dalje imajo v svojem |eziku brez števila tujih besedi, kar ne kaže na je-zikovo bogastvo, da še splošnih pismenk nemajo, ker eni pišejo s čisto latinico i drugi zopet z ponemčeno latinico! Ko bi bil eden ali drugi slovanski jezik v tacih položajih, kakor j'1 bil nemški tolikanj sto let, bil bi vsak bolj razvit, nego je nemški s^daj. draži: „Joli res, da se k malu omo-žiš P Presneti sosedje, iz komarja delajo slona . . . No tako jo užo res. — Ne, ni res, .Tanko je le z očetom govoril. — Čestitam! — Oho, dimnikarja, ki mora biti šest dni črn ko hudič. — Ko bi od nog do glave zlat bil, ne vzamem ga, pravi čmerna deklina. Tudi jaz ne, tudi jaz ne! pravi tretja. Ko bi bil tudi najlepši mladenič! Ob nedeljah še še, pa v delavnikih! Če se smeje in belo zobe kaže, ima tak obraz, ko hi španski poper jel. — Ti ne veš, kaj govoriš — odgovori Lujza, ko je hotela prijateljico zagovarjati, Janko je najlepši mladenič vsega mesta, kako lepo plešo, zmiraj je vesel, vse ga rado ima. Da, lep fant je, prav ima Anica, če ga ljubi, in to temveč, ker je oče zadovoljili. Spet so utihnole. Bližal se je dimnikar Ožbe z sinom Jankom. Obličje starega jo bilo čudno, črno, bil je pa dobro voljo in vsakega jo pozdravil. Pet korakov za njim koraka sin — vesel kakor zmiraj. Čudno so se beli zobje in rudeča ustna od črnega obraza razločevali. Nesel jo na rami vrečo saj, v desnoj roki lep klinček in trn. —■ Ljudje, ki so ga srečali, dejali so pri sobi: „Glejte ga, ko oče, zmiraj ima kako šalo v glavi. Pa VRaj so vsi dimnikarji taki, redkeji je žalosten dimnikar, ko vesel čuk44. Izmed deklic se Lujza prva vzdigne : Glej no, užo spet nova pesem! Kje pa in vendar se češki, poljski uže zdaj sme nemškemu enačiti. Zdaj pa premišlujmo, kaj bi potem bilo, ko bi bil nemški iezik proglašen državim jezikom. G -spodoval bi samopašno v šoli, v uradu, v cerkvi in se sploh šopiril in Širil v javnem živenji, slovanski bi bili Sčasoma povsod izbrcani in v kot potisneni, hlapčevali bi nemškemu. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. V seji poslanske zbornico dne 8. t. m. je grof Taafte odgovoril na interpelacijo poslanca Knotza ter zavrnol napade na neodvisnost i nepristranost pravosodja na Češkem. Oledć določbo praškoga porotnega sodišča v pravdi proti NVolfd je grof Taaffo razložil zgodovino te pravdo in rekel, da je liberiški nemški časnik ščuval in silno napadal liberiškega državnega pravdnika. O tej zadevi se zdaj ne more govoriti, ker so so zatoženi pritožili pri najvišjem sodišču. Ministerski načelnik pravi, da so z oziri, katere je zbornici dolžen, in z dostojanstvom vlade ne ujema, da bi se sploh spuščal v odgovor na žaljive napade zoper češkega deželnega namestnika. — Knotz je na to predlagal, naj se ministerskega načelnika odgovor vzame v razpravo, a zbornica je ta predlog z 149 glasovi proti 101 zavrgla. — Potom so je oglasil poslanec Ausserer in rekel, da poročila poslanca Vošnjaka o tiskovnih zadevah na spodnjem Štajerskom niso resnična. Poslanec Vošjnak pa je odgovoril, da ^nobeno besede ne prekliče. Nato so se brez ugovora potrdili novi poslanci Dumreicher, Vranv, Gregorec, Ser-wato\vskv, Szczepanovski in Fiirnkranz. Za tem se je pričelo drugo čitanje zakona, glede zavarovanja delavcev v primerljajih bolezni. Poročevalec večine llilinski priporoča prostop v podrobno razpravo, poročevalec manjšine Biirnreither pa zahteva, naj so predUga promeni v treh točkah: 1. Svobodno delovanje društev se ne smo krčiti. 2. Kmetiški in gozdnarski delavci naj se k malu pridružijo. 3. Za parniška jih vzame? Saj jih dela! reče ponosno Anica. — Da, da, tako učen je, vsak napis zna čitati. Ko se ined tem dimnikar Anici približa, vskliknole so tovarišice od jeze in stegnolo roke, da bi čedno delo varovale: Ne tako blizo, Janko, vse nas umažeš. Pa Anica ga prijazno pogleda in da mu k sebi — vedela je, da ima za njo cvetico, /dva hvaležnost se jej je iz oči brala. — Dimnikar jej poda klinčeka s pomeno polnim pogledom. — Češ tudi jedno, praša zraven stoječo deklico? Deklica stegne roko. Dimnikar Janko pa jo s trnom udari, rekoč: Ni cvetice brez trna. Pa deklica se hudo vjezi in na vso moč za-kriči: Črni dimnikar, kaj misliš, kdo si. Daj se umiti, črni zamurec! Tvoj oče je šel domu, pojdi še ti, da te ne stepe. — Glej, glej, konjika, ki na konja skače. Jezna si, Evina hči. Ni lepo, da so jeziš, morala bi imeti uže brado . . . Ilotel jo je prijeti, pa vse so vstalo in kričale: Strani, dimnikar, črni mož, saja, strani! Janko pa jim zakliče: Čakite, zdaj pa račun — in precej strese vrečo saj in črn oblak se vzdigne nad cesto. — On pa stečo proti domu, na oglu pa zakriči: Golobice moje, jutri se preoblečeni. (Dalje prih.) in železnična podjetja bo ne sme nič po-iebnega ustvariti. Če 8e to točke sprejtno, udeleži se manjšina posvetovanja tega zakona. — Poslanec Pollak je interpeliral finančnega ministra, ali ima voljo, pripraviti zakon, po katerem bi davke pobirale občine ter se za troske odškodovale. V seji 10. t. m. je poslanec dr. Vo-šnjak izročil načelniku dokaze za njegovo trditev o tiskovnih razmerah na spodnjem Štajerskem. Na predlog poslanca Ange-rerja so se seje odseka za predrugačbo hranilnic izrekle za javne. Izvolil se je potoni odsek za delavske zbornice in za predrugačbo tiskovnega zakona ter se dopolnili nekateri drugi odseki. Nato se je pričela splošna razprava o zakonu zastran zavarovanju delavcev za primer bolezni. Skoraj vsi govorniki so se izrekli za ta zakon, le Poljaka Dobrzvnski in Czartory-ski sta navajala pomislike zoper pridru-ženje poljedelcev, ker to bi se v Ualiciji ne moglo izvršiti. Razprava se je potem odložila na petek. Okrajno sodišče Alser-grund je prosilo dovolitve, da sme kazensko postopati zoper poslanca Pattai zarad razžalitve česti. Minister za deželno bran neki v enej prvih prihodnjih sej predloži državnemu zboru kreditno predlogo, s katero bo za orožitev deželne brambe in za vredbo črne vojsko zahteval šestnajst milijonov gld. V p o d o d s e k u za b a n k n o predlogo je i), t. m. izjavil finančni minister, da bo banka svoje oglase objavljalo tudi v nenemških časnikih v deželnih jezikih. Za vse bankne podružnice v okrajih z dvema jezikoma poskrbe so taki uradniki, ki so zmožni obeh jezikov; tudi se bodo izdajale tiskovine v obeh jezikih. B u k o v i n s k i deželni načelnik A 1 e s a n i je 8. t. m. nanngloma umrl; zadela ga je kaplja. Na godba z O g e r s k o je trdo delo. Će tudi so se obojestranski ministri uže večkrat dogovarjali o tej zadevi i se prav zdaj zopet ž njo pečajo, vendar so ni nadejati, da se k malu v vseh stvareh porazume. Ker so pa doba ogerskega državnega zbora uže meseca maja konča, zato je prav malo upanja, da ta zadeva pride uže letos v ogerski državni zbor. Vsled tega nastane potreba, da se stara pogodba za eno loto podaljša. 0 g e r s k a poslanska zbornica je 7. t. ni. pooblastila svojega načelnika, naj ustavi dnino tistim izmej 191 poslancev, ki niso bili v zadnjoj seji ter izostanja niso opravičili. Hrvatski sabor je sklican na 15. dan t. ni. Najvažnejša razprava vtem zasedanji bo brez dvombe poročilo regni-kolarne deputacije. Zasedanje utegne trajati okoli šest tednov. Vnanje dežele. Bolgarsko prašanje. Iz Carigrada se t. m. poroča, da so poslanci velevlasti dobili navod, naj vsako priliko porabijo, da priporočajo zmernost. Veliki vezir name rjava, sobranju priporočiti tri kandidate za kneževi prestol, inej temi mingreljskega kneza, da se »rešitev tega prašanja zlajša. Ruski poslanec je sicer jako vljuden, ali zelo zapet, on doslej ni odstopil od tega, naj bolgarska vlada odstopi, vendar se sploh misli, da se ta težava premaga. R u ni u n c i delajo propagando v Albaniji, v Epiru in Macedoniji. Osnovali so v ta namen posebno društvo, kateremu je nečelnik nekdanji rurnunski naučni minister Ure kias, ki je po svojih preiskavah prišel do tegn, da so Rumunei in Albanci enega in istega rodu, potomci nekdanjih Pelasgov; Rumunei imajo tedaj dolžnost, podpirati Albance ter mej njimi širiti omiko. Ker Albanci doslej še nemajo lastne literature in se nekateri potezajo za cirilico, drugi za grško pisavo, priporoča društvo, naj se poprimejo latinice. 1 z R i m a se 8. t. m. poroča, da je italijansko ininisterstvo odstopilo. Kralj si je pridrža! svoje sklepe. Italijanska poslanska zbornica je seje odložila do dobe, ko bo imenovano novo ininisterstvo. H kralju so bili poklicani Spaven'a, Bonghi, Nicotera, Luzzatti in Mancini zarad sestave novega ministerstva. Italijanom je nezgoda v Afriki hud udarec, če tudi jo kolikor mogočo zakrivajo, posebno vlado je hudo zadela. Iz Rima se poroča, da imajo Italijani sicer dosti močf, da obdrže Masavo, večje vojake pa zarad velike vročine in druzih potrebnih priprav pred sedmemi ali osmemi meseci ni mogoče tja poslati, da bi se maščevala nad Abisinci, in pošlje se tudi lo tedaj, ako so evropske razmere razjasne, sicer pa misli italijanska vlada svoje močf združiti, da bo pripravljena, ako začno puške pokati. — Vojaški poveljnik Genć je R. t. m. iz Masavo poročil, da sta mu abisinski kralj in Ras Alula poslala pisma, v katerih zahtevata, naj Italijani zapuste deželo, ker je abisinska vlast. Iz M a s a v e je poročil general Oenč italijanskemu vojnemu ministru o bojih 25. in 20. januvarija da so se vojaki izvrstno bojevali, da pa je padlo 23 častnikov in 407 vojakov, 1 častnik in 81 mož pa je bilo ranjenih. Vsi ranjenci so v bolnišnici v Masavi; njih večji del se pošlje s poštnim parnikotu v domovino. Francoska poslanska zbornica je 8. t. m. dovolila 86 milijonov izvenrednega kredita za vojaške namene, in 30 milijonov za vojno mornarico. Iz K a p t o v n a se poroča, da trgovci, dohajajoči iz notranjih dežel, pripovedujejo, da je bil popotovalec po Afriki Ilolub z svojo ženo i spremstvom vred umorjen. DOPISI. Trst, 11. februvarja. — (Vreme. — Predpustne veselico. — Italijanske žel je. — Lahonske demonstracije). — Začnimo z vremenom. Mnogo Časa smo iuieli najlepše, uprav pomladansko vremo in v soboto, ko jo imelo del. društvo svoj veliki ples, bila je temperatura tnko gorka, da so ljudje v navadnih sobnih suknjah brez vsake zimsko suknje iz gledišča hodili na ulico. Ali vtorek se je začela burja, ki je bila v sredo tako močna, da je marsikoga vrgla ob tla in par starih ženic celo poškodovala. — No, v četrtek je burja zopet ponehala, zato pa je naletaval sneg, kateri je nekoliko pobelil mestne ulice; ali denes, v petek imamo uže zopet najlepše vreme. — Veliki ples del. podp. društva je dal mnogo govoričenja po mestu; zanimivo je o tem plesu še to, da je isti večer imelo veliki ples v Politeama Ros-setti tudi lahonsko del. društvo Operaja Triestina, in akoprem je predsednik Ra-skovič mej lahonski svet zatrobil vest, da ples obišče Do AmiciH, pri vsem tem je bilo na onem plesu za več nogo polovico ljudi manj, nego na plesu del. podp. društva. To nam je dokaz, da ima slovensko društvo v ljudstvu boljše korenine, nego pa najstarše tržaško, aH lahonsko delniško društvo in to tudi kaže, da bi se ljudski element kmalo povsem odvrnol od lahonskih rovarjev, ako bi se Slovencem bolj segalo pod rame. Zapazilo pa se jo posebno, da k zadnjemu plesu del. podp. društva ni bilo nobenega vladnega oticijalnega zastopnika, in to nekateri tako komentirajo, da so zdaj prišli taki časi in da piha tak veter, daje treba na vse kriplje kažolirati italijanski element. Manj ali več se je to vedno godilo; toda zdaj kvasijo celo o alijanei z Italijo in jako vplivni rimski Časnik „Diritto" celo trdi, da je ta zveza uže sklopljena in da Avstrija odstopi ščasoma Italiji celo Trst in Istro ter vso svojo pomorsko moć koncentrira v dalmatinskih lukah. — Da je ta bosa, to je očevidno; ali da se nekateri viši krogi mnogo brigajo za prijateljstvo z Italijo, to je na dnevi; vendar pa dvomimo, da bi to prijateljstvo Avstriji bilo koristno. Omenili smo poprej italijanskega odličnega pisatelja De Amicis, kateri kot pisatelj zasluži vse priznanje; ta pisatelj jo bil nekoliko dni v Trstu in so ga Lahoni kar konfiscirali ter vozili po mestnih šolah, lahonskih društvih itd. ter mu delali razne ovacije; peljali so ga tudi v Koper, Bujo, Piran, da si tam ogleda italijansko deželo in potem kaj piše o tej čisto italijanskoj zemlji. Pokazali so mu le to, kar se je njim prikladno zdelo, ali pravega istrskega ljudstva ni videl; zato pa bodo njegovi spisi o Istri gotovo enostranski, kakor je navadno vse, kar Italijani pišejo o teh krajih. Naj se le slepe, dokler jih ne iznenadi naga realnost. Lahoni si dosti upajo, ker politično načelo merodajnih krogov v tem obziru je menda „laisser faire". Iz svetega Ivana, dne 10. februvarija 1887. — Močno ožalilo nam je srce, da uže v drugič čitamo dopis iz tržaške okolico, kako se rojanski pevci vedo; Se bolj smo ostrmeli, ko smo čitali dopis iz okolice, dne 5. februvarja t. 1., da je vendar resnica, da se rojanski pevci uče in poj6 laške „kore", kakor potrjuje pisatelj, a ne kakor je pisal popotnik v prvem dopisu — zadnji pisatelj piše, da je gola resnica, in da mu je dobro znano, da ro se uže naučili in da pojo štiri tako kore, in zdaj da napredvajo z neko koračnico. Je li to res? Mi pa Svetoivanci se jih sramujemo in vičemo: sramota I! sram naj jih bode pred vsem svetom, da se kaj tacega postopajo. Vi Rojanski pevci! tudi mi Sve-Svetoivanci Vas vprašamo, kaj bode z Vami? ali ste res slepi, da ne vidite, kaj Lahoni iz Vas delajo in Vas vedno s ščavi psujejo in Vam se za hrbtom smejejo. Ali niste čitali pred malo časom v Edinosti, kako so rudečkarji ropotali v seji mestnega zbora, ko jim je župan čital poslano od laškega kralja, vikajoč: „Viva 1'Italia, viva Umberto* in razsajali po trgu, da so imele straže z njimi polno posla. Ali ne veste še, da vse to Vaše laško petje, kojo vas učijo Lahoni, ni nič dru-zega, nego mreže, vam nastavljene, da Vas ščasoma polove, namreč da Vas tem lakše polaščijo, in potem kuj bode z Vami ? Nič druzega ne boste, nego odpadniki in izdajico majke Slave. Čitali flmo4 tudi, kako je govoril v gledališču g. „Skandela", to se mi dobro spominjamo, imenovani gospod jo maha-jočimi rokami govoril, naj meščan in okoličan drugi drugega ljubi in prijatelj bode. To nam lahko; ali ljubiti moremo ljudi po prijatelstvu, in natanko gledati, da nas no prevarijo. Kakor je gospod „Skan" dela" govoril, zdaj se je po njegovem zmislu vgnezdila laščina v slovenskej vasi, to je: z laškimi „kori", pa tudi ne ved6, kaj pojo, ker od vseh teh ni bil nobeden v rimskej gimnaziji, da bi se bil tam čisto laščine učil, a zdaj hočtjo rojanski pevci po nevednosti v slovenskej vasi laščino širiti!!" A tako drevo gotovo dobrega sadu ne donose. Vidimo, kaj Lahoni iz nas delajo, in kako moramo mi po našej nevednosti njim sužni biti, po tem takem bi morali še odstraniti laščino in ne gojiti je v vasi. Za to vam vičejo: Sramota naj vam bode! Vam pa rojanskim poštenim očetom priporočamo, ne podpirajte laščine, ker dobro nam jo znano, da ste večkrat rojansko pevce podpirali, dokler se je pravi slovanski duh v njih gojil, zdaj ko se je začela laščina gojiti, naj jo podpirajo oni, kojim je to po volji, ta je ona propala „cikorja", kakor Moro, Skabar, Bonin, in kadar bodo take kore peli. vi rojanski očetje odstranite se in pustite jih na cedilu, naj jih poslušajo cikorjaši. Kader bodo hoteli peti, hočemo mi svojo Verzoto in Mička kralja na pomoč poslati, in ako hoče, naj pristopi tudi France Presenc in njegov sin. Podgrižniki. Iz sežanskega okraja, 8. februvarija 1887. — Čestitim županom in podžupanom. Ker se bliža čas za volitev cestnega odbora, hočem Vam napisati par besedi v tem cenjenem listu in sicer: o cestah sežanskega okraja. Ta okraj ima gotovo najlepše ceste, saj smo tudi zmeraj veliko plačevali; cesto so se zdatno in vidno zboljšale pod predsednikom č. g. R. Ma-horčičem; poprej se jo mnogo denarja le potratilo, ker skoraj vsako delo, ko se je delalo, tako so je izvedlo, da potrebuje popravljenja; mej druzimi Aram omenjam le dva ovinka (ključa) na glavnoj cesti od meje Koprivo do meje Opčin; ki sta prav resnično nesrečno delo; ako se pelje voz z dolgim lesom, uže se je bati nesreče, kar sem sam skusil. Tudi dovolj prekladanja na cesti se je zvršilo pod č. g. predsednikom R. M. prav izvrstno in dobro, pa zakaj? Morde zato, ker smo dosti plačevali; to jo sicer uže res, ali se bolj zato, ker č. g. predsednik dobro umeje tako stvari. On je zmožen, da navodi zemlje-merca, kde naj novo cesto trasira, da bo manj troškov in cesta najbolje izpeljana. On je tudi strog, gleda ostro na to, da podjetniki delajo natančno po načrtu. On tudi trka na vsaka vrata za podporo, da se dela na cestah izvršujejo. O. predsednik in njegov pokojni oče č. g. Franc Mahorčič sta prva misel sprožila za mitnico v Lokvi, ki je velika dobrota za naš okraj ; zelo sta se potezala in dosti velikih gospodov nadlegovala s prošnjami. Obema smo tedaj dolžni najtoplejo zahvalo. Koliko sitnosti in neprijetnosti ima č. g. predsednik pri tem poslu, posebno, ako se kos cesto predelava čez kako polje, to more razumeti le tak, ki je sam skusil. Ko bi hotel vse to popisati, bilo bi predolgo. Ako tedaj hočemo, da so nam ceste še zboljšajo, volimo č. g. R. Mahorčiča za predsednika; če tudi je on preobložen z drugimi opravki, ki mu jih nalagajo službine dolžnosti, vendar upamo, da prevzame ta častni posel vsaj še za eno volilno dobo, potem bo v našem okraju gotovo malo novih del na cestah več treba, potem bo imel predsednik lahek posel. Domoljub sežanskega okraja. Z Vipave, 6. februvarja 1887. (Izv, dop.) Sprejmite, dragi bralci! tudi iz Vipave nekoliko vrstic, kako se ta pustni čas razveseljujemo. Pred tremi tedni smo imeli sijajen ples, katerega je napravilo prostovolno požarno društvo; zares krasen je bil ta večer, posebno za take, ki radi plešejo in si pete brusijo; kajti tudi sebe ne izvzemam, da nisem plesalec, ali moja opravila mi niso pripustila, udeležiti se istega. Zopet na Svečnico je priredila vipavska čitalnica krasno veselico, združeno s plesom; kar zadeva petja in jgre, vse se je prav prijetno izvršilo, ali pri plesu se je drugače obrnolo. Ne bodem natanko razjasnjeval, hočem le nekoliko omeniti. Pri plačevanju vstopnic za ples se ni dosti oziralo na kmetske fante, ali na visoko gospode, ali vse drugače se je ravnalo pri vstopu k plesu. Ne porečem, da osoba, ki je vstopnico k plesu plačala, pa ni bila za družbo, ali kaj pa je bilo treba od nje vzeti denarje in se je še drugim fantom zabranilo, plesa se udeležiti. Naj se drugi pot take veselice bolj taktno vodijo, da ne bodo razžaljenja. Pravicoljub. Selo pri Črničah dne 8. februvarja 1887. (Izv. dop.) — Če tudi počasi, a vender pojde. Pred tremi leti se je osnovalo Batujsko Selsko bralno društvo, katero je že precej po prvem letu se razdvojilo. Menilo se je pa že, da po svojem nastanku kmalu zopet razpade eno in drugo. Pa temu ni tako! V nedeljo 6. t, m. je priredilo bralno društvo v Batujah srečkanje in potem pa društveno zabavo s petjem in pleaom, kamor je bilo povabljeno tudi bralno društvo Selsko. Mej zabavo sta svirala g. J. Kavs, učitelj Batujsko-Selski in njegov brat, prvi na gosli in drugi na klavir. Vrstilo so se pa tudi mej tem lepe domačo pesmi Batujskih pevcev, oziroma društvenikov pod vodstvom g. učitelja. Veselo pa je to, da v Batujah je bralno društvo, obstoječe večinoma iz mladih fantov, kar kaže, da je začela tleti v njih narodna iskrica, mej tem ko obstoji pri nas društvo iz samih oženjenih možakov in samo ednega fanta. Nu, ali vender vsi smo bili složni, vsi se radovali v najlepšem redu do 11 in pol zvečer. Iz mej prvih jo zaklical mladenič: „Primoj-duha, da jaz ne izstopim nikoli več iz društva! Tu se učim in veselim, veselje je pa v društvu vso drugo, nego kjo drugoj!" Te besede prostega mladega fanta naj bi služile v zgled našim selskim funtom, ki smahtijo po javnih plesih in so na naj-surovejše načino vedejo proti bralnemu društvu in celo proti obč. zastopnikom, ki jim zabranjajo javno plese ter svetujejo pristop v bralno društvo, kder se lahko ob enem uee vzglednega vedenja, kakor je gore mladenič izjavil. Pa to pustimo. Čo tudi se ne moremo s posebnimi veselicami ponašati, ker kot preprosti kmetje nemamo zadostnih moči, a vender jo upati, da narodna iskra v našem društvu ni padla na mokro zemljo. Iz Nakelske županije dne 10. t. m. [Izv. dop.| Nedavno prijavila je cenj. „Edinost", da ho je v Naklem ustanovila podružnica „Sv. Cirila in Metoda". — Omenila je vso vasi, ki so k podružnici pristopile, le poy pomoti baje izpustil je g. dopisnik vas SkoHjc, ki ni sicer velika, a pevedati mi je, da iz te vvasi se je silno mnogo udov upisalo. — Čudili bi «e gosp. urednik, ko bi vedeli, kaka navdušenost jo tu za našo sveto narodno stvar. Voda Reka, kojo misli tržaški magistrat v Trst spraviti, premrznila jo skozi in skozi vsled silnega mraza, ki pri nas nekaj dni vlada. — Inženirji hodijo jo vsako toliko gledati in meriti in mi že skoraj čakamo, da se bodo k malu lotili dela. — Društvo „Alpen-Veroin", ki je vzelo Škocjansko jamo v najem in sicer za pet let, hoče, še ne po preteku dveh let, da se jim pogodba že letos še za pet let podaljša. — Bog vedi, kaj neki nemška gospoda namerava. — Čudno je tudi to, da se društvo tako malo ozira na krajevne razmere. — Če hodiš po jami, si-jejo Ti v obraz le nemška imena. Človek bi k malu mislil, da hodi po kakein „rajhu" in ne po slovenskih tleh. — Pa kaj, tudi nemško zastavo smo notri zapazili. V po8tonjski jami so vendar slovenski napisi na prvem mestu. Tujcev imamo, samo da je lepo vreme, zmiraj več. Domače vesti. Cesarjav dar.,Cesar je podaril 100 gl. župi (Stignano) Steverjanskej za napravo crkvenoga orodja. Odlikovanje. Višji gozdnar Ivan Hran-nitzer pl. Braunthal v Klani je bil o priliki vmirovljenja v priznanje za dolgoletno marljivo in izvrstno službo odlikovan s zlatim križcem s krono za zasluge. Imenovanje. Gosp. Valentin Mioni je bil imenovan oficijalom pri c. k. višjem sodišči za Primorsko. Družba sv. Mohora. Prav blizu je čas, ko bodo velečastiti gospodje poverjeniki zapisnike Mohorjevih družnikov za leto 18M7 sklenili in družbinemu odboru v Celovec odposlali. Nabira udov se namreč konča z zadnjim dnevom tekočega meseca. Zategadelj vse častite stare ude in rodoljube, ki mislijo na novo pristopiti, prijazno opominjamo in nujno prosimo, naj se podvizajo in letnino svojim poverjni-kom oddajo, da bode tem mogoče, svoje vpisovalne pole o pravem času skleniti. Po opravilnem redu (točka 2) se oni, ki se ne da vpisati do konca februarja, ne more več šteti za uda, ampak dobi za poslani dcuar samo toliko bukev, kakor po bukvarnicah. Zakasnjenci redno zapisovanje dokaj zavirajo in mnogo več truda prizadevajo. Tudi moro družba marsikaj prihraniti, ako že do srede marca zvć, v kolikih iztisih da se imajo družbine knjige tiskati. Med letošnjimi knjigami dobe čestiti družniki jako lepo knjigo, spisano po slo-vnoznanem gosp. katehetu A. Kržiču v Ljubjani, ki ima naslov „Osmero blagorov na svetu" in obsega 12 tiskanih pol. Nadejamo se, da bode to dovršeno delo vsem udom dobro došlo. To knjigo bo družba dala trdo v prt vezati za one ude, ki letnini dodajo 40 kr.. veznino. Dobro znamenje in lep dokaz, kako je družba Slovencem priljubljena, je to, da se jo celo v daljnih krajih, v Ameriki, spominjajo. Nedavno jo družbiu odbor z veseljem prejel lepo število novih udov, namreč 40 samo iz dveh krajev države Minesota, po č. g. Matiji Hilbanu. Bog daj, da bi so število družnikov pomnožilo tudi letos! Razstava V borznoj dvorani bode od 13. t. m. naprej razstava nekaterih odličnih kiparskih in slikarskih del, kojo Eriredita naš slavni Rendie in slikar Anton ionza v plemenito svrho, da pomagata nekemu staremu umetniku. Razstavlja se: slika „Avo Marija", ,Noč in dan", okra-šenjo za strop, izvršil Ant. Lonza ; „Ona spava", mramorni kip in „Spomin", divni mramorni kip Rondiča. Ozirom na plemenito svrho razstavo vpozorjemo prijatelje umetnosti, da porabijo ugodno priložnost, in obilno obiščejo razstavo. 0 novačenju priobčujo mestni magistrat šo to le oznanilo: Razpravo o prigovorih novincev I. in II. razreda, kateri žele biti novačenja oproščeni, bodo 1. marca t. 1. na magistratu, novačenje novincev iz leta 1807. 1866 in 1865 pa 2. 3. 3. 4. 5. 7. in 8. marca t. 1. v pomor-Bkej vojašnici (ulica Lazzaretto vecchfo) in sicer: 1. razred (1867) št. 1—200 2. marca, 201—400 3. marca, 401—531 4. marca; II. razred (1866) št. 1—112 4. marca, 123—432 5. marca, 433—572 7. marca; III. razred (1865) št. 1—233 7. marca, in 234—576 8. marca Po propisu brambene postave (§ 56) bodo ob enem tudi superarbitrovanje nesposobnih III. razreda. Opazujemo še, da bode dotično dni vstop v vojašnico samo onim dovoljen, koji morajo k novačenju, ter se bodo morali pri vratih z pozivnico izkazati Kdor pa pozivnice še ni dobil, ker ga morebiti oblast ni mogla najti, mora priti sam po njo v I. magistratni oddelek (3. nadstropjo mestne palače), da ne bi imel pozneje odgovornosti in sitnosti. Slovanska čitalnica v Trstu. Danes, sobota 12. februvarja, je veliki ples Slovanske čitalnice (Monte verde), ki bode, kakor vsako leto, gotovo najelegantnejša predpustna zabava v Trstu. Domačo zabavo v ožem krogu napravijo odbornico in poverjenice del. podp. društva v dvorani čitalnice na tolsti četrtek, 16. t. m. zvečer ob 8 uri. Pri zabavi se bodo kaj pelo, plesalo, glavna stvar pa bode večerja. Menu večerjo je ta le: 1. črnogorska juha. 2. istorski rižot se škol-kami. 3. brancin s francozko polivko. 4. kranjska prešičevna in gorenjske klobaso s kislim zeljem. 5. kraška žepca. 6. pečeni goriški purani. 7. okoličanska salata. 8. pravi ljubljanski kroti. 9. štajorski šar-telj. — Posladek: Razne sladčice, goriško sadje, dalmatinske masline, isterske sardole, ruski kavijar, kraški sir. — Vina: 1. črno istrsko. 2. hrvatska vodica. To zabave so morejo vdoležiti le udje in po odbornicah povabljeni. — Za ustopnice se je oglasiti v društvenem uradu do 15. t. m. zvečer. „Tržaško podporno in bralno drnitvo" v Trstu priredi dne 19. februvarja v dvorani „Slovanske čitalnice" (Monte verde) plesni venček ženskega oddelka. Ustop-nina za osobo 50 kr. Začetek o 9 in pol uri zvečer. Tržaške novosti: Nesreče. Težak Peter Nassutti je padel tako nesrečno na kamenitih stopnicah k svojemu stanovanju (ul. S. Lazzaro št. 1), da si je razbil črepino in na mestu mrtev obležal. — Na trgu Ponterosso jo podrla burja neko žensko, katera si je pri silnem padcu desno stegno močno poštovala. — V tržaškem tehničnem zavodu je zadrlo težaka Andreja Sussan neko kolo tako silno na prsi, da je malo zatim umrl. Burja je podrla 13 letnega Antona Viro v ulici Riborgo, ter se je močno na glavi pobil. — Raznesla jo tudi skladišče desk v ulici Solitario na vse kraje in je deska zadela nekega mimogredočega ko-čijaža tako silovito, da jo težko ranjen na mestu obležal. Policijsko. Prišel jo nek nepoznat uzmovič v stanovanje necega pomorskega kapitana v ulici Chiozza, ter zahteval v imenu gospodarja srajco. Služabnik je šel po zahtevano in med tem jo je pobrisal poslanik z neko novčarko, kojo je opazil na mizi. — 18 letni mesar Ilenrik O. je žugal svojoj lastnej materi, da jo umori. Učila ga bode sodnija spoštovanja do svojih roditeljev. — V gledališču Politeama so zasačili Josipa E. in Avgusta M., ko sta prodajala ponarejeno vstopnice. — V pro-dajalnici g. Ivana T. v ulici Loggia št. 2 je ukradel nepoznat človek volneno odejo. Ko je zagledal stražarja, je vrgel od sobo svoj plen in pobegnol. — Sinoči so se sprlo v nekoj zloglasnoj hiši devico Marija B., Anna L. in Marija D., ter je v splošnem pretepu zadobila B. z nekim ključem težko rano na glavi. Sodnijsko. 7. t. m. jo bil obsojen pri tržaškej deželnej sodniji Andrej Parenzan radi tatvino na 8 mesecev težke ječe. — Na dan novega leta so stražarji prijeli 57-letnega Aleksandra Panchieri, ker jo na javnoj ulici razsajal. Na poti so je stražarjim protivil in jim raztrgal obleko. Dobil jo za svoje junaštvo tri mesece težke ječe. Brzovlak z Dunaja so jo v sredo zvečer radi silno burje 1% uro zamudil. Zamudo pa so imeli to dni skoro vsi vlaki. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Kobaridu bode imela občni zbor dne 17. februvarja ob 2. uri popoldne v prostorih gosp. Žgona. K ob ili udeležbi vabi odbor. Samomor v Gorici. Ponoči od ponedeljka na torek ustrelil se je poznati učenjak in pisec dr. Karol Munda z revolverjem. Ranjki je bil uže 82 let star ter ga je naka neozdravljiva boiezen k tej strašnoj misli dovela. Lep roman „Ljudmila" začne izhajati v današnjoj prilogi. Sodni obrazci, kateri so dosedaj izhajali v prilogi, se dobe v našej tiskarni v posebno knjižico vezani po 25 novčičev. V spomin slovenskega pisatelja Franca Erjavca napravi odbor za Erjavčev spomenik veliko besedo dne 27. t. m. v dvorani goriško Čitalnice. Beseda obeča biti sijajna. Krajni šolski svet sežanski priredi veselico s sodelovanjem Čitalnice na korist revne šolsko mladine pustno nedeljo dne 20. februvarja 1887. v prostorih hotela „Treh kron". — Spored: 1. „Kviško bratje!" — zbor. 2. Pozdrav. 3. „Mornarska", — zbor. 4. Deklamacija. 5. „Na straži", — zbor z bariton solo. 6. „Krojač in črevljar", — šaljivi dvospev. 7. „Bob iz Kranja", — vesela igra s petjem v enem dejanji. 8. Ples. — Svira oddelek veteranske godbo iz Mavhinj. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Vstopnina 60 novcev za osebo. Radodarnim doneskom ne stavijo se meje. — K obilnoj vdeležbi uljudno vabi Veselični odbor. Sežana, 12. februvarja 1887. Vabilo k plesu, katerega prirede Nabre-žinski rodoljubi v nedeljo dne 20. svečana t. 1. v dvorani g. Tancota. — Začetek, točno ob 6 in pol uri zvečer. Vstopnina 1 f. proti izkazu povabila. — K tej veselici uljudno vabi Odbor. V Nabrožini dne 10. febrara 1887. Vabilo na veselico, katero priredi pevsko in bralno društvo „Lira" v Komnu dne 13. februvarja t. I. Spored: 1. Petje. 2. Nagovor. 3. Petje. 4. Deklamacija. 5. Petje. 6. Igra: „Gluh mora biti*. 7. Petje. Začetek točno ob 6 in pol uri zvečer. Tstopnina k veselici 30 kr. — k plesu i gla. — K obilnej udeležbi vabi ODBOR. Plesni venček Pivških trgovcev je dne 16. t. m. v prostorih g. Ivana Špilarja v St. Petru. Čisti dohodek je namenjen Ljnbljanskemu „Narodnemu domu". Začetek ob 8. uri zvečer. Narodna čitalnica v ŠkofJi Loki napravi — kakor se nam poroča — 16. t. m. sijajen ples, ki obeta obnesti se izvrstno, osobito, ker bo to prvi ples v jako okusno obnovljenih prostorih. Kdor pozna plesa-željni Loški krasni spol, se menda tudi ne bo čndil, da se zanimajo za ta ples celo mladi Ljubljanski in Kranjski krogi. 50 letnica sv. Očeta. 31. dec. t. 1. preteče 50 let, od kar je bil sv. Oče Loo XIII. v mašnika posvečen. K tej slovesnosti delajo se po vsem katoliškem svetu velikanske priprave. V Avstre-Ogrskej je bil proglašen poziv, kateri sa-držuje sledeči slavnostni program: 1. mašni štipendij za sv. Očeta kot posebni dar ljubezni do Nj, Svetosti; 2. Romanje in deputacija v Rini; 3, Razstava vatikanova. Ta poziv na mnogobrojno udeleženje podpisan je od najodličnejših oseb našega cesarstva; prvih knezov, prelatov. grofov. Mingreljski knez Dadian, kandidat za bolgarski prestol, neki je potomec kralja Davida. Nek Davidov vnuk se je k malu po razrušitvi prvega tempelja v Jeruzalemu preselil na Kavkaz; njegovi potomci pa so vero spromenili. Knez Dadian je potomec tega vnuka, Dadian je armenski prevod imena David, ki se v arabščini glasi Daud. Po tem takem bi si morali Bolgari le čestitati, da dobe za kneza potomca tako slavnega moža, tako stare obitelji, s kakeršno se noben drug vladar ne more ponašati. Francoska vojna mornarica. Letošnje leto so na Francoskem nad 70 vojnih1 ladij v morje spusti, mej temi, samo 51 torpednic. i Odvetniki v severnej Ameriki. V letu 1790 so imele so severne amerikanske države 4 milijono prebivalcev in 500 odvetnikov, tedaj je prišel 1 odvetnik na 8000 prebivalcev; v letu 1880 pa so imelo BI milijonov prebivalcev in 64.187 odvetnikov, tedaj spada 1 odvetnik na 800 prebivalcev. Koliko konj imajo velika mesta. London jih ima 200.000, Pariz 64.200. Bero-lin 32.500, Dunaj 14.300, Rim 11.700, Budimpešt 11.600, Hamburg 7.600, Ko-dauj 6.300, Monakovo 5.800, Draždaue 5.600, Bretislava 4.500. Na bogate vire petrolja so zndeli v Egiptu in sicer v vsej okolici okraja Gebel el Set. Ženska socijalistlčna društva. „Frankf. Ztg." poroča, da je v Belgiji jako živahno socijalistiČno gibanje žensk. V Gentu osnovano jo mej ostalim „žensko društvo za propagando" kojeje poslalo vabilonačlanove socijalističuega kluba „Vooruit", da naj bi soprogi onih žensk, koje so drustvenice „propagande" vsaj en dan vsaki mesec doma ostali ter otroke nadzirovali, da se morejo dotično ženo društvenih sej vdoležiti. — Lepa je ta; možki bodo tedaj doma deca zibali, a ženske med toni grozne prevrate kovale. Daleč bo še ženska emancipacija prišla. Egiptovska očesna bolezen. O tej bolezni je 8. t. m. predaval dr. Brettauor ter mej drugim rekel, da je 1600 učencev preiskaval i našel, da ima 9°/0 teh učencev to bolezen. On je zdravstvenej komisiji nasvetoval, naj se odpravijo iz ljudskih šol vsi učenci, ki imajo to bolezen, ker jo zelo nalezljiva, iz srednjih šol pa le oni, katere je ta bolezen hudo napala, pri druzih pa naj so rabijo preservativna sredstva; temu predlogu jo zdravstvena komisija pritrdila. Drag mrlič. Neki meščan v belgiškem mestu Courtrai je oddal na železnico „mrliča", da se odpelje v sosedno francozko mesto Tourcoing. On sam je dobro zapečateni mrtvaški les nadzoroval. Na meji so stražniki naravno zahtevali mrtvaški list in ker ga nadziratelj mrliča ni imel, odprli so k ljubu vsemu protesto-vanju les. In glej čudo ! Mrlič se je bil spremonil v 70 kr. duhana, na kateri je spadalo carine 1200 frankov. Moža so takoj zaprli ter ga bode „mrlič" še mnogo stal! Novo odkriti raki. V Bosniji, okraj Visoko, so neki opazili rake, čijih oklop jo lepo rudoč, nalik kuhanih. Tudi so v tem razločijo od navadnih rakov, da po dnevu zapuščajo svoja zakotja. Tako poroča „Wien. landw. Ztg." Preiskavano pivo. Donašamo sledeče iz lista „Gambrinus„ kateri je strokovnja-ško glasilo tehnične obrti pivovare: Zadnje dni sem podvrgel kemičnej analizi tri vrste piva iz pivarne „ Kranja Schreiner i sinovi v Gracu," koje je dokazalo, daje „carsko pivo", „marčno pivo" in „izvožno pivo" popoln o m a brez s a I i c i 1 n e kisline. Vspeh tega preiskovanja priobčujem v sledečem izkazu. Preiskovanje po načelih kemika Backmann-a. Alkohol . . . OgHjnik . . ; Hranil. izvo * ki ; Kovine (pepelu) Kosforijeva kislina ... i A 7.01 . . . . Jajčnik (Albumi hat)N. X625 ftlukosij.' . . j Destrma . . , Mlečna kisl.na 3.4-4 0 204 »5.510 0.221 U.oTrt :j.6—4."» 0,195 7,48 0 234 0 0784 0.110 0. 110(1 0.6H7 1 «40 a.olo u.ii;2 o.r.9i2 i aoo 2.80U 0.1<>8 3.8-1.' 0.1*4 7.57 0 209 0 080 0. Ul>9 1» 0!» M 1.:i*»() S 520 O 180 Proti vplivu železne kisline pokazala so se vsa tri piva popolnoma n e o b-čutljiva. Mešane z nejakim kloridom n o dajo nobene salicilne zveze. Sirupni izvadek, mešan zaporedoma z benzinom, alkoholom in eterjem se pokaže brez premembe zadan z dišečo tvarino. Tvarine tega piva so tedaj popolnoma take, kakoršne morajo biti pri naravnem pivu. Trst, 20. januvarja 1887. August prof. Vierthaler I. r. Smatrali smo potrebno priobčiti ta vspeh, kajti tudi v našem mestu se iztoči mnogo Schrcinerjovoga piva. Samo v okrožju mesta Gradca se iztoči na leto okolo —39 tisoč hektolitrov, kar jo gotovo dokaz izvrstnosti Schreinerjovih proizvodov. Zastopnik to tovarne je v Trstu gospod G. Zennari, dobro poznana in čislana oseba na našem trgu. Tržno poročilo. Kava — mulo kupčije; pri vsem tem pa so cen« jako trdne in nespremenjeno visoke. — Prodalo f-e je te dni 500 vr o kave Hio po f. 82 do' b8, 5(J0 vre5 Sar.tofi po f. 81.50 do 89, Java Mul. slane f. 91 do 9«, C. vlon plani f. 99 do 135. Sladkor — mlahova kupčija, za to pa so tudi cene že vedno prav nizka in šibke. Prodalo se je te dni OOuO inetr. stot6v sladkorja v kosih po f. 18 cio 20. Sadje. — Za pomeranče in limone je bilo te dni živahnejše prašanje. pomermiče lun ni ud t. 3 do 5, po sa i njej cenijo najlepše, debele p<»in> ranče J alfa; mandlji stanejo f. 75 do 80, tige v vencih t'. 10 do 11, opaSa f 20, rvebe navadne f. 15 do l9,Elem6 f. 10 do 27, Sulta-nina f. ','0 do HO. Olje — slaba kupčija; jedilno stana f. 34 do 40, namizno f. IS do (i i, Petrolje — ru»ko f. 7 do 7« 15, amerikansko t. 9 do 9. 25. Domači pridelki — slaba kupčija; fiŽoi ru-deči »e težko prodaji o f 8 do 8 »25, ki ks po f. 11; maslo Št.jer«„o f. N»> do 90. Žito — nobene kupčije, pri vsem tem. da imetniki sopet popuftČajo pri cenah. Les — slaba kupčija, cene nenavadno ni/.k**> Seno — iskano, in s.* pr< daj a konjsko po f. I tiU di> f l.b0, volovsku | o f. 1.5(0 do 1.2.10 Borsno poročilo. Borsa jako mlahova in upehuna vile l premnogih borznih preinetnb, pri vsem tem je tendenca zn"tržavn papirje prav trdna in se je nadejati zopet viših knrzov. Dunajska borsa dne 11 februvavija. Enotni drž. dolg v bankovcih — — (jld, 78-l5 „ v Brebra — — — „ 80-25 Zlata renta---------„ 109.50 5°/0 avstrijska renta — — — — — n 5)7' — Delnice narodno banke — — — — „ 847-— Kreditne delnice — — — — — — , 271*50 London 1U lir sterlin-----„ 128 10 Francoski napoleondori — — — — IU'11'50 C. kr cekini — — — — — — — „ ti-02 NeniAke marke — — — _ — — — ,, 62.82*50 Listnica upravništva. Sprejeli smo z poštno nakaznico 3. t. m. is Senožeč 1 pl. 75 nč naročnine za naš list. Ker dotični gospod ni svojega imena podpisal, prosimo da Re nam javi, ker ne vemo komn ta iznos vknjiSiti, PISARNA za posredovanje opravil pri mest-nej založni (Monte di Piet&) se je vstanovila v uliei Belvedere št. 2. Brinjevec jedino pravi, popolnoma naraven, prodaja in jamči za nepokvarjenost Anton Uršič v Šentvidu nad Ipavo po zelo nizkej ceni. Oddaje tudi po litru. Kdor natančno naznani svojo stanovanje, dostavi mu se naravnost v hišo. 2—2 Uuullvu v vvlikei trgovini s zmešano rov>o, Ponudbe na upravniŠtvo lista. 3—4 Androna Gusion št. 2 v Trstu — priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najnoljših plemen na drobno in debelo. Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100 8 Podpisani o pozo ruje slavno ohimnivo I) H fcVOpi trgovino z dežniki v ulici Barriara vecchia fit. 18 z l>oir»io zbirko svilenih, volnenih in bombažnih ofžmkov. Svilnati od f. 2 50 naprej, vol nuii od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 k*, naprej. — Tudi popravlja prav po ceni dežn h p in solnčnlke. , 5(1—104 filullo Crlmm noćEVA esenca JekarjaPlCCOhja . v Ljubljani ozdravila j. veliko množico osoh hudih že-lodč vib bolezni; rn-d le m ie tudi Netiti, ki i« bolehali in hirala Že petnajst bit na nepojmljivih mukah, ki so prihajale Iz želodca in obist', brez vsak« nade. da sh 5e kedni ozd'ftvi. Eugen Sandrinelli, Mori, na Tirolskem. Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic zn gld I po poštnem po vzctji. Pofitnino trpe p. t. naročniki. o0—3 V steklenicah po l.r> nč. se prodaja v le-karnah: Biasoletto. Forabo»chi, pl.Leitenburg, Liprandi, Pozzetto, Prasmarer, Prendini, Ita-va*fni, Kovin. Haravnl, za magistratom, Nerra-vallo, Udovicich in Zanetti in v večjem dolu lekarn na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji, 0—50 | Ljubljanski Zvon. | i Gld. 4.60. i> | Gld.2.-30. - Gld. 1.15. | UI5 300 kvint. bukovega oglja ima na prodaj Kor-muunar v Lazih pri Planini 1—2 LA FILIALE BANCA^UNION TRIESTE s' occupa di tutte It oDertzicni di Banoae ai C i ti t valute a) Accet.'n rt'Uthrv- ■■ ;* rvn-t* correnU : Abb-; - nic: f* m^-im* ktiriuo: pet Ei-icenere 31/, • , c„ • j.virT.n dj T, piorrii ....... ' .. . 12 • 3*/t ,, a rr<-». i».Vj per Napoleoni Sž'i, 0 0 con prehvviko di SU0 giornl 3 .......40 • 3' ,, , „ ,3 meai 3'i......ti • /'er l-i l«tt^r« 41 Vcr+amento in oinaliiion ti BOOTO tM*0 ifiiit-r-n« mM Hi riifOr* & pur'.ir đul Ki"rno 18. 2V utirili I. mairfrl", 13. loglio i 1H, oitubre u tec.nd* d-1 ji"*i»vvl,o. Tri«-t« 13 April« 1U88. Warrants IIA^CO (ilHO ikbbuonando II interna«« annno sino t. Con terma dei versamenti lil apposito liltr.'tto. ConleKKiM pertutti i Vers i ent.l tiitt.1 a qualsiasi ura d'nllicio In a uta del medtstmo ginrno AMNume p«*i proprl cor-a*e>ntl*»ti /' inrasso
  • 7i h "i z veniml- nlm oKljenčnvIm Mlapoan brez n^sle m ih notru ijih neredov m i po'ov tnčin in zi veilno, često k'at c»-le v dobi 2 dni, c lo navi<)«-zno tieo/ilravljivh nezmožnost v vnakfj človefikei dobi k kor tudi polučile, s6 pHjetri'm, ne^u'enim, zunanjim zdravfmifttn. 34—52 Svedofibe slavnih profesorjev in zdravniške broŠurice, ua tisočo zahval od popolnoma ozdrav-dih osoh svetuj) vselil bolnim r*bo ogijoii8ev*ca ►lapa, ki garantira gotov lil trajen vspeh Popolna prinr i « z dotičnim po i-ukom in z iravn|6klm> spriČ- vali for. 5.MO. P-i pošli* tvi s« -iob'o p»zi, ■la se n-- spozna kaj zivo] zadržur in od ko i p-ihnja. Zavod za ordinaeije za tajne bolezni: Dr. Karol ^Itnpann llunaj VII M r alolfe.slrass-8D. Na obroke! (70_41) inje pohištvo taoecarije, razno strlžno* blago za obtoke, ure vsake vrste M. Coreni via della Lf-tma Stv. 1 P. II. NAZNANILO. Javljam slavnomu občinstvu, da som z dovoljenjem politično oblasti otvoril novo fužino na potoku VertovinSček v občini Selo tor izdeljujem mnogovrstno kmotijsko orodje in razno drugo železne izdelke po najnižji ceni. Nadejajo se obilnih naročb, katero se bodo točno in vestno izvršilo ostajem z visokim spoštovanjem 2—3 J. Ličen. Ozebline. Ozeble roke, viesa, noge se takoj ozdravijo z slovito Pomado Antigelonica po fill kr. lončić, ter se pripravlja v ol-ličnej lekarni Plt.YXMA.REIl Trst ai dne Mori Piazza graida in Pala?'."» niunicipale. K ko n o n i i čn a k roja fin i ca IVANA BATELLI ~ Trst, Barriera vecchia št. 6, I. nastp. jo vedno bogato založena z oblekami po najnovejšem okusu; ter je vsled bogate zaloge blaga v stanju izvršiti vsakako krojaško delo. Cene so tako nizke, da se tekmovanja no treba bati ter se izvršuje vsnko delo elegantno in ukusno. — Gospodom naročnikom izjavljam, da izdelujem tudi obleke proti tedenski ali mesečni obročni odplati. 0—24 Najboljši papir 7,a cigarete 4-6 pristni LE HOUBLON frano. Pabrik ilMeje? in Heiiip v Pariza Svari se pred ponarejanjem. Ta p;ipir f?'>-k i iiromirofi.ij > ifmp >J|i! či pravioo prednosti nad vsetni dosedai v tej »troki poznanimi zdr»-viiami, kar dokazuje tudi vsakim dnevom veče pra&atije no njemu. Ta hnliam bogat na delajnčih stiovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje n>'?H npoduega upliva na prebavljenje ni čilčenje. je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodm odvisnim od slal»ega prelu vijanja; zato pa ca vsi sttokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti nejeŠčnnsti. zabasanju. smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidni nem trpljenju, zlatemu in vsakej bolezni v črevesju Steklenimi z navodom vred stane 'IO novcev 3—48 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PO m T ON I v GORICI. Skladišča v Trstu v lekarni Marku Rnrasini i G. B. Roris, na Reki v lekarni al Kedemore, ti. Gmeiner, v Korininu v lekarni A. Fratizoni, v Tominu v lekarni E. Paliscn. »nBaZKV'.T ;• Velika novost samo for. 5. 25 Btiin-* novoiznadjeni Washin.'tonski renuntolral nat, ko|i s>i bez ključa navija, ti s* jamči za njegovu točiiust kroz 5 godinah. Samo ovnj sat miŽ; nadomjestiti zlatni sad i. to t radi izvrstnega regulovanja. 2. rudi njepove točnosti i 8. vslied svoga dičnoga okvira, te Be može dakle svakomu preporučiti. Dobiva se sami uz gotov novac ili uz poštarsko pouzetje kod Rabinovioz 9-3 VVanronlinuH v.nt* llon-arehle, Wloti III Hlntere Zollain'« strassi 9 Marija?eljske želodečne kapljice. izvrntno delujoeo zdravilo pri vseli boleznih na iu-lodcu Neprecenljive dobrote je poHebno vpliv njihov pri notuenoHti, slabo-mi želodca, u k o z grla Hinrili, napenjanju, kislem pehanj n, keliki, želodeč-nem kataru, ^"reci^e (r/.avci) pri preobilnoj j»ro-dukeiji slin, ruinenini biu-vnnju in gnjusu glavobolu, (»ko boli i/, želodcu) krč v želodcu, /.ubastinji, preobiluonti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali hitnorojdum Cona steklenici je z nakazom vred samo :(."» nov tJlavni zalog ima lekar-ničar ,k angelju varim", 51 I>r. llrad.v K remisiei', Alarnvn V Trstu jih pn dobite pri lekarničarju I Soravallo blizo starega nv. Antona ^Strmite, čitajte, kupite! dobil som veliko pošiljatev izvrstnih ur iz Pariza | Geneve | Turinga koji uiorain za »svaku u no pr.i i,ii,i, z^tor-jj _pri poročam sle b»če vrsti; Kamo .velja lepu Kabineta < nazldna ura. fr. pre dobro, ima verižice in jn lepo I »O oUriiš-na samo fr. * SO samo « 50 samo fr. » so km m o l>. :»i»o samo f-. a so samo fr. s *r» »o n Ir. i to stano izvrstna ž pna ura iz lepa, zlata podobne kovrne n igrača, um-pak dobra ura za vsak ga Velja krasna naridna ura s« zvonoi in hudilno pripravo v orehovem okvirju in % aenio «veiujo6o ploi'o grd i vratu o. stane ura z mahalom, najl pšt ura, kntero senior« misliti, p»uv i krasta zu vsako dvorano v srehoven okvirju, l?re nat liko i. bje pol lo c.d-^ ur-. velja franoezka budllna ura Iz p /11- čenega brona, jako lep • zvoneč i in krasota zh dom in ponotovanjima U'pokončljivi stroj t^r natanko stune h vrstna žepna ura. cillodrovka iz posrehriiH' ega nikla zodliČuo vrednim strojem in lupo oUrnSenim okvj. rom krist. steklom, lires k ram ti nra. a'aiiH žepRa ura remotvhka i/ poare-timeiie^ii nikla, se navija liT-fz ključu, ima kazalo za sekunde, je dobro uređena, z lošnatim steklom in meha^ ničnimi kazali. Ravno taka ura iz pravna 13.1. »rebra gl9 ~>0 velj i lejia pozlačeni veriž'Ca za uro. juko lina pozlačena verlžu-a z pečatom. prekrasno, umefio d- lo Kdina ztt'oga v avHtro-ogerske. m ra'noši-Ijaiijo n« vse kraje proti iiošlnem pov/"lju pri Wiener Uhren-Depot & Versandt: Fekete, Wien, V. Wehrgassel8 34. Op K'iiiur spr ijeti predm-ti niso po volji, povratim denar, toraj more vsakdo brez krbi naroČiti. 4 -4 **. r- -i -» Si C-l. T3 ■a ■o m ro K = • < Z a; 3 « < ra C ® ** C. C a. (B ne a- I? C. v tO « f -1 m a. o o ca ■o (Z a 3 o. 1 7T C - 75 -=. I i I- ■2. r cd I; § "Z" s 2* '-z - 3 7T - fc—. 2- » Lastnik društvo „Edinoet". IzdateIj in odgovorni urednik Viktor Dolenc Tiskarna V. Dolenca v Trstu.