DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst,, ul. Machiavelli '22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica^ Riva Fiazzutta št. 18. CENA: posamezna številk^ L 25. —• Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto VI. - Štev. 38 Trst - Gorica 19. septembra 1952 Izhaja vsak petek Odgovornost Hugoslotije i razgovorih Tito - Eden Britanski zunanji minister Eden se mudi v Jugoslaviji, da se z jugoslovanskim diktatorjem pogovori o zadevah, ki se tičejo obeh njunih držav. V7 ospredju sta dva problema: u-trditev in organizacija obrambe Srednjega vzhoda in Svobodno tržaško ozemlje. Prvo od teh vprašanj je nedvomno na dnevnem redu po želji Velike Britanije in Jugoslavije, drugega pa je v gotovi meri dvignila do take aktualnosti prav mednarodna propagandna kampanja, kateri prisostvujemo že nekaj tednov. To sklepamo lahko iz pisanja britanskega časopisja, ki ugotavlja, »da tržaško vprašanje čez mero napihujejoa in »da bi bilo mnogo bolje, če bi ga nekaj časa pustili pii miru, dokler se ne bi vzdušje pomirilo in bi ga lahko presojali v njegovi pravi perspektivi«. Tako piše News Chronicle. Toda kiju o temu je tržaško vprašanje pogreto in oba državnika se mu ne bosta mogla izogniti. Kakšna vloga je namenjena urejevanju morebitnih kreditov in pomoči, ki jo Jugoslavija potrebuje, tako zaradi slabe letine, posledic zavoženega pkinskega gospodarstva in zaradi pospešenega oboroževanja, bodo pokazali dogodki. Zna se tudi zgoditi, da bodo zadevna razpravljanja o tem tretjem vprašanju javnosti sploh ostala skrita. Tržaški Slovenci smo interesira-ni predvsem na onem delu Eden ■ Titovih razgovorov, v katerem bosta obravntivnla usodo,j sedanjost jn bodočnost, tega dela evropske zemlje, na katerem živimo. Misli-mo, da je to pravica, katere nam ne more nihče odrekati. Zato bomo tudi iznesli nekaj misli in opozoril, pa čeprav nismo ne britanski, ne jugoslovanski državljani ter’ ne gre v danem primeru za ■razgovore naših zastopnikov. Britanskemu zunanjemu ministru smo te. zadnjič, napisali pismo, ki je bilo objavljeno na prvi strani našega lista. Nimamo kaj spreminjati. Povedali smo mu, kar smo pač smatrali, da je najnujnejše. Preostaja še naša matična država, Jugoslavija, z njenimi sedanjimi oblastniki. Pogajanja, v katera se spuščajo državniki takrat, ko rešujejo ah pa tudi samo pretresajo usodo zamejskih sonarodnjakov, so pač taka, da je treba pri tem pozabiti na svoje strankarske koristi. Udeleženci se morajo zavedati, da nosijo v takih trenutkih pred zgodovino odgovornost za nekaj več ha-kor pa zgolj za uveljavljanje enega ali drugega ideološkega načela. Cim je v vprašanju usoda manjšin je v vprašanju narod in njegovo življenje. Ta odgovornost je neizogibno zvezana Z izvrševanjem > blasli, 'pa naj bo to njenim nosite-Ijem ali njihovim nasprotnikom prav ali ne. Želeli bi, da se tega pravočasno in dovolj globoko zavedo tudi no-sitelji sedanjega jugoslovanskega režima, ki je zaradi nedojemanja te resnice, prav glede naše usode po drugi svetovni vojni zagrešil r.e nekaj napak. Poleg tega smatramo, da je Jugoslavija danes v takem mednarodnopolitičnem položaju, da ji Zah od nikakor ne more postavljati ■resnih ultimatov ter ji vsiliti sprejema takih rešitev, na katere ona, ne bi hotela pristati. Ce bi torej jugoslovanski državniki le za las popustili od spoštovanja one zaobljube, ki jo je složno sprejelo vse prebivalstvo tukajšnjega ozemlja njihove krvi, potem naj vedo. da se ne bodo mogli naknadno o-pravičevati z izgovorom, da so bili v to prisiljeni. Gre za stvari, zaradi katerih sc v preteklosti padale vlade, in 2ii-radi katerih so ministri podajali ostavke. Nismo tako naivni, da bi kaj podobnega pričakovali od sedanjih gospodarjev jugoslovanskih narodov. Toda kakršna koli kupčija, ki bi jo sklenili na naš račun, in ki ne bi bila v skladu z geslom »Nikdar več pod Italijo« in »Hočemo Svobodno tržaško ozemlje«, bi jasno pokn narodov, ali da so istočasno na tem prostoru bivale dve ali več narod nosti, od katerih je kakor danes vsaka imela svoje posebne poklice. Pomešanost prebivalstva na Tr- žaškem torej nikakor ni osamljen pojav, ampak je to reden pojav celotnem podonavskem prosto-ki sega že v čase tretjega tisočletja pred Kristusom, in torej tra-■tukaj že skoraj 5000 let. Ta so-cialno-nacionalna struktura, ki je starejša od egipčanskih piramid, naj bi se torej morala prevrniti prav na najobčutljivejši točki Srednje -Evrope samo zato, da bi se ohranila na oblasti De Gasperije-a vlada. Zato mislimo, da je taka zahte- i v tolikš-nem in tako ostrem nasprotju z osnovnimi socialnimi predpostavkami našega življenja. nihče, pa tudi ne zavezniki, brez najtežje lastne odgovornosti ne morejo ostati glede -tega ravnodušni. Perfidnost italijanskega predloga prav v tem, ker hoče izključiti ljudsko glasovanje za alternativo Svobodnega tržaškega ozemlja in dopušča samo glasovanje za Ttali-jo ali Jugoslavijo. Pravimo perfidnost, ker ne moremo verjeti, da se je nihče ne bi mogel nikdar odpustiti takega zanemarjanja državniških dolžnosti, -ki morajo biti višje od osebnih in strankarskih. Upamo sicer, da vodilni člani sedanje jugoslovanske vlade tega ne bodo izpregledali in da ne bodo vapraiHli napake, na katero smo opozorili. Toda za vsak primer smo podčrtali tudi to misel o odgovornosti, k,i nrsoštevn prav sedanji položaj. To je potrebno zato, da osta ne zapisana, iri da kot možje že v naprej povemo, kako bomo so: dili o posledicah, ki bi jih monli obravnavani razgovori za nas imeti * * * svetovalci italijanske vlade ne bi zavedali, ■ v koliki meri se vprav zahteva po nadaljevanju italijansko-slovenskega sožitja vjema z zdaj že toliko tisočletij trajajočim zro-čilom tega prostora. Italijani se zavzemajo za nel«j nezdravo rešitev i-n se pri tem v polni meri zavedajo, kako nezdrava bi bila taka rešitev in koliko ne le ogorčenja, ampak tudi socialne neurejenosti bi nujno morala izzvati. Naj se Italijani že nauče, da bi. v svojih listih in v svojih poročilih javljali objektivno resnico. Naj se odvadijo o svoji narodni posest govoriti neresnico vsaj tedaj kadar te narodne posesti ni. Naj postanejo služabniki resnice, ne pa da se vsiljujejo za njenega gospodarja. Po političnih nastopih ne zadošča samo diplomatska umetnost: današnje evropske prilike zahtevajo umerjenost v političnih zahtevah. Jesenski zbor SDZ SDZ priredi tudi letos svoj tradicionalni jesenski zbor in ljudsko slavlje, dne 21. septembra 1952, na Opčinah, ob 16. uri, za pokopališčem. Letošnja manifestacija SDZ sovpada v čas najusodnejših odločitev vprašanja našega obstoja. Ob tej priliki bomo vsi Slovenci tega ozemlja najenergič-neje protestirali proti: 1) Vsakršnemu razkosanju STO-ja, Kakršni koli priključitvi h kateri koli tuji- državni skupnosti, i Solastništvu kakršne - koli oblike, Kakršnemu koli plebiscitu, Všakemu obnavljanju fašističnih metod požiganja in uničevanja našito^ kulturnih, gospodarskih in političnih ustanov, Slehernemu zapostavljanju in diskriminaciji našega življa na Tržaškem. Zahtevali pa bomo popolno uveljavljenje Svobodnega tržaškega ozemlja in brezkompromisno spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo, kar edino odgovarja življenjskim potrebam STO-ja in potrebam njegovega širokega zaledja. Z množično prisotnostjo vseh Slovencev tukajšnjega ozemlja, ki so z nami v teh življenjskih vprašanjih istih misli neglede na politično prepričanje, bomo pred vsem svetom prav v teh dneh izpričali svojo naravno in pravično zahtevo, da politični odloče-valci predvsem upoštevajo voljo avtohtonih Slovencev na tem ozemlju. Govorilo bo več govornikov. Po sporedu ples in zabava. Deloval bo domač buffet. 2) 3) 4) 5) 6) PORAZ TITOVSKE KOALICIJE na prvi sefi občinskega sveta v Nabrežini V Nabrežini 16. sept. 1952. Obetala se nam je »vroča« seja občinskega sveta, v Nabrežini. Govorili so, da se bodo gore tresle, da bo bliskalo in grmelo kot na sodni dan, ko bodo oni — to je titovci — nastopili. Da bo nabrežin-ski predstavnik Neodvisnih, blagoslovljen po besednjakovcih in stari ljubljenec titoveev, razgalil občinsko upravo in prinesel novi duh pravice, poštenja in demokracije v riabrežlnsko občinsko "Hišo." Vse to smo pričakovali, vse to so nam obljubljali, a iz vse te veličastne gore se je rodila le mala, rakitič-na miš, ki jo je prva tržaška burja takoj odpihala. Predno je župan Terčon -mogel spregovoriti prvo besedo, je že hotel nabrežinski prerok — občinski svetovalec dr. Skerk — začeti svojo jeremijado. Vendar je moral počakati, da je župan vsaj otvoril sejo, pozdravil prisotne ter vse* navzoče občinske svetovalce povabil na resno, možato in pl-odonosno debato. Pripomnil je, naj puste ob strani strankarska, osebna in politična nasprotstva, toda gluha ušesa titoveev -tega niso hotele razumeti. Za -njim je prevzel besedo dr. Skerk, ki se je pritožil, da je bilo zasedanje občinskega sveta sklicano kot prvo »redno« zasedanje, a ,ne kot »izredno«. To so namreč zahtevali on in njegovi »tovariši«. Podprl je svojo pritožbo sklicujoč se na razne zakone. Potožil je tudi, da niso upoštevali od njih predloženega dnevnega reda, ki je vseboval tri točke: imenovanje tolmača, proračun, objasnitev in preiskava obtožb svetnika Vižintina proti županu Trčonu. Očitki opozicije Med ostalim je omenil, da je Župan hotel postaviti občinski svet pred izvršeno dejstvo, kej je baje hotel poslati proračun občine višjim zavezniškim oblastem v Trst, ne da bi ta proračun prej predložil občinskemu svetu. Podčrtal , je. da se je s sklicanjem redne seje ki jo je on nekolikokra-t ožigosal kot protizakonito — hotelo zavleči diskusijo in onemogočiti opoziciji, da bi prišla s svojimi očitki na dan. Ko je vse to povedal, je dr. Skerk pogledal okrog sebe in o-čitno pričakoval, da se bo občinska hiša z vso občino Devin-Nabrežina pogreznila v bližnje kraške jame. Toda potresa ni bilo, zgodilo se ni nič, le tržaška burja je veselo tulila okrog vogalov. Zunan Terčon je mirno vstal in še boli mirno odgovoril. V začetku je ugotovil, da se začne doba rednih zasedanj občinskih svetov po zakonu septembra meseca. Zahteva titoveev za izredno sejo je bila postavljena šele 6, septembra, tore i, ko je občinski odbor že načelno odločil dan za prvo redno zasedanje, ki bi moralo biti 16-septembra. To ie komaj deset dni po predložitvi titovske zahteve. £e zaradi tega — je podčrtal župan — ni bilo nikake potrebe po izred nem zasedanju. Gledje točk dnevnega reda titoveev -je omenil, da so v dnevnem redu, ki ga je sestavil občinski odbor, upoštev-ine vse tri točke dnevnega reda opozicije. Na očitek glede proračuna pa je župan Terčon odgovoril, da je ZVU podaljšala rok za predložitev proračuna do 15. oktobra 1952,’ tako da bo imel občinski svet več kot dovolj časa za diskusijo. Zato j* zavrnil obtožbe dTr-gkoTRa ~5Č*t neutemeljene. Tudi podla mahinacija, s katero so titovci poskušali javnosti prikazati, da je zadeva Te-rčon-Vizin-ti-n zaspala, se je izjalovila, ko je župan Terčon odgovoril dr. Sker-ku, da je prav včeraj tržaška sodnija razpisala obravnavo proti Vižintinu za 23. septembra tega^leta. Občinski svetnik Fioridan je pripomnil, da mora sodbo o tožbi Terčona izreči le sodnija, ne pa kakršen koli nadebuden občinski svetovalec. Kdo naj sodi Ko je dr. Skerk uvidel, da sc njegove nebogledne politične mahinacije razblinjajo v nič, je začel vidno bledeti in postajati čedalje bolj nervozen. A pravi udarec v živo ga je še čakal. Prišel je kot strela z jasnega, ko je župan privlekel iz žepa listič, na katerem je imel napisano razsodbo italijanskega Državnega sveta. Ta razsodba določa, da ni mogoče sklicati izredne seje občinskih svetov v dobi, ko morajo biti, po zakonu, redne seje, te> je spomladi in jeseni. Ko je dr. Skerk slišal, kako navaja župan to razsodbo najmero-dajnejšega sodišča iz bližnje republike, ki je upravičeno tolmačiti italijanski občinski zakon, ko je uvidel, kako porazno je pogorel on in njegova »pravna« teza, se je vsedel in strmel predse . . . Bled je nemo gledal sonce v zatonu in mislil na svoje nade v »revolucijo v občinskem svetu«, ki so se prav tako kot sonce neusmiljeno pogrezale v morje. Drugi titovski občinski svetovalci so molčali in gledali nemega »vodjo«. Le kraška buria je neusmiljeno tulila naprej . . . Ko je bila vojska poražena in bitka izgubljena, ko novi prerok ni več dal od sebe niti glasu, se, je vendarle zdramil .njegov pomoč nik. titovec Srečko Colja. Zapretil j#, da se bodo »oni« vzdržali glaso vanja, ker je to, »njihova pravica«. Ubogi Colja je verjetno upal, da se ga bo župan ustrašil! A kako se more človek bati ljudi, ki jih je težko jemati resno? Nihče se vas ne boji, nihče ne trepeta več pred vami! Kje so prelepi časi vsemogočne Ozne, tov. Colja?! Mali »intermezzo« je vendarle dal možnost dr. Skerku, da je prišel spet do sape in začel na ves glas zahtevati, naj nekaj pride na zapisnik. Pozabil je že spet, da ni na sodniji, ampak v občinskem svetu, kjer pride prav vse na zapisnik. Zupan mu je hotel to lepo razložiti, mirno in s preprostimi be- sedami, ko smo čuli v dvorani mrki glas Srečka Colje: »Pusti Skerk. to je demokracija.« S tem je bil dosežen višek humorja na zaseda-| nju občinskega sveta: titovec, ki hoče učiti sopotnika, kaj je demokracija! . . . Zadeva o tolmača -propangandistični trik Citali so zapisnik, ki je soglasno •odotrren'. -Nato je Začelo zSsedanle po dnevnem redu. Najprej je obč. svet odobril potrošnjo 500.000 lir za popravilo strehe občinskega poslopja, nato so prešli na debato o imenovanju tolmača za občinski svet. Ob začetku debate smo prisostvovali novi obliki iste igre. Le »primadona« je bila druga. Prej je i-mel glavno vlogo »neodvisni« dr. Skerk, zdaj jo pa je prevzel »krščanski socialist« Drago Legiša. Res čudna so božja pota! Nekatere vodijo celo iz domobranstva v Titov -objem tako enostavno, kot bi človek rekel Amen . . . Včeraj, ko smo gledali Draga Legišo, ki kraljuje (sedi namreč v sredini) med titovci, nam je misel nehote zašla do škofa Vovka. Prvi trenutek nismo razumeli, kaj lahko druži ljudi, ki so hoteli ljubljanskega škofa živega sežgati, s človekom, ki trdi, da je »krščanski« socialist. Ni nam šlo v glavo, kaj neki lahko brati ljudi tako različnih nazorov. Ko smo pa pomislili, da Drago Legiša ni član bivše SKSZ, temveč član »Besednjakove SKSZ«, nam je bilo marsikaj jasno. In ko sm? se spomnili na potovanje dr. Besednjaka po Jugoslaviji, s katerega se je nedavno vrnil, nam je bilo vse jasno. Razumeli smo, kako je mogoče, da Drago Legiša sedi med titovci, kako se on lahko krasno počuti med njimi, da celo bolje, kot se je nekdaj med domobranci. 'In dokončno smo razumeli, da nekateri člani vodstva Besednjakove SKSZ nimajo nič skupnega s škofom Vovkom, nič skunne-?a 7. neštetimi duhovniki, ki jih Titov režim preganja, muči in u-ničuje, nič skupnega z obrambo katoliške Cerkve, nič skupnega z onimi, ki branijo vero svojih pradedov. V debati k imenovanju tolmača je župan Terčon podčrtal, da je do-zdaj vršil ta posel na občini Franc Gruden, ki je občinski uslužbenec, in da občinska uprava zato misli, da ne bi bilo upravičeno nalagati novo breme občinski blagajni z nastavitvijo novega tolmača. Dodal je, da nov tolmač ni potreben, ker je v občinskem svetu 19 slovenskih občinskih svetovalcev in samo en Italijan, ki pa prav dobro razume naš jezik. Zato je predlagal, naj svet. imenuje Grudna za tolmača. Takrat je spregovoril namesto dr. Skerka Drago Legiša. Z monotonim glasom je prebral vnaprej sestavljen »govor«, ki je neštetokrat -omenjal neka »načelna« vpra šanja. Trdil je, da ni potrebno, da -M novi tolmač obremenjeval občin- skih financ, ker da te posel bi moral itak vršiti občinski tajnik, ki bi moral obvladati oba jezika. Predlagal je tudi, naj se imenuj^ komisija -treh članov, ki naj predloži Predsedništvu cone načrt za rešitev problema usposobljenosti občinskega tajnika. Strinj ’ se je pa s tem, naj občinski svet :me-nuje za tolmača Grudna, ker da »te zadeve ni mogoče zdaj drugače rešiti«. Upravičeno se lahko vprašamo, čemu toliko besed, če se končno Legiša strinja z županovim predlogom? Odgovor na to nam je dal Primorski dnevnik od 17. tega meseca, ki priča, da je -bila vsa »afera« o tolmaču enostavni propagandistični trik titoveev. Ta trik je dal možnost Primorskemu dnevniku, da naslovi omenjeni članek z mastnimi črkami »SDZ in komin-formisti glasovali za italijanskega občinskega tajnika«. -Da je to laž. najbolje ve sam pisec članka in vsi prisotni. Da hudič v sili muhe žre. je star -slovenski pregovor. Zato ni nič čudnega, če mora »resnicoljubni« Primorski dnevnik tako nesramno lagati, da zakrije katastrofalni poraz titoveev na tej seji občinskega sveta v Nabrežini. Laž je pa tem ogabnejša, ker so svetniki SDZ glasovali za- tolmača Grudna, ki je Slovenec. O glasovanju za »italijanskega tajnika« s.? je sanjalo le v bolnih glavah gospodov pri Primorskem dnevniku. Ce Titov štab v Trstu in razni sopotniki mislijo, da bodo s takimi lažmi pridobili Nabrežince, se motijo! Na tajni seji je občinski svet zaključil debato s tem, da je imenoval za tolmača Franca Grudna. Dolžnosti občinskih svetovalcev Druga točka dnevnega reda je obravnavala odstopitev občinskih zemljišč raznim zasebnikom. Dr. Skerk je zahteval, naj se diskusija o tej točki preloži za 14 dni. Zupan je bil mnenja, da je problem zelo nujen, ker se s prodajo zemljišč omogoči Občinarjem, da si zidajo hišice, in se s tem rešuje stanovanjska kriza. Dr. Skerk je vztrajal pri svojem predlogu, češ da bi morala občinska uprava staviti vse načrte teh nameravanih prodaj na vpogled občinskim svetovalcem pet dni pred sejo občinskega sveta, »kot to zahteva zakon«. Tu smo prisostvovali zadnjemu današnjemu porazu nabre-žinskega preroka. 'Tokrat je bil udarec tako hud, da ga ni prebolel do konca seje. Izvajanju dr. Skerka je odgovoril gospod župan takole: » Gospodje svetovalci opozicije naj vedo -in pomnijo, da so -bili vsi načrti, o katerih govori dr. Skerk. na razpolago obč. svetnikom n«; samo 5 dni, ampak cela dva itedm pred sejo. Gospoda dr. Skerk in Legiša, ki — kot se zdi — edina tolmačita mnenje Titove skupine, naj vesta, da sta bila v tem roku dolžna pregledati načrte in se (Konec na 4. strani) DEMOKRACIJA ' , 'J M 1 VESTI z G O R I S K E G A Italijan Gigliotti piše „zgodouino“ Kar so delali Italijani po Sloveniji in Jugoslaviji sploh, kjer so pobijali naše ljudstvo in požigali naše domove, da bi zmanjšali življenjskost naroda, to italijanski ,,zgodovinar" Gigliotti pripisuje slovenskim borcem na Primorskem, ki so se borili za svojo svobodo in civiliste, pobijali tudi fašisti? Proces v Milanu proti komandantom rasistične divizije »Tagliamen-to« se je zaključil pred dvema tednoma z njihovo obsodbo zaradi strašnih grozodejstev, ki so jih oiii zagrešili nad italijanskimi zajetimi patrioti jn civilisti!!! V spisih rego procesa najde Gigliotti gradivo za desetkrat bolj debelo knjigo o zgodovini italijanskega barbarstva.. Tja naj gre v šolo! In zaključujemo: kar se v maju 1945 odpeljanih tiče, prosimo Gi-gliottija, naj doseže od goriške prefekture in županstva objavo i-menika vseh odpeljanih, da bo javnost vedela, koliko od teh je bilo Italijanov in fašistov ter koliko Slovencev! Povemo mu pa lahko že zdaj, da so Italijani odpeljali v razna taborišča več deset tisoč Slovencev, od koder se jih večina ni vrnila več, ker so umrli od lakote in trpljenja. Na otoku Rabu jih je umrlo 12.000, v taborišču v Gonarsu pa je 27. aprila 1943 u-mrla mala Rezika Mihelič, ki se je rodila v taborišču na Rabu komaj sedem mesecev prej, to je 16. oktobra 1942. Italijanska tritisočletni omika ni prizanesla niti detetu Reziki Mihelič! V teh primerih naj si Gigliotti in njegov ocenjevalec Orlando iščeta vire za zgodovino barbarstva! Vpišite svoje otroke v slovensko šolo Z novim šolskim letom vpišite vsi Slovenci svoje otroke v slovenske šole, ki so enakopravne italijanskim in vam nudijo priliko, da se otroci nauče obeh jezikov: slovenskega in italijanskega. V italijanskih šolah slovenščine ne poučujejo! Ne omahujte in ne pustite se pregovoriti od laških šovinistov iri od neznačajnih odpadnikov od našega rodu. Ti so izdali svoj red; izdali bodo tudi vas! Slovenski optanti, ki vam ni še mogoče vrniti vaših otrok v slovenske šole, iz katerih jih je »demokratična demokrščanska Italija« krivično izgnala, dajte svoje otroke v slovenske šole v Trst, vsaj tisti, ki vam gospodarske zmožnosti ne delajo preglavic! Tisti, ki pošiljate svoje slovenske otroke v sNotre Dame«, pošiljate svoje otroke v raznarodoval-nico. Vse vaše slovenstvo doma ali pa v trgovini pred slovenskim kupcem vas ne opravičuje in vas ne bo nikoli opravičilo! Kri ni voda in poslati svoje p-troke v slovenske šole ne predstavlja pregrehe nad državo Italijo, v kateri živimo kot enakovredni državljani, četudi nas Italija ni še zaščitila s posebnim zakonom, kot ji to veleva ustava. ,, Tooariš“ Pavlin kjer soef. Bratuž gradi GOSPODARSTVO! Nasveti za trgatev Neki Felice Gigliotti je pred tedpi dal v javnost edini produkt, jci ga zmore le kdor je živel in mislil v senci fašistične italijanske fole, ki je bolj nesramno kot prej pčila, da je treba potvarjati tudi najsijajnejšo zgodovino, ko gre za Obrambo »svete matere Italije«. Naslov knjižice je GORIZIA CI-kUTERO SENZA CROCI. Tako skuša zdaj omenjeni Gigliotti s svojo revno knjižico po svoje tolmačiti nekatere dogodke, ki so se v zadnji vojni odigrali na Goriškem. Glavni njegov namer< pa je dokazati, da so bili Italijani |rtev »barbarskih« Slovencev in ne obratno! In to ne glede na dejstvo, da je že ves svet prepričan o grozodejstvih, ki so jih Italijani zagrešili na slovenski zemlji že od let^ J915 dalje, toliko res, da se je tudi Spričo teh grozodejstev ves svet uprl in fašizmu napovedal smrt ko je ta v imenu italijanske triti-Sočletne omike z orožjem napadal miroljubne narode, kot je tudi slovenski, ki ga seveda Gigliotti po fašističnem italijanskem slogu i-menuje »barbarskega«, ker se je upal braniti pred krvoločnimi razbojniki, ki so ko hijene ubijali naše brate in sestre, pustošili našo zemljo in požigali naše domove. Nadalje piše Gigliotti, da so se goriški Italijani septembra 1947 bali, da navalijo na Gorico Jugoslovani, zato so to na svojstven način preprečili. V resnici pa so Italijani 15. in 16. septembra. 1947 navalili na goriške Slovence, vdira,! v njihova stanovanja in rušili, kar jim je prišlo pod roke. Vsega skupaj so v teh dveh dneh Slovencem napravili Italijani za 60 milijonov lir škode, ki je nihče noče povrniti. To nasilje so Italijani izvršil; pod nosom svoje policije iz gole mrinje do Slovencev! V Brdih pa so maja 1944 Nemci in italijanski fašisti žive zažgali kar devetnajst oseb!! Od velikega sramu, ki ga je fašistična italijanska armada doživela na slovenski zemlji pred slovenskimi sicer skromno opremljenimi, toda junaško navdahnjenimi borci in sploh pred vsem slovenskim ljudstvom, katero je ta italijanska armada š svojo krutostjo podžgal?, v odločen odpor, skušajo zdaj razni »zgodovinarji«, kot je Gigliotti. dokazovati »barbarstvo« Slovencev^ katerih naj bi Italijani bili žrtev. Žrtev so seveda po njegovem bili Italijani vselej, ko so doživeli kak; neuspeh ali kako dobro zasluženo plačilo na svojem nesramnem pohodu po naši zemlji. Po takem načinu presojanja dogodkov so bili Italijani žrtev »bar-barcev« tudi, ko so septembra 1943. leta bežali od povsod, in jih je na-, še ljudstvo, po njih trpinčeno m mučeno, skrivalo pred Nemci, ki so jih tedaj zasledovali, da 3im dajo plačilo za izdajstvo. Tako so namreč pravili Nemci tistih usodnih tednih! A naše slovensko »barbarsko« ljudstvo, ki je od strani italijanske vojske doživelo vse gorje, kar pričajo vse slovenske vasi z Ustjami in Uhanj-ami na čelu, ter stotine koncentracijskih tabor:šč od Raba do Gonarsa in dol v Italiji, v katerih so mučeniške smrti ginevali naši bratje na tisoče, to naše »barbarsko« ljudstvo se jr u-smililo italijanskih bežečih vojakov in častnikov ter jih je skrivalo in krepčalo, da niso padli v roke Nemcem! Takrat bi bili morali junaki, koc je Gigliotti, braniti svoje ideale! In v Jugoslaviji? Ali niso *am cele divizije italijanske vojske sklenile raje premirje z raznimi odredi jugoslovanskih borcev, kot bi se z njimi borile? V svoji knjigi trdi italijanski »zgodovinar« Gigliotti, da so spomenik padlim Italijanom v ljudskem vrtu v Gorici zrušili belogardisti z municijo, ki so jo nudili Nemci. Ne glede na dejstvo, da še danes ni ugotovljeno, kdo je pravzaprav zrušil ta spomenik, se upa Gigliotti lažno in brez vsakega dokaza natisniti v knjigi tako trditev. Gotovo je le eno: spomenik je bil porušen z eksplozijo drugo noč po atentatu, ki je bil izvršen na Slovence ob priliki neke njihove kulturne manifestacije, in pri katerem so našle smrt. tri osebe! Tega seveda Gigliotti ne omenja, da ne odkrije, kje so barbarci doma! Brez dvoma so atentat izvršili Italijani! In brez dvoma so jim Slovenci odgovorili ne 7. atentatom na življenje Italijanov, ampak na omenjeni spomenik! Toda pravega dokaza za to le ni, da bi se moglo reči: ta je bil! V Trgovskem domu v Gorici s»> na znanem zasedanju plenuma OF 1. 1945 sedeli tudi predstavniki go-riških Italijanov, in sicer pristni nekomunisti, ki so bili prepričani, da -nima Balija nič več kaj iskati v teh krajih. Tako močno so bil} prepričani, da pride vsa Julijska krajina pod Jugoslavijo tudi skoro vsi domači italijanski izobraženci, ki so se tega veselili in nekateri tudi učili slovenščine že leta 1944v Spreobrnili so se šele, ko so uvideli, da bo v Jugoslaviji vladal komunizem! Tudi tega Gigliotti ne oritenja! ffnena vseh krajev so partizani pbhrvatili (»croatizzati«) pravi Gigliotti in za primer kaže sliko z napisom OSLAVJE. Tudi ta trditev je seveda lažna, ker so bili Italijani tisti, ki so z odlokom od 29. marca 1923, štev. 800, poitalijančili imena vseh slovenskih krajev. Na Oslavju pri Gorici pa živijo od vedno samo in izključno le Slovenci. Oslavje samo je pristno slovensko ime kraja, kot je pristno slovensko ime kraja GORICA. Tega italijanski »zgodovinar« Gigliotti ne ve ali noče vedeti, ker je njegova naloga pitati naivne m revne možgane italijanskih šovinistov! Vsi vemo, kako težko so se slovenski borci prehranjevali in koliko so v tem oziru žrtvovali in trpeli. Italijanski Garibaldinci, ki sq taborili v Brdih, pa so prejema,; živino iz Furlanije in se hranili skoro izključno samo z mesom. Toliko je res, da so siti mesa ponujali kmetom v Brdih po dva k:-mesa proti enemu kg fižola ali drugega sočivja. Gigliotti pa lažno pravi na strani 16 svoje knjižice: »Hrana, ki so jo dajali partizanom (italijanskim, op. ur.) je bila neka neslana juha brez soli, medtem ko so se Slovenci hranili z obilnim mesom in polento!« Na strani 17 trdi Gigliotti. da so slovenski borci bili od avgucoa 1944 nedelovni ter so raje pošilali Italijane v bolj nevarne in riskant-ne akcije, da bi se Italijani na ta način izčrpali. Tako bi Slovenci imeli po končani vojni gotovo, o-blast nad italijanskim ozemljem! Kar so delali Italijani po Slove niji in Jugoslaviji sploh, kjer so pobijali naše ljudstvo in požiga naše domove, da bi zmanjšali življenjskost naroda, to italijanski »zgodovinar« Gigliotti pripisuje slovenskim borcem na Primorskem! Poleg tega prikazuje Giglioii slike mrtvih alpincev na bojnem jX)lju in se pritožuje, da so jih partizani pobili kot ujetnike. To on trdi, ne zna pa tudi dokaza*!! Sicer pa: ali niso ujetnikov pobijali tudi italijanski »patrioti«? Taka je pač bila partizanska vojna. Ona ni imela taborišč za ujetnike! Ir,: ali niso ujetnike, vojake Primorski dnevnik od nedelje ',4. t. m. piše, da je bil občinski svetovalec Čadež od SDZ izvoljen ?.r, predsednika ANPI-ja, to je združenja italijanskih partizanov, ki jih vodijo kominformtisti, in izvaja, da se je SDZ povezala s komin-formisti. Take budalosti znajo pisati samo »tovariši« okoli Primorskega dnevnika in sploh titovski listi. Ce je g. Čadež res prevzel mesto predsednika AN:PI-ja, je gotovo to storil na svojo roko ter brez vednosti in odobrenja ostalih svetovalcev, izvoljenih na lanski Kmetsko - delavski listi v Doberdobu. Ti svetovalci bodo gotovo ukrenili vse potrebno, da se zadeva skrajno in odločno .razčisti. V ostalem pa naj Primorski dnevnik piše raje o tesnem sodelovanju svojih titovcev s kominfornvi-sti v Steverjanu, kjer so z odobre-njem DFS iz Gorice vzeli na svojo listo kar dva odločna in odkrita kominformista, od katerih je bil eden tudi izvoljen! In še to: ali ni Primorski dnevnik nekoč slavil v dolgih člankih vse kominformiste tega sveta? Ali ni pisal celo proti samemu Titu nekaj časa po njegovi obsodbi po Kominformu v juniju 1948? Krivično ravnanje s slov. optanti Demokracija je že večkrat pisala o krivičnem ravnanju oblastev s slovenskimi optanti, na katere pritiskajo, da se morajo prijaviti na policiji kot tujci, in sicer kot jugoslovanski državljani, čeprav je Primorski dnevnik od petka 12, septembra objavlja med vestmi ra Slovence v Italiji in pod naslovom »Izboljšanje dobave vode Oslav-cem« sledeče: »Ker občinske obiasti ne kažejo navdušenja za gradnjo oslovskega vodovoda, ki bi za vedno odstranil z dnevnega reda to nadvse bolečo točko, se morajo Oslavci zadovoljevati z nekaterimi izboljšavami glede preskrbe. z vodo, kar naj bi predstavljalo nadomestek za neizpolnjene zahteve. Največ truda ;e za preskrbo z vodo vložil občinski svetovalec DFS tovariš Pavlin, ki je na županstvu dosegel prevoz vode z avtomobilsko cisterno. To dni pa je zabeležil še drug važen uspeh: županstvo je po dolgem odlašanju ustreglo zahtevi prebivalstva, da namesti v bližini električne kabine še‘eno vodovodno pipo, ki bo omogočala kmetom, da bodo lahko Oslavci prihajali po vodo z vozovi.« Naš svetovalec g. Bratuž,-pa jo že 8. maja t. 1. vložil na 'župana zahtevo po nujni napeljavi vod® na Oslavje za ljudi in za živim. po dogovoru med Italijo in Jugoslavijo vsakomur opcija ugodno rešena ter italijansko državljanstvo potrjeno. Tozadevni odloki jugoslovanskega ministrstva so že izročeni italijanskim oblastem. Sedaj smo izvedeli, da pravzaprav uganjajo sitnosti in pritisk ne optante samo v Podbonescu in v Šempetru Slovenov, medtem ko se v drugih občinah kaj takega ne dogaja. Gre torej za krajevne šovinistične elemente, ki mislijo, da so gospodarji v državi! Slovenski begunci s Primorske, bivši italijanski državljani, niso prišli v šempetrsko in podboneško občino z namenom, da bi tu rovarili proti Italiji. Oni hočejo ostati pošteni in miroljubni državljan*. Dvojne mere pa se v državi ne sme trpeti! Zato zahtevamo, naj višje oblasti napravijo konec krajevnemu pritisku na slovenske optante v Šempetru in Podbonescu! Slovenski optanti živijo v te% dveh občinah v dobrih odnosih s prebivalstvom in tudi orožniki jim niso nasprotni. Le par šovinistov, ki večinoma tudi sami govorijo med seboj in v družini slovenski, se šopirijo s svojim prenapetim nacionalizmom in bruhajo strup proti nesrečnim beguncem. Le ti nestrpneži pritiskaio na župane in na orožnike, da zahtevajo od optantov. nai se priznajo za tujce. Od tod krivično zadrževanje odlokov. Toda prej ali slej bodo vsi optanti dobili odlok v roke in če ga županstvi v Šempetru in Podbonpscu ne bosta spoštovali, ju bodo imeli begunci pravico tožiti. Svojo vlogo je g, Bratuž utemeljil, z dejstvom, da morajo ljudje z O-slavja hoditi daleč dol v PčTmo po vodo, kar predstavlja veliko izgubo časa. Iz gornjega članka, ki ga je prinesel Primorski dnevnik, izhaja jasno, da je le »tovariš« Pavlin kriv, -da se župan in vsi njegovi večinski svetovalci nočejo odločiti za napeljavo vode na Oslavje. »Tovariš« Pavlin se namreč liže okoli župana za cisterno vode in ta mu ;:a cisterno vode kaj rad ustreže, ker mu .na ta način ni treba ugoditi zahtevi g. Bratuža in potrošili nekaj denarja za »ščave« z Oslav-ja! Le tako naprej, »tovariš« Pavlin, kar pridno beležite take u-svehe, Oslavci pa bodite prepričani, da vam ,na ta način vode ne bodo napeljali! Za lepšanje korza in za shode visokošolcev ima župan denarja na razpolago, za vodo Slovencem na Oslavju pa ne! Naj sodijo tisti Oslavci, ki so »tovarišu« Pavlinu po pisanju Primorskega dnevnika hvaležni, da jim je občina nudila prevoz ene cisterne vode in še eno pipico v Pevmi, ne pa na Oslavju! izpiti in ipisaunit rs slovenskih srednjih šolah Po določilu prosvetnega ministrstva se izpiti (sprejemni, vstopni, popravni) v jesenskem roku pričnejo na vseh štirih slovenskih srednjih šolah v Gorici 15. septembra ob 8.30 zj. in se bodo vršili v vrstnem redu, ki je objavljen na razglasni deski vsake šole. Mature se pričnejo 29. septembra. Vpisovanje za novo šolsko leto 1952-53 se je pričelo 1. septembra in se zaključi 25. septembra; le za dijake, ki bodo polagali izpite v jesenskem roku, se zaključi 30. septembra. Vse podrobnosti glede vpisovanja so razvidne z razglasne deske na šolah. Tajništva so za morebitna pojasnila odprta vsak dan od 9. do 12 ure. * * * Po navodilih šolskega skrbništva se obvešča starše, da se bodo vršili izpiti drugega’ roka na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom od 25. do 30. t. m. Istočasno se bo vršilo tudi vpisovanje. Pri vpisovanju za letnik 1946 sta nujno pot-rebna: rojstni list jn potrdilo o cepljenju kozic. Šolsko leto 1952-53 se prične dne 6. oktobra s sv. mašo. Učiteljshi natečaj na Goričkem Goriško šolsko skrbništvo je razpisalo natečaj z. naslovi in izpiti za dvajset učiteljskih mest na Goriškem. Prošnjo z.a pristop k natečaju je treba vložiti do 15. novembra 1952. Šolsko skrbništvo nudi 'vsa pojasnila in navodila. V vinorodnih krajih — kakor šo pri nas — je trgatev za kmeta najlepši čas v letu. Vsak drugi pridelek je za našega Brica in Vipavca bolj postranskega pomena. Res ni prav, da povečini vsi kmetje polagajo največ pažnje le grozdju! Ko bi tako dosledno pažnjo polagali tudi sadju, bi bili njihovi dohodki gotovo boljši. Torej trgatev se nam bliža. Skoro jpo vseh naših vinorodnih krajih se letos obeta dobra,., ponekod celo bogata letina. ZarafJi vremenskih prilik pa letos . grozdje le počasi cozoieva. Tudi bo g^zdje najbrž nekoliko gnilo. Svetqgflti pa je, naj se nihče ne prenagfi s trgatvijo. Vedeti moramo namreč, da pridobiva grozdje v zadnjih dneh zorenja največ sladkorja. Grozdje je dozorelo, kadar začne pecelj leseneti, to je joostaja rujav, kakor so dozoreli trtni poganjki. Sicer pa vsak izkušen kmet spozna dozorelost grozdja po okusu. Torej trgali bomo, ko bo grozdje ;Krpo lnoma dozorelo. V tem predčasu. recimo štirih tednov, bomo pa predvsem pregledali vinske sode in vso za trgatev potrebno posodo. Poskrbeli bomo za takojšnjo izvršitev morebitnih potrebnih popravil. Zlasti pa bomo vso pažnjo posvetili morebitnim »bolnim« sodom, to je takim, ki imajo duh po plesni ali kisu, itd. in pa morebitnim novim posodam. Plesen, kis in druge kvarne duhove odpravimo iz sodov najenostavneje in najučinkoviteje s parjenjem. S parjenjem izperemo tudi nove sode in drugo vinsko posodo. Parjenje pa opravimo na sledeči način: posodo postavimo neko!ixo od tal, obrnjeno' z vrhom navzdol. Nato nastavimo cev parnega kotla v luknjo, ki nam pri sodu služi za iztakanje. Seveda bomo pustili luknjo za veho odprto, da se bo skozi njo izcejala voda, ki se v sodu nabere zaradi parjenja. Parili pa bomo tako dolgo, dokler postanejo zunanji deli dog zelo topli, kar dosežemo po 1-2 .urah, kakor je pač velik parni kotel. Ko smo to opravili, bomo posode oprali s svežo vodo. Nove sode pa moremo izpirati tudi samo z jedko sodo (»soda caustica«). Zavremo za vsakih 100 1 vsebine soda približno 10-15 1 vode. V vodi raztopimo po 2-3 kg sode na 100 1. Vrelo vodo vlijemo v sod, ga dobro zamašimo in nato vrtimo na vse strani, da voda v sodu oblije prav i ves les. To ponavljamo nekajkrat i skozi 24 ur, nakar izcedimo iz so-J da vodo in ga operemo s čisto vo-1 do. Tudi za parjenje zdravih sodov bomo vreli vodi dodali 1 odst. sode, da uničimo moi-ebitna bolezenska legla v njih. Kjer ni parnega kotla na razpolago, opravimo isto delo z večkratnim parjenjem sodov z vrelo vodo in sodo. . Plesnivost pa lahko odpravimo tudi z žganjem v notranjosti. V ta namen izbijemo dno. v notranjost soda denemo nekoliko suhe slame, ki jo zažgemo, in nato sod valimo, da obvarujemo doge premočnega ožganja al celo izgorelosti. Enako bomo izbito dno ožgali s slamo. Žganje mora trajati tako dolgo, da postane sod na zunanji strani močno topel. Ko smo to dosegli, bomo vse ožgane dele dobro ostrgali in vložili izbito dno. Po tem delu bomo tak sod oprali z mrzlo vodo, ki ji dodamo po 3 kg žveplene kisline (»acido solforico«) na 100 1 vode. Končno izpiranje pa opravimo s samo mrzlo vodo. Plesnivost in pa sode. v katerih so bila tudi drugače pokvarjena vina, lahko čistimo tudi samo z vodo in 1 0/000 hipermangana; to se pravi, da na vsakih 10 1 v,>dp dodamo po 1 gr hipermangana, Tesa slednjega kupimo v lekarni. Delo opravimo na sledeč enostavni način: sod napolnimo z vodo, v katero vsujemo odgovarjajočo količino hipermangana. Tako vodo pustimo v sodu najmanj 3 dni in med, tem časom sod večkral obračamo, ker bi se sicer hipermangan sesedel. Končno bomo tudi take sode, čl«*® iznrali s samo vodo. Vse, na kakršni koli način zdravljene sode bomo pred uporabo za-vinili. V ta namen zavremo v vodi nekoliko dobrih tropin ali par iztisnjenih grozdov; to vlijemo v sod. ki ea nato nekaj ur valjamo naokrog. Zaustavili smo se nekoliko obširneje ori tem Poglavju. Toda vsi vemo. do le iz popolnoma zdravega soda bomo natočili zdravega vina! Pred unorabo na bomo sode tudi na zunanii sirani očistili. Operemo jih s krtačo; namažemo les z lanenim oljem in obroče s črnim ali rdečim lakom. Pred upo- rabo bomo (udi železni pod stiskalnice prevlekli z belim lakom, da se ne bo rjavina pomešala z moštom, kar bi imelo za posledico po-rujavelost — oksidiranje vina. Vse to smo hoteli napisati za predpripravo k trgatvi, Sjpodaj pa pomo opisali, kako 'moramo ravnati i moštom, da ohrafiimo vina zdrava in tržljiva. Pri tem pa pocemo opozoriti premaisikaterega od naših Kmetov, naj se sprijazni z dunom pasa, ki znači napredek zdravstvene vede! Kakor se moramo napredku zdravstva zahvaliti vedno višjemu starostnemu povprečju človeka, prav tako bo pameten in napreden kmet uveljavil tak napredek za izboljšanje in celo pojjolno ohranitev svojega najžlahtnejšega pridelka: vina. * * * Predno sode vkletimo, moramo zidovje v kleti pobeliti z apnenim mlekom, ki mu dodamo tudi 1 00 modre galice. Lesene dele, okna 111 vrata ter tudi podstavno tramovje, pa bomo oprali z lugom ali samo z vrelo vodo z dodatkom 1 odst. sode. Sploh naj bo klet čista vsestransko, da obvarujemo kipeči mošt pred okužitvijo. Kjer so v kleti morebiti tla zemljena — kar bi ne smelo biti — bomo na tla potrosili apneni prah ali mavc (gips), ki vsrkujeta vlago. Zaiadi trajajočega deževja nam letos grozdje začenja gniti. Kljub temu pa moramo paziti, da se ne prenaglimo s trgatvijo, ker bi s tem izgubilo grozdje na sladkorju in s tem na odstotku alkohola. Nadalje je tudi važno, da ne trgamo mokrega grozdja — bodisi od dežja ali rose — ker bi to znižalo sladkorni odstotek mošta oziroma vina. Da nam bo mošt gotovo popolnoma povrel in da si ohranimo vina zdrava, bomo ravnali takole: Na grozdje, ki ga bomo med dn -vom natrgali in sproti zmas'.I!i z mlinom, bomo vsakokrat potrosili po kakih 5 gr bisulfita na 100 kg grozdja. Ko nalijemo mošt v sod, bomo dodali še po 5 gr bisulfita na 100 litrov. Soda ne napolnimo do vrha, temveč do kakih 15 cm pod vrhom in ga zamašimo s kipemo pilko. Ta mora biti nepredušno pritrjena, da bi ne uhajal zrak do mošta. S tem obvarujemo mošt raznih škodljivih bakterijev, ki so v zraku, in bi lahko okvarili vino. Le kdor nima vrelnih pilk, lahko prekrije vehno luknjo z žakljičem, napolnjenim s peskom. Namesto bisulfita je zelo priporočljiva uporaba žveplenokisiega amonjevega fosfata (»zolfofosfaio ammenico«), ker ta nudi hrano zdravim vrelnim glivicam, mediem ::o uničuje slabe glivice. Zvepleno-kislega amonjevega fosfata bomo dodali po 25-35 gr na 100 kg, kakor' je pač grozdje bolj ali manj gnilo. Vso količino je najbolje jjc- 1 rositi že med dnevom v presledkih med maščenjem. Kjer pa se še niso dokopali do mastilnega mlina in mastijo še 7. nogami, naj vso količino potrosijo pred maličenjem po vrhu grozdja in polijejo z moštom, ki se odtoči iz čebra. Tudi tak mošt bomo vreli s pripomočkom vrelnih pilk. Kar se tiče pra-šenine, so mnenja različna. Po mojem izkustvu pa je prav, da vso praševino dodamo sorazmerno moštu; zlasti je to nujno potrebno pri »Tokayu«, ki je zelo ubog na čreslovini ter vinski in jabolčni kislini, kar ima za posledico, da osta*a Toka.v moten. Črnemu grozdju bomo tudi dodali bisulfit ali žveplenokisli amonijev fosfat samo v manjši količin:. Cr.no grozdje moramo praviloma rebljati, to je ločiti jagode od pecljev. S tem dosežemo, da črna vina ne postanejo preveč trda, kar pomeni preveč bogata na čreslovini. Cina vina moramo vreti pod tropinami, kar traja 2-3 dni ali kvečjemu 4. Kakor nam pokaže pokušnja: dovreto črno vino »vreže«, kakor pravimo mi kmetje. Pripomniti moramo še, da so danes priljubljena črna vina, ki so bolj svetla, ker so laže prebavljiva. Ker tudi povrela ix>sneta črna vina vsebujejo še nekoliko sladkorja, bomo sode zamašili z vrelnimi pilkami ali žakljički s peskom. •Za vretje mošta mora biti v kleti od 16 do 20 stopinj toplote. Kjer toplotn ne doseže 16 stopinj, moramo v kleti zakuriti, če hočemo doseči kipenje in s tem zdravo vino1 To je zelo važno in naj vsak kmet na to razi. Bde ko bo mošt povrel, to jp nekako o sv. Martinu, kakor so pravili naši dedje, bomo sodo napolnili do vrha in zamašili. Naj bi ti nasveti pomagali do vedno večje uveljavitve naših že itak dobrih vin in s tem: veselo trgatev, dragi prijatelji kmetje! IZ DOBERDOBA Nobene povezave § heminformisti ,3/ • '! D E aro Sl R A C1 J Al PRAZNE PRETNIE Pred dnevi je v Corriere del-, la Sera izšel kot uvodnik članek ministra Cezarja Merzagore. Članek je bil naslovljen pravzaprav na angleškega zunanjega ministra Edena, ki se je tedaj začel pri-pravijfU lip. svoj poset Titu. Anglija Pravi Merzagora —; ima- v svoji sedanjosti in bližnji preteklosti nekoliko dokaj neugodnih doživljajev in angleška vlada je napravila nekaj zelo težkih po-gr-ešk, takp .na primer v Libiji, iz katere je izrinite Italijo (Merzago-ra pa pri tem pozablja, da so Diii domačini tisti, ki niso mogli več prenašati italijanskega nasilja), v Iranu, y Egiptu, v vprašanju vrhovnega poveljništva Srednjega 'vzhoda, v Grčiji in Palestini. Zato, ker je imela angleška vlada v zadnjem času nesrečno roko, jo pač prijatelji, in med temi šteje Merzagora tudi Italijo, opozarjajo na neprimerne korake, ki bi jih mogel" storiti minister Eden. Razgovori, ki se bodo vodili med njim in Titom, bodo po vsej priliki zadevali tudi tržaško vprašanje, »ki je tako občutljivo in važnun. in glede tega je treba vedeti, da dopušča 'Italija samo še odgoditev »pravične rešitve«, to je rešitve, »ki bo v skladu s pravico Italije in Z neizbrisnim italijanskim obeležjem vsega predmetnega področja.« Mislimo, da moremo mirno predreti Merzagorine vojaško-strokov-ne razlage o važnpsti Italije in ne-važnosti Jugoslavije v obrambi Zahoda proti Vzhodu. Ob tem bi se zaustavili šele, ko bi izvedeli, da je bil odstavljen s svojega položaja šef glavnega stana za Srednji vzhod in na to mesto postavljen sam Merzagora. Vendar pa ni brez koristi ugotoviti, da vidi Merzagora Italijo zajeto šele v drugi vrsti. in da vidi v Jugoslaviji zelo živahno kominformistično propagando, dočim bi ista po njegovem v primeru vojne v Italiji bila le neznatna; neznatna torej v državi kjer je komunistična stranka zbrala preko osem milijonov glasov!... Ali pri vsej njegovi težnji po precenjevanju kominformizma v Jugoslaviji in podcenjevanju istega v Italiji Merzagori ne uide zaskrbljenost za posledice, ki bi nastale, če bi zahodne sile odstopile od predloga 20. marca 1948. Ne samo, da De Gasperi ne bi imel več večine v senatu, moral bi celo odstopiti, padec italijanske vlade bi pa pomenil dokajšnjo nesrečo za atlantsko obrambo zaradi novega pravca; ki bi ga od tega trenutka dalje dobila italijanska zunanja politika. Fden (Merzagora pravi Angleži) naj bo torej previden in naj ne postane gluh za »italijanske interese«, ker bi to pomenilo okrepitev komunističnega krila in fašističnih desničarjev, katerim bi zapostavljanje Italije pomenilo prilivanje olja na ogenj. V tem članku ministra Merzag .-re se logiki ne godi prav najbolje. On namreč vidi zelo močan komin-formizem v Jugoslaviji, šibkejšega pa v Itaiiji. Ce bi se pa mednarodni položaj Italije poslabšal, bi pa mogel italijanski kominfornv-zem sporedno z' neofašizmom doživeti nov uspon. Ce pa bi se zaradi, recimo narodne nesreče, ko-minformizem krepil v Italiji, ali ne smemo pričakovati, da bi se v primeru jugoslovanskega neuspeha v tržaškem vprašanju okrepil tudi v Jugoslaviji? In tedaj bi moglo nastati vprašanje, če bi bil nevarnejši za Zahod uspeh kominformizma v Jugoslaviji ali v Italiji. • Mišljenja smo, da bi pomenilo uspevanje kominformizma v Jugoslaviji usodno nevarnost za zahodno obrambo, dočim bi uspevanje .komunizma v (Italiji pomenilo resda zelo neprijetno, nikakor pa ne usodno stvar. Toda tukaj nastane potreba }«•» nadaljnjem razbis trenju pojmov. Merzagora govori o pravicah Italije, o interesih Italije, o neizbrisnem italijanstvu celotnega tržaškega ozemlja in o tem, da je izvršitev predloga 20. marca 1948 neob-hodna. Po našem mišljenju Italija ne more imeti več pravic- do Trsta, kot pa ji pritiče po svobodni odločitvi satnega prebivalstva, ka ji i načelo ’*ainoodločitve je pač vrhovno načelo Združenih narodov, in piavioo do samoodločbe imajo tudi na tem ozemlju v isti meri slovanske občine, in to tembolj, ker so Slovani (Slovenci in Hrvati) tukaj starejše, dočim predstavljajo Italijani po dobršnem delu priseljeno prebivalstvo. Sele ko se bo tukajšnje prebivalstvo brez pomoči dopremljenih glavarjev izrazilo za priključitev vsega ozemlja Italiji, se bo Italija mogla sklicevati na načelo samoodločbe. Dosedanji volilni rezultati pa o tem gotovo ne prožijo prepričljivega dokaza. Nihče ne misli osporavati, da Italija v Trstu nima svojih interesov. Razlikovati je treba med gospodarskimi iti narodnimi interesi ter tudi tega fne smemo pozabiti, da ji nihče ne misli posegati niti v e-ne, niti v drjii^e, enako kakor so bili za časa, ko je bil Trst v položaju svobodnega mesta, italijanski gospodarski in narodni interesi v izdatni meri zaščiteni. Tudi v šolstvu in v gospodarstvu je italijanski živelj v tistem času užival največje ugodnosti, res da ne v obliki nacionalnega finančnega monopola, ki bi bil nam vsilil družabno in gospodarsko suženjstvo v popolnem neskladu z načeli osebne in imovinske svobode. V Trstu je tedaj življenje potekalo v dokaj bolj zdravi obliki gospodarskega tekmovanja, ki je ustvarjalo kaj po-voljne življenjske možnosti našim in v še večji meri doseljencem iz italijanskih krajev. Merzagora s tem pokaže, da kaj malo pozna tukajšnje prilike, kc imperativno zahteva, da se vpra-špnje Trsta mora rešiti tako, kakor bi to odgovarjalo politični potrebi okrepitve ogrožene italijanske vlade. Ce je sicer ohranitev današnjega režima v Italiji z mnogih vidikov zaželena, to še ni argument za reševanje vprašanja Trsta. Zakaj pa naj bi bil Trst žrtvovan potrebi a-firmacije De Gasperija? Ce r.aj italijanska vlada res stoji in pade s tržaškim vprašanjem, mora sama sebi pripisati posledice iz razloga, ker ga je napačno postavila. Saj nihče ne gre za tem, da bi Italijanom v Trstu osporaval pravice, ki izhaja iz volje Tržačanov iz njihove politične usmeritve. Toda te pravice tržaških Italijanov nikakor ne smejo pomeniti, da je njim dovoljeno nam vsiljevati svoje šole, svoje gospodarstvo in svojo politiko, in to prav nam, ki tukaj na tej zemlji živimo že toliko stoletij. Tisto, kar je v razlagah italijanskih politikov, kadar govore o Trstu, nezdravo, je podčrtavanje pravic in krivic, ki se s tako ali drugačno rešitvijo prizadenejo Italiji. Pozabljajo Fa, da v tern primeru ne gre za zmago ali poraz Italije, ali Jugoslavije, ampak da gre za najosnovnejše koristi tržaškega prebivalstva in prebivalstva vsega tistega prostora, ki mu je Trst izhodišče. Saj Trsta niso zgradili v korist Italije, ampak za svoje lastne in za potrebe njegovega zaledja. In danes je treba najti rešiiev, ki bo najbolje služila Trstu. Merzagora naj se torej nauči, da bo na Trst gledal z mirnega, vzvišenega stališča, ki bi odgovarjalo dostojanstvu velikega kulturnega naroda, za kakršnega smatramo italijanski, in ne s stališča kratkovidne in malenkostne strankarske politike ter pristranskih monopolističnih teženj raznih bank in industrialcev, oziroma genoveške in benečanske protitržaške konkurence. Naj nam raje z živim primerom pokaže, da podpis Italije na mirovni pogodbi ne pomeni samo izvest-no količino potrošenega črnila, in da Italija — spoštujoč ta podpis -zares zasluži pravico do spoštovanj s strani vsega sveta. To bi bila res vzvišena pa tudi koristna gesta! Kajti v svetu, ki se izpoveduje proti grobemu zakonu močnejšega, Merzagorine pretnje o vprašanju uveljavljenja predkiga od 20. marca 1948 zvenijo in mo rajo zveneti kot poziv na one či-nitelje, ki so bili značilni za mračnost srednjega veka. In tak poziv na zakon o paralelogramu sil ne more doseči drugega kot začudenje vseh onih, ki dobro vedo, v kolikšni meri je današnja Italija vezana na Zahod. Potovanje ministra Pelle pomeni — in tega se najbolj zaveda Merzagora — poziv na ameriško dobrohotnost. Tudi n^m zelo diskretne vesli kažejo prizadevanja italijanskih gospodarskih krogov v severni \-friki, v Siriji in v Iranu. Vsi ti .interesi so tako važni, da je kaj težko verjeti, da bi jih Italija bila pripravljena žrtvovati za Trst. Zato je verjetnost, da se bodo ljudje v Italiji končno le pomirili z dejstvi, ki so edina osnova za vsako rešitev, in da so zatorej pretnje ministra Merzagore prilič-no brez pomena. A. D. »SLOVENIJA« O DR. E. BESEDNJAKU Komunistična taktika na Piiimorskem — Slovenija, glasilo Slovenske katoliške skupnosti, ki izhaja kot priloga dnevnika Ameriška domovina v Clevelandu, je objavila dne 11. avgusta 1.1. v svoji 14. številki pod gornjim naslovom uvodnik, ki ga zaradi njegove pomembnosti pona-tiskujemo. Le na treh, z narekovanji označenih mestih smo nadomestili ostrejše izraze Z milejšimi besedami, da se izognemo morebitni zakonski odgovornosti. Op. ur. Pri zadnjem občnem zboru Krščansko socialne zveze v Trstu nekateri krogi nekako vrinili v njen novi odbor dr. Engelberta Besednjaka in nekaj njegovih somišljenikov. Ob tem dogodku smo bili vsi katoliško in narodno čute-Slovenci presenečeni, tako oni v domovini kot tudi vsi mi izven nje. V vseh protikomunističnih krogih je izid tega občnega zbora napravil vtis, da skuša sedaj komunizem razkrojiti slovensko kajftji-ško narodno skupnost na Prinpfjr-skem na način, kot je svojčas , r^z-bil enotnost slovenskega naroda,.v najtežjih časih njegove zgodovine potom tako zvanega »krščansko -socialističnega gibanja«. Prijateljsko razmerje dr. Besednjaka do Titovega režima v Jugoslaviji je splošno znano. Nekako pred dobrima dvema letoma se je tvornost naše šolske mladine Mladinsko letovanje SDD na fte-pentabru se je približalo h koncu. Otroci so se okrepili z dobro hrano in gibanjem v naravi. Nekateri so skoraj pozabili na drago mamico, ki jih je doma gotovo že težko pričakovala. Da bi tudi staršem pokazali, kako lepo je bilo na letovanju, so otroci priredili za vesel konec svojo otroško akademijo. V nedeljo, 7. septembra, se je zbrala na Repentabru precejšnja skupina tržaških mamic, očetov in mnogo prijateljev naše mladina. Seveda moramo pohvaliti tudi domačine, ki so res številno prihiteii v šolo. Naši letovalci pa so se že pripravljali za svoj nastop. Starši, prijatelji in znanci so napolnili precej veliko dvorano, kjer so opazili okusno pripravljen oder. Ob napovedanem času je stopil najstarejši izmed otrok, Saško Rudolf, na oder in naznanil, da ofi- < Nadaljevanje in konec) Manchester Guardian pa piše: * »Pred štirimi ieti je maršal Tito zapustil kominform, vendar še ni čisto pripravljen, da bi stopil v atlantsko skupnost. Medtem ko mu je zelo pri srcu jugoslovanska neodvisnost, pa se skrbno izmika kakršnemu koli zavezništvu s svojimi nekomunističnimi sosedi. Povabilo zunanjemu ministru Edenu, naj obišče v septembru Beograd, pomeni novo stopnjo v tem razvoju. Povabila so veljala po-j stopno vedno višjim osebnostim, od lorda Mountbattena in admirala Cassadvja preko ameriškega ministra za vojsko Franka Pacea do britanskega zunanjega ministra. Prijateljstvo z Grčijo in Turčij'.; so tako skrbno gojili, da je maršal Tito lahko izjavil, da „nj ničesar, kar bi ločilo naše države”. Predlagal je razgovore ne le o skupnih političnih in gos'x>darskih stvareh, ampak tudi o vojaški^, zadevah, in govora. je o skupnih vojaških manevrih ob meji, ki je bila šr pred nedavnim bojna črta v zagrizeni, čeprav neuradni vojni. Vse to je odlično. Žalostno- pa je, da ne pride do take ozdravitve starih ran tudi v razmerju do Italije. Jugoslovanski tisk uživa nad iezo Italije, ki vidi svojo tekmovalko vedno lepše napredovati, posebno lcar se tiče zagotovil, da bo dobila orožje iz Združenih držav in Velike Britanije, ne da bi ji postavljali za to kake politične pogoje. Maršal Tito je izjavil in s tem je še huje zabodel trn v italijansko meso — da „Trst ni važen in da o lem ni treba razpravljati prav zdaj”. Toda formalnega zavezništva še ni pričakovali, četudi ga druge države Atlantske zveze želijo. Pred štirimi meseci je maršal Tto dejal, da se Jugoslavija ne more pridružiti atlantskemu zavezništvu, ke.-„je v posebnem položaju: mi smo socialistična država, ki ne verjame v papir, ampak v stvarnost”. Zdaj pravi, da Jugoslavija sicer želi sodelovanje v vojaških zadevah, vendar se ne more pridruži;i ogodbi, ker bi dala s tem Sovjetski zvezi ..pretvezo, da bi nas lahko obtožila, češ da pripravljamo vojno proti njej”. Prav enake razloge pa je komaj pred poldrugim letom navedel za odklonitev dobav orožja od Zahoda. Danes sprejema take dobave brez pomislekov — in morda ne bodo trajali njegovi pomisleki glede pogodbe niti tako dolgo. Tedaj bo lahko celo odkril, da ni edini realist na svetu.« Na zaključku svojega članka pravi Manchester Guardian: »Sodelovanje v.vojaških zadevah je prav dobrodošlo Grčiji, Turčiji in drugim državam Atlantske pogodbe. Te si pri tem sicer lahko mislijo svoje glede prištevanja Jugoslavije med branilce „naše skupne dediščine, ki temelji na načelih demokracije, osebne svobode in zakonitosti”. Maršal Tito utegne delati dobro za svojo državo, toda za svobodo in zakonitost mu ni kaj posebno mar.« čenjajo s svojim sporedom. Prireditev je bila otroška, zato so jo tudi otroci sami vodili in napovedovali posamezne točke. Po običai-nem pozdravu je Saško deklamiral Albrechtovo pesem Cez sto let. Začetek je bi! malce nervozen. Nato pa je njegov glas s pesmijo spraševal nas vse: »Ali bo naš nared še zvest ostal svoji rodni slovenski zemlji? . . .« Odgovor njegovemu vprašanra sta podala v deklamaciji Marica in Tom Marc. V prikupni slovenski narodni noši sta odgovorila: »Narodna noša naj bo simbol slovenske zavesti. Ostanimo trdni in zavedni Slovenci, kot so bili naši dedje, ko so še nosili ta oblačila.« Poslušalci so nagradili oba nastopajoča z burnim ploskanjem. Nato je zb''r zapel tri pesmi: Zeleni gozd je lovčev raj. Pojte, pojte, drobne ptice in En hribček bom kupil. Majhni otroci so vedno srčkani. Zato sta naslednji deklamaciji gotovo pritegnili pozornost ne. samo staršev, ampak vseh ostalih. Naši najmlajši: Dušanček Svab, Nadja Granduč, Meta Ostan in Slavko Švara so v pogumnih besedah in kretnjah pokazali svojo umetnost. Za njihova leta (nekateri so še v 'troškem vrtcu) je to gotovo n-speh, Prvi del sporeda je zaključil s harmoniko Marino Mahne z venčkom "narodnih pesmi. V prizoru »Branjevke na trgu« so deklice pokazale svoje igralske sposobnosti. Naj omenimo igralce: Sr.njo Husu, Rosano Kaučič, Marico Marc, Malvino Fon, Deano Deško, 'Nevo Lukežič, Niveo Raubar, Pavla Preloga, Tinčeja Repinca in Mira Oppelta. Zelo je ugajala ža-j loigra dečkov »Izgubljena stava ali kako je Matevž plačal za 20 litrov terana«. Tukaj so se izkazali Saško Rudolf, Miro Oppelt, Igor Fabijan in Tom Marc. Za vesel konec so deklice zaplesale še skupinski ples »Jaz, pa ti, pa Židana marela«. Na harmoniki jih je spremljala Nivea Raubar. Ze kratek pregled sporeda nam kaže, da so se otroci pod spretnim vodstvom zakoncev Artač resno pripravili na svojo akademijo. Njihovo izvajanje je bilo prisrčno. Tako so mladi igralci osvojili številno poslušalstvo, ki jim je nad eno uro z užitkom sledilo. Ni manjkalo ploskanja, ki je seveda mladino še bolj navdušilo. Ob koncu prireditve se je vsa nastopajoča mladež zgrnila okoli svojih staršev. Pričakovani trenutek konca akademije in letovanja je pričel. Starši so spet prijeli otroke, da jih povedejo domov. Po kratkem poslavljanju se je mladina ločila od Repentabra, kjer je preživela mesec dni veselja, zabave, skakanja in iskanja novih moči za prihajajoče šolsko 1 Počitniške Jemije naše mladine so postale ze tradicija. Lepo je to. Naj otroci poleg telesne okrepitve dobijo tudi zrno slovenske kulture. Vzgojiteljem mladine v počitniških kolonijah pa vsa zahvala za njihovo požrtvovalnost in trud. Njihovo delo je trden en-men v krepitvi slovenske zavesti na Tržaškem. Na koncu izrekamo še posebno zahvalo ravnatelju počitniškega letovanja Artaču,1'ki je bil dober me-see skrben oče in nadvse požrtvovalen vzgojitelj mladine. m PEVSKI ZBOR MLADINSKE KOLONIJE S D D NA REPENTABIVJ iz Beograda preselil z jugoslovanskim potnim listom na Svobodno tržaško ozemlje. Da komunistični partij* Jugoslavije ni pustila ali poslala dr. Besednjaka iz države brez določene naloge, je moralo biti takoj vsakemu političnemu e dalje na Opčinah za pokopališčem Nastopi pevski zbor A. TANČE iz Nabrežine Sodeluje godba s Proseka - Poskrbljeno je za domač buffet VESTI s TRŽAŠKEGA Kominformovska počastitev bazovških žrtev Ta mesec smo obhajali eno najbolj žalostnih obletnic: smrti štirih najboljših sinov slovenskega naroda, Bidovca, Marušiča, Miloša m Valenčiča. Obletnico, na katero smo ponosni in katero smo dolžni počastiti in ee s tem nekako oddolžiti našim štirim junakom, ki so umrli za tisti ideal, ki naj bi bil naša boljša bodočnost, so tukajšnji slovenski kominformovci skoraj prezrli. Hote prezreti tako obletnico je narodno izdajstvo, kar pa ni čudno od ljudi, ki so v teh zadnjih časih tolikokrat zatajili svoj narod in svojo narodno zavest žrtvovali na oltarju rdeče internacionale. Ker je iz razumljivih razlogov to imelo v mestu velik odmev pri vseh 'Slovencih, je Lavoratore, ki izide v ponedeljek, hotel na kakšen način popraviti napako Dela, Napravil je pa še nekaj napak, iz katerih je razvidno, kako so ko-rninformovci mrzlično iskali načina, s katerim bi častno (seveda po njihovem) izšli iz te zagate. 'Cer je njihovo slovensko glasilo objavilo samo slike štirih mučencev, brez vrstice besedila in na najbolj skritem mestu, je Lavoratore težko našel kaj prostora, medtem ko so bile cele strani njihovih časnikov polne govorov raznih Siškovi-čev in Videli je v, ki toliko branijo pravice Slovencev v Trstu, kot so jih branili fašisti pred leti. Poleg tega pa lažnivi pisec v Lavoratore skruni še spomin naših slovenskih fantov najprej, ko malomarno objavlja datum njihove smrti, kajti za njih je namreč vseeno, če so umrli 6. septembra 3930 ali — kot oni pišejo — ob zori 5. septembra. Nato pa lažnivec vrže v svet vest. da je Bidovec v zadnjem trenutku svojega življenja zakričal »Živela Internacionala«. Večje ža.livke bazoviškim žrtvam se ne da zamisliti! Vsakdo ve, kdo so bili Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič: vse prej kot komunisti. Vsakdo ve, za kakšne ideale so ti umrli, in komunisti »udi dobro vedo, na kateri strani bi >ni danes stali, če jih fašisti ne bi u-smrtili. Znajte, »tovariši« komunisti vseh vrst, da so bile zadnje besede, ki jih je junak Bidovec zaklical na ■bazoviški planoti v brk strelskemu odredu miličnikov legije San Giu-& to in fašističnih mogotcev, »Živela Jugoslavija m. To je bilo Gospodovega leta 1930, ko ni v Jugoslaviji vladal komunizem, ampak kralj Aleksander. Vse ni tako daleč, da bi mogli pozabiti, in hvala Bogu nismo še prisiljeni popiti vsega, kar narr) prinašajo v svoji čaši rdeči petelini. Verjamemo pa, da bi se to dado laže napraviti v kakšni njihovi ljudski republiki »svobodnega sve- Poraz titovishE koalicije na prvi seji obč. sveta y Nabrežini (1Nadaljevanje s 1. strani) ■zanimati zanje. Ni naloga občinske uprave priganjati občinske o-pozicije k izvrševanju njenih obveznosti. Nihče od svetovalcev o-pozicije se ni v zadnjem času zanimal .niti za najbolj pereče probleme občine. V treh mesecih, mJ-kar sem župan, so se prikazali na občino od vseh svetnikov opozicije — reci in piši — le trije, in ie ti v glavnem za lastne zasebne -zadeve. Danes bi pa ti hoteli nam očitati, da niso mogli videti spisov! Naj, gospodje mislijo na dobrobit občine in Občinarjev, naj predpostavljajo svoje dolžnosti do volivcev strankarskim spletkarjanjem, naj opustijo sabotažo, ki jo vodijo v občinskem svetu po direktivah, ki prihajajo od zunaj, pa bo dosti ibolje’ za občino in tudi oni bodo imeli potreben čas za izvrševanje svojih svetovalskih dolžnosti. « Ta lekcija je dokončnb pobila titovee in njihove predgovornika. Seja je potem potekala mirno "-rez novih incidentov. Pravili so, da bo na seji vroče. In je res bilo dr. Skerku in Legiši tako vroče ob koncu seje, da ju jo kraška burja, ki je tulila okrog vogalov, komaj malo ohladila. Med »Nabrežinsko afero« prel nekaj meseci so nam očitali »neodvisni« in »besednjakovci«, da dirigira centrala SDZ iz Trsta naše ljudi v Nabrežini. Omenjeni gospodje so imeli včeraj priliko se prepričati, da naši ljudje v Nabrežini ne potrebujejo nikakega »dirigiranja« iz Trsta, ker so sami kos koaliciji titovcev, besednjakov-cev in »neodvisnih«. ta«, saj smo imeli primer že pri Katynskem pokolju. Našim ljudem je nevarno prikazovati črno to, kar je belo, nevarno se malomarno posluževati trpljenja petindvajsetih let italijanskega gospostva, obračati pozornost tržaških množic nekam drugam, v tem trenutku, ko se komunisti v Italiji zaklinjajo, da bo po njihovi zaslugi Trst vrnjen Italiji, medtem ko se hočejo v Trstu na vsak način prikazati kot branilci slovenskega življa in se hočejo polastiti vsega, kar je bi^ v preteklosti lepega in vzvišenega. ŠOLSKE VESTI Opisovanje in popravni izpiti za srednje in strokovne Sole Na slovenskih srednjih in strokovnih šolah v Trstu traja vpisovanje novih in dosedanjih učencev od 1. do 25. septembra. Šolska tajništva so odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure in dajejo vsa potrebna pojasnila. Učenci, ki polagajo popravne ali razredne izpite, se lahko vpišejo do 30. septembra. Popravni, razredni in privatni izpiti se začnejo 15. septembra po razporedu, ki je na oglasni deski dotične šole. * * * Vpisovanje v osnovne šole Šolsko nadzorništvo sporoča, da se bo vršilo vpisovanje v osnovne šole ter popravni izpiti jesenskega roka od 22. do 30. septembra tekočega leta. Posamezna didaktična ravnateljstva določajo dneve in urnik. Šolsko leto se prične s službo božjo dne 6. oktobra (v ponedeljek), reden pouk pa dne 7. oktobra 1952. Slovenske otroke v slovenske šole V kratkem se 'bodo odprle učilnice! Spet bo mladina veselo čebljila in se usposabljala za svoj življenjski poklic. Novo šolsko leto pa bo hkratu to mladino tudi narodnostno n-smerjalo in ji določilo usodo v tržaški mestni sredini. Naj ne bo nikogar med nami, ki bi iz raznih sebičnih nagibom žrtvoval svoje najljubše, svojega otroka, in ga izročil italijanski šoli, ki ga ne bo samo potujčila, izruvala iz slovenske miselne in duhovne skupnosti, ampak ga tudi skušala spremeniti v novega janičarja, zaničevalca lastnih staršev in bratov! Naše šole so enakovredne italijanskim. Njihov učni načrt je isti kot na italijanskih šolah. Kazen tega se bo Vaš otrok na slovenskih šolah naučil hkratu ir enako dobro obeh tukajšnjih jezikov, slovenskega in italijanskega. Zato, slovenski starši, vpišite Vaše otroke v slovenske šole, da jim boste zagotovili srečno bodočnost v plemeniti vslužbi stvari slovenskega delovnega ljudstva na tržaškem ozemlju. 'S tem boste podprli našo borbo za svobodo in samostojnost Trsta! Nedemokratičnost nope mestne apraneu Trstu Na seji tržaškega mestnega sveta 12. t. m. so po odobritvi zapisnika prejšnje občinske seje svetovalci nadaljevali z razpravo o novem notranjem pravilniku, ki so jo prekinili prejšnji torek. Kot smo že poročali, so se svetovalci ustavili pri členu XV., ki je za manjšino posebno nedemokratičen. Ta člen predvideva, da občinski svet lahko sklene, da se predlogi, ki ne zadevajo občinske uprave, sploh ne vzamejo v pretres. Zaradi ostrega odpora, ki je nastal proti sprejemu tega člena, je zadnjič župen prekinil sejo. Takoj v začetku je župan dal nekaj izjav, ki bi, po njegovem, morale zadovoljiti in pomiriti manjšino, ki je videla v odobritvi tega člena poizkus, da ji nedemokratično izvoljena večina zapre, kadar hoče, usta. Zanimiva je izjava župana, ki pravi, da večina ne bo zlorabila tega člena notranjega pravilnika, ko bo on predsedoval seji. Vse, samo ne Slovenci Pojasnilo k romanju tržaških Slovencev o Padooo V zadevi romanja slovenskih vernikov iz Trsta v Padovo in Benetke bi radi spregovorili še nekaj. Slučajno nam je prišel v rok.) dnevnik 11 Gazzettino di Padova z dne 2. septembra. Pričakovali zares nismo poročila o našem romanju, niti pristranskega niti nepristranskega, vendar si nismo upali misliti, da bi nesramnost padovan-skih časnikarjev segla tako daleč in nas prikazala kot . . . Furlane! »II Vescovo di Trieste con 1500 friulani«, to je naslov v listu, ki naj bi s svojo hinavsko zlaganostjo ohranil v svetu videz italijan-stva Trsta! Nikjer ni govora o Slovencih, ki so se tega romanja udeležili, razen bežna opazka, je tržaški škof pri evangeliju pridigal v slovenščini. Komu pa? Mar ne 1500 tržaškim Furlanom? Vendar pisanje padovanskega Gazzettina se ne more niti od daleč primerjati z nesramnostjo, ki jo je pr.i tej priliki spet izkazal nam Slovencem zakoten videmski listič 11 Messaggero Venete z dne 3. septembra. Ta seveda omenja izrecno Slovence, ker prav dobro ve, da so Furlani izginili kot strnjena narodnostna skupina iz Trsta že v začetku preteklega stoletja. Naj pri tem omenimo, da je tedaj izginila iz našega mesta furlanščina, kot drug občevalni jezik poleg slovenščine, in prišlo na njeno mesto italijansko beneško narečje. Ne 'bomo tu ponatiskovali nesramnega videmskega članka, tudi zaradi tega ne, ker bi nam to odvzelo preveč prostora. Naj zadostuje samo navedba njegovega naslova: »Sfacciata irriverenza del nazionaiismo sloveno«. Clankar se zgraža, keT smo v Padovi in Benetkah slovensko moliti inj peli, ker so bili .na železniških vozovih slovenski krajevni napisi, namenjeni posameznim skupinam iz raznih tržaških okrajev, ker je bil na voznih listkih žig s slovenskim besedilom itd. Kar prečitajte članek! Nasmejali se .boste ob izbruhu tolike ignorance našega člankarja iz Vidma.... Na koncu bi radi dodali še nekaj. Ker bi kdo mogel napačno tolmačiti našo trditev v članku iz zadnje Demokracije pod naslovom TTrr)»fnilp široka dp i<» n«. ka tuja sila vsilila vodstvu romanja tržaškega škofa-iredentista za vodnika v Padovo in v Benetke, pojasnjujemo, da pri tem ni bil mišljen noben 'neposredni poseg iz italijanskih vrst. 'Udeležba tržaškega škofa pri romanju so prostovoljno predlagali odborniki Duhovske zveze, ki je romanje organizirala in smatrala škofovo navzočnost za veliko duš-nopastirsko korist. Škofa so povabili v zadnjih dneh, ko se je videlo, da je to romanje velika skupni zadeva vseh tržaških Slovencev. Toliko zaradi jasnosti in resnici .na ljubo! G19SBEK9 5019 SPffl Vpisovanje gojencev v Glasbeno šolo je pričel 15. sept. 1.1. v šolskih prostorih v ulici Machiavelli 22-11 od 10. do 12. in od 16. do 18, ure. Poleg klavirja in violine bomo poučevali tudi vse ostale orkestralne instrumente kot lansko leto. Letos bo dvojen urnik za pouk teorije, I. in II.. kakor tudi za intonacijo, glasbeni diktat in nauk v harmoniji. Za pouk odnosno predavanje nauka o instrumnetih o-stane vse kot lani. Vpis je obvezen za lanske kakor za novodošle gojence. Danski gojenci naj se prijavijo ob določenem roku, da s tem omogočijo vodstvu pravočasno nabavo potrebne učne snovi. Ravnateljstvo K besedi se je javil svetovalec dr. Agneletto in izjavil, da ne dvomi o teh županovih izjavah, toda kakšno garancijo naj ima manjšina, ko bo kak drug odbornik na-domestoval župana? Tu ne gre za odločitev, če naj bo kakšen predlog sprejet ali ne, gre za to, da predloženi predlog lahko diskutiramo. Da bi se izognili vsaki ničevi diskusiji, je dr. Agneletto predložil popravek k temu členu, Svoje popravke k temu členu sc predložili še svetovalci Paladin, Morelli, Geppi, Giampiccoli, Tei-ner in Cusin. Dr. Pogassi za komuniste se je zavzemal za to, da bi bil ta člen sploh ukinjen. Zanimivi sta .izjavi prof. Cusina in dr. Teinerja. Prof. Cusin je ugotovil, da ie znak velike šibkosti, če hoče večina uzakoniti ta člen, ko ima že dvotretiinsko premoč v občinskem svetu. Dr. Teiner pa je opozoril večino, da je njena igra nevarna glede na to, da sedijo v mestnem svetu tudi predstavniki tržaških Slovencev. Kaj bo k temu rekla javnost? Po daljšem razpravljanju so seveda padli vsi predlogi manjšine in je bil člen uzakonjen tako, kot sa je predstavil' občinski odbor. Proti temu je volila vsa manjšina kompaktno. Pri razpravljanju o členu XIX. ki daje moč županu, da se vmeša v govor kakega svetovalca in da ga lahko tudi prekine, še je javil k besedi dr. Agneletto. Ugotovil ie tudi, da je zelo čudno, da se v teku razpravljanja razni demokri-stjanski odborniki sklicujejo v o-pravičilo tega novega nedemokratičnega pravilnika nad nekatere pravilnike komunističnih občinskih svetov, kakOr n. pr. iz Torina (1948). Tudi ta člen, kakor prejšnjega. je dvotretjinska večina u-zakonila. Clen XXIII., pri katerem se je tudi razvila daljša diskusija, predvideva, da lahko trije svetovalci prosijo župana, da prekine sejo. Ce kdo nasprotuje temu, pusti župan -k besedi enega ; govornika od vsake strani, nato svet voli proti ali za predlog. Dr. Agneletto je predložil popravek, po katerem bi ukinili besede . v vsakem trenutku«. Clen XXIII. je bil sprejet z malim popravkom, predloženim od občinskega odbora. Občinski svet je v razpravi prišel do člena XXXI., ko je župan glede na ppzno uro prenesel sejo na petek 19. t. m. f Marija Sandalj Dne 14. t. m. je umrla v 75. letu starosti‘gospa Marija'Sandalj iz po vsej Istri znane ugledne narodne družine Sandalj iz Lupoglava. Pokojnica je bila vzorna mati, ki je poskrbela 'za pravo vzgojo svojih otrok. Družini Sandalj in Polojac izrekamo ob tej težki izgubi svoje globoko sožalje. Raialošiena sr ca javljamo > odbini, prijateljima i znancima, da nas je naša plemenita, drruja i nezdboravna mama Marija Sandalj rodj. Sergo dne 14 ov. mj. u 75 godini iivota, zauvijek ostavila. Osječaj zahvalnosti i ljubavi, kojim su je njezini Okruživali za prijeme iitavog života, ispratio je predragu pokojnicu rui nje* noro posljednjem putu. Lupoglav-Trst, 16. 9. 1952. Ožaloščeni: Kčerke: MIMICA udata Baričevic, ZORKA udata Polojac, NEVENKA udata Tomicich. Sinovi : CIRIL, ROMAN, ANTON, Dr. JOSIP, MILAN Snahe, zetovi, unuci 1 sva ostala rodbina. PRAZNIK MLADINE Devin, 1. sept. Kljub slabemu vremenu se je v nedeljo 31. avgusta zbralo v Devinu nad 500 navdušenih mamic, o-četov, bratcev, sester in celo babic in dedov, ki so hoteli po tolikšni »odsotnosti« videti svoje malčke, na zaključni prireditvi. Kako ne! Saj je bil spored kaj pester! A spored ne šteje, igralke, plesalke, pevke — te je bilo treba videti in slišati, saj je znano, 3a ni nežnega igralca, pevca pa plesalca nad otroka. Priprave so bile v najlepšem teku, v Črnič ui uiejeno zračno gledališče s pris:-nimi gozdnimi domovi za škrate, zajčke, palčke. Med najlepšim pričakovanjem pa so se pričeli zbirati temni oblaKi, Nič niso pomogle tople prošnje. Prireditev so morali prenesti na dvorišče šole. A še tu ni šlo. Po pozdravnem nagovoru ravnatelj^ kolonije in po dveh točkah sporeda se je vlila neusmljena ploha, 'Neblago vreme le ni moglo streti duha radosti in prisrčnosti, ki je navzlic temu vladal med vsemi. Pa se je poskusilo z improviziranimi nastopi v izpraznjeni učilnici. A končno so nebesne škropilnice le popustile in ljudje so se znova zgrnili na premočeno dvorišče. Vse se je stiskalo v krogu okrog igralcev, pevk in plesalk, ki so nadaljevali s sporedom. Vsaka točka ;e žela navdušeno ploskanje. Da, kljub vsemu, vse je bilo tako prisrčno, tako omamno lepo! Ko so dekliški glasovi peli narodne, se ti je zdelo, kakor da tfu-ješ angelsko petje. Grilanc Majda je vzorno deklamirala Kje smo mi doma, posebno se je dojmila prir šotnih zborna deklamacija Pesniki domovini. Anica Borjan, iz Baleti ne šole SDD, je ob spremljavi harmonike zaplesala kozaški ples, nato pa ob zagonetni pesmi posebnega zborčka še ciganski ples. Pia Campagnari je z Borjanovo pokazala v tirolskem plesu mnogo talenta. Duet Čepar Renate in Cok Adrijane nas je povedel naravnost v kabaret. Tako mično sta se odrezali. Seve. vrhunec vsega je bila igrica Dušica. Kako smo sočustvo- Komunistična taktika na Primorskem (Nadaljevanje s 3. strani) Čudimo se nadvse, da hočejo nekateri krogi na Primorskem s pomočjo komunizma in Titovega režima reševati slovensko narodno vprašanje, ko mora biti vsakemu sno kot beli dan. da je Titov komunizem in režim zakrivil, da srrio Slovenci izgubili Trst in Koroško. S pomdčjo komunizma ■ in komunistov se boriti proti narodnim sovražnikom pomeril izganjati hudiča z Belcebubom. Vsi zavedni primorski Slovenci morajo poznati in upoštevati mišljenje ogrdmne večine slovenskega naroda v domovini in izven nje. Komunizem je v domovini prignal narod s svojim nasiijem do’obupu tako, da prihajajo v ZDA pisma, -'V katerih zasužnjeni ljudje 'izražajo željo, naj bi'se vrnil'fašizerh, podi katerim jim je bilo lažje kot pod krvavim nasiljem komunizma. Zate je jasno, da se v'sakd6 izloči iz slovenske narodne skupnosti, fci hoče delati kompromise s komunizmom in tako dajati oporo teirfti strahotnemu nasilju nad slovenskim narodom. Ali hočejo oni naivni krogi, ki so podprli Besednjakovo akcijo, doživeti znova podobno narodno lic srečo, kot so jo po drugi'svetovni vojni? Kdor se obeša na Stalinov ali - Titov komunizem, bo z njim vred izginil . . . Ali se ti naivni krogi ne zavedajo, da je komunizem izdal in izigral še vsakogar, ki je kakor koli z njim sodeloval? Kd ir kakor koli ljubimkuje s komunizmom ali s Titovim ;režimom, se iz-o,bčuje sam iz slovenske katoliške in. narodne skupnosti. vali z malo Dušico, ki se je smrf-nonevarno ranila s trnkom, pa so jo njeni gozdni prijateljčki le rešili. Malo je bilo treba čez ranica popihati pa zraven še katero tajno besedo izreči, in Dušica je bila spet čila in zdrava kakor prej. Pravi vse moramo pohvaliti, ki so pri igrici sodelovali. Omeniti pa je le treba Ivico Mihelj (Dušico), ki je za njena leta igrala nenavadno zrelo. Zajčka je predstavljala' Nerina Favento, modrijančka je tolmačila Neda Miot, čarovnica je bila Eida Bole, prav verno maskirana. Sment, skoro bi bil pozabil ritmično vajo Po jezeru, ki so jo naše deklice tako sanjavo predvedle, ,1a si kar uzrl »kinč nebeški« pred živimi očmi. Skratka: bilo je lepo, pač taka srčno, kakor je vedno, če se osemdeset mamic znajde čez neskončno enomesečno odsotnostjo s svojimi osemdesetimi draguljčki. In da jih vidijo vse počrnele, prave zamorčke, debelih ličk, pa velike, velike! Le kako so se mogle v pičlem mesecu pognati tako visoko? Te kolonije, to ti delajo čudeže! Se nekaj dni v morskih valovih, še in še brezskrbnega rajanja, pa je devinska kolonija zaključila svoje duri za letos. Bilo je srečno, bilo je mično za vse! Do prihodnjega leta, deklice, pa zdaj resno na delo, šola vas kliče! Odgovorni urednik: dr. Janko Jet Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu Dr. N. GIGLI A Zobozdravnik - kiruri Proteze in zdravljenje z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure Ulica Torre bianca 43-11 ( Vogal ulica Carducci ) ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od 9-12 in od 17 -19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813 P. BARTOUNI Ortopedik - specialist z a z.d r a v l j.e n je. kile Ulica Maria Vittoria 24, Torino Telefoh 45-350 K I L 0 zdravi uspešno BREZ OPERACIJE in ne da bi bilo trebi prekiniti lastne zaposlitve'(pa naj bo kila še-tako razvita!) s posebno pripravki,ortopedik P. TOLIN1, ki je, ž^ mnogo let znan v naši pokrajini, t .Vsi bojni kili — mladi,, in stariv ženške "in otroci —' se' lahko 'posvetujejo "z ortopedikom BARTOLINI-jem, ki sprejema: v GORICI: v' petek, "26. sep1- ' tembra 'v :‘hotWud'’ it' Tre■ :'G«/rtM4č' #•••' ' V TRSTU : V soboto 27v in 'v " nedeljo '28. sep , tembra, vhotelu ■■■■;* » V a rv o 1 ir « > v TRZIOU: v- ponedeljek 29. • septembra v . ho- ...teJu »Lombardda« » Dpske smreko- Mizarji kmetovalci ■ ve, macesnove H in trdih lesov trame in par* kete nudi najugodneje TEL. 90441 GALEJI TRST Visi* Sonnino, 2 4 URARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIRA, TO ZARES KONKURENČNIH CENAH l LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE. Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE. KUHINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO.-POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA. Tovarna pohištva Tel. 32 KRMIN Cormons prov. Gorica