Gospodarske skušnje.
(Kako se dajo nepokojne krave odvaditi,  da ne bercajo, kadar se molzejo?) Na Štajarekem rav-
List 82.
najo takole in pravijo, da jih kmali odvadijo: Zvečer, ko so kravo pomolzli, ji prevežejo terdo rep gori, pri sramnici, s tankim motozorn ali špago , pa vendar tako , da ne reže premočno v kožo; ravno tako ga prevežejo na sredi in na koncu, in tako prevezanega puste do jutra, ko se ima krava spet molsti. Preden pa dekla molze, odreže vse tri preveze, in krava je že večidel bolj pokojna; po molži preveže rep vnovič ravno tako, dokler se krava ne odvadi bercanja. Pravijo, da je včasih že dosti, ako se dvakrat tako stori. — Pomoč ta je lahka, in ker je nektero nepo-kojno kravo res težko molsti in se veliko mleka zlije, naj se poskusi.
v
(Ce se krave ne ubrejijo, ker po spoji seme iz sebe pahnejo), imajo nekteri gospodarji na Stajar-skem navado, da koj po spoji prevežejo kravi verv ali strik čez sredo trebuha, na herbtu pa narede tri močne vozle, Kadar potem hoče krava herbet skerčiti, da bi pahnila seme iz-se, jo vreze verv, in vozli na herbtu jo pritisnejo tako zlo, da jo zaboli in da opusti potem tisto razvado. — Prav bi bilo, da bi več gospodarjev to skusili in da bi po-xi zvedili: aH res kaj pomaga, se ve da le pri p o ni sani razvadi. Ce tiči jalovost v druzih uzrokih, ne more zavoz-ljana verv pomagati; to ve vsak gospodar.    (W, d. st. LWG.)
(Kako se da vsake sorte plevel hitro v dober gnoj p odela t i?) Iz vsakega plevela in listja se da hitro dober gnoj napraviti, ako se frišnega plevela na pripravnem mestu za čevelj visoko na kup nameče, na to pa se potrosi živega v drobni prah zmletega apna; na to se spet nameče kakor pred kup plevela, in na plevel se spet potrese živega apna in tako naprej, da se napravi velik kup. Ze v malo urah začne poleti plevel in listje vreti, in kup postane vroč. Ko se to zapazi, je le na to gledati, da se kup ne vname, kar se s tem obrani, da se nekoliko lopat frišne persti ali pa enmalo trave na vroči plevel verze. V 24 urah izvre celi kup popolnoma, da ga ni druzega kot pepel, kteri je kaj dober gnoj. Bolj ko je pepel frišen in bolje ko je živo apno, toliko bolj se podela gnojni kup. Kjer se poleti iz žita in lanu celi kupi plevela naberejo, in kjer imajo veliko krompirja in perje njegovo (Jkrompirjevec) tako nikamor ne zaleže veliko, bi se dalo na to vižo veliko dobrega gnoja pridobiti. Gotovo bi se jim splačalo, ako bi naši gospodarji to poskusili.