SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 6 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 5 de maržo - 5. marca 1998
Jasne besede ni bilo
Zadr\je čase je vrsta težkih dejanj ^spoštljivosti zadela slovensko občest-v°- S tem je poglobila polarizacijo in v’ersko nestrpnost, čeprav se je skrila pod umetniške svobode. Pričakovali smo jasne, besede z najvišjega foruma, od Predsednika države, da obsodi ta Prostaška dejanja ali grožnje s poboji, kot je bila Jelinčičeva.
A slišali smo le medle besede o obsod-
*	nestrpnosti in poziv k sožitju. Kučan je v isti koš vrgel tudi ,,cenzuro", besede »rdeči goščarji", „morike nerojenih otrok" *W. s čimer jasno cika na Cerkev in njene Predstavnike. Govori tudi o „rušenju spomenikov,,, kar je zai\j nestrpnost, ne ome-m Pa še vedno zamolčanih grobov. Zanj je mto, če kdo stori zločin ali žalitev, kot če dmgi nastopi proti temu.
Predsednik SKD Lojze Peterle je 3. marca pisal Kučanu pismo, v katerem 23vrača take prazne Kučanove besede, ter Pravi:
■B-—„---------------------_____________________
„Ko gre zg napad na temelje, ki omogočajo sožitje človeške skupnosti, poziv k strpnosti ne zdostuje. Poziv k „čiščenju golazni" ne more biti podlaga za dialog, pač pa bi moral doživeti odločno zavrnitev. Ljudi, ki so javno nasprotovali omenjenemu pozivu, ne moremo šteti za nestrpne, ampak za odgovorne in kulturne".
Enako mislimo, da nekdo, ki žali verska čustva večine slovenskega naroda na skrajno prostaški način, ni enak tistemu, ki proti temu protestira. Ta zadnji ni nestrpen, kot bi se dalo razbrati iz predsednikovih besed, saj le zahteva svoje pravice in spoštovanje, pač pa je prvi tisti, ki zasluži obsodbo javnosti in prava.
Sicer pa je predsednik države tudi prej ni obsodil komunistične revolucije in medvojnih in povojnih zločinov, ki so jih komunisti zagrešili.
TD
SRAMOTNO DOGAJANJE V SLOVENIJI
SDS in SKD nasprotujeta Jelinčiču
Poslanski skupini SDS in SKD sta spo-I' ili, da ne bosta sodelovali v stalni dele-ISSciji državnega zbora v pridružitvenem j Parlamentarnem odboru evropskega parla-1 “mnta, če bo njen član poslanec in predse-k Slovenske nacionalne stranke Zmago
•	Slednji namreč po besedah članov °meryenih skupin v številnih političnih ’Nastopih „razpihuje narodno sovraštvo in ^trpnost do nekaterih evropskih držav”. Jegova izjava v Beogradu, da je Hrvaška upni sovražnik Slovenije in Srbije, je fPočno vplivala na poslabšanje pogajalskih "°dišč Slovenije pri reševanju odprtih vPrašar\j s Hrvaško ter vzpodbudilo nekate-rmostranske poteze v Piranskem zalivu, meiHio poslanci SDS in SKD. Pri tenr omen-Nud- ■
PROBLEMI PRI NUNCIATURI
Vatikansko predstavništvo v Ljubljani K'ora boriti proti raznim šikanam, nekaki skoraj neverjetnimi.
Društvo arhitektov Ljubljane (DAL) je tj^eč pozvalo stanovske kolege k „bojko-, natečaja za nunciaturo v Trnovem. Lo-i !c?Va se jim je zdela neprimerna, kar so ' •Jasi\jevali in utemeljevali na dolgo in ši-*0> a kot je bilo videti, je bilo vse to le 0 °d nasprotovanj Cerkvi oz. Vatikanu.
; Odločitev za gradnjo nunciature v Trno-j 1 so sprejeli na mestnem svetu. Sledil je erni natečaj, kije prinesel štiri natečajne . itve. Zasnovali so jih arhitekti: Andrej jj^mkar, dr. Jože Marinko, Franc Kvaternik Marko Mušič. Že v decembru lani je-/Pastolska nunciatura v Ljubljani vse štiri ^ eeajno rešitve poslala v Vatikan, k,jer naj jzbtali najboljšo irt jo priporočili za iz-edbo.
v_ Medtem so se arhitekti znova sešli in e stiri „štrajkbrekerje” pisno pozvali, naj Jasnijo, čemu se niso držali „apela” DAJ. 2vezi z nunciaturo. Ker ti na to niso ^ govorili, so se odločili pri DAL, da jih pred častno razsodišče. Pač me-pod noge Cerkvi.
jajo tudi Jelinčičevo izjavo na javni tribuni v Medvodah, češ da so volilci Jožeta Bernika „golazen, ki bi jo bilo treba počistiti”. Taka izjava bi po njihovih ocenah v drugih evropskih državah sprožila uradni kazenski pregon. S takšnimi dejanji Jelinčič močno škoduje ugledu državnega zbora. Sodelo-var\je Jelinčiča v stalni delegaciji DZ bi zbujalo sum, da Slovenija še ne izpolnjuje nekaterih osnovnih standardov demokracije, ki so temeljni pogoj za vključitev v Evropsko zvezo, dodajajo člani poslanskih skupin SDS in SKD.
Toda Jelinčič se ne namerava odreči članstvu v stalni delegaciji državnega zbora v pridružitvenem odboru Evropskega parlamenta.
Jelinčič je omenil tudi očitek o spornem nastopu na javni tribuni v Medvodah, kjer naj bi izjavil, da bi morali odpraviti volilce Jožeta Bernika: „Volilci imajo pravico voliti kogarkoli. Vsak državljan pa ima pravico, da ima svoje mnenje o teh volilcih in o gospodu Berniku kot pripadniku kvizlinških sil med drugo svetovno vojno.”
PETERLE PROTESTIRA
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je na časnikarski konferenci ‘27. februarja spregovoril o zavestnem vzdrževanju stalnega spora med državo in katoliško Cerkvijo ter svoj nastop strnil v oceno, da je Slovenija V najhujši krizi vladanja v dosedanjih osmih letih. Glede odnosov s Cerkvijo je Peterle dejal, da Slovenija še vedno nima veleposlanika pri Svetem sedežu, nedavno pa je Slovenija doživela tudi ..razvrednotenje najsvetejšega za večino Slovencev”, ko je glasbena skupina Strelnikoff na ovitku nove zgoščenke „Boga nadomestila s podgano”. „V času slovenske demokratizacije in suverenosti nisem pričakoval, da bo prišlo do takšnih recidivov starih odnosov do Cerkve, l<o lahko prebiramo in poslušamo takšna stališča do Cerkve, ki jih ni mogoče kvalificirati drugače kot propagandno vojno proti tej ustanovi civilne družbe,” je končal predsednik SKD Peterle.
Časnikarski posel je včasih neprijeten, ker je človeka kar sram tega, o čemer mora pisati. Vendar ne moremo tiho mimo bo-goskrunstva, ki so ga te dni doživeli v Sloveniji. Zlasti še, ker problem že presega izključno versko območje in stopa na politično področje. A oglejmo si dogodke po vrsti - za boljše razumevanje.
KORENINE ZLA
V	Sloveniji dandanes obstaja več glasbenih ansamblov. Ena teh skupin (pravijo jim „bend”, po argentinsko „banda”) se imenuje Strelnikoff. Po poročilih, ki smo jih prejeli, ta bend predstavlja avantgardo rock-punk glasbe in „elektrocore”. Leta 1994 je kvartet objavil tlačenko „Hojlarija -svinjarija diareja gonoreja”. Že po tem je videti pjih idejno in „umetniško” usmeritev. Bando sestavljajo trije stalni člani, četrti se pa mer\ja. Vodi jo samozvani „pobesneli prerok” (Vasja), z njim pa nastopata še „manični mesija” (Sergej) in „od šmarnice podivjani kitarist (Franek, alias Anonymus Blasfentus)”.
Letos so pripravili izdajo minizgoščen-ke „Bitchkraft” (bitch = psica). Opremili pa so jo z bogoskrunsko sliko Marije Pomagaj z Brezij, ki v naročju namesto Jezuščka pestuje - kronano podgano.
Udarec po svetem ima svojo razlago v sami glasbeni vsebini. Plošča vsebuje štiri skladbe z naslovi, ki se obregujejo ob vero, kot „Radio Vatikan”, „Satan Himmelfahrt remix" in „Ali Agca remix”. Osrčje vsega pa je skladba (Torquemada=inkvizitor), katero Strelnikoff „nagradi” z poznanim govorom nadškofa Rodeta na Brezjah, v katerem je obsodil člen 55. državne ustave, ki dovoljuje splav. Od tu podgana, ki je po mnenju članov skupine „sintbol nekontroliranega parjenja in kolosalne rodnosti”.
Z nadškofom Rodetom bi se lahko vprašali, kako je mogoče, da kaj takega sploh more zazoreti v glavi kakega Slovenca. A razlaga je enostavna. Petdeset let prapja možganov s strani medijev v rokah brezbožnega komunizma je pustilo nepopravljive posledice. Poleg tega so isti mediji še vedno v rokah brezbožne levice. To se je jasno pokazalo ob tem dogodku, ki so ga mediji predstavili ko^t normalno, če ne domiselno stvar. Slovenske novice, najbolj bran slovenski dnevnik, n. pr. omenja „do-miseln in nadprovokativen ovitek”. Nede-lov novinar pripoveduje: „Z mize naju je gledal ovitek plošče in z njega Marija z Brezij, kije v naročju namesto deteta držala kronano podgano. Njene rdeče oči so mi pravile, da so Strelnikoffi več kot bend...” Torej bogoskrunska skupina povišana v kategorijo socialnega predstavništva.
NI VSE IZGUBLJENO
Odziv na to dejanje je bil hiter. Poleg že omenjene izjave nadškofa v Družini (ponatisnili smo jo v celotni v zadnji številki), je protestno izjavo takoj podal predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Jože
Bernik, ki je obsodil „gnusen napad na verska čustva naših državljanov”. Zasmehovale brezjanske Matere Božje je ostro obsodil vodja poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov Miroslav Mozetič. Tudi predsednik SKD Lojze Peterle je ostro protestiral. Mestni odbor Ljubljana Mladih krščanskih demokratov pa je proti skupini vložil kazensko tožbo.
MKD v svoji predstavi trdi, da gre za „kršitev 63. člena ustave Republike Slovenje, ki jasno določa, da je v Sloveniji protiustavno vsakršno spodbujanje k verski nestrpnosti. Poleg tega pa gre v tem primeru tudi za kršitev 300. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenje, ki prepoveduje zbujapje verskega sovraštva ter sramotitev verskih simbolov”. Poleg vložbe sodne ovadbe so Mladi krščanski demokrati tudi pozvali vse prodajalne, „da iz prodaje izločjo ta nečeden in žajiv izdelek ter s tem pokažejo, da takšni izdelki niso vredni slovenskega trga”. Tudi Slovenska ženska zveza pri SKD je protestirala proti sliki, ki poleg napada na vero „razpihije sovraštvo do katolikov, obenem pa tepta človekovo dostojanstvo ter vrednoto živjerja in družine”.
V	Ce ju, kjer je plošča izšla, pa je svetnik Slovenskih krščanskih demokratov Janez Lampret naslovil pismo na mestni svet, v katerem je izid plošče označil za kulturni škandal v knežjem mestu.
Omembe vredno je tudi poročilo, ki govori, daje več tiskam v Slovenji zavrnilo ponudbo za tisk omerjenega ovitka in je bil ta končno natiskan v Londonu. To je še boj razumjivo, če pomislimo, da je plošča skupna izdaja domače (?) založbe Lara Was A Whore (Lara je bila prostitutka) in angleške Law&Auder.
SODNIJSKI ZAPLETI
Kazensko ovadbo MKD proti bendu Strelnikoff je generalni državni tožilec Anton Drobnič odstopil ce jskemu okrožnemu tožilcu Milanu Bursi. Skupine je namreč iz Ceja in tam je bila tudi predstavitev plošče. Birsa je odredil preverjarje naved iz ovadbe. V teku postopka je tudi že zaslišal dva od članov skupine. Vendar je vprašanje, kako daleč bo tožba prišla. Doslej še ni bilo nič z zaplembo plošče, kot so to zahtevali MKD. S strani medjev je tudi zaznati kampanjo proti sodišču, češ, kako čudno je, da tako hitro postopa. Neki Brane Piano se v svojem članku sprašije, „kako je tožilcu uspelo v tako kratkem času po izidu sporne plošče spraviti v pogon ves respresivni aparat, ki sicer v zadevah, kjer ne gre za krvne delikte ali organiziran kriminal, deluje mnogo počasneje”.
Seveda sedaj člani skupine trd jo, da niso imeli namena žaliti nikogar, še marj netiti kakršnegakoli sovraštva. Ko se izjavljajo za ateiste, ki pa spoštujejo vse judi (?), trd jo: „Želimo živeti v svobodni državi, kjer lahko vsak pove svoje mnerje, vsak pa Nad. na 3. str.
STRAN 4:
Razprava o meji v Istri
I
Zgodilo	seje
Iz življenja v Argentini
Tone Mizerit
CERKVI PA NIČ
Na vprašanje, kako bi vračanje gozdov Cerkvi morali izpeljati (po anketi Nedela 1. marca), so vprašani odgovorili tako:
29,1% del svojih gozdov naj bi Cerkev dobila v naravi, del pa v obliki denarne odškodnine;
27,3% Cerkev naj ne dobi nič;
22,6% le denarno odškodnino;
9,1% naj se vrnejo vsi gozdovi v naravi.
KAZENSKA OVADBA ZOPER JELINČIČA
Socialdemokratska mladina (SDM) je 24. februarja vložila kazensko ovadbo zoper poslanca Zmaga Jelinčiča zaradi suma nagovarjanja h genocidu, ker je kot predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) namreč decembra lani v Medvodah izjavil, da so volilci predsedniškega kandidata Jožeta Bernika „golazen, ki bi jo bilo potrebno postreliti že leta 1945”.
ROJAKI IZ KANADE V SLOVENIJI
Slovenski rojaki iz Kanade, ki so se minuli konec tedna v Vatikanu udeležili slovesnosti ob umestitvi kardinala Alojzija Ambrožiča, so 24. februarja obiskali Slovenijo. Predstavnika vseslovenskega odbora iz Toronta Jožeta Slobodnika in Jožeta Kastelca je sprejela državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve Mihaela Logar. Gostje so obiskali tudi sedež Rdečega križa Slovenije, kjer jih je generalni sekretar Mirko Jelenič seznanil z razvojnimi načrti in akcijo za zbiranje sredstev za posodobitev Mladinskega zdravilišča in letovišča RKS Debeli rtič, edinega obmorskega zdravilišča za otroke. Kanadski Slovenci bodo namreč tudi letos organizirali veliko tombolo za pomoč Debelemu rtiču. Kanadska delegacija je obiskala še nekatere druge ustanove, med drugim tudi državni zbor.
PRIVATIZACIJA SLOVENSKIH ŽELEZARN
Državni zbor je sprejel zakon o privatizaciji Slovenskih železarn. Zakon predvideva šest milijard tolarjev za dokapitalizacijo, 700 milijonov tolarjev za razreševanje 2500 presežnih delavcev. Celotna sanacija sistema SŽ bo temeljila predvsem na štirih družbah: Acroni Jesenice, Jeklo Štore in Metal ter STO iz Raven na Koroškem.
ŠTAJERSKI SLOVENCI PRIZNANI
Avstrijski manjšinski center je pozdravil sklep avstrijskega ministrskega sveta o povečanju slovenskega manjšinskega sosveta s 16 na 18 članov, kar po mnenju predstavnikov manjšinskega centra dejansko pomeni priznanje štajerskih Slovencev s strani Avstrije. V novo oblikovanem slovenskem manjšinskem sosvetu bodo odslej zastopani tudi štajerski Slovenci.
HRVAŠKI DOLG JEDRSKI ELEKTRARNI
Hrvaška je zmanjšala svoj zapadli dolg za elektriko iz NEK za nadaljnjih približno 95 milijonov SIT. Hrvaško elektrogospodarstvo zdaj Nuklearni Elektrarni Krško dolguje 600 milijonov SIT. V soboto, 7. marca, pa zapade v plačilo nov račun v višini približno 483 milijonov SIT. Zaenkrat še ni podatkov o obljubljenem jamstvu hrvaške vlade za plačilo prispevka za razgradijo NEK. Ta znaša za lansko leto in prvi letošnji mesec skupno približno 1,7 milijarde SIT.
SLOVENIJA IN IRAŠKA KRIZA
Slovenja je bila kot nestalna članica VS ZN pri iskanju izhoda za iraško krizo „iz-jemno aktivna”, nenehno v stikih s stalnimi članicami VS, sodelovala pa je tudi pri pripravi obiska generalnega sekretarja ZN Kofja Annana v Bagdadu, je na novinarski konferenci poudaril premier Janez Drnovšek. Izrazil je „izjemno veseje”, da je bilo Annanovo posredovanje uspešno, saj je „šlo za izredno nevarno krizo” in bi v primem neuspeha mišje gotovo prišlo do vojaškega napada na Irak. Slovenski premier „z optimizmom gleda na nadajnji razvoj dogodkov”.
Si pri zadnji iraški krizi videl, kaj pomeni imeti letalonosilke? Naš novi obrambni minister, kdorkoli že bo, si bo mora! omisliti vsaj eno, drugače denarja za elektriko iz Krškega ne bomo videli...
BREZ VIZUMOV
Ministrstvo za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine je uradno obvestilo Slovenjo, da ijeni državljani od 1. marca od polnoči daje ne potrebujejo več vizuma za^ turistična, poslovna in zasebna potovanja v BiH, ki trajajo do 90 dni. Istega dne začne vejati tudi liberalizac ja viznega režima za nekatere državjane BiH.
VPRAŠANJE SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je na ministra za kmetjstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkoja naslovila vprašanje o delu ribiškega inšpektoija s sedežem v Kopru. Nekdanji minister za kmetjstvo Jože Osterc naj bi namreč že leta 1996 zagotovil, da bo ministrstvo kupilo primemo plovilo in tako ribiškemu inšpektorju omogočilo opravjarje nadzora na ribolovnem območju in v ribolovnem rezervatu. Taka opremljenost je še nujnejša, ker smo v zadrjem času priča načrtnih, protipravnih posegov hrvaških ribičev v Piranskem zalivu, poudarjnjo pri Slovenski konferenci SSK.
KOMISIJA PRI SLOVENCIH V NADIŠKI DOLINI
Predstavniki komisje DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jo vodi Marjan Schiffrer, so se srečali s predstavniki Slovencev v Nadiških dolinah v Italji. Ogledali so si dvojezično šolo v Špetru Slovenov, ki je od letos uradno priznana tudi s strani Italje, ter se sestali tudi s predstavniki Gotske skupnosti pod vodstvom ijenega predsednika in župana Špe-tra Firmina Mariniga.
Težko je izbirati snov za ta tedenska opisovanja. Nenehno se pisec nahaja na razpotju med tem, kar je važno, a dolgočasno, in kar je manj važno, a zanimivo. Podpisani se običajno usmeri po prvi varianti. Zato se na teh straneh tolikokrat povračamo k vprašanju predsednikovih želja po ponovnem mandatu. Kljub temu, da je postala ta snov že nadvse dolgočasna (kot močnik, ki ga kmetje vsak dan, in se mu je že pristudil), se okoli nje suče največ političnih sil sodobne Argentine.
TAKO V KONGRESU KOT NA SODIŠČU
Priznati moramo, da je Menem spreten politik. Dejansko vleče za nos tako politični sreijo kot narod na sploh. Po devetih letih neomajnega vladanja mu je uspelo, da se je postavil v osrčje političnega delovanja, okoli katerega se vrti celotno družbeno življenje. On je sonce, okoli katerega krožjo planeti. Vendar nihče ne ve, kakšna je rjegova pot v tem čudnem politčnem vesoju.
Nekaj je gotovo: nikdar ne pokaže prave smeri. Vse je nekam vijugasto; cilji niso prozorni. Kljub vsemu napora, ki ga vlaga v ponovno kandidaturo, ni jasno, ali se ji je v srcu že odpovedal in je vse le strategija za ohranitev moči in krmila v stranki in v dražbi, ali še resno upa na novo predsedniško dobo. Kajti oboje je veljavno.
Pravzaprav Menem nima izbire. Če bi enostavno odprl Duhaldeju pot do predsedništva in mu prepustil politično iniciativo v peronizmu, bi se izpostavil usodi, ki je nekoč doletela Alfonsina. Okoliščine so sicer različne, a v položaju lahko najdemo slične točke. Ni sicer hiperinflacije kot leta 1989, a brezposelnost je huda, socialne krize se ponavljajo, nasilje je razpaseno tako v notranjosti kot v prestolnici, sedaj pa se krha še tista povezava, ki je predstavila temelj njegovi moči: popolno soglasje vlade s pocijetništvom.
Zato je nujno, da kaže stvari kot nejasne. Zato vztrajanje na „re-re-elekciji”, ker sicer bi lahko odbila zadnja ura njegovemu vodstvu. Priznati pa je treba, da spretno suče vse orocije (in orožje), ki ga ima pri roki. Vendar so trenutno vladni veljaki osredotočeni v dveh glavnih strategijah. Prva teče po sodni poti, da bi proglasili za »protiustavno” ustavno določilo, da se sedanja predsednikova doba šteje že kot dragi mandat in da tako nima možnosti ponovne kandidature. Strategija je težko izvedljiva, ker ni juridičnih razlogov, ki bi opravičili tak sodni popaček ali vsaj omilili blamažo članov vrhovnega sodišča, če bi do take razsodbe prišlo.
Draga strategija pa teče po parlamentarni poti. Menemisti skušajo izglasovati zakon, ki bi sklical plebiscit o možnosti ponovne predsednikove kandidature ali vsaj potrebo ustavne spremembe, ki bi to dovolila. Dejansko zakon o plebiscitu še ni reglamentiran in tako je pred nami pravi parlamentarni maraton - časa pa vedno mat\j. Prav te dni se je sestalo vodstvo stranke, ki pa je bilo precej pod vplivom duhaldizma. Med notranjim nasprotovanjem in zunanjimi težavami menemizem ne vidi izhoda. A medtem predsednik le ves narod drži v napetosti, vajeti pa v lastnih rokah.
PROVINCA NI ZAGORELA
Drug zanimiv primer osebne spretnosti je general Bussi. V zadrgi številki smo opisali njegove težave zaradi fondov, ki jih ima ali jih je imel naložene v Švici. Ker tega in še drugih lastnin (ki so sicer vpisane na ime žene) ni bilo v njegovi izjavi, ko je bil
narodni poslanec, niti ko je nastopil M guverner, se je sprožila etična (politična) kampanja proti njemu.
Omenili smo, da ga je centralna vlada dejansko rešila, ko je namignila, da lahko intervenira provinco. Tega pa noče bua-zem niti opozicija. Notranji minister Carlos Corach je sicer te dni dejal, da “ne bon® mignili niti z prstom” v tukumanski zaded a dejstvo je, da hoče menemizem reš® svojega bodočega zaveznika na predat'd-niških volitvah.
Paradoksalno Buss (ju preti nevarnost s strani vojske. Osebno se je že moral zagovarjati pred poveljnikom vojske generalof Balza, ker tudi v izjavah, ki jih je dolžan P° vojaškem činu, ni omenil »švicarski računa”. Zato mora sednj pred vojaško častno sodišče, ki bo pregledalo njeg°v° postopanje in odločilo, če je bilo v niem ^ proti vojaški časti. Čeprav je najprej izg*® dalo, da bo postopanje precej trdo, sedal menijo, da ga bo doletela le manjša kazen kake vrste ukor. Kljub temu njegovo po®® tje kaj kritično presojnjo v vojaških vrstah zlasti med mlajšimi oficirji. Od tu pritisk t,a vodstvo in častni postopek proti x\jenra Kočljiyo je zlasti vprašanje o izvora fonde" ker vojaštvo ne verjame preveč v »vietnamsko” ali »severnoameriško” razlago, ki J° je podal Bussi.
General pa je v domači provinci zač®* politično protiofenzivo. Po klasičnem Priiv cipu, da je napad nnjboljša obramba, P organiziral manifestac ije zvestih pristaše' in tako nadkrilil opozicijo. Vendar afera št ni zaključena in kak presenetljiv dogodi lahko pripelje do drugačnih zaključkov.
ETIČNA KRIZA
Mnogokrat smo na tem mestu zapis1*1 mnenje argentinske katoliške hierarhije, $ je argentinska kriza bistveno etične nara'1’ Zadnji dogodki nenehno potrjujejo to trn tev. Ne gre tukaj le za Bussijev primer $ nasprotni primer zakoncev Fassi Laval® Poglejmo:
Te dni je bilo tudi potrjeno, daje v Šv® naložen tudi velik del podkupnine afe|f IMB-Narodna banka. Vsote segajo v mik)0-ne dolarjev.
Znova je opozicija obtožila socialni zavod za upokojence (PAMI) zlouporabe f°"’ dov. Za razna »posredovanja” se letno z3 pravi naknadnih 200 milijonov dolarjev.
Te dni je vlada Združenih amerišk**1 držav objavila, da so v Argentini rasto‘f težave za preganjanje prekupčevalcev n'*1 mil zlasti zaradi korupcije, ki je razpasel® v policijskih pa tudi vladnih vrstah...
Kdo more potem še zahtevati, naj lju(v zaupajo oblastem? S kakšnim zadržani®1" naj davkoplačevalci sprejmejo davčno formo, ko se nikdar ne ve, kam denar gre1,1 kako se uporablja? Te dni so tudi reSl! strokovnjaki pokazali, da je vlada sir1'1 iznajdljiva ko se gre za večje pobira1^ davkov, iznajdljivosti pa je konec ko je1,3 vrsti varčevanje pri potrošnji fondov. j
Ta zadeva davčne reforme, ki je za<W’ inciativa vlade, pa ima tudi svoje teža'1’ Zlasti bo zapletena njena pot v parlanae*1’" Kjer je huda opozicija v samih vlad111 vrstah. Prav tako so vladni poslanci vek1"’ bolj kritični do lastnih funkcionarjev' *" sploh do vladne socialne politike. Le’0' sicer res ni volitev, a zaznati je upadanj; priljubljenosti. Temu pojavu je zapadel tu' že sam predsednik države, kar postavlja11 kocko že samo idejo plebiscita, ki sm°J° prej omenili. Nekateri strategi opozicijel, celo govore o tem, da bi bilo morda P02*0 vno pristati na plebiscit, ker menijo, da ' bil Menem poražen. To pa bi bil zari ngjvečji uspeh, ki si ga morejo želeti.
Tomaž Kunstelj
novi opolnomočeni minister na veleposlaništvu Republike Slovenije v Argentini
Denacionalizacija Grand Hotela Toplice še odprta
'a
Gospod Tomaž Kunstelj, ker ste ravnokar prišli na slovensko veleposlanico, bi se lahko predstavili našim bralcem?
Hvala lepa za povabilo, da se predsta-v*m bralkam in bralcem vašega lista. Rodil sem se pred dobrimi 34 leti v ljubljanski družini še z mlajšim bratcem Markom. Gimnazijo sem obiskoval za Bežigradom, sledil ■je študij na Biotehniški fakulteti na Odde-
za lesarstvo; ki sem ga zaključil leta in se jeseni istega leta zaposlil
Iku
1988
,ovarni pohištva STOL iz Kamnika. Ob delu sem se dodatno izobraževal, tako na po-fcočju tujih jezikov kot tudi ekonomije. Po 2l)anienju prvih resnejših sprememb v Slo-^niji sem se odločil za izziv javnega življenja in tako je moja poklicna pot od leta 90 °*j ali manj zaznamovana z delovanjem v v|adnih institucijah. Najprej v kabinetu Predsednika vlade g. Lojzeta Peterleta, sleklo je delo v Ministrstvu za zunanje zadeve, gospodarska zbornica, Ministrstvo za kmetstvo, in sedaj ponovno diplomacija. Še Posebej vesel sem bil prilike sprejeti odgo-v°rno mesto v Buenos Airesu, saj se po eni strani zavedam edinstvenosti tega veleposlaništva v Južni Ameriki, po drugi strani pa Se zavedam, da nil<jer na svetu ne živi tako ‘Nočna slovenska izseljenska skupnost kot ravno v Argentini.
Ste poročeni?
. Leta 1991 sem se poročil z geografinjo
etnologinjo Teo, življenje pa nama ePšata petletna Nika in triletna Maja.
Kakšno bo vaše delo tukaj na vele-
Sramotno...
Nad. s 1. str.
pravico, da se s tem mnenjem ne ^nja”. A takoj so pokazali, kam pes taco °lt ali vrag svoj rep: „Če si nekateri jeml-j0 Pravico, da napadajo ustavo kot najvišji avni akt v državi, potem imamo tudi mi umetniška skupina pravico, da reagira-0 na njihovo mnenje in prav tako de-°kratično izrazimo svojega”. Potem so še grozili, da bodo ..mednarodno javnost” danili s tem, kar smatrajo kampanjo
0,1 njihovem svobodnem izražanju. Omenimo še politične zaplete, kot canovo pismo javnosti (ki ga komentira-o posebej) in pa dejstvo, da je nadškod Ce cle odklonil sestanek škofijske konferen-s Predsednikom spričo protiverske goi\je Medijih in v družbi.
dotaknili so se svetega
^ ^ številki 9 tednika Družina je uvodni Centar izpod peresa Antona Ocvirka ti)HVeČen teJ aferi. O njem je spregovorila Ve,.* ^kščeča časnikarica Družine Irena Seal's ^recino Je’ c*a za konec ponatisnemo en
avpk iz njenega komentarja:
»Norčevati se iz svetega! To je strašno!
poslaništvu?
Slovenski diplomati se, na čelu z veleposlaniki, moramo po večini soočati in spopadati z vsemi nalogami, ki pritičejo veleposlaništvu Ker so naše ekipe običajno zelo majhne, je potrebna fleksibilnost in poznavanje problematike, tako bilateralnih odnosov med državami - ko gre za veleposlaništvu v Buenos Airesu, diplomatsko pokrivamo tudi Čile in Urugvaj - seveda pa ob tem ne gre zanemariti gospodarskih stikov, saj tisti, ki bolje spremljajo te odnose, vedo, da trgovinska menjava med temi državami in Slovenijo še ni razvita tako, kot bi si želeli. Prav gotovo pa bo velik del pozornosti, skrbi in vsakdanjega dela tudi v bodoče namenjen slovenski skupnosti, predvsem temu, kako ji pomagati pri delu, da bo ostala živa in dejavna tudi za naslednje rodove.
Preden ste prišli semkaj, koliko ste poznali našo skupnost v Argentini?
Življenje argentinskih Slovencev sem začel spoznavati po pripovedovanu nekaterih slovenskih izseljencev in sorodnikov pred približno 20 leti. Nekoliko bolj pa ob koncu SO-ih let, ko je nekaj vaših študentov začeli bolj pogosto prihajati v Slovenijo; v izredno lepem spominu so mi prenekateri večeri, ko smo podolgem in počez premlevali dogajanja v Argentini in Sloveniji, računajoč, da se bodo kdaj tudi Slovencem vremena vendarle zjasnila. Ta živi stik se je z rojstvom samostojne Slovenije, osebno in tudi uradno, samo še okrepil.
Ste že oddali svoja poverilna pisma?
Poverilna pisma oddajo predsedniku države gostiteljice samo veleposlaniki. V mojem primeru smo preko veleposlaništva oddali noto in dobili akreditacijo za moje delo.
Bi radi še kaj drugega povedali našim Slovencem.
Upam, da bom rojakom kot uradnik slovenske države lahko pomagal, ko in kjer bo potrebno. Izkoriščam pa to priložnost tudi za čestitko vašemu časopisu, vodstvu in sodelavcem, da bi v prehojenih petih desetlejih delovanja črpalo energijo in voljo za prihodnost.
Pogovarjal se Tine Debeljak
' Samo spomnite se na vse, kar samo pri nas že vemo o tem: na nesrečneža, ki je polil z bencinom in zažgal škofa, da mu je kolar zgorel na vratu - človek je pozneje umrl od hude bolezni v grlu... Ali tiste učiteljice, ki je po vojni vrgla križ s stene, da se je Križanemu oddrobila roka - njena hči se je rodila brez roke... ali partizanke, kije zahtevala, naj iz porodnišnice vržejo križ, češ da njen otrok križev ne bo gledal - njeno dete se je rodilo slepo... ali nesrečneža, ki se je pred papeževim obiskom norčeval iz vsega svetega, blagoslavljal in molil v pustnem norčevanju - pozanimajte se, kaj se je zgodi-
lo	v njegovi družini... Od teh in podobnih pripovedovanj me trese mraz, nočem jih preverjati (čeprav mi nekateri postrežejo z imeni, kraji in datumi), v mislih pa mi zveni: ne norčnj se iz svetega!”
Tone Mizerit
mmmmmmmmsmmmmmmmmm
Fallecio el cardenal Antonio Quarracino
A los 74 anos fallecio en la madrugada del sabado 28 de febrero el cardenal Antonio Quarracino, arzobispo de Buenos Aires y primado de la Argentina. Nacio en Pollica
Za začetek bi prosil vse slovenske časnikarje, da besede: podržavljenje, nacionalizacija in denacionalizacija končno spremenijo v kraja in vrnitev ukradenega. Saj to so prav lepe slovenske besede, na žalost pa obenem tudi ustrezajo kruti slovenski resničnosti.
To, kar so komunisti ukradli, morajo končno njihovi dediči vrniti. V nasprotnem primeru bodo tako pri nas kot povsod po svetu sokrivi njihovih zločinov. Dokler ne bo vrnjeno vse, kar so komunisti ukradli, Slovenija ne bo pravna država. Mnogi imamo raznotere in zelo razvejane zveze po vsem svetu in ne bo težko poskrbeti, da bo svet seznanjen z ohranjanjem nepravnega stanja pri nas. Tudi sam imam, še zlasti v Ameriki, kar vplivne prijatelje, ki bodo pripravljeni ukreniti vse potrebno v zvezi s seznanitvijo tnje javnosti. Da bo do takega madeža za Slovenijo morebiti prišlo, pa bodo krivi tisti poslanci, ki z zakoni onemogočajo vrnitev ukradenega premoženja in glasujejo proti obsodbi totalitarnega režima.
Če se omejim na konkreten primer Grand hotela Toplice na Bledu, mora biti lastniku vrnjeno vse ukradeno v naravi. Dolg, ki znaša 354 milijonov tolarjev, pa mora prevzeti država, s^j omenjenega dolga ni povzročila družina Molnar, temveč nesposobnost vodstva podjetja. Izgovori, da je bilo v času, ko je bil hotel vzet lastniku, veliko prizidanega, so smešni in take „izboljšave” so izključno problem podjetja, ki je upravljalo z odvzetim, oziroma ukradenim hotelom. Jzboljšave” so bile uoravljene brez. soglasja pravega last-
nika. Obenem mora država lastniku plačati tudi najemnino za vsa leta, ko mu je bil hotel odvzet. Na vsak način, če bi bil jaz lastnik, bi zahteval omenjeno najemnino.
Ne samo to. Država bi morala tudi prevzeti breme vseh pravnih stroškov, kijih imajo različni lastniki ob vračanju ukradenega premoženja. Naj navedem še primer Marjetke Dolinar iz Ljubljane, ki je porabila gore denarja pri postopku vračanja Dolinarjevega premoženja, ki so ga prav tako ukradli. Ali pa lastniki hotela Lovec na Bledu. Naj sami povedo, kakšne stroške so imeli doslej.
Pozivam vse tiste lastnike, ki jim je bilo premoženje ukradeno, da niti za las ne popustijo, ampak rečejo vladi: „Vmite nam našo ukradeno lastnino, ker bomo v nasprotnem primeru to sramoto internacionalizira-
li	in svetu oznanili, kakšno vlado ima Slovenija, ki, taka kot je, ne more biti pravna država. Kdor se bo še naprej upiral pravični vrnitvi, bo obravnan kot sokrivec tatvine”.
Čas je, da se končno naše ljudstvo zdrami in se osvobodi kompleksa strahu, ki mu ga je vcepila ozna in kasneje udba in z vzravnano hrbtenico nastopi proti komunistom in njihovim lakajem. Treba je zahtevati popravo krivic in delati za pravno, moralno in res demokratično državo.
Ob koncu bi vprašal še LDS, kdsy nameravajo podpreti njihovega nekdanjega predsedniškega kandidata, dr. Ljuba Sirca in mu pomagati pri vrnitvi premoženja, ki so mu ga ukradli komunisti?!
Vinko Levstik, Gorica, MAG 21. jan. 1998
«• mm dmwMMHnHSM
ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE IN SLOVENIJA
O teh olimpijskih igrah v japonskem Na-ganu so si slovenski športniki in njih voditelji in trenerji marsikaj obetali. Računali so, da bodo imeli večje možnosti, da si priborijo kako medaljo, ker je vsaka državna reprezentanca mogla predstaviti le nekaj najboljših predstavnikov v vsaki panogi.
Igre so se odigrale v predvsem nestalnem vremenu, zaradi česar so morali večkrat zamenjavati napovedani umik tekmovanj na prostem. Med športniki je razsajala gripa in marsikomu prekrižala načrte in sanje.
Najboljša mesta so zasedli trije športniki: skakalec Primož Peterka, biatlonistka Andreja Grašič in alpski smučar Jure Košir.
Peto mesto Primoža Peterka z odličnim skokom 130,5 metra pripisnjejo smoli. Ko je bil na startu, mu je pihal veter v hrbet s pol metra na sekundo, že pol minute kasneje je začel vleči do dva metra močno od spodaj navzgor vzgonski piš in tekmovalci, ki so startali za njim, so to seveda s pridom izkoristili. Peterka je prvi skok izve-
di Salerno, un pueblo del sur de Italia, el 8 de agosto de 1923. Llego al pais čuando era muy chico y se radico en San Andres de Giles. Ingreso en el seminario de La Plata y fue ordenado sacerdote en diciembre de 1945 en Lujan. Fue obispo de Nueve de Julio y obispo de Avellaneda. Entre 1978 y 1987 participo en el Celam en los cargos de secretario y presidente. A fines de 1985 fue designado arzobispo de La Plata y cinco anos mas tarde asumio en Buenos Aires. Al ano fue nombrado cardenal.
El papa Juan Pablo II. envi6 sus condo-lencias por la muerte del cardenal Quarracino, en un telegrama dirigido al nuevo arzobispo de Buenos Aires, monsenor Jorge Bergoglio.
del tako popolno, da ga ocenjujejo kot vzorčni primer za šolske učbenike, in če bi imel pomoč vetra, bi letel do 135 metrov, kar bi pomenilo vodstvo z naskokom.
„Z rezultati na teh ZOI v OKS nismo zadovoljni. Dosegli smo manj kot pred štirimi leti v Lillehammerju, kjer so trije športniki osvojili bron, vendar pa več kot na prvih zimskih igrah s samostojno udeležbo pred šestimi leti v Albertvillu," je po zadnjem slovenskem nastopu na Japonskem ugotovil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Janez Kocijančič.
Razočarali so predvsem alpski smučarji, zadovoljni pa so lahko v biatlonskem taboru, kjer je moški del na posameznih tekmovanjih izboljšal dosežke s tekem v svetovnem pokalu.
Grenak je priokus zaradi izgubljene priložnosti za odličje Grašičeve na 15 kilometrov, ki je imela kar štiri zgrešene strele. Tekačica Nataša Lačen je z 18. mestom po dolgem času Slovenijo približala najboljšim v tej smučarski panogi. Pogorel je nordijski kombinatorec Roman Perko, umetnostna drsalka Mojca Kopač pa je nastopila v okviru zmožnosti.
DOSEŽENA NAJBOLJŠA MESTA SLOVENSKIH TEKMOVALCEV:
5. Andreja Grašič (biatlon, 15 km)
5. Primož Peterka (skoki, 120 m)
5. Jure Košir (veleslalom)
6. Primož Peterka (skoki, 90 m)
7. Aleš Brezavšček (alpska kombinacija)
8. Peter Pen (alpska kombinacija)
9. ženska štafeta (biatlon)
10. ekipno skoki (Peterka, Rihtar, Žonta, Vrhovnik; premagali le Kazahstan, ZDA in Južno Korejo)
11. Tomaž Globočnik (biatlon, 20 km)
11. Nataša Bokal (slalom)
12. Andreja Grašič (biatlon, 7,5 km)
12. moška štafeta (biatlon)
S kardinalom Alojzijem Ambrožičem v Rimu
Vsakemu zaigra srce, ko v Rimu sredi milijonskih množic prebere ali sliši slovensko besedo, kaj šele sreča domačega človeka. Koliko bolj smo bili veseli in ponosni v dneh od 18. januarja, ko je papež Janez Pavel II. imenoval našega rojaka, sicer torontskega nadškofa, za kardinala rimske Cerkve. Še bolj pa v soboto, 21. februarja, ko je njegovo ime tako domače zazvenelo na Trgu sv. Petra, saj ga je med drugimi prebral (z jasno poudarjenim č-jem) papež Janez Pavel II..
Kardinal Ambrožič si je za Slovence, ki smo se zbrali ob njegovi slovesni razglasitvi v večnem mestu, vzel čas. Že v četrtek, 19. februarja, je na povabilo msgr. Maksimilijana Jezernika, rektorja papeškega slovenskega zavoda Slovenik, obiskal naše duhovnike, ki tam bivajo v času študija. Njim so se pridružili tudi nadškofa dr. Franc Rode iz Ljubljane in dr. Franc Perko iz Beograda, zastopnika Slovencev iz Trsta in Gorice ter duhovniki, ki delujejo v Rimu. Z vsemi temi je v prijaznem prijateljskem pogovoru nizal prve vtise, izkušnje in odmeve po objavi imenovanja. Povedal je, da so mu za titulamo cerkev (vsak kardinal postane član rimske škofije in ima po tradiciji prvih kardinalov, ki so bili rimski župniki, naslovno cerkev) dali cerkev svetih Marcelina in Petra pri Lateranu (na Via Labicana), ki jo je imel v prejšnjem stoletju kardinal Giovanni Mastai Ferreti, poznejši papež Pij IX.. Nadškof Rode je kardinala povabil na obisk v Slovenijo. Dogovorila sta se, da bi v jesenskih dneh, ko.se bo mudil v Rimu na prevzemu naslovne cerkve, prišel tudi v Slovenijo. Najverjetnejša datuma za to sta zadnja nedela v septembra ali prva v oktobru. Po maši v Sloveniku, pa je spregovoril o pomenu oznanjevanja evangelija. Po maši se je zadržal kardinal pri gostoljubni Slovenikovi mizi na večerji. Tam mu je nadškof Rode izročil darilo ljubljanske nadškofije: kelih, kakršnega je ob obisku v Sloveniji dobil v dar papež.
V	soboto, 21. februarja, se je na Trgu sv. Petra slišala tudi slovenska beseda, saj so sem prišli romarji s tremi avtobusi iz Slove-
nije, tu pa so se jim pridružili rojaki iz Kanade in zamejstva Slovesnemu bogoslužju božje besede je bil pridružen obred imenovanja novih kardinalov, veroizpoved, njihova slovesna prisega zvestobe Petrovemu sedežu in podelitev zunanjih znamenj njihovega dostojanstva (škrlatnega solidea in bireta). Ko je papež na začetku bogoslužja imenoval kardinala Ambrožiča, so zavi-hrale tudi slovenska in kanadska zastava.... Ob obredu podelitve kardinalskih znamenj kardinalu Ambrožiču se je najbrž marsikateremu Slovencu obudila želja, ki jo je kardinal Ambrožič že sam izrekel na četrtkovem večeru v Sloveniku: „Kot Slovenec bi bil vesel, da bi bil tudi nekdo iz Slovenije kardinal.”
Sobotno popoldne je namenjeno srečanju rimskega ljudstva in romarjev s kardinali. Novi kardinali sprejemali čestitke, se srečevali z znanci in s prijatelji. Tudi kardinala Ambrožiča so pozdravili mnogi. Tam ga je pozdravil tudi predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Jože Bernik s soprogo Marijo. Domače in prijetno pa je bilo srečanje, ki so ga pripravili ta večer v avditoriju Janeza Pavla II. na univerzi Urbaniana rimski Slovenci. Prostorna dvorana je bila polna do zadnjega sedeža, med gosti so bili tudi slovenski veleposlaniki in uslužbenci naših veleposlaništev, ki delnjejo v Rimu, dr. Jože Bernik, poslanec Lojze Peterle, z romarji iz Kanade sta bila župnik Ivan Plazar in slovenski duhovnik Janez Nosan, iz Slovenije pa so bili tudi mnogi rojaki z Dobrove. Kardinala so pozdravili s pesmijo slovenskih rimskih študentov in z nagovorom dr. Jezernika. Za njim so spregovorili predstavniki Slovencev iz Kanade, zamejstva in domovine.
Kardinal se je dolgo v večer rokoval s prijatelji, ki so se zbrali na sprejemu. Skupine slovenskih romarjev so se naslednji dan udeležile papeževe maše, ki jo je daroval na Trgu sv. Petra z novimi kardinali in se vrnile z lepimi vtisi v domovino.
Franci Petrič Družina, št. 9; 1. marca
V okviru SAZU razprava o meji v Istri
Člani znanstvenega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane so 21. februarja v Portorožu organizirali okroglo mizo o vprašanjih, ki so povezana z določanjem slovensko-hrvaške državne meje v Istri.
Dr. Lojze Marinček, slovenski minister za znanost in tehnologijo, je med dragim opozoril na značilnost Istre in njenih prebivalcev, na zgodovinske posebnosti, zaradi česar so tamkajšnji prebivalci najprej Istrani, šele zatem Hrvati, Slovenci, Italijani, Srbi....
Samo Pahor je ugotovil, da med jeziki, ki pripadajo isti jezikovni skupini, ni meja.
V zgodovini Istre je k večjim jezikovnim razlikam še najbolj prispevala skoraj 400-letna (1429-1797) avstrijsko-beneška meja.
V zgodovini so meje po Istri vlekli v drugačnih okoliščinah (dr. Vinko Reišp, Inštitut za zgodovino). Marija Terezija je leta 1763 svojim vojakom naročila prvo natančno izmeritev avstrijskega imperija Kasneje je na tej osnovi pričel nastajati tudi zemljiški kataster; prav ta pa je sedaj poglavitni dokument za določitev meddržavne meje s Hrvaško.
Administrativna meja v Istri, ki je sedaj ločnica med ozemljema držav, je svoje
obrise pričela dobivati med drugo svetovno vojno (profesor Leon Marin). Meja med območjema se je z morjem stikala pri reki Dragonji. Severno od te črte je bilo prebivalstvo slovenske, južno pa hrvaške narodnosti, ponekod so bila naselja mešana. Po končani vojni sta nastala okraja Bnje in Koper, meja med njima pa je ostala nespremenjena. Leta 1952 je bila takratna cona B dodatno razdeljena na občine, meje pa so določili po katastrski izmeri. Po podpisu londonskega sporazuma leta 1954 je bila cona B dodeljena Jugoslaviji, Buje Hrvaški in Koper Sloveniji. Meje takrat niso več spreminjali.
Razpravo je zatem razvnel primorski odvetnik in bivši republiški poslanec Danijel Starman. Po njegovem so obvezujoče le mednarodno priznane meje Svobodnega tržaškega ozemlja, cone B, ki je segalo do reke Mirne. Do leta 1991, ko sta Slovenija in Hrvaška razglasili samostojnost, so nadzor nad Piranskim zalivom opravljali slovenski policisti, piranska občina je uveljavljala upravni in pravni nadzor. Hrvaški ribiči nikoli niso lovili v Piranskem zalivu. Izhodišče za pogajanja s Hrvaško morajo postati katastrske meje občin Kaštel in Savudrija, ki sta danes obe pod hrvaškim
Pisali smo pred 50 leti...
Kako žive Slovenci v Comodoro Rivadavia
Z veliko skupino slovenskih beguncev, ki je prišla na parniku „Santa Cruz”, je nekaj njih imelo to veliko srečo, da so takoj našli zaposlitev pri petrolejski družbi v Comodoro Rivadaviji. Zelo veseli smo, da lahko našim čitateljem posredujemo njihove prve vtise na njihovih novih službenih mestih. Tako nam pišejo med drugim:
„Zapustili smo živahni Buenos Aires in se preselili v samoto. Pa nam ni žal. Res je tukaj naša naselibina daleč proč od prometnih žil ter živimo popolnoma svoje življenje, vendar pri delu, obilni jedi in spanju nimamo nujne potrebe, da bi še kako zabijali čas.
Iz Buenos Airesa smo odpotovali semkaj z letalom... Na letališču sta nas čakala dva uradnika podjetja, kjer smo dobili službo. Odpeljala sta nas v 19 km oddaljeno naselbino, kjer so naprave petrolejske družbe. Cela naselbina je v dolini med hribčki in je prav prijetna. Naselbina sestoji
iz hišic, ki krasne, posebno lepe so tiste, so bile zgrajene v zadnjih letih. Med tenu hišami so hiše za samce in hiše za dnižuif
Hrana je obilna in dobra. Zjutraj kaV1 maslo in marmelada. Opoldne pa najprej juho, potem prvo jed, potem drug0 jed, (ta je seveda mesna in tega lahko p°Je vsakdo skoraj toliko, kakor ga je poje® pri nas doma cela družina v celem tednu)' sledi močnata jed in kava. Večerja obsegi iste obroke. ..
Vreme pa je res skoro vedno vetrovi® vendar pa so dnevi krasni in sončni. P01 mi bo gotovo huje, a nič za to. Delam0 pisarni od 8. do 12. in od 2. do pol 6.,0 sobotah pa je popoldne prosto. En dan u> mesec pa ima vsakdo prosto, da si Is®* gre kaj kupit. Tudi delavci imajo enkrat i13 mesec plačan dela prost dan....”
Svobodna Slovenija, št. &
1.	inarca
Slovenija, moja dežela
Slovenski kozolec
Etnološka posebnost slovenske zemlje oziroma njenih prebivalcev je gotovo slovenski kozolec. To je posebna naprava, praviloma s streho nad vodoravnimi drogi, za sušenje kmečkih poljskih pridelkov, zlasti žita v snopih, detelje, fižola ali sena, in sodi normalno k slovenskemu kmečkemu domu. Znanih je devet različnih tipov.
Preprostejše kozolce je mogoče nEyti tudi drugod po Evropi, zlasti v vzhodnih in deloma v osrednjih Alpah, pa tudi na severa. Dvojni kozolec, „toplar”, (glej sliko.
levo) pa je zgradba, kakršne ni nikjer $ svetu. Osrednji del pod streho rabijo & spravljanje poljskega orodja ali sena. Om6-jen je le na osrednji del slovenskega ozen1' Ija, (Gorenjska, Dolenjska, zahodna ska, Ziljska dolina) in ga ni najti na Prin«>r' skem, v Prekmurju, vzhodnem ŠtajersMj ali Koroškem. Tam sušijo seno v ostr# okoli nepokritega razvejanega pokončni kola. Začasni primitivni kozolec uporabil8 jo deloma tudi v zahodnem Zagorju Hrvaškem, a le za sušenje koraznice. i
nadzorom, je zaključil Starman.
Gregor Velkaverh je v svoji razpravi med dragim ponudil nekty rešitev za režim v Piranskem zalivu. Po njegovem prepričanju je največ možnosti, da se bo istrska državna meja morja dotaknila v južni točki katastrske meje Sečovelj. Za potek meje po morju bodo upoštevali že znano tako imenovano sredinsko točko. Ob slovenskem vztrajanju pri lastništvu nad celotnim Piranskim zalivom se po njegovem mnenju pojavlja nekaj za Slovenijo neprijetnih vprašanj.
Hrvaška stran je v „nonpaperju” slovenski predlagala koridor, vendar ta za slovensko stran ni bil sprejemljiv, je dejal akademik dr. Vladimir Ibler, vo<lja hrvaške ekspertne skupine za določitev hrvaških državnih meja ki je sicer poudaril, da
govori izključno v svojem imenu. Zavrni trditve, da je zagovornik pote- ka drža'1' meje po sredini Piranskega zaliva meni P* da do končne rešitve, ko bo Sloveniji vet jetno pripadel velik del zaliva, zača#' meja poteka po sredini Piranskega zal' Za določitev morske državne meje bo Pjjj treben kompromis, ki bo enako razveš® in razočaral obe strani, je še dodal dr. Toda ko bodo sloven- ske ladje zapustl p Piranski zaliv, bodo še zmeraj prisil)e. pluti po hrvaških teritorialnih voda*' Hrvaške oblasti doslej niso ovirale slov-el^ kih ladij pri neškodljivem preh0^ hrvaškega akvatorya, obe državi pa statu že nekajkrat izjavili, da nimata ozemeljs* pretenzij, če je tako, je to dobra osnova dogovor, v katerem bo mejna črta še n* manj pomembna, je zaključil dr. Ibler.
	Novice iz Slovenije		Slovenci v Argentini
LJUBLJANA - Založba Mladinska knjiga je v Prešernovem tednu, ki je tudi teden slovenske knjige, v zbirki Kondor izdala Posodobljene Poezije in pisma Franceta Prešerna, ki jih je uredil in s komentarji opremil akademik Janko Kos. V počastitev slovenskega kulturnega praznika pa so v Preddverju dvorane državnega sveta RS °^Prli razstavo izbranih del in grafičnih listov iz zakladnice slovenske kulturne dediščine.
TEL AVIV, Izrael - V prostorih veleposlaništva Slovenije v Tel Avivu so °dprli spominsko knjižnico slovensko-ju-dovske pesnice in pisateljice Berte Bojetu-Boete.
LJUBLJANA - Slovenska vlada skriva točne podatke s področja državljanstev, Podatki, ki jih notranje ministrstvo objavlja v zadnjem času, niso verodostojni, še zlasti če se jih primerja s številkami, navedenimi v internem dokumentu omenjenega ministrstva iz leta. 1996. Iz omei\jenega dokumenta je razvidno, daje bilo februarja 1992 ' k° je bil na čelu notranjega ministrstva 'Sor Bavčar - iz računalnikov in knjig stal-n'h prebivalcev izbrisanih približno 130.000 državljanov Slovenije, ki so takrat imeli v Sloveniji stalno prebivališče in so imeli na Podlagi obljube slovenskih oblasti pred referendumom o samostojnosti pravico do Pridobitve državljanstva, je na tiskovni konferenci povedala predsednica Helsinškega monitorja Slovenije (HMS) Neva Miklavčič Predan.
LJUBLJANA - Adia Airways bo dvema novima letaloma Canadair Regional Jet -CRJ, ki sta nadomestili turbopropelerski letali Dash 7, jeseni pridružila še tretje letalo. Novi letali imata 48 sedežev in letita predvsem na krajših progah, kot so Zueri-ch, Muenehen, Dunaj, Sarajevo in druge. V začetku marca bodo začeli leteti na progi v Bruselj trikrat tedensko. V prvem mesecu letošnjega leta so na svojih rednih in charter poletih prepeljali 37.600 potnikov, oz. za 16 odstotkov več, kot januarja lani.
'fulls
LJUBLJANA - V Cankarjevem domu so Ze tridesetič podelili nagrade Gospodarske gornice Slovenije za izjemne gospodarske S Podjetniške dosežke. Dobili so jih dire-"®rji raznih podjetij: Šiba, Kovinoplastika r^ida, Revoz, Terma, Helios, Ferina, HYL, J*s Prevent, Pomurske mlekarne in Brus l^nsport (glej sliko).
VELENJE - V velenjskem Gorenju so izdelali dvomilijond štedilnik, ki je bil namenjen nemškemu prodajalcu Quelle. Ob tej priložnosti je direktor Gorenja Jože Stanič izročil dr. Shoenherru miniaturni okrasni štedilnik (na posnetku). Quelle je prvih deset tisoč štedilnikov kupil v Gorenju leta 1970, do leta 1985 so zanj izdelali že milijon, do sedaj pa dva milijona štedilnikov. Quelle kupi 8 odstotkov Gorenjeve proizvodnje ali polovico vseh njegovih samostojnih štedilnikov. «
LJUBLJANA - Urad za žensko politiko je organiziral okroglo mizo s temo Pokojninska reforma in ženske; kot iztočnico za razmišljanje je zastavil vprašanje možnosti enake obravnave žensk in moških v pokojninski reformi. Več strokovnjakov z različnih področij je načelo in skušalo osvetliti številna vprašanja, kaj pomeni zviševai\je starostne meje na 65 let za ženske in moške v povezavi s kakovostjo življenja, kakšna bo prihodnja raven pokojnine, če je povprečna ženska pokojnina že zdaj za tretjino nižja od povprečne moške. Direktorica urada vlade za žensko politiko Vera Kozmik je poudarila zahtevo po sprejemanju u-krepov na drugih področjih ter -zagotovitvi enakost položaja še v drugih segmentih, saj so ženske še vedno v neenakem položaju.
<ž£\JJ
*0 SLOVENSKO
TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ŠPANSKO GOVOREČE OTROKE IN ODRASLE
Pouk vsako soboto ob 9.30 do 12.30 ure v Slovenski hiši.
Začetek lfh marca
SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TEČAJ ravn. Marka Bajuka
sporoča,
bodo v soboto, 7. marca ob 9. uri sprejemni izpiti za 1. letnik Vsebina izpita: narek, branje, recitacija, pogovor v slovenščini;
^ soboto, 14. marca: ob 14.30 profesorska seja
ob 15.00 popravni in dopolnilni izpiti ob 17.00 vpisovai\je ob 18.00 začetna sv.maša.
Pogoj za vpis v 1. letnik: predložitev spričevala o končani slovenski osnovni šoli *n potrdilo o vpisu v argentinsko šolo.
Pogoj za vpis v ostale letnike: predložitev spričevala prejšnjega letnika in Počitniška naloga: „Kaj so mi ppovedali moji predniki o svojem prihodu v Argenti-n°" Dijaki 2. in 3, letnika morn j o predložiti tudi potrdilo o vpisu v argentinsko šolo. Opozarjamo starše in dijake, da se dijak, ki na dan vpisovanja ne bo izpolnil vseh navedenih pogojev za vpis, ne bo mogel vpisati v tečaj.
Vpisnina: $ 10,- , drugi otrok plača $ 5.-, tretji pa je vpisnine oproščen.
V spomin Franceta
Dragi France! Novica o Tvoji smrti na Capilli me je najprej grenko prizadela. Po mnogih letih prijateljstva, ko si se vsako poletje oglašal v moji pisarni in sva govorila o Tebi in meni tako dragih bariloških gorah, sem se zavedel, da so se najina razmotrivanja za vedno zaključila.
Med tistimi ne ravno številnimi slovenskimi planinci, ki so prihajali iz Buenos Airesa, si bil Ti najbolj vztrajen, najbolj reden, vseskozi preračunljiv in načrten. Tudi za letošnji izlet na Capillo si se lepo pripravil, saj si jo dobro poznal. Šel si najprej pogledat Cerro Otto, pa do Pod Skalce in do Freyeve koče. Potem si obiskal Črno jezero in se povzpel na Lopez. Hotel si se strenirati po dolgomesečnem velemestnem življenju. Bolelo me je, ko je smrt iznenada prekinila Tvoj nameravani vzpon.
Ko smo Te polagali v patagonsko zemljo pod Lopezovo steno, na pokopališču, ki je namenjeno spominu andinistov, sem v mislih prebiral sezname Tvojih gorniških poti, ki so zabeležene v zapiskih Slovenskega planinskega društva, katerega zvest član si bil. Seveda si najpomembnejše vzpone opravil že pred leti. Takrat si splezal s Tončkom na Veliki Katedralski stolp in z Dinkom na težki mednarodni vrh Trona-dorja. Pozneje si v večji slovenski družbici
planinca
Berganta
posetil Lanin in na njegovi ledeni konici obhajal svojo petindvajseto obletnico mašništva na oltarju, ki ste ga spretno zgradili s cepini in nahrbtniki. Še ne dolgo tega, poleti 1992, si preplezal južno steno Cerra Boneteja. Večkrat si plezal Lopezov stolp (Torre Principal de Lopez) in obiskal Črni vrh (Cerro Negro). Na obe omenjeni gori si včasih vodil svoje mlade prijatelje, ki si jih pripeljal na poletne počitnice v deželo jezer.
Vendar mislim, da je bila Tvoja posebna ljubezen Cerro Capilla, lepa in zahtevna slovenska bariloška gora. Maševal si dvakrat pod slovenskim križem na njenem vrhu in prav tako ob bivaku „Slovenia” v tisti nepozabni slovesnosti, ko smo kočico odprli in jo izročili pogumnim planincem, ki se ne ustrašijo naporne steze in dosežejo dolinico capillinih tolmunov.
Zato se je moja žalost ob Tvoji smrti kmalu polegla, ostal je le svetal spomin. Smrt je naravni zaključek življenja in mislim, da te je Vsemogočni odpoklical v večnost prav tam, kjer bi Ti sam želel, če bi mogel odločati o srečanju z božjo deklo.
Slovenski planinci v južni deželi Te zapišemo v našo gorniško zgodovino, ostal boš vzornik za vse, ki smo Te preživeli, in za tiste, ki pridejo za nami.
Vojko Arko
Umrl Janko Bradač
25. februarja je preminul v svojem 79-letu Janko Bradač, trgovec iz mesta San Martin de los Andes. Pokojni je živel v tem kraju nad štirideset let. Tik pred božičem je postal žrtev prometne nesreče in je dva meseca trpel v bolnici v Neuquenu, kjer je tudi umrl. Zapušča ženo Almiro, ki ji izreka „Svobodna Slovenija” globoko sožalje.
Bradač je leta 1950 prišel iz Buenos Airesa v Bariloče in nekaj let tukaj živel. Postal je eden od soustanoviteljev Slovens-
POJASNILO
Spoštovani gospod urednik v zadnji številki ..Svobodne Slovenije” 26. t.m. so prijatelji g. Marjana Šušteršiča za njegovo 75-letnico življenja prispevali članek s čestitkami, katerim se pridružujem tudi jaz. Ker ne vem, kdo so ti prijatelji in na koga naj bi se obrnil, prosim vas, da bi v prihodnji številki vašega lista bralcem pojasnili, da g. Šušteršič že od 14. 10. 1993 ni več član Marijine legije. Zato ne odgovarja resnici trditev proti koncu članka: „Z istim namenom je potoval tja (v Slovenijo) še leta 94, 95 in 96”.
Prijateljsko vas pozdravljam
Jože Guštin
kega planinskega društva. Tudi pozneje se je stalno zanimal za slovensko življenje v Argentini. Naročal je slovenske časopise in kupoval slovenske knjige. V San Martinu je imel najprej majhno tiskamo, pozneje je odprl trgovino s pisarniškimi potrebščinami, spominki in igračami.
Pokopali smo ga v njegovem mestu 26. februarja. Mašo in pogrebni obred je opravil bariloški župnik Branko Jan.
VA
Osebne novice
Smrti: Umrli so v San Martin de los Andes Janko Bradač (79), v Braziliji duhovnik Ludvik Ceglar (79), v Rosariu V ladimira Toplikar (79), v Ramos Mejiji pa Anton Vesel (79).
Naj počivajo v miru!
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI	
3.	marca 1998
1 dolar	170,73 SIT tolarjev
1 marka	94,46 SIT tolarjev
100 Ur	9,59 SIT tolarjev
VAŠA PRIHODNOST JE ODVISNA OD VAS!
Sijajno možnost vam daje Karta SLOGA (200$ navadne vloge); lepe nagrade, ugodna posojila, letovišče SLOGA in še udeležba pri nagradnem žrebar\ju za dve letalski vozovnici BIJE - LJU - BIJE
po telefonu za vas: 656-6565
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC!
Pagina 6
aVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 5 de maržo de 1998 — N°<>
Mati ogiasi
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Caniino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
'el. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel.: 784-2290 ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. ,,E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-79911n 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2" B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filnuuye z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotov^en termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtinetffovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzunaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmč. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uradiye ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Šišenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
30. TRADICIONALNA TOMBOLA NA ZELENI PRISTAVI
V nedeljo, 15. marca 1998 ob 16. Glavni dobitki:
uri
1. Tv 20" in V1DEOSNEMALNIK 2. HLADILNIK Z ZMRZOVALNO SKRINJO 3. AVTOMATIČNI PRALNI STROJ IN ŠE NEŠTETO BOGATIH DOBITKOV.
Za jedačo in pijačo preskrbljeno!
Vsi lepo vabljeni!
SLOVENSKO GLEDALIŠČE BUENOS AIRES
VESELOIGRA:
PRI BELEM KONJIČKU
Predstave: sobota, 28. marca, ob 18. in 21.
nedelja, 29. marca, ob 17. uri	1
Začetek točno ob napovedani uri.
Slovenska hiša, R.L. Falcon 4158, Buenos Aires
Začetek slovenskih osnovnih šol
v nedeljo, 8. marca, v Slovenski hiši
ob 16. uri sv. maša na čast Svetemu Duhu ob 17. uri v Dvorani škofa Rožmana igra o fantku, ki se ni maral umivati:
Juri Muri v Afriki
Avtorji: Gabrijel Lipuš, Tone Pavček in Marfan Belina Izvajajo učenci Balantičeve šole - Režija: Nevenka Godec - Scena: Tone Oblak
Vabi šolski odbor Zedinjene Slovenije
Ob tej priliki bomo slovesno izročili , nagrado Republike Slovenije na področju za šolstvo našim učiteljicam gdč. Angelci Klanšek, ge. Katici Kovač Dimnik in gdč. Mariji Markež.
V veži pred dvorano bo razstava ročnih del in slik iz šolske kolonije. Vstopnina: prostovoljni prispekvi.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N" 5775 	.
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462 --	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po p°š° pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 10® USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljal z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre “J)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R-I"
Eslados Unidos 425 - (1101) Buenos Air**' Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-195S E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Poravnajte naročnino!
Obvestita
Dragi bariloški rojaki!
Ob nenadni smrti našega dušnega pastirja se vam iz srca zahvalimo za vse, kar ste zanj storili.
Posebej g. Branku Janu CM, ki je dal na razpolago svojo župnijsRo cerkev, kamor so ga bariloški rojaki hodili kropit in kjer je bila pogrebna sv. maša.
Gospodu Dinku Bertonclju iskrena hvala za prvo pomoč in prenos trupla iz gora, gospe Danici Jerovšek Mavričevi za cvetje, ki ga je podarila v imenu šole dr. Franceta Prešerna in v imenu krožka ZŽM s Pristave. Gospodu Vojku Arku za posredovanje planinskega pokopališča, kamor so ga položili k večnemu počitku.
Gospodu Matjažu Jermanu in sodelavcem za pripravo groba in pokop, g. Petru Drajzibnerju za snemanje videa in nam tako posredoval, da smo ga že naslednjo nedeljo videli na Pristavi in tako simbolično prisostvovali pogrebu.
Vsem bariloškim rojakom za sočutje z nami in odprtost srca. Hvala gospodu Janu in gospe za izkazano dobroto.
Vsem naj Bog stotero poplača!
Hvaležna pristavska družina
SOBOTA, 7. marca:
Sprejemni izpiti za 1. letnik Slovenskega srednješolskega tečaja ob 9. uri.
Sestanek misijonskih sodelavcev ob 18. uri v San Justu.
NEDELJA, 8. marca:
Začetek slovenskih osnovnih šol ob 16. uri.
ČETRTEK, 12. marca:
Seja upravnega sveta Zedinjene
Slovenije ob 20. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 14. marca:
Začetek tečaja ABC po slovensk0 ob 9.30 uri v Slovenski hiši.
Slovenski srednješolski tečaj: °*5 14.30 profesorska seja, ob 15. popravni fl1 dopolnilni izpiti, ob 17. vpisovanje in ob $ uri začetna sv. maša.
NEDELJA, 15. marca:
Tombola na Pristavi ob 16. uri. ČETRTEK, 19. marca:
Redni sestanek Sanmartinske i'"f žena-mati
SOBOTA, 28. marca:
Slovensko gledališče Buenos AireS' veseloigra Pri belem konjičku, ob 18. in °*1 21. uri.
Redni pouk Slovenskega sredn.ješ0 skega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši-
t
Gospod je moja luč in moja rešitev, zato se ne bojim nikogar.
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je 6. februarja 1998, poklican od Vsemogočnega, zapustil mož, oče, gospod
Davorin Kahne
Zahvaljujemo se vsem, ki so ga kropili in ga spremili na zadnji poti, g. Franciju Šenku za podelitev sv. zakramentov, pogrebno sv. mašo in vodstvo pogreba. Priporočamo ga v molitev.
Žalujoči: žena Tončka, sin Stanko, hčerka Metka.
v domovini sestra Vida, nečak Rado z družino in ostalo sorodstvo
Buenos Aires, Olavarria, Mendoza, Ljubljana
ti
Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor v me veruje,
_	bo	živel,	tudi	če	umije;
in kdorkoli živi in v me veruje, vekomaj ne bo umrl.
(Prim. Jan 11,25)
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je 27. februarja po kratki in hudi bolezni mimo zaspal v Gospodu njegov služabnik, naš ljubi in dobri mož, ata, stari ata, brat, stric in svak
Anton Vesel
Zahvaljnjemo se vsem, ki ste zanj molili, darovali cvetje, se od njega poslovili 'n nam stali ob strani ob tem hudem darcu. Še posebna zahvala prelatu Jožetu ŠkerbcU za podelitev zakramentov za umirajoče, molitev ob krsti, daritev sv. maše in vodstvo pogreba; župniku Jorgeju Blancu SDB za obisk v bolnici, molitve in somaševanja Danijelu Vrečarju'SDB za molitvi' in somaševanje ter Francetu Barletu SDB molitve ob krsti.
Ostal nam bo v lepem spominu. Njegovo blago dušo pa priporočamo v molitev'-
Žalnjoči: žena Nežka, hčerke Neda, Mimi, Tonči, vnuka Nati in Dami, brata France in Ivan, sestre Micka, Fanika in Tonka z družinami ter ostalo sorodstvo
Buenos Aires, Moravče
Je
to
St]
In
te
tis
Ve
ki
%