OFFICIAL ORGAN Letošnja Velika noč PiblMtf Post Office of Chicago, III. By order cf the pr esident, A. S. Burleson, Poctaaster General. Rajratji dormakl nlk t Združenih državfth peraiit Re. 20B authorized by the Aetef Set, 6,1917, Uhaja Za filane, aa Za nečlane....... Za inosemstvo .... NASLOV uredništva in aprav-ništva: 1981 W. 22nd Pleče. Chicago, IB. Telefoni Cenal 2487 The largest Slovenian Weekly in the United State« of America. luved irary Wednesday Subscription price: For memben^rearly.$0.96 Por noo-membera.*. .$1.50 Foreign Countries..$2.00 OFFICE OF PUBLICATION! 1981 W. 22nd Place, Chicago, IU. Telephone i Canal 2487 OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered ai Second-CUa Matter Jannary 18, 1915. at the Post^Office at qhie«co. .Illinois, nnder the Act of Aognrt 24. 1912. ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918. - ■* m Leto V«, Volume V. No. 15.—-Štev. 15. Chicago, 111., 16. aprila (April) 1919. Velikonočne mteli. Velika nedelja, praznik velikega pomena v velikem času! Kako svečano in veličastno se nam bližaš letos! Bodi nam torej pozdravljena ti zaželjena blažena Velika noč! Aleluja! Ves svet se ti klanja, te pozdravlja in blagruje ker mu prinašaš težko zaželjeni svetovni mir, Z oljčno vejico v svoji roki stopaš pred nas in nam naznanjaš dvojno Vstajenje; Vstajenje Večne Ljubezni — Onega, ki je "premagal smrt in pekel, ter Vstajenje narodov iz stoletnega spanja. Tvoj prihod pozdravlja vsa prebujena narava s svojim cvetjem in zelenjem, znamenje doseženega upanja in prenovijenja. Kdo bise torej v resnici ne veselil letošnje Velike noči in letošnjega Vstajenja Gospodovega? Le oni človek, ki ima okamenelo srpe. -- Huda, napopisna in težka je bi-ia k riževa pot našega naroda v domovini, ko je stopal na svojd Kal varijo — preskušnje; ko je nad 4 leta krvavel ira narodni Oolgati. Slednjič, ali končno je pa vendarle prestal v&e to trpljenje. — Osvobodil se je stoletnega robstva in hlapcevanja pod krutim avstrijskim Žeztom. Danes je slovenski narod — prost, svoboden pod zaščito nove Jugoslavije, kamor ga je gnalo in vleklo.-- Škoda, da ni danes več med živimi našega narodnega preroka, nepozabnega nam Simon Gregorčiča ! S kako, vnemo in s kakimi občutki, bi gotovo on opeval letošnjo Veliko noč. Izpolnila se'je namreč prerokba njegove nesmrtne pesmi. V "Pepelnični poši" kjer je že več dosetletji bodril, tolažil in naznaBjeval našemu narodu lepšo bodočnost in enkratno Vstajenje rekoč?: Pepelni dan ni dart več tvoj, Tvoj je — Vstajenja dan! Minule štiri Velike noči je namesto radosti spremljala le žalost. Skoro ves svet je prešinjala bole-1 čina krvave vojne, gorje in smrt. ada, da otraemo nesrečno Evropo pred splošnim poginom." Bilo je na Veliki petek, dne 6. aprila 1. 1917. ali oni pomembni dan, ko so Združene državt napovedale nemški vladi vojno. Kmalu zatem je pozval stri« Sam vse svoje fante in može pod orožje v trdni zavesti, da bo naša armada pripomogla k padcu Nenčije in ti jenih zaveznikov. , Po 18-mesečnem junaškem bojevanju in vsled energičnefa nastopa Združenih držav je bB nemški militarizem uničen. Odločilne bitke Amerikancev pri Cl)flrteau Thi-ery, Mame, St. MihaeKi in Seda-nu bodo ostale za vedno zapisane v svetovni zgodovini. 65.000 vrlih sinov naše mogočne Kolumbije je darovalo svoje življenje v tej vojni. Amerika je rešila zaveznike pogiiB in poraza.. Ni čuda, da poje danes ves civilizirani svet predsedniku Wilsonu slavo, da ga obožuje kot svojega rešenika. Bodimo torej hvaležni Previdno« sta Božji, da imimo tako modre ga, dobrega, previdnega in člove koljubnega predsednika. v Aleluja! Raduj se, zemlja, letošnje pomladi, Raduj se, svet, ker konec bliža se trpljenja. Raduj se, duša, moja po navadi, Raduj, človeštvo, se in pesem poj Vstajenja! Vstajenja dan, dan zmage zaželjene.-- Vstajenje saj pravice celi svet pozdra/vlja. Vstajenje narodov in misli ene, Vstajenje letošnje mir blagoslavlja. Velika no q! O j doba zmage dneva, Velika noč, ti letos naša blagrovana. — Velika noč! — Naj pesem zdaj odmeva Velika, močna: "Aleluja" in "Hozana"! •mi - Premagana je smrt in vihra bojna, Premagano sovraštvo, zlo in vse nasilje. ^ Premagan pekel sam, njegova vojna, Premagan, strt je vsakdo, kdor krivičen bil je. Raduj se vs&kdo letošnje pomladi, Raduj ves/arvet se spet miru na* dan Vstajenja! Raduj, i ti'se narod moj!--Ne padi! Raduj se ^mage — svojega osvobojenja! VELIKONOČNA. Čez spečo.nabavo pohitel mogjočni Vstajenja je glas. In vigMl hitela ovenčat /. zelenjem je polje in vas. . jj < - . Cez polje studenček srebrni v vesel, razigran zašumi . . . Čez trate pa človek se plazi, vesei, razigran zašumi ... • vstajenja v naravi ne vzre . . Zbor pevcei- krilatih nad cvetjem V viharju, v okovih ledenih s popevke /vstajenje slavi. mu spava, umira srce. I f • f, • * \ ^ T mol k ne jo ptice vesele, po cvetkah se rosa solzi . . . Iz dalje pteplavajo vzdihi: "Kdaj vstaneš, kdaj vstaneš pa A. Jeruzalemska zastava. Ko smo se slovenski jeruzalemski romarji 1. 1910 vkrcali na ladjo v Trstu, je med drugimi vihrala naf ladji tudi zastava jeruzem-ska, t. j. na belčni polju petero rdečih . k rižev. Ta zastava ima mednarodni pomen, kakor vsaka katerekoli države. V Palestini vihra povsod tam, kjer bivajo frančiškani kot varuhi svetišč, nad njihovimi poslopji. Izobesijo jo vsako nedeljo hi praznik, potem kadar prihajajo romarji v večjem številu, ali kadar obišče svetišče kaka odlična oseba duhov-skega ali svetnega stanu. Ravno-tako izobesi vsaka ladja jeruzalemsko zastavo, ako se na njej vozi kustos sv. dežele, ali jeruzalemski patriarh. Znamenito pri tej zastavi 'je tudi to, da ima jeruzalemski patriah oblast, nekaterim ladjam, ki vozijo v Levan-ti, t. j. v Sredozemskem morju v obližju Grškfc, Carigrada, Male ^ Azije, Palestine in Egipta, dati pravico, da izobesijo jeruzalem-sko zastavo, s čimer je združenih V precej ugodnosti za dotično lad-c&s jo. Jeruzalemska zastava je pod J*, pokroviteljstvom Francoske; le-Sp' ta dr/ava ima po berolinske pogodbe členil .62. iz 1. 1878. praVi-cO in dolžnost, čuvati in braniti čast te zastave, enako kakor svoje trobojniee. Žalen je jeruzalemske zastave bi imelo kot posledico diplomat iške zapleti jajc. ^^ (ki kedaj. ima jeruzalemski pa-trijarh zgoraj omenjeno oblast, s^lk ni natančno znano. Da se pa za- ¥ sledovati nazaj v zapisnik, da je od 1. 1669. kustos Sv. dežel takrat, ko od 1. 1291. do 1847. ni bi- > lo patriarha v Jeruzalemu, dajal c^fc^ pravico ladjam, izobešati jeruza-jT lemsko zastavo. Gxy- To pravico so dobivali seveda |le katoličani. V pravem pismu je jj bilo tudi natančno povedano, za katero ladjo in kateremu kapita-nu je podeljena pravica, ki je ve-^ ljala 25 let. Ugodnosti, združene s to pra-X vieo ,so precejšnje. Najprvo je taka ladja pod diplomatiškim varstvom Francoske; potem je tudi prosta vseh pristojbin v pri-saniščih, ki po večjih lukal) znašajo mnogo tisoč .frankov. Dolžna pa je, vsako leto plačevati majhen davek jeruzalemskemu , patriarhu, voziti zastonj frančiškane, varihe svetišč v Palestini in .tiste duhovnike jeruzalemske škofije, ki se izkažejo s posebnim patriarhovim pismom. Ko je leta 1847 .sv. oče Pij IX. zopet oživil jeruzalemski patriar-hat, je starodavno pravico zopet začel izvrševati patriarh. Za časa berolinske pogodbe 1. 1875. je imelo osem kapitanov na svoji ladji jeruzalemsko zastavo. V nekaj letih pa je število takih ladij naraslo čez sto. Dognalo se je večkrat v teh leitih. da je morala Francoska poseči vmes in zahtevati zadoščenja za žaljeno jeruzalemsko zastavo. Turški vladi namreč ni bilo všeč, da toliko ladjam ni treba plačevati pristopnin po turških pristaniščih, turške oblasti so zato sitnosti delale kapitanom, iti so se pa seveda sklicevali na ieruzalemsko zastavo in francosKo pokroviteljstvo. > Konec so naredili tem razmeram s tem, da je francosko zunanje, ministrstvo v sporazumu s patriarhom določilo: Jeruzalemsko zastavo sme sprejeti in izobešati le. tista ladja, ki je po konzulatu svoje države dobila dovoljenje od francoskega zunanjega ministrstva. Patriarh pa ima pravico izdati petdeset patentov, in to samo štiri vsako leto. S temi določili je bila tudi turška -vlada zadovoljni. P. I. K. til' M * * . * - ' — Cerkev v V vrtu tik božjega'groba Je našla cesarica Helena tempelj boginje nečistosti in boga-prešešt-nika na Kalvariji. Mahom je o-čistila ajdovske gnusobe svete kraje, cesar Konštantin pa zapo-ve postaviti nad božjim grobom cerkev, katero so blagoslovili 1. 335. Bujno raze vita joče se krščanstvo je bilo odslej 300 let skrben čuvaj najsvetejšega kraja, in romarji, priče tega, prihajali so iz celega sveta. Leta 636 po Kr. premaga sara-censki kalif 6mar Jeruzalem in tudi ključe cerkve božjega groba si prilasti; a za visoko plačo prepušča kristjanom itam opravljati službo božjo. Glej! kakor nekdaj ajdovska gnusoba, tako začenja odslej kristjanom pomagati čuvati božji grob mohamedanska pohlepnost po denarju. Leta 1076, po Kr. pridejo romarji z žalostnimi pritožliami iz svete dežele: Seldčuki so se polastili božjega groba, romarje preganjajo, morijo, neznansko veliko plačilo tirjaio od njih, in mnogi r^vni umirajo lakote pred mestnimi vratmi. S pismom cya-ka jeruzalemskega Simeona prinese ta glas Peter Amijenski tudi k papežu Urbanu II. v Rim, ki strme posluša. puščavnikove besede. Papež skliče veliko zbor v Klermont (1095) in križarske vojske se začnejo. L 1°96 odrine iz Evrope 100.000 konjenikov ^n GLASILO K. S. K. JEDNOTE. _ 1fi APRILA 1919. Ali naj popišem božji grob? Sredi cerkve, pod veliko kupolo, od koder prihaja svetlo, stoji na s%mem precej velika kapela! V-stopimo v malo predvežje. Peter je priletel sem, a vstopiti si nNi-pal; Janez, ki za njim prihaja — to je bilo v jutro one prve velikonočne nedelje! — vstopi in za njim so vstopile pobožne žene. Ta prostor se imenuje 'angelska kapelica". Tam leži še Velik kos mlinskega kamna, ki je bil pred duri grofra zavaljen. Angel je na tem kamnu pri vhodu odprtega groba sedel, ko je sporočil pebo-žnim ženam vstajenje Odrešeni-kovo. Vhod v grobni prostor sam je komaj za en meter visok. Pri-pognimo se in vstopimo- v malo kapelico. Komaj' troje romarjev ima v nji prostor stati. Notri zagledamo najprej kamenito ploščo, menda 'kakih, šest čevljev dolgo, dva in pol široko in toliko vzzvišeno. Pod to ploščo je najsvetejši kraj, kjer je pčivalo mrtvo truplo Jezusovo. Tesno dupljo razsvetljujete, se ne motim, 27 velikih svetilk; oskrbujejo jih katoličani, grški, koptiški in armenski razkolniki. Ali naj zdaj šele iščemo dokazov, -da je Jezus tu fcd mrtvih vstal? Kdor ne veruje, naj vzame v roke evangeljske knjige, naj posluša sv. Janeza, tistega, ki za-trjuje; da "je videl, Ha pričuje in da je resnično njegovo pričanje, ki ve, da govori rAftiiqo, da tudi vi verujete." — 'Naj posluša besede ostalega Odrešenika samega : "Potipajte in poglejte, saj duh nima mesa in kosti, kakor vi- 300 000 pešcev proti Jeruzalemu. I djtCf da jaz imamP in Tomažu Po triletnem hudem potovanju "Vloži svoj prst semkaj in po suhem čez Carigrad bilo jih je|po}?iej moje roke; in podaj Sem-skupaj komaj 35 "V*0 mož, ki so kaj sV0j0 rok0,\n p0l0ži jo v mo- ni spomin na nač cilj m konec, spomin smrti, sodbe, pekla\ nebes. V vseh svojih delih spomi-njajmo se poslednjih rečij in vekomaj ne bpdemo grešili!" "Napočila je zora krasnega pomladanskega jutra. Turki - odpirajo vrata cerkve božjega groba, notri pa vre jo. trume kristjanov vesplih obrazov inN glasen Alelu-ja! Aleluja! odmeva od sten in doli iz kupole nad grobom. — Da, zares! Aleluja-! Aleluja! Velikonočno jutro je in mi smo že obhajali Velikonoč. prvotna gi-njenost mineva romarja, solzice mu ne silijo več v oči, a na njeno mesto stopa nekako sveto navdušenje, ki »-nvočjo sili na dan, ne v sedah samo se pokazati, marveč ki hrepeni po dejanjih v čast in slavo božjo. 'Kakor je Kristus vstal od mrtvih, tako tudi mi hodimo v novem življenju!" Spomlad prenavlja in pomlaja obličje zemlje in vse se veseli! Tudi naše srce radosti poskakuj, Aleluja! Aleluja! F. S. Šegula. Častna straža. 9 junija 1099. raz holmcev emav-jj0 skih ugledali prvikrat Jeruzalem. ve Judeja, čujf — Poznaš li Kralja na Golgoti krvavi, . ki mu sinovi tvoji prestol so zidali na skalnati podstavi Kraljevo čelo s trnjem so obdali, ki ga planjava tvoja je rodila, za žezlo Kralju so tratiko dali, ki voda tvojih rek jo je močila. Jeruzalem, poglej na križ! In sinagoga, ti .molčiš? Povej! Govori! Si li pozabila na častno stražo tam ob Kralju svojem, stran, in bodi neveren, ampak'ki bi'stopila v blesku tvojem /eren". K učencem pride pri za-15. pulija vlomijo* kristjani me- prtih dnriJlj jih pozdravlja z stna vrata in vza-nejo Seldčukom;«.^ir vam bodi!", se pogovarja Jeruzalem; Bogomira Builonske- j~ ga *? izvolijo z:i kralja njimi: pomaga jim pri ribjem ga «? izvolijo z:i kralja § novega j lovu; z njimi je; spremija dva u- jeruzalemskega kraljestva in ga'(xcllca v Emavs in jima "zgine cerkvi božje«« groba.; i2pred " ,Malo čez polnoč je in velikonočna nedelja : Aleluja ! Turki so zvečer ob 8. uri zaprli cerkvena ce v masna oblačila in odvede maše vat na božji grob. Kakor de- kronajo v kjer se še dandanes kaže njegov meč. ^ Bogomir jpoc^ere pretesno 'staro cerkev božjega groba in postavi)vrata- prebolel »a Kalvariji na starem mestu novi veličastni Ljirbi brat frančiškan «ne poišče, tempelj, ki pokriva božji grob z'f*™* popelje v zakristijo, oble-Vrtom in Kalvarijo vred, in ki se je glede qfrzidja in, glavne oblike ohranil neizpremenjen do da- te sem dal voditi, našnjega dne. Odslej ne more bi ! "Cor mundum icrea m .me ti dvoma več kje so pokopali Je-!D^. . ." Zdaj. o Gospod, zla j! zusa. Razven tega zanesljivega i4o zgodil čudež, takrat bodo ti majhni, grča-vi in revni popki razcveteli. Trnjev grm je to vedel, da bo težko kdaj^ prišel mimo njega bolj potrpežljivi in bolj nedolžni trpin, kakor je bil Job, in vesel je bil tega. Prav si ni želel cvetja. Samo enkrat, od tega je že dolgo, si ga je želel in to je bilo takrat, ko je Šla mimo njega visokorastla žena, rajskomilega obraza in ob njeni strani zali deček. Tema. dvema bi tako rad podaril rož, velikih, lepih in duhtečih (rož toda od takrat je že dolgo, dolgo in trnjev grmje na to že skoraj pozabil. Na drugi strani «este, ravno nasproti grmu je.stala hiša z lepjm vrtom. Bila je v rimskem slogu zidana in ftnela je krasno teraso. Ta hiša je trnjeveinu grmu nenavadno ugajala. Vsak dan je videl prihajati iz nje krasno svetlolaso žensko, ki se je pptem sprehajala po vrtu, ali je pa stala na terasi in zija proti Betaniji. • "Učenik prihaja" slišal jo je spregovoriti. Potem je prišel po potu visok, lep mož, katerega pogled je/bil polu miline in dobrote. Ženski mu je hitela naproti, padla je pred njim na kolena in ga na-gOrovila: "Pozdravljen, raboni!" in spoštljivo je poljubila rob njegovega oblačila. On jo pa blagoslovil. ' "Gospod, ustavi se pri nas t" ga je bojeee in hrepeneče prosila. "Zgodi se!" je odgovoril — in šel je z njo po cvetočem vrtu v hišo. Ta prizor je ganil trnjev grm in veselil se je svojega prostorčka ob prašnem potu in solnčni vročini. Kako je bil radoveden, kdo je ta raboni, pred katerim je padla na kolena s tolikim spoštovanjem ta bogata irt imenitna ženska. O tem je premišljeval noč in dan. Nekoč, bilo je v rani spomladi, takrat, ko so figova drevesa poganjala svoje prvo perje, je videl trnjev grm veliko množico ljudi, ki se je valila proti Jeruzalemu. A' sredi množice je pa opazil učeni ka, ki je jezdil na oslici. Z desnico je blagoslavljal in na njegovem obrazu se je zrcalila brezmejna ljubezen združena s tiho žalostjo. Ljudstvo je vriskalo,-razprostiralo mu je na pot preproge in dragocene tkanine, mahalo je s palmovimi Vejami, trosilo mu je na pot etetje in iz tisočerih grl je odmevalo: "Hozana, hozana kralju! Hožana sinu Davidovemu! Tudi Tepa, svetlolasa ženska iz vrta onkraj ceste je s svojo sestro pletla vence jih razprostirala ob potu. Samotni trnjev grm se je stresel, ko je prijezdil mimo imenik; celo rob njegovega "plašča se ga je dotaknil. 0ht ko bi imer vsaj eno cvetko, da bi mu jo položil na pot, si je mislil in sramoval se je svojega trnja. Čut dosedaj nežna nega strahu in neizrekljivi ljubezni ga je prešinil. "Kadar pride večji trpin, kakor je bil Job ---- Od tega dne trnjev grm ni p drugem sanjal, kakor o Učeniku. Ni se zanimal večf za mimoidoče ljudi, ne za hišo na drugi strani ceste, le na njega je mislil, ki je jezdil' mimo tako ponižno in tako veličastno ter blagoslavljal množi- Iskajoč pomoči se je oziral proti hiši onstran pota, če -bi ugledal kje ono svetlolaso žensko, ki bi mu hitela na pomoč in ga rešila. Toda nje ni bilo. Hišna vrata so bila zaklenjena. Ciprese so zrle čez vrtno ograjo na trn&v grm in te so mu povedale* da je njih gospodarica šla z učenikovo materjo na Gol goto, kamp bodo peljali Gospoda. Trnjev grm je sameval ob potu in gineval žalosti. Želel je, da hi usahnile njegove korenine. Toda glej! Vederilo se je in*bilo je že vse končano. Na griču tam je stal križana katerem je visel človek-Bog. ~ Tedaj je trn' vsklil, njegovo trnje je bilo polno cvetja. Krvavo rdeči cvetovi so dehteli in vetrec je odnašal njih vonj na grič Gol goto. ' Zarano drugega dne je prišla svetlolasa ženska zopet iz hiše. Njen obraz je bil bled in otožen. Zagledala je cvetoši trn in se začudila. . • ( "Ali se te je Učenik dotaknil — ali so neizmerne bolečine največjega trpina te tako razcvele?" je tiho šepetala. Nagnila se* je čez grm in odlomila je venec cvetov. "Pozdrav Učeniku," je vzklini-la, "Odrešeniku sveta!" — In šla je ter nesla škrlatni trnjev cvet na grob, ki je bil vklesan v skalo. V njem je ležal Učenik. Tedaj je bila trnu olajšana bolest. Od tega časa je pognalo cvetje na njegovem bodičju vsako leto v zgodnji spomladi, ko figovo drevo še le začenja poganjati svoje brstje — in to v spomin na trpina, ki je več trpel, kakor Job in je s svojim trpljenjem in daritvi j ona križu odrešil svet. Trnjevega grma se od takrat ni nihče več dotaknil in imenujejo ga sedaj: * *sko obljubot bojevati se z mečem v roki za Kristusovo vero) v posebnih hišah, med tem ko so bili oni raztreseni po celem svetu: plemenitati, ki so v resnici v Jeruzalemu sprejeli običajni viteški udarec (Rititerschlag). Zgodovinsko dognano je iz zapiskov vatikanski}), da je neki brat Johannes npsredoval pri papežu Aleksandru VI. (1456). ki je ustno podelil jeruzalemskemu gvardijanu izključno oblast ple-m^nitašem podeljevati ob božjem grobu viteški udarec, katero oblast je kustos frančiškanov, potrjeno po mnogih pismih poznejših papežev, izvrševal pet stoletij. ; Ko je Pij IX. zopet obnovil vsa ta stoletja prazni sedež katoliškega jeruzalemskega, patrijarha, prenesel je nanj, imenovavši ga" "Velikega mojstra vitezov bdž-jega groba", tudi oblast imenovati nove viteze. Ali doslej so i-meli ti vitezi vsi enako dostojanstvo. Zato je bilo mogoče podeliti to odlikovanje le prav redko, da ni postalo preveč vsakdanje. Na prošnjo patrijarha Valerga je torej Pij IX. s posebnim pis-mom leta 1868. odločil, naj obstoji viteški red božjega groba iz treh vrst: velikokrižniki, ,kom-lurji in vitezi. "Redovni znak o-stane kot doslej: fdeč križ s štirimi malimi zlatinli križci. Redovna obleka je beli plašč z rdečim "jeruzalemskim križem" na desni rami. Velikokrižnrki zamore jo pri posebnih zaslugah za v^ro in božji grob postati le syetni duhovni in knezi, ministri, zastopniki držav, škofje, generali in sploh taki, ki že imajo veliki križ kakega drugega reda. » » if jo. sreči. Pripoveduje se tudi, če bo kdaj prišel na svet še večji trpin,'mi bodicami, toda bilje premagan. co. Kako je bil lep in ljubezniv! Kako prisrčen in dober! Ne dolgo pred tem je trnjev grm sam bil priča, kako je ozdravil gobavega, kako je rešil obsedenega človega in izgnal iz njega hudobnega duha — tako, kakor je dolini. Oljska gora je stala svečano v ozadju, od katere se je po-slavjal zadnji odsev zahajajočega solnea. Iznad mesta t*e je blestela svetla templova streha. .Oko Učeni k a se je ustavilo na trnjevem grmu. Grm se je Stresel. Ubogi trn", je spregovoril Gospod in pogladil z roko bodeče trnje, "tebe bodo zlorabili, ko bodo umorili Boga". Grm je strepe-tal ob teh besedah. Želel si je smrtih" Gospod, meni ni več živeti, če se to zgodi," je prosil trn, "daj mi cvetja, "Pozneje," je milo spregovoril Gospod," — poten, ko bo vse izpolnjeno, kar mora izpolnjeno biti, potem boš,razcvetel." Globoko je vzdihiil trnjev grm in se kakor uničen .sklonil k tlom. Kfldar bo prišel večji trpim, kakor je bil Job", je šepeti večer ni vetrec žalostnemu trnu. In ura je prišla, ko so pletli krono, gosto in grozno krono iz njegovega trnja. Taka krcina pristoja judovskemu kralju",! so se norčevali oni, vi so jo pletli. Trnjev grm se je branil kolikor se moranil s svoji Nekaj let pozneje je dovolil na RoŽni grm ob potu v Betani- iste*a Patrijarha papež .J.Pij IX., da se sme red podeliti tudi ženskam, o katerih je Leon XIII. s pismom patrijarhu Vin-eeneiju Bracco, z dne 3. avgusta 1888., določil, uaj se imenujejo ("gospe božjega groba," % Papež #ij X. je s pismom, dne 3. maja 1907., čast velikega mojstra pridriat sebi in svojim naslednikom. ftako da je odslej patri jarh~jeruzalemski le namestnik velikega mojstra. V cerkvi božjega groba, in sicer v stari votlini pod Kalvarijp , se hrani še meč Viteški red božjega groba. . (SfJisal F. S. S.) "Pravoverni" Turčin. ki je bil svetem mestu ^eki. dobi častni naslov "hadži", kot romar postane "sorodnik" preroka Mohameda in sme nositi zelen turban (svitek na glavi). Zelen turban se po mestih pogosto vidi. je ponos vsakega "pravotertiika", jn vsaj pri slovesnostih ga nosijo najodličnejši možje. Pa tudi za katoliške jeruzalemske romarje je v tem oziru preskrbljeno. Vsak prejme od vodstva romarske hiše, kjer je prebival. "romarsko spričevalo" kot dragocen spomenik. Na podlagi te svedočbe dobi, t če plača določeno pristojbino, od frančiškanskega predstojnika (varili a Sv. dežele) romarski "križec na rdečem traku, katerega lahko s ponosom, da je bil v Jeruzalemu, nosi pri cerkvenih slovesnostih na svojih prsih. Križec iz brona je za navadne romarje, iz srebra za duhovnike in svetno razumnrištvo, iz zlata za prelate in kneze. Pristojbine so: 15. 25 ali 150 frankov (kron). Frančiškanom je to podporo iz srca že-eti. saj ima samo njih svetodc. želska provincija (kustodija) v Palestini, Siriji. Egiptu. Cipru, Mali Aziji in Carigradu skrbeti za devet samostanov, 47 hospi-cov, 5 semenišč, 5 manjših % kolegijev,. 6 lekarn ( zastonj za uboge), 19 delavnic, 1 tiskarno, 38 ljudskih šol zp dečke, 21 za deklice. 2 sirot išči, 1 gimnaziio (v Al lepo)', 500 zavetišč za uboge,i 9 za romarje. Svetišč čuvajo 65, imajo 30 farnih cerkva in 16 podružnic. Vso to ogromno delo o-pravljalo delonyi redovni bratje (513,) ostalo po svetni, plačani od frančiškanov. Romarski križec je ustanova papeža Leona XIII. Nekdaj samo za romarje, dandanes pa za vse zaslužne katoličane je ustanovil jen "vitežki red božjega gro^ ba", — starodavno častitljivo odlikovanje. Trditev mnogih starejših pisateljev, da je ta red u-stanovil prvi jeruzalemski škof sv. Jakob, in da ga je pospeševala sv. Helena in njen sin car Konštantin Veliki, je nevrjetna, neresnična. Brez dvoma je nastal viteški red božjega -groba, kakor ostali vitežki red templarjev, johanitoV i. dr. v časih jeruzalemskih kraljev ^Bogomira Buj-lonskeag ali njega naslednika Balduina I. ( , 1118). Razločevali pa so se že v začetkij vitezi bož-jeag groba od templarjev in joha- prvega jeruzalemskega, kralja Bogondra Buj-lonskega, kot tenkega zarjavelega železa, s katerim jeruzalemski patrijarh navadno, če so odlikovani pričujoči, podeljuje viteški tudarec; če pa odlikovanec ni pri jčujoč, stopi na njegovo mesto namestnik. " * , Pristojbine za tri fmenqvane vrste so: 1000 2000, 3000 frankov. (kron)v ki se nikomur ne spregledajo. Zopet moram omeniti : Da so ustanovljene takse, naj se ne zdi nikomur kaj nenavadnega! Sai je. če sem prav obveščen. to pri vseli odlikovanjih"! Jeruzalemskemu patrijarhatu pa je ta vir dohodkov še posebej privoščiti. Pred] stoletji so hoteli kristjani Turkom šiloma odvzeti Sveto deželo. Zato so mnogi šli tja se bojevat: vojšča-ki, vitezi božjega groba. Drugi premožnejši so poslali na svoje stroške po dva in tri vojake ,tja, Sedaj tega ni treba, pač pa potrebuje jeru-ztlemski škof mnogo denarja za vzdržavanje svojih zavodov, malega in velikega semenišča, far (kongrue ni!') duhovščine, pisarne, kapitelja, in kdor mu pri tem denarno pomaga, zasluži si častno ime jn viteško odlikovanje! » p. S. Š. NAŠA TROBOJNICA. * 10. XII. 1918. . ' Zastava naša bafve tri ^ modrino neba, rdečo kri, in beli sneg nam kaže. Tako sedaj smo bratje tri: Hrvatje, Srbi, , Slovenci mi * Sinovi majke Slave. In zvesta, modro ko nebo, J ljubezen naša verna bt in nesebično čista. Zastava naša! Naša kri prisega: Večno naj živi edinost vseslovanska! t j ' < Savinjska. (Nova jugoslovanska zastava je modro-rudeče-bela trobojnica.) Žal, da marsikdo čaika z odla-mtov v tem, da so ti prebivali; šanjem toliko časa da je že vse kot redovniki (s četrto samostan-1 zamujeno. • GLASILO K.-S. K- JEDNOTE. _ 16. kPRTT.A m9 — — f Božji grob. r Spisa V P. Benigen, O. T. M. Ni ga krjtja na svetu, ki bi bolj zanimal ves £loveški rod kot je božji grob v Jeruzalemu. Od božjega groba v Jeruzalemu je odvaljen kamen in ta odprli . grob ni več ječa, ampak je vrata v življenje, kajti v njen je Gospod življenja raztrgal vezi smrti. Bož-. ji grob v Jeruzalemu je nam zdaj vhod v večno, neminljivo življenje. Božji grob jje ojsto blizo Kalva-rije, na kateri je bil križan Sin božji. Odprt je vsemu svetu in znan vsakemu kot predragoceno svetišče ne samo katoliku, ampak tudi nekatoliku vse čase do današnjega dhe. Nad njim se izpolnuje vedno no beseda prerorka Izaija: "Njegov grob bo častitljiv". Kdo ne misli rad, zlasti zdaj o velikonočnem času na častitljivi božji grob? Koga.ne pretrese in lie game do solz pesem, ki se poje pri vstajenju Gospodovem: "Zve-ličar naš je vstal iz groba, vesel prepevaj o kristjan, premagana je smrt, trohnoba, zdaj je veselja tvojega dali? In ravno letos bo posebno vesela Velika noč v Jeruzalemu, pa ne samo za Jeruzalem, ampak za ves katoliški svet, kajti Jerttžalem in ž njim božji grob Zvejičarjev je zopet po tolikih stoletjih v rokah krščanskih, last krščanstva. S kolikim veseljem se bo pač letos obhajata vesela Velika noč Jeruzalemu, ker ni več nad njim ogspodar turški polume-.nCc! Častitljivi grob Zveličarjev, najdragocenejše svetišče kristjanov je zopet v posesti kristjanov! To svetišče, kamor je vleklo srce Marije, apostolov prvih kristjanov je po božji previdnosti ostalo do današnjega dne kot vedni dol^az za resnico 'Jezusovega nauka. Vsled napavedi Jezusove je bil lazdejan Jeruzalem in sedanji kristjani, pomneč besed Kristusovih so zbežali iz Jeruzalema ono-stran Jordana. Toda kmalu so se vrnili, in Rimljani so jih sprejeli z veseljem. Kristjani so si izvolili in svoje središče dvorano zadnje večerje na gori Sion, katera je vsled posebne božje previdnosti ostala nepoškodovana. Kristjani &o pa tudi hodili častit božji grob in Kalvarijo. Cesar Hadrijan, ho-teč jim izbrisati spomin na ta sveta kfaju, je dal postaviti na Kal-variji tempelj Jupitru in Veneri. Pa ravno nasprotno je s tem dosegel; kajti ravno to je ohranilo nedotakajena najsvetejša kraja do 4. stoletja. V tem času je namreč prišla v Jeruzalem cesarica sv. Helena, dala je očistiti Kalvarijo poganske gnjusobe ter našla križ Kristusov. Njen sin Konštan-tin je.pa se zidal veličastno in prekrasno cerkev, ki naj bi bila dostojna sv. kraj, kjer se je zgodil največji čudež, katerega je kedaj svet videl. Konstautinova cerVv je obdajala grob Kristusov in Kalvarijo in ostala je do 7. stoletja v rokah kristjanov. L. 614 so Perzijani premagali Jeruzalem in porušili cerkev božjega groba. Kmalu so pa zopet dobili kristjani nazaj Jev ruzalem ter zojiet sezidali prejšnjo cerkev, za kar je imel največji! zaslugo opat Modest iz Teodo-zijevega samostana pri Bethlehe-mu. Tako je bila bazilika božjega j;roba do leta 1010 v posesti kristjanov. To leto namreč je dal'pod-reti kalif Hakim imenovan-egiptovski Nero, pa on sani je dal dovoljenje kristjanom, da jo vnovič, pozidajo. Tedaj je^prihajulo na tisoče romarjev iz Evrope v Jeru-"* zalem, ki so prinesli velikanske svote denarja za zidanje bazilike, ki je bila zopet kmalu postavljena. L. 1099 so križarji po- slavni vuiagi dobili v last mest« Jeruzalem ter sO poleg drugih svetišč še posebno cerkev božjega groba lepo uredili in okrasili. Toda njih blagononsno de k) vanje* v Sv. Deželi m trajalo dolgo. V hudi bitki 1. 1187 jih je premagat Saladin m mesto Jeruzalem z vso Sv. Deželo. je prišlo v roke turkom. Za kristjane so zopet nastopili hudi časi: vendar cerkev b. groba so ohranili nedotaknjeno. Prišla £ pa druga nesreča nad njo. \ elik požar 1. 1808 jo jemiočno poškodoval. Tedaj so razkblni Grki po zvijači dobili od sultana pravico, da cerkev. Zdaj je v baziliki božjega groba grška razkolna cerkev, ki zakriva veliki del 'notranjščine in okoli nje se gre kakor po tunelu, da se pride do kapele božjega groba. Ta kapela je ravno v sredi rotunde pred grško cerkvijo. Tudi njo so sezidali Grki 1. 1810 in sicer zelo priprosto. Njena oblika je podolgasti pravo'kotnik dolga je 8,25 m, široka 5 m. in 5 m visoka. Ob straneh kapelice božjega groba je 16 stebrov. Pročelje krasijo 4 zviti stebri in tri slike, pred katerimi gori več svtilnic. Vrhovna slika je latincev, srednja grška in spodnja armenska. Na obeh straneh vhoda v b. grob so velikanski svečniki, kateri so last teh treh obredov. Skozi ozki vhod se pride v mal prostor, ki se imenuje angelska kapela. Dolga je 4.45 m in 2,90 m š?roka. Kakor piše sv. Ciril jeruzalemski, je bil to prostor pred.b. grobom. Imenuje se angelska kapela, ker so tu sv. žene slišale an gela, ki sta jima rekla: "Kaj iščeta živega med mrtvimi? Nj ga tukaj, temveč vstal je." Kos kanfe-na na katerem je sedel angel je zdaj vzidan v marmornatem nastavku* sredi kapele. t>d stropa visi 15 svetilnic, pet srednjih pripada katoličanom, pet na desni Grkbrn, štiri na levi Armencem in ena Koptom. Iz angelske kapele? vqdi 1.33 m. visoki vhod v božji grob. Prostor božjega groba je 2.07 m dolg iu 1.93 m širok v katerem morejo biti naenkrat $ ali k večjemu 4'osebe. Od nekdanjega'groba je zdaj 1.50 m visoka skala, oboka ni več. Na desni je v kamen izsekan grob v katerem je ležalo telo Kristusovo od Velikega petka do nedelje zjutraj in »čakalo vstajenja. Grob Kristusov je. 0.66 m visok. 1.89 m dolg in 0.93 m širok ter je združen s skalo. • Vendar groba zdaj ni moč, videti, to je notranjega kamna, ker ga obdaja bela marmorna, plošča. . To nad vse dragoceno svetišče je seda»j zopet v^okah kristjanov. Veselimo se! Kr,epkejšega zagotovila, da je naša duša neumrjočJ, nimamo, kot je vstajenje Kristusovo. Jezus bi bil nam tudi lahko drugače pokazal, da je premagal smrt, in 'mu ni bilo treba groba. Toda ni hotel. Kakor je On prišel na svet enako djrugim človeškim otrokom, nam v vsem razen greha podoben, tako je hotel tudi fco svoji smrti "položen v grob. Strašuo razmesarjen se je na .Veliki petek zakril očem ljudi, ko je bi' v grob ppložen; iz groba se je pa Veliko nedeljo zjutraj zopet povrnil mej ljudi. Tako je poleg križa, -ki je 'bil j udom v pohujšanje, poganonm pa v nespamet, znamenje zmage,* katero premaga vse sovražnike in razžene a\se dvome: kjati Jezus večna resnica je rekel; "Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v me veruje bo živel, akoravno' umrje." == Slepčeva povest. Priobčil l\ 1\ 'Svojo invest naj vaui pripovedujem; tako želite povest slepega moža —. bogVe, ali vas bo zanimala ali ne. Pa naj bo!" Tako se je vdal-slepi mož mojemu prigovarjanju in je nadaljeval: Tisto pomlad sem se bil poročil s Terezo. A še tisto loto, nekaj mesecev po poroki, sem odšel v Ameriko. Veste gospod, revščina je slaba tovaršica. Garje mu, kdor nima svoje strehe'in mora biti svoj živ dan odvisen od dobre ali slabe volje ljudi. S Tere zo sva-mislila, da bo v zakonu zadostovala le ljubezen; u bilo j* premalo. Ljubezen je res bila. toda uboštvo in odvisnost sta bi la breme. In rekel sem: v Ameri ko pojdeni; dobim zaslužek,'pišem, po Terezo in v novi domovi ni si ustanoviva nov dom iu novo srečo. — Šel sem. Srečno sem dospel čez veliko lužo" in naenkrat sem stal sam v tuji deželi, med tujimi ljudmi. Hudo se mi je godilo izprva; toda imel' sem zdravo telo in trdne mišice in Čutil sem v sebi moč, da dosežem, kar sem st namenil. Dobil sem delo. Delal sem, trpel sem, varčeval sem in — verjemite — dolar tk dolarju: naposled se je nabralo precejšnje premoženje. Najel sem stanovanje in tre->a je bilo le še Tereze, da bi kuhala in čedila — in sanu svoj gospod bom in bom imel še druge na hrani iu stanovanju. Pisal sem Terezi in rekel: 'Pusti doma vse in pridi. Stari Blazon ima sina v tem kraju in na- SLO VENSKI ROD, TVOJ DAN JE VSTAL. Slovenski rod. tvoj dan je vstal! Tvoj zlati dan. dan tvoje slave. Sterme ga gledajo višave. Stecmč poslušajo dobrave. — Tvoj dan je vsfal! —-- Slovenski rod, tvoj dau je v.stal! V kraljevem blesku v znaku križa Oltarju glej se sprevod bliža . . . So li grobovi naši vstali? In davne dede nam poslali? y Odločen, smel jim je korak . . . O. to ni ded. - . . &Joj ta junak Je mladi naš slovenski rod. Na čelu nosi dedov,, vero.. V junaških prsih njih srčnost, V obleki dedov, kroj in mero. In v zlatem srcu njih krepost. To je naš rod! Ves mlad in čil, ognjen krepak; Pod križem je postal junak. Pod križem sebe je spoznal, ^ , Kot orel dvignil se je s tal. Pod križem je Marijin znak Na prsi%i pripel junak. Pred iijo stoji z zastavo v roki, Ves smeh sovragov ga ne bega, Junak v ponižnosti globoki Zvestobo Materi prisega: " Brezmadežna pomagaj nam, Da zvetfti veri smo edini: Papežu in domovini. Slovence, Čeh; Poljak. Hrvat, Vsi le en glas—Vsak bratu brat!" Tvoj dan je vstal! Tvoj zlati dan. slovenski rod. Dokler bo Kristus, tvoja pot jo smejo sami popraviti. Drugi tvoj ponos. Marijin znak smeli samo prisbevati denar; oni so pa hoteH imeti do nje največjo pravico in obUst. Popravili ah bolje pokvarili so jo pa tako, da je izgubila popolnoma svojo nek^ dan jo notranjo obliko. Kjer je bil poprej kor, so Grki postavili zase Le v Kristusu si ti junak*! S. Elizabeta v 44Bogoljubu' Gornjo kra?mo in Času primerno pesem nam je doposlal naš so-brat in naročnik Marko Bluth v |Iesperia, Mich-—Op. ured. v merava odpotovati z doma. Ž njim pojdi. On ve za kraj, ker je že bil v Ameriki." In tako sem čakal, da pride Te-reza in potem-— mislil sem — poltem bo moja sreča popolna. " Delal sem v tovarni pri veliki parni žagi. Moje opravilo je Uilo. da sem pomagal kurjaču pri parnem kotlu. 1 In bilo je v tistih dneh — računal sem, da mora imeti Tereza moje pismo že v rokah — v tistih dneh, ko sem stal ob kotlu in do-n&šftl pfremog kurjaču. In kar naenkrat — dobro se spominjam — se je pobliskalo pred očmi, počilo strahovito in neka strašna moč me je zgrabila in me vrgla nazaj kakor smet. Zašumelo je po glavi in zadnja misel, ki se je spominjam, je bila : kotel# je počil. . . Potem je positala noč. Jaz sem se onesvestil-- Ko sem se zavede], sem čutil grozne bolečine po vsem životu. Odprl sem oči, da bi videl, kje sem; toda bila je tema.( Slišal sem člqveške>gl asove in stopinje, a vi--del nisem žive duše. . . Moja roka je ležafa na odeji; neka druga — mehka in gorka — je posegala po nje in poskušala, 'kako j bije žila. Bil je zdravnik. Skusil sem, da bi se dvignil. Ni šlo. 'Kje sem?' vprašam,, Moj glas je bil razkav in slabotqn, da sem se čudil sam sebi'. "Kje sem vendar? Kdo je tu-, kaj?" "Jaz spni, zdravnik," je odgovoril nekdo. " Ali sem v bolnišnici?" "Da. Toda ostanite popolnoma mirni, prijatelj!"' "Ali je noč f" "Pa zakaj ne prižgete luči?" Nič odgovora. — . "Kaj se je zgodilo z menoj/ * Prosim vas, povejte mi. Spominjam se. . . Kako je* že bilo? Počilo je strahovito in potem — kako je že bilo''". ' "Bili ste ranjeni," je pojasnil zdravnik, "kurjača pa je usmrtilo poleg vas. In vas so pripeljali -v, bolnišnico; tega bo že kmalu mesec dfti." ' Sedaj se mi je začelo nekaj do-j zdevati. . . V grozni negotovosti se m poprosil: ' . "Zdravnik, povejte mi in ničesar mi ne prikrivajte! 'Noč je, in zame bo noč za vedno. ^ . Jeli-te")' k ^ 4 Zopet isti odgovor: "Prijatelj bodite mirni iu nikar se ne razburja jtie."!' Dovolj. Vedel sem, da seui slep. Zaječal sem naglas: "Noč; ^oč%za vedno!" Ali veste, -kaj je to pomenilo zame- slep za vedno? lvaj bom sedaj? Kaj bo z leno Terezo, ki ji moja nesreča zagrenila vse nje no mlado življenje? O, da seui moral iti za denarjem po" svetu; zakaj nisem ostal doma v ubo štvu in odvisnosti; bil bi imel vsaj zdrave ude. Ali pa, zakaj me ni rešila Wnrt in me ugrabila na mestu K& bi bila izvedela Tereza za mojo smrt, bi bila jokala, pač; a bi ji bilo vsaj prihranjeno neko breme za vse živi je nje'. Takb pa —. ' Bil sem ves obupan in želel sem si le smrti, smrti. . . Ne vem,-koliko časa*seui ležal v obupu in toposti. Nekega dne pa mi kar vstane neka č*dna mW sel: JFereza, moja žena, ne sme izvedeti, kako je z menoj. Morda Se ni odšla od doma. Oua nesnie semkaj. Zanjo naj bom kakor da me ni na svetu. Ona naj me ima za mrtvega — za takega, ki nima do njega več nobenih zvez in no-ben^h dolžnosti. . . Poklical sem prosil: > Sestra!' strežnico in jo Tukaj sem." Glas n j en je bil tih in mehak. "Prosim sestra, ko bi mi pisali. "Z veseljem," je odgovorila in prinesla pisalno pripravo. "Pismo bi mi pisali." ^ "Iu,do koga?" "Do nje — do Tereze, ki je bila moja žena. . ." Vem, da se je čudila. Toda razložil sem ji, da imam v stari domovini Terezo, ki ne sme nikdar izvedeti za mojo nesrečo. Njej ne sme kaliti njene mladosti zavest, da je priklenjena na moža-slcp-ca. Jaz sem zaujo kakor mrtev. Ona naj osjane v domovini ih naj živi v prepričanju, da je mrtev taisti, ki je bila poročena ž njim.. "Kaj naj ji, torej pišem?" "Pišite' ji, sestra, da sem mrtev." Ampak," j<» ugovarjala — saj vendar niste m rt vi.' Nisem mrtev* toda zanjo sem mrtev! Slišite: za Terezo sem mrtev. . . Pišite torej, da me je zadela nesreča pri parnem kotlu in da sent mrtev. Nič naj ne hodi v Ameriko; denar bo dobila po pošti in potem naj vživa, kar sem si prihranil." Toda strežnica se je branila in je ugovarjala, češ ta-novica jo bo potrla in ji napravila žalost, da ji večje ne bo mogla. . . /'Vem, da bo jokala in obupovala. ko bo prebrala pismo. Vem to, sestra. Toda vi pišite, da $em jo imel v spominu do zadnjega .. In to jo bo tolažilo. . . "Toda" — je ugovarjala strež-ni» ■ t - Strežnica je nekaj poni išl je vala. Potem je rekla. • ' "Ali bi ne bilo bolje, da ženi poveste, kako je z vami. \)na vas ljubi. Njena ljubezen, ker je* resnična, se vsled tega ne bo zmanjšala. Ona vam bo stregla na vse načine in presedela noč in dan ob vaši bolniški postelji.—" "Ne, ne! Vem, o dobro vem, da bi ona to storila. Ona bi se žrtvovala zame, a ravno tega jaz nočeln. Suiilf se mi njena mladost . . Jaz kaj jaz! Jaz naj trpim in naj umrem na tujem. Ona ! O-na naj se veseli življenja. . . Sedla je in slišal sem. kako je drsalo pero po papirju. Čez malo časa pa je spregovorila : "Napisala sem. Ali naj vam preberem? ?'Prosim preberite." In brala je: \ "Uboga in nesrečna Tereza ! Tvoj France — tvoj uiož — je zate mrtev. Zadela ga je uesreča pri parnem kdtlu in izgubil je pogled za vedno. To je nesreča, res. Toda on ni le slep, ampak on Tebe noče pustiti_J)lizu, on je jate mrtev. In to je* največja nesreča. Ko bi bil on zate živ, bi ga smela dasi slepega, ljubiti in mu streči. V temo njegovega življenja bi sijala Tvoja zvesta ljubezen; zanj 1)i delala in skrbela, zanj bi se žrtvovala ... in v tem bi bila sreča Tvojega življenja. Tako pa — on je zate mrtev — in Ti ne smeš biti deležna te sreče! O. da bi mogla -vsaj umreti in —" "Ženska!" seni zakričal kolikor so mi dale moči — kaj pišete tukaj? In ta glas /. . To je znan glas. .. To si ti — ti-- Čutil sem. kako se je dvoje rok ovilo okrog mojega vratu. Tere-zino lic* — s. solzami namočeno — sem začutil ob svojem. Da. bila je Tereza, ki mi je šepetala: 'Jaz sem Tereza.. Tvoja ženq, ki hočeš, da bi bil ti zanjo mrtev. A jaz sem prišla, da bi s teboj živela in da bi s teboj srečna bi- To, gospod, je moja povest. Vprašali boste, kako je prišlo, da se je Tereza tako nenadoma znašla v bolnišnici. Čiftto pripro sto. V tem, ko sem ležal v omotici — in to je trajalo par tedno\ je bila dospela z Blažonom v Ameriko in me našla nezavestnega, borečega se s smrtjo. Ponudila se je sama za Mrežnico in Jsnla ob moji postelji noč in dan ter tal ko dočakala, da se je moje zdravje obrnilo na bolje. Zdravnik se je izprva bal povedati, da ji bo pač rešil moža. a da temu možu vida dati ne mogel. Toda, ko ji je povedal, — ali mislite, da jp je to spravilo v obup? Ne. Roke je povzdignila in zahvalila zdravnika, rekoč: 'Da mi rešite le njega, dovolj je to!" ^ Da, gospod, Tereza je blaga duša. Le poglejte, prosim, ali se niso odprla vrata in ali ni postavila kozarca na mizo in zopet odšla po poslih'Ne vidim,.a čutim vse! Iji tako mi streže noč in dan in vedno je vesela in vedno n« v.; povedati toliko novega v razvedrilo. Da, Tereza je biser! Bog bodi zahvaljen za njo! — "Močna" žena!. . . • ■ Dve materi. 'Prosim lepo, oprostite," je (Priredil Rev. J. Plaznik.) Gospod Anton je obiskal dve materi, spadajoči v njegovo cerkveno občino. Obe sta napravili na njega čudovit vpliv. Naiira- J nja obeh mater so bila zelo različna. Zavoljo njenih sinov Edija iu Barnija ju jg gospod obiskal. Bila sta prijatelja in masna strežnika. odkar ju je sestra Doroteja prijela za drobni ročici in peljala v zakristijo. Sedaj sta mislila na prihodnjost in sklenila postati duhovnika. Prosila sta gospoda Antona, da bi se oglasil la. & UAt iJI pri njih na domu in pridobil dovoljenje sta riše v. K Edijevini — starišem je gospod šel najprej. Ti ljudje so si znali pomagati. Lansko leto so kupili lepe zavese za okna v prednji sobi. kuhinjo so podaljšali in v ospredju so postavili lep *'porč".1 Edijeva niati je bila visoka, lepa žena ; na čelu so1 ji kazale gube. da je doživela že marsikatero razočaranje. Ono jutro, ko se je gospod oglasil pri njej, je sedela na porču in brala list precej "naprednega" značaja. "Zaradi Edija sem prišel k vam. gospa.'' opravi gospod ♦ Anton ; dober dečko je in —" "Tifeto pa gospod "veliko boljši je od svojega očeta. Res ne vem, kaj bi počela brez njega: velika tolažba mr je. "Ali bi ga mogli zapustiti —" "Nikamor ga ne morem pustiti ; Zakaj vprašujete take stvari?" "Ali bi ga tudi Bogu ne dali? Vaš sin bi bil rad duhovnik." Obraz ji je pobledel, za treno-tcl. se pest skrčila in pokazali so se bel? členki. Nato je jeznO dvignila glavo in rekla: "Edvard ima svoje dolžnosti do mene, gospod Anton. Jaz sem žrtvovala svoje življenje, da sem ga pripravila na svet. Jaz sem ga vzgojila; sedaj, ko je dovOlj star. da bi mi bil v pomoč in tolažbo, mu tudi ne bo iu* pustil a, da bi šel, kamor bi mu domišljija velevala. Bog hoče. da st6ri svojo dolžnost do svoje matere tukaj doma. Kot duhovnik znate, da je to jasno, kakor beli dan." ^ "Kaj pa je dečkova dolžnost do očeta, nebeškega. Očeta," je gospod nežno predlagal;. na o-brazu so še pokazale mučne po-tjeze in razočaranje. "Bog je žrtvoval svojega edinega srna; ali se moremo mi vstavljali, kadar je treba žrtve?" ^Edijeva mati je nervozno premikala roki. . "Gospod Anton, mislim, da je naravnost nesramno od vas, da pridete sem z vašo pridigo," je oporekala. "Prava vera mora celiti srca, ne pa jih žaliti. Kristus je celo življenje ljudi tolažil, vi. kot njegov'namestnik, bi morali delati isto." Gospod Antou je nekoliko za-rudel. Čudil se je, kake nazore flTia ta žena o Kristusovem nauku. Krščanstvo brez križa! Duhovnik je zmajal z glavo." "Niseni prinesel mir, ampak meč." je tiho govoril. "Če kdo hoče iti za menoj, naj vzame svoj križ in mi sledi. Kdor ljubi očeta iu mater bolj, kakor uiene, ni mene vreden." Gospa je vzela list in jezno vstala. . r. . -......i i rekla hladno! 4'Glava me boli. Vaš napad je preveč za ubogo žensko. Z Bogom!" 4'Z Bogpm, gospa!" Glavna ulica se je radovala pomladnega dneva. Gospod Anton je korakal dol proti siromašnemu delu mesta. Ko potrka pri leseni hiši, odpre vrata mala, temnolasim deklica. Vgledavši gospoda se veselo oklene njegovih rok. Dobro jutro, gospod," se ču-jejo pozdravi iz zgornjega nadstropja in štirje malčki priropo-£ejo po stopnicah. Hišna mati si obriše roki s predpasnikom in hiti k vhodu. Ali hočete kozarec vina, gospod?" Mary obriši tja stol za gospoda." Duhovnik se pddahne in vse-de blizu okna. Ta dom je reven, pa dovolj dober za priprosto družino. Zaradi dečka, zaradi Barnija, sem prišel," je rekel duhovnik. "Je pa že zopet kaj napravil, ni^es gospod," je hitro vprašal* mati. Oh. ve matere", se je nasmejal duhovnik. Če bi bili vasi o-troci pran angel ji. bi' ve rade, da bi bili še bolj angeljski. Trdo življenje ste imeli, že vidim i sedaj sem prišel pa še jaz, da do-prinesete še eno žrtev." "Kaj pa gospod?" ! "Na dečka mislim." "Barnija." " ~ "Zadnjič mi je izrazil željo, da bi bil rad duhovnik." Na široko so se odprle mate-14ne oči; njena tresoča roka je iskala prsa. Naenkrat šc vsede, si pokrije glavo s predpasnikom in joka. V duhovniku se vzbudi pomilovanje. Vstal je in narahlo položil roko na ramo. ». "Nisem mislil, da vam bo tako hudo," je pripoznal duhovnik. "Vem, da bi vam bilo težko odpovedati se Barniju, ko je ravno odrastel, da lahko dobi delo in vam tako olajšuje stare dni.'' "Kaj to, kaj to." jeclja mati. "To ni žalost, le ta misel — ta misel! Moj otročiček, moj mali deček, da bi stal pri oltarju in pel novo mašo! kaj že govorim, kle-pečem, kakor otrok. Ne jokam zaradi žalosti, ampak veselja. hValežnosti." Gospod Anton je imel * rosne oči. Čez enajst let je vsaka pot peljala v Francijo. Edijeva mati je objemala svojega sina, kakor bi ga hotela vedno imeti pri sebi. Kljub temu je moral iti po prvem žrebanju. Ni ga hotela dati Bogu, morala ga je dati državi. Tri' mesece poznej sta se srečala: gospod Barni in njegov tovariš izza onih let. ko sta skupaj stregla pri sveti maši. Ranjeni Edvard je imel še toliko moči, d« se je splazil tako blizu zakopa. da ga je gospod Barni opazil.— Med točo krogel gre duhovnik ranjencu na pomoč. Nehote vs-klikue. Edvard je odprl svoje trudne oči. Spoznala sta se. Duhovnik. duševno potrt, ga je spravil v zakop; nesrečni prostak je še živci toliko časa. da se je spovedal. "Ali imaš kaj sporočiti nji t" je vprašal duhovnik. "Komu?" je mrmral umirajoči vojak. ' "Svoji materi, Edi." "Ne mislim na njo; ne morem: ne vem zakaj. Na očeta nebeškega Očeta mislim. V tem bi moral biti, kar je Njegovega. Borni, duhovnik bi moral biti. kakor ti. pa mi ni pustila. Sedaj pa^moram umreti, ne' da bi dovršil svoje delo in — Barni —■ bojim se, bo- 4 jim." Tisto noč, ko je gospod Bernard klečal ob mrtvem truplu svojega prinjatelja iz otroških dni, je dvignil svoje oči proti zvezdam, ki so po svoji stari navadi prijazno liiigljale nad krvavim bojnim poljem. Njegovo srce je začelo hitro vtripatl. ko je iskreno zahvalil Boga. da je i-mel tako mater, kakoršna jc bila. četudi že mrtva, vendar de vedno duhovno ob njegovi strani, da moli za njega v nevarnostih, mu . daje pogilm. da služi Bogu in domovini, katera jc doVolila navdihnila in spodbujala sina, naj bo v tem, kar je volja njegovega nebeškega .Očeta. Dečki, so vedno dečki; mož pa ne živi vedno kot mož. Predno zaupaš kako tajuost svojemu prijatelju pomisli, da ima tvoj prijatelj tudi svoje prijatelje i. t. d. 4. . . . i j/ t- GLASILO K. S. K. JBDNOTH.: — 16. APRILA 1919. H "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Izhaja vsako sredo. Lastnina Kxanjako-Slo venska "Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških. it61 West 22nd Plača Uredništvo in opravništvo: Telefon: Canal 248?. Chicago, VI Za d lane, na teto. Za nečlane..... Z* inozemstvo . . Naročnina: $0.96 . 1.60 , 2.00 OFFICIAL ORGAN ■ ' , of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the ] UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Own »d b/ the Grand Caraiolian Slovenian Catholic Union of th« United States of America. 19(1 West 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL Subscription price: .............$0.96 r or MeniDcns k" yw • ............. 1.60 For Forpign Coont.ripč*. Posojilo Svobode in Image. VICTORY LIBERTY LOAN. 7 važnih točk o tem posojila. za-ve- VESELE in dovoljne likonočne praznike cenj. ^^ želim vsem članom in člani* cam: X Pavel Schneller ti gl. preda. K. S. K. J. ^ T (f. T" VESELE in srečne ter zdrave velikonočne praznike želim vsemu ce-njenemu članstvu ^ Jednote!- ^^ Josip Zalar, Jj? gl. tajnik K. S. K. J. ^ SI Uredništva ' Glasila ^ % K. S. K. Jednote" 'Sr »V želi ■ s tem vsem cenj. članom in članicam, /s čiteteljen in sotru-dnikom lista prav vesele in zad o-voljne veliko- JjK t i- nočne praznike! Številke govore. V predzadnji (jtfbilejni) številki Glasila je bilo citati kratke zgodovinske podatke 81 društev naše L. S. K. J.; v zadnji številki pa še podatke 4 društev; torej skupaj K>. Od 50 društev nam še manjka zaprošenih podatkov ter ne vemo, «e jih bomo kedaj dobili za objavo &li ne. Žal. da je dosti društvom »v mogoče odgovoriti na zaprošenih deset vprašanj, ker nimajo več v«4crih zapisnikov in društvenih knjig na razpolago in vsled različnih dVugih'vzrokov ali ovir. Veseli nas, da sta se dve tretjini društev odzvali prošnji uredništva Cflasila s precej natančnimi in važnimi svojimi zgodovinskimi podatki. Ker bosta marsikako društvo, tako tudi članstvo naše K. S. K. J. zanimali osobito dve točki gornjih pojasnil in podatkov, hočemo oiteh d ve ft točkah na tem mestu bolj obširno spregovoriti. Ti dve točki sta: Skupna izplačana bolniška podpora (»d strani krajevnih dru-šfJev in sedanje skupno premoženje i i..-tih društev. Izmed 85 dopisov alt poročil o zgodovini krajevnih društev je se-j daj lahko posneti, da je 68 krajev-1 liih društev označilo vso dosedanjo skupno izplačano bolniško! p« d poro, 17 društev izmed gornjega števila je odgovorilo na več • vprašanj, vprašanje glede skupno izplačane bolniške podpore je pa izpustilo. Urednik Glasila je vzel minuli teden v roke vse te dopise terxje po večurnem delu dognal natančno, koliko bolnike podpore je izplačalo gori omenjenih 68 društev? — Kaj mislite, koliko? $444,087,36. ' Beri:' Štiristo štiriinštirideset tisoč, sedem in osemdeset dolarjev in 36 centov! torej približno pol milijona dolarjev! Ker je pa 68 društev ravno polovica celokupnega števila društev K. S. K. J., lahko računamo, da so vsa krajevAa društva od ustanovitve do danes izplačala že ukrog enega milijona dolarjev bolniške podpore in podpore za pogrebne stroške. V jubilejni izdaji je na ,5. strani označeno, da je K. S. K. J. izplačala tekom svojega 25-lefnega obstanka ali poslovanja skupne podpore v znesku $1,625,380.73 (En milijon, šetssto- dvajset pet tisoč tristo osemdeset dolarjev 73 centov.) To je bilo za posmrtnino, po škodnino, operacije in dolgotrajno bolezen. Če prištejemo k $1,625.380.73 še dosedaj znano skupno izplačano bolniško podporo od 68 krajevnih društev, ki znaša $444,087.36, dobimo celokupno svoto $2,069,46809. (Dva milijona, devet in šestdeset tisoč, štiristo osem in šestdeset dolarjev in devet centov!) Dragi nam sobrpt, ali dnaga so-sestra, prečit a j to ogromno svoto se enkrat! Ako bi to svoto danes enakomerno razdelili med 12,500 članov in clanie, bi dobil sleherni $165.56. Tukaj navajamo samo 10 društev po vrsti, .ki so tekom svojega obstanka izplačala največ bolniške in pogrebne podpore in sicer: PRISPEVAJTE ZA POSOJILO ZMAGE! Društvo št. 25 i......$ 41,342.06 7 ............35,000.00 12............3(J,625.50 30 ............27,520.00 2 ............23,644.00 29.......21,817.00 53 ............18,834,62 1 ......' 18,682.06 33.....\ 16,000.00 77 ............13,668.50 Skupaj .........$247,133,74 Skoro četrt milijona dolarjev bolniške podpore, ali več kot polovico ^celokupnega gori označenega zneska je izplačalo 10 tu navedenih društev. Pri tej podpori so vpošteti tudi izplačani pogrebni stroški. Poglejno sedaj na rezultat druge točke, to je sedanje dništveno premoženje. - Kakor že omenjeno, je dosedaj naznanilo 78 krajevnih društev maše Jednote svoje finančno stanje. — Isto znaša $115,045.12. Če bi minulo leto nesrečna španska influenea tako*ne prizadela društvenih blagajn, bi znašalo to premoženje še enkrat toliko. Vse jedno je pa $115,045.12 za 78 društev premeroma še lepa svota, ali $1,475. povprečno na eno društvo. Po premoženju ali stanju blagajne se deli 10 najbogatejših naših društev sledeče: Društvo št. 7......$ 20,372.20 ' " 2...... 7,400.01 " 50 ...... 5,303.15 " 29 ...... 4,350.00 " 25 ...... 3,766.74 " 43 ...... 3,746.35 " 15...... 3,164.48 " 63 ...... 3,072.70 " 1...... 2,811.26 . " " 3 ...... 2,425.01 1) Narodna čast in ponos. — Vsak mož — beseda, ali vsak poŠt en človek ne bo pripuščal, da bi moral njegov upnik dolgo, ali celG vedno čakati na poravnavo odprtih račullov. To velja tudi o narodu. Državni, ali narodni dolgovi so dolgovi celokupnega ljudstva v obče; v ožjem pomenu besede pa tudi vsakega posameznega državljana. Amerika je doslej še v£dno točno plačevala svoje vojne dolgove in sicer narejene v revolucionarni,. civilni in španski vojni. Če se ne bomo tega načela tudi zdaj držali, bomo izgubili dosedanji narodni ugled, čast in ponos v svetovni javnosti. Amerika torej ne sme biti dolžnioa! •2) Hvaležnost. — Posojilo Svobode in Zmage bo pripomoglo k hvaležnosti do naših ranjenih in bolanih vojakov. Vlada potrebuje denar, da jih oskrbuje, da jim bo pomagala in skrbela zanjetako tu di za njih podpore vredne sorodnike. Ako bo Amerikanee vpošte-val samo to dejstvo pri prihodnjem Vojnem posojilu, bo brezdvomno storil svojo patrijotično dolžnost. 3) Trgovina in industrija. — Dosti vojnega materijala namenjenega v svojo prvotno svrho bo treba sedaj uničiti in predelati. N. pr. poslopja po raznih taboriščih (camps) bo treba pregraditi, da bodo odgovarjala razmeram časa. Vso trgovino bo treba preustrojiti zopet na podlagi mirovnega .stališča. / 4) Glavni /aktorji ameriške zmage. — Da so stopile tudi Združene države v vojno moramo to dejstvo pripisovati: ljubezni do svobode, postave in pravice. To so glavna načela ameriškega na-reda, Amerika se sedaj lahko ponaša, da je bila tudi ena izmed onih velesil, ki so zmagale krivico nad pravico. Ker je Amerika pri tem prevzela veliko odgovornosti na svoje rame, je torej upati, da jo bo sedanje Posojilo Zmage utrdilo v še večji moči in še večjem mednarodnem ugledu. 5) Odgovornost bogatinov pri Vojnih posojilih. — Takozvana a-ineriška prislovica "Let George do it'.' ne sme.pri tem obveljati. Mo tite se, ako mislite, da imajo bogatini vedno dovolj gotovega denarja na rokah. Gotovo bodo bolj bogate osebe tu,di prihodnje Posojilo Svobode in zmage z veseljem kupovale. Razna finančna podjetja, banke itd. bodo rahile svoje rezervne zneske za posojilo raznim industrijam in trgoveeitfl ker pričakujemo takoj po podpisanem mil*u dobrih in nenrekosnih časov v naši industriji. Če bi n. pr. dale banke svoj denar za bonde Svobode, bi ga ne imele na razpolago za industrijce. Brez denarja (glavnice) pa ne more nobeno podjetje vspevati. Čim Več bo torej ljudskega denarja naloženega v prihodnjem .posojilu Zmage, tem boljše bo to za povzdigo ameriške trgovine in njene prosperitete. To je ena izmed zelo važnih točk. 6) Kdo je pospešil konec voj ne9 — Največja in najgroznejša svetovna vojna je bila vsled tega končana, ker je Amerika posegla vanjo in ker so sex ameriške čete teko hrabro borile na bojnem po-" lju. Vojna bi bila po zatrdilu izvedencev trajala najmanj še leto dni. Naša zmaga je torej pripomogla nam in vsemu svetu, da bo živel zopet lahko v miru in blagostanju. Sedaj se nam ni treba bati kakih zleh posledic od strani so vraznika. 7) Žrtvovanje 65,000 padlih ju nakov. — Kupite še za tako veliko svoto Vojnega posojila, ne boste s tem niti za trohifco toliko storili, kakor 65,000 ameriških vojakov, ki so padli v min,uli vojni in ki počivajo na fVancoskem. Ti vojaki so šli 'over the top' na bojnem polju, mi pa storimo to pri prihodnjem posojilu Zmage. Ameriški Slovenci in Slovenke! Podpisujte in kupujte V. Vojno posojilo, posojilo Svobode in Zmage! , Kampanja se prične dne 21. a-prila in traja do 10. maja. To novo vojno posojilo bo odplačljivo že v par letih in bo donašalo 4% obresti. . NE VERUJTE GOVORICAM, DA BO -PRIHODNJE VOJNO POSOJILO V KORIST BANKIRJEV! LIBERTY POSOJILO ZMAGE JE LJUDSKO POSOJILO. OD JUGOSLOVANSKEGA NARODA SE PRIČAKUJE, DA BO PODPIRAL TO POSOJILO Z RAVNO TAKIM ENTUZIJAZ-MOM KAKOR JE PODPIRAL PREJŠNJA. TAJNIK GLASS PRAVI, DA SE MORA DISTRIBUCIJA RAZŠIRITI MED VSEM NARODOM. IZKAZATI SE MORA "VIŠJI PATRIOTIZEM'' NARODA! POSOJILO JE ZA NAROD IN NAROD JE PRAVIČEN. POKAŽITE NARODU NJEGOVE DOLŽNOSTI IN NAROD JIH BO IZVRŠIL. NAŠA DOLŽNOST JE, DA ORGANIZIRAMO NAROD ZA POSOJILO ZMAGE. MI MORAMO PRISPEVATI K TEMU POSOJILU, DA BO VLADA USPEŠNA S SVOJIMI tfINACAMI. POSOJILO ZMAGE BO IMELO VSO SILO ZDRUŽENIH DRŽAV. TO POSOJILO ZNAČI NAJVARNEJŠO VLOŽBO NA SVETU. TO BO PA TUDI NAJBOLJ POPULARNA VLOŽBA. TO PA SE BO DOSEGLO, ČE BODO VSI DELAVCI PRI TEM POSOJILU LOJALNI IN ČE BO NAROD POKAZAL DUHA "VI ŠJEGA PATRIOTIZMA.'' žbah na kopnem;prilika za napredovanje pa je naravnost 'sijajna. Neizkušenim mladeničem, ki žele vstopiti v trgovsko mornarico, gre U. S. Shipping Board na. rOko. Najprej Sdobiva jo nekoliko predhodnega pouka, da se izurijo za izurijo za mornarja ali pa.za strojnega pomočnika. Ta poduk s^ večinoma vrši na posebnih ladjah, ki služijo v šolski nameA. Teh je deset, deloma na Atlantiškem oceanu deloma v Golfu in na Pacifiku. Največja izmed teh ladij je "Meade" v bostonskem pristani- šču. Morje vabi amerikans-ko mladino. Skupaj $ 56,411.90 Ameriški Slovenci! Delujmo za Jugoslovanski dobrodelni sklad! Prispevajte in.darujte kaj za Jugoslovanski dobrodelni sklad! OB . • iiJiK*..*. ,• . Li ; ni. Mish Vsaka ladja ima ves konfort za zdravo življenje. Disciplina je seveda natančna, ali uljudna. Mla deniČ se tu druži z drugimi svoje vrste pod vodstvom izurjenih uči teljev: Intenzivno treniranje traja dva meseca. Vaje in poduk traje-jo le osem ur na dan s primernimi odmori. Vajenci dobivajo takoj — tekom šolske dobe — mesečno plačo $30 in uniformo. Oni, ki imajo po stati momarji, v pravem zmislu b.esede, dobivajo poduk v raznih pomorekih stvareh. Prihodnji kurjači, kuharji in strežaji se podtfču-jejo primera^. Čim je vežbanje končano, je vajenec uvrščen v aktualno službo ob isti plači, kakor pomorščaki iste kategorije. Mornarji, v pravem zmisM besede, dobivajo $55 na mesee in hrano, kurjači $75 in hrano. Po dveh letih službe ima mornar pravico do vstopa v pomorsko šolo, zvano U. S. Shipping Board School, da postane pomorski častnik. Po treh nadaljnih letih, tekom katerih je lahko pomaknjen do prvega oficirja, mu je odprta najvišja čast: komandanta na ladji. Enaka prilika se nudi vajencu pri strojih. Prične s kurjačem in po dveh letih utegne dobiti "license" kakor pomožni inženir — le korak naprej do mesta glavnega inženirja. Večinoma mislijo mladeniči, da se že sp|ača potovati dve ali tri leta, videti daljni svet, razširiti svoje obzorje in ob tem imeti priliko doseči ob primerni nadarjenosti in ambiciji krasna in častna mesta. Razun tega je dana prilika, da se nauče tujih jezikov in trgovskih svetovnih razmer, kar je zlasti važno za one, ki imajo voljo postati zastopniki amerikanskih trgovskih hiš v inozemstvu. (Committee on Public Information, Jugoslav Bureau.) Okrožnica št- 30. Fant, idi na morje! — To geslo odmeva sedaj po deželi in vzbuja požel jen je po potovanju in po širokem svetu, ki' tli vselej v duši mladine. Morje, daljni, zanimivi svet, razni narodi in običaji, potovanje— kaka vaba za mlade ljudi. Zlasti na mlade ljudi, ki so se vrnili iz Evrope, ima ta klic posebno privlačno silo. Po takih pretresljivih izkušnjah kaj malo jih mika več miVno in enostavno življenje pred vojno. Tekom par mesecev so več doživeli, kakor bi mo- raestu New York posvetovalna segli doživeti tekom celega svojegaj ja odbora oziroma zastopnikov Izmed teh držav se je vložila prošnja za splošno glasovanje že v državi Ohio *n Washington. Državni tajnik v 6hio je to prošnjo odobril, v Washingtonu jo je pa državni tajnik zavrgel, vsled česar -bo vložen priziv'na višje soefišče; Ker so zakonodaje 45 držav že odobrile amendment za uveljavo splošne prohibicije, bo torej pri morebitnem splošnem glasovanju huda borba, da se to število zniža na 36 ali tri četrtine izmed celokupnega Števila držav. Ako bo izmed gorioznaednih 13 držav glasovalo 10 zoper sušo, 3 pa nasprotno, bodo suhači poraženi, ker ne bo več tričetrtinske večine držav. : Kakor so zastopniki pivovar-jev i« mesta Milwaukee, Wis., in Philadelphia, Pa., na tem zborovanju povdarjali, bodo pričele ondi pivovarne že sedaj, ali takoj zopet s kuhanjem piva vsebujočega 2% od^t. alkohola. Neka pivovarna v New Yorku je započela zopet variti te vrste pivo in je vložila pri-ziv vsled začasne oblastne prepovedi. Prizivno sodišče države New York še ni izreklo tozadevne-* ga svojega mnenja. Ker so nameravali bogati pivo-varji iz Californije premestiti svoje tvprnice v Mehiko in Južno A-meriko, bi šlo vsled tega na milijone domačega premoženja drugam. Odvetnik Mayer je končno tem pivovarjem svetoval, da se naj ne selijo drugam in da naj prično zopet z varenjem bolj lahke pive po 23/4 odst. alkohola. Zapadni pi-vovarji se bodo sedaj ravnali po odvetnikovem rwsfetu Na čelu čelu protitemperenčnega gibanja ali na čelu pivdvarjev je tudi bivši vojni tajnik Elihu Root, tudi i zboren odvetnik. Vprašanje glede suie in mokrote v Združenih državah postaja vedno bolj in bolj pefeče. Do 1. julija imamo samo še par mesecev. Ljudstvo že sedaj ugiba, kako bo življenje v potem popolnoma suhih Združenih državah. Po večjih mestih se že sedaj prireja demonstracije proti prohibi-eiji in se pošilja resolucije predsedniku Wilsonu. da naj to postavo prekliče. Zoper nameravano sušo je nastopilo tudi organizirano Borba proti probibicijl. delavstvo. Že danes vidite na 631 E. 49. Ave., Denver, Colo. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Ane št. 127, Waukegan, 111. Cenjene mi sosestre! — Kar se tiče mesečnega asesmen-ta in pa velikonočne dolžnosti, se vam naznanja prvič : Društveni a-sesment se mora plačati redno vsa-Ki mesec. Že zadnjič sem vas o-pomnila, da kateri ni mogoče priti na zborovanje ob času*, naj se o-glasi ali na tajničnem domu ali pa na domu predsednice. To naj si vsaka članica dobro zapomni, da društveni in Jednotin asesment se mora plačati, ali iste dni pred zborovanjem na domu tajnice ali pa na zborovanju (seji), ne pa «e-le 2—-3 dni po zborovanju. * > l Drugič: Vse one. katere še niste Fi nančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec marc 1919. Asesment 3—19. NAZNANILO. S tem obveščam, oziroma opominjam člane(ice) društva sv. Cirila in Metoda št. 4 v Tower, (Soudan), Minn., ki so na polnih li- spevke posebno po seji. Omenjam enkrat za vselej, da po seji ne sprejemam nobenih asesmentov več. Tudi opominjam vse člane tega Dr. štev. Crejrli na radun mses št. S-19 1 za mesec marc 1919 Izplačali i Smrtnina | Poekod. | Boln. podv- 1................... .! $ 499.26 2................... 3................... 4r............S. 891.77 341.14 231 09 K ' \...... i........ ... i.... 5 .........:...!..... 318.24 1.134.31 249.63 ! 38.96 11 7................... 9......... ..v____... 10.............. jj::::::::::: ....... • 11..................... 1 2.......:............ 1 3.................... 139.24 609.06 127.21 437.32 ' 352.58 298.70 45.20 109.36 129.43 93 50 J.'.. $ V000.00 1..........\ !.'...'.'... i........ i' 7!! 7'! i........ '777" 15........'............ 16.................... 17.................... 20..................... 21.................... 23.................. 24.................. 18.39 1,011.28 723.85 657.53 148 20 1 t........ I........ 25................... 150.00 !........1......... 29..................... 30.................... 800.00 !< 1,000.00 33.................... 3 8.................... 3 9.................... 4 0......... . ......... 4 1.................... 4 2.................... 4 3.................... 4 4..................... 4 5........... /........ S45.47 192.62 45.28 " 253.74 216.80 297.32 327.06 518.50 123.41 65.86 224.90 133.15 658.42 118.69 136.45 440.09 | 129.65 203.30 I 389.16 213.71 148.56 i:::::!:;::: / * * \....... .........v. ........ t..... t........ 4 6.................... 4 7.................... 49................. 50:................... 5 1.................... 5 2.............'....... . 53.................'•... 5 4.................... 5 5................ j . 200.00 • v......... 1........... _ '1.......... t ....... / 56.................. 1 57......:............. i.......... 58..........:. .'..... 59 447.56 127.23 •275.23 56.36 1 406.87 223.84 300.23 124.99 50.98 j 220.12 1 30.25 180.95 96.91 k 119.32 106.20 J 408.37 ! 411.08 170.34 366.35 369.53 91.44 78.84 105.90 106.04 266.76 95.29 297.84 46.97 286.62 60.... .... 61. :...........r........ 62____ t , 63.. l......... 64 I........... 65 1 67. . . 6 9.................... 7 0.................... 71- .......... 72..,...'. s............ 73.................... t::::::::::: i::::::::::: .... — t...... 7 4..................... 75 . . 500.00 150.00 1' 2,950.06 r j........... 1........... ........... 7 7.................... 7 8.................... 7 9.................... 8 0.................... 81:................... 83.................... • 84.................... 8 5...........r........ 8 6.....:.............. 87 .............. X 88 8 9.................... 9 0.................. 91*.................... •...... • 92 ................. 93 ....... 163.86 298.21 77.81 151.72 103.36 138.05 42.60 118.56 191.12 146.79 100.48 241.22 77.89 105.70 800.00 ........ — ..........; • • •;.......1 9 4.................... 9 5.................... 97..................... 9$.'. . ...........;..... x 00.......*.......'..... 101.................... 10 3.................... 10 4.................... 106 ... i; ......./j ........ 108 1 OQ 110 11 1 71.07 L........... 112 178.73 132.55 67.25 200.89 44.13 86.82 • • 306.93 81.05 : 1,000.00 118.................... 11 4.................. 11 5.................... I;;:;:;;;;;;;;::::;:!::::;::: 120.................... •! 1 91 ........... ........ 12 2..............'......: 12 3....................1 12 4....................* 126...................i 12 7.............•.......; 12 8..................... 12 9....................1 13 0....................1 13 1....................i 13 2........-1...........i 13 3....................[ 184..................V J 48.66 125.98 9.73 45.73 183.16 104.27 34.62 16.63 , 302.57 145.30 ! 63.68 62.23 ' * ^ I ...........I .......... --r T....... .......: V ........ stih izven našega društvenega se- društva, da naj vsakdo opravi deža, da mi dopošljejo pravočasno svojo versko, ali velikonočno dolž-I velikonočne spovedne listke. Čas nost; to velja tudi za člane na i zato je doložen do 15. junija t. 1. potnih listih. Tedaj bom poslal tozadevno po-j Voščim vsem prav vesele veli ročilo duhovnemu vodji K. S. K. j konočne praznike, ter vas po-J. Kdor ne bo opravil verskih dol- zdravljam, vdani vam žnosti za to leto, že ve kaj ga čaka. S sobrat« kim pozdravom Joseph Ob^ik, ta jnik. kem slučaju se mora dotični član opravile svoje velikonočne, dolž-pravočasno zglasiti pri tem ali drugem društvenem odborniku, ki bo stvar pri blagajniku uredil gle de poravnave asesraenta Toda to velja samo za dva mesečni dolg in ne več. Kako morete člani misliti, da 1 »tai društvo zalaga dosti drustve-j nikov za asesment? V ročni bi a -j opjni !je navadno le okrog $35.00.J Sedaj imamo pa še tako,, v 'soke Jednotine asesmente. Blagajnik ne Anton Repesh, tajnik. nost i. opravite isto prej kot mogoče in tudi vsaka člaiiica naj kmalu odda listek tajnici. Katere se ne bo ravnala po/teh predpisih, že ve. kaj jo čaka. S sosestrškim pozdiavom ' Kathcrinc Mauser, tajnica. 'naznanilo. Vsem dništvonikrm, spr.d^io-šim k društvu Sv. Cirile, in Metoda št. 135. Gilbert. Minn, sa na- naznanilq.4 Iz urada tajnika dr. sv. Vida št. 25 Cleveland. Ohio, se naznanja Člancm goriimenovanega družUa, sklep seje z dne <>. apri-! seje že ob 1. uri popoldne, in nt NANANILO. (.'lanom dr. Marije Pomagaj št. 70 K. S. K. J. v Waukegan: 111.. naznanjam, da je bilo pri zadnji seji sklenjeno, da se bodo od sedaj naprej pričenjale vse redno !a t. 1. da se društvo korporativ-no udeleži sv. maše na dan vs;«: jenja Gospodovega- na velikonočno nedeljo. Zbirali t-e bomo v društveni (Knauscvi) dvorani ob pol 10. uri dopoldne, Člani so prošeni. da, se polnoštevilno udeležijo sv. maše in v.akdo naj prinese i.Vojo društveno regalijo r. sabo. Mislim, da se r podobi vsa kem vi članu goriimenovanega druVtva, da se korporaitivno vdeleži sv. maše na dan vstajenja Gospodovega dne 20. aprila t. I. Ne sramujte si pripeti društvenih rega-lij na svoja prša Pokažite da sto praktični katoličani, sinovi sv Cerkve in branitelji sv. vere. /a katero je naš gospod Izveličar daroval svoje življenje. Žel eč vsem činom in Članicam vesele velikonočne praznike o-fitajam s sobratrkini pozdravom vdani Josip Rus;, tajnik. več ob 2 uri kakor do sedaj.,Ker bode pa na prihodnji seji 20 a-prila t m. več važnih stvari na dnevnem redu za rešiti, radi tega ste naprošeni oziroma je Vaša dolžnost, da re iste vdeležite.v polnem številu. Želi m vsem članom in članicam K. S K. .T. vesele velikonočne praznike ter obilo piruhov! John Zalar, tajnik. more delati čudežev, zalagati iz d"1 ;uo premeni!! sejo n^ svojega za asesment ali na hoditi j Tetjo nedeljo v mcsecu ob sedmi r.p banko po denar, da se zalagaj u-i zvečer namesto četrto nede-asesment. Pri tem društvo iztru *>o. Uiudno Va~ rr~sira, d? ss u-bi, ali imu škodo na obrestih. Ko- deležite te seje kar narvfč morilko ima tudi blagajnik truda in'če, ker imam spovedne listke na dela in izgube časa! Naj bo torej VeJikcncsno sneved. dr A ga vsa-> to enkrat za* vselej odpravljeno in ki preskrbi ker vsakemu pesebei Bj držite se rednega vplačevanja, ta- mi ie nemogoče nrinesti. v ^tako hodite tudi redno, jk društvenim novanie in kar V*s i* pp i«-sejam. iih da Vam ri mogoče priti po li- Prav vesele velikonočne prazni-ptejk, r? nrebim.. da mi pigite pa ke želim vsemu članstvu naše Jed- vBm r^, dn^e volje pošljem na note. j -vhfevo. Kafcoi hitro cd pravite Henry Kompare, tajnik. |V*Ycir*no dolžnost, mi ^ li -— / vrtate ali ga pa oočljete na NAZNANILO. 7*cv. B V bana, ker ddznost ie na*? Članicam društva sv. Genovefe jopravimo. k.\r 7/*htcva št. 108 v Joliet. 111., se naznanja, j v^]. vera in naš? Jednotine pri da je bila na zadnji seji volitev i vila. Vsakdo na j pedfure nvoi? NAZNANILO članom društva Vitezi sv. Flori-jana št. 44, So. Chicago, HI Naznanjam Vam, da je^-bilo na seji dne 6. t. m. sklenjeno, da se naše društvo na prihodnjo velikonočno nedeljo, kolikor mogoče v velikem številu, slovesno udeleži vstajenja našega Gospoda in Zve-ličarja. Zato Vas prosim, pridite v obilnem številu, da se spet enkrat pokažemo kot katoličani, ter dobri člani društva Vit. sv. Flori jana. > Pridite v uniformah; kateri je nima, naj pride 3 kapo in »egaJi-30: kdor nima regalijc. dobi iiovo. Tudi ste prošeni, da pridete v petek in soboto zvečer čuvat božji grol?, kar bo imel brat Frank Go- NAZNANILO IN VABILO Društvo rvete Barbare št. 92, Pittsburgh, Pa . vabi r, tem ulju-dno vse Slovence in Hrvate na veliko p'erno zabavo, ki se vrši dne 21 aprila HU9 v hrvatski cerkveni dvorani v Bennett, Pa. Ta uri redite v se vrši v korist bo-lanih članov jiašega društva. Zn dobro postrežbo jamči odbor. Pričetek ob 7. uri zvečer. S pozdravom » Marija, Manoe, tajnica.' 17. urada drtlštva sv. Cirila in Metoda št. 101, Lorain, Ohio Nekoliko pojasnila vsem članom, ki se niso udeležili društvene seje dne 6. aprila t. 1. V prvi vrsti bi žele}, da bi se 'bolj redno udeleževali društvenih zborovanj; saj je vendar samo 12-krat na leto društvena seja', ki Vaja vsaka približno po eno uro; torej vsega skupaj 12 ur 11a leto, ali eno uro na mesec. Toliko časa boste ja žrtvovali za društvq?! Prosim vas torej, cenjeni bratje, udeležite se redno vsake seje, da ne bo potem brezpotrebnih izgo-v*orotf, kadar pride kaka stvar v razgovor ali na glasovanje "za" ali "proti": Torej naj odslej naprej nikogar več ne manjka na društvenih sejah. Dalje vam naznanjam, da je bi-j. nove tainire. koje naslov ie ozna cen zdolej. SkVnjeno je bilo tudi, da se 0-pozori vse članice glede rednega plačevanja mesečnih prispevkov. Katera bo društvu dolgovala več kot dva meseca, re bo ž nio pokopalo po društvenih pravilih. S soccfrskim pozdrave 111 Marija Laurič, tajnica. 100 Liberty St., Joliet, 111. št, 110 NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Jožefa Barberton, O. Tem potom naznanjam vsem članom imenovanega društva, da smo povabljeni od novoustanovljenega samost. podp. dr. "Domovina". da se vdeležimo njih slav-nosti na dan razvitja društv. zastave. Naše društvo se je odzvalo temu povabilu in se je sklenilo 11a seji dne 16. marca t. 1. da se kor-poravtivno udeležimo te slavnosti. ki se vrši dne 27. aprila dopoldne. Člani se naj zbirajo ob 8. uri zjutraj v društv. dvorani. Torej pridite vsi na slavnost omenjeni dan! S sobt. pozdravom Josip Leksan, tajnik. ime na Hstsk i npotem a& naj da, spovedniku; kar nas odnravi spoved v domači fari, listek župnik obdrži, kar Vas pa drugje opravi spoved dobite listek nazaj in ga pošljete na tajnika ali pa na Rev. Bil bana, ker potem ne bo nikak-šne izjeme. Tudi gospodu ured niku ns bode pomiloščeno. Ako ne opravi Velikonočne spovedi, bode suspendiran, kakor vsakdo drugi. Torej storimo, kar je Bogu všeč nam pa v olajšavo srca. Vaš sobrat Frank Koshar, tajnik. NAZNANILO. Naznanjam vsem članom društva sv. Roka fit. 113. Denver, Co- zahvala. Iz urada I. tajnika društva sv. Mihaela št. 163, Pittsburgh, Pa. Najlepše in iz srcafse zahvaljujem vsem članomucani) gori imenovanega društva, kjpr so se tako lepo izkazali pri polnoštevilni udeležbi velikonočne spovedi ter sv. obnajila. Bilo mi je vrlo drago in vesel sem bil ves oni dan. da ste se odzvali mojemu pozivu ter ste nastopili v tako velikem broju. To je bilo v ponos društvu i meni, vam pa v dušno korist. Želim vam torej cenj. sobratje in sosestre srečo in zdravje, da bi še i više leta enako skupno obav-Ijali- velikonočne pob o žn osti. One. ki so bili -zaradi posla zadržani 0-baviti to dolžnost prosim, da jo 7. uri zjutraj. Na zadnji seji je bilo sklenjeuo, da se bo prihodnjih šest mesecev sprejemalo v društvo nove člane za polovico vstopnine; zato naj gleda vsak član, da dobi enega novega člana. Veselo Veliko noč želim vsem članom in članicam. Frank Raušl, tajnik. I no. da se skupno udeležimo ^ . maše na Veliko noč, to je 20. aprila. Zbirali se bomo točno ob pol 10. uri v navadnih prostorih. Od tam bomo pa odkorakali v cerkev z društveno zastavo in znaki (re- l. aa .ie m- da ..eni preVzeI tajništvo! bavit] to dolžnost ji sOilehjc- od na^ga dosedanjega tajnika 17 j čini preje obavijo. NAZNANILO društva "Sv. Srca Jezusovega" št. 54 Chisholm, Minn. Vse člane našega društva prosim in opominjam, da se naj bolj redno udeležujejo mesečnih sej in da naj sami plačujejo mesečne prispevke. Tako pa en član prinese asesment kar za 5 ali več članov ali pa tajniku donašajo pri' Andolšek. ker nas bo mogoče še Sobratski pozd.a\ vsem čianom ia teden zapustil, ko gre na farme iskat svoje sreče. Najprvo prosim člane našega društva in jih opozarjam, da re- tuiavu m \-- , „ . r "al i jami) in z godbo na čelu; pridno plačujejo svoje mesečne p ri- godbi bodo igrali mladi fantje, ki, spevke in.da naj se redno udelezu- 4 se vežbali minulo zimo. Bilo je jejo sej vsak drugi četrtek v mese- so se vezjdu mii»u , j 01I v Domu slovenskih društev, ker tudi sklenieno, da ne sme noben ' .v umi sKienjcuu, o mogoče olajšati delo član po stranskem tlaku (side- e .s J * walk) korakati, ampak po cesti. tajniKu. Obenem pa tudi naznanjam vsem članom društva sv. Roka št. Torej držite se reda pri tem mar čan ju! Na seji 6. t. m. .ie bilo tudi 113, da mora vsakdo opraviti svo- sklenieno da daruje društvo vsa- jo velikonočno dolžnost. O tem ste kemu ti^'v Lorainu umrlemu čla-j gotovo že čitali v Ghisilu poročilo , \ _ _____jiMino /cnhrntske- duhovnega vodje 111 si torej vsa- rm kakega sosednega (sobratske- duhovnega vodje nu kakega soseaneK -----' kdo iahko misli, kaj ga zadene, če se temu protivi. Sedaj ima vsakdo ga) -slovenskega društva, veiiee. v znak sloge in bratstva do članov, ki pripadajo tej ali drugi podporni organizaciji. lepo priložnost, ker nas pride Father Ciril Zupan iz Pueble obisk at 111 opnicam našega društva in na&e dičAe K. S. K. J. Srečne, zadovoljne in vesele velikonočne prazniki. Matt Brozenich, tajnik. . , Pittsburgh, Pa. Dragi g. urednik : Prosim vas, da natisnite teli oar vrstic v Glasilo, zato ker vem, da največ naših ljudi v Pittsbur-ghu bere ta list. Ta dopis naslovite sledeče: PROŠNJA IN SVARILO. Stvar ne je pripetila dne 10. marca, ko je umrla moja sestra, njen mož in otrok. Jaz sem imel tedaj opravila čez glavo. Zvečer sem obesil svojo zimsko suknjo— nič slabega sluteč — v kuhinjo. Ali žalibože. .vtihotapil se je je den nebodigatrelia in, pregledal vse žepe v oni suknji. Cfclnesel mi je ene bukve War' Savings ►HI a inps. veliko drugih rezi tov in en kontrakt od nagrobnega spomenika ter rezit knjigo od K. S. Dorna. Proaim onega, ki se je Vako daleč spozabil. — da ini t-> vrne. Dotiqjf rojak je gotovo mislil, da »o čekovne knjige,' pa se je' zelo zmotil z-Vojnihri hranilnimi, znfl-mkaiuj. (.»ne znanih«' so, registri "rane; naj torej nikar ne misli, da u>e bo prišel v roke pravici. Najboljše je. da mi dotični roj^k vse lepo vrne, brez da bi to kdo znal, drugače se mu bo slabo godilo če pride pravici v roke, ,kajti ja>. sem to tatvino že naznanil poštni oblasti, poštna oblast pa vsem po&mm uradom. Hw sramota za vso pittsburško naselbino, da se take hijene.klatijo med pitfSburikiuii Slovenci, da se tako daleč spozabi, da gre krasti na tako žalostnem, kraju, kakor je bil 1a. Ker trije člani ene družine so ležali ua mrtvaškem odru na en dan. Skoro vsakdo se je zjokal kj jih je videh kajti, tako ganljivega slučaja sc še ne pomni v naši naselbini. Od te družine so oftale še dve hčerke; ker sem jima stric, sem vzel obe za svoje iz usmiljenja, čeravno imam dosti svojih lastnih o-trok. Da bi pač le moje vrstice onega brezsrčneža omehčale! Če ga tO bo zgrevalo. naj mi-pošlje ali vrne vse nazfej na moj naslov. John Golobic, •*d>21 Carnegie St. Pittsburgh, Pa. ired smrtjo Go*i»da Jeiusa. Ta -dan tst ne majujc. Sv. Ilostija, ki se rabi pri tej pobožnosti, de je posvetila lie veliki četrtek. Med obredi se razkrije križ in se ga položi pred Oltar v češeenje. Pridite vsi, ki le morete k tem obredom Jako so pomenljivi! Zvečer ob pol osmih, k rižev pot pridiga m svete pesmi. Ta dan se spodobi za vsakega vernega kri sijana, da pride v cerkev poljubit svete rane Izveličarjeve. Velika sobota. Ob osmi uri bla gcslov ognja, blagoslop velikaho cue sveče, blagoslov krstne vode iu slovesna sveta maša. Ob 3. liri popoldne blagoslov "žegua", velikapočnih jedil in še enkrat zvečer-pri pobožnosti. Ob pol 8. uri zvečer slovesna po-božnost vstajenja. Procesija in blagoslov. Velika nedelja. Svete maše, kakor vsako nedeljo; prva ob 8. uri, druga, slovesna sv. maša ob ,10.15. Bela nedelja. Ob 8. uri slovesno prvo sveto obhajilo. Župnik. QI4ASILO K, S. K. JEDNOTE. _ 16, APRILA 1§19. V POMOČ BEDNIM V STARI DOMOVINI. U. izkaz darov povodom kampanje aa Jugoslav Relief v C hi-cagu, 111. Nabiralna pota št. 9—Mr.s Helena Vičič: Jlelena Vičič............$10.00 Ana Steni. 1845 Fremont St. 5.00 yr.-Andoteek . Anton Bežla.j . Auton Vuiervol Mary Skrbeč Frances Ndvak John Ai-ko . .. Frances Zev ni k Joseph Ivnaus . liosic Centa . .. Joc Hrovat . .. Mary Brolich . v / Skupaj T 1.00 1.001 Prustvo l.d0[T6ž K s. K J 1.00 PROTEST. 1.00 l.Ott Marije Pomagaj št. v Chicagu. 11a iz- za za rca Houston, Pa. — Clan SNZ. J. P. prosi Piafctaa SNZ.! Najb- « • « d -m m m — . - I ..____1 _ ' O -. . «« .Iti 11/kC' ll'«1 —---- - - m■ Nabiralna pola št. 17, Frank Koren: Josip Jerneji . <■.......:. 2.00 Kosie Berletič (Summit'.. -2.00 Lojze Drolc (Argo, 111.).. Mary Na gode Summit)*... Ana Grachner (Archer A.) Mary PeČnik (Summit. Ill) John Plese (Summit, 111).. .50 Joe Videcli (Summit, III.).. • ltd vjftiredui seji dne ti. aprila, ostro protestira in obsoja grdo neznosno pisarenje zoper našega župni- irtnr-a' K* Zakra>k»- ter ee- j-OOjlo našo faro, po nam nasprotnih J.W>! listih. Sicer nam take ostudne la- 100 j ži ne bodo nikdar vzele verč in ,:0° županja v našega č. g, /upnika: tetfdar,čc m- u6 sramujete radi toga flobuega ruvanja samih sebe. ee se ne srarnujetč svojega naroda, iuiej tevsaj ozir pred tujimi narodi Zaradi vašega grde 5m'»nia 80 drugih farah govori, ter takorekof 1.00 j kažejo s prstom na naš narod. 1.00! Dva, k večjem, trije v Chieagi so J50i«e anrofili, da' hočejo i* vršit i ma-.fKM&feVanje. Zaradi tokih *2&00 Skupaj ..o 1. Nabiralna pola št. 22, Math. Ma resich: Math. 91 a resich . .. U.....$0.00 Katy Simonisich .. J... 3.00 Skupaj $ 9.00 Kveleth, Minn. Hesni dnevi postnega Časa se bližajo koncu. Le malo dni še in zopet se bo bo oglasila vesela 'Ale? luja" po katoliških cerkvah, ki bo veselo odmevala v srcih vernikov. svca ljudij se bodo zopet! Kose Skala F. Sa jo vie........ Frančiška Lukanič Ana DoBnšek . Agues Beučan . .., Josip Ribič...... Agnes Zupan . . v. Jos. Nabenkogl . . Frank Švab . Nabiralna pola št. 20, Jos. Žičkar: osi p Žičkar............$1000 Anton Perce ► ........... *5.00 Maiy Simončič .n._________ 5.00 Justin Pavlin r .......... 2.00 Anton Albrecht.......... 1.00 Louis Gruden........... 1.00 Anton Mehlin..........." 1.00 •Lina lvušar . ............ 1.00 Melhior Scholar . ........ 1.00 Primož Meri alt.......... 1.00 F. Seglar...............* 1.00 K. Verhovec..............50 CvSVercli.................50 I11 Skupaj .... Nabiralna pola št. , Zeli: JKlj ............$ oO.OO (Konec prjhodnjic.) pro pal k pa nočemo biti i mi vsi drugi za-nnehoiani, od (frugal narodov. Sramota, dn se dobi nied ^Slovenkami zona, kakor Je ona Nin-ka. ki se pod-topi iiako podlega dela. simuo zaradi sovraštva do, vsega J;ar je katoliškega, . ker troHi ,'uzi okrog, da je dala aretirati našega g. župnika iu da je bil o (j reden na policijo. Lažnjiv-ka, dokazi! Sramota za tako slo-veuskb ženo! Se največja sramota pa za list "Glas Naroda\\ ki je v resnici le glastpaT pok vek. da že.neka j lel sent tako hinavsko premiuja svojo barvo. Žene! ki se iihenujete katoliške, proč s tem ničvrednim vso. potrebne korane iu odposlal za-že-ljeuo. • + * . Collinwood, Ohio. — Podružnica "Dr. Auton Korošec'' št. 2 .|wrw-a imena novo pr is topli h vhtaov, poJdlja tudi «d«-Podružnk« jaiko le|>o uaprurao^i, Kotnikovci, Likarji Ud., pa ai^ zato! Op. tajnika. Rock Springs, Wyo. — Podmini«! lilirlja'' «$t. 27 jK)(9ilja imwm novrli članov ter zpi».ke Jtv.exe z žt-lciak-a.iu i, ker M) bili tatu tete dni veiifci snežno /rmieti. Sv in ja jo se in pozdr;i\Ijajo ta kmen za na^e kinerikonee, predlog Omagal za v mestu. Naroči JtvrJevatoemu odboru, dn naj on preskrbi ouioč iu sobe za to. Rev. .losip Hkur. kot vedno (n-jroden mož, pri«ten U»nf>ki 8iovcnce, vhli ie vnaprej, kniio bo to nam koristilo za agitacijo proti Italiji ter je daroval avp-to za rent enega m<'secn sl«n*a- rine m p?»«i!iio. Ko ostali na rodu j* ki to videli, so tudi drugi gloWko-posegli v -svoje žepe ter «o darovali domu ti a oltar: Anton Grdrjia S2-T.00, Fraf>k Ivančič t25.00. dr. J. M. 8eli--kar #2.>j00, Anton Anžlovar Anton Katašek $35.00, -Anton Osovnik in Jo"kob Stergar, .John S«l*>«-. Jo»«ip Jerknn, Anna Skala. Frauk SUsr le, Frnmk 8kut, Jakob T'reve<-, Vinko Brus, Ilirija Variček, Anton Mlakar, Lud\yk Stanich. Martrn (e«nik. Frmirk Markich, IjOu^s Bizjak. Jos«»fdj Stemlwr-ger,%Helena Žlindra, Rev. J. «1. Oman, Capt. J oiin Jager. Ker je bi*l s trm dneva i re-I dovršen, zaključi predsednik sejo ob, ll^HO zvečer. "" Paul Schneller, predsodo-ik. Frank Hudovemik. tajnik. listom! Dru&t vo list prezira, Marije Pomagaj la ter najstrožje obsoja . DrUitvo protestira tudi proti nekem duhovniku, ycpubli-kancu" ki takorekoč sramoti in napadjt po protijvatoliških časopisih našo slavno Jednoto. h kateri tudi naše društvo spada: le rajši roko na srce, ter kličite: mca culpa, fin ca culpa. — je bil sestavljen, sprejet ua izvanred vzradostila in pohrepenela po raz- Ana Zeli .. li o vrstnih zabavali, ki se bodo zopet oživele po dolgem postnem času. Tudi Evelethčani bomo imeli tepo priliko, da se razvedrimq v nedolžni zabavi in sicer že ra velikonočno nedeljo ^zvečer t.'j. dne 'JO. aprila. Ta večer te bodo namreč priredile 2 skozi in skozi, šaljivt igre, v katerih bode vsaka l>eseda vzbudila obilo smeha tako, da se je bati, da bodo šli navzoči bolani na trebuhu domu. Igre se pričnejo zvečer ob pblu Smih v Auditorium dvorani. Cisti dobiček je namenjen tukajšliLslovenski cerkvi. Prosite se zopet vsi cenjeni rojaki po Kange in vsi domačini. da se udeležite teh šaljivih iger. Ne bode Vam žal, kajti nasmejali^se boste za celih pet let skupaj. Vstopnina za odrasle 35e., xa otroke 15e. Na prijazno svidenje torej na velikonočno nedeljo zvečer v Kveleth Auditorium! Evelethčan. John Iva nič .... George Iv&uič . . frank ^ridmar . . C eorge Lasich .. Primož K^iuieličič Martin Benedičič John Ivošir..... Louis Baškovec ., Ludvik Potočnik i Joseph Stevens j Peter Sterk . '____ ; ^Fai-tin Mihelič . . I Marj- Marinshek Anton 3raliovlich George Pasdertz . frank Skala . .... Mike Titus..... John Klotnichar . Skupaj____ VVH I Ta PROTEST, | preči t an in Podpisani župljn\ni tslovcnskc ni seji dne «. aprila 1919 z-opom-eerkvene občine sv. »Cirila iu Me-.; bo, da ivaj se ga priobči V "Gla-toda v New Yorku, zbrani ua silu K. S. K. Jednote". ' svoji izvanred ni seji s tem naj-i Chicago. 111. 7. aprila 1919. Za dr. M. P št 78 S. K. K. J. Odbor. odločnejše protesti ramo-proti ne sramnemu in lažnjivemu napada-j nju v "Glas Naroda" ua našega g. župnika Rev. Benigen Snbja., Vsi vemo kako miren in le goree i za katoliško st\ar in dobrobit p svojih župljanov je on. da sploh ' nemoremo za po pasti, kako more!. par podiežev do tega priti. Vemo; da vsi patne t ni ljudje »vedo. da je ( _ vse ostudya in nesramna laž, kar n. ZAPISNIK piše ta lažnjivi iri po vetru ob' - x jc izvrševalnega odbora SNZ. v Anic-' reiH-ev'llt vatov je naša tlolž- 'rikl" katera 80 vriila dne 12. marca živelo strtnoodločovanje! S. N. Z. URAD SLOV.NAR. ZVEZE V CLEVELANDU. Kjer živi g. Mlakar, so samo trije Slo v'ene i in vsi trije so člani 8XZ. On je vrl narodnjak. / Staunton, IU. — (Jlan 8NZ. August L. pošilja s voto denarja za narodni tla vek SNZ. Priporoča glavnemu odboru, da bi odgovarjal na. /nesramne napade v Enakopravmosti". Sedaj pride to aa vrsto, ker iuuuno sedaj predmete zato in delavno moč. Vse bo obračunano! Chisholm. ,Minn. — T'odnuzoica "Si nton Gregorčič" št. poroča gpdč. Frances Britc, jde pa Kristan!*'' Aurora, t IU. — Podmžni<-a ^ Soča'' si. ^»1 ijorot-a, da jim -ni bilo mogoče }>o-slati delegata na izvanredno konvencijo. ker je bilo* premalo časa in je po-I di upnica premlada. Poslali vo pismo1, «Jb se str;u.jajo s tem. Thomas, W. Va. — Rojak F. U. prosi zc informacije za The American Jugoslav Relief iu ob enem za nabiralne pole. Poroča, da je tam veliko Slovencev, ki bodo darovali v ta namen. Manjka pa tudi ne zdrazbarjer SRZ.. ki se |«a ne ozirajo na nje prav veliko. Le naprej /a pravično m .pošteno stvar. Pravica mora zmagati! Ce ne danes, pa jutri! Washington, D. C. — Committee on Public Information pošilja uradni bule-tin. v katerem j Ctevelan du okr»g SRZ.Kds je ni več. To je laž prve vrste. SNZ. še obstoji in je pirj«* obstojala, kakor pa SRZ. lisi. Vendar da se potegnemo' za tako 1919 v Knaiuovi dvorani. .$29.00 h hi- Nabiralna pola št. 11, Anon Ma-lesich: (Darovalci iz Chiyaga in So caga.) Frank Grill . John Gottlieb........... POPRAVEK. -Ta cob Stonicli (Berwyn) ^ V zadnji ( 14.) številki smo pri-! Anton Patrick . .......... občili na 3. strani sliko Father]F- Compare (S. Ch go) Jagrove misije Rdečega križa. Te-1 F,'auk Ziherie. (S. Chicago) uaj smo pomotoma poročali, da je bil načelnik te misije kapitan Rev. Francis Jager. Kapitan, ali siotnik Amer. Rdečega križa je njegov brat John 'Jager; Rev. Francis Jager je major' Amer. Rdečega križa. Toliko resnici na ljubo v popravek. V jubilejni številki (13.1 z due L*, t., m. je bilo v častnem' seznamu ali "-Zlati knjigi" K. S. K. J. izpuščeno društvo sv. Ane št. 15G, Clnsholm. Minn. To društvo je do bilo eno nagrado leta 1917, drugo 1«. leta 1918. Uredništvo. cerkev sv Štefana, CHICAGO. Oznanilo za veliki teden. Veliki četrtek. — Ob 9. Uri slo-vosiia sveta maša. Med sveto maso skupno sveto obhajilo vseh o-troK iu vse župnije, kdor le mor£ priti. Po maši procesija, ko se prenese sv. Rešuje Telo k stranskemu oltarju. Potem razkritje oltarjev. Zvečer ob pol osmi uri ura molitve pred svetim Zak rame utoni. k procesiji pridejo deklice s pa-jeolani. - Ves dan bodo okrog presvetega Zakramenta gorele sveče, kajti to je praznik ustanovitve te Skrivnosti ljubezni. Ves dan bo- Pilsen Furniture Co., 18«9 Blue Island Ave. .. Frank Tonuizich ......... Josip Kreinesec....... John Zvezich............ Gregor Miketich (So. Chic.) Anton Sverc............ Joe Kotrba, 1801 So. Laflin J. J. Linhart............ Ignac Amid......<....... Anton Brodarič......... John P. Pasdertz........ , Jo«ij» Juvan............. Pavel A. Findrik......... Math. Ivremesee . ........ H. Nemanich . .. .*......:. A. Slobodnik (So. Chic.).'. Frank Dolenc........... Ana Suhadolnik........ . John Fajfar.......... Sick Šimee . ............ John Bogoliit . . J........ John Bericdlk . .......... Magie Kuinik . ...... Anton Stonich . .....'..... John Treiberieli 1808, W. 22nd St. .....J Neimenovana . __________ Skupaj , , . j i - • Predsednik Paul SchneUer otvori seio blaVegajrospoda, ter ga branimo ob H:iQ rVi,H.r iwravi navzoče in ^ ' v javnosti pred itak i mi umazani-j mi listi kakor je 'Glas Naroda". A*si katoliški zavedni pa lahko vidijo v tei dimi podleži sc mora boriti on ki je postavljen hraniti naše najsvetejše resnice sv. vere. Našemu g. župniku -pa kliče- Chisholm, Minn. —*Tajuiea France« j Britc ne xahvaliuje v imenu podružnice SNZ., kakor tudi Z. J. ž. I. P. za po ve namen dauaauje s,-T« . ka je bila aul» i*d>!*VJM? lM;iUki rafcvlt> ^ cona glede \až^iih sprememb od zadnje te Jugoslovanske zastave. Saginaw, Mich. — Rojak L. B. ieJi po 7."" ; iKvanredne konvencije in drugič glede! ^^»wflaicn - w i.. ze«.^ dlll Slovenci Relief fondov, onega i/ New Vorka in i statl e,a® SNZ- Zato P03'1^ W.00 o s kako "I-- Chicaga. P"»top. On je vesel, ker je zamogel II S JV.UWi m . -f iv.nnaUt ..laitast .t«n> lm.w>r^.n t.^. Pre«Lnu se preide na dnevni roti, i usnju je .pr ed.se dnik sedam je stališču S, N. Z. in J. N\ V., dn. jo po sklepu zadaje kcmvejicije KNZ. izstopda od J. N. V>, tei da nima od takrat naprej nobenega j stika več a to pisarno, ampak je -arno 3.00 3.00 3.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.qp 2.00 2.00 2.00 2.00 2.0P 1.00 iT«) .1)0 1.00 1.01 1.00 A 1.00 .25 Naroda'! ' > Podpisani: J. Hribar nil., John Hribar. Viktor Cagran, V. K reč, ki (L Tassotti, V. Paulič, M. Cagran, ' Matija RamtuSa, Luka Pauli Joli.n Zffrman, J. Podboršek. st.; Frank Potočnik, Joseph Jlerčun, Jos. Dolar, John Jeglich^J. Po. aprila 101-9. Protest. 1 K. S. . v Chicagu, III., jc mt svoji i seji due 5. aprila' 1919. ostro ......$81.25 Ana Nabiralna pola št. 12, Mrs. Dolinžek: Anton Ck»renčie.........$ Ana Dolinšek........... John Kopač do otsoei molili pred oltarjem. Vrstili se bodo, kal^or se jim bode j B^itce? ilorjanžič določilo -— Za ta dan prosimo eve- i John Toirte rii<- za okrasitev oltarja. I Peter Er2ar . Veliki petek še začenja pobož- j Louis Tome . nost ob 9. uri. Ta dan praznuje sv. I John Jelen . Cerkev s posebuimi obredi, ki ka-[ Anton Tome . žejo globoko" žalost - nad smrtjo' Mary Jakfcič Iv.vA i 4.00 2.00 2.00 2.00 2.00 1,00 1.00 1.00 1.00 Društvo sv. Štefana št. K. J. redili protestiralo proti nekaterim slovenskim listom, posebno proti ' Glas Naroda" radi napadaifja iu pisarenja proti slovenski župniji, in .slovenski cerkvi sv. Štefana v Chicago, 111. Društvo odločno želi in zahteva, da se pusti slovensko župnijo in cerkev, popolnoma pri miru "Glas Naroda", naj.se ne briga% kedaj je v naši cerkvi sv. misijon, zakaj se vrši misijoir, in ftdliko se bode darovalo pri sv. uii-si jonu? Cerkev sv. Štefana je bila zidana na podlagi nafyga društva, ker je najstarejše katoliško društvo v Chieagi. in zato društvo že. li, da se pilsti cerkev in župnija od strani listov popolnomh pri miru. Ker podpore ne pričakujeiho od nobenega lista, in zato hočemo iftir. Za društvo sv. Štefana št. I, K. S K. J. Chicago, 111. 10. aprila 1919/ sc« V.a-Ključi .pred.-iednikovo poročilo. Poživlja tajnika, da on pdW'a Voje •it vari. Kep jc bflo ojbilo programe mi dnevjiem rek ki, se je zapisnik zadnje seje opusrtii, da se i o na prihodnji seji otlobrirl. Poleg ižvrsevalnega odbora SNZ. >o b.-ie zastopane {xrdru^niiaa ' Janez fvrak it. 1 in Dr. Anton Korošec št. 2. kakor ludi Zv.'za J ugoslo\ auatkih. Zen in De klet./ , ^ DOPISI: Chisholm, Minu. — Podruinica '•Simon Gregorčič'' št. 13, poroča taiifica. dn ijirajo več novih članov in |>oši!ljajo •tjdi svoto narodnega davka unujo obenem ve S N Z La Salle', 111. -- Podružnica --Jugo-slaVija" št. pošilja svoto dinarja za elanarin olitl9 in narodni davek Indianapolis, Ind. — Pod ninnies "Slovenija.' 2 poroča, da so zadnjič imeli velik, ljudski shor, na katerem sprejeli več resolucij glede postopanja 11 a>ije napram Jugoslovanom, ter so doti č/ae ^resrtltto i je poškili na predsednika Woodrotv Wilsona, taj^iika Laimnga, ilaiijatt^kemu in angleškemu poslaniku. -»Nadalje pošiljajo dolgo vrsto imen darovalcev, .ki so darovali za nurodni -tla vek SNZ. Skupna svota je bila po- un |13U.OO. , Ta pod ru žh Le a je bida Šele pred krat-keni ustanovljen«, in je v tem kratkem času že veliko darovala, -l^epa hvala Vam zato! 1 Chicago, I1L — Poilružnica ' Woodixj-w Wilson' St.. 7 pošilja »svoto denarja za narodni davek &NZ. in novo članarino ta\ Jeto 1919. Poročajo, da so dobili novo delavno moč na tiafodnem polju. Rev. Kazimir ju */. ak f a.jže k, d« ix» dobrr poniioč .pri ipodružufici. Frederickstown, Pa. — Rojak J. se strinja « načeli 8'NZ., zato pošHia svoto * 1.00 ,ter želi podrti ti član te plemenit« i u Koristne organizacije. On je .jako 75a4 dovo4jeo\, ker je lahko poslal pismo domu svojcem potom SNZ. • <, Washoe, Mont. — Na enak n«£la je pristopila ga. Agmes Gaartar, Podala je $1.00 za pristopnico. Tftda ona (>e zelo vesela, da je zamogla o1.00. (Pečat). Anton Oregorich^ zastop. Kohler, Wis. — Ro.jak F. fl poniju i svOto ^1.00 za KNZ. ter želi po*rf«ti »član te oragnizaeije. wlposlati pismo v staro domovino jk>-tom SNZ. , . . New York, N. Y. — Glavni odbor od The Amerioan Jugoslav Ke1ie£a ftošilja več bnletiuov, ki se vzamejo na znanje. New York, N. Y. — Prečila ae pitan« od Dr. Drago MaruSiča, v katerem j>o.ši-Ija lepo zahvalo 11a vse člane in članice »SNZ., kakor na njegove prijatelje pred odhodom v Parit. Obenem pa pripomni. da pošilja darovano vvoto $100 o*l 'SNZ., ter jo vr.ne, ker je bil že pre več obdarjen od njegovih zvestih prijateljev iu da je pravično in polteno, da vzame Zveza, ček nazaj. In"naši nosprot ni ki ]*a kričijo, da jo izkoriščevalec« Seveda, če bi se pisal 4 'K. i« K." On jc mož na mestu. Poštenjak od viha do tal. Nobeden mu nima pravice očitati. On je bil naroden' človek iu delaven /fl na« mili icarod, tak je prišel v Ameriko, tak je bil v Ameriki in tak je tudi šel iz Amerike. "Da se znade." Poročilo zastopnika R. A. Trošta: — G. Trošt poroča, da je bil zadnje dni v New Yorku in da so bili gg^ Dh Drago Marušič, Jolui Jager in o* sam pri A. J. Relief in. ,da so nareilili vse potrebne korake glede živeža v naši Jugoslaviji. Nadaije je ♦udi oeuinil, da se je zadnjič ustanovil v Chicagu, 111., tudi Relief, k: pa ima dvugo nalogo, 'kakor Relief v New Vorku^Ta dva Reliefa je potreba oba podpirati. Pn i Relief v New; Yorku je za hitro pošiljanje.ipveža. ker ta ima direktno zvezo zastopnikom. Amerike Mf. Hoo\ 'erjem zvezo, kakor hitro je dcpoiuran denar na The Guaranty and Trust Go., tako hitro se razfdeli tam toliko živeža, ker ima Amerika v Gibraltarju glavno zalogo«živeža. Drugi Relief, katerenm načeluje na pr\ em mestu naš Rev. Frn«eis> Jager, ima po drugi h t-men in oicer, da lahko v šakalu goHo-v«n, ki živi v okrožju Jugoslavije, pošlje Svojim prijateljem, znancem in so-i-odniik&m živež . in obleko sauiostojutv. Narodna vla»da Jugoslavije potom svojega. zastopnika v Washingtonu, I). G., je že dovoliJa, da bo ona dala svoje pomike in jih bo'pripeljala v sledeče tri juke: Reka, Solun in Dubrovnik in od tem jih bb- poslala po po«!'! ua naslovnike zabojev. Ker so navzoč* m a seji v klel ^ d«« sta oba Reliefa Ve v narodno korist, se skle-re, da Zveza Jugoslovanskih Zen in De klet v Ameriki in SNZ. podpij-a oba Reliefa. . . . The American Jugoslav Relief.—Ker »o člatti in članice SNZ. že uetaj časa preje nabirali in darovali v tak namen, dr> prva priložnost ki pride, da sc lahko pomaga narod« je imela svoj fond. V tem fondu je bilo nabrano $2.'t4.r>0, ka teTa. svota, jK>roča tajulk, se je dala Ijor i imenovanemu fondu. Stroški Zveze. — Predložijo »e stro ^ki; kateri se odobrijo za LzplaČit*v.Zve-plačala še enega ceaita za ba.uke-te. zabavne večere, kakor to trdi nesramna zgaga pri "Enakopravnosti"! VABILO. na pryi ali ustanovni koncert s plesom, katerega priredi Žensko pevsko društvo "Jugoslavija", Chicago, 111. na velikonočno nedeljo, dne, t!0. rprila popoldne ob ;] .uri v dvorani Č. S. P. S., 1126 \V. 18. St. (vogal May St.) s sledečim sporedom : 1.) Ameriška himna "The Siar Spangled Bauner" svira godbeni orkester. 2.). Pozdravni nagovor, govori ga. Z>ata Biartkini. 3.) "Dalmatinski Saj k a s" or llrv. pjev. zbor "Zora". Odmor. —, II. del: 9.) "Gorenjke", "I.aliko noč!" poje Ženski pevski zbor "Jugoslavija". 10.) "Kresnica", ples", pleše gdč. B. A*erbiščar. * 11.) Tenor šoto "Legenda". "Želja", "Moja sodba", poje. g. Ivan Mladineo. 12.) 12. "Domovini", deklamira gdč. Albina Kozjek. 13.) Solo na gosli........* • * 14.) "Savske vile", romantična slika: a) Sestanek vil. b) Pesem svobodne vile. c) Himna svobodi in razstanek. Proizvaja Ženski pevski zbor "Jugoslavija". Sopran sodo ga. K. Brajek. Po sporedu ples in šaljiva pošla. Vstopnina o0c. Vse v Chicagu živeče VIu^oslo vane vabi ua ta koncert najujud- p'e^e T. 1 ne j e Odbor. Največji sovražnik človeštva • Nek jako sloveči zdravnik jo pisal nadavno r svojem članku slefleče: " Bolezen ne vpošteva narodn|h mej. Ne dela pii tem ui-kake razlike, če so te meje reke, uro rov;, a. ali oceani. Zaradi tega bo vsak nastop zelo uim-.sten. ee se. bo skušalo boleznim ustavlja ti, in že na la aii drug način podaljšali dneve našega življenja." Dosti bolezni nastane v želodcu, katerih' bi se lahko marsikdo izognil če bi (Iržal svoj želodec vedno čist in ^ redu da bi opravlja! lahko svoja dela. Triuerjcvd a-meriško grenko zdravilno vino je oni pripomoček io. To vino bode zdi*2avalo Ves prebavni sistem v pravem stanju, krepilo vam bo okus. odpravily zabasauo>t. Dobiva sc v vseh lekarnah. Če vzamete Trineriev Liniment za kako bolečino, boste tudi zelo izne-nadeni. Pregnal vam bo revmafi-zem. nevralgijo, 'hrbtobol, izpah-ke itdl V lekarnah. — Joseph Tri- tier Company, 1335^1343 South Ashland Ave. Chicago III. (Adv.) iA Mlinarjeva Kristina. p. p. Bil je feden tistega časa, ki je ' odločen, da se je freba približati k spovedniki in opraviti velikonočno dolžnost. Imeli smo misijort in ves teden so se zbirali verniki vneto in obilno/jtevilno k .pridigam in službi božji. Spovednice so bile kar oblegane — m to ita-koj izprva; zakaj goVori, ki so bi-lili umerjeni posameznim stanovom'v pouk, so segali do srca in zvabite cele čete tistih^ ki so.posameznim stanovom pripadali, da so prišle in odlagale težo grehov in razvad. - , Stanovski nauk za dekleta! Tako je bilo oznanjeno — in trume deklet so se zgrinjale tisto popoldne v cerkev in se, kolikor je bilo mogoče, postavile v bližino spo-vednie; ker vedelo se je, da resnični sad svojih govorov hočejo misijonarji vedeti v .tem^da .poslušalci ne le poslušajo, ampak da potem tudi gredo in pokleknejo in priznajo: 'Oče, grešil sem!" In misijonar — mlad še, a bled in visok*- čigar postava je že sama po sebi pričala o pokori in o zatajevanju -r- je govoril vneto in prepričevalno, da so srca zastajala in je šlo po udih^ kakor mra^z in vročina obenem. 'Svaril je pred grešnim znanjem in nagibal k temu, da se znanja, ki so se kot grešna sklenila, raztrgajo enkrat za vselej, ker 'zdaj je čas milosti, čas / rešitve in zveliča-nja. . — Grešno znanje! In zapeklo je Mlinarjevo Kristino, ki je stala sred^ cerkve med drugimi. Vest se je oglasila in je rekla, da njeno "znanje", če še ni grešnp. pa je vsaj nevarno in brez resnega namena in pomena — skrivno in za hrbtom" stari še v "Ljubezen je tam, kdo drugega v resnici rad ima. . .Ti plaviš i Rad me ima! Jaz pa pravim, ako te v resnici rad ima, potem mora skrbeti, da iti obvaruje. tisto, kar je tebi največji zaklad iri najboljše blago na tem svetu! In to je tvoja dekliška -čast, tvoje poštenje in tvoje dobro ime. . . . Sedaj pa vprašaj svojo vest, kakšno je njegovo .obnašanje nasproti tebi. . . Kakšne so njegove besede. . . Kakšni so njegovi nameni _ . . Praviš: Ijepe namene ima! — O, ko bi jih le res imel! Toda, kdor ima lepe namene, ta dela po poštenem potu, ne po ovinkih — z vednostjo starcev, ne, na skrivnem. Ta pride podnevi in pove, da je zakon njegov namen. . . Kdor tako dela, njemu je verjeti, da te ima rad. , . To bi bila ljubezen, ki je dobra in za zakon potrebna. Sicer pa —!" GLASILO K. S. K. JEDNOTE. _ 16, aprila ido roba: to je izprevidela. In da bo šlo še dalje —: morda čez rob — v prepad, ako znanja čim preje nerazdere: "tudi tega si ni mogla prikriva.tj. Znanje za hrbtom sta riše v, združeno s ponoČnim shajanjem in . . o Bog: to jč pač jasno dovolj, da se tako znanje mora 'grešno" menovati. In kako ri more upati, da bi pristopila k spovednici, i predno ni raztrgala vezi in verig!. Zbudi se j j)a pa ^ spovedi mora, to je zo-, vrzi odjpe.f jasno kot beli dan; zakaj ve- likonočni čas je tu! In vrh tega! vest sama .teži in priganja. . . O ko bi le mogla! Ko je šla po cerkveni pobožno-1 sti domov skozi vas doli proti mlinu, ie skoro ni bilo vet* poznati. Mlinarjeve Kristine. To je bila pač neka druga enoindva.i-setletna dekle, s povešenimi očmi, ne oziraje se niti na levo, niti j na desno, stopaje po stezi, roke, nevede še vedno sklenjene, z ma-. POZOR ROJAKI! v • Rojakom širom Amerike steni naznanjamo, da "jo je dne 17. marca t. 1. od tu iz Rankina, Pa neznano kam popihal v pitts-burški okolici dobro poznati Matija Muiič. S sabo je odnesel, ali ukradel ves tedenski dohodek $300.00 od dobro napredujočega slovenskega društva 'Danica", Omenjeni je delal pri društvu za natakarja in je bil tudi član i-stega društva. Poleg tega je še opeharil več drugih rojakov, od katerih si je denar posojeval z obljubo, da jim vse vrne, ko bo dvignil svoj? denar iz banke. Ni banki pa ni imel centa. Kakor se je pozneje dognalo, je odnesel rojakom tudi yeč Liberty bondov, katere je jemal od njih, da jih bo zamenjal v denar, pa ne zanje — ampak za^e, Oni uzmovie je vsega skupaj prevaril tukajšnje rojake za približnjo $1000.00. Gotovine ni dosti odnesel od tu, ker je rad karte i-gral in po kegljnščih hodilf delal pa nikoli rad.1— Omenjeni Matija Musič je doma iz vasi Krasinc, podzemeljske fare v Belokrajini. V Ameriko je prišel že pred kakimi 20 leti. Najprej je živel nekje v Cornwall, Pa., potem v Reading in-na Am-bridge; tu v Rankin je živel 9 let. "Spozna ga lahko tudi kdor ga še fti videl, ker je slep na levem očesu da nosi stekleno oko. Navle^e se ga večkrat rad, če ima kaj pod palcem. Prosimo torej cenj. rojake širom Amerike, kdor ga kje vidi in fcna za njegov naslov — da nam ga nasnani, za kar mu bomo Vesele velikanočne praznike želiva vsem najinem cenjenim odjemalcem in osta- jfc ^ lim rojakom ter rojakinjam, ter se še v nadalje naj-uljudneje priporočava IVAN IN JULIJ ANA GOTTLIEB SLOVENSKA, GROCERIJ A Telefon: Canal 3073 ,. 1821 W. 22. St., Chicago. ima svojo rodno mesečno sejo vuk« drugo nedeljo ▼ mesecu ▼ Kranjske Slovenskem Qomu, 57 In Butler St.. v Pittsburgh, Pa. Uradniki za leto 1919: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. t tajnik: Frank Trempus, 5146 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij Greguraš, 4517 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St.. N. S. Pittsburgh. člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250.. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden. - Slovenci in Hrvati, kteri &e niste pri nobenem društvu,spadajočem h K.. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnit« na igo-raj imenovane uradnike društva. V slučaju ^bolezni se mora vsak člaa'te-ga društva oglasiti pri sobratu John Golohič. 5621 Carnegie Ave., Pitta-burgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi. THE FIRST NATIONAL BANK (PRVA NARODNA BANKA) CHISHOLM, MINN. • BrAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO 'SLOVENSKI DOM' CHICAGO, ILL. Staro- čez 10 let. Prvo, najstarejše in največje slovensko društvo le vrste v Chicagu.. Posluje v navadnih prostorih vsak torek zvečer od pol 8. do 9. ure. Izdaja nove serije vsak prvi torek meseca Januarja, aprila, julija, in oktobra. Posdjuje denar po 6 procentov dd sto na hiše, ali knjige. Dne 31. decembra 1918 jo imelo društvo posojenega. Na posestva .... $ 95,200.00 Na knjige ____ 8.600.00 Skupaj ....i... $103.800.00 " Uradniki tega društva so večinoma vsi hiini posestniki, ter jamčijo za varnost društva z vsem svojim premoženjem. Torej denar je varuo naložen, kakor je bil dosedaj. Uradniki: John Zefran,»predsednik: Josip Zupančič, tajnik, 1824 W. 22. Pl. — Telefon: Canal 7130. John Ter-selich, blagajnik. Nadzorniki: Anton Qregorich, Anton Kreme-sec, Martin Senica, Frank Orill, Maks Omerzel, A. Batisteg in Anton Banich. naznanja s tem da lahko zopet pošilja denar v vse kraje Jugoslovanskih držav. Denar pošiljamo naravnost brez kakega zadržka po najnižji ceni (kurzu) in jamčimo za vsako pošiljatev. Zglasitese, ali vprašajte za vašega rojaka J£kob Osbolt-a, ki je pri nas u-služben, samo za to, da postreže našim slovenskim in jugoslovanskim strankam. Banka je odprta od 9. do 3. ure; ob sobotah tudi zvečer od 7-8. MARIJA SLUCA 1828 W 22nd SI. Chicago, III T«Mms« Cuel 4719 Izkušena in ■ drftav aim dovoljenjem potrjena BABICA »• alJudno pri poro 4» a* »•nekim in kraiktm t* mmm is o*r*kin Si* < imnkam. Boljše je. da govoriš samo polovico tega kar misliš, kakor da bi samo polovično mislil to, kar go-tforiš. TAKOJ odpravi želodčno nepriliko! BOLEČINE VSLED NEPREBA-VE, SLABA USTA, PEKOČINE V ŽELOPCU IN KOLCANJE. PRIJETNO ZDRAVILO. Čudite se, kaj ste jedli, da vas teži v želodcu? Ne tarnajte preveč!!! Zdravilo je tukaj!!! Eno uro zatem, ko ste potožili eno Laxcarin tableto, prešle bodo vse bolečine v črevesju, nehala vas bo tudi takoj glava boleti. Stane prav malo — in je vred-/ no zlata za bolnega človeka. — Deluje točno kot ura. Najboljše je, da naročite dovolj Laxcari/ia za celo zdravljenje, če bolezen dolgo traja. 6 škatelj velja samo pet dolarjev; za bolnika so pa milijonkrat več vredne. Za en dolar dobite že eno škatljo. Pošljite Money Order ali denar v registriranem pismu in naredite naslov: Laxcarin Products Co., Dept. Z-lPittsburgh, Pa. — Po-naredbe vam bodo škodovale, zatorej se jih ogibajte! Laxcarin se ne prodaja v lekarnah. Odpri sroe, odpri roke, 0tiraj bratovske solze, Sirotam olajšuj gorje! POSLEDJSTJE POSOJILO POSLEDNJE VOJNO POSOJILO. — TO POSOJILO JE PRAVZAPRAV POSOJILO ZMAGE. — MORA BITI PODPISANO V CELEM ZNESKU. — STORIMO PATRIJOTIČNO DOLŽNOST NAPRAM VLADI NAŠE NOVE DOMOVINE! — KAMPANJA S2 PRIČNE DNE 21. APRILA T. L., IN TRAJA TRI TEDNE. JUGOSLOVANI! VLADA ZDRUŽENIH DRŽAV JE PRIZNALA NAŠO DOSEDANJO POŽRTVOVALNOST, KATERO STE POKAZALI PRI MINULIH ŠTIRIH VOJNIH POSOJILIH. NE ODNEHAJTE SEDAJ. STOPIMO SKUPAJ, DA D& VRŠIMO NAŠE DELO V ZNAMENJE HVALEŽNOSTI AMERIŠKIH JUGOSLOVANOV. Tu gre za našo čast in ugled! ZAČETKOM MINULE SVETOVNE VOJNE SO SE JUGOSLOVANI ZAVEZALI, DA BODO STALI VDANI IN VERNI NAŠI NOVI DOMOVINI ZA ČASA BORBE ZA SVETOVNO DEMOKRACIJO. REKLI SO, DA SO VOLJNI DOPRINESTI VSE ŽRTVE NA OLTAR NAŠE MOGOČNE, SVOBODNE DOMOVINE. — JUGOSLOVANI SO VSLED TEGA STOPALI V CELIH VRSTAH V REDOVE AME RIKANSKE VOJSKE IN MORNARICE. NA TISOČE, SE JIH JE BORILO POD ZVEZDNATO ZASTAVO. — NA TISOČE JE PRELIVALO SVOJO KRI ZA SVETA NAČELA PREDSEDNIKA WILSONA! JUGOSLOVANI SO DALI NA MILIJONE DOLARJEV ZA MINULA VOJNA POSOJILA. TO STE DELALI BRATJE ZA NAŠO ČAST IN PONOS JUGOSLOVANSKEGA NARODA V AMERIKI! SAJfO ENKRAT ŠE STOPIMO V VRSTE IN TO POSL&DNJIKRAT. KO DOJDE ČAS, ČEZ PAR DNI, KUPIMO BONDOV SVOBODE, KAR NAJVEČ MOGOČE. Z,MAGE IJSf SVOBODE. ZDRUŽENE DRŽAVE SO ŠLE V VOJNO, DA STAREJO AVTO-KRACIJO NEMŠKE IN AVSTRIJE. ZDRUŽENE DRŽAVE SO PRIČELE VOJNO, DA PRIDOBIJO SVOBODO VSEM? SVETU, VSEM NARODOM, OSOBITO MALIM. ZDRUŽENE DRŽAVE SE OSOBITO BORIJO NA MIROVNI KONFERENCI ZA PRAVICO MALIH, PREJ TEPTANIH NARODOV. 0 j , ' _ I - . X » • JUGOSLOVANI! NE POZABIMO, DA IMAMO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH NAŠEGA NAJBOLJŠEGA ZAGOVORNIKA. PtfKAŽIMO JIM TOREJ SVOJO HVALEŽNOST S TEM, DA KUPUJEMO V POLNI MERI VLADNE BONDE ZMAGE (V. VICTORY LOAN). » POSOJILO ZMAGE JE POSLEDNJE POSOJILO SVOBODE. POSOJILO ZMAGE SE NAZIVA VSLED TEGA, KER SO ZDRUŽENE DRŽAVE ZMAGALE NA CELI ČRTI. — ZMAGALE SO NAD AVTOKRACIJO IN DES POTIZMOM. . • • •' . • . , I * Posojilo Zmage je najbolj varno investiranje denarja na celem svetu! Kampanja se prične dne 21. aprila! BODITE PRIPRAVLJENI! NARAVA JE V CVETJU Po dolfem spanj« se je prebudila mati nafeva. — Polna je moči, in čaka vas, da jo pričnete obdelovati. Prvi pogoj za uspešno obdelovanje je pa dobro »«m«. Bros dobrega Mmeni, mm bo dobrega sadu. p Sedaj je naj pripravne jši čas za sejanje. Ne zamudite te najugodnejše prilike. Spomladi se pripravljajte za jesen. Ali ste se že preskrbeli za kuhimjo? Vaš vrt vam da večinoma vse kar po-trebujete v kuhinji. Toda le pod enim pogojem, vrt Vam bode rodil, če boste vsejali dobra semena. Jaz imam v zalogi feemena najbolj priljubljenih cvetlic, trav in raznih zelišč, ki so v kuhinji neobhodno potrebna. Vsa semena so preiskušena. Kdor bo naročil, se ne bo kosal. MATH. PEZDIR, Box 772, City Hall Sta., New York, N. Yi Pišite po brezplačni cenik! Vsebuje imena vseh priljubljenih cvetlic, naj razno vrstnejša poljska semena, trave, ter imena zelišč in začimb, ki so v kuhinji neobhodno potrebne. ALI BI VERJEL OGLASU, KATEREGA JE CITAL V ČASNIKIH. ZANIMIV SLUČAJ MOZA V OHfJU. Mr. Srni* h iz Carringtona je bil se l.cilaviio navaden pesimist. OglaSanje patentiranih zdravil in drugi oglasi v «|do£m>m so bi|i po njegovem mišlje n ju popolnoma nepotrebni. Naravno je, da je mož imel i enalto idejo o zdravni- ih samili, in to: je bil tudi velik vzfrok, da je l»olehal vec let na. želodčni nered-iH/xti in zaprtnitL . ' Vsekakor pa je nekega dne Mrs. Hmith «e naveličala te nepretrgane sitno«* i, katere je stresal Mt. Smith nad njo neprenehoma. Navadno vedno ne-zadovoljeni je mnogokrat brez vsakega spanja, je povzročilo veliiko več sitnosti ko* se j cmoglo eventualno od ti joga pričakovati. Nekega dne »e je o-glasil sose-d pri go»{>ej Smith in pokazal na neki ogla* LAXCARINA v do mari m listu. Mr«. Smith se je odločila, d: to poskusi. Naročila je zavojvtega zdravila. Sprejela je zdravilo po poAti. ali naletela je vseeoio na odpor, katerega pač ni pričakovala preje. Mr. Smith se je bil odločno zavzel, da ne vzame nobenega takozvanega ''goljufivega zdravila". Končno je vendarle Mrs. Smith imela svoj uspeh in ga pregovorila, da je vzel eno kroglico po kosilu. »Seveda ta sama kroglica mu v resnici ni pomagala, tenweč~~za moment Se j*«slabwala njegovo »tališče. Vsekakor p %na vse godTnanje od strani Mr Sn>it,ha je Mrs. Smith spoznala, da ne bode tako hudo ga pripraviti, da b.» vsel še dmgo kroglico in še tretjo po zneje tega Laxcarina. Obstinent naravno ni iiotel pod nobenim pogojem priznati, da m« je Lajtcarin pomagal. Vendar pa po preteku -trideset dni zdravljenja in uživanja Laxearina je povedal Mr. Smith svoji soprogi, da je sedaj še sam naročil se Sest zavojev i Laxcarnia m je celo izrazil, da z a časno mu jih ni j>otreba uživati, a vseeno noče biti vec brez,njih. Njegov želodce »leluje dobro in čreva so v dp-brem stanju sedaj.: Torrej vzemimo Stvar, kakršna je. So oglasi in zopet oglasi, ,pn so tudi ljudje in zo|>et ljudje raznega mišljenja in na zorov. Ce ste pesimist,'potem pustite naj vaša soproga naroči en zavoj Lax carina za vas in če niste pesimist, po-tem ,pn ga kar sami naročite še danes. Ni večjega gorja od želodčne neredno--sti in zaprta ice. Ni le gorjevvsled bolečine, ampak poVzroča tudi ^prehitro filarost. Naročite si zavoj Laxearinr, pustite, da vam pokažemo, da so oglasi v katere itudi lahko verjamete in jim zaupate Laxcarin se predajat pri Laxacrin Pro« hie t s CoM Depi. Z—1, Pittsburgh, Pa- t'ena je en dolar .zavoj — pojno zadostilo šest zavojev za pet dolarjev.! Pošljemo poštnine ,prosto za gotov Odprto vsaki dan, rasn^ nedelj in praznikov, od '0. dop. do I., pop. The Joliet Nalional Bank JOLIET. ILLINOIS Kapital $150,900. Rezervni sklad SS60,ON. držav in Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. Rkoro že 30 let »e Trinerjeva zdravila uspeAno rabijo r največji m /aupauj«->m. A to tudi «sro ka. kur zaupnost i/delovstelja umluii popolno raupnuje in čislati je od v**b t»oU*n» |ih je «!»• v»-t«|.-n»-» iMUlotkov (Nivr.ročeitib In Mp<»četih V teloden. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vin«. i^mU trlwlnr In raoi iz not ran j vin« drobovja vite nabran** ar potreba« in Miriip**b« km«, v i, ki mi orkakM-b iiriii|( /loM..ri.ih tvarin /avirajočih pravilno delovanje drobovja Trinerjevi lek. ••• v«a'karit>* (Kitrehne mrHNoire in vm bil je jo le |>otrebne zdravilne grenke koreiiiuira ter krae..h NnVr rtid*>če vino V zadevi /abMtuiioHti, iieprfbavuoffti, glavobola, pol-glavobola, nervozuoNti, navado* »lab«^«., kakor tudi v ielodi- uili oeprilikah. Vi rade nadlegujejo ieuhke ob premeru bi iilja ali redarje in um«re delavce, ko detajl in vdilia*'a|<> plia. č# rabit«, ta lek, boste naali v njem beprerenljfvo vr^dno^t. l»obite j v vaeh lekaraak. TRINERJEV LINIMENT prodere vm-lej v kofeu bolečiae, ml«, pa je ziaett V «lučajn - proti ua, sli revmatiama, nevr^lgij^, ium liego, o trptilo« ti glr>ftnjev iu drugih, ua|hitir.jA» hi gotovo |h>iuoč.. .laku je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd.,* 1 ud i z* drgnenje ti ver v in m ma zanje po kopanju nog. lHibite je v vseh lukarnah. Trinerjev Antiputrin je iavhitoo in prav prijetno *dr»c»b» ua«Mobi •♦* v lekarnah NAJNOVEJŠE NAURADE SO DOBILA TETNERTEVA ZDRAVILA V MEDNAitODNiil RAZSTAVAH GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1016, GRAND PKIX PANAMA lets. JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists 1T33-1343 So. Ashland Ave. i CHICAGO, ILLINOIS POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV. Ustanovlfena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 Z E 6 O LEX je ta banka varno čuvala in držala prihranka ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 vlagateljev. Nj eno skupno premoženje, ali imetje znaia nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček shaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu. . , A Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO UET0. Nanstli obresti si polletno pripisujejo k glavnici, ill po Izplačuje!« m hranilne uloge od $1.00 naprej. FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. Joliet, Illinois. "LJUDSKA BANKA".