ZAVAROVANJA MOTORNIH VOZIL 2016 Ljubljana, april 2016 Izdajatelj: SLOVENSKO ZAVAROVALNO ZDRUŽENJE, GIZ Železna cesta 14 p. p. 2512 SI-1000 LJUBLJANA Telefon: (+386) 1 473 56 99 Faks: (+386) 1 473 56 92 Spletna stran: www.zav-zdruzenje.si E-naslov: info@zav-zdruzenje.si Odgovarja: mag. Maja Krumberger, direktorica ZAVAROVANJA MOTORNIH VOZIL 2016 SZZ, Ljubljana 2016 Besedilo, tabele in grafikone pripravili: • Mateja Lamovšek • Tanja Trampuž Lektoriranje: Amidas, d. o. o. Produkcija: Pegaz International, d. o. o., Ljubljana Oblikovanje: mag. Luka Mancini Fotografije: 123RF Vse pravice pridržane. Uporaba podatkov v celoti ali deloma dovoljena le z navedbo vira. ISSN 2350-5788 VSEBINA Metodološka pojasnila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Statistična znamenja, merske enote, kratice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 SPLOŠNI PODATKI O MOTORNIH VOZILIH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Motorna vozila v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Primerjava Slovenije z izbranimi državami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKE ODGOVORNOSTI (AO) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Mednarodne škode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Škodni sklad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Odškodninski urad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 KASKO ZAVAROVANJE MOTORNIH VOZIL (AK) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 ZAVAROVANJE LASTNIKA VOZILA IN VOZNIKA ZA TELESNE POŠKODBE (AO+) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 VIRI PODATKOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Publikacija Zavarovanja motornih vozil 2016 temelji na letnih podatkih, ki jih je SZZ pridobil od svojih članic. Po ocenah podatki predstavljajo 99,8 % trga avtomobilskih zavarovanj v Sloveniji. Če so uporabljeni drugi viri podatkov, je to posebej navedeno v besedilu, tabelah ali grafičnem prikazu. Zbiranje podatkov je bilo zaključeno 12. aprila 2016. Kjer statistični podatki za leto 2015 ob zaključku redakcije te publikacije še niso bili na voljo, se časovna serija konča z letom 2014. Časovna serija se načeloma nanaša na desetletno obdobje. Če ni drugače navedeno, se vsi podatki v tej publikaciji nanašajo na Slovenijo, razen podatkov članic SZZ, ki se nanašajo na njihovo celotno poslovanje. pred uvedbo evra je za konverzijo nacionalne valute v evro uporabljen menjalni tečaj 239,64 SIT = 1 EUR. Ta pretvorba je skladna s sistemom pretvarjanja pri SURS. V nekaterih tabelah so zneski prikazani v 1000 ali 1.000.000 EUR, kar je posebej označeno. Stopnje rasti so izračunane kot razmerje med podatki izbranega in predhodnega leta brez upoštevanja inflacije. V opazovanem obdobju so vidna nekatera odstopanja podatkov, ki so nastala zaradi sprememb zakonodaje ter posledičnih sprememb metodologije štetja in izkazovanja podatkov. Da bi v publikaciji zagotovili primerljivost podatkov, so kombinirana vozila v celotnem obdobju šteta k osebnim vozilom. časovni vrsti podatkov o registriranih cestnih vozilih v Sloveniji (vir: SURS): – spremenjena kategorizacija vozil marca 2006, – prehod na nov register cestnih motornih vozil marca 2006, – za neaktivne traktorje, traktorske priklopnike in bivalne priklopnike leta 2007 ni bila podaljšana registracija, – upad začasnih odjav motornih koles po letu 2007 (tudi zato, ker so zavarovalnice v tem letu spremenile pogoje zavarovanja). vozil, ki izvirajo iz zavarovalnic ter so prikazani za zavarovalni vrsti AO in AK, se nanašajo na vsa motorna vozila z lastnim pogonom v skladu z naslednjo kategorizacijo, ki jo uporabljajo zavarovalnice: PS01 – osebni avtomobili PS02 – tovorna vozila PS03 – avtobusi PS04 – vlačilci PS05 – specialna motorna vozila PS06 – motorna kolesa PS07 – priključna vozila PS08 – motorna vozila s tujo registracijo PS09 – vozila v popravilu v avtomehaničnih in avtoremontnih delavnicah ter delavnicah za pranje in podmazovanje vozil PS10 – delovna vozila PS11 – tirna vozila PS12 – kombinirana vozila PS13 – posebne oblike zavarovanja Za ta statistični pregled smo cestna vozila v – vlačilci – cestna tovorna motorna vozila, – motorna kolesa – motorna vozila z dvema Sloveniji skladno s kategorizacijo SURS razvrstili v namenjena samo ali večinoma za vleko drugih kolesoma, s stranskim priklopnikom ali brez naslednjih enajst vrst (vir: SURS): cestnih vozil, ki nimajo lastne pogonske sile njega, ali s tremi kolesi, pri katerih delovna – osebni avtomobili – motorna vozila z vsaj štirimi (večinoma polpriklopnikov); prostornina motorja z notranjim izgorevanjem kolesi, namenjena za prevoz oseb, ki imajo poleg – delovna vozila – prirejena tovorna vozila z presega 50 ccm oziroma pri katerih sedeža za voznika še največ osem sedežev; vgrajenimi napravami za opravljanje posebnih konstrukcijsko določena hitrost presega 45 – specialni osebni avtomobili – osebni del, ki niso namenjena za prevoz tovora in ki na km/h; sem spadajo tudi t. i. štirikolesniki, katerih avtomobili, oblikovani za posebne namene, in ne ravni cesti lahko dosežejo hitrost, večjo od 30 masa, kadar niso obremenjeni, ne presega 400 za prevoz potnikov (gasilska vozila, rešilni km/h (gasilska vozila, rešilni avtomobili, kg (ali 550 kg, če gre za vozila za prevoz blaga); avtomobili, pogrebna vozila, vozila avtošol, premični žerjavi, valjarji s svojo gonilno silo, – kolesa z motorjem – motorna vozila z dvema, tekmovalna vozila in drugi osebni avtomobili, ki buldožerji s kovinskimi kolesi ali gosenicami, tremi ali štirimi kolesi, katerih delovna niso navedeni drugje); vozila za snemanje filmov, radijskih in prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne – tovornjaki – neupogljiva tovorna vozila; televizijskih programov, vozila potujočih knjižnic, presega 50 ccm in katerih hitrost na ravni cesti – specialni tovornjaki – tovornjaki za opravljanje vlečna vozila za vozila, ki so potrebna popravila, je konstrukcijsko omejena na največ 45 km/h; posebnih opravil, ki zahtevajo posebno ter druga cestna vozila, ki niso navedena – kmetijski traktorji – motorna vozila, ki so prilagoditev nadgradnje in/ali posebno opremo drugje); namenjena samo ali zlasti za kmetijska dela in ki (cisterne, vozila za prevoz živih živali, betonski – avtobusi – motorna vozila za prevoz potnikov z jih je dovoljeno uporabljati na cestah, odprtih za mešalniki, vozila s tovoriščem z nadzorovano več kot osmimi sedeži poleg sedeža voznika; javni promet ali ne; temperaturo, gozdarska vozila, prekucniki, – priklopna vozila – cestna vozila, ki so izdelana samonakladalniki, vozila, prirejena za prevoz tako, da jih vlečejo druga cestna motorna vozila nevarnega blaga ipd.); (tovorna priklopna vozila (priklopniki, polpriklopniki), bivalni in traktorski priklopniki). SPLOŠNI PODATKI O MOTORNIH VOZILIH Slovenija je v zadnjih petindvajsetih letih doživela velik napredek, ki je opazen tudi na področju prometa. Povečevanje števila registriranih vozil, povečevanje obsega cestnoprometnega sistema, spremembe v poselitvi so prispevali tudi k bistvenemu povečanju cestnega prometa. Prvi avtocestni odsek v Sloveniji je bil zgrajen leta 1972 med Vrhniko in Postojno. Takrat je po njem vozilo povprečno okoli 8000 vozil na dan, danes več kot 50.000. Na avtocestah se dnevno vozi tudi do 8000 tovornih vozil. Največ, 64,7 % prometa poteka po avtocestah, hitrih cestah in glavnih cestah, ki predstavljajo 21,8 % dolžine celotnega državnega cestnega omrežja. Boljši kot pred dvema desetletjema je tudi življenjski standard prebivalcev. Takrat je bilo treba za nakup osebnega avtomobila delati dvakrat več časa kot v letu 2015, ko je bilo že tretje leto zapored za to potrebnih malo manj kot 2000 delovnih ur. Zaradi večje dostopnosti osebnega avtomobila se povečuje tudi delež v košarici življenjskih potrebščin, ki ga gospodinjstva v Sloveniji namenjajo za prevoz in je v zadnjih letih znašal okoli 20 % vseh porabljenih sredstev. Kljub v zadnjih letih oslabljeni kupni moči prebivalstva se ves čas povečuje skupno število registriranih motornih vozil, med katerimi je 78 % osebnih avtomobilov. Ob pospešenih naložbah v cestno infrastrukturo, vse manj konkurenčni ponudbi javnega potniškega prometa in spremenjeni poselitvi Slovenije, ki temelji na dostopnosti z osebnimi avtomobili, se čedalje večji delež prebivalstva odloča h 3.500 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 Vir: SURS 1 ocena 0 POTREBEN DELOVNI ČAS ZAPOSLENE OSEBE, DA ZASLUŽI ZA NAKUP OSEBNEGA AVTOMOBILA (Renault Clio) 2006 2007 2008 2009 2010 zadovoljevati svoje potrebe po prevozu z osebnim avtomobilom. Zato je predvsem po osamosvojitvi države močno upadel promet z javnimi prevoznimi sredstvi, še posebno z avtobusi. Obseg teh prevozov se je v zadnjem času sicer nekoliko ustalil, vendar na mnogo nižji ravni. Avtobusi so od januarja do decembra 2015 v javnem linijskem prevozu prepeljali 27,7 milijona potnikov ali za dve tretjini manj kot pred desetletjem, v mestnem javnem linijskem prevozu pa 46 milijonov potnikov ali skoraj polovico manj kakor pred desetletjem. Uporaba železniškega potniškega prometa po velikem padcu v devetdesetih letih počasi znova narašča. V zadnjem desetletju je bilo povprečno registriranih 1,4 milijona cestnih vozil na leto, od tega 97,1 % motornih. Preostala so priklopniki, katerih število se počasi povečuje, vendar v bistveno manjšem obsegu. Največ med vsemi vozili, skoraj 1,1 milijona, pa je osebnih avtomobilov. Število teh se je po osamosvojitvi Slovenije skoraj podvojilo, kar je posledica spremembe načina življenja – večje število avtomobilov na gospodinjstvo, povečevanje povprečne razdalje potovanj, manjša dostopnost in fleksibilnost javnega prevoza. Tudi v letu 2015 je bila ugotovljena pozitivna, 1,8-odstotna rast njihovega števila. Med registriranimi motornimi vozili jim s 7,7-odstotnim deležem sledijo traktorji, ki jih je bilo lani v primerjavi z letom prej več za 2,6 %. Največjo, 14,9-odstotno rast so zaznala kolesa z motorjem. Priljubljenost vseh vrst motorjev v zadnjem desetletju narašča, čeprav v letih po nastopu gospodarske 2011 2012 2013 2014 20151 Osebni avtomobili Tovornjaki Motorna kolesa Kmetijski traktorji Ostala motorna vozila Priklopna vozila Vir : MZI, SURS krize bistveno počasneje. Število registriranih motornih koles se je tako od leta 2005 povečalo kar za 266 %, toda lani je bil edino pri njih ugotovljen upad, in sicer 3-odstotni. Tudi preostale vrste vozil so sredi zadnjega desetletja zaznale manjša nihanja, največji upad primerkov pa je opazen pri priklopnih vozilih v letu 2007 (9 %) in pri vlačilcih v letu 2009 (8,1 %). Pri motornih kolesih je izrazito leto 2007 zaradi neodjavljanja motorjev čez zimo. Istega leta je opazen upad števila kmetijskih traktorjev zaradi izločitve neaktivnih vozil. Število vseh motornih vozil kot tudi osebnih avtomobilov, tovornjakov in motornih koles je imelo v opazovanem obdobju razmeroma stabilno dinamiko rasti. ŠTEVILO CESTNIH VOZIL V UPORABI FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB V LETIH 2004 IN 2014 (31. 12.) Pomen vozil za Slovence se kaže tudi v lastništvu. Fizične osebe so imele v letu 2014 v lasti kar 94,8 % vseh osebnih avtomobilov. Glede na uporabo je ta delež še večji, saj imajo lahko tudi avtomobili v lasti pravnih oseb fizične uporabnike (na primer pri finančnem najemu). Podobno je z drugimi vrstami vozil, značilnimi za zasebno uporabo: fizične osebe so si v omenjenem letu lastile 97 % motornih koles, 95,3 % koles z motorjem in 96,2 % traktorjev. To razmerje se ohranja na podobni ravni že vrsto let. Drugače je pri vozilih, ki so namenjena pretežno gospodarski rabi. V preteklosti so jih v pomembnem deležu posedovale fizične osebe, v letu 2014 pa so pravne osebe registrirale 95,4 % vlačilcev, 94,7 % MOTORNA Osebni Specialni osebni Tovornjaki Specialni Vlačilci Delovna Avtobusi Motorna Kolesa z Kmetijski PRIKLOPNA CESTNA VOZILA VOZILA avtomobili avtomobili tovornjaki vozila kolesa motorjem traktorji VOZILA (SKUPAJ) 2004 Fizične osebe 1.021.567 881.036 1.075 26.161 3.083 2.892 399 443 10.936 26.745 68.797 25.482 1.047.049 Pravne osebe 96.216 52.905 3.150 25.080 3.277 2.685 2.877 1.826 638 1.881 1.897 8.493 104.709 SKUPAJ 1.117.783 933.941 4.225 51.241 6.360 5.577 3.276 2.269 11.574 28.626 70.694 33.975 1.151.758 2014 Fizične osebe 1.233.646 1.012.395 3.896 21.971 1.544 468 555 135 52.975 39.228 100.479 19.653 1.253.299 Pravne osebe 139.230 55.967 4.704 47.850 5.738 9.694 5.321 2.424 1.656 1.937 3.939 19.787 159.017 SKUPAJ 1.372.876 1.068.362 8.600 69.821 7.282 10.162 5.876 2.559 54.631 41.165 104.418 39.440 1.412.316 Vir: SURS RAST ŠTEVILA CESTNIH VOZIL V UPORABI FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB MED LETOMA 2004 IN 2014 (31. 12.) (v %) % 384,41 MOTORNA Osebni Specialni osebni Tovornjaki Specialni Vlačilci Delovna vozila Avtobusi Motorna kolesa Kolesa z motorjem Kmetijski traktorji PRIKLOPNA CESTNA VOZIL A avtomobili avtomobili tovornjaki VOZIL A VOZIL A (SKUPA J) Fizične osebe Pravne osebe Vir : SURS avtobusov, 90,6 % delovnih vozil, 78,8 % specialnih tovornjakov in 68,5 % tovornjakov. Lastijo si tudi dobro polovico specialnih osebnih avtomobilov in priklopnih vozil. Zanimivo je, da so bila zadnja deset let prej kar v tričetrtinski lasti fizičnih oseb kljub njihovemu značilnemu gospodarskemu namenu. Med vsemi cestnimi vozili, ki so jih imele fizične osebe, je bilo 98,4 % motornih vozil in le 1,6 % priklopnikov, medtem ko je bilo med vozili pravnih oseb 87,6 % motornih vozil in 12,4 % priklopnikov. Od motornih vozil so vsi posedovali največ osebnih avtomobilov – fizične osebe 86,2 %, pravne pa več kot pol manj (40,2 %). Prirast števila registriranih vozil v Sloveniji je po nastopu gospodarske krize bistveno počasnejši, kar je posledica manjše prodaje novih avtomobilov. Pri tem pa ne smemo zanemariti manjše odjave starih avtomobilov iz prometa. Posledica je staranje slovenskega voznega parka. Cilj evropske in slovenske politike je sicer izboljšati njegovo starostno sestavo zaradi manjšega obremenjevanja okolja, pri čemer je treba upoštevati tako povprečno starost vozil kot povprečno življenjsko dobo vozil in doseganje standardov glede njihovih izpustov. Toda glede na zadnje trende se ta cilj le počasi uresničuje. Ob skoraj podvojitvi števila avtomobilov v zadnjih dvajsetih letih njihova povprečna starost iz leta v leto narašča in je leta 1998 znašala 6,9 leta, v letu 2014 pa že 9,4 leta. Lani je bilo prvič registriranih avtomobilov 81.196, kar je 13,6 % več kot leto prej, vendar četrtino manj kot leta 2008, ko jih je bilo največ. Med njimi je bilo 75 % novih (petnajst let prej 89 %), četr tina pa starih, prej že registriranih v drugi državi. Ob koncu leta 2014 je bilo 34 % registriranih avtomobilov starejših od 12 let; njihov delež se je v zadnjih dvajsetih letih podvojil. Nasprotno se je delež avtomobilov, mlajših od 3 let, zmanjšal za polovico in je v letu 2014 znašal le 10,5 %. Podobna slika je pri vseh vrstah cestnih vozil, razen vlačilcih. Več kot tretjina cestnih vozil je bila starejših od 12 let in le desetina takih, ki so bila mlajša od 3 let. Najstarejša vozila so bili traktorji (79,8 % starejših od 12 let), starejših od 9 let pa je bila polovica osebnih avtomobilov, motornih koles, koles z motorjem, priklopnih vozil, specialnih tovornjakov. Zaradi večanja števila vozil in njihovega staranja narašča tudi število izrabljenih vozil, za katera mora biti v skladu z evropskimi predpisi vzpostavljen učinkovit sistem zbiranja in ravnanja z njimi. V letu 2013 je bilo v Sloveniji razgrajenih 6116 izrabljenih vozil, kar je bistveno manj od pričakovanj glede na njihovo število (po ocenah 30.000 na leto). Ciljni delež ponovne uporabe in predelave izrabljenih motornih vozil za leto 2015 je znašal 95 %. ŠTEVILO CESTNIH VOZIL PO STAROSTI V LETU 2014 (31. 12.) DELEŽ OSEBNIH AVTOMOBILOV PO STAROSTI V LETIH 1994, 2004 IN 2014 (31. 12.) (v %) % 35 33,99 1994 2004 2014 Vir: SURS Ob izjemnem naraščanju cestnega prometa je zelo pomembna prometna varnost, ki je kljub sprejetim ukrepom še vedno nezadovoljiva, saj je lani na slovenskih cestah umrlo 120 oseb ali 58 na milijon prebivalcev, kar je 11,5 % več kot leto prej. Število smrtnih žrtev v cestnem prometu se je sicer v zadnjih dvajsetih letih zmanjšalo za tri četrtine – v letu 1995 jih je bilo 208 na milijon prebivalcev. Glavni cilj Slovenije pa je nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi cestnoprometnih nesreč, k čemur naj bi s svojim delovanjem in ravnanjem prispevali tako ustvarjalci kot uporabniki cestnega omrežja. Pri tem je treba upoštevati tudi dograjevanje in staranje slovenskih cest ter hkrati povečevanje obsega potrebnih obnovitvenih in vzdrževalnih del, ki jih država v času gospodarske recesije le stežka zagotavlja. Ne glede na navedeno je v zadnji dekadi vse manj nesreč razen v lanskem letu, ko se je povečalo število vseh vrst nesreč s smrtnim izidom ali telesno poškodbo. Najvarnejše so avtoceste z desetino vseh nesreč, čeprav njihovo število upada najpočasneje. Kar dve tretjini vseh nesreč se zgodi v naseljih. Najpogosteje nastanejo zaradi premikov z vozilom (24,1 %), neprilagojene hitrosti (17,5 %) in nepravilne smeri vožnje (16,8 %) v osrednjeslovenski, podravski in savinjski regiji. Število osebnih avtomobilov se je od začetka devetdesetih let skoraj podvojilo. Po nastopu gospodarske recesije se je rast sicer bistveno upočasnila, vendar še vedno kaže na tesno povezanost lastništva avtomobila s trendi sodobnega življenja. Tudi zaradi prometne politike, ki ne spodbuja trajnostnih načinov CESTNOPROMETNE NESREČE IN UDELEŽENCI1 Število prometnih nesreč 32.130 30.999 23.310 20.857 21.603 23.104 22.198 18.950 18.314 17.967 Od tega s smrtnim izidom 233 264 200 154 127 129 122 116 97 112 Od tega s telesno poškodbo 11.407 11.434 8.982 8.616 7.532 7.180 6.827 6.464 6.229 6.480 Od tega z materialno škodo 20.490 19.301 14.128 12.087 13.944 15.795 15.249 12.370 11.988 11.375 Število udeležencev v prometnih nesrečah 63.542 60.274 45.277 40.329 40.888 42.532 40.330 34.614 33.426 33.021 Od tega mrtvih2 262 294 214 171 138 141 130 125 108 120 Od tega s hudo telesno poškodbo 1.261 1.305 1.101 1.061 886 932 856 711 835 932 Od tega z lahko telesno poškodbo 15.368 15.184 11.625 11.326 9.594 8.879 8.435 8.099 7.477 7.790 Od tega brez poškodbe 46.651 43.491 32.337 27.771 30.270 32.580 30.909 25.679 25.006 24.179 Število mrtvih v prometnih nesrečah / mio prebivalcev 131 146 106 84 67 69 63 61 52 58 1 Nesreče, ki jih je obravnavala policija ali je bila ta o njih obveščena v 24 urah po dogodku. 2 Smrtne žrtve so tisti, ki so umrli neposredno v nesreči ali za njenimi posledicami v 30 dneh. Vir: MNZ prometa, se Slovenija uvršča med države z največjim povišanjem stopnje motorizacije v zadnjih dveh desetletjih. Ta se je po nekajletni stagnaciji v obdobju gospodarske recesije lani spet rahlo povečala na 527 osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev ali 1,9 prebivalcev na osebno vozilo. Povprečno slovensko gospodinjstvo, ki je lani štelo 2,5 člana, je imelo 1,3 avtomobila, leta 1991 pa le 0,9. Kljub stalnemu, čeprav počasnemu povečevanju števila vozil je zavarovalna premija, obračunana iz naslova avtomobilskih zavarovanj, od leta 2010 upadala. V času negotovih gospodarskih razmer, ko se je slabšala kupna moč prebivalstva, sta se namreč ob veliki konkurenčnosti zavarovalnega trga nižala tako povprečna premija za posamezno vrsto zavarovanja kot število sklenjenih zavarovanj odgovornosti. Lani zbrana premija avtomobilskih zavarovanj je s 437 milijoni EUR dosegla raven med letoma 2004 in 2005, vendar je bila še vedno več kot trikrat večja kakor pred dvajsetimi leti. Zmanjšuje se tudi njen delež v slovenskem BDP, ki je lani znašal le 1,1 % in bil tako najnižji v zadnjih dveh desetletjih. Ker je premija iz naslova zavarovanja AO upadala hitreje kot premija iz zavarovanja AK, je ta v letu 2014 prvič prehitela prvo. Vse navedeno kaže, da je segment obravnavanih zavarovanj, ki je eden najpomembnejših, saj tvori tretjino premoženjskih in hkrati slabo četrtino vseh zavarovanj, poleg življenjskih najobčutljivejši za stanje gospodarstva v državi. STRUKTURA CESTNOPROMETNIH NESREČ GLEDE NA LOKACIJO 1 ocena Vir: MNZ, SURS Vir: MNZ OSNOVNI PODATKI O AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJIH 1 Število osebnih avtomobilov v posameznem letu na 1000 prebivalcev. 2 Po prenovljeni evropski metodologiji (Evropski sistem nacionalnih računov 2010). Vir: MZI, SURS, SZZ Najrazvitejši način prodaje zavarovanj v Sloveniji je prek zastopnikov, kar velja tudi za avtomobilska zavarovanja. Polovica tovrstnih zavarovanj se kljub razvoju alternativnih načinov prodaje že desetletje proda v okviru interne zastopniške mreže, z razvojem prodaje prek tehničnih servisov pa raste delež zunanjih zastopnikov, ki so lani ustvarili 38,7 % avtomobilske premije. Na račun tega je manj zbrane premije s posredniki, ki je s 13,9 % v letu 2005 upadla na zgolj 3,5 % v letu 2015. Tudi delež teh DELEŽ PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ GLEDE NA NAČINE PRODAJE (v %) Vir : SZZ DELEŽ PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ V OKVIRU POSAMEZNE PRODAJNE POTI (v %) zavarovanj v celotni premiji, prodanih prek posrednikov, se je znižal za več kot dvakrat. Opazna je še prodaja na okencu, ki je lani znašala 6 % prodaje obravnavanih zavarovanj. Delež drugih načinov prodaje je zanemarljiv. Kljub temu so avtomobilska zavarovanja pomembna pri prodaji na druge neomejene načine, saj so lani tvorila kar četrtino tako zbrane premije, v preteklosti pa so pomemben delež imela tudi v prodaji po telefonu in internetu. Notranji zaposleni za prodajo Prodajno okence 13,13 13,89 14,02 11,90 7,57 7,26 6,80 6,49 6,48 6,73 Telefon, internet 0,08 61,99 71,53 66,31 55,18 28,35 28,40 17,55 9,24 7,24 Zastopniki Interni (vezani) 30,63 30,91 31,66 32,77 38,21 38,44 33,49 32,39 32,57 32,66 Zunanji (nevezani) 43,74 38,16 36,85 34,52 37,90 36,86 35,56 33,45 29,04 28,40 Posredniki 39,26 37,75 33,38 32,01 11,27 12,64 11,46 11,07 19,73 16,05 Bančna, poštna mreža 2,15 3,31 3,75 5,57 6,74 4,97 4,12 3,19 3,05 2,54 Drugi, neomenjeni načini 10,18 9,36 8,06 5,50 6,41 5,84 28,90 28,17 23,20 24,04 SKUPAJ 29,41 28,00 27,54 27,48 27,28 26,60 26,20 24,53 23,70 23,36 Vir : SZZ 1. Stopnja motorizacije STOPNJA MOTORIZACIJE PO IZBRANIH DRŽAVAH V EU je bilo leta 2013 registriranih 250 milijonov osebnih avtomobilov ali 494 na 1000 prebivalcev, v celotni Evropi pa skoraj 334 milijonov. S tem je to največji avtomobilski trg na svetu. Stopnja motorizacije je tudi odsev gospodarske razvitosti države in je največja v najbogatejših državah, najnižjo pa izkazujejo države, ki so po gospodarski moči med najmanj razvitimi. Zaradi specifičnosti lastne prometne politike je hkrati v nekaterih najbolj razvitih državah, na primer na Nizozemskem, veliko nižja od pričakovane. V zadnjih dvajsetih letih se je povečala po vsej Evropi, največ v državah članicah, ki so se EU priključile v letih 2004 in 2007. Med te se uvršča tudi Slovenija, ki že vrsto let presega evropsko povprečje, čeprav v času zadnje gospodarske recesije njeno število osebnih avtomobilov na prebivalca stagnira. Podobno se rast upočasnjuje v drugih, predvsem razvitejših državah članicah, kjer je stopnja motorizacije razmeroma visoka, hkrati pa se razvijajo bolj trajnostne oblike prometa. Ob tem raste povprečna starost avtomobilov, ki je v EU v letu 2013 znašala 9,5 let (leta 2006 8,4). Najstarejši vozni park imajo v baltskih državah, najmlajšega v Italiji, Nemčiji in Veliki Britaniji. Ne glede na vse se prometna varnost v EU izboljšuje, saj se zmanjšujeta tako število cestnoprometnih nesreč kot število umrlih za posledicami tovrstnih nesreč (leta 2004 47.300, leta 2014 25.900). Polovica teh so bili vozniki, 39,1 % je bilo pešcev in 10,1 % potnikov. Vir: ACEA, Eurostat, IE V zadnjih dvajsetih letih se je najbolj zmanjšalo število umrlih voznikov motornih koles. Največ prometnih nesreč v EU se zgodi od julija do oktobra ob petkih med 15. in 19. uro na cestah zunaj naselja v suhem vremenu. RAST STOPNJE MOTORIZACIJE PO IZBRANIH DRŽAVAH MED LETOMA 2003 IN 2013 (v %) % 40 35,06 Italija Avstrija Nemčija Slovenija Belgija Francija Nizozemska Grčija IE Hr vaška Madžarska Vir: ACEA, Eurostat, IE 2. Premija avtomobilskih zavarovanj S povečevanjem števila registriranih vozil je pričakovano tudi poviševanje zbrane zavarovalne premije, ki se je po podatkih evropskega zavarovalnega združenja IE v obdobju 2004–2014 povečala za 7,1 %. To je predvsem posledica 20-odstotnega povečanja obsega zavarovanja AK, saj je obseg zavarovanja AO ob sočasnem zmanjševanju števila cestnoprometnih nesreč, zaostrovanju konkurence in gospodarski krizi nekaterih držav ostal razmeroma enak. Države, ki so najbolj motorizirane, imajo največ premije, prejete iz naslova omenjenih zavarovanj – Francija, Italija, Nemčija, Španija in Velika Britanija tvorijo kar 67 % celotnega evropskega trga. Po posameznih državah se premija giblje različno. Ponekod je posebej izrazito upadanje med gospodarsko krizo (najbolj v Grčiji, na Madžarskem, v Sloveniji in na Hrvaškem). Vse pa je zaznamovalo občasno nihanje rasti. Posebnost je Belgija, ki je edina med opazovanimi državami zaznavala pozitiven trend v celotnem opazovanem obdobju in tako tudi največji dvig zbrane premije. V zadnjem letu je največjo rast premije imela Nemčija s 4,5 %, največji padec pa Grčija z 20,3 %. RAST PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ MED LETOMA 2004 IN 2014 (v %) % 23,51 PREMIJA AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ1 (v mio EUR) 1 Podatki ne vključujejo premij podružnic. 2 Skupna premija iz obrazcev ST-3 in ST-10. Vir: IE IE Nemčija Francija Italija Nizozemska Belgija Avstrija Grčija Madžarska Slovenija Hr vaška Vir: IE 3. Zavarovalna gostota V državah, ki jih je v opazovanem obdobju zaznamovalo upadanje zavarovalne premije, se je podobno znižala tudi premija avtomobilskih zavarovanj na prebivalca oziroma zavarovalna gostota. Zato pa tudi zaradi vpliva konkurenčnosti je bila v EU leta 2014 le 5 EUR višja kot desetletje pred tem; prav tako v Sloveniji, kjer je z 218 EUR med opazovanimi državami presegla Grčijo, Hrvaško in Madžarsko. Na Madžarskem so zbrali le 49 EUR premije avtomobilskih zavarovanj na prebivalca ali 4,4-krat manj kakor v Sloveniji in 7,3-krat manj kot v Avstriji, kjer so prebivalci za avtomobilsko zavarovanje porabili največ, v povprečju 360 EUR. Za primerjavo – povprečna izplačana odškodnina oziroma zavarovalnina v Evropi je znašala 166 EUR. V opazovanem obdobju je bila najvišja rast zavarovalne gostote v Belgiji (14,6%), Nemčiji (10,3 %) in Franciji (7,8 %), kar kaže, da se je hitra rast zavarovalne gostote novonastalih držav s konca prejšnjega stoletja umirila. V letu 2014 se je zavarovalna gostota najbolj povečala v Nemčiji (4,2 %), najbolj zmanjšala pa v Grčiji (19,1 %). RAST ZAVAROVALNE GOSTOTE MED LETOMA 2004 IN 2014 (v %) % PREMIJA AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ NA PREBIVALCA1 (zavarovalna gostota) (v EUR) 1 Podatki ne vključujejo premij podružnic. 2 Skupna premija iz obrazcev ST-3 in ST-10. Vir: Eurostat, IE, SURS Avstrija Belgija Francija Nemčija Italija Nizozemska IE Slovenija Grčija Hrvaška Madžarska Vir : Eurostat, IE, SURS 4. Delež premije avtomobilskih zavarovanj v premiji premoženjskih zavarovanj DELEŽ PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ V PREMIJI PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ1 (v %) Po podatkih IE so avtomobilska zavarovanja z 28,8-odstotnim deležem največji posel v skupini premoženjskih zavarovanj v Evropi. Ta delež je sicer v zadnjih desetih letih upadel za več kot 5 odstotnih točk, kar je posledica visoke rasti drugih vrst premoženjskih zavarovanj v primerjavi z avtomobilskimi. Med državami se razlikuje zaradi različnih predpisov, prometne politike pa tudi gospodarskega stanja, kar vse vpliva na prodajo posameznih vrst zavarovanj. V opazovanem obdobju prevladuje Grčija s skoraj dvotretjinskim deležem, sledita Italija in Hrvaška. Slovenija se z 32,6 % v letu 2014 uvršča nad evropsko povprečje, njen delež pa se po konstantni ravni pred desetletjem enakomerno zmanjšuje. V Nemčiji avtomobilska zavarovanja kljub razmeroma visoki stopnji motorizacije tvorijo le četrtino premoženjskih zavarovanj, saj je dobro razvit trg zdravstvenih in drugih premoženjskih zavarovanj. Najmanjši delež imajo na Nizozemskem, kjer so zaradi privatizacije zdravstvenega sistema zdravstvena zavarovanja močno razvita. RAST DELEŽA PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ V PREMIJI PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ MED LETOMA 2004 IN 2014 (v %) % 1 Podatki ne vključujejo premij podružnic. 2 Skupna premija iz obrazcev ST-3 in ST-10. 3 Zaradi močne rasti premoženjske premije v letu 2006, predvsem kot posledica privatizacije zdravstvenega sistema, se avtomobilskim zavarovanjem zmanjša delež. Vir: IE -2,56 -10,52 -9,57 -32,38 -19,34 -7,98 -15,92 -15,17 -15,48 -10,48 -64,01 -10 -20 -30 -40 -50 -60 Grčija Italija Hr vaška Madžarska Slovenija Belgija Avstrija IE Francija Nemčija Nizozemska Vir : IE 5. Zavarovalna penetracija Delež premije avtomobilskih zavarovanj v BDP ni odvisen niti od gospodarske razvitosti niti od stopnje motorizacije. Razvrstitev držav po tem kazalniku je zato popolnoma drugačna od ostalih. Slovenija je tako že vrsto let v vrhu med izbranimi državami, kar dodatno potrjuje, da so avtomobilska zavarovanja v Sloveniji tako po obsegu kot po ekonomski moči pomembna zavarovalna vrsta. Z 1,2-odstotno stopnjo se je v letu 2014 nadaljevalo nekajletno upadanje zavarovalne penetracije. Delež avtomobilskih zavarovanj v BDP se postopoma zmanjšuje tudi v drugih državah, kar se kaže v znižanju evropskega povprečja za 0,2 odstotne točke ali 17,5 % v zadnjem desetletju. Pri tem je posebej izrazita Madžarska, kjer se je ta stopnja zmanjšala za več kot polovico, na 0,5 %, in predstavlja najmanjšo zavarovalno penetracijo v letu 2014. Med opazovanimi državami je imel obravnavani kazalnik v tem obdobju pretežno pozitiven trend rasti edino v Grčiji, vendar je zaradi večjega padca v zadnjem letu pristal na enaki ravni kot desetletje prej in tako ostal med najnižjimi. RAST ZAVAROVALNE PENETRACIJE MED LETOMA 2004 IN 2014 (v %) % DELEŽ PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ V BDP1 (zavarovalna prenetracija) (v %) 1 Podatki ne vključujejo premij podružnic. 2 Skupna premija iz obrazcev ST-3 in ST-10. Vir: Eurostat, IE, SURS Slovenija Italija Francija Hrvaška Avstrija Belgija IE Nemčija Nizozemska Grčija Madžarska Vir : Eurostat, IE, SURS ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKE ODGOVORNOSTI (AO) ZAVAROVALNICE, KI TRŽIJO ZAVAROVANJA AO Vir : SZZ Zavarovanje lastnikov cestnih motornih vozil proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, je pomemben segment na slovenskem zavarovalnem trgu, saj se je z njim v zadnjih desetih letih zbrala povprečno petina letne zavarovalne premije vseh premoženjskih zavarovanj in sedmina celotnega zavarovalnega portfelja. Tako je bil lani ob upoštevanju skupine življenjskih zavarovanj in po vodilnem mestu na začetku devetdesetih let na četrtem mestu z 11-odstotnim deležem v skupni premiji. Medtem ko število registriranih cestnih vozil ves čas samostojne države raste, število sklenjenih zavarovanj AO niha. To je še posebej opazno v obdobju zadnje gospodarske recesije. Zavarovanje se sklepa letno in kratkoročno, zaradi česar število sklenjenih zavarovanj redno presega število registriranih vozil, ki se je ob ugodnejših gospodarskih pogojih in večji potrošnji prebivalstva lani povečalo največ po letu 2009. To je vplivalo tudi na rast števila zavarovanj za 1,8 % na 1.615.659, kar je 19,7 % več kot pred desetletjem in 52,5 % več kot leta 1995. Povprečna medletna rast števila zavarovanj je v opazovanem obdobju pozitivna (1,9 %), pri številu škod pa negativna (–1,4 %). Trend upadanja števila škod v zadnjem desetletju je prispeval k izboljšanju škodne pogostnosti, ki je s 3,4 % primerljiva z vrednostjo tega količnika v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja in za 1,4 odstotne točke manjša kot leta 2005. Podatki o številu zavarovanj vključujejo tudi kratkoročna zavarovanja, zato so navedeni rezultati nižji, kot bi bili sicer. PODATKI O ZAVAROVANJU AO Vse močnejša konkurenca na trgu avtomobilskih zavarovanj se kaže v nižanju njihove cene, kar vpliva tako na povprečno premijo kot na celotno obračunano kosmato premijo zavarovanja AO. Ta se je lani kljub povečanju števila teh zavarovanj zmanjšala za 2,3 % in dosegla raven iz leta 2002. Povprečna letna stopnja rasti zbrane premije v zadnjem desetletju je –3 %, stopnja rasti odškodnin pa –2,2 %. Razlika med absolutnima zneskoma premij in odškodnin se počasi zmanjšuje. Lani so bile premije višje za 61 %, pred desetletjem pa za 74 %. Zato se slabša enostavni škodni rezultat, ki je bil lani najslabši (62,3 %) v časovni seriji, medtem ko je bil leta 2006 najboljši v času samostojne države (54,1 %). V zadnjih nekaj letih je boljši od tega merodajni škodni rezultat, ki pri izračunu upošteva še prenosne premije, zavarovalno-tehnične rezervacije in stroške. Ob dvajsetletnem nihanju se sicer izboljšuje, toda v zadnjih letih znova raste. Lani je posameznik za sklenitev zavarovanja AO povprečno plačal 133 EUR, enako kot leta 2001. Po najvišji doseženi vrednosti 220 EUR leta 2005 se namreč povprečna vplačana premija zavarovanja AO zmanjšuje že celo desetletje, povprečno za 4,8 % na leto. Po drugi strani je bila rast povprečne izplačane kosmate odškodnine v opazovanem obdobju spremenljiva, vendar jo je vseeno zaznamoval trend zmanjševanja za povprečno 0,7 % na leto. Z 2437 EUR je bila najnižja v celotnem desetletju lani, ko je bila sicer zaradi velike razlike med številom zavarovanj in številom škod približno osemnajstkrat večja od povprečne premije. Vir: SURS, SZZ Glede na zbrano premijo se delež zavarovanja AO z razvojem drugih vrst zavarovanj zmanjšuje. V skupini premoženjskih zavarovanj je lani znašal 15,3 %, kar je 44 % manj kot desetletje prej. Delež premij redno presega delež, ki ga dosegajo odškodnine tega zavarovanja tako v celotnem portfelju kakor v zavarovalni skupini. Zadnji je lani znašal 14,3 % in bil po dolgoletnem upadanju za 2,9 % večji kot leto prej. Delež stroškov za pridobivanje zavarovanja AO v premiji teh zavarovanj se je lani povečal že deveto leto zapored. S 16 % je dosegel najvišjo vrednost od začetka statističnega opazovanja pri SZZ. ŠTEVILO ZAVAROVANJ IN ŠKOD TER ŠKODNA POGOSTNOST ZAVAROVANJA AO 200 400 600 800 Po nastopu gospodarske krize so bila avtomobilska zavarovanja med prvimi, pri katerih je bil opazen osip premije. Ob tem se je še vedno povečevalo število prebivalcev, zaradi česar se je v opazovanem obdobju zavarovalna gostota pri zavarovanju AO letno zmanjševala povprečno za 3,4 %. Lani se je stanje izboljšalo, saj je po petih letih več kot 6-odstotnega zniževanja upadla le za 2,4 %. Njena vrednost v opazovanem obdobju povprečno znaša 136,9 EUR. 1.000 1.200 1.400 1.600 1.800 Število v tisočih 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2,75 3,00 3,25 3,50 3,75 4,00 4,25 4,50 4,75 5,00 % Število zavarovanj Število škod Škodna pogostnost Vir : SZZ 0 50 100 150 200 250 300 350 mio EUR 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 52 54 56 58 60 62 64 66 % Premije Odškodnine Enostavni škodni rezultat Vir : SZZ 7,45 % 8,05 6 5,35 4 4,77 3,47 4,89 2 2,56 2,84 1,83 0 -1,82 -3,06 0,31 -10,49 -3,25 -5,40 1,06 -9,68 -0,61 -2,28 -1,60 -2 -4 -6 -8 -10 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Rast števila zavarovanj Rast števila škod Vir : SZZ RAST PREMIJ IN ODŠKODNIN ZAVAROVANJA AO (v %) % 6 5,61 4,60 4,22 4 2,41 1,83 0 -2 -4 -6 -8 2 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Vir : SZZ Rast premij Rast odškodnin % 7,56 6 4 4,66 2 2,53 2,85 0 -0,71 -3,88 -0,53 -1,59 -4,07 -6,85 -13,35 -3,40 -3,05 -7,73 -7,95 -2,56 -4,63 -5,62 -4,06 -2,37 -2 -4 -6 -8 -10 -12 2006 Rast povprečne premije 2007 Rast povprečne odškodnine 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Vir: SZZ ZAVAROVALNA GOSTOTA ZAVAROVANJA AO IN NJENA RAST EUR 200 % 10 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Vir : SURS, SZZ Zavarovalna gostota Rast zavarovalne gostote 28 26 24 22 20 18 16 Vir : SZZ Delež premij zavarovanja AO 14 v premiji PZ Delež premij zavarovanja AO 12 v skupni zavarovalni premiji 10 DELEŽ ODŠKODNIN ZAVAROVANJA AO V PREMOŽENJSKIH IN SKUPNIH ODŠKODNINAH OZIROMA ZAVAROVALNINAH (v %) 22 20 18 16 14 Vir : SZZ Delež odškodnin zavarovanja 12 AO v zavarovalninah PZ Delež odškodnin zavarovanja 10 AO v skupnih zavarovalninah 8 Biro zelene karte, ki deluje pod okriljem SZZ, na podlagi mednarodnih dogovorov zbira tudi statistične podatke o mednarodnih škodah. Ti kažejo, da se največ cestnoprometnih nesreč, v katerih so udeleženi zavarovanci članic SZZ, zgodi z vozili, registriranimi v sosednjih državah: Italiji, Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem pa tudi v Nemčiji. Med pomembnejšimi po številu so še nesreče z vozili iz Bosne in Hercegovine, Francije in nekaterih srednjeevropskih držav. Število škodnih primerov v sistemu zelene karte skozi celotno obdobje niha. Pri tem se je število škod, ki jih v Sloveniji povzročijo vozniki vozil s tujimi registrskimi označbami držav članic sistema zelene karte, v zadnjem desetletju zmanjšalo za 15 %. Ne glede na navedeno se je v letu 2015 povečalo število vseh vrst škod, absolutno največ, za 506 ali AKTIVNE MEDNARODNE ŠKODE V SISTEMU ZELENE KARTE (škode, ki jih povzročijo v Sloveniji vozniki vozil s tujimi registrskimi označbami držav članic sistema zelene karte) Leto Število škod Število škod po državi registrske označbe povzročitelja (5 najpomembnejših) 1 2 3 4 5 2006 2.397 HR - 441 I - 432 A - 357 D - 300 H - 175 2007 2.438 I - 413 HR - 386 A - 340 D - 303 H - 197 2008 2.248 I - 375 A - 336 HR - 264 D - 221 H - 176 2009 2.111 I - 389 A - 291 D - 284 HR - 230 H - 150 2010 2.174 I - 356 A - 284 HR - 254 D - 227 H - 165 2011 2.102 I - 395 A - 277 D - 249 HR - 206 H - 168 2012 2.115 I - 378 A - 253 D - 246 HR - 195 H - 193 2013 1.898 I - 342 A - 234 D - 218 HR - 190 RO - 163 2014 1.842 I - 317 HR - 240 A - 236 D - 193 H - 133 2015 1.955 I - 286 A - 279 HR - 230 D - 207 H - 150 Vir : SZZ 9,6 %, število škod, ki jih povzročijo zavarovanci članic SZZ v drugih državah sistema zelene karte. Večji del škodnih primerov je bil rešen v zunaj sodnem postopku, ta pa je bil uveden zoper SZZ v vlogi biroja zelene karte v 0,5 % lanskih aktivnih škod, kar je 0,3 odstotne točke manj kot leta 2014. Zaradi razvoja oziroma poznavanja sistema varstva obiskovalcev se vse od njegove vzpostavitve v letu 2004 povečuje število škod v tem sistemu. Najbolj, skoraj za trikrat, se je povečalo število škod, ki jih povzročijo oškodovancem iz drugih držav EGP in Švice vozniki vozil s slovenskimi registrskimi označbami. To število se je lani tudi relativno povečalo največ med vsemi vrstami mednarodnih škod, za 24,3 %. PASIVNE MEDNARODNE ŠKODE V SISTEMU ZELENE KARTE (škode, ki jih povzročijo v drugih državah sistema zelene karte zavarovanci članic SZZ) Število škod po državi nesreče, ki so jih povzročili zavarovanci slovenskih zavarovalnic Leto Število škod (5 najpomembnejših) 1 2 3 4 5 2006 4.540 I - 1.008 A - 783 HR - 774 D - 716 H - 405 2007 4.811 I - 1.215 A - 858 HR - 851 D - 732 BIH - 281 2008 7.807 I - 2.291 A - 1.258 D - 1.156 HR - 1.112 BIH - 516 2009 5.163 I - 1.078 A - 909 D - 853 HR - 815 BIH - 505 2010 5.390 A - 1.014 I - 1.004 D - 884 HR - 640 CH - 599 2011 5.572 I - 1.182 D - 1.094 A - 1.075 HR - 677 BIH - 466 2012 4.994 A - 1.066 D - 1.019 I - 972 HR - 680 BIH - 401 2013 5.249 A - 1.225 D - 1.145 I - 977 HR - 647 BIH - 346 2014 5.256 A - 1.181 D - 1.120 I - 1.035 HR - 644 BIH - 338 2015 5.762 D - 1.382 A - 1.267 I - 1.073 HR - 647 BIH - 358 Vir: SZZ AKTIVNE MEDNARODNE ŠKODE V SISTEMU VARSTVA OBISKOVALCEV (škode, ki jih v drugih državah sistema zelene karte povzročijo slovenskim oškodovancem vozniki vozil z registrskimi označbami drugih držav EGP in Švice, in jih v Sloveniji rešujejo pooblaščenci za obravnavanje odškodninskih zahtevkov zavarovalnic iz EGP, Švice) Leto Število škod Število škod po državi registrske označbe povzročitelja (5 najpomembnejših) 1 2 3 4 5 2006 1.026 I - 382 A - 228 D - 141 H - 50 F - 48 2007 1.143 I - 392 A - 259 D - 144 H - 67 CZ - 38 2008 1.176 I - 411 A - 253 D - 173 CZ - 46 H - 35 2009 1.151 I - 385 A - 292 D - 144 H - 53 F - 41 2010 1.182 I - 404 A - 259 D - 199 H - 55 F - 44 2011 1.271 I - 387 A - 277 D - 191 F - 58 H - 54 2012 1.316 I - 348 A - 317 D - 258 H - 61 F - 46 2013 1.467 I - 358 A - 292 D - 210 HR - 1961 H - 54 2014 1.564 I - 359 A - 304 HR - 262 D - 247 F - 50 2015 1.800 I - 401 A - 350 HR - 328 D - 252 H - 61 1 Podatki o škodah od 1. 7. 2013, ko je Hr vaška vstopila v EU. Vir : SZZ RAST MEDNARODNIH ŠKOD (v %) PASIVNE MEDNARODNE ŠKODE V SISTEMU VARSTVA OBISKOVALCEV (škode, ki jih povzročijo oškodovancem iz drugih držav EGP in Švice vozniki vozil s slovenskimi registrskimi označbami, in jih v državah EGP, Švici rešujejo pooblaščenci za obravnavanje odškodninskih zahtevkov članic SZZ) Število škod, ki se rešujejo v državi EGP, v kateri ima stalno prebivališče oškodovanec Leto Število škod (5 najpomembnejših) 1 2 3 4 5 2006 419 D - 140 A - 136 I - 66 CZ - 20 H - 15 2007 505 D - 168 A - 138 I - 87 CZ - 23 H - 22 2008 653 A - 199 D - 156 I - 119 H - 26 PL - 23 2009 633 D - 177 A - 167 I - 134 CZ - 31 H - 22 2010 563 D - 148 A - 133 I - 110 CZ - 28 PL - 28 2011 694 A - 196 D - 144 I - 121 H - 53 NL - 29 2012 960 D - 236 I - 231 A - 201 H - 63 PL - 37 2013 988 D - 228 A - 213 I - 197 CZ - 56 H - 45 2014 982 D - 219 A - 214 I - 194 HR - 102 PL - 52 2015 1.221 A - 282 D - 265 I - 201 HR - 124 H - 75 Vir: SZZ 40 30 20 Vir: SZZ 10 0 Aktivne škode v sistemu -10 zelene kar te Pasivne škode v sistemu -20 zelene kar te -30 Aktivne škode v sistemu -40 varstva obiskovalcev Pasivne škode v sistemu -50 varstva obiskovalcev Škodni sklad je namenjen predvsem kritju škod, ki jih povzročijo neznana ali nezavarovana vozila, ki izvirajo z ozemlja Slovenije. Od njegove ustanovitve leta 1995 niso znani natančni podatki o številu in deležu nezavarovanih vozil v slovenskem voznem parku. Na podlagi števila škod nezavarovanih vozil in pričakovane škodne pogostnosti škod avtomobilske odgovornosti v Sloveniji se ocenjuje, da so neregistrirana in torej nezavarovana vozila v letu 2014 predstavljala le 0,3 % vseh v tem letu PODATKI ŠKODNEGA SKLADA registriranih cestnih vozil. Glede na navedeno in število cestnoprometnih nesreč v Sloveniji je razmeroma veliko prijavljenih škod, ki jih povzročijo nezavarovana vozila. Njihovo število se skozi obdobje sicer zmanjšuje in je bilo lani za več kot polovico manjše kakor pred desetletjem, čeprav se je v primerjavi z letom prej povečalo na 215 tovrstnih primerov. Prav tako opazno upada število prijavljenih škod, ki so jih povzročila neznana vozila, kar je tudi posledica učinkovitejšega poznejšega odkrivanja povzročiteljev nesreč. Število nesreč s pobegom se namreč po podatkih policije povečuje (od leta 2009 do leta 2014 za 17,2 % na 2793). 1 Škode, ki so jih povzročila neznana vozila. 2 Škode, ki so jih povzročila nezavarovana vozila. Vir : SZZ RAST ŠTEVILA PRIJAVLJENIH ŠKOD IN ČISTIH ODŠKODNIN ŠKODNEGA SKLADA (v %) 50 40 30 20 10 0 -10 Vir : SZZ Škode SNE -20 Škode SNZ -30 Odškodnine SNE Odškodnine SNZ -40 Odškodninski urad je bil ustanovljen pri SZZ ob vstopu Slovenije v EU za obravnavanje odškodninskih zahtevkov slovenskih oškodovancev, ki so utrpeli škodo v tujini, če je povzročitelj voznik vozila iz ene od držav članic EGP in tuja odgovornostna zavarovalnica ni imenovala svojega odškodninskega pooblaščenca v Sloveniji za obravnavanje odškodninskih zahtevkov oziroma vozilo povzročitelja ni bilo PODATKI ODŠKODNINSKEGA URADA zavarovano ali pa je škodo povzročilo neznano vozilo. Takih primerov je zelo malo. Največ jih je bilo lani, ko je bilo prijavljenih 18 škod, sicer pa njihovo število zelo niha. Posamezni odškodninski zahtevki se lahko rešujejo tudi več let, zato obračunani kosmati znesek škod ni nikakor odvisen od števila prijavljenih škod – lani je bil skoraj za tretjino manjši kot leto prej. 1 Škode, ki so jih povzročila neznana vozila. 2 Škode, ki so jih povzročila nezavarovana vozila. 3 Škode, ko tuja odgovornostna zavarovalnica v Sloveniji ni imela svojega pooblaščenca za obravnavanje odškodninskih zahtevkov. Vir : SZZ KASKO ZAVAROVANJE MOTORNIH VOZIL (AK) ZAVAROVALNICE, KI TRŽIJO ZAVAROVANJA AK 1 Podatki niso vključeni v zbirne podatke publikacije. Vir : SZZ Zavarovanje kopenskih motornih vozil se uvršča med najpomembnejša zavarovanja, saj je bilo lani z 221,3 milijona EUR zbrane bruto obračunane premije tretje po velikosti med vsemi zavarovalnimi vrstami na slovenskem zavarovalnem trgu. Ob pozitivnem trendu rasti njegovega strukturnega deleža v zadnjem desetletju za povprečno 1,9 % na leto je tako po letu 1995 prvič napredovalo za eno mesto kljub rahlemu zmanjšanju zbrane premije iz tega naslova za 2,4 %. Ta je rasla vse do leta 2011, ko je bila dosežena najvišja vrednost (254 milijonov EUR). V opazovanem obdobju so pri zavarovanju AK obračunane kosmate premije povprečno za tretjino večje od obračunanih kosmatih zavarovalnin, ki so se lani ustalile pri 163,3 milijona EUR. Te so se v zadnjem desetletju povprečno na leto povečale za 5 %, kar je za 0,5 odstotne točke več kot premije. Ob povečevanju motorizacije v državi raste obseg zavarovanja AK. Podatek o številu kasko zavarovanih motornih vozil ni znan. K sklenjenim zavarovanjem pa nekatere zavarovalnice prištevajo tudi zavarovanja delnega kaska oziroma posamezne rizike, zato je vozilo lahko šteto večkrat. Ne glede na navedeno se to število, razen leta 2009, stalno povečuje in je bilo lani za 56,6 % večje kot deset let prej. Povprečni letni prirast znaša 5,1 % in je v opazovanem obdobju za 1,3 odstotne točke presegal prirast števila škod obravnavanega zavarovanja. Zato se v zadnjih nekaj letih izboljšuje škodna pogostnost, ki je bila lani z 20,8 % najmanjša v zadnji dekadi. Ta je zaradi večjega števila škod redno višja kot pri obveznem PODATKI O ZAVAROVANJU AK zavarovanju AO. Število škod je sicer skozi celotno obdobje približno štirikrat manjše od števila zavarovanj AK, zaznamovalo pa ga je še stalno nihanje. Nestabilnost je značilnost tudi enostavnega škodnega rezultata zavarovanja AK, ki je prav tako navadno manjši kakor pri zavarovanju AO. Povprečno je znašal 76,8 %. Njegov trend pozitivne rasti v opazovanem obdobju je bil minimalen, njegova vrednost je bila lani s 73,8 % podobna kot leto prej in kot pred desetimi leti. Leta 2009, ko je bila tudi škodna pogostnost razmeroma visoka, je dosegel najslabši rezultat v zadnjih dveh desetletjih v višini 88,8 %. Povprečna kosmata zavarovalna premija, ki jo je vplačal posameznik za zavarovanje AK, zadnjih pet let stalno upada in je lani dosegla raven iz leta 2004. Ob 14,1-odstotnem padcu je lani znašala 181 EUR, kar je najmanj v zadnjem desetletju. V povprečju je trikrat manjša od povprečne izplačane zavarovalnine, ki jo je prejel zavarovani oškodovanec. Obe sta v opazovanem obdobju zaznali minimalen pozitiven trend rasti kljub velikemu vzponu do leta 2009. Po velikem neskladju v preteklosti je zavarovalna premija zavarovanja AK na prebivalca zadnjih nekaj let podobna kot pri zavarovanju AO, prav tako podobna je njuna rast, vendar z nekajletnim zamikom. Zaradi 1 Podatki za zavarovalno vrsto »Zavarovanje kopenskih motornih vozil«. Vir: SURS, SZZ poznejšega začetka upadanja zbrane premije je tudi vzpon zavarovalne gostote zavarovanja AK opazen v opazovanem obdobju pozitiven trend rasti, ki je le za 0,2 odstotne točke manjši, kot je povprečno rasel do leta 2011, temu sledeče upadanje pa je prispevalo k le 4,2-odstotni povprečni letni stopnji rasti. Lani njegov delež v premiji premoženjskih zavarovanj (1,7 %). Ta je v zadnjem desetletju najvišjo vrednost je prebivalec Slovenije za tovrstno zavarovanje potrošil 107,3 EUR, kar je 46,9 % več kot desetletje prej dosegel leta 2010; njegova povprečna vrednost je znašala 15,8 %. Gibanje obeh kazalnikov pa ni in trikrat več kakor pred dvajsetimi leti. Zavarovalna gostota v opazovanem obdobju znaša povprečno podobno le pri premijah, temveč tudi pri zavarovalninah, ki v vsej prikazani časovni seriji razmeroma 107,7 EUR. enakomerno sledijo rasti premij. Zavarovanje AK s povprečno 11,1-odstotnim deležem ali devetino celotnega zavarovalnega por tfelja po Delež stroškov za pridobivanje zavarovanja AK v premiji tega zavarovanja se v prikazanih letih počasi letu 2005 je eno najpomembnejših zavarovanj. Kljub lanskemu padcu strukturnega deleža za 4,2 % ima povečuje, povprečno za 14,3 % na leto. Lani se je sicer povečal za 2,3 % in dosegel 16,2 %. ŠTEVILO ZAVAROVANJ IN ŠKOD TER ŠKODNA POGOSTNOST ZAVAROVANJA AK 0 200 400 600 800 1.000 1.200 1.400 Število v tisočih 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 18 20 22 24 26 28 30 32 % Število zavarovanj Število škod Škodna pogostnost Vir : SZZ 0 50 100 150 200 250 300 mio EUR 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 60 65 70 75 80 85 90 % Premije Zavarovalnine Enostavni škodni rezultat Vir : SZZ % 20 19,53 15 13,64 16,48 16,98 13,62 10 8,39 10,72 8,80 5 6,68 0 0,19 -1,89 -19,72 2,80 1,78 -5,55 -0,18 0,62 1,12 -5,48 0,83 -5 -10 -15 -20 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Rast števila zavarovanj Rast števila škod Vir: SZZ RAST PREMIJ IN ZAVAROVALNIN ZAVAROVANJA AK (v %) % 30 29,13 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Vir : SZZ Rast premij Rast zavarovalnin % 40 37,72 30 20 11,13 10,86 9,6210 8,18 5,54 4,433,87 1,51-5,37 -16,81 -1,64 -9,13 -11,88 -13,07 0,58 -0,92 -1,98 -14,05 -1,15 0 2006 Rast povprečne premije 2007 Rast povprečne zavarovalnine 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Vir: SZZ ZAVAROVALNA GOSTOTA ZAVAROVANJA AK IN NJENA RAST EUR % 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Zavarovalna gostota Rast zavarovalne gostote Vir: SURS, SZZ 18 17 16 15 14 13 12 11 Vir : SZZ Delež premij zavarovanja AK 10 v premiji PZ Delež premij zavarovanja AK 9 v skupni zavarovalni premiji 8 DELEŽ ZAVAROVALNIN ZAVAROVANJA AK V PREMOŽENJSKIH IN SKUPNIH ODŠKODNINAH OZIROMA ZAVAROVALNINAH (v %) 21 20 19 18 17 16 15 14 Vir : SZZ Delež zavarovalnin zavarovanja 13 AK v zavarovalninah PZ Delež zavarovalnin zavarovanja 12 AK v skupnih zavarovalninah 11 ZAVAROVANJE LASTNIKA VOZILA IN VOZNIKA ZA TELESNE POŠKODBE (AO+) ZAVAROVALNICE, KI TRŽIJO ZAVAROVANJA AO+ Vir : SZZ Skupaj z zavarovanjem AO se pogosto sklene tudi zavarovanje lastnika vozila in voznika za telesne poškodbe. Gre za eno najbolj množičnih nezgodnih zavarovanj, ki ga je lani glede na število zavarovalnih polic sklenilo 71 % zavarovancev zavarovanja AO. Zbrana zavarovalna premija zavarovanja AO+ je sicer v povprečju sedemkrat manjša, po letu 2008 pa pod vplivom gospodarskega stanja države prav tako upada kljub povprečni 3,9-odstotni letni rasti števila polic v zadnjem desetletju. Še bolj so se manjšale zavarovalnine, ki so imele pozitivno rast le v letu 2008, njihov negativni trend rasti pa je z 8,3-odstotnim povprečnim letnim znižanjem presegel negativno rast obračunane zavarovalne premije za 5,6 odstotne točke. Premije so bile v celotnem obdobju povprečno štirikrat večje od zavarovalnin, to razmerje pa se je v zadnjih letih ohranjalo na podobni ravni. Tako je tudi enostavni škodni rezultat po začetnem padcu zaznal le manjša odstopanja in je v povprečju znašal 23,8 %. PODATKI O ZAVAROVANJU AO+ Število polic je v časovni seriji raslo počasneje kot število škod, vendar se zaradi izredno majhnega števila teh in zato njihovega majhnega vpliva na škodno pogostnost ta kazalnik izboljšuje. Lani je bil z 0,2 % najmanjši v celotnem opazovanem obdobju in skoraj štirikrat manjši kot v letu 2005. Povprečna zavarovalna premija glede na število polic se je v prikazani seriji ves čas zmanjševala in je bila lani skoraj za pol manjša kakor deset let prej, medtem ko se je trend povprečne zavarovalnine kljub letnim nihanjem ohranjal na enaki ravni. Delež zavarovanja AO+ med vsemi zavarovanji je precej manjši od deleža zavarovanj AO in AK. Ob več kot 5-odstotnem povprečnem letnem upadanju v zadnjem desetletju je v premiji premoženjskih zavarovanj povprečno znašal 2,8 %, v celotnem zavarovalnem por tfelju pa le 1,9 %. Ves čas se zmanjšuje tudi delež zavarovalnin, ki je bil lani najmanjši po obeh primerjavah. Vir : SURS, SZZ 0 200 400 600 800 1.000 1.200 Število v tisočih 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 % Število polic Število zavarovancev Število škod Škodna pogostnost Vir : SZZ 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 mio EUR 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 % Premije Zavarovalnine Enostavni škodni rezultat Vir : SZZ % 15,26 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Vir : SZZ Rast števila polic Rast števila zavarovancev Rast števila škod RAST PREMIJ IN ZAVAROVALNIN ZAVAROVANJA AO+ (v %) % 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Vir : SZZ Rast premij Rast zavarovalnin % 2006 Rast povprečne premije 2007 Rast povprečne zavarovalnine 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Vir : SZZ ZAVAROVALNA GOSTOTA ZAVAROVANJA AO+ IN NJENA RAST EUR 25 % 10 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Zavarovalna gostota Rast zavarovalne gostote Vir : SURS, SZZ 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 Vir : SZZ Delež premij zavarovanja AO+ 1,0 v premiji PZ Delež premij zavarovanja AO+ 0,5 v skupni zavarovalni premiji 0 DELEŽ ZAVAROVALNIN ZAVAROVANJA AO+ V PREMOŽENJSKIH IN SKUPNIH ODŠKODNINAH OZIROMA ZAVAROVALNINAH (v %) 1,6 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0 2006 2007 2008 VIRI PODATKOV 1. Družba za avtoceste Republike Slovenije, d. d. 2. European Automobile Manufacturers Association 3. Eurostat 4. Evropska komisija 5. Insurance Europe 6. Ministrstvo za infrastrukturo 7. Ministrstvo za notranje zadeve 8. Slovensko zavarovalno združenje, GIZ 9. Statistični urad Republike Slovenije SLOVENSKO ZAVAROVALNO ZDRUŽENJE, GIZ Železna cesta 14 p. p. 2512 SI-1000 LJUBLJANA Telefon: (+386) 1 473 56 99 Faks: (+386) 1 473 56 92 Spletna stran: www.zav-zdruzenje.si E-naslov: info@zav-zdruzenje.si