Republiški svet sindikatov, republiški odbori in Delavska enotnost želijo delovnim ljudem Slovenije srečno novo leto!
Ponedeljek, 30. dec. 1963 Št. 51-52, leto XXI
b koncu današnjega dne bo leto 1963 rotiralo in predalo svoje funkcije novemu letu.
In spet bomo za leto dni starejši. Za leto dni življenja in leto izkušenj.
Kaj bo staro leto reklo novemu ob tej primopredaji, kaj mu bo izročilo in na kaj ga bo opozorilo.
Na to vprašanje smo skušali odgovoriti v tem sestavku.
Zapisnik o primopredaji ob slovesu starega in nastopu novega leta, pisan ua Silvestrovo 1963 ob rujnem vincu in drugih dobrotah, povsod tam, kjer je danes veselje doma.
Dnevni red:
1.	Delovni del.
2.	Razno.
Ad 1) DELOVNI DEL
Ni malo tega, s čimer je staro leto stopilo pred novega, saj smo v minulih dvanajstih mesecih kar dobro delali in marsikaj dosegli.
Najprej mu je izročilo našo novo ustavo — o kateri smo razpravljali, jo popravljali in dopolnjevali ter sprejeli v prvih mesecih minulega leta — in z njo vred glavne napotke za delo v prihodnje.
Potlej se je postavilo z dokajšnjimi proizvodnimi uspehi, z več kot sto tisoč novimi stanova-, nji, z uspešnimi napori za ublažitev posledic skopjanskega potresa, z novo izvoljenimi politič-no-teritorialnimi samoupravnimi organi.
In še veliko je bilo tega.
nile pripraviti zanj ustreznega delovnega mesta. Potem so na vrat na nos združili nekaj obrtnih ali trgovskih podjetij v kombinat in bivšega načelnika poslali tja za direktorja; v nekaterih primerih pa so občinski tovariši že po združitvi podjetij ugotovili, da je integrirani kombinat ■—■ spričo dotedanjih družbenih zaslug človeka, ki so ga imenovali za direktorja — premajhen in so morali kombinatu priključiti še nekaj delavnic ali trgovin.
Ko bomo v prihodnjem letu uredili plan rotacije, bo tudi jasno, kdaj bo kdo izpadel iz horizontalnih rotacijskih premikov, zato bo moč že za nekaj let naprej vedeti, katera podjetja bi združili, da bi vertikalno rotiranemu kadru zagotovili primerno zaposlitev. Vsi bi bili pripravljeni — podjetja in kadri.
ČETRTI NASVET:
KAKO ODPRAVITI ZMEDO PRI PREPISOVANJU STATUTOV
Tudi pri izdelavi statutov je nekaj pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. Menda je osnovna slabost prav v tem, ker jih neorganizirano prepisujemo. Vsakdo jih prepisuje od vsakogar in tako se je na primer zgodilo, da je Zavod za stanovanjsko graditev prepisal statut Zavoda za proučevanje gibanja izvoza in zato njegovi člani zdaj že tri . mesece razmišljajo, kje bi dobili sredstva, da bi lahko poslali svoje strokovnjake na tuja tržišča. Ali pa je, denimo, občina, ki še drv nima dovolj za potrebe občanov,
PRIMOPREDAJA
Končno je predalo novemu leto tudi kopico nedokončanih stvaritev. Med drugimi občinske in okrajne statute, pa statute delovnih organi-Zadj, prizadevanja za uvedbo 42-urnega tednika v delovnih skupnostih, za bolj učinkovito delavsko samoupravljanje, za delitev dohodka po delu.
Ad 2) POD TOČKO: RAZNO
Spričo tega je bilo slavje, ki je sledilo prvi točki dnevnega reda, toliko bolj veselo in hrupno; med njim pa je staro leto izročilo novemu tudi nekaj dobrohotnih, hudomušnih nasvetov za naše delo v prihodnje.
PRVI NASVET: REORGANIZACIJO KAZE NADALJEVATI
Reorganizacijo politično-teritorialnih samo-npravnih enot, ki smo jo doslej tako uspešno nresničevali, bi tudi v bodoče kazalo nadaljevati, saj bi bilo res škoda, če bi se napredek na tem področju ustavil prav sedaj, ko so se meje komun že skoraj povsem približale mejam nekdanjih okrajev. Se nekaj združitev — in politič-no-teritorialni zemljevid bo tak, kot je bil tedaj, no smo z reorganizacijo začeli, le s to razliko, da ie bila današnja občina nekoč okraj, krajevna skupnost občina, sedanji okraj pa najprej okrožje, potem pa oblast. Ko bodo meje takšne kot s° bile, bomo namreč lahko spet začeli znova.
Nadaljnja reorganizacija politično-teritorial-hih enot pa bi bila koristna tudi zato, ker bi zagotovila kontinuiteto preseljevanja kadrov iz ^tanjših centrov v večje in iz večjih v manjše,
je očitno, da ljudje, ki večkrat menjajo oko-‘ie, v katerem delajo, več vidijo' in več vedo; to-ke kadre, ki nekaj vedo, pa seveda potrebujmo.	)
DRUGI NASVET:
ROTACIJSKI SISTEM BO TREBA IZPOPOLNITI
Tudi rotacijo bi kazalo nadaljevati, saj so vile kadrovske spremembe v minulem letu šele pri>i korak k uveljavitvi kar najbolj popolnega r°tacijskega sistema. Biti pa bi morala bolje or-Ovnizirana in bolj dosledna. Lani se je dogajalo, d<t so človeka poklicali in mu rekli: »Tovariš, žal ^m je, ampak ti si rotiran.« Ker je takšno spodilo udarilo vanj kot strela z jasnega, človek ni bil samo rotiran, ampak tudi revoltiran. Da bi y bodoče zagotovili dobro počutje rotiranih tova-rišev, bi bilo prav, če bi izdelali takšen sistem, v? osnovi katerega bi sleherni vedel, kdaj bo ro-,an in kam. To pa ni tako težko. Ce je de-nbho danes nekdo predsednik Socialistične zveze u ob čini Dolina, naj ve, da bo ob koncu svoje, ^ndatne dobe rotiran za predsednika Sociali-*Hčne zveze v občini Grič, in ko bo tam opravil, v? postal predsednik Socialistične zveze v občini ^°ra itd. Take rotacijske plane bi napravili za ”Se družbeno pomembne poklice in sleherni bi *v°jemu stanu primerno vedel, kaj vse bo počel 0 Upokojitve.
TRETJI NASVET:
Kaj STORITI, DA BI BILA INTEGRACIJA BOLJ NAČRTNA
Urejena rotacija pa bi zagotovila tudi večjo rOaniziranost na področju integracijskih proce-°v- V letu, ki je minilo, se je dogajalo, da je bil ra Primer načelnik za gospodarstva tako na hitro °tiran, da občinske subjektivne sile še niso uteg-
prepisala statut neke mestne občine, kjer občani kuhajo na plinu, in v 53. členu svojega statuta zapisala: »Občinska skupščina skrbi za normalno proizvodnjo in porabo plina.« Zdaj pa si občinski možje belijo glave, kje bi dobili plin, kajti v nasprotnem primeru bodo morali popraviti statut.
Takšnih skrbi pa ne bo več, če bomo izdelavo statutov plansko uredili. Najbolje bi bilo, če bi v republiki ustanovili posebno komisijo, ki bi vsa naša podjetja in občine razvrstila po kategorijah glede na razmere, ki vladajo v njih, in potem bi vse gospodarske organizacije in občine v isti kategoriji lahko z mirno vestjo prepisovale statute v okviru svoje kategorije.
PETI NASVET:
NE BODITE NEUČAKANI,
KADAR GRE ZA CENE
Lansko leto se je — kot že nekaj let doslej — začelo z obširno akcijo za uravnavanje cen, kot smo imenovali tedanjo podražitev nekaterih artiklov in uslug. Potem smo cene drugih artiklov in uslug vse leto dvigovali in zato je zdaj porlovno prišlo do nesorazmerij, ki jih seveda moramo odpraviti. To pa je moč storiti le tako, da tiste artikle in usluge, ki smo jih podražili lani ob tem času, zdaj ponovno podražimo in s tem cene uravnamo.
Takšno uravnavnaje cen se je izkazalo kot zelo koristno, saj omogoča, da so vsaj enkrat na leto vse cene kolikor toliko uravnane, kar je spričo izkušenj, ki jih imamo z dosedanjo politiko cen, kar velika pridobitev. Zato. bi kazalo nadaljevati dosedanjo prakso, saj bomo le tako lahko ob koncu leta 1964 ponovno ugotovili, da moramo cene izravnati, se pravi jih prilagoditi, tistim, ki so med letom stopile iz vrste.
Sesti nasvet:
NE HITITE, SAJ VAM STANDARD NIKAMOR NE BO UŠEL
In končno smo v minulem letu tudi precej storili, da bi razširili razpravo o gibanju cen in osebnih dohodkov ter vanjo vključili kar največ strokovnjakov in družbeno-političnih delavcev. Zato smo vse leto intenzivno primerjali ti dve postavki ter hkrati skušali oceniti tudi razmerje med nominalnimi in rednimi dohodki, primerjali smo proizvodnost z realnimi in nominalnimi osebnimi dohodki.
Skoda je le, da se tovariši, ki so se ukvarjali s to razpravo, niso mogli sporazumeti, za katero povprečje bi se odločili: ali za tistega, ki so ga izračunali sindikati ali za enega od tistih dveh, ki so ju predložili strokovnjaki.
Zaradi teh nesporazumov še danes ne vemo, kolikšen je pravzaprav naš standard. Pa nič ne de, saj nam standard nikamor ne bo ušel in v novem letu bomo imeli dovolj časa, da ga bomo izračunali. Morebiti pa bi se izplačalo, če bi kupili v tujini takšen elektronski stroj, ki bi nam ga izračunal — brez špetirov, saj je očitno, da so vsa naša dosedanja tehnična pomagala odpovedala. Sicer pa standard tako ali drugače vsi občutimo na lastni koži in ni tako nujno, da ga neprestano izračunavamo.
Slavje ob primopredaji je bilo končano v ranih jutranjih urah na novega leta dan 1964.
Zapisnikar: JANEZ VOLJČ
SREČNO 1964!
IZ STAREGA V NOVO LETO
»■■■MBMMeeaEeuiEiBEeEBiisiuiBHaEsuaaeai
IZ RAZPRAVE NA PLENARNI SEJI REPUBLIŠKEGA SVETA SINDIKATOV SLOVENIJE
Tovariš Janža ne prenese destruktivne kritike in pripomb. Morebiti zategadelj ne, ker jo kot železničar nenehno posluša. Morebiti zato, ker je ' optimist in ne mara temnih barv. Nemara pa zaradi tega ker je ljudski odbornik in mora na svojem zboru volivcev nenehno odgovarjati na ena in ista vprašanja, na kritiko permanentnih pojavov.
Toda tovariš Janža je prav zaradi tega silno potrpežljiv in vedno pripravljen na novo pojasnjevati probleme, ki zanj že sploh niso več problemi in se mu kot pojav zdijo samoumevni. Razen tega pa ni čisto nič narobe, če je tako, kakor je. Na primer tole:
»Potniki so jezni, ker je na primer v Pragerskem'treba čakati na zvezo proti Ormožu dve uri. In na tole, da je imel na primer vlak proti Mariboru zdaj pozimi že tudi sto deset minut zamude. Mar ni to dokaz, da je železnica natanko preračunala čas, ki ga potrebuje vlak v skrajnem primeru za pot od Ljubljane do Pragerskega? Poleti, ko ni zamud je sicer treba čakati na omenjeno zvezo dve uri, toda pozimi, ko je tolikšna zamuda, pa imajo potniki še vedno deset minut časa za prestopanje. To pomeni, da je železnica poskrbela za potnike v vsakem času in vremenu.
Sicer pa je zamuda relativna stvar kot vse v življenju. Kaj zato, če zamujajo vlaki na primer že v Ljubljani, kjer je njihova odhodna postaja. Ze res, da zamujajo tudi po tričetrt ure in včasih še več. Toda do končne postaje se ta zamuda nadomesti s hitrejšo vožnjo in vlak pride tja, kamor je namenjen — natančno po voznem redu! Cilj je važen in ne start!
Razen tega pa voznega reda sploh ne smemo jemati kot strogo tog in nespremenljiv predpis. Kam bi pa prišli, če bi tako delali. Vsak vozni red, pa naj bo še tako
popoln, mora dopuščati več različnih možnosti uporabe. S tem je tako kot z uzancami v gospodarstvu. Zakone in predpise tolmačiš tako, kot je za vse najbolj ugodno: med dvema skrajnostima, preko katerih ne moreš, moraš imeti dovolj manevrskega prostora.
Oba omenjena primera z zamudami sta pravzaprav primera pametnega tolmačenja predpisa, ki ga imenujemo vozni red. Če ta predpis tako jemljemo, potem se ne moremo pogovarjati o drugem kot o tem, da je naš odnos do voznega reda preozek. V resnici bi morali, kot dobri državljani, predlagati železnici, naj predahe na križiščih podaljšajo, kajti kaj se utegne zgoditi tedaj, če bodo zamude še večje, kot so. Potem bo res moralo priti do zamujanja zvez ih potem bodo potniki na manj prometnih progah izgubljali po cele popoldneve, dopoldneve in noči, kolikor je pač časa med, dvema vlakoma.
Kot vidimo, je čas zlato! Res je, da je dve uri čakanja na križišču na prvo zvezo dolga doba, toda če imamo v mislih možnost, da bi bile zveze na teh poteh takojšnje, potem nas vsaka najmanjša zamuda obsodi na trikrat in tudi več časa čakanja na naslednji vlak. To pa bi bila velika škoda za potnika, zlasti pa za službenega potnika, ki ne izgublja svojega časa temveč družbeni čas.«
Toda vse to je tovariš Janža zaman pojasnjeval potnikom, volivcem in drugim občanom. Namesto, da bi položaj in razmere, o katerih jim pripoveduje, razumeli, so ' mu izračunali, da pridejo hitreje in sigurneje na cilj svoje poti s kolesom, avtostopom ali kakšnim podobnim prevoznim sredstvom.
Tovariš Janža je vzdihnil: promet ima vedno težave z nerazumevanjem.
VIKTOR SIREC
V delovni organizaciji »Univerzum« so temeljito proučili ukrepe, ki so potrebni za skrajšanje delovnega časa. Ugotovili so, da produktivnosti ne morejo povečevati predvsem zaradi tega, ker so domači kooperanti nezanesljivi, ker jim konkurenca pokupi skoraj vse boljše surovine in ker imajo precej star strojni park.
Komisija za uvajanje skrajšanega delavnika se je najprej ustavila pri vprašanju: kaj je treba najprej storiti? Po dolgem razpravljanju se je odločila za to, da predlaga delavskemu svetu uvoz specialnega dela stroja za lupljenje krompirja, ki mu pravijo — lupež. Ta del najbolje in najprecizneje izdelujejo v Švici. Informacija o tem temelji na dejstvu, da so švicarske ure najboljše na svetu.
Čeprav stroj za lupljenje krompirja ne sodi v fino mehaniko, pa vendarle potrebuje nekaj »finih« sestavnih delov. Ko je komisija prišla do spoznanja, da bo podjetje že samo z uvozom najfinejšega sestavnega dela povečalo proizvodnost za celih pet odstotkov, je začela razmišljati o tem, kaj bi kazalo še uvažati? Odločila se je za najmanjše kroglične ležaje. Z uvozom teh krogljičnih ležajev, tako so izračunali, bodo povečali produktivnost za še nadaljnjih pet odstotkov.	'
Ker se je delovna organizacija v celoti strinjala s predlogi kordisije za uvedbo skrajšanega delavnika, je na naslednji seji predlagal predsednik komisije, naj komisija prouči nadaljnje možnosti skrajšanja delavnika in večanju produktivnosti z uvozom sestavnih delov stroja za lupljenje krompirja. Ker pa teh sestavnih delov ni bilo veliko, komisija pa je imela že s prvimi predlogi bogato prakso, je šlo delo hitro od rok.
Na svoji zadnji seji je komisija za uvedbo skrajšanega delavnika resno in temeljito razpravljala o tem, ali ne bi kazalo uvažati tudi embalaže? Bolj lična in cenejša. Potem bi lahko uvažali tudi glavne gredi, s katerimi je doma toliko dela ...
Ko so tako temeljito preanalizirali gospodarstvo svoje delovne organizacije in odkrili potrebne rezerve, so z velikim optimizmom skrajšali delavnik. Tisti dan, ko so dobili prve sestavne dele svojega finalnega proizvoda, so praznovali. Ko pa so začeli stroje sestavljati, so opazili, da zahtevajo uvoženi deli mnogo več pazljivosti, kot pa
(Nadaljevanje na 3. strani)
fBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI
ZA VEČJO AKTIVNOST VSEH ČLANOV SINDIKATA
Gradivo, pripravljeno za tokratno plenarno sejo Republiškega sveta sindikatov Slovenije (bila je minuli ponedeljek v Domu sindikatov), je nudil možnost za razpravo o različnih aktualnih problemih. Tako je referat, kot tudi poprej poslane teže, namreč obravnaval samoupravljanje v delovnih organizacijah in oblikovanje ter delitev dohodka s posebnim poudarkom na delitev osebek dohodkov; opozarjal je na pozitivna in negativna izhodišča glede oblikovanja delovnih enot in materialnih razmerij med njimi, oziroma meril za oblikovanje njihovega dohodka; obravnaval družbene službe in položaj delavca v družbenih službah; kritično osvetlil odnos do strokovnega izobraževanja in sploh odnos do kadrovanja v delovnih organizacijah; opozarjal na probleme zaposlovanja, predvsem pa na položaj sezonskih delavcev, in seveda tudi spregovoril, kako poteka izdelovanje statutov delovnih organizacij in kako se v delovnih organizacijah pripravljajo na skrajšani delovni čas. In razen naštetega so teze razglabljale še o nekaterih dokaj strokovnih problemih.
Udeleženci so v razpravi naj-obširneje obravnavali strokovno izobraževanje in kadrovanje. K temu so jih nedvomno napotili nekateri zaskrbljujoči podatki, navedeni v uvodnem referatu tovariša Franca Urenca, kjer je bilo med drugim rečeno:
»Podatki o porastu odstotka prebivalcev z višjo in visoko izobrazbo na tisoč prebivalcev kažejo, da je rast v Sloveniji relativno počasnejša kot v ostalih republikah. V Jugoslaviji je od celotnega prebivalstva vpisanih 3 % na srednje, višje in visoke šole. V Srbiji znaša ta odstotek 2,9, v Hrvatski 3,5, v Bosni in Hercegovini 1,8, v Makedoniji 3,6, v Črni gori 2,4 in v Sloveniji 3,7 odstotkov. ToVej je odstotek v Sloveniji, če upoštevamo našo razvitost, relativno nizek. V nekaterih razvitejših državah dosega odgovarjajoči vpis dosti višji odstotek (ZDA 7,7, Francija 5 %). V nekaterih razvitih pa tudi nekaj nižji.
Rast števila vpisanih v srednje, višje in visoke šole je v, Sloveniji procentualrio najnižja v Jugoslaviji. Če primerjamo indeks porasta od leta 1938 do leta 1961, je za Jugoslavijo 197,7, za Srbijo 218, za Hrvatsko 205,2, za Bosno in Hercegovino 183,7, za Makedonijo 234,1, za Slovenijo 167,8.
Novejši podatki kažejo, da problema v praksi nismo tako resno vzeli,. kot si to javno dopovedujemo. Ugotavljamo, da število študentov, zlasti iz kmečkih in delavskih vrst stagnira. Zato bi zlasti njim morali nuditi večjo pomoč in pospešiti priliv iz teh vrst...
Podatki kažejo na stanje, s katerim se ne moremo sprijazniti, če hočemo napredovati v gospodarskem razvoju naprej s sedanjim tempom. Nekatere študije kažejo, da naši kadri niso smotrno porazdeljeni in da zaradi tega ne vplivajo s tako intenziteto na družbeno produktivnost, kot bi morali. Iz popisa prebivalstva leta 1961 izhaja, da je v gospodarstvu zaposlenih relativno malo strokovnjakov s fakultetno in višjo šolsko izobrazbo. Tako je v gospodarstvu zaposlenih 51,3 % ekonomistov 50 % diplomantov tehnološke fakultete, 60,3 % diplomantov elektrotehniške fakultete. V industriji pa je zaposlenih 22,3 % ekonomistov, diplomantov tehnološke fakultete 38 %, diploman-
tov elektrotehniške fakultete pa 42,1 %. Glede ostalih strokovnjakov je položaj podoben ...«
Udeleženci so tako rekoč posredno razpravljali o dokajšnji neizoblikovanosti kadrovske politike v delovnih organizacijah tudi takrat, ko so recimo razpravljali o izdelavi statutov, o pripravah na 42-urni delovni tednik, o vse večjem vključevanju v mednarodno delitev 'dela in podobno. Ob nekoliko pomembnejši in zahtevnejši nalogi, pa naj si gre za izdelavo statutov ali česa . podobnega, namreč v delovnih organizacijah ugotove, da za uresničitev — ni dovolj strokovnjakov.
Pomembnost razprave na tokratni plenarni seji je nedvomno v tem, da so posamezniki razčlenjevali vzroke, Zakaj je kadrovska politika tako neizoblikovana, zakaj ni v delovnih organizacijah večjega interesa za strokovno izobraževanje, za štipendiranje in sploh za zaposlovanje strokovnjakov. . Eden izmed osnovnih vzrokov, je bilo rečeno v razpravi, je nedvomno v tem, da v številnih delovnih
organizacijah še ni dozorelo spoznanje, marsikje še niso spoznali, da strokovnjaka res potrebujejo, predvsem pa, kaj strokovno vešč človek pomeni na različnih področjih dela, ki ga sedaj marsikdo opravlja sicer z dokajšnjim praktičnim znanjem, toda s takšnim, ki je dostikrat obremenjen z obrtniško miselnostjo in ima premalo posluha za moderne posege in modernizacijo .proizvodnje sploh. In zato, ker so do teh spoznanj prišli le v malokateri delovni organizaciji, sodijo, da so izdatki za vzgojo strokovnega kadra negospodarska investicija in recimo posledica tega je, da niso izkoriščeni milijoni in milijoni dinarjev, ki jih delovne organizacije sicer zbirajo na račun materialnih stroškov, vendar jih ne uporabijo za to, da bi si pridobili kader za naslednja leta. In od tod tudi napačen odnos do strokovnjakov, ki so že zaposleni, bolje povedano, napačno razmerje v delitvi dohodka v nagrajevanju po delu. Marsikje vidijo v večji zaposlitvi strokovnjakov strošek in zato niso zanj pripravljeni izdati toliko, kot njegovo znanje in praktično delo pomeni za gospodarsko organizacijo. Če bi se bolj poglobili v sistem delitve,' če bi razpolagali s stroški glede posameznih faz proizvodnje, dela, transporta itd., bi lahko opazili, da so po zaslugi strokovnjakov stroški zmanjšani, da ob tem narašča dohodek, in sicer tudi za tiste kategorije zaposlenih, o katerih marsikdaj sodimo, da imajo premajhne prejemke. Toda, ker takšnih spoznanj ni, ker ni takšnih podatkov na razpolago (češ, za tovrstne analize ni strokovnjakov), potem je napačen od-
različnejša dela, kako bo šele čez leta, ko bo vrzel med P°' trebami in razpoložljivim šte-vilom strokovnjakov še večja’ Ta vrzel bo lahko vse manjša, če bodo samoupravni organi v delovnih organizacijah in kolektiv* kot celota prišli do spoznanj®’ da je potrebno razpravljati 0 vzrokih in jih odstranjevati, pa ugotavljati samo posledice i** tožiti nad tistim, kar bi lahk° sami spremenili.
Skratka, upoštevati velja misel, ki je bila izrečena v tiste*** delu gradiva, ki obravnava tovrstno področje:
»Obširne in temeljite razprave o kadrih na vseh nivoji*1 in področjih so prinesle v na*>e življenje dosti pozitivpeg®; Ustvarile so stanje, da nihče vec načelno in odkrito ne naspi?-tuje hitrejšemu vzgajanju *n uvajanju novih kadrov v gosp?' darsko in družbeno življenj? Vendar nadaljnje, več ali m®Y posplošene debate, ne bodo Prl' nesle bistvenih koristi. Tret*® bo več konkretnih analiz, skif' pov, predvsem pa realizacij0 dosedanjega sklepanja. ..«
Razen o strokovnem izobr®' zevanju in kadrovanju, o katf rem so, kot rečeno, udeležen01 najobširneje obravnavali, so razpravljali tudi še o tem, kako P0-tekajo priprave na prehod z® skrajšani delovni čas, kako “ veljalo spremljati in primerja0 podatke o gospodarjenju, kje s° vzroki za nesporazume v p<??' meznih delovnih organizacija? kakšna so razmerja med real*1? mi osebnimi dohodki in življenjskimi stroški, na kaj naj bi t>*_ pozorni pri integraciji, pošlo? nem združevanju in sodelovanju, kakšne pozitivne težnje J
nos do strokovnjakov^ ki so že m0g0če ugotoviti v posamezni1
zaposleni, in prav takšen do tistih, ki so šele prišli v podjetje.
Pridobivanje strokovnih kadrov je dolgotrajen proces. In če že danes ugotavljamo, fia nam jih primanjkuje na najrazličnejših področjih, za naj-
statutih delovnih organizacij *n predvsem, kakšna naj bo m? toda dela sindikata v ,delov® organizaciji in v družbenih sl**j' bah, da bo prišla čimbolj izraza aktivnost prav vseh nov.	D. ¥■
Predsedstvo plenuma Zveze sindikatov Slovenije. Od leve proti desni: Ivo Janžekovič, podpredsed' nik RS ZSS, Franc Popit, predsednik RS ZSS, France Borštnik, tajnik RS ZSS in Franc Ur*v
član tajništva RS ZSS
Kadrovske spremembe organov Republiškega sveta ZSS
Plenum Republiškega sveta sindikatov Slovenije je na zadnji seji osvojil predlog za kadrovske spremembe v nekaterih organih. Razlog za razrešitev nekaterih članov in kooptiranje ter izvolitev drugih v posamezne organe je v tem, ker so nekateri dosedanji odborniki prevzeli druge dolžnosti.
Plenum je razrešil dolžnosti člana plenuma RS ZSS tovariša Edvarda Gregorčiča. Dolžnosti članov predsedstva in tajništva je razrešil tovariša Jožeta Borštnarja, Leopolda Kreseta in Iva Tavčarja zato, ker so le-ti prevzeli nove dolžnosti v organih Skupščine SRS.
Za novega podpredsednika Republiškega sveta ZSS je imenoval plenum tovariša Iva Janžekoviča.
Za člana plenuma predsedstva in tajništva je / kooptiral tovariša Franca Urevca. V predsedstvo in tajništvo je prav tako kooptiral tovariša Slavka Bohanca. Za člana tajništva je bil izvoljen na takratni seji tovariš Mitja Švab.
Plenum je razrešil člane vseh dosedanjih komisij in odborov in imenoval dve novi komisiji, in sicer Komisijo za družbeno samoupravljanje in Komisijo za mednarodne zveze.
Izvolil je Komisijo za organizacijsko-politična vprašanja v sledečem sestavu: predsednik France Borštnik, sekretar Neda Verbek in člani: Ivo Kamnik, Igor Belle, Franc Horjak, Janko Vrhunec, Vinko Kastelic, Ivan Urh, Andrej Grahor, Franc Mrevlje in Zdravko Marinko.
Komisija za gospodarstvo: predsednik Franc Urevc, sekretar Stane Marinič, člani: Radovan Andrejčič, Lojze Capuder, Lojze Fortuna, Humbert Gačnik, Marko Kamenšek, Lojze Leb, Tone ing. Lesjak, France Martinec, Cveto Sergo, Boris Šajina, Marjan Šušteršič in Slavko Zalokar.
Komisija za družbeno samoupravljanje: predsednik Mitja Švab in člani: Jože Cigler, Jože Derganc, Igor Gruden, Lojze Jamnik, Janez Jančigaj, Tihomil Javoršek, Bogdan Kača-venda, Traudi Kiadivar, Silvo Matelič, Rado Miklič, Božidar Ravnikar, Jože Verbek in Rudi Vogrič.
Komisija za standard: predsednik Dolfka Boštjančič, sekretar Minka Barlič in člani: Vlado Vodopivec, Drago Bratina, Jože dr. Cenčič, Božo Strman, Vida Lotrič, Marga Krečič, Lojze Cepuš, Dalibor Hladnik in Jože Cižman.
Komisija za kulturo, prosveto, tisk in ideološka vprašanja: predsednik Slavko Bohanec in člani: Tilka Blaha, Geza Cahuk, Sonja Gašperšič, Savin Jogan, Igor Janhar, Gregor Kocijan, Mitja Kamušič, Vanek Šiftar, Zdravko Troha, Rado Zakošek in Igor Pretnar.
Komisija za mednarodne zveze: predsednik Branko Babič, sekretar Jože Plevnik in člani: Milan Babnik, Franc Horjak in Stane Lenardič.
IZ STAREGA V NOVO LETO

SREČNO 1964!
Zaključna beseda predsednika rs zss franc,a popita na plenarni seji
ČLOVEK JE ODLOČUJOČ FAKTOR V RAZVIJANJU PRODUKTIVNOSTI

(Nadaljevanje z 2. strani)
tisti, katere so delali ali kupovali doma. Razen tega so bile tudi dobave neusklajene, tako da so stroj naredili do polovice ali skoraj do kraja, potem so ga uskladiščili in čakali na preostale dele domala brezposelni. Potem pa so zopet delali dan in noč, da bi zamujeno nadoknadili — seveda tedaj, ko so prišle pričakovane pošiljke sestavnih delov.
To delovnega kolektiva podjetja »Univerzam« ni prav nič motilo. Nasprotno — še spodbujalo ga je. S tem je namreč bila razbita monotonost dosedanje proizvodnje, proizvodnja je postala dinamična, polna razburjenj in napetosti. Uslužbenci so skoraj prenehali reševati križanke med delovnim časom. Seveda je bilo tako zaradi tega, ker tisto, kar je vedno na razpolago, ni zanimivo. Na ta psihološki moment pa podjetje doslej ni mislilo.
Ko pa je računovodja čez četrt leta uspel zbrati vse podatke o proizvodnji strojev za lupljenje krompirja, je komercialni že vedel, da v Švici te iste stroje prodajajo že sestavljene in sicer za tretjino ceneje kot podjetje »Univerzum«. Toda to ni nikogar motilo, kajti v podjetju se je povečala produktivnost za celih 15 odstotkov, torej za pol odstotka več, kot pa so to pristojni forumi pričakovali. To pa je vsekakor velik uspeh te delovne organizacije.
VIKTOR SIREC
Ljudske neumnosti
V preteklem obdobju, ppseb-fio v zadnjem letu, dosegamo velike rezultate. Zlasti so ti re-zultati pomembni na gospodarskem področju. Pri tem pa se Zavedamo, da se je nagrmadilo tudi precej nerešenih problemov tako znotraj delovne organizacije kot izven nje. Nekateri med njimi se kažejo v ve-nko ostrejši obliki kot doslej in •zahtevajo, da jih začnemo ta-reševati.
Sindikati so se do sedaj zelo r^n°8o ukvarjali s splošnimi APrašanji celotnega ekonomske • sistema in imajo pri tem P^ncejšnje zasluge, da so se ne-^ateri problemi začeli reševati, tudi v bodoče bo to ostalo v domeni naše aktivnosti, poleg pa se bomo morali v še enji meri spopadati s težavami ki vznikajo, ali so se nakopičile znotraj delovnih skupnosti..
Izhajajoč iz intenci j usta-da sta pri nas človek in de-;°vna organizacija subjekta, ki Clmbolj svobodno razpolagata s Sfedstvi, s katerimi upravljata, ’n to v svojem lastnem Intelu in v interesu in imenu Sjužbe, da bi tako lahko odločbo vplivala na celoten proces fužbene reprodukcije, je treba gotoviti, da so sindikati in de-dvni ljudje sami odgovorni s Jatuti delovnih organizacij ta-izoblikovati tudi njihove ravice in dolžnosti.
Položaj delovnega človeka k torej menja. Pogoji za od-_r.a'7o mezdnega, birokratskega
l/diPsa in miselnosti so tu. Na-sindikata pri tem je, da
se
ojuiviijvdtči 1 '-tui j_
upri, proti tistim pojavom in j^*dom znotraj delovnih ko-
^t^Vov, ki bi se skušali ozi
v preteklost, ali se celo Akdovati po drugačnih družnih Prilikah in slabiti do-izvajanje ustavnih prin-jjldv v vsakodnevni . praksi. ^no*t sindikata je, da s ta-gledanji obračuna v di-jVUsijah oo oblikovanju in f r®kmanju statutov. Razmisli-1 bilo treba, kako skozi do-r statutov izročiti orožje v delovnemu človeku, da se st Uhko boril proti vsemu ti-r).err»u, kar bi skušalo načeli izv8ov Položaj svobodnega pro-U’aialca. Doseči moramo, da h- st;(tut zagotovil možnost sle-Jn°mu delovnemu človeku
P°'n° osebno uveljavitev, tako
V n VNSttiUHV uveljavitev, v tl IX v
g^Kledu pravic kot dolžnosti,
hi o
bo lahko branil pred sa-
'v°ijo, krivicami in pr ega-
h- UiJ ______________ .	_
s'strani kogar koli, da bo de] ,Vso možnost vplivati na °n in gospodarjenje^ itd., da
sv ,pa obenem tudi dolžan po najboljših močeh pri-dgr. ati k racionalnemu gospo-
ra Anju, delovni disciplini, sto-Ls:b, produktivnosti itd.
8ist IITimo se za take oblike v ernu upravljanja, da bo de-
lovni človek imel vse možnosti, upravljati se sam, in bodimo brez skrbi, da bi ne upravljal dobro in tako, kot bo njemu samemu najbolje odgovarjalo.
Nimamo kapitalistov, proizvajalna sredstva so v družbeni lasti. Z njimi ne upravlja birokratski aparat, pred kom naj torej ščitimo delovnega človeka, menda ne pred svobodnim proizvajalcem. Če s tega stališča kritično presodimo naše delo, vidimo, da smo še vedno na površini, pri splošnih formulacijah, ki deklarirajo položaj delovnega človeka, manj pa smo se potrudili, da bi našli konkretna določila, na osnovi katerih bi se razreševali najbolj pogosti konflikti v odnosih znotraj delovnih kolektivov.
Če bi sindikati skrbno analizirali vzroke in pojave, ki se najpogosteje ponavljajo in rodijo nezadovoljstvo posameznika ali kolektiva, bi lahko kmalu našli poti za njihovo preprečevanje in razreševanje. Ko pa bomo prišli do takega spoznanja, ne bo težko formulirati določil, ki naj postanejo sestavni del statuta.
Vzemimo kar prekinitve dela in analizirajmo, zakaj je do njih prišlo. Videli bomo, da ne gre za nobene antisocialistične akcije, čeprav ni izključeno, da posamezniki tak način reagiranja lahko izkoristijo v svoje namene. Odpor se rodi po navadi v manjših gospodarskih organizacijah pa tudi v tistih večjih, kjer imajo slabo organizacijo dela, katere posledica so nizka produktivnost in nizki dohodki, kjer je slabo razvito samoupravljanje, kjer ni čutiti politične aktivnosti, kjer vlada brezdušen odnos, kjer proizvajalci nimajo nobenega vpogleda v gospodarsko poslovanje, kjer se -ne razgovarja o problemih in rezultatih gospodarjenja, kjer se osebni dohodki znižujejo, strižejo norme, nepravilno obračunavajo osebni prejemki, trgajo nadure, vse to upravičeno ali neupravičeno, praviloma pa se to dela v takih primerih brez vednosti in poučenosti delavcev.
In ko se potem razjasnijo stvari in odpravijo nepravilnosti, se problemi popravijo. Rešijo pa se na enak način, z enakim trudom, z aktivnostjo istih sil, kot bi se vse to lahko zgodilo že pred prekinitvijo . dela.
Seveda sem daleč od tega, da bi odobraval take oblike izražanja nezadovoljstva, ki niso združljive z družbenim in proizvodnim položajem proizvajalca. Hotel sem samo reči, da bi bilo normalno, da bi delovni ljudje reševali svoje težave po samoupravni poti na osnovi statutarnih določil. Prav tako se ne morem strinjati, da po-
nekod sindikati ne reagirajo na razne nepravilnosti in krivice, ki kot senca spremljajo delovanje principa nagrajevanja po delu in zakonitosti tržnega gospodarstva.
Pri tem ne gre za to, da bi se začeli ali morali boriti proti tem izhodiščem naše družbe, prav tako tudi ne za to, da bi skušali iz ljudi napraviti svetnike, ampak zopet za to, da se delovnemu človeku da možnost zoperstaviti se preko samouprave deformacijam in uveljaviti pravico.
Drugo pomembno vprašanje, ki se mora odraziti v statutih, je način delitve dohodka znotraj delovnih organizacij. Tudi pri tem se določila statutov ponavadi zreducirajo na splošno proglašanje, da se dohodek deli po delu, manj pa so izdelani okvirni principi, ki naj vladajo v organizaciji. Tako na primer niso izoblikovana načela, kako naj se obračunavajo proizvodi med ekonomskimi enotami, ali po tržnih ali dogovorjenih cenah, ali kombinacija enega in drugega, kakšni so odnosi med ekonomskimi enotami, kako se deli dohodek, ali po času ali po efektu dela, kakšni naj bodo razponi, kakšni najnižji dohodki, kdaj in kako se spreminjajo norme, kakšen postopek je zato predviden, kakšna dokumentacija je potrebna, kakšen naj bo sisteip zajemanja in izkazovanja podatkov in rezultatov gospodarjenja itd., itd.
Važno je, da se v statutih prav sistem delitve osebnega dohodka podrobno obdela, saj podatki o prekinitvah dela na primer iz ljubljanskega okraja kažejo, da je večina prekinitev v letu 1963 izviralo iz neurejenega načina delitve. Ljudje so tu najobčutljivejši, zato nastajajo prav pri tem najtežje politične posledice.
Seveda si ne smemo delati utvar, da bo statut tista čarobna palica, ki bo rešila vse težave. Zavedati se moramo, da bodo tudi statuti lahko samo odraz objektivnega stanja, stopnje, do katere so se razvili socialistični odnosi. Zaradi tega bodo morali biti podvrženi neprestanemu popravljanju in izpopolnjevanju. Važno pa je, da do statutov čimprej pridemo.
Po podatkih,, ki jih imamo, se kolektivi precej ukvarjajo s pripravljanjem osnutkov statutov, je pa jih zelo malo, ki so jih že sprejeli. Ker se bliža prvi april 1964 ustavni rok, do katerega je treba sprejeti statute, se morajo sindikati zavzeti, da se pospeši delo v tistih organizacijah, vejah in panogah, kjer delo zaostaja, da bodo statuti do roka lahko povsod pravočasno sprejeti.
Rad bi obrnil pozornost še
na nekaj problemov, ki so ne-
posredno povezani s stanjem našega gospodarstva in ki jih pred nas postavlja plan za leto 1964.
Sindikati v celoti podpiramo potrebo po programiranju razvoja podjetij, modernizacijo proizvodnih in tehnoloških procesov, širokopoteznost poslovne politike, obvladanje tržišča, for-siranje izvoza itd.
Še več, mi smo dolžni zahtevati od odgovornih ljudi, v podjetjih, da odprejo navedene probleme pred kolektivi in obrazložijo koncepcije, kdaj jih mislijo, na kakšen način in s kakšnimi silami reševati. Poiskati bomo morali vse psihološke, materialne in družbene stimulacije, ki bodo razvile iniciativo in mobilizirale čimširši krog delovnih ljudi, da se bodo naloge izpolnile.
Tu pa sindikati naletimo pogosto na zamero, češ, kaj se vtikate v ta področja. Prav isti ljudje, ki ima danes odrekajo to pravico, so nam še preti kratkim oponašali, da se potegujemo samo za delitev. Mi se ne želimo mešati direktno v to, kaj bo kdo delal, kje bo delal itd., zahtevamo pa, in na tem bomo vztrajali ali je to nekomu všeč ali ne, da bodo ljudje v podjetjih, ki so po delitvi dela za to odgovorni, izdelali takšne najboljše rešitve, ki bodo dale naj več j e proizvodne rezultate, omogočile najvišjo proizvodnjo in produktivnost, najširši asortiman, najboljšo kvaliteto, čimnižjo ceno itd. in čimvišji dohodek podjetja in posameznika. Zavedamo se, da boljše gospodarjenje lahko da višji materialni standard in ustvari ugodnejše pogoje za razvoj duhovne kulture, skratka smo za boljše in lepše življenje delovnega človeka.
Zato bomo popravljali slabo prakso in iskali načine, kako bi spodbudili in angažirali proizvajalca, da bo izkoristil do skrajnosti objektivne možnosti, ki so na razpolago. Človek, njegov družbeni in proizvodni položaj, osebni interes in angažiranost je odločujoč faktor v razvijanju produktivnosti.
Če marsikateri »organizator in gospodarstvenik« ne ve ali pa noče razumeti (to kar že čuti in ve kapitalist), da bi lahko dosegel boljše proizvodne in gospodarske rezultate, če bi pri svojem delu izhajal iz tega osnovnega izhodišča, moramo to vedeti mi v sindikatih in zahtevati, da dobi to izhodišče absolutno domovinsko pravico v vsaki delovni organizaciji. Nobene tehnokratske in birokratske rešitve ne morejo odtehtati tega spoznanja. Zato je torej prav tako antiproduktivi-stične kot so antisocialistične.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Pritisnila je na eno tipko na pisalnem stroju in potlej še na drugo.
»To ni nič,« je rekla strojepiska Neža in usedla se je k drugemu stroju. Pa tudi s tem ni bila zadovoljna, menda se je slabo poznala črka A. in strojepiska Neža je postala nervozna.
»Tovariš šef,« je rekla, »kaj je s tem našim strojem? Slabo je, tovariš šef. Ne morem in ne morem v redu napisati dopisa. Pa je važno, veste!«
Tovariš šef si je podprl glavo, potlej pa je rekel:
»Nič ne jadikujte, tovarišica Neža. Bomo pa novega nabavili. Nov stroj, razumete. Če vam po pravici povem, o tem že dolgo razmišljam.«
Tovarišica Neža, strojepiska sicer, je rekla HVALA. *
V občini Suhi dol so sicer imeli več pisalnih strojev. Samo tovarišica strojepiska Neža je imela dva, tretji pa je bil na poti. Tovarišica Neža je delala v oddelku za prošnje in pritožbe. Na občini Suhi dol pa so imeli še celo vrsto odsekov, in še celo vrsto šefov in še več strojepisk.
In ko so te strojepiske videle skozi okenska stekla, da prihaja v hišo nov pisalni stroj, so dvignile zaspane glave in še bolj so vratove nategnile, ko so videle, da postrešček pisalnega stroja ne nese v njihovo pisarno. Tedaj so postale silno nervozne ...
— Zakaj pa ga je dobila ravno strojepiska Neža? — so zaklicale v en glas. Ona ima že tako dva. In še dobra povrhu. Če pogledate mojega, je vpila strojepiska Lenca, potlej boste šele videli, kako ga jaz potrebujem.
*
Strojepiska Neža je napisala dopis in bila je videti srečna, ko so se črke tako poznale. Pravkar je vložila novo polo papirja, ki ga je novi valj sunkovito potegnil, ko je prispela delegacija ostalih strojepisk iz občine Suhi dol
»Ja! Ja!« so zavreščale. »Ti si ga dobila, že vemo zakaj. Že vemo... Toda tudi me ga bomo dobile. Se večjega kot ti. In lepšega, ti pravimo.«
*
Od tedaj naprej je na občini Suhi dol uporaben le en pisalni stroj, in sicer tisti od strojepiske Neže. Ostali so zanič. In v občini Suhi dol dopisov sploh ne odpošiljajo več. Strojepiske pa stavkajo. Pravijo namreč, da na njihove stroje ni moč napisati niti besedice več. In še to pridajo: naj dopise piše strojepiska Neža, ki ima povsem nov stroj. Strojepiska Neža pa piše dopise le za svojega šefa, same prošnje in pritožbe.
*
Potlej so se sestale vse strojepiske in nujno zahtevale, da je treba takoj, nemudoma dobaviti tudi njim prepotrebne pisalne stroje. In sicer takoj!
Kolektiv, v katerem so bile strojepiske v večini, je to zahtevo dolgo premleval in končno sklenil, da bodo tudi ostale strojepiske dobile nove pisalne stroje. Bo vsa) mir v hiši, so rekli šefi odsekov in zavili na kavico.
*
(Nadaljevanje na 4. strani)
SREČNO 1964!
IZ STAREGA V NOVO LETO
iiimiiiiuu

(Nadaljevanje s 3. strani)
Nove pisalne stroje so na občini Suhi dol hitro dobili. In spet je vladal mir v hiši. Pogovarjali pa so se samo še takole:
— Kaj pa danes, tovarišica strojepiska. O, izvolite tovariš šef! Vreme je odlično.
Minil je mesec in prešel je drugi in strojepiski Neži se je zazdelo, da njen pisalni stroj pravzaprav ni več tako v redu, kot je sprva menila. In črka A, pomislite, se slabo pozna.
»Tovariš šef,« je rekla strojepiska Neža, »ali veste, da tisti naš novi pisalni stroj pravzaprav ni več tako...«
»Da ni več...? Pravzaprav, tovarišica Neža, če sem odkrit, že nekaj časa razmišljam, da bi bilo pri nas pravzaprav potrebno nabaviti nov stroj... Kakšno ma-šinco sem samo videl, ko sem bil na službenem potovanju. Vam pravim Neža, to bi bilo nekaj za vas. Govorim odkrito!«
»In tovariš šef... črka A, pomislite, se slabo pozna,« je še naprej hitela strojepiska Neža.
Pa ni tako govorila samo strojepiska Neža, marveč vse strojepiske v občini Suhi dol, le s to razliko, da je ena tarnala, da se ji slabo pozna črka A, medtem, ko^ je imela druga probleme s črko B, ali z, ali č... Različno pač...
*
Prišel je na občino Suhi dol slučajno finomehanik Kuzma in ker ni bilo strojepiske Neže, je kar sam sedel za pisalni stroj in pričel enoprstno pisati svojo pritožbo, češ... Prav tedaj pa se je vrnila strojepiska Neža in kriknila:
»Ja! Kaj pa vi!«
»Pišem,« je plaho rekel Kuzma.
»Saj to je tisto.«
»Bolj počasi gre,« je spet zatarnal finomehanik Kuzma. »Črke se slabo poznajo.«
»Saj... to je tisto. Stroj je enostavno zanič. Zanič vam pravim.«
»Ne, hoteli ste reči, Irak je slab, obrabljen.«
Strojepiska Neža je pomolčala, pogledala Kuzmo, se nasmehnila in rekla:
»Pravzaprav, tovariš Kuzma imate čisto prav. A pri nas veste, če je en sam del slab, je po naše celota zanič. Takoj vse zamenjamo... Saj tako plačajo ...«
»A, že razumem,« je rekel finomehanik Kuzma in s svojim pisanjem ni nadaljeval.
JANEZ GOVC
Iz reporterjeve beležnice
Dragi bralci in bralke. Stojim na mestnem trgu, kjer že nekaj ur zrem v okno, iz katerega še vedno prihaja mlečna svetloba. V poslopju, kjer gori luč, zaseda Skupščina občine Gornje sedlo... Bralci in bralke, počakajmo samo še trenutek. Da, da, prav zdajle se je utrnila luč. Proti meni prihajajo odborniki občinske skupščine Gornje sedlo. Samo še trenutek! Da, že vidim predsednika, kako še vedno v živahnem pogovoru z odborniki hiti proti meni.
Za trenutek ga bom zmotil.
»Dober večer, tovariš predsednik. Upam, da vas ne motim. Bi hoteli za naše spoštovane bralce in bralke odgovoriti na nekaj vprašanj?«
»Prosim. Prav rad. V posebno zadovoljstvo mi bo.«
»Kot mi je znano, tovariš predsednik, je občinska skupščina Gornje sedlo danes sklepala o dveh, za nas silno važnih vprašanjih. O dveh problemih, da tako rečem.«
»Da. Pravilno ste informirani.«
»Zdi se mi, da ste najprej govorili o povečanju občinske takse za pse. Najprej o tem in potlej še v sanaciji delovnega kolektiva Bistrakoža, ki je imel v preteklih štirih mesecih 158 milijonov izgube. In to čiste izgube. Prosim vas, tovariš predsednik, če naše spoštovane bralce in bralke na kratko seznanite s potekom seje.«
»Zelo dobro ste informirani tovariš novinar. V resnici je šlo za ta dva problema. Že ob formulaciji člena, torej prvega člena, o povečanju takse za pse, se je razvila silno burna debata. Če pobrskam malo po spominu, potlej se mi zdi, da so si dogodki sledili nekako takole:
Odbornik Sivoglav je bil prvi, ki je bil proti povečanju takse. Nekaj takega je bilo tudi pričakovati, namreč (samo tega ni treba napisati),odbornik Sivoglav ima doma majhnega Pinča in njemu bi bilo tako povečanje gotovo le v škodo. Z njim je soglašal tudi profesor Kocka, ki ima doma prav tako psa, in sicer volčjaka. Samo ta volčjak (tega ni treba napisati), je prava reva. Kot pravijo, se boji menda celo mačke. Ho... ho... ho. Toda kar naprej so se priglašali k diskusiji odborniki, ki so se zavzemali, da naj ne bi povečali takse za pse in šele po štiriurni živahni in konstruktivni diskusiji se je oglasil prvi govornik, ki se je zavzel za takojšnje povišanje takse za pse. Ta je bil, počakajte, da pobrskam po spominu... Da, da, seveda! To je bil odbornik, po poklicu sicer bančni uradnik, Tinta, ki je hudo proti psom. (Samo slednjega ni treba napisati. Toliko samo v informacijo.)
Po šestih urah živahne in konstruktivne diskusije se še vedno ni vedelo, kdo bo pravzaprav zmagal. Bilo je napeto kot marela in tedaj sem vstal jaz. Rekel sem. ^
— Tovariši odborniki. Zdaj moramo odločiti. Kajti cas teče, čas pa kot vemo je zlato!
To opozorilo je zaleglo in takoj po tem mojem posegu
smo sprejeli sklep*	,
Sprejme se odlok o uvedbi občinske takse na območju občine Gornje sedlo po predlogu sveta s spremembo, da znaša taksa za psa po novem 1000 dinarjev. __
Vidite, tovariš novinar, tudi naš kruh je težak. Koliko samo razpravljamo, da...«
»Da, da, razumem.«
»Lahko noč, tovariš novinar. Napišite živahno in tuai kritiko vnesite.«
»Lahko nooo... Oprostite!«
»Prosim?«	....	„
»Kaj pa druga točka... Veste, tistih 158 milijonov.
Jih bo občina pokrila?«
»Ah, saj res. Počakajte, da pobrskam po spominu... Da, da, živahno smo diskutirali četrt ure — pokrili bomo izgubo. Jasno. Bistrakoža je perspektiven kolektiv in morali smo imeti to v vidu... Opozoril sem na to. In ker smo imeli... Ne. Nič ne oporekajte, da sem vam dal že lani podobno izjavo, ko je občina pokrila 250 milljonou izgube. Osebno sem še vedno prepričan, da je Bistrakoža
perspektiven kolektiv.	.
»Pa lahko noč tovariš novinar. Utrujen sem, to mi
lahko verjate.«
»Lahko noč.«	,	,
Drage bralke in bralci. Stojim	na	mestnem	trgu	-vse-
povsodlema okoli mene. Le tam visoko na nebu se blešce zvezde. Zdaj odhajam. Pod nogami mi škriplje sneg. v noge me zebe. V mislih pa se mi pretakajo besede predsednikove. Koliko skrbi in glavoboga mu povzroča ze
samo pasja taksa.	JANEZ GOVC
Z OBČNEGA ZBORA RO SINDIKATA KMETIJSKIH, ŽIVILSKIH IN TOBAČNIH DELAVCEV SLOVENIJE
BOGATI, NEIZKORIŠČENI VIRI GOSPODARSKIH USPEHOV

Občni zbor RO sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev Slovenije je po neovrgljivih dokazih naraščajočih uspehov v vseh gospodarskih panogah, ki jih združuje, ugotovil, da bi z okrepitvijo delavskega upravljanja in z dosledno delitvijo dohodka in osebnih dohodkov po uspehu ekenom-skih enot in posameznikov kmetijske in industrijske organizacije še hitreje napredovale.
V kmetijstvu kakor v živilski industriji je proizvodnja v zadnjih letih po količini in ekonomskem efektu močno porasla, čeprav se delovni kolektivi številčno niso povečali. To kaže na boljšo organizacijo dela, na bolj racionalno izkoriščanje proizvodnih kapacitet in na povečano produktivnost. Primerjava ustvarjenih enot proizvoda, polnih lastnih cen in izkoriščanja strojev ter drugih delovnih naprav v delovnih organizacijah pa opozarja, da obstoje ponekod še zelo velike možnosti za povečanje in ekonomizacijo proizvodnje, kar je nujno potrebno za vključitev našega kmetijstva in živilske industrije v mednarodno delitev dela.
Praksa je pokazala, da lahko neposredni proizvajalci uspešno sodelujejo pri reševanju raznoterih gospodarskih vprašanj, če imajo ustrezna pooblastila in primerno materialno spodbudo. In de iure to imajo. De facto pa je njihov vpliv, razen v izjemnih primerih, še zelo majhen zaradi premajhne gospodarske samostojnosti ekonomskih enot in premalo razmejenih pravic med centralnimi samoupravnimi vodstvi in vodstvi ekonomskih enot ter med strokovnimi službami.
Delavci so dali že veliko pobud za boljše gospodarjenje, zaradi slabe povezave med centralnim samoupravnim vodstvom in ekonomskimi enotami pa so ostale večkrat neizkoriščene. Dogaja pa se še tudi — resda vedno poredkeje — da upravna vodstva ne proučijo predlogov ekonomskih enot, češ da jim delavci že ne bodo dajali »lekcij« o gospodarjenju. Ob takšnem podcenjevanju neposrednih proizvajalcev mora plahneti zanos, s katerim so se le-ti lotili formalno zaupanih nalog.
ŠE VEDNO TEŽNJE
PO URAVNILOVKI
Interes neposrednih proizvajalcev za dobro gospodarjenje pa v večini delovnih organizacij ne spodbujata niti delitev dohodka niti delitev osebnih dohodkov.
Pravilniki o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov so še kar dobro sestavljeni, v praksi pa se sredstva delijo po starem, »da ne bi bilo zamere«. Pri tem so seveda prikrajšane vse ekonomske enote, ki zaradi večjega truda povečujejo rentabilnost in svoje gospodarske uspehe. Njihove presežke uporabljajo vodstva podjetij za pokrivanje družbenih obveznosti in za izplačevanje akontacij na osebne dohodke v pasivnih ekonomskih enotah, hkrati pa ponekod povečujejo obračunske osnove in cenike del ter tako zmanjšujejo sredstva, ki naj bi jih po končnem obračunu dobile naj gospodarnejše enote.
Ta problem je zlasti pereč v kombinatih, ki združujejo bivša samostojna podjetja. Le-ti so zdaj samostojni obrati s statusom ekonomskih enot, ekonomski odnosi med njimi in podjetjem kot celoto pa še marsikje niso razčiščeni. Prav zato je možno neopravičljivo prelivanje sredstev in krnjen j e upravljal-skih pravic, ki so jih centralna vodstva ponekod avtomatično omejila že ob združitvi s tem, da so ekonomske enote v bivših samostojnih podjetjih preimenovala v obračunske enote in jim tako odvzela tudi vse nekdanje samoupravne pravice, v Mimo tega je občni zbor ugotovil, da delitev dohodka po ekonomskih enotah in stimulativno delitev osebnih dohodkov zavirajo tudi strokovne službe, ki še niso organizirale ustrezne evidence o poslovanju ekonomskih enot. Če te ne dobivajo proizvodnih in finančnih pokazateljev, ne morejo ugotoviti, katerim vprašanjem naj dajo prednost, ne vidijo pa niti plodov svojega povečanega truda. Razpravljanje nima jasno opre-
deljenih izhodišč in se izgublja v malenkostih ali v problemih, ki jih morda niti centralna vodstva- ne morejo rešiti.
V kmetijstvu pravzaprav samo kočevsko posestvo skuša skrajšati obračunska obdobja, da bi lahko ekonomske enote mesečno primerjale delovne rezultate s proizvodnimi in finančnimi plani in po teh pokazateljih pravočasno izboljševale gospodarjenje. V industrijskih podjetjih, kjer ekonomske enote razpolagajo z omenjenimi podatki in o njih redno razpravljajo, žanjejo ustrezne uspehe, predvsem pa — kar je zelo važno — na vsak proizvodni strošek gledajo skozi prizmo rentabilnosti- in ekonomičnosti.
STROKOVNJAKI
SO POTREBNI
Sindikalna vodstva naj bi v prihodnje iztrebljala primitivno zavračanje strokovnjakov v mnogih delovnih kolektivih. Posamezniki se obregajo, češ kaj bi z njimi, saj smo sami boljši praktiki. Ne zavedajo pa se, da bi jim prav strokovnjaki z boljšo organizacijo dela in sodobno tehnologijo lahko zmanjšali telesne napore in ustvarili pogoje za večji delovni učinek in večje osebne dohodke.
Moralno odgovornost pa naj bi sindikalna vodstva prevzela tudi za to, da bi bili v prihodnje osebni dohodki strokovnjakov in upravnih vodstev vezani na poslovne uspehe delovnih organizacij. Se vedno namreč prejemajo »fiksne plače«, kar jih ne spodbuja k delu. Če kljub temu vestno in marljivo opravljajo svoje funkcije in se to izraža v povečanih gospodarskih uspehih, jih uveljavljeni sistem delitve osebnih dohodkov — diskriminira. Od tod tudi po-
gostno negodovanje na račun osebnih dohodkov.
NEDOPUSTNO NIZKI OSEBNI DOHODKI
Povprečja osebnih dohodkov v prvih desetih mesecih so v kmetijstvu, živilski industriji in v tobačni industriji porasla za 8 % v primerjavi z lanskimi povprečji v istem obdobju. Kakor v drugih gospodarskih panogah. V kmetijstvu znaša 29.669 din (do konca leta se bo nekoliko znižalo, ker je v novembru in decembru manj dela), v živilski industriji 31.871 din in bo tako kakor v tobačni industriji, kjer znaša 32.074, še nekoliko poraslo do konca leta.
Znotraj teh povprečij pa se skrivajo nedopustne skrajnosti, ki jih je občni zbor obsodil. V septembru, na primer, je 3,9 % kmetijskih delavcev še vedno zaslužilo manj kot 15.000 din in 16,7 % izpod .20.000 din. V istem mesecu pa je v živilski industriji 2,2 % delavcev prejelo manj kot 15.000 din in 9,4 % manj kot 20.000 din. Poiskati je treba vzroke. Če je kriva slaba organizacija dela, naj bi po mnenju občnega zbora poklicali krivce na odgovornost, če se v prenizkih osebnih dohodkih projicira majhna produktivnost, naj politična in samoupravna vodstva poiščejo vzroke in na podlagi analiz predvidijo primerne rešitve. Nizki osebni dohodki ne morejo pozitivno vplivati na delavčev interes za gospodarjenje in samoupravljanje. Če gre za nerentabilno proizvodnjo in finančno nesposobnost gospodarskih organizacij, se kaže vprašati, ali naj družba varuje njihov obstoj, če ne morejo člani kolektiva s svojim delom zadovoljevati niti osnovnih življenjskih potreb.
VNANJE ZAVORE AKUMUL ATIVN OSTI
Kakor že rečeno, so delovne organizacije precej povečale d°' hodek in čisti dohodek na zapp' slenega, vendar 14 posestev >
9 zadrug še vedno ne ustvari toliko čistega dohodka, da bi njim pokrivale osebne dohods • Izgube so se lani samo ma1 zmanjšale. Deloma na račun oD" jektivnih vzrokov.
Investicijska vlaganja so i3 bodo ostala izredno važen f3^ tor v razvoju našega krnebl stva in živilske industrije. Kra ki odplačilni roki in v zvezi tem velike anuitete pa ovir« gospodarjenje. Občni zbor J menil, naj bi z instrumenti 0 litve povečali akumulativna* kmetijskih in živilskih organh cij in omogočil večja vlagaj sredstev v investicije družben ga standarda, posebno v stanovanj, objektov družb • prehrane, v vzgojo strokovn kadrov itd. Iz bojazni pred Pr velikimi kreditnimi bremeni se nekatere gospodarske org31^ zacije odrekle nadaljnjih inv. sticij, čeprav so nujno potreba Nenormalno je, da imajo e tisti kolektivi, ki so v zad« letih veliko investirali v mod f nizacijo proizvodnje, problem rentabilnostjo, ker moderniz3 ja ni dokončna, dodatnih ^ ditov pa si ne morejo privošc^ Mnoge kmetijske organizacij tako obremenjene z anuiteta ’ da jim ne ostane nič za inve cijsko vzdrževanje in mehanlZ cij o. Lokalni faktorji bi nu)^ morali zagotoviti sredstva dograditev proizvodnih ob) tov in soudeležbo za nove vesticije v svojih skladih, men j enih kmetijstvu.	M.
Človek je odločujoč faktoB
V RAZVIJANJU PRODUKTIVNOST
(Nadaljevanje s 3. strani)
Se nekaj besed o nekaterih akcijah, ki bi jih morali vodili sindikati. Gre za eno izmed vprašanj, ki danes zelo globoko posega v gospodarske organizacije. Gre za problem kategorije osebnih dohodkov do 25.000 din; Sindikati smatrajo, da je obstoj te kategorije, če odštejemo tiste, ki so zaposleni manj kot 8 ur, ki so honorarno zaposleni, se priučujejo itd. odraz slabe organizacije dela in poslovne politike. Rešiti ta problem, ki ni samo moralno socialni, ampak je istočasno problem, ki zavira hitrejši razvoj višje produktivnosti stoji pred nami. Zavedati se moramo, da je zadrževanje te kategorije potuha slabi organizaciji proizvodnje, nizki stopnji mehanizacije, nesposobnosti, da bi razširili asor-timan proizvodnje, da bi odkrili novo tržišče itd.
Skratka, ta ajccija je lahko samo v korist proizvodnje. Vemo pa, da bo precej težka. Že danes se slišijo od raznih strani glasovi, da tega ne bo mogoče izvesti. Pravijo, saj smo za to, da povišamo dohodke, toda pustite nanj čas, ker za to še niso zreli'pogoji. Drugje se zopet izgovarjajo, da je podjetje v rekonstrukciji, da je zato potrebno zategniti pasove itd. Mi bomo seveda morali s takimi ugovori računati, vendar pa jih ne bi smeli upoštevati. Zahtevajmo, naj izboljšajo svoje poslovanje, pa bodo imeli večje finančne rezultate in bodo lahko bolje plačali svoje ljudi.
Dalje je pereče tudi vprašanje sezonskih delavcev. To je problem, s katerim se bomo še dolgo srečavali kljub temu, da bomo proizvodnjo mehanizirali in izboljšali organizacijo dela. To je problem, ki je tesno povezan s celotno spremembo družbeno-ekonomskih odnosov, je posledica prehajanja ljudi iz dežele v mesto, iz manj razvitih področij v bolj razvita, itd. Kako bi reševali ta problem, je bilo v zadnjem času slišati več predlogov, ki pa po mojem mnenju rešitve zelo poenostavljajo in idealizirajo. Problem je kompleksen in dolgotrajen, zato ga je mogoče samo tako reše-
vati. Ni ga mogoče reševati z obljubami, ki gredo preko objektivnih možnosti in preko ti-■ stega, kar nismo mogli dati še precejšnjemu številu zaposlenih.
Res je, da se da že danes marsikaj in več storiti, kot je bilo storjenega doslej. Predvsem bi jim morali omogočiti, da z večjo proizvodnostjo in večjim dohodkom spremenijo način življenja. S tem pa nočem reči, da bi bili sezonski delavci že v takšni situaciji, da bi ne bila družba in podjetja, v katerih so zaposleni, dolžna ničesar prispevati in podvzeti, da se izboljšajo njihovi življenjski in delovni pbgoji.
Mi v sindikatih bi se morali mimo tega več ukvarjati z njimi. Boriti se bomo morali z njimi in okolico, da se bodo postavili na lastne noge kot samostojen subjekt ter se vključili v politično in družbeno življenje. Vključiti se morajo v organe upravljanja, se tam ak-tivizirati in angažirati. Če se bodo sami vključili v sistem samoupravljanja (mi pa jim moramo to omogočiti), potem si bodo že znali v svojem lastnem interesu urejevati in reševati vprašanja, ki se njih tičejo. _
Naslednja aktualna akcija, ki stoji pred nami, je 42-urni delovni teden. Rešitev tega vprašanja bo zahtevala, da se globoko spremenijo navade dela in življenja.
To je zahtevna akcija in nad vse pomembna za nadaljnji razvoj produkcijskih sil, zato bi se morali sindikati več angažirati, da se izvede. Zavedati se moramo, da se bo potrebno marsikje spopasti z neštetimi izgovori, ki imajo svoj vzrok v komodnosti, starih navadah, organizacijski in poslovni nesposobnosti in svoje korenine tudi v materialnih interesih itd.
Še nekaj besedi o kadrih, čeprav je bilo o tem že toliko rečenega, da se danes nikjer več javno ne sliši ugovorov, da nam niso potrebni.
Pomanjkanje kadrov je resen problem, ki lahko ogrozi, če ga ne bomo pravočasno in dobro rešili, naše- nadaljnje ugodne rezultate v razvoju proizvajalnih sil. Posebno se je za-
ostrilo vprašanje pomanjk^je kadrov takoj, ko smo krep prešli iz administrativnega čina upravljanja v gosp°3,et stvu in ko smo namerili Y se prve poslovne korake. Vs^j zavedamo, da je' treba 3 ,-ei napraviti, da pridemo in do čimvečjega števila drov, ki jih praksa potrebi j Doseči bomo morali, da Aji do delovni kolektivi	o'
večje razumevanje do tega ^ blema s tem, da bodo dali 0v ja sredstva za šolanje ma tj. Razširiti moramo krog šhF^o stov med delavsko in km $ mladino, in tistim, ki bol) ^ hitreje študirajo, občutno
šati štipendije.
eele*‘
Nekaj besed še o reeij'1 oziroma rotaciji v delo vrh ganizacijah. Pogosto nas a\-šujejo, kakšno je mnenje 3 katov o tem vprašanju. vereč’‘ odgovorim, potem morah1 da se nam zdi ustavno d o ^ zelo važno za demokratičn noše pri nas, mimo tega PjAgg3 pomembno s produkti visi stališča.	jj ^
Vsaka sprememba l)u delovnih položajih vnaša -jg-ideje, novega duha, nove fv me, nove izkušnje itd. j f ' uspešno sredstvo samo Pr * rokratskim deformacij33 družbenih odnosih, amP3* »j n' ko najuspešnejše preganJ dustrijsko slepoto«. r pa , Toliko o principu. Kar j- po tiče konkretnosti, nismo » . f ben »odstrel od zunaj«. , s11' organiziran proces znotr mega delovnega kolektiv no pa je, da sindikati ne j# nikoli podprli tistega km ta, ki zna samo treplja11..y mi, ampak bomo podP1'1^obe> ga, ki se je pokazal kot cg organizator funkcionira s, p lotnega mehanizma Pf°) e d1 obvlada sodobne strokov* ;P ganizacijske, ekonoma družbene procese.	_<red3
To so nekatere neP^diK3 naloge, ki stojijo Pfed 31 ^ ti. Zavedamo se, da 1 i j. c uspešno izvršili samo . se ne bo aktivnost ustavila pri vodstvih po . nih organizacij, ampak s izvrševanje navedenih pt vključil sleherni član ganizacije.
IZ STAREGA V NOVO LETO
Pokojnina - zasluzena pravica ali kazen
ZA PREZGODNJE ROJSTVO
UPOKOJENCI NE MOREJO VEČ ČAKATI!
y Srečujemo jih dan za dnem. 1^..vrvežu življenja se porazgu,-el0> ne tarnajo na glas. Niso otrpni, skušajo razumeti, če-Jav jih dan za dnem bolj sti-|5a- Bojijo se zime in mraza, Jr jim izdatki za kurjavo praz-zePe’ cene na trgu dodajajo u°e skrbi njihovim obrazom.
„„ Več kot 120.000 jih je, čeprav Zvv vrvežu porazgubijo. Osebni, ^tinski in invalidski upoko-
In večina med njimi živi z anj bot z 20.000 dinarji na me-C- Ni jih malo, ki obračajo > ®sečno le osem do devet tiso-
CaW.
SO NESTRPNI?
, '— Da bi že kmalu sprejeli smo prisluhnili željam <Ja upokojencev v ljubljanski ^hopostrežni.
y,. "j Ali pa, da bi se čas usta-želja ob črni kavi, ki so jo Vte°ali stoje,' na toplem. Sredi (.Ježa pred novoletnimi praz-inkl> sredi polnih stojal velikih Majhnih stvari.
“Sprejeli ga bodo. Za gotovo tj n°vem letu. Bolje je počaka-jjj Pa dobiti dobrega, kot pa da £0jZ njim rešili pokojnine le na
k J^e resi Pa si prepričan, da j ,J°lje? Vidiš, saj tudi z do-lKom niso prida pomagali.«
K “Kako naj obrnem . teh tri-Jjt jurjev, ko pa mi jih za t0jPhijnejše zmanjka še enkrat
n “Bo, če vama rečem, da bo. .Ji osnutek je bil slab, zato so t-,.Potegnili nazaj. Če ne bi ho-k * narediti bolje, bi sprejeli *®§a, kot so ga dobili.« g Vrsta na drugi strani pri bla-l( -Jni se je pomaknila. Ne vem, st k . časa 80 86 modrovali in j. Pah kavo. V Samopostrežni čilo toplo, zunaj je snežilo.
SO ŽELJE PREVELIKE?
, “Če bi se rodil petnajst let JJPeje, koliko bi bil na bolj-rj" je potožil upokojeni zidar sJze. Kukec. »Bi znali vi živeti Ha 6 in ženo.z dvanajstimi j ur ji niesec?*,
It-Ajnam, ne bi! Tudi s še enakimi najbrž težko, res mislite, da stari poji ^ uiemo veliko manj kot mla-tji vprašala Francka Dol-ka , ■!eva> družinska upokojen-ti„L. dobiva po možu 15.300 di-rKv Pokojnine.
tie kimajo želja’ po avtomobilih, le Upa5° si misliti na televizor-VLj6 želijo si novega pohištva.
ar’ vsa^ mesec odštejejo sJar za stanovanje, kurjavo, *a SVetl.iavq, jim ostane komaj najnujnejšo hrano — brez Sa> jajčk in »zimske« solate. iili“^°ža so invalidsko upoko-j6 ieta 1952, še štiri leta mu (kiJanjkalo do polne,« je na-kJeYala Bolničarjeva. Njegovi tg, §i, ki so šli v pokoj s polno lt0^°Klino pa štiri leta pozneje 10, on, dobivajo več kot za S V, dinarjev večjo pokojnino. Pa bi lahko živela.«
Vi i-in še bi se lahko pogo-,i z Lojzeti in Franckami, jp ,ajo prevelikih želja, pa hu-Ve' Desettisoče jih je, češe v vrvežu porazgubijo.
smo zvedeli v razgovoru z Dolf-ko Boštjančičevo, predsednico Skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja. »Petkrat je v letošnjem letu zasedala naša - skupščina in vsakič smo načenjali tudi vprašanje upokojencev. Na letošnjem zadnjem zasedanju skupščine minuli teden smo celo sklenili predlagati zveznim organom (ki so kompetentni za te predpise), naj bi dobivali vsaj upokojenci z minimalnimi pokojninami primerne mesečne akontacije do takrat, ko bo sprejet novi pokojninski zakon«
Kot' predsednik komisije za standard pri Republiških sindikatih se Dolfka Boštjančičeva že dolgo srečuje s problemi upokojencev, ki jim tudi enkratni dodatek, izplačan sedaj v decembru, ni popravil standarda. Kajti dodatek na pokojnino ne krije razlike med realno in dejansko vrednostjo pokojnine niti za zadnjih sedem mesecev, kaj šele, da bi tak, kolikršen je, urejal probleme za naprej.
O gmotnem položaju upokojencev . je razpravljal tudi upravni odbor Republiškega zavoda za socialno zavarovanje. S konkretnimi podatki so podprli svoj predlog Republiškemu sekretariatu za delo, naj posreduje pri merodajnih zveznih forumih, da bi še pred sprejetjem novega zakona smeli »načeti« republiške valorizacijske rezerve in iz njih izplačevati upokojencem z nizkimi pokojninami mesečne dodatke.
RESNICA BREZ OLEPŠAV
Kljub prevedbam osebnih, invalidskih in družinskih pokojnin od januarja 1958 do januarja 1962, kljub posebnemu »varstvenemu« dodatku in pavšalnemu dodatku, ki ga po 400 dinarjev na mesec od oktobra 1962 dobivajo upokojenci zaradi podražitve nekaterih živil, je realna vrednost pokojnin kljub nominalnemu povečanju iz leta v leto manjša. Od 1958. leta do letos šest različnih dopolnitev, kupi papirja, položnic in potov, pa tako malo efekta!
Po podatkih Republiškega zavoda za socialno zavarovanje so bili povprečni zneski osebnih pokojnin v letu 1961 17.948 dinarjev (od najvišje povprečne pokojnine 46.865 do najnižje 8339 dinarjev). Ob upoštevanju vseh dodatkov so bile v aprilu letos povprečne osebne pokojnine 20.017 (49.421 dinarjev povprečni znesek najvišjih pokojnin in 10.073 dinarjev najnižjih).
Še nižji so povprečni zneski invalidskih in družinskih pokojnin. Leta 1961 so bile povprečne invalidske pokojnine 11.441 di-
narjev (od najvišjih povprečnih v I. a zavarovalnem razredu 39.000 dinarjev do povprečnih 6435 dinarjev v, XX! zavarovalnem razredu). V aprilu letos so • bili povprečni zneski invalidskih pokojnin 12.950 dinarjev. Skoraj take zneske pokažejo tudi primerjave povprečnih družinskih pokojnin.
Ce po dobljenih analizah seštejemo upokojence, ki dobivajo mesečno le okrog 12.000 dinarjev, ugotovimo, da jih je skoraj 44,35 %. Prav malo manj kot potovica od 126.150 upokojencev, kolikor jih je bilo v Sloveniji na dan 30. septembra letos, nima zagotovljenega življenjskega minimuma.
POKOJNINE SE HITRO »STARAJO«
Pri vseh teh povprečjih pa moramo ugotoviti še dokaj občutne razlike med »starimi« in »novimi« upokojenci. Predlanski ne morejo dohiteti lanskih, oboji pa ne rastočih življenjskih stroškov. Kako hitro pada realna vrednost pokojnin in v kakšnem razmerju so pokojnine s porastom osebnih dohodkov, bomo pokazali s primerom izračuna, ki ga je poslal upravni odbor Zavoda za socialno zavarovanje Sekretariatu za delo:
Delavcu s polno pokojninsko dobo 35 let, ki je imel v letu 1960 povprečni osebni dohodek na delovnem mestu, za katerega je potrebna strokovna izobrazba (kvalifikacija) 30.000 dinarjev mesečno, je bila ob upokojitvi januarja 1961 odmerjena pokojnina- v znesku 21.300 dinarjev. V letu 1962 je bil minimalni znesek njegove pokojnine povečan na 23.350 dinarjev. Indeks povečanja je 109,62. Od januarja 1961 do aprila 1963 znaša indeks povečanja življenjskih stroškov 127,21 Če indeks življenjskih stroškov primerjalno ovrednotimo z indeksom povečanja minimalnega zneska pokojnine, dobimo, da je bila v aprilu 1963 realna vrednost te pokojnine le 86,17 %.
Če pa ob tem primerjamo še porast osebnih dohodkov — od januarja 1961 do aprila 1963, znaša indeks povečanja osebnih dohodkov okrog 130, indeks porasta realne vrednosti osebnih dohodkov pa je okrog 112 — nam postanejo razumljive občutne razlike med upokojenci, ki so bili zaposleni v istem podjetju in na istem delovnem mestu, pa so bili upokojeni v različnih obdobjih. Položaj je tem slabši, čim dlje so upokojeni.
KAKO, KDAJ, ZAKAJ...
Vprašanja, ki se porajajo dan za dnem. Kako tudi ne. Aktualna so ne samo za že upo-
$0
Republiški forumi
^ »GLUHI« ZA TEŽAVE
Upokojencev?
wf0kojnine zaostajajo za po-življenjskih stroškov. V azrnerju so toliko bdi j, koklje so delavci upokojeni,«
ta sj. Republiškega sveta ZS*j % l0venijo Izdaja CZP L1ud le Dravi ca v Ljubljani Lisi stanovljen 20 novembra re1u1e uredniški odbor In odgovorni urednik
Vinko trinkaus
uredništva in uprave
...
Ntni na- Kopitarlevs ul $ ti-efl" predal 313-V1 telefor tva 33-722 in 36-672. Sr| (J6 33-722 in 37-501 Račun H vJJfodnl banki v Ljubljani 600-11/1-365 - Posamezna ?*0a	stane 20 din - Naroč-
‘Id t	četrtletna 250. polletna
*°v n. etna 1000 din - Rokop!-'h, , vračamo — PoStnlna pla-'611 i gotovini — Tisk in kli-»Ljudska pravira« LluhUana
Vsa industrijska podjetja v Tržiču zaposlujejo komaj tri inženirje in enega ekonomista. S tem je "deloma pojasnjeno, zakaj delovni kolektivi počasi povečujejo proizvodnjo in produktivnost in se težko prilagajajo zahtevam tržišča po boljši kakovosti izdelkov. Pojasnjeno je tudi, zakaj ne analizirajo svojega gospodarskega položaja in ne iščejo samostojne poti in načinov za uveljavitev na tržišču in zakaj več ali manj prakticistično rešujejo ta vprašanja.
Kakšna pa je izobrazba neposrednih organizatorjev proizvodnje, vodij oddelkov in mojstrov?
Proizvodnjo vodi 64 tehnikov in 88 visokokvalificiranih delavcev, ki imajo sicer veliko praktičnega znanja, pridobljenega v obrtniški proizvodnji, toda industrijskemu proizvodnemu procesu niso kos, ker prerašča njihove . zmogljivosti. Proizvodnjo pač organizirajo kakor znajo:	po
obrtniško.
Četudi imajo delovne organizacije sposobna osrednja vodstva, takšna zasedba delovnih mest v neposredni proizvodnji otežkoča uvajanje sodobne organizacije dela in razvoj ekonomskih enot. Dogaja se, da
strokovno premalo usposobljeni mojstri in vodje oddelkov zaradi lastne ozkosti mečejo polena pod noge svojim podrejenim, toda .tehnično bolj izobra-čenim članom. To je tudi eden izmed vzrokov fluktuacije, ker pač ne dobe priznanja za svoje delo in ker ne morejo uveljaviti svojih naprednih stališč in pridobljenega znanja.
Podrobno je v drugih gospodarskih panogah. Obrt, trgovina in gostinstvo nimata niti enega delavca z višjo ali visoko strokovno izobrazbo. Skupno pa v gospodarstvu 531 delovnih mest zasedajo ljudje s pomanjkljivim strokovnim znanjem. Ker so povprečno stari več ko 40 let, je komaj malo upanja, da bi si z izrednim študijem izpopolnili strokovnost.
Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da pravzaprav nihče v Tržiču ne ve, koliko in kako usposobljene strokovnjake potrebuje gospodarstvo. Toliko bolj pa so nejasne perspektivne potrebe. Zato je tudi politika štipendiranja popolnoma stihijska.
Da delovne organizacije nimajo kadrovskih analiz in načrtov, pa so krivi predvsem ne- ' stabilni proizvodni programi.
kojene delavce, temveč tudi za tiste, ki se jim bo danes ali jutri dopolnila potrebna delovna doba za upokojitev. In končno, vprašanja so aktualna za vse.
© Kdaj bomo dobili osnutek novega pokojninskega zakona,
® bo izravnal velike razlike med prejšnjimi in zdajšnjimi upokojenci,
® bodo pokojnine, odmerjene po novem zakonu, dohajale življenjske stroške,
® kakšni bodo kriteriji za pravico do pokojnine?
Dileme in ugibanja okrog pokojnin bo razjasnil osnutek novega pokojninskega zakona, ki ga obljubljajo po novem letu. Čakamo ga z željo, da bi bil čim boljši. Ob prvem osnutku smo namreč zapisali »raje pozneje pa bolje«. Razumljivo je, da zakona ni mogoče pripraviti od danes na jutri, če nočemo, da bi ga življenjska praksa prehitro prerasla. Pričakujemo, da 'bo predvidel vso dinamičnost našega razvoja in jo v svojih intencijah tudi upošteval. Tak zakon, ki naj bi v svojih določilih vseboval tudi vsakoletno revalorizacijo pokojnin, to je prilagajanje pokojnin dejanskim življenjskim stroškom, pa prav gotovo ni mogoče pripraviti brez temeljitih ekonomskih analiz. Intencije zakona bodo realne le, če bodo oprte na strokovne podatke, koliko imamo sredstev, koliko jih bomo potrebovali, kje je meja, ki jo lahko in ki jo mora zagotoviti zakon, da življenjski standard ljudi »na večer življenja« ne bo ogrožen.
Ob našem razumevanju pa pričakujemo, da čas za razprave o osnutku ne bo krajši na račun roka, ki je osnutek odmaknil javnosti v prihodnje leto.
ORALI SO PRED NAMI IN DRUGI BODO ORALI ZA NAMI
Še. vedno pa ob vsem tem ostaja odprto pereče vprašanje, ki vsak dan z večjo nujo terja rešitve:
® Kako ublažiti velike razlike med realnimi in dejanskimi vrednostmi pokojnin vsaj za nekaj kategorij upokojencev še pred sprejetjem novega zakona?
Če v upanju, da bo osnutek novega pokojninskega zakona čim boljši in čim pravičnejši nismo nestrpni, pa nikakor ne moremo biti brezbrižni do tistih, ki morajo z osmimi ali devetimi tisočaki na mesec tudi pred sprejetjem nečesa novega in boljšega živeti. Dostojno živeti pa je njihova zaslužena pravica.
NENA LUZAR
Trije inženirji in en ekonomist na 3276 zaposlenih
Nekatera vodstva pa se izgovarjajo, da je nesmiselno analizirati kadrovske potrebe, dokler ni končana rekonstrukcija proizvodnih obratov, ali pa z delom odlašajo zaradi predvidene reorganizacije. Očividno si niso na jasnem, da mora biti planiranje kadrov neločljivo povezano s planiranjem intesticij, rekonstrukcij ipd.
Z uspešnimi oblikami izrednega šolanja bi delovni kolektivi lahko pospešili strokovno rast svojih članov. Toda često je slišati pikre pripombe:	»Ce
bomo vsi študirali, kdo bo pa delal?« Ljudje s takšno miselnostjo, seveda tudi ne podpirajo pričakovanj po urejeni kadrovski politiki in investiranju v strokovno izobraževanje kadrov,
Občinski sindikalni svet Tržič, ki je o teh vprašanjih razpravljal na svojem občnem zboru, je vodstva sindikalnih podružnic zadolžil, da pomagajo spremeniti kadrovsko politiko. S starih, preizkušenih strokovnjakov, ki jih je vzgojila obrt, naj bi se kolektivi preusmerili na mlajše, sposobne ljudi in jim ustvarili tudi pogoje za razvoj. Izboljšati pa kaže tudi sistem štipendiranja.	M.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a■■■■■■■■■■■■■■■!
NOVOLETNA INTEGRACIJA
— Glede statuta se boste morali obrniti pa na koga drugega— jaz ga ne znam napraviti!
— No, prab, bomo pa tole zamenjali za kaj drugega.
— O je j, nate sem pa čisto pozabil!
— To je vse, kar lahko storim zoper mraz,

■■■■■■■■■■■■■■namrnHiBPiiiiaM)

:WiW«
mmmm
mmm
I
illiliiiiiiill
iliniiilili
lllillll!lllll!llllll!ll!lllll
Slovo od starega leta in vstop v novo, je vedno čas tistih trenutkov, ko se malce oddahnemo in tudi povprašamo, kaj je pravzaprav našemu življenju bistvenega prineslo pretečeno leto. Sprva se nam zdi, da se pač leto od leta kaj dosti ne razlikuje, da so velike stvari, ki jih človeški um resnično zabeleži, bolj stvar daljšega razdobja, decenij. Pa vendarle ni tako. Če v mislih za hip popotujemo skozi minulih 365 dni, bomo vendarle marsikaj pomembnega zazrli v tem kratkem času, čemur bomo tudi čez leta dejali, ko bomo hoteli nekatere dogodke časovno točneje opredeliti: to je bilo takrat, 1963. leta.
V teh dneh smo zato deset javnih, družbenih, političnih in kulturnih delavcev pobarali za njihovo mnenje o iem, kateri pridobitvi na področju kulturnega življenja v pretečenem letu pripisujejo po svoji oceni največjo pomembnost, zlasti kot nekakšnim trajnejšim dosežkom za kulturno rast naše družbene sredine. Tovarišice in tovariši so se naši želji prijazno odzvali in tako vam dragi bralci, lahko posredujemo njihova mnenja.
lllill!!lll!!iil!lil!!!l!l!IU!!!
IllllllUiilll
IlllllllllllOlllilll
lllllllllllll!
IllllllUiilll
llllllllllllll
l!l!llll!!!ll!!!ll!ll!!llllllllli!l
llllllll!l!!l!!!!lj!!l
KRISTINA LAVRENČIČ,
poslanka Republiškega zbora Skupščine SRS:
Odraz novega pojmovanja kulture
in prosvete
Težko se je opredeliti. Vsaka taka pridobitev pomeni našo skupno obogatitev. Toda nekdaj se mi zdi posebno pomembno in to bi postavila na prvo mesto.
V letu 1963 smo dobili novo - ustavo in ta je dala velik poudarek skupni 'družbeni. skrbi za kulturo .in
prosveto. Ustava SRS pravi, da družbena skupnost pospešuje razvoj šolstva in prosvete, kulture, znanstve-no-raziskovalnega dela ter umetnosti in ustvarja pogoje za zdrav duhovni razvoj občanov.
Tako oblikovano ustavno določilo je prav gotovo bila osnovna spodbuda za to, da se je prav v preteklem letu začelo hitreje prebijati novo
SLAVKO BOHANEC, predsednik Komisije za kulturo, prosveto in tisk RS ZS Slovenije:
»Ni bilo večje pridobitve od zapisane o človeku v naši ustavi«
Tisočdevetstotriinšestde-seto 1—■ pojem velike zmage našega človeka, že uresničujoči in v štiriinšestdeseto, petinšestdeseto ... začrtani pojem njegove prave podobe: ni bilo večje pridobitve od zapisanega o človeku v naši ustavi. Menda ne rečem niti prezgodaj
niti preveč, da pomeni minulo leto prav zaradi te pridobitve tudi1 največji obet za pristnejše in polnejše kulturno življenje vsakega in vseh.
N^kaj nadvse presenetljivega se je to leto sprostilo v naši kulturni sredini: odkrivati in razreševati so se začela doslej še močno prikritax nasprotja med skupnim in posameznim, političnim in apolitičnim, resničnim in navideznim v kulturi itd. Kakor da tisti po svojem bistvu birokratski in v različnih zvezah uporabljeni »mi in oni« izgublja svojo moč in naznanja pohod resnične demokratizacije kulture. K besedi se je obudil marsikateri kulturni delavec, ki je pred kratkim le pasivno opazo-
val družbeno dogajanje okrog sebe, in marsikje se je še sprostila tudi javnost, ki jo kulturna vprašanja do nedavnega niso živo prizadevala. Skozi tako uresničujoči subjekt je čutiti bolj kot kdaj koli poprej, da postaja kultura . vedno popolnejši družbeni fenomen osvobojene osebnosti. Tako obetajoče sožitje kulturno sproščenih ljudi v tovarnah, kulturnih ustanovah, komunah in povsod drugje, takšno njihovo aktivno zbliževanje in dopolnjevanje obeta pravo komunikativnost med kulturnimi potrebami našega, časa ter med kulturnimi dosežki preteklosti in prizadevanji sedanjosti. Otroci samovšečnega snobizma najrazličnejših vest od kulturnega aristokratizma do administrativno ali frazer-sko razpoloženega" aktivizma, od kulturnega zapeč-karstva do provincional-nega diletantizma itd. lahko slej ali prej ostanejo brez svojih očetov.
In moja novoletna želja: da bi v ustavo zapisana
vrednotenje kulture v naši družbi. Ni slučajno, da v predstavniških organih od občinski do republiške skupščine vse bolj pogosto prihajajo na dnevni red poglobljene razprave o problemih kulture, šolstva in znanstve-no-raziskovalnega delja,. V njih pa se že zrcali novo gledanje, ki ne pojmuje vač kulture in prosvete kot nujen dodatek, ki je sicer potreben, ne prinaša pa materialnih koristi, temveč le zahteva denar, ampak kot dejavnost, ki je v svoji končni konsekvenci primarnega pomena ne le za kulturno, marveč tudi gospodarsko1 raven naše družbe.

C. CVETKO, dirigent:
Dogovor
v skupščini
Mnogih neuresničena želja. Imeti doma magnetofon, ki ti lahko služi za pouk tujih jezikov, ti pripravi dolge ure prijetne glasbe, posluži pri domači zabavi s prijatelji in kdo ve kaj še. Toda nakup pomeni za naše žepe še velik izdatek. Pa vendarle, v teh novoletnih dneh si je ob nakupu magnetofona izpraznil žepe marsikdo, ki se vabljivi želji ni mogel odpovedati.
Izvolitev nove Skupščine SRS kot najvišjega organa oblasti in družbenega samoupravljanja ter še posebej formacija Prosvetno-kulturnega zbora v okviru iste skupščine. Vendar, tu je delo komaj zastavljeno in čaka nas še ogromno problemov, ki so bili v preteklosti po nepotrebnem in predolgo napačno tretirani in zapostavljeni.

kulturna misel o kulturi med ljudmi zadobila svojo potrditev v življenju, da bi bil človek, da bi bili naši ljudje aktivni, ' zavestni usmerjevalci organiziranega boja s stvarmi in samim seboj za polnejšo lastno kulturno podobo.

FRANCE ZUPAN, likovni kritik:
»...vse večja kritičnost in zavzetost za usodo naše umetnosti v sedanji družbi..*«
IVAN BERTONCELJ, poslanec Prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SRS:
Razbistritev koncepcij izobraževanja
Tovariš Ivan Bertoncelj je povedal svoje mnenje, ki ga povzemamo takole: Najpomembnejša pridobitev v našem kulturnem življenju v preteklem letu se mi zdi razbistritev koncepcij izobraževanja sploh, od izobraževanja v osnovnih in strokovnih .šolah do pošol-skega izobraževanja ...
Zdaj so razčiščene tudi koncepcije gimnazije, ki se oslanja -na osnovno, že reformirano šolo in tako lahko prehamajo iz tega temeljnega šolanja na diskusijo o visokih šolah. Čeprav so tudi te že reformirale, se prav zdaj kažejo in lahko ugotavljajo njihove pomanjkljivosti.
Zdi se mi, da se je letos
sukala debata okrog teh vprašanj tudi v slovenski skupščini izredno temeljito, kar je pomagalo predvsem pri izkristaliziraniu osnovnih načel in problemov izobraževanja nasploh.
Potem izvenšolsko strokovno, društveno in splošno , izobraževanje, možnosti, da se v vsakem oziru izpopolnjuje in izobražuje vsak državljan, kar še bo zaradi jasnih pogledov in načrtov odražalo že v programih 64. leta. 1
Da bo razumljivo: Letos ni šlo za neko popolno realizacijo izobraževanja v vsakem pomenu besede, marveč za razjasnjevanje konceptov tega izobraževanja,
ki so se obenem že pokazali zreli in ki jih je, lahko trdim, celotna družba akceptirala in . odobrila. In to je ena izmed' zgodovinskih prelomnic v naši družbi, gre za delo, ki se ga bodo. udeležile ' in ki ga bodo ustvarjale generacije. Reformirali smo že to in ono, pred vojno in po njej, nikoli pa še nismo tako temeljito posegli v šolsko in izvenšolsko izobraževanje, ca postavili na trdna in godna tla in odprli možnosti in perspektive nam vsem.

^e,	^


Na tako zastavljeno vprašanje je skoraj malo težko odgovoriti, posebej, če naj bi to bila ena sama pridobitev ali en sam dogodek. Teh je bilo več: na primer mednarodni grafični bienale v Moderni galeriji. Ali pa: otvoritev nove galerije v Ljubljani, ki je dobila ime Mestna galerija in ki bo, upajmo, odpravila stisko z razstavnimi prostori. Pomembna je tudi skupinska razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov, ko spet po osmih letih razstavljajo vsi člani — oziroma skoraj vsi, vsekakor pa vsi tisti, ki so to hoteli. Gotovo je bilo spodbudno opazovati umetnike, kako so izbirali in prinašali vsak po eno izbrano umetnino v Moderno galerijo za veliko skupno razstavo. Za nekatere je bila to prilika, da se po dolgih letih spet lahko predstavijo v javnosti. Soglasni komentarji: »kako je bila taka razstava že potrebna in da smo za nekatere ljudi vendar popolnoma pozabili,
da sploh obstajajo ..,.« pa so bili izrečeni brez posebnega navdušenja, tako da se nam po malem vzbuja sum, da. prihodnje leto take razstave ne bo več. Radi bi pa kljub "temu videli samostojne razstave nekaterih umetnikov, ria katere je ta razstava opozorila.
Dalje: pripravlja se ustanovitev nove slovenske umetnostne revije. Predlagano ime je »Sinteza«, obravnavala pa naj bi slikar-
stvo, plastiko in arhitekturo. Zaenkrat so v nesoglasju z optimističnim imenom Sinteza različne želje tistih, ki jo pripravljajo, očitno nezaupanje, ki ga kažejo drug do drugega, in strah, kakšno in čigavo bo to glasilo. Verjeti-no bo, kot je to vedno, imelo pečat tistega, ki bo delal in vanjo pisal. Za našo kulturno sredino bo Sinteza, če jo bomo le uspeli poklicati v življenje in jo obdržati, pomemben dogodek prve vrste.
lahko ftrtenovali prej razkra-, janje in včasih kar škodljivo zapiranje v različne skupinice.
Resnično pomembna pridobitev se mi pa zdi ne kak posamezen dogodek,' pa čeprav je bil še tako dobro zastavljen, ampak nekaj drugega: nov duh, novo razpoloženje, ki bi ga lahko imenovali kritično. Če samo zasledujejo različne razprave -in kritike, ki obravnavajo likovno problematiko, bomo opazili, da se je tu nekaj premaknilo: kot da bi odvrgli indiferentnost in prijaz-, no trepljanje po ramenu, za katerim se je največkrat skrivalo nezanimanje. V tem postopnem procesu spreminjanja razpoloženja v smeri vse večje kritičnosti in resnične zavzetosti za usodo naše umetnosti v sedanji družbi vidim najpomembnejši dogodek v letu 1983.
To tem bolj, ker smo v res-
nici v položaju, katerega bi


Včasih je tako. Če ne veš, kaj bi kupil prijatelju za darilo, kupiš pač knjigo. Toda marsik ' gj knjigo želi kot darilo zelo vroče, tako kot naša mlada kupca na sliki, ki pa vendarle zaradi mar*1 I	žepa morata izbirati med vsebino knjige in njeno ceno.
JANEZ KARLIN, prosvetni delavec iz Maribora:
V praksi vse širša skrb za kulturno raven občanov
Povzemamo misli, ki nam jih je kot odgovor posredoval tov. Janez Karlin.
Odgovor na vprašanje, kolikor je široko, se mi zdi, da je treba iskati v močnem zanimanju za kulturo v zadnjem letu nasploh. Z eno besedo — kultura po mojem mnenju pričenja dobivati tisto mesto v naši sredini, ki ji sicer že davno gre. To ni več fraza. Pri tem izhajam iz razmer mariborskega okraja, ki jih tudi sam najbolje poznam. -Poglejmo na primer, koliko je bilo v zadnjem letu samo pogovarjanja o kulturnih problemih, ko smo oblikovali naše občinske statute. In kaj smo-napravili? Sprva le po en ali dva suhoparna člena v predosnutku statuta, ki sta nedoločeno govorila o kulturi. Če danes pogledamo te občinske statute, pa vendarle lahko vidimo, da so mnogokje znali kulturi uveljaviti njeno pravo mesto. Veliko smo se pogovarjali. Pa ne samo pogovarjali, marveč ob tem tudi kritično ocenjevali in iskali potov, kako bi se dosedanje (ponekod nič kaj zavidljivo) stanje lahko izboljšalo. In prav tu se mi zdi, smo v primerjavi s preteklimi leti napravili največji korak naprej. Ne mislim s tem reči, da se tudi poprej nismo pogovarjali in dogovarjali, a dejstvo je, da od tega pogovarjanja najpogosteje nismo znali naprej, medtem ko se mi zdi, da bo letošnje »pogovarjanje« vendarle privedlo kam dlje. Namreč, sprememba je tudi v tem, kdo se je v preteklosti in kdo se
je zadnje leto največ pogovarjal. Dolga leta so člani in vodstva Svobod in prosvetnih društev in posamezni kulturni delavci v večini občin sami krojili kulturno politiko v svojem kraju. Kot da je to samo njihova naloga. Tako je bilo značilno, da so kulturniki govorili o kulturi, politični delavci o politiki in še o gospodarstvu ... kulturna vprašanja so bila za slednje tabu.
V preteklem letu pa je prišlo tu do bistvenih sprememb. Predsedniki občin so se začeli zanimati za ta vprašanja, politična vodstva, zlasti SZDL, pri nas na primer so tudi na razširjeni seji ideološke komisije Okrajnega komiteja ZK Maribor vso sejo posvetili zgolj problemom kulture. Pred nami'je še podobno okrajno posvetovanje Socialistične zveze, ki bo brez dvoma tudi prineslo nek dogovor, ki bi moral pqtem v občinah dobiti svojo najboljšo konkretizacijo, tako v stalni skrbi SZDL za kulturno rast občanov kot v večji družbeni opori kulturnim delavcem pri njihovem delu.
Če torej to dvoje strnem, potlej lahko poleg velikega zanimanja za kulturna vprašanja v preteklem letu dodam še to, da to zanimanje počasi prerašča krog samih kulturnih delavcev, postaja sicer počasi, pa vendarle skrb širše družbene sredine.
I
LOJZE FILIPIČ direktor MGL
'	A •
Uveljavljanje spoznanja, da je zavestno oblikovanje duhovne podobe človeka skupna družbena dolžnost
Zmaga in postopno uveljavljanje spoznanja, da je ustvarjanje duhovnih dobrin ne le enakovredno in enakopravno proizvodnji materialnih dobrin, marveč da je omogočanje kulturnega dela in skrb, da so umetniške stvaritve vseh vrst dostopne vsem obča nom pod enakimi in bolj-
šimi pogoji kot materialni proizvodi, — se pravi zavestno intenzivno oblikovanje duhovne podobe človeka, — ena pravih in za socializem usodno pomembnih, da, odločilnih dolžnosti naše skupnosti, n ' . z _________-__ , ---------
Običajno kupujejo ljudje umetniške slike za sedaj le ob prilikah, ko hočejo z njimi koga resnično lepo obdariti. V »Borcu« so v teh zadnjih dneh letošnjega koledarja prodali precej umetniških slik
BORUT LOPARNIK, glasbeni kritik:
Pobuda Društva slovenskih skladateljev
Verjetno ne bbm odgovoril dovolj izčrpno:	naše
kulturno življenje namreč spremljam spet aktivno Šele dobre štiri mesece. • Sicer v kavarnah zatrjujemo, da se nikoli kaj prida ne spremeni, da je bilo pred sto leti približno tako. kot danes ... vendar nas 365 dni zunaj njegovih meja hitro/ prepriča o nasprotnem. Morda zato pred napisanim res nisem mogel dovolj pretehtati vse-l ga, kar se je v slovenskem glasbenem življenju pomembnega zgodilo minulih dvanajst mesecev.
Ne bom govoril o novi pridobitvi — v našem glasbenem založništvu namreč, na katerega bi rad opozoril — temveč o nekaj knjigah ‘ (operni, vodiči, miniaturni leksikoni, razprave), ki smo jih dobili na knjžni trg v 1963. letu. Podobne publikacije so seveda izhajale, tudi prej (dasiravno bi bili prsti obeh rok skoraj dovolj, če bi jih hoteli prešteti)... a izhajale so bolj »mimogrede«, brez trdnega načrta in koncepta — neznansko poredko.
Ne utvar jam si, da je letošnjo bogatejšo bero zagotovila posebna -skrb naših založnikov, zakaj »blago« te vrste ni kdo ve kako »iskano« (in ker ga gledamo skozi dinar je seveda res predj-vsem, če' ne samo — blago!). Če že ljudje kaj hitreje pokupijo, so to koncertni in operni vodiči, ki jih pri nas ni ter jih zahtevnejši posluša vci radia, obiskovalci koncertov in opere ali zbiralci plošč seveda rabijo. Odtod verjetno sicer nerazumljivo dejstvo, da sta dve slovenski
založbi skoraj isti čas izdali nadvse podobni knjigi (Mladinska knjiga »Opero in njene mojstre«, Cankarjeva založba »Svet operne glasbe«), naj sta ju.že vključili v svoje edicejske načrte leto prej ali pozneje. Gotovo: primerjava nam je pokazala marsikaj zanimivega- in poučnega, namen obeh založniških hiš je vreden pohvale — vendar je naša muzikološka in glas-beno-zgodovinska literatura (prevedena in originalna) še tako bore majhna ter obsega tako ozka področja... da bi nekoliko delitve dela in nekoliko načrtnega dela nikakor ne škodilo. O dolžnostih, ki bi jo slovenske založbe morale čutiti do domače muzikologije niti ne govorim.
Zato se mi zdi najpomembnejša v preteklem letu prav pobuda Društva slovenskih skladateljev, ki je ob pomo-
či Sklada LRS za pospeševanje založništva izdalo študijo o »Miroslavu Vilharju« Mirjane Turelove. Gre pravzaprav za prvo priznanje, da obstaja mlada slovenska muzikologija in da je nemara med njenimi deli tudi nekaj -takih, ki bi zaslužila pozornost javnosti — povrhu pa, in to je mnogo pomembnejše, prvi poizkus načrtnejšega objavljanja Ano-nografij, ki so nedvomno eden temeljev razvitega glasbenega življenja in dela, torej tudi eden temeljev naše glasbene kulture. Verjamemo. namreč, da je »Vilhar« pričetek temeljito zasnovane akcije.
A
IVAN seničar;
Okrajni odbor SZDL Celje: Uveljavljanje pogodbenih odnosov
za mamo. Izdelki domače umetne obrti in uporabne likovne umetnosti iz »Doma« bodo našli častno! mesto pod novoletno jelko v marsikaterem domu.
Tovariš Ivan Seničar je sicer sprva menil, da ne bo mogel polno odgovoriti na naše - vprašanje. Nedolgo tega se je namreč vrnil iz JLA.
In ko sem pred meseci »prijel« za delo, je dejal, •tu na Okrajnem odboru SZDL v Celju, se mi je zdelo, da vidim pred seboj le kup nerešenih problemov. Zadnji plenum SZDL, ki je bil posvečen zgolj problematiki kulture v okraju, je 'zastavil besedo zelo tehtno in to bržkone. ne bo ostalo brez odmeva.
Drugače pa se mi zdi pri našem kulturnem delu nekaj drugega najbolj važno. Da uredimo sofinanciranje kulture in družbenih sredstev in prav tu smo v preteklem letu gotovo najbolj napredovali. Sprva so nekateri 'menili, da bomo zgolj z občinski statuti to nekako prakticistično rešili. Predpisali naj bi določen procent sredstev, ki bi bila vnaprej zagotovljena kulturi Tako stališče je seveda nesprejemljivo. Toda kaj se nam je potem zgodilo? V prvih predosnut-kih statutov smo dobili v večini silno pavšalna določila — občina bo skrbela, občina zagotavlja, v okviru splošnih potreb itd. Taka načelnost pa se vleče že dolga leta.
Temu je torej bilo treba
napraviti konec. Konec pa je bilo možno napraviti le na en način. Da najprej jasno povemo, katerim kulturnim dejavnostim bo družba v neki občini pri splošni delitvi dajala prednost, in drugič, kako bo določeno kulturno dejavnost podpirala,, če lahko temu tako rečemo.
Pri vsem tem gre za neke vrste dogovor, kar privede do izpolnjevanja obveznosti tako tistega, ki bo določeno kulturno dejavnost financiral, kot onega, ki jo bo širil oziroma izvajal.
Kako je to moč urediti? Preprosto. S pogodbanji, z delovnimi programi.
Mislim, da je tako dogovarjanje silno važno za rast kulturnega življenja v neki občini. In sicer zato, ker bodo samo tako. zastavljene naloge skoraj gotovo tudi realizirane. Pri tem pa je Veveda važno tudi to. kako bodo realizirane.
Zdi se mi,'da je uveljavljanje pogodbenih odnosov tudi na kulturnem področju že ena. izmed pomembnih pridobitev za našo kul-tp.rno sredino.
Novinarjevo
popotovanje
skozi
minulih
365 dni
Če bi tudi novinarje povprašali, v čem sodijo, da smo v preteklem letu »najbolj krenili naprej«, njihovi odgovori verjetno ne bi naštevali kaj bistveno drugega od že povedanega v naši današnji anketi. Z vsem, kar je dobilo v odgovorih prednost, bi se verjetno strinjali. Morda bi lahko k marsikateri načelni ugotovitvi, ki izzveni malce suho, in iz nje še ne diha polno življenje, dodali iz svoje popotne beležnice le še precej nadrobnih in slikovitih ilustracij. , Zato naj novinarjevo popotovanje skozi minulih 365 dni za spremembo retrospektivno naslika tudi nekatere slabosti, ki so sicer slabosti starega datuma, ne le leta 1963, pa vendarle pretečeno leto ni zabeleženo kot tisto, ki bi te slabosti izbrisalo iz naše vsakodnevne družbene prakse.
So stvari, drobne in na videz nepomembne, ki si jih je novinar med letom pribeležil v svoji beležnici, pa o njih ni pisal. Morda je bila to njegova' slabost, morda najde za to svojo molčečnost tudi določeno opravičilo. Verjetno namreč ne bi bilo vedno stvari v korist, če bi npr. napisal: danes sem se na tem posvetovanju izredno dolgočasil ... ljudje so se sestali, da bi se dogovorili o enem, a govoričili so o drugem ... nekdo je iz žepa potegnil diskusijo, ki je verejtno ni napisal sam... prečital je doma napisano razpravo, ki s »temo dnevnega reda« nima nič skupnega ... danes smo se iz cele države, zbrali na pomembnem posvetovanju, pa smo po polurnem odmoru še pol ure čakali na prvega diskutanta ... ali si nimamo ničesar, povedati? ... ali znamo ceniti čas, ki je denar,,in denar, ki je vrednost? ... kolega mi je prišepnil, da bi namesto pot-nin in dnevnic za tako posvetovanje lahko kupili zelo bogato knjižnico... na partijski konferenci v neki občini smo danes poslušali razpravo, ki sodi na zbornico ali samoupravni organ določene delovne organizacije, ki lahko o stvareh tudi sklepa,... danes so nekateri pod pretvezo, da razpravljajo o stališčih in neprimernih ravnanjih, obračunavali1 z ljudmi... v dvorani je že .petič začel razpAvljati nekdo, ki mu pravijo »poklicni disku-tant«... stoli v dvorani Škriplje jo, ljudje so nervozni in se dolgočasijo, ker nekdo nikakor in nikakor ne zna zaključiti in strniti osnovne misli današnjega razgovora ... itd ... itd.
Pravimo seveda, da vse terja svoj čas, tudi dozorevanje ljudi za naše razvejano samoupravljanje na vseh nivojih,. Vse to je res, vse to je prav, toda ljudje moramo kdaj pa kdaj pogledati tudi sami sebe pod drobnogledom, da bi videli svoje slabosti. No, novinarju je tako bilo lažje povedati o slabostih, s katerimi se je pogosto srečaval skozi minulo leto. Nikogar ni prizadel, a vseeno je povedal, kar ga je težilo in morda bo to, vendarle nas vse v trenutku pogovora s samim seboj prizadelo. Potem je to dobro!

IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN
—■ji

Na dnevnem redu: statuti
1	• »VERIGA« LESCE:
Osnutek statutu izgotovljen
V	»Verigi« Lesce so že več mesecev izdelovali osnu-H tek statuta. Sedaj je dokončno izdelan. Te dni ga bodo jj predložili v razpravo širšemu aktivu in vsem strokovnim | službam v podjetju, nato pa političnim organizacijam in M celotnemu kolektivu.
Celotno besedilo statuta bodo tudi natisnili v posebni 1 številki tovarniškega glasila, tako da ga bodo dobili vsi 1 člani kolektiva. Dokončno sprejetje statuta v »Verigi« pri-E čakujejo v mesecu februarju.	N. B.
|	• ZASAVJE:
Statuti poslovnih enot - slabo!
V	Zasavju ugotavljajo, da v večini večjih delovnih or-§} ganizacij pospešeno sestavljajo osnutke statutov. Sedaj raz-1 pravljajo o osnutku statutov v 6 delovnih organizacijah m področju občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi 1 i-n Litija, in sicer v Rudniku rjavega premoga Trbpvlje-jj Hrastnik, v Gostinskem podjetju »Rudar« Trbovlje, v poji slovni enoti Trbovlje »Elektro-Ljubljana«, v Steklarni 1 Hrastnik, v Gradbenem podjetju Zagorje ob Savi in v H Kresniški industriji apna. Še v tem mesecu bodo predlo-1 ženi v javno razpravo osnutki v nadaljnjih 30 delovnih 1 organizacijah, v preostalih pa bodo o njih razpravljali v g mesecu januarju. V manjših delovnih organizacijah so del-1 no v zaostanku z izdelavo osnutkov statutov in jih bodo 1 izdelali v večini primerov šele v začetku januarja prihod-H njega leta.
Poseben problem predstavlja zdaj v Zasavju izdelava 1 osnutkov statutov delovnih organizacij na področju druž-1 benih služb. V delovnih organizacijah na področju druž-1 benih služb je opaziti precej teženj po prepisovanju in iz~ 1 enačevanju osnutkov statutov, V poslovnih enotah pa — z § izjemo poslovne enote Trbovlje »Elektro-Ljubljana« prak-U tično še sploh niso začeli z izdelavo oziroma razpravo g osnutkou statutov.	I
Ko so proizvajalci iz poslovnih enot delovnih organi-U zacij s stdežem izven Zasavja v zadnjem času razprav-jj Ijali o izdelavi osnutkov statutov, so ugotovili, da je še 1 mnogo nejasnosti, predvsem glede pristojnosti enot, odlo-|! Čanja o sredstvih skladov, določanja in koriščenja investi-§1 cijskih sredstev itd. Organi samoupravljanja v teh enotah 1 so bili doslej v večini primerov brez slehernih pravic. g Samo predlaganje brez odločanja pa je vplivalo na slabo m del° or9anov samoupravljanja, na nezanimanje članov ko-m	lekitvov za racionalnejše gospodarjenje itd.	-k-
|	• LJUTOMER:
Nad sto predlogov
1 Zadnje dni v ljutomerski občini razpravljajo o osnutku g občinskega statuta, osnutkih statutov delovnih organiza-g oij in osnutkih statutov krajevnih skupnosti. Razen ko-s misij so o njih razpravljali člani kluba skupščine, ob-g činska politična vodstva in člani ostalih organizacij, zlasti g PO sedaj o njih razpravljajo na sestankih vodstev kra-g jevnih organizacij SZDL in vodstev sindikalnih podružnic.
V	dosedanji razpravi je bilo izrečenih nad sto pred-
|	logov.	d.
|	• RIBNICA:
Prihodnji mesec javne razprave
g Po temeljitih pripravah za izdelavo osnutka občinskega g statuta ribniške občine so se sestavljavci odločili, da bodo g predložili osnutek v javno razpravo občanom naslednji g mesec. Kljub temu, da so si pri izdelavi prizadevali pri-g lagodili načela potrebam in zahtevam, menijo, da bodo g volivci na javnih razpravah statutarno gradivo dopolnili g s konkretnimi predlogi.
Večina gospodarskih organizacij v tej občini je že g izdelala osnutke statutov delovnih organizacij. V javni g razpravi bodo že v začetku prihodnjega leta.	D.
|	• VlC-RUDNIK:
Statuti bodo pravočasno sprejeti
Občinski sindikalni svet Ljubljana-Vič-Rudnik skrbno g spremlja izdelavo statutov delovnih organizacij. Prav za-g radi obsežnosti te občine, saj zajema razen ljubljanskega g predela nekatere kraje do Dolomitov in do Velikih Lašč, g je ustanovil razen centralne občinske komisije še šest g komisij za posamezna področja. Tako nudijo komisije § prek delavske univerze vsestransko pomoč tistim delov-§j nim kolektivom, ki imajo pri sestavljanju osnutkov sta-1 tutov težave in problemeIz do sedaj zbranih podatkov je 1 mogoče sklepati, da bodo statuti v vseh delovnih organi-E zacijah sprejeti.	D.
IhiniiiMiiiiiin^DniiiniiinitininiitniiiiiiniHiiiniiiiniiioiiiiiiitiiniiinniiiniiiiflninniiBiiiiiiffliinninniiiniininiininRriniininiiniiinnBHiniBiiiiEU
avtomatske stiskalnice za stiskanje bakelitnih mas. Z novimi stiskalnicami, ki so izdelek tovarne Litostroj in Iskre iz Kranja, bodo za 90 % povečali proizvodnjo bakelitnih izdelkov
|	• GLOBOKO PRI BREŽICAH:
Potrebna sodobna pralnica peska
Delovni kolektiv Rudnika jj lignita, kremenčevih peskov in jj	ognjestalnih glin v Globokem v
1 brežiški občini si prizadeva g čimbolj povečati proizvodnjo. E Težave ima predvsem v zim-E skem obdobju, ko voda zmrzuje g in jim ni mogoče prati kremen-1 čevih peskov. Prav zaradi tega 1 je lansko leto in tudi letos na-j stal zastoj v proizvodnji. Ker g mislijo v prihodnje povečati fj proizvodnjo kremenčevega peli ‘ska, ki ga dobavljajo podjetju. 1 Kremen Novo mesto, bo najbrž 1 potrebno razmisliti o 'ureditvi jj sodobne pralnice. Enako pozor-1 nost kot proizvodnji, bo kazalo 1 posvetiti stanovanjski graditvi jj in družbeni prehrani.
Pohvalno je, da tu zelo skr-1 bijO’ za zdravstveno stanje čla-g nov kolektiva. Zadnje čase so za S preglede rudarjev porabili preti cejšnja sredstva, zlasti za preji glede poklicne rudarske bolezni g — silikoze.	D.
|	• TGA KIDRIČEVO:
| Doslej v barakah, kmalu v novih stanovanjih
Na nedavni seji je centralni jj delavski svet razpravljal o krili tičnih razmerah, v katerih, Žb jj vijo družine članov kolektiva v g starem naselju v neprimernih g barakah (še iz časa okupacije), g Sklenil je, da je te čimprej po-g trebno preseliti v boljša — nova g stanovanja, dotrajane barake pa 1 sproti porušiti. Sklenil je tudi, g da takoj prične z gradnjo 40-gj stanovanjskega bloka v Ptuju g in s pripravami za gradnjo še g drugega enakega bloka. -ce
|	• TGA KIDRIČEVO:
Več boksita
g Boksit — glavno surovino za jj izdelavo aluminija — dobivamo 1 v glavnem iz sosednih republik jj Bosne in Hrvatske. Toda velika jj oddaljenost in pomanjkanje va-g gonov za prevoz ustvarjata pre-1 cejšnje probleme delovnemu ko-1 lektivu TGA v Kidričevem, g Zaradi avtomatizacije proizvod-g nje bodo tu potrebovali še večje 1 količine boksita.
Geološki zavod v Ljubljani, llllll!li ki raziskuje boksitna ležišča v
Sloveniji, bo lahko mnogo. pripomogel k še boljši, cenejši in morda kvalitetnejši proizvodnji aluminija.. Za njegovo delo je delovni kolektiv zelo zainteresiran. Zato' je CDS že odobril
1.905.000	din za raziskovalna dela kot prispevek Geološkemu zavodu. Taka dela terjajo razumljivo velike finančne izdatke. CDS je zato sklenil delno kriti nastale stroške. V ta namen je rezerviral še nadaljnjih 50,000.000 dinarjev za raziskave boksitov v Sloveniji za leto 1964. Tako ravnanje organov upravljanja je zelo pozitivno in tudi koristno za bodoči razvoj aluminijske proizvodnje v Kidričevem in v naši državi nasploh. -ce.
® »KREMEN« NOVO MESTO:
Praznik kolektiva
Delovni kolektiv Industrije nekovin in rudnikov »Kremen« Novo mesto je te dni proslavil 15-letnico delovanja podjetja. Letos je nudil potrošnikom že
100.000	ton kremenčevih peskov, kvarcita in ognjevzdržnega materiala. V prihodnjem letu bo povečal proizvodnjo za več kot deset odstotkov.
Ena izmed največjih nalog pa je čimprej zgraditi tovarno stekla. Ta naj bi dajala že v začetku svoje proizvodnje okoli sto tisoč kvadratnih metrov stekla.	V.
9 KK PTUJ:
Predvidena reorganizacija ekonomskih enot
V	kmetijskem kombinatu Ptuj dosegajo vsako leto boljše gospodarske rezultate. To je razvidno iz podatkov, da je itnel kombinat v prvem letu združitve še 58 milijonov dinarjev izgube, lansko leto pa že 126 milijonov dinarjev čistega dohodka, medtem ko v letošnjem letu predvidevajo še nekoliko boljši finančni rezultat.
Kljub temu pa v kombinatu ugotavljajo, da nekatere slabosti negativno vplivajo na rast proizvodnje. Tako ugotavljajo, da delitev dohodka ni najboljša, saj ga ugotavljajo v okviru celotnega kombinata in ne po posameznih ekonomskih enotah. Kljub temu, da imajo v kombinatu teoretično dobro izdelan pravilnik o delitvi čistega in osebnih dohodkov, tega pri končnem obračunu niso upoštevali. Ugotavljajo tudi, da ni dosledno izpeljano nagrajevanje po. delu. Samoupravni organi so že sprejeli sklep, da je potrebno v najkrajšem času spremeniti sistem delitve čistega dohodka, kakor tudi delitev osebnih dohodkov.
V	kmetijskem kombinatu
Ptuj pa tudi ugotavljajo, da sedanja organizacija ekonomskih enot ne ustreza več. Z reorganizacijo ekonomskih enot je predvidena specializacija proizvodnje.	L. Z.
• TREBNJE:
Priprave za prehod na krajši delovni čas
Organi upravljanja in vodstvo Kmetijske zadruge Trebnje pripravljajo analizo za prehod na krajši delovni čas. Nedvomno so kmetijske organizacije glede tega v nekoliko drugačnem položaju kot pa delovne organizacije v ostalih dejavnostih. V posameznih kmetijskih obratih je delovna storilnost in ekonomičnost nizka tudi zaradi razdrobljenosti zemljišč, nezadostne izrabe kmetijske mehanizacije in slabe organizacije dela.
Hkrati s pripravami na skrajšani delovni tednik bo potrebno misliti na večje uvajanje, predvsem pa izkoriščanje mehanizacije
D. V.
Še srečko za novo leto...	(Foto M. Šparovec)
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
LENDAVA — Na nedavnem sestanku predstavnikov sindikalnih podružnic lendavske občine so udeleženci razpravljali o nekaterih	organizacijskih
vprašanjih in finančnem poslovanju. Razpravljali so tudi o pripravah na redne letne občne zbore sindikalnih podružnic, ki naj bi bili naslednje leto v prvem tromesečju. Sklenili so, da bodo priredili posebne seminarje za vodilne člane sindikalnih podružnic. Vodstva sindikalnih podružnic naj bi tudi storila več za pridobivanje novih naročnikov »Delavske enotnosti*«.	V.
SLOVENJ GRADEC — Na občinskem svetu ugotavljajo, da so do sedaj glede uvedbe krajšega tednika več naredili v večjih kolektivih, kot v manjših organizacijah. Najmanj je za to storjenega v storitveni dejavnosti. Plansko analitske službe v posameznih podjetjih nudijo premalo podatkov komisijam za pripravo materiala za uvedbo 42-umega delovnega tednika.	L. Z.
SLOVENSKE KONJICE — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je pred dnevi obravnavalo osnutek perspektivnega plana občine v prihodnjih sedmih letih in za leto 1964. Odborniki so v razpravi poudarili, da bo v bodočem obdobju potrebno zlasti veliko graditi objekte družbenega standarda, to je stanovanja, poskrbeti za ureditev šol, razvijati gostinstvo in turizem itd. Analize za obdobje zadnjih let namreč kažejo, da so bila sorazmerno največja vlaganja v razvoj industrije ter deloma obrti in trgovine, ostala področja pa so zaostajala. Slednje še posebej velja za šolstvo, saj na območju občine razen nove šole v Zrečah, v nobenem kraju niso bistveno povečevali šolskih kapacitet. Razne dograditve in urejanje iz-venšolskih prostorov za potrebe pouka so lahko le začasne rešitve.
Tudi gradnja stanovanj ne poteka vzporedno s potrebami. V zadnjih letih so tu povprečno zgradili letno približno 60 novih stanovanj. Plan za prihodnjih sedem let sicer predvideva dograditev 500 novih stanovanj, torej povprečno na leto le dobrih 11 stanovanj več kot sedaj.
Odborniki so menili, d? bo čimprej potrebno preiti na industrijski način stanovanjske izgradnje. Gradbeno podjetje »Ingrad« iz Celja je pretekli mesec že pričelo z gradnjo treh stolpnic v Slov. Konjicah, ki jih bo prodalo, ko bodo dograjene. Seveda so potrebe tudi v ostalih krajih občine, zlasti v tistih, kjer se že razvija industrija, ponekod pa še za uslužbence družbenih služb.
O teh in podobnih vprašanjih občine bodo še podrobneje razpravljali na razširjeni plenarni seji sveta.
SLOVENSKE KONJICE -Vodstvo občinskega sindikalnega sveta v Slovenskih Konjicah se je dogovorilo s poslanci posameznih zborov republiške skupščine, da bodo le-ti imeli vsak drugi četrtek v mesecu na sedežu sindikalnega sveta razgovore z volivci. Slednjim bo s tem omogočeno, da se bodo lahko s svojimi predstavniki v republiški skupščini pogovorili o vseh težavah in problemih pri svojem delu. V. L.
• iz Časopisov delovnih kolektivov • iz Časopisov delovnih kolektivov • iz časopisov delovnih kolektivov e iz časopisov d£
42-umi tednik
Tokrat začnimo brez uvoda, ki je bil v glavnem razčlenjen v prejšnji številki našega glasila. Vse, kar je bilo v omenjeni številki GLASA napisano (pod napačnim naslovom: »42-urni delavnik«!), je res samo uvod, saj so skoraj vsi sodelujoči ugotovili samo naslednje:
—	da je uvedba skrajšanega delovnega časa zakonsko predpisana (v resnici obstaja še samo ustavno določilo);
—	da bo uvedba skrajšanega delovnega časa v našem podjetju težka: eni se pri tem izgovarjajo na nedavno integracijo, drugi pa naše zelo različne dejavnosti, tretji pa zelo splošno omenjajo izboljšanje tehnoloških postopkov, priprave dela. Nekdo meni, da bo morala predvsem boljše delati komerciala!
—	vsi sodelujoči, pa razmišljajo predvsem o tem, kaj bo boljše: ali skrajšan dnevni čas ali prosta sobota. Torej smo zelo hitro in preprosto prišli do konca, ko še niti začeli nismo.
Kakorkoli se že pogovarjamo o tem, začeti pač enkrat moramo. Vendar konec ni tako blizu začetka. Začnimo še enkrat čisto od začetka*, in sicer tako, da bomo do konca sicer čimprej prišli, da pa bomo vendar storili vse priprave in ob pravem času začeli uspešno izvajati ustavno določilo, ki bo verjetno tudi kmalu predpisano in tolmačeno z ustreznim zakonom.
V temle prispevku bom skuhal prikazati elemente, ki imajo glavni vpliv in katerih rešitev omogoča dejanski prehod na skrajšan delovni tednik, tako
—	da se kljub efektivnemu izpadu delovnega časa glede na njegovo sedanje »dejansko« trajanje za 12,5 % obseg proizvodnje ne bo zmanjšal, temveč po možnosti še povečal;
—	da kljub krajšemu delovnemu času dohodki delavcev ne bodo manjši, kot so danes pri 48-umem delovnem tedniku; nasprotno: potrebno je stremeti, da bodo dohodki v skladu s produktivnostjo še naraščali;
— da bo ostala stopnja akumulacije vsaj enaka ali še večja kot doslej.
Dve naravnost paradoksni zahtevi: delati manj časa, pa vsaj isto (ali pa več) proizvesti in seveda dobiti vsaj isto (ali večjo) nagrado. Proizvesti isto v krajšem času ob isti nagradi pa pomeni zadržati število delavcev brez povečanja. Tako na prvi pogled, kar bo v nekaterih primerih tudi držalo, ponekod pa se bo zaradi diktirane tehnologije moral odnos le spremeniti, vendar tako, da v globalu ne bo spremembe.
V neki proizvodnji imamo določeno število čistih proizvajalcev, določeno število delavcev v pripravljalnih oddelkih. Poleg teh imamo tudi taka in taka proizvajalna sredstva, tak in tak tehnološki in proizvodni postopek, neko ureditev internih transportov, neko splošno organizacijo. Skratka neki način dela. Taki so objektivni pogoji. Velik vpliv pa imajo poleg teh tudi subjektivni pogoji, mišljenje, pridnost pri delu, disciplina posameznikov. Pa še celo kopico drugih zunanjih vplivov: dotok materiala, solidnost kooperantov, transportne možnosti, vremenski vplivi, ko-
mercialni pogoji, finančne zmogljivosti itd.
Ko proizvodnja lepo teče, imamo prav gotovo neko harmonijo. vseh naštetih in sploh vplivajočih faktprjev. Vendar nikoli ni rečeno, da je ta harmonija do skrajnosti usklajena, da so izkoriščene res vse možnosti. Čeprav delavec pri stroju ali transportnem vozičku zelo pridno dela, ni rečeno, da s svojim vloženim trudom proizvede, kolikor je največ mogoče. Ima najboljši stroj, ima material pravilno pripravljen? So poti dovoza materiala in izdelkov res najkrajše? Ali ne bi delavec pri stroju, ali na kateremkoli delovnem mestu z istim, ali celo manjšim naporom, v boljših pogojih, na boljših strojih, lahko napravil več? So po drugi strani delavci v pripravljalnih (režijskih) oddelkih res storili vse, kar je njihova dolžnost? Niso morda v službenem času šli prevečkrat s »prepustnico« iz podjetja po takih in takih (»službenih«, službenih in privatnih) opravkih? Niso morda v ponedeljek porabili preveč »delovnega« časa za, razpravo, katero nogometno moštvo je na nedeljski tekmi imelo več »šans«? Se niso pri svojem delu
in nedelu preveč zanašali, da bo delo namesto njih opravil kdo drug (ki je za to tu!). Ali niso vsi skupaj prepozno prišli na delovno mesto (še vedno je po šesti uri zjutraj na vratarnici največja gneča)? Ali se jim ni ob »dveh« (velikokrat že pol ure prej — priprava na točen »start« puneto ob 14. uri) preveč mudilo domov? Niso odmor za topli obrok preveč nategnili? So material in polizdelki dotekali pravočasno in v zadostnih količinah? Takih »ali« je veliko in bi bil za njihovo naštevanje obseg današnjega , »GLASA« premajhen!
Poslovni uspeh je rezultat seštevka vseh vplivov. Če ena komponenta odpade, se ta odnos spremeni in poslabša. Novih strojev ni možno vedno nabaviti. Se pa da za obstoječe pripraviti čimbolj ši delovni postopek. Z dobro voljo in samodisciplino je mogoče v istem času s pridnostjo in čutom odgovornosti napraviti več in ves jalovi čas takoj črtati iz našega »programa«. Jalove ure gredo kot velik strošek na lastno ceno izdelka. Takih jalovih ur je vsepovsod veliko: v pisarnah, na dvorišču (kjer so večni sestanki po manjših in večjih grupah)
in v delavnicah (tu še najmanj < če pa so, pa tu velikokrat deba' tirajo tisti, ki tam nimajo kaj iskati in ki bi istočasno mora1 biti na svojem delovnem mestu)-Predpostavljam, da bi v našem podjetju, gledano v celotu samo z enim samim ukrepom skrajšanem delovnem času zr eno uro dnevno lahko takoj ustvarili vsaj isti rezultat k® danes, ko »delamo« vsak da^ osem ur. Ta ukrep je takoj vedi j iv in se glasi: popolna lZ koriščenost delovnega časa 1 izpolnitev nalog na sleherno11* delovnem mestu v okviru seda njih zahtev. Vse ostalo, ko • nove investicije, še boljši tehnološki postopki, odstranitev osta^ lih notranjih rezerv bodo prinesli le še k povečanju*r zultatov našega dela.	,0
Ta predpostavka zveni preprosto; tudi rešitev bi bl lahko zelo preprosta, če bi vsi takoj spremenili naš n&c L dela in začeli izpolnjevati sv J naloge tako, kot bi jih že dav morali. To velja za vse n
službe. Na gradbiščih spl°^d. montaže, kjer pa v veliki m vplivajo »a potok dola dru££ ^ nanji momenti, pa se stvari bolj zapletajo, saj pravi e ni možen prav zato, ker za n
se odlikuje po ekonomičnosti, enostavni konstrukciji, kvalitetni izdelavi, lahki montaži in po primernih cenah.
Zahtevajte'prospekte in ponudbe pri svoji krajevni zadrugi, trgovini s tehniškim materialom, v naših predstavništvih ali v tovarni.
				 ;				
M	i	j				
menzioniranje kapacitet itd.;
—	organizacija dela v proizvodnji, pripravi proizvodnje, v vseh ostalih službah;
—	razpored delovnega časa v teku dneva, tedna in leta, ki pa je vezan na pravilno rešitev in uskladitev vseh predhodnih faktorjev.
Za prihodnje učinkovitejše razpravljanje o skrajšanem delovnem času smo navedli le glavne elemente. Tudi komisije, ki so imenovane, da pripravijo čimprejšnjo uvedbo 42-umega tednika, bodo sistematično in konkretno obdelovale problematiko po teh elementih.
Seveda je vplivov še več; te bomo izluščili med samim delom komisij, veliko predlogov pa pričakujemo od naših tovarišev iz neposredne proizvodnje in ostalih služb.
Komisije se pripravljajo na delo sistematično, nekaj podatkov že imajo. Na skrajšanje bomo šli, ko bomo imeli vse konkretne pogoje pripravljene. Kdaj bo to, še ne vemo. Tudi ne vemo, ali postopoma ali naenkrat. Gotovo, pa ne prej in ne na tak način, ki bi nam sedanje proizvodno stanje in dohodke poslabšal.
ING. LOJZE ERSTE
• KAMNIK:
Ali bodo nove organizacijske oblike izboljšale vsebino dela?
Na občnem zboru sindikalne podružnice prosvetnih delavcev ® Kamniku je bilo pre.cej govora o tem, da sindikalna organizacija v sedanji obliki ni upravičila svojega obstoja. V tej trditvi je verjetno precej resnice. Zakaj? Sedanja sindikalna podružnica je namreč vključevala vse prosvetne delavce iz šestnajstih osnovnih šol, gimnazije, otroške varstvene ustanove, Zavoda za usposabljanje invalidne mladine in še nekaterih kulturnih ustanov.
Že ob ustanovitvi podružnice prosvetni delavci niso bili preveč naklonjeni taki organizacijski ureditvi. Zato verjetno po lanskem občnem zboru tudi toliko časa niso mogli med seboj najti človeka, ki bi bil pripravljen prevzeti mesto predsednika izvršnega odbora podružnice. O kakšni zavzetosti sindikalne organizacije za. reševanje številnih problemov, s katerimi se srečujejo kamniški prosvetni delavci, je težko govoriti. Sindikalna organizacija je sklicevala svoje člane doslej pretežno le na občne zbore. Že od Ustanovitve je bilo čutiti precejšnjo nepovezanost med vodstvom Podružnice in njenimi člani, ki delajo v medsebojno precej oddaljenih kolektivih.
Dosedanja aktivnost sindikatov je prišla do izraza tudi v razpravi na občnem zboru. Med posameznimi prosvetnimi delavci
je mnogo razprav glede delitve osebnih dohodkov, o materialnem položaju posameznih šol itd. Slišati je vrsto pripomb na sedanji sistem delitve sredstev šolam, ki da ima še vedno precej značilnosti administrativne delitve in podobno. Toda na zboru sindikalne organizacije je bila razprava o teh problemih zelo skromna. Predvsem ph ni nakazala nekih konkretnih rešitev, ki bi jih kazalo upoštevati pri sprejemanju občinskega družbenega plana za prihodnje leto.
V razgovorih med posameznimi šolniki je tudi mogoče slišati pripombe, češ, saj smo že dovolj govorili, pa se je zelo malo spremenilo, brez denarja je težko govoriti o odločanju in podobno. Takim mišljenjem in stališčem bi se morala postaviti nasproti večja dejavnost sindikalne organizacije s konkretnimi posegi v problematiko na področju šolstva.
f
Zato, da bi delo-sindikalne organizacije čimbolj približali problematiki v posameznem šolskem kolektivu, so na občnem zboru predlagali, naj bi v prihodnjem ustanovili samostojne sindikalne podružnice na vseh popolnih osnovnih šolah, posebno podružnico na gimnaziji in skupno podružnico za ostale zavode kot so delavska univerza, glasbena šola, otroško varstvena ustanova itd. Po tem predlogu bi bilo v občini šest podružnic prosvetnih delavcev. Nekateri sodijo, da samo organizacijske spremembe še ne bodo rešile vsega. Zdi se, da imajo taki pomisleki precej utemeljitev. Vsekakor bo razen teh sprememb potrebna veliko večja zavzetost vseh prosvetnih delavcev, kot pa so jo pokazali v sedanji sindikalni organizaciji.	~lj
• INDUSTRIJA USNJA ŠMARTNO PRI LITIJI:
Izvoz 1970. leta -milijon dolarjev
Kolektiv industrije usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve iz Šmartnega pri Litiji dosega letos izredno zadovoljive delovne uspehe. Ob koncu oktobra je že dosegel letni plan Vrednosti in letni plan izvoza, ob koncu novembra pa je tudi ^e dosegel letni plan fizičnega obsega proizvodnje. Doslej doseženi proizvodni in gospodarski bspehi so osnova za nadaljnje Programiranje razvoja Industrije usnja Šmartno, ki bo — kot Predvideva plan perspektivnega razvoja — osnovno dejavnost se naprej usmerila v usnjarsko Predelovalno ter krznarsko predelovalno industrijo.
V prihodnje bodo v šmarski Industriji usnja povečali postopoma obseg proizvodnje zgornjega usnja, ki se bo omejil na nekaj izdelkov, ki so vse bolj }skani na tržišču. Predvidena investicijska vlaganja v krznarsko predelovalno industrijo bodo omogočila, da bo delovna organizacija podvojila sedanji obseg proizvodnje, zraven tega Pa proizvodnjo finalizirala. Po opravljenih investicijskih delih bo celotni dohodek narastel za 92,6 %, dohodek za 106,5 %, čisti dohodek za 98,4 % in skladi za p 7 %. Izvoz pa bodo povečali "a 1 milijon dolarjev, od tega Polovico na račun krznenih izdelkov.	-k-
• Rimske toplice:
Svojevrstno praznovanje
. V našem podjetju, Tovarni Jesne galanterije v Rimskih Toplicah, smo letos svojevrstno Proslavljali dan republike.
Na proslavo smo povabili Upokojence, ki so bili tu dalj Oasa zaposleni in upokojeni. Pred proslavo so se udeležili ‘udi slavnostne seje delavskega Sveta. Predsednica upravnega ud bora tovarišica Terezija Pe-klar je po zaključku seje razdela upokojencem in upokojenkam ročne ure. Te naše vete-rane je tolikšna pozornost iz-redho presenetila.
Tisti, ki so odšli že pred ča-5°m v pokoj, so sedaj videli, ka-
ko spremenjena je tovarna. Izločili smo stroje za izdelovanje lesnih pet in si nabavili nove stroje za izdelavo razne lesne galanterije. Sedaj izvažamo že nad 98 % proizvodnje na zunar nja tržišča, predvsem v ZDA. Letošnji plan, ki je za nad 23 % večji od lanskega, bomo presegli. Zgradili smo nov strugar-ski in galanterijski oddelek, novo lakirnico in polirnico, montažni oddelek in skladišče gotovih izdelkov ter zabojarno. Imamo tudi nov obrat družbene prehrane, kjer dobijo delavci vsak $lan okusen topli obrok. Potrebno pa bo obnoviti še nekatere stare objekte, kot so: sušilnica, prirezovalnica, strojnica in mehanična delavnica ter bru-silnica. Sedaj gradimo v Rimskih Toplicah stanovanja. Drugi devetstanovanjski blok je že v gradnji. Stanovanja so predvidena za nujno potreben strokovni kader in za delavce, ki so sedaj brez primernih stanovanj ter za mlade delavce, ki si želijo ustanoviti nov dom. Prav tako bomo odkupili nekatere privatne hiše, v katerih bomo uredili družinska in samska stanovanja.
I. Z.
Tudi v snegu in -mrazil...
(Foto: M. Šparovec)
•	NOVO MESTO:
Proslava dneva arini j e
Plodno sodelovanje med občani in pripadniki JLA v novomeški občini je bilo tudi letos kot vsa prejšnja leta obeleženo s številnimi prireditvami. Tako je imela letos Armija svoje programe v večjih naseljih občine, kot so: Šentjernej, Gaberje, Dolenjske Toplice, Žužemberk. Šmarjeta in v Novem mestu.
Pripadnike JLA so povabili kolektivi večjih delovnih Organizacij na slavnostno sejo organov samoupravljanja in ogled delovnih prostorov. S. D.
•	POSTOJNA:
Kdo odloča o zaposlitvi?
Pri zaposlovanju v postojnski in ilirsko-bistriški občini je zadnja leta opaziti pomanjkljivosti. Predvsem se v teh dveh občinah težko zaposlijo delavci, ki so po svoji krivdi izgubili zaposlitev, dalje invalidi in sploh osebe, ki so manj zmožne za delo. Zlasti v manjših delovnih organizacijah odloča o zaposlitvi običajno le en človek. Razen tega pa večkrat sprejemajo na delo ljudi po subjektivnih merilih.
Posebni problem, ki je specifičen za ti dve občini, je zmanjšanje zaposlovanja žensk. V primerjavi z letom 1961 je zaposlenost v letu 1962 porastla skoraj za pet odstotkov, pri tem pa se je število zaposlenih žena zmanjšalo. Zavod za zaposlovanje delavcev v Postojni, ki je pristojen za obe občini, si sicer prizadeva odpraviti te pomanjkljivosti, vendar mu to v celoti ne uspe. Kljub naporom Zavoda za zaposlovanje je npr. ostalo v začetku letošnjega leta 16 invalidov brez zaposlitve, (ma)
•	TRBOVLJE:
V ospredju -otroško vmstvo
V Trbovljah je zdaj 5 vzgoj-no-varstvenih ustanov z 11 oddelki, v- katerih je 250 predšolskih in šolskih otrok. Zadnje čase se ustanove vse bolj prilagajajo potrebam družine, saj sta zdaj dve ustanovi odprti že pred šesto uro zjutraj; vse ustanove delujejo tudi med počitnicami; vedno bolj pa se kažejo
potrebe po ustanovi s celodnevnim varstvom. Treba pa bo poskrbeti še za varstvo dojenčkov. Doslej pa je bilo storjeno premalo tudi za varstvo otrok v starosti od 7. do 14. leta.
V	želji, da bi otrok dobro uspeval v šolskem okolju, je treba zanj poskrbeti že v predšolski dobi, za kar so specializirane varstvene ustanove. V Trbovljah menijo, da bi bilo treba doseči, da bi varstvene ustanove že v bližnji prihodnosti obvezno obiskovali vsi otroci v starosti od 6. do 7. leta. Z manjšimi investicijskimi sredstvi in z zagotovitvijo sredstev za osebne dohodke za strokovni kader bi bilo mogoče že v kratkem odpreti tri nove oddelke za varstvo otrok. V naslednjih letih pa bi bilo treba urediti še nekaj novih varstvenih ustanov. Vzporedno s tem pa bo treba poskrbeti še za otroška igrišča z organiziranim varstvom. Zdaj je v Trbovljah le 5 otroških igrišč, ki so brez organiziranega varstva.
V	Trbovljah bodo zdaj v sodelovanju z organizacijami SZDL, DPM, ZMS in hišnimi sveti izdelali analizo o organizaciji varstva šolskih in predšolskih otrok kot osnovo za načrtovanje sedemletnega plana.
-k-
• IDRIJA:
Ali je združevanje res ovira?
Še slabše kot s statuti je v občini s pripravami za uvedbo 42-urnčga delovnega tedna. Medtem ko so v rudniku, ETI, Lesni in Zidgradu pripravili potrebne analize in začeli z razpravami, pa je stanje v ostalih podjetjih na mrtvi točki. Nekoliko ovirajo dela tudi združevanja podjetij v trgovini, obrti itd.
Za pomoč podjetjem pri pri-ravah za uvedbo krajšega de-ovnega časa sta bili imenovani dve komisiji, in sicer pri občinski skupščini in pri občinskem sndikalnem svetu. Žal pa komisiji delata komaj prve in še zelo nebogljene korake.
Po vsej verjetnosti bosta v poizkus šla najprej rudnik in obrat »Krna« v Cerknem in morda tudi ETA. To naj bi se zgodilo s prvim januarjem. — B.
F
Bl||iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiH
Lovnih kolektivov • iz časopisov delovnih kolektivov • iz časopisov delovnih kolektiv
i^alno delo niso dani drugi objektivni pogoji, ki pa so veči-‘'°ma izven naših dosegov in ^Posrednih vplivov.
V naših pripravah na čimprejšnji prehod na skrajšani plovni tednik moramo prav go-,°Vo v prvi vrsti rešiti element, j*! ga bomo v bodoče imenovali izkoriščenost delovnega časa«.
tega pa seveda najti re-Uev še vseh ostalih elementov, * v imajo neposreden vpliv na ®čjo proizvodnost, večji eko-?fnski rezultat in na večjo pinkovito izkoriščenost proiz-°dnih sredstev in delovnega
{asi
a. Ti elementi pa so pred-
^fn naslednji: y a; Stopnja strokovnosti ka-pov v neposredni proizvodnji, .v Pripravljalnih in administra-sYnjh službah. Le dobro uspo-u blj_eni kadri bodo lahko vsPešno delali v skladu z zahte-tg/ai optimalne organizacije in Enologije dela. Po ocenah ^ edstavlja strokovnost delavcev anes pri nas nekako Vs vseh PUvov za dosego optimalne vni proizvodnosti dela. Te real^6 ie P°tr6bno v pripravah vizirati do skrajne meje v »v. adu z našimi potrebami in ^•nostmi.
Izkoriščenost delovnega
časa; o tem smo marsikaj rekli že zgoraj. Tu lahko ugotovimo še, da je ta element pri nas ena največjih rezerv za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela. Poleg vseh naštetih subjektivnih vplivov moramo rešiti še vprašanje ugotovitve normativov dovoljenih izostankov vseh vrst ter najti in uvesti ukrepe za odpravo in zmanjšanje izgub, ki nastajajo zaradi izgubljenih ur iz raznih vzrokov.
c)	Delovni pogoji; ta element tudi brez dvoma veliko vpliya na samo proizvodnost in varnost dela.
d)	Notranja delitev dohodka in nagrajevanje, Tu gre predvsem za stvarno stimulativno notranjo delitev, ki po nekih podatkih statistik lahko pri vsej urejenosti drugih faktorjev vpliva na povečanje produktivnosti dela z deležem 20 odstotkov in več. Ta element spada prav gotovo v najtežjo tematiko, vendar je rešiljiv, če se lotimo reševanja na pravi način.
e)	Odnosi imajo močan vpliv na človeka in na njegov delovni elan, na zmanjšanje nezgod, obolenja, psihično razpoloženje in veselje do dela, zmanjšanje fluktuacije itd. V reševanje te-
ga problema bo brez dvoma potrebno vključiti v neposredni delovni proces več socialno izobraženih ljudi iz znanosti: industrijske psihologe, sociologe, razgledane ekonomiste itd.
f) Odprava fluktuacije. To je' problem in element, ki brez dvoma prispeva velik delež k današnjemu stanju produktivnosti. Vsekakor je čimprej treba najti korenine tega pojava in ga z ustreznimi ukrepi zmanjšati na normalni obseg.
Zgoraj našteti faktorji se nanašajo na samega človeka kot najvažnejši faktor. /
Poleg teh moramo v pripravah analizirati še naslednje:
— izkoriščanje kapacitet v proizvodnji: povečanje obratovalnega časa strojev in naprav, izboljšanje tehnične opremljenosti, instaliranje novih kapacitet, odprava ozkih grl. Sem spadajo tudi uvedba optimalnega asortimenta in ekonomič-nejše konstrukcije proizvodov, specializacija in razširjena kooperacija, standardizacija in tipizacija, uvajanje dodatnih izmen, pravilno vzdrževanje strojev in naprav ter smotrne repa-rature, uvajanje nove tehnologije in mehanizacije v večjem obsegu, pravilno in smotrno di-
Zadnja šarža v starem letu ...	(Foto M. Šparovec)
črpalni agregat
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN
Mož Willy Kerze ni bil neumen. Možgani so mu natanko zaznali ženski manever dame Sonnenberg. Bil pa je moški. In malce nad želodcem mu je tičal cmok, ki je grozil, da mu bo omamil pamet.
Vselej isto, je premišljal. Čez nekaj tednov se je bom želel znebiti in potem bo težko. Ker sem preveč obljubil! Človek naj ima od samega začetka jasne odnose.
»Marlenica, bi se ne preselila v verand-no sobo? Prej je stanovala v njej moja žena...« Slišal je sam sebe, ko bi govoril nekdo drug.
In obenem je mislil: Idiot!
Kriminalističnega inšpektorja Sanda je »prijelo« 20. aprila 1960 tistih njegovih, kot so pravili kolegi, »nemirnih« pet minut. Takrat se je brez posebnega razloga, iz navade, prikazal v kakršnem s^ bodi policij-
skem revirju, da bi govoril z dežurnimi uslužbenci.
Narednik Brahmvogel, z revirja center, je poznal to Sandovo muhavost.
»Gospod inšpektor, spet enkrat strah?« Toda Brahmvogel ni bil tako brezskrben, kot je dajal slutiti njegov živahni način govorjenja. Inšpektor Sand je imel to, čemur pravimo »šesti čut kriminalistov«. Če se je Sand v svojem pičlem prostem času prikazal v kakem revirju, se je po nhvadi tam kaj pripetilo. Ne vselej, toda vendarle pogosto. Včasih je bil priča celo pravemu kaznivemu dejanju.
»Na smrt sem utrujen.« Sand je sedel na stol nasproti Brahmvogla. »Toda prav to me dela budnega. Prišel sem do ene točke, ko deluje utrujenost kot vročica.«
»To se mi komaj lahko pripeti...« Brahmvogel si je skrbno tlačil pipo! »Naša služba je večna pripravljenost. Čakamo.
urada, ki je potem tudi prispela okrog 22.00 s posebnimi osvetljevalnimi napravami na kraj dejanja.
Umorjeni je ležal na poti z obrazom, obrnjenim proti zemlji. Bil je popolnoma oblečen. Iz leve polovice hrbta mu je skozi obleko curljala kri, ki se še ni bila strdila.
Uslužbenci kriminalistične policije so raziskali kraj zločina in našli pod grmom ob obzidju samokres Walter kalibra 7.85 mm. Pri preiskavi obleke so našli samo nekaj strani obsegajoč vojaški seznam iz druge svetovne vojne in zaradi tega zaenkrat tečejo preiskave pod geslom: »Smrtni primer neznanega vojaka«.
Sele zjutraj so našli kakih 50 metrov stran od kraja zločina na poti, ki jo je bržkone prehodil neznanec, zmečkani hotelski račun (priloga 1). Izstavljen je bil v kolodvorskem hotelu v Rheine-Bergnu na ime nekega Michaela Meinersa iz Frankfurta na Maini. Vratar tega hotela, ki so ga privedli v mrtvašnico, je danes dopoldne prepoznal umrlega za hotelskega gosta Michaela Meinersa.
Po tem, kako stoje stvari, je Meinersa v hrbet ustrelil doslej neznani storilec. Samomor ali nesreča z gotovostjo izključeni. Vzrok dejanja pa je seveda še popolnoma nepojasnjen. Po prvih krajevnih raziskavah bi moglo biti orožje, najdeno v bližini umorjenega, isto, kot pa ono, s katerim so napadli prevozniškega podjetnika Ben-nickena. Storilec je bil takrat neki Lehm-gruber, ki je potem izginil.
Obveščen deželni kriminalistični urad.
Državni tožilec Kollschaftz obveščen že 20. 4. 1960.
Truplo so po fotografiranju na licu mesta, prenesli v Sodno medicinski inštitut v Rheine-Bergnu.
Orožje oddano v deželni kriminalistični urad Oddelka za orožje — v presojo.
Kriminalni inšpektor Sand
I ov i r i<i	111
Sedeli so v pisarni advokata Giseniusa: hišni gospodar za svojo pisalno mizo, Kerze, Frammler in Schulz v naslanjačih okrog klubske mizice, Hirsch na širokem, nizkem 1 okenskem podboju, Bennicken na usnjenem stolčku.
Bilo jim je videti, da še ne vedo, zakaj jih je Gisenius tako na hitro poprosil k sebi. Samo eno je stalo jasno: stvar z Meinersom se je morala nevarno obrniti, sicer bi jih Gisenius naročil, kot običajno, v hotelu »Tri krone«. Toda zdaj je bilo poldne, točno dvanajst in petnajst, čas, ko gre človek običajno spodobno kosit.
Gisenius je dvignil roke, da bi mu prisluhnili. In možje so takoj nato utihnili.
»Moji dragi prijatelji,« je pričel, »sporočiti vam moram prav toliko žalostno kot važno novico. Našega tovariša Meinersa ni več. Zato sem vas tako nepričakovano poklical k sebi.«
»Kaj pomeni: Meinersa ni več?« je presenečen vprašal Kerze. »Naj pomeni: Meinersa ni 'več v Rheine-Bergnu ... ali...?«
»Mrtev je,« je odvrnil Gisenius. Pri tem je sklonil glavo, kot bi ga prevzela globoka žalost.
Hirsch je skočil pokonci. »Saj ni mogoče!«
»To je ... na žalost... čisto tragična resnica.«
»Od kod veš?«
»Zjutraj sem telefoniral Meinersu v hotel. Nameraval sem ga povabiti na razgovor med štirimi očmi.«
»In?« je vprašal Hirsch.
»Vratar mi je povedal... da Meiners ne živi več.«
»Kje pa je truplo?« je vprašal Frammler v tesnobno tišino.
»Tvoj pogrebni zavod lahko še malo počaka,« ga je prekinil Kerze. »Najprej:
Trdovratno čakamo na vse mogoče. In vi prihajate točno... skoraj nekako presenetljivo pravilno. Pa naj gre za male prometne nesreče ali običajne tepeže, tatvine, poizkuse samomora in pretepe z noži, palicami ali z golimi pestmi.«
Sand je z zanimanjem opazoval Brahm-voglovo početje, kako se je ta trudil, da bi si prižgal pipo. »So časi,« je filozofiral Brahmvogel, »ko se nič ne zgodi... ali toliko kot nič. In potem se nenadoma nabere vse naenkrat. Pridejo časi polni zaspanega dolgočasja in časi, ko dogodki naravnost prehitevajo drug drugega: rop in uboj in samomor in smrt — vse tako rekoč na tekočem traku. Zakaj?«
»Kako naj vem?« Brahmvoglova pipa je spet pretila, da bo ugasnila. Brahmvogel je skušal z močnim vdihavanjem obdržati ogenj pri življenju. Debeli dim je kot oblak legal na oba moža.
Nenadoma so še odprla vrata iz sosednje sobe. Neki policaj je s hitrimi koraki prišel k Brahmvoglu in mu položil na mizo neko sporočilo.
Policajev obraz je bil resen. Ko je Brahmvogel spreletel listič, ga je brez besed pomislil Sandu.
In Sand je bral: »Pri klavnici, ob obzidju, najdeno moško truplo. Verjetno umor. Vzrok smrti: strel skozi hrbet naravnost v srce. Čas domnevnega umora: malo pred 21. uro. Umrli nima pri sebi nobenih dokumentov. Samo neki seznam, ki se tiče dogodkov iz druge svetovne vojne.«
Inšpektor Sand je mehanično pograbil prazni kartonski ovitek za akte.
»Smrtni primer neznanega vojaka,« je napisal nanj s tiskanimi črkami.
Bilo je turobno četrtkovo dopoldne. Oblaki so v Rheine-Bergnu viseli maloda-. ne na strehah hiš. Kriminalističnemu inšpektorju Sandu je še ob desetih gorela namizna luč.
tovariši	110
Sand je bil utrujen, na smrt utrujen. Odkar je prispela vest o strašnem umoru, je garal brez prestanka. Sele zdaj so končali prve raziskave ...
Sand je sedel za pisalno mizo in pisal poročilo predpostavljenemu uradu. Pred njim, v svitku aktov, je ležal rezultat dozdajšnjega dela. Na ovitku je pisalo z velikimi tiskanimi črkami: »SMRTNI PRIMER NEZNANEGA VOJAKA«.
Sand je z dvema prstoma tipkal na pisalni stroj prvo poročilo.
Rheine-Bergen, dne 21. 4. 1960
Zadeva: umor neznanca.
Dne 20. 4. 1960 ob 21.45 je policijski stražnik Dorsten javil dežurnemu šefu kriminalističnega oddelka mestne policije v Rheine-Bergnu, da so našli na neoznačeni in neosvetljeni poti ob obzidju rheineber-genške klavnice ustreljenega neznanega moškega.
Ko so prišli na kraj umora, so ugotovili sledeče:
Spoštovani vratar Fahlbusch August, stanujoč v Rheine-Bergnu, Eichenstrasse 17/11, se je 20. 4. 1960 okrog 21.30 vračal iz kina po neki malo izhojeni poti, ki vodi iz Tirpitzstrasse vzdolž obzidja klavnice in se izteka v Birken-eichenstrasse. Po kakih 200 metrov hoje se je F. spotaknil ob neki predmet. Ker je bila noč, je prižgal vži- . galico in videl, da leži na poti moška oseba, ki je popolnoma negibna. F. je stekel nato nazaj v Tirpitzstrasse, kjer je naletel na dežurnega policijskega stražnika Dorste-na, mu vse povedal in pokazal najdišče.
Dorsten je takoj nato telefonično obvestil kriminalističnega inšpektorja Sanda. Obenem je obvestil službo za identificiranje pristojnega deželnega kriminalističnega
I
Tovarna Tomos vam Je pripravila nove serije svojih popularnih Colibrijev. Ob novih, ugodnejših kreditnih pogojih, ki jih letos nudijo komunalne banke, lahko tudi vi postanete lastnik Colibrija. Izkoristite torej ugodno priložnost! Vsa pojasnila glede nakupa lahko dobite v Tomosovih lastnih prodajalnah in pri vseh Tomosovih trgovskih zastopnikih. TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS - KOPER
vzrok Meinersove smrti? 'Nesreča? Ali nekaj takega kot srčna kap? Ali kaj?«
»Kolikor sem poučen,« Gisenius je nepremično gledal v prazno pisalno mizo, »so Meinersa našli ustreljenega ... včeraj okrog enaindvajsetih trideset, in sicer v bližini klavnice ...«
»Kako globokoumno!« je zamrmral Hirsch.
»To je ja naravnost strašno« Kerze ju se je videlo, da se mu stvar očitno gabi.
Schulz pa je vzravnal težko glavo. Njegove dobrohotne oči so zbegano gledale po tovariših. »Kdo je mogel storiti kaj takega?«
»Ce- bi si kdorkoli izmed nas želel Meinersove smrti, sem to edinole jaz,« je rekel Frammler. »V svojem poklicu pogrebnika. Toda sicer?«
»Bil je naš tovariš,« je z odločnostjo povedal Schulz. »Samo to že šteje.«
»Drži!« je pritrdil Gisenius. »Osredotočimo se torej na vprašanje, kaj smo nekemu tovarišu dolžni! Njegovo smrt obžalujemo! To pa nam hkrati ne daje nobene pravice, da bi se vmešavali v stvari, ki se tičejo samo policije«
»In pogrebnika'« je vzkliknil Frammler. »Ker pa sedim tukaj kot tovariš, pritrjujem Giseniusu in odločno izjavljam: Prste proč od reči, s katerimi nimamo niti najmanjšega posla!«
»Seveda ne!« Hirsch se je z gnusom smejal. »Mi vsi smo ja nedolžne ovčke!«
»Dragi prijatelji!« Giseniusov glas je • postajal tečen. »Bodimo stvarni! Kaj se je zgodilo? Neki stari, dragi nam tovariš se je v teh dneh znova pojavil. Iz srca smo se ga razveselili....«
»Seveda,« je pritrdil Schulz, »ponudili smo mu roko v spravo ...«
»Kar ga je neskončno ganilo,« je sovražno pristavil Hirsch.
Gisenius je odkimal. »Vsekakor drži: videli smo ga enkrat samkrat... pičlo uro.
Tovariši	112
To je vse. In ne pozabimo tega, če nas kdajkoli kaj povprašajo.«
»Tako gotovo, kot je smrt, nas vprašali bodo,« je dejal Hirsch. »No, mene lahko mirno vprašajo. Včeraj zvečer sem imel pri sebi dražestno damo...«
»Upam, da si se izjemoma spodobno obnašal,« je trpko pripomnil Kerze. Slutil je, da gre za njegovo hči Karin.
»Jaz torej ne pridem v poštev,« je rekel Hirsch. »Kako pa je s teboj, Kerze?«
»Ves včerajšnji večer sem doma delal.« Kerzejev obraz je temno zardel. Mislil je na Marlenico in bilo mu je zaradi Schulza neprijetno pri duši. »Vse moje hišno osebje lahko priča, da, sem bil doma.«
»In ti, Bennicken?«
»Pri Frammler ju!« je zarenčal hrestač.
»In kot vselej, je precej pil!« ga je dopolnil Frammler. »No ja, da ne bom krivičen, skupaj sva ga popila kozarček in se pogovarjala o tračnicah med mojo pripravljalnico in svečano sobo. Se še spominjaš, Bennicken?«
»Natanko,« je odgovoril Bennicken.
«Torej... Bennicken se je obvezal, da bo prišel v roku treh dni z lastnim materialom polagat tračnice. Cena: petnajst sto jajc«
»Prekleti pes,« je izgovoril Bennicken, prestrašen zaradi prijateljevega izsiljevanja. Potem pa se 'je ovedel: »Točno, drži.«
Hirsch je pogledal Giseniusa. »In ti?«
»Bil sem s svojo družino. Potrdita lahko moja žena in sin. Prav tako naša gospodinja«
Hirsch je bil resnično presenečen. »Nič pa ni nad družinskim življenjem, kaj...? Hja... s tem je imel torej vsak svoj čudovit alibi.«
»Trenutek!« Frammler je planil iz naslanjača in se postavil pred Schulza. »In ti?«
»Kako jaz? Doma sem bil.«
»Ves večer?«
»Da ... se pravi... vmes sem šel na sprehod.«
»Kdaj?« je zaskrbljeno vprašal Hirsch.
»Tako okrog devete ...«
»Pa vendar ne proti klavnici?« se je režal Frammler.
»Ne ... ne čisto ... bolj proti mestnemu gozdu. Želel sem si malo svežega zraka.. .«
»Imaš priče?« Frammlerjevo režanje je postajalo nesramno.
»Pri vragu!« je nehote vzkliknil Hirsch. »Sehulzu vendar ne moremo ničesar obe-isiti!«
»Ne govori!« Zdelo se je, da se Frammler trese od smeha. »Po tem, kako je z zadevo, je očitno edini izmed nas, ki bi prišel v poštev kot Meinersov morilec.«
»Ne bomo napihovali,« je miril Gisenius z očmi, ki so izžarevale zadovoljstvo. »Ostanimo pri dejstvu. Meinersova smrt, ki jo vsi odkritosrčno obžalujemo, je v bistvu podobna olajšanju.«
»Skorajda srečno naključje,« je robato dodal Kerze. »Prihranilo nam bo koš neprijetnosti.«
»Kajti s tem,« je soglašal Gisenius, »je poglavje Meiners za nas zaključeno... na najboljši način, ki si ga moremo misliti.«
»In Tantau?« je dal misliti Hirsch, »ki smo ga poslali v nekdanjemu poveljniku voda ... k temu Kronshagenu ... kaj je s tem?«
»Reč bomo odpihnili,« je odločil Gisenius. »Nič bolj enostavnega kot to«
»Pri človeku, kakršen je Tantau?«
»Zadeva je končana,« je prepričljivo menil Gisenius. »Črte, ki je bolj dokončna kakor smrt, si človek ne more misliti. Nerešenih vprašanj ni več.«
I ova r iš'
113
»Tu bi bil še pogreb našega tovariša,« je počasi spregovoril Schulz. »Mi bi se ga naj... se mi zdi. .. vsi udeležili.«
»O tem bi se dalo govoriti ...« Gisenius je vprašujoče gledal naokrog.
»Kar se mene tiče,« je velikodušno spregovoril Frammler, »ne bom odklonil pogreba našega dragega tovariša.«
»Bravo!« je zaklical Bennicken. »Jaz uredim prevoz in dam bencin.«
Kerze je prikimal. »Jaz prevzamem polovico stroškov.«
»Odličnoo!« Gisenius je prekrižal dlani »In jaz drugo polovico. Toda o tem sf lahko pomenimo enkrat pozneje.«
»Za našega tovariša Meinersa predlagam svečano poslovilno srečanje,« je dejaj Schulz. »Kako bi bilo jutri zvečer... ko; navadno... v hotelu ,Tri krone1?«
»Strinjam se!« Gisenius je vprašujoče motril ostale tovariše. »Kdo proti?« Ir ker so, kot je bilo pričakovati, prikimale vse glave, je končal tovariško srečanje z naslednjimi besedami: »Torej... do jutv zvečer! Tedaj bomo preteklost dokončni pokopali.«
Inšpektor Sand je imel za sabo zeb pešno dopoldne. Ponovna preiskava 3 kazala, da je sprejel umorjeni Mična ;iners v svojem hotelu dva obiska, akrat istega gospoda: nekega privatnem tektiva Tantaua.
Tantaua, ki se je pravkar vrnil s s >a potovanja iz Frankfurta, so v poz poldanskih urah poklicali na policij spektorju Sandu.	takoj
Po običajnem pozdravu je Sand u* v išel k stvari. »Vi, gospod Tantau, so dnjem času obiskovali nekega Mic einersa. Drži?«
J A
Š P
TE W~ alo je športnih pa-l\ /1 no§> ki jih ne bi go-I \/ I jili v Jugoslaviji.
I E Med take panoge, ki T se pri nas doslej še niso mogle zasidrati, šteje bob — slegh šport ali vožnja na bobu, to je vožnja na posebnih kovinskih saneh, dolgih od 3 do 5 metrov, ki so opremljene s krmilom in zavoro. Ta šport je dokaj nevaren in terja od tekmovalcev mnogo poguma in prisebnosti. Tekmovalna steza za Vožnjo z bobom je obložena z ledenimi stenami, ki so na zavojih visoke tudi do 5 metrov. Hitrost je na idealni progi in ob ugodnih vremenskih pogojih tudi do 120 km na uro.
Verjetno je malokateremu jugoslovanskemu športniku znano, da smo se tudi Jugoslovani nekoč v inozemstvu pomerili v tej športni panogi. Bilo je to Pred 34 leti na svetovnem akademskem prvenstvu v italijanskem zimsko-športnem centru Gortini d’Ampezzo. Za tekmovanje v peterosedežnem bobu je bilo pripravljenih sedem držav (Italija, Francija, Švica, Avstrija, Romunija, Poljska in Norveška). Za favorite so veljali Italijani, ker so najbolje poznali Progo, razen tega pa so v svojem moštvu imeli tri državne'' reprezentante.
Dan pred tekmovanjem so nas Italijani na vse kriplje nagovarjali, naj se tekmovanja Udeležimo tudi mi. Jasno je, da srno sprva odklonili, ker jih nismo smatrali za resne, saj je Večina nas videla bob šele prvič V življenju. Vljudno smo se izmikali, češ, da nimamo s seboj specialistov za bob, da nimamo boba, da je prepozno za prijavo itd. Italijani pa so le in le silili v nas, češ, saj bo vseeno šlo, bob Vam damo že mi. No, in končno smo popustili. Čeprav nismo vedeli, kako bomo določili moštvo, in čeprav nismo dotlej videli niti proge, niti samega vozila.
Ko smo začeli sestavljati moštvo, smo naleteli na prve težave. Nihče izmed aktivnih tekmovalcev — smučarjev, razen mene, se ni hotel prostovoljno javiti za posadko, češ, da ne morejo tvegati svojih dragocenih življenj y času, ko imajo Pred seboj še težka tekmovanja. Zaradi tega smo morali izbirati ljudi, ki so spremljali našo reprezentanco kot gledalci. Tako smo končno formirali pisano moštvo, ki mu po sestavi v zgodovini takih mednarodnih tekmovanj najbrž ni para. V moštvo smo namreč morali zaradi Pomanjkanja korajže vključiti ®ye dekleti.‘Glavni nalogi "v eki-bj sta prevzela tovariš Bamberg, ® je kot izprašan šofer prevzel volan in jaz, kot zaviralec, ostali trije člani pa so bili v sredini.	*"
še tisto popoldne smo tvegali Prvi poizkus.
Sonce je že zahajalo za Dolomiti, ko smo se s precej mešanimi občutki spustili na približno 250 kg težkem bobu v dolino. Proga je bila odlična in bi je bil vesel vsak vozač, le mi bi si želeli slabšo in mehkejšo. *No, Pa je ta edina vožnja za trening Potekala kar v redu, ker sem po dogovoru s šoferjem ves čas med vožnjo krepko zaviral. Na srečo zaradi pozne ure ni bilo °b progi nikogar, ki bi se čudil naši predrzni in vratolomni vožnji, ker bi sicer mislil, da je tekmovalna proga odprta tudi Za nedeljske sankarje. Vožnje nismo ponovili zaradi mraka in ker smo v svoji naivnosti medili, da smo že prvovrstni vozači, saj smo progo prevozili v 8 minutah brez nezgode. Edino tez sem imel od neprestanega teviranja docela otrple mišice. Posledica te edine poskusne Vožnje je bila torej splošen dvig teorale v našem moštvu. Resno shio začeli računati z morebitno teiago, misleč, da drugi vozači ®koraj ne bodo mogli voziti hi-treje kot mi.
Naslednjega dne je bilo jugoslovansko moštvo točno ob desetih dopoldne na startu. Tam Srho takoj doživeli prvi »živčni Pretres«. Vsi člani ostalih mo-stev so bili oblečeni v posebno dPremo, ki je bila na občutljivih 'teli debelo podložena,, na glavi pa so nosili šleme, kakor jih ^Porabljajo dirkači na motornih •telesih. Vsi tekmovalci so bili 'Soki in debeli, tako da smo v Primeri z njimi izgledali kot ^bogljeni in drobni tolarčki,
, blečeni v smučarske obleke. Še P?lj pa nas je pretreslo, ko smo 'beli, s kakšno hitrostjo so jo drvrii po progi drugi, ki so star-jdi pred nami, in ko smo zve-Jeli za njihove čase manj kot dve minuti. Vožili so torej naj-jtenj petkrat hitreje kot mi na POskušni vožnji.
v Hič čudnega, da nam je skotena Upacjei pogum in da je tel ie strah pred blamažo, ki
ham je zdela neizbežna, da ® govorim o naših občutkih v B ®zi s samo vožnjo. V takšnem p° ožaju se je bilo treba hitro
OB MISLI NA ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE V INNSBRUCKU KONEC JANUARJA, KI SE JIH BODO UDELEŽILI TUDI NAŠI TEKMOVALCI, NAM MISLI UHAJAJO NAZAJ, KO SO SE NAŠI LJUBITELJI BELIH ŠPORTOV POJAVILI KOT NOVINCI V MEDNARODNI ARENI. TO JE SICER ŽE ZGODOVINA, VENDAR PESTRA, VČASIH IGRIVA, VENDAR ZANIMIVA IN SEM TER TJA TUDI POUČNA.
BILO JE GROZNO ZA NAS - ZAČETNIKE
l

Spomin na prvi mednarodni nastop naših vozačev z bobom
odločiti, bodisi za odstop ali pa za vožnjo, ki bi morala biti mnogo hitrejša od poskusne. Izbrali smo si drugo, bolj tvegano, in tudi bolj častno rešitev. S krmarjem sva se dogovorila, da bom ves čas vožnje uporabil zavoro samo trikrat, in sicer pred največjimi ovinki.
Komaj smo se dogovorili o strategiji in taktiki vožnje, že nas je starter poklical na start. Reči moram, da smo dovolj junaško zasedli svoja mesta na velikih železnih saneh. Bili smo sicer nekoliko bledi in smo se le s prisiljenim smehljajem zahvaljevali vsem tistim, ki so nam želeli ugodno in hitro vožnjo, vendar smo kljub temu napravili že na startu najboljši vtis, predvsem po zaslugi obeh deklet v našem moštvu.
Startali smo odlično, kar pomeni, da smo odbrzeli pravočasno in takoj razvili hitrost, o kateri se nam prej še sanjalo ni. Led je grmel pod nami in odmeval okoli nas, veter nam je podil v obraze ledene drobce in drevesa ob progi so švigala mimo nas kot bežne sence, skratka, bilo je grozno za nas uboge začetnike. Na srečo sem si dobro zapomnil tri nevarne ovinke, pred katerimi naj bi uporabil zavoro. Tako se mi je posrečilo, da sem zavrl pravočasno pred prvim zavojem in že je krmar elegantno izvozil skozi nevarno vijugo. Tedaj pa, v trenutku največje krmarjeve in moje koncentracije, je eno izmed deklet žghtetfalo, da bo izstopila, češ.,da njeni živci ne prenesejo te blazne.'vožnje.
Vsega tega sicer ni povedala ravno mirno in vljudno, temveč je docela pozabila na svojo dobrov zgojo in kričala, vpila, zmerjala vse vprek — skratka, dobila je je »živčni napad«. Ker je sedela pred menoj, sem bil prav jaz tisti revež, ki ga je zadela dolžnost pomiriti ubogo dekle. Najprej sem to skušal na miren način, potem pa sem začel tudi jaz kričati, nato sem jo ozmerjal in jo potisnil z obrazom v hrbet njenega prednika, tako da sem ji zamašil usta. Bil je že skrajni čas, ker smo se že znašli pred, drugim nevarnim ovinkom. Zavrl sem s takšno silo, da me je skoraj odneslo z boba, vendar sem vzdržal in spet smo, predvsem po zaslugi odličnega krmarja, srečno prevozili tudi to nevarno mesto.
Tretji ovinek smo obvladali z enako taktiko in že smo drveli proti cilju, kjer nas je navdušeno pozdravila velika množica gledalcev. Izkazalo se je, da smo na tej prvi vožnji kljub naši slabi opremi, kljub veliki tremi in kljub »ženski revoluciji« med vožnjo, dosegli četrti najboljši čas izmed osmih tekmujočih držav.
Pred nami so bili le Italijani, Francozi in Švicarji.
Bilo je treba prestati še drugo vožnjo. Na bob tekmovanjih sta namreč dve vožnji, nakar se oba časa seštejeta. Tako izračunani čas je rezultat moštva.
Jasno je, da smo se podali na start z mnogo večjim upanjem v svoje sposobnosti in tudi sicer smo bili boljše volje. Dekle, ki sem jo med vožnjo zmerjal in »dejansko napadel«, mi je oprostila in ni mogla prehvaliti užitkov, ki jih je imela med vožnjo. Trdila je celo, da smo vozili prepočasi, in da bo treba voziti še hitreje. Temu mnenju so se pridružili tudi ostali člani ekipe, tako da sva s krmarjem samozavestno sklenila, da bom zavoro uporabljal samo dvakrat.
Ko smo prišli na start so nas ostali tekmovalci in gledalci že gledali z večjim spoštovanjem. Na drugo vožnjo so moštva star-tala v obratnem vrstnem redu, tako, da smo bili tretji na vrsti za Poljaki in Avstrijci, kar za nas vsekakor ni bilo ugodno.
Druga vožnja je potekala sicer hitreje, vendar mirneje, ker na bobu ni bilo več »razburljivih prizorov«. Elegantno smo
prevozili vso progo, pri čemer sem uporabljal zavoro samo dvakrat. Krmar je odlično opravil svoj posel in njemu pripada vsa zasluga tudi za to uspelo vožnjo. Lahko si predstavljate naše veselje, ko smo zvedeli, da smo dosegli za nekaj sekund bolši čas, kakor na prvi vožnji. Nestrpno smo na cilju dočakali ostala moštva, izmed katerih pa je le italijansko prevozilo progo boljše. Po seštet ju časov obeh voženj so ugotovili, da smo dosegli tretji najboljši čas in s tem častno tretje mesto. Pred nami so se plasirali Italijani in Francozi. Švicarje smo prehiteli z našo drugo vožnjo in jih pustili na četrto mesto, vse ostale ekipe so že v prvi vožnji zaostale za nami.
Na zaključni slovesnosti smo bili deležni velikega aplavza, ki pa se je še stopnjevalo, ko je naše pisano moštvo pristopilo k častni mizi in tam prevzelo bronasto kolajno in častno darilo. Priznanje smo seveda v polni meri zaslužili: nastopili smo prvič na tekmovanju z bobom in dosegli v močni konkurenci več kot častno tretje mesto na svetovnem študentskem prvenstvu, ne da bi sploh poznali tehniko vožnje. Razen tega smo nastopili v »oslabljeni postavi«, saj smo morali pritegniti v moštvo dve dekleti, kar je bilo in še bo nekaj časa mor-
da edinstven pojav v zgodovini našega športa.
Tovarišica, ki je hotela med prvo vožnjo zapustiti bob, je tudi na zaključni svečanosti nehote povzročila šaljiv dogodek, ki je vzbudil mnogo smeha. Ko ji je predsednik italijanske smučarske zveze izročil kolajno, je bila tako razburjena, da ji je kolajna padla iz tresoče se roke in se zakotalila po vsej dvorani neznano kam pod mize in stole. Nastalo je splošno iskanje kolajne, kajti vsi moški so se zavedali svojih dolžnosti do dame, ki je v zadregi, in ki je razen tega bila tudi simpatična in prikupne zunanjosti. Veliko je bilo veselja v vsej dvorani, še posebno pa naše tovarišice, ko so kolajno le našli pod neko mizo.
Ni mnogo športnikov med nami, ki bi vedeli za ta veliki uspeh, ki smo ga pred 34 leti dosegli v mednarodnem tekmovanju z bobom. Še manj je seveda onih, ki so vedeli kako in v kakšnih okolnostih smo si 'ta uspeh priborili. Vsem tem je namenjen moj članek, obenem pa naj bi bil morda spodbuda za začetek te športne panoge pri nas, čeprav spočetka v skromni obliki. Morda se bo pokazalo, da smo Slovenci, ki nimamo mnogo talenta za nogomet, kakor rojeni za vožnjo z bobom.
Dr. DANILO DOUGAN
PRVIČ NA ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGRAH
|	98	‘
Po pripovedovanju dr. Vladimira Kajzlja
—— —. času, ko smo v mislih že J v Innsbrucku, sem srečal eE / moža, ki je bil član naše m/ prve smučarske reprezen-tance. O njem sem zvc-” del, da ima kaj nenavaden rekord: nekoč je drsel na smučeh dan in noč, vsega skupaj 31 ur in pol, kar so označili v inozemskem tisku kot svetovni rekord v alpskem smučanja. Starejši Ljubljančani ga poznajo po tem, da je hodil nekoč vso zimo brez površnika, Mariborčani pa vedo povedati, da se je kaj rad peljal opoldne z vlakom do Slovenj Gradca, od tam je krenil proti večeru na Pohorje, nakar je v enakomernem tempu in ob luninem svitu drsel vso noč do Maribora in se ob osmi uri zjutraj spet pojavil v službi.
Po poklicu je zdravnik, pravzaprav znanstveni delavec na Histološkem institutu. Dr. Kajzelj je bil v letih po prvi svetovni vojni eden naših najboljših smučarjev. Tako ga je leta 1924 doletela čast, da so ga določili v državno reprezentanco za prve zimske olimpijske igre v Chamonixu. Zanimalo me je, kako so se v tistih časih pripravljali, kaj so znali, kako so mazali smuči, kakšno opremo so imeli, kaj so doživeli v Franciji in še marsikaj.
PRVIČ SAMO TEKAČI
Pred štiridesetimi leti si bil verjetno še gimnazijec?
Ne, takrat sem bil prvo leto na univerzi. Kot maturant sem zmagal na državnem prvenstvu na Rakeku. Za trdno vem, da sem imel najboljši čas, toda sodniki so priznali prvo mesto Dušanu Zina-ji. Tako sem bil besen . . .
Rad verjamem, če se še dane spominjaš občutka. Krivica se mlademu človeku za vse čase vtisne v spomin. Recimo, da bi bila s tem člankom, čeprav hudo pozno, kolikor toliko popravljena.
Kako ste se pripravljali za Chamonix?
Pripravljali? Vsak po svoje. O skupnem treningu še ni bilo govora. Osnovne tehnike smučanja me je učil še kot dijak Rudolf Badjura na Golovcu, tekmovalci pa smo se potem urili, vsak po svoje. Pač, Švigelj je prinesel od nekod »trikratni« in »štirikratni« korak, to pa je bilo menda vse. Tudi to smo vedeli, da moramo kot športniki solidno živeti, da ne smemo piti in kaditi.
Ste imeli pred odhodom v Chamonix izbirne tekme?
Kje neki! Izbrali so nas pač po rezultatih zadnjih let. Dušan Zi-
naja je bil takrat državni prvak, jaz pa sem bil prvak TK Skaie. Kdo je še bil v reprezentanci? Spominjam se dr. Pandakoviča, Zinaja in Šviglja sem že omenil, vodil pa nas je dr., Stevan Hadži. Uglajen mož in eleganten, kar ponosni smo bili nanj! Da, tudi Pardakovičeva žena je bila zraven, in hudo se mi je smejala, ko nismo ničesar dosegli, prej pa sem se tako ustil. Res sem mislil, da se bomo v Chamonixu izkazali.
Kaj Benkovič ni bil z vami? Seveda, zdaj se ga spominjam. Da, tudi Benkovič, izvrsten zagrebški nogometaš!
Tako sva z združenimi močni rekonstruirala našo prvo smučarsko reprezentanco, v kateri so bili štirje Hrvati in dva Slovenca.
KAKO JE BILO TISTO Z ZINAJO?
Vam je takrat Zimsko športna zveza poskrbela kaj čedno opremo?
Kje neki! Imeli smo vsak svoje smuči, turne, seveda. Moje so bile dolge 1,80 m in precej široke.' Dediščina avstrijske vojske, kolikor se spominjam. Bilgeri, stremena in leskovke, to je bilo vse. Glede maž pa se res ne spominjam več Tiste čase - smo uporabljali vosek, morda pa tudi že klister. Oblekli smo. kar smo pač imeli. Tudi se ne spominjam, da bi imeli državne grbe ali kaj takega.
V katerih disciplinah ste tekmovali?
Nastopili smo samo v tekih. Skakalnico smo si samo ogledali, imel pa sem občutek, da bomo v skokih inozemce nekoč že dohiteli, da pač to ni tako težka reč.
Tekmoval sem v smuškem teku na 18 km, Švigelj in Zinaja pa na 50 km. Kako je bilo tisto z Zina-jo? Res ga še ni bilo popoldne nazaj, vozil je ves dan, od jutra do mraka. In prav takrat, ko so podirali cilj, se je pojavil na progi. Bil je še vedno ambiciozen in vpil. »Vsaj toliko počakajte, da bom vozil skozi cilj!«
SO TUDI ZINAJO ŠTOPALI?
Kje neki! Saj je vozil ves dan, menda kakih deset . ur. Švigelj, naš drugi tekmovalec, pa je odstopil. Na - ledeniku pod Mont Blanckom je bil tako hud vihar, da je začel zmrzovati. Bil je pomanjkljivo napravljen. Glede oblačenja in opreme v tistih letih še nismo imeli izkušenj. Junaki Cha-monixa pa so bili Norvežani. V smučanju so odnesli vsa prva mesta. Znani T. Haug je zmagal na 18 km, 50 km in še v kombinaciji, v skokih pa je bil prvi Thams. Ja, Norvežani so bili res hitri. Kar švigali so mimo nas, ko so nas s klicem »skol« prehitevali.
Kako je bilo s plasmajem naše reprezentance?
Pobrali smo mesta med zadnjimi. Nisem si mogel predstavljati, da je smučarski šport med Nordijci tako razvit. Spominjam se pa, da so bili Angleži za nami. No, zaključnega banketa pa smo se kljub vsemu udeležili. Celo v v smokingih, jaz v izposojenem.
DAN ‘iN NOC NA SMUČEH Pravzaprav se nisem nikoli prišteval med športnike, bil sem alpinist. Napor je pomenil zame užitek. Spominjam se, da sem v Chamonixu z užitkom tekel po res lepi smučini in dobrem snegu.
Toda. dandanes je že vse drugače, nove generacije razpolagajo z obilnimi izkušnjami. Zdaj imamo tudi izvensezonsko vadbo in ne vem kaj še vse.
Ti nisi hodil k telovadbi?
Moj oče, starosta ljubljanskega Sokola, je bil v tem oziru ta-zočaran nad menoj. Ne, za telovadnico in formalnosti nisem bil, pač pa za naravo, za gore in sneg. Alpinist, lahko bi rekel tudi individualist.
Kako je bilo tisto s tvojim rekordom na smučeh?
Nekoč sem res napravil tale eksperiment. Na smučeh sem krenil iz Mojstrane na Velo polje, nato čez Hribarice — Sedmera jezera — Komno — Vogel — Črno prst. To je bila moja visokogorska turna vožnja okrog Bohinjskega jezera. Trajala je 31 ur in pol.
Torej, noč in dan na smučeh. In kako si se hranil?
Pripravil sem si sendviče. Vsake tri ure sem se ustavil in »e krepčal. To je bil pač poizkus. Tisto v Mariboru pa je bilo drugače. Kdaj pa kdaj sem si zaželel alpski ambient in sem smučal brez prestanka od Slovenj Gradca po pohorskih grebenih do Maribora. Sam, seveda, in ob luninem svitu, ker mi je bilo tako najljubše. Trdno sem zaupal kakor svoji zmogljivosti tako tudi čutu za orientacijo.
Po mojem mnenju si pretiraval. Sploh pa nisem pristaš tako napornih športov, kakor je maratonski tek in podobno. Včasih je bilo menda res preveč napora, vendar vztrajam pri tem, da so zame veliki napori tudi po svoje užitek. Kaj naj bi povedal sodobni športni generaciji? Pravzaprav vedo danes že zelo veliko o treningu in higieni življenja. Po mojem mnenju je potrebno, da ima smučar tekač tudi vzdržljive roke. Drug drugega bi morali opazovati, in se učiti od vrlin in napak. Vrh tega bi morali biti športniki celo leto, ne samo v zimski sezoni. Saj je toliko lepih in privlačnih športov za vsak letni čas posebej. V splošnem pa premišljujem o stvari, tekme so zame problematika. Ne bi jim smel pripisovati prevelikega pomena, bolje bi bilo, če bi imel mlad rod nekak igriv odnos do tekmovanja.
Poslovil sem se od našega prvega belega olimpijca. Ostal je za mizo in segel po knjigi. »Moram študirati,« je rekel: »Študentov ne smemo nikoli razočarati.«
DRAGO ULAGA
j	2 •	3	4-	5	6		7	S	9	10,;	n.'	12	13	14-	15	16	17	18
19							20			>	d		21					
22					□	23						24 25	0	26				
27			□	□	28					□	29	*	30	D	31			I:
32				33					□	*			L	s	□	36		
37		Ll	38					□	39			*	O	40	41			
	ti	43					_ □	4-4 ,				Lr					1	
		46				□	*					U48					49	I
50	51				□	52					□	53				□	56	55
56			□	5?	58					□	59				O	60		
61			62.	□	63				D	6<t				□	£5			
£6		-		67	□	68		□	.69				O	j?0				
Ji					n		75	74				r	175					
76							77				f	i	78	1				'i
— Se enkrat najlepša hvala, da ste mi izkazali zaupa-g nje in me izvolili za predsednika hišnega sveta...
.1
NAGRADNA KRIŽANKA
Vodoravno:	1. steklena, v
srednjem delu razširjena cevka, ki služi za pretakanje različnih tekočin (posebno v analitični kemiji), 7. ime dveh severnoameriških držav (severna in južna), 13. divji stepni konj, 19. soseska, okolica, 20. vrsta tkanine, 21. pripadniki nekdanjega naroda na Pirenejskem polotoku, 22. risana zgodba z besedilom, 23. muza ljubezenskega pesništva, 24. veznik, 26 pripadnik staro-indijanskega ljudstva, 27. sorodnica, 28. luka in naselje na otoku Ugljanu nasproti Zadra, 29,. budistovski višji duhovnik,
31.	ženski pevski glas (množ.),
32.	naplačilo, 33. odločilni trenutek v bolezni, 34. oprsje, prsni koš, 36. kratica jifgoslov. letalske družbe, 37. kazalni zaimek, 38. veliko mesto in istoimenski zaliv na Japonskem. 39. pohajkujem, hodim brez cilja, 40. ime znane angleške pisateljice kriminalnih romanov, 42. stanovalka iz bližnje okolice, 44. grdoba, porednež, 45. kopa, kozolec, skedenj; 46. ime slov. baletnega mojstra in koreografa, 47. hazardna igra na karte, 48. morski ropar, 50. počasi (srbohrv.), 52. znamka jugoslov. električnih štedilnikov, 53. polotok v bližini Dubrovnika, 54. začetnici imena in priimka našega opernega pevca, ki se je v letih med vojno preselil v Zagreb, 56. kraj pri Domžalah, 57. pripadnik germanskega naroda, 59. potepanje, 60. turški mogočnik, 61. prav isto, 63. rododendron, 64. umivam, 65. grški bog ljubezni, 66. vrsta sira. 68. osebni zaimek,
NAGRADE
Prva nagrada 10.000 dinarjev in pet nagrad po 1000 dinarjev.
Rešitve pošljite najkasneje do 10. januarja na naš naslov: Delavska enotnost, Ljubljana, Kopitarjeva 2. Na prednji strani pisemskega ovitka označite: »Nagradna križanka«.
69. vrsta tkanine, žamet, 70. izrabljena, ne več nova, 71. tuje žensko' ime, 73. puščavnik, 75. pripadnik starega predindo-evropskega plemena, 76. tisti, ki se komu posmehuje ali ga smeši, 77. naziv najboljšega letošnjega jugoslovanskega filma, nagrajenega v Puli z »zlato areno«, 78. nastanek, razvoj.
Navpično: 1. red, vrsta, leha, 2. zlatenica, 3. prostor pred vhodom v hišo, veža, 4. ime znanega ameriškega filmskega režiserja (Kazan), 5. čutilo, 6. začetnici imena in priimka hrvaškega književnika (1838—1881), 7. del alpinistične opreme, 8. napad, 9. avstralski otok v Koralnem morju, 10. etiopska reka, ki se izliva v Rudolfovo jezero, 11. osebni zaimek, 12. obmorsko letovišče na Koprskem, 13. osebni zaimek, 14. grobo orientalsko sukno, 15. domače žensko ime, 16. skupen naziv za vse, kar vzamemo s seboj na potovanje, 17. sol ocetne kisline, 18. ime sovjetskega premiera Hruščova, 23. tuje žensko ime, 25. vrhovni cerkveni poglavar muslimanov, 28. nacionalni
muzej v Madridu, 29. vedno zelena rastlina, ki raste v Sredozemlju — njeni listi so simbol časti in slave, 30. okrajšan podredni veznik, 33. vrsta žlahtnega pljna, 34. skrivnosten, 35. namestnik staroperzijskih vladarjev, 38. osje gnezdo, 39. južnoameriška žolna, 41. večja sku-
pina dreves, 43. prikladno, primerno, 44. priimek enega najboljših jugoslov. košarkarjev (»zlata levica« jugoslov. košarke). 45. težko diham, 47. razgovor, 48. črevesna bolezen, 49. strogi izpit na visokih šolah, 50. del hleva, jasli, 51. kuhinjska potrebščina, 52. del člov. telesa, 53. zaklopnica v srcu, 55. pročelje, sprednja stran, 58. središče vrtenja, 59. preddelavec, 60. vrsta velikih južnoameriških papig (množ.), 62. ime že umrlega velikega slov. pesnika in prevajalca Shakespeara, 64. ruska reka, ki se izliva v Belo jezero, 65. zemeljski plin brez barve in duha, 67. ploskovna mera (množ.), 69. povezava, 70. poželenje (množ.), 72. okrajšan podredni veznik, 74. grška črka, 75 kemični znak za srebro.
— ... Ne, ne! V delovnem času ne pripovedujem nikakršnih vicev, samo vprašal sem, če mi lahko kdo posodi do prvega dva tisoč dinarjev!
Prodajni servis

M
LJUBLJANA - MARIBOR
— ... Oprostite, samo eno vprašuje — kje ste dobili premog? ...
Zima je že tu. Pohitite v Modno hišo in si oglejte bogato zalogo tekstila in konfekcije!
illlllllltllHIIIIIIIIIIlillM	....
»d
t(/i	1
Spored RTV Ljubljana od 30. decembra 1963 do 5. januarja 1964
PONEDELJEK
30. decembra
5.00—8.00 Dobro jutro! (Pl-san glasbeni spored) — 8.05 S Koroškim akademskim oktetom doma in pri sosedih — 8.25 Sestanek z zabavnimi orkestri — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Odlomki iz slovenskih oper — 10.15 Od pesmi do plesa —	10.55 Glasbena
medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! —	12.05 Zabavna
glasba — 12.15 RKU — 12.25 Z melodijami in popevkami v dobro voljo — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —	13.30—
14.35	Novoletni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —	15.15 Zabavna
glasba — 15.45 S knjižnega trga — 16.00 Vsak dan za vas —
17.05	Iz opernega albuma —
18.00	Poročila — aktualnosti
doma in v svetu — 18.10 Tisoč pisanih taktov —	18.45 Pota
sodobne medicine — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice —19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Simfonični kon-cet orkestra RTV Ljubljana -
22.10	Zabavni koleidoskop —
23.05	Literarni nokturno — 23.15 Zadnje trtčetrt' ure —
24.00	Zadnja poročila’ in zaključek oddaje
TOREK
31. decembra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —	8.05
Vedri zvoki — 8.40 Nekaj priljubljenih domačih napevov 8.55 Za šolarje — 9.25 V ritmu foxtrota — 9.45 Lucijan Marija Škerjanc: Variacije brez tčmc
—	10.15 Zvoki za dobro voljo
—	10.40 Zaključni prizor opere
»Kavalir z rožo-« Richarda Straussa — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! —	12.05	Zabavna
glasba — 12.15 RKU — 12.25 Z valčkom in polke v Silvestrovo — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pester spored orkestralne in solistične glasbe — 14.05 Melodije pred novoletnim rajanjem — 14.35—
15.30	Vesela srečanja s starimi znanci — 15.30 Posnetki javne oddaje za otroke »Veseli tobogan« — 16.30 Z melodijami čez d m in strn — 17.05 MRI — Čarobni pisalni strojček — 18.05 Plesni in Zabavni orkester RTV Ljubljana svojim poslušalcem za novo leto — 18.40 Pri puščavnikih našega stoletja — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Kronika blagopoko j nega leta 1963
—	22.10—23.40 Za veselo slovo od starega leta — 23.40 Dvajset minut pred polnočjo —
24.00	SREČNO 1964!	—	00.05
Prvi ples v novem letu —
01.00	Novoletni koktail — 02.00 Srečno 1964 ob pesmi in plesu
—	0.3.00 Ples za staro in mlado — 04.05.00 Spomini in želje
SREDA
ČETRTEK
1.	januarja
6.00—8.00 Z vedrimi melodijami v Novo leto — 7.40 Novoletni pogovor s poslušalci —
8.00	Mladinska radijska igra —
9.05	Bedrih Smetana: Prodana nevesta — 11.00 Silvo Matelič: Naše majhne radosti — 11.20 Nekaj vedrih in poskočnih —	12.05 Domače viže in
.napevi za novo leto — 13.10 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Za ples in razvedrilo —
14.00	Violinist Edvard Grač koncertira z orkestrom RTV Ljubljana pod taktirko Jakova Cipcija — 14.40 Dvajset minut z zborom in orkestrom Ray Conniff — 15.05 Naši olimpijci pred mikrofonom — 17.05 Na obisku pri zabavnih ansamblih Radia Sofia — 17.30 Radijska igra — 18.15 Robert Schumann: Pesnikova ljubezen — 18.45 Z lokom po strunah — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice —19.30 Radijski dnevnik — 20.00 »Zvezdni utrinki« — 21.00 Willon-Menart: Veliki testament — 21.40 Zveneče kaskade — 22.10 Zaplešite z nami — 23.05 Za vesel konec tedna — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
2.	januarja
6.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 7.15-
8.00	Pozdravi kolektivov za novo leto — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.31 M. Mahnič-M. Vodopivec: Starec in živalca — 9.05 Plesi v starih in novih oblekah — 11.00 Jugoslavija in svet v letu 1963 — 11.30 Kaj imamo novega v našem opernem arhivu — 12.05 Revija zabavnih melodij — 13.10 Obvestil^, in zabavna glasba —
13.30	»Pripovedke iz dunajskega gozda« — 14.00 »V domačem tonu« — 15.05 Veliki plesni orkestri — 15.40 Orjak se-demletke (reportaža) — 16.00 Novoletna glasbena križanka — 17.05 Majhni ansambli zabavne glasbe — 17.50 Iz galerije Shakespeara —	18.30
S popevkami po svetu — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbne razglednice —19.30 Radijski dnevnik — 20.00 »Osebna izkaznica« — 21.00 Zabavna zvoki —
22.10	Od tedaj in ondod — 23.05 Iz baročne glasbe — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
PETEK
3.	januarja
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Plesni orkester vzhodno-nem-škega radia — 8.30 »Bela rdeča je gredica« — 8.55 Pionirski tednik —	9.25 Novi po-
snetki popularne domače glasbe — 10.15 Finale 3. dejanja opere »Pikova doma« Petra Iljiča Čajkovskega — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš, prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti v prihodnjem letu — 12.25 Domače melodije za prijetno opoldne —	13.15
Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Domači solisti in sklada-
telji — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Sebični velikan —	14.35 Majhni zabavni
ansambli —	15.15 Zabavna
glasba — 15.45 Jezikovni pogovori —	16.00 Vsak dan za
vas — 17.05 Popoldne pri skladatelju Camillu Saint-Saensu —
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zbor Roger Wagner poje Dvoraka in Orffa — 18.30 Pripoveduje vam ... — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice --
19.30	Radijski dnevnik — 20.00
Revijska glasba —	20.15 Te-
denski zunanjepolitični pregled —	20.30 Iz glasbene grafike
Clauda Debussyja — 21.00 Lahka glasba — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Naš nočni mozaik — 23.05 Iz klasične komorne glasbe
SOBOTA
4.	januarja
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.10— 6.15 Napotki za turiste — 6.40— 6.45 Pregled športnih prireditev. za nedeljo — 8.05 Vedre melodije za konec tedna — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Z mladimi pevci po svetu — 9.45 Solistična zabavna glasba — 10.15 Dvajset minut z narodno-zabavnimi ansambli — 10.35 Po špansko in portugalsko v starem in novem svetu — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 RKU — 12.25 Lepe melodije —	13.15
Obvestila in zabavna glasba -13.30—14.35 Glasbeni sejem —
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Naši amaterji pojo — 16.00 Vsak dan 43 vas — 17.05 Gremo v kino
17.35	Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu —
18.10	Recitali znameniti^: pevcev — 18.45, Novo v znanosti —
19.00	Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Novo v studiu 14 — 20.22 A. A. Milne: Qospod Dim gre mimo — 21.10 Za konec tedna — ples — 22.10 Oddaja za naše izseljence —
23.05	Za ples in razvedrilo —
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaje
NEDELJA
5.	januarja
6.00—8.00 Dobro jutro! san glasbeni
spored) — 6’3°^g
5.35	Napotki za turiste — 7' Pogovor s poslušalci —	'n-
mladinska radijska igra —
Iz albuma skladb za otroke
9.05	' Naši poslušalci čestit3^ in pozdravljajo - I. — l°-°° pomnite, tovariši... — 1 Ura pri skladateljih Lisztu in Dvoraku — 11.30	^
deljska reportaža — 11.50 listična zabavna glasba — 1 Naši poslušalci čestitajo 1P $ zdravljajo - II. — 13.10 °^3o stila in zabavna glasba —
Za našo vas — 13.50 Konce Nek^
_ 15.«3
pri vas doma — 14.10 melodij, nekaj ritmov Od Griega do Gershwina ^ 16.00 Humoreska tega tedna ^ 16.20 Naš glasbeni avtomat g 17.05 Hammond orgle —	9
Radijska igra — 18.15 iz znamenitih oper — 19*°° vestila — 19.05 Glasbene glednice — 19.30 Radijski nik — 20.00 Izberite sV^.°tei)
‘ nai”1
- 23.05 Nočni koncert syja — 24.00 Zadnja Por°^ in zaključek oddaje
pevko — 21.00 Velika P1 stva — 22.10 Zaplešite
©
DELAVSKA ENOTNOST - St. 51-52 - 30. decembra 1963
X^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv\xxx\xx\xxxxxxxxxxxxxxxxv\xxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\\x\xxxxx\vxxxxx\xxvxxxxxxx\xxx\\xxxx\xxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxx\xxxxxx\xxxx\xxx\xxxxxxxxxv,xxxxxxx\xxxxxxxxxxvxxxvxx\xxxxxxvxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxvxx.xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx.~.2
22. komuna SLOVENJ
GRADEC
Komune:
18.	ŽALEC
19.	ŠKOFJA LOKA
20.	SLOVENSKA BISTRICA
21.	DOMŽALE
22.	SLOVENJ GRADEC
Ne bomo začenjali s številkami, ker te nam ne bi dale prave predstave o gospodarski moči in razvitosti občine, o njeni pomembnosti in splošnem gospodarskem in kulturnem gibanju v njej.
Želel bi le predstaviti delo in življenje slovenjgraških občanov, ki gradijo in ustvarjajo po svojih močeh in sposobnostih. Ne moremo sicer predstaviti gigantov naše socialistične graditve - teh ni. Toda kaj zato, so pa mnoga večja in manjša podjetja, ki so in še nastajajo, včasih tudi v težkih pogojih. To so delovne organizacije, ustanove od zdravstva do šolstva, kulturne organizacije, zakaj znano je, da je Slovenj Gradec že dolgo let kulturno in trgovsko središče koroške regije. Ne samo kulturno, tudi trgovsko središče. Stari grb Slovenj Gradca široko odpira trdnjavska vrata. »Kaj mislite, da to pomeni?« Nič drugega kot to, da trgovini daje prosto pot in jo vabi. Tradiciji in simboliki je zadoščeno. Mesto Slovenj Gradec se razvija v izrazito trgovsko središče našega koroškega kota.
Gospodarske in kulturne krepitve občine ni mogoče zajeziti, v tej želji vztrajajo občani, spodbijajo pa jo širši družbeni interesi. Seveda se včasih tudi kaj zatakne, toda prepreke brž odstranijo, ker vedo, kaj hočejo. Opišimo torej njihovo delo, njihove uspehe, pri tem pa ne pozabimo na tiste, ki jih še nameravajo doseči.
^ tr$
SLOVENJGRAŠKA OBČINA —
KULTURNO IN TRGOVSKO SREDIŠČE?
OB KULTURI NAGLA RAST GOSPODARSTVA
Ne moremo mimo tega, da ne bi že takoj uvodoma povedali, da slovenjgraška občina v zadnjih letih zaznamuje uspešen razvoj in napredek. Ti uspehi so nedvomno še pomembnejši, če upoštevamo, da so bili doseženi ob dokajšnji zaostalosti oziroma nerazvitosti industrije in gospodarskih podjetij.
Silovitejši vzpon gospodarstva občine je torej zabeležen šele v zadnjih letih. Kolikšna je gospodarska rast občine, nam najbolje obeležijo podatki o naraščanju družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka. Tako bo prvi porastel za 20,6 9'o in narodni dohodek za 20,2 %. Glede na dosežene uspehe predvidevajo, da se bo' narodni dohodek na prebivalca v primerjavi z letom 1962 povečal za 19,8 %, medtem ko bo prebivalstvo številčno porastlo le za 3 odstotke.
Medtem ko je v zasebnem sektorju zabeležen padec udeležbe v strukturi celotnega proizvoda- v primerjavi s preteklim letom, pa družbeni sektor zaznamuje porast od 71,1 % na 76,4 %. Sorazmerno najvišji porast družbenega proizvoda je predviden v industriji (31,2 %), zlasti zaradi pričetka obratovanja nekaterih novih zmogljivosti v industrijskih podjetjih. Sledi trgovina (16,34), gostinstvo (16,2), najslabše je kmetijstvo (10,6 %) zaradi šibkega porasta proizvodnje v zasebnem sektorju, medtem ko obrt dosega visoko udeležbo (39 %), kar je zlasti pripisati vplivom združevanja.
V občini je trgovina več let prednjačila pred industrijo in ji odvzemala prvenstvo tudi pri vlaganju sredstev za nadaljnji razvoj. Velja omeniti, da je do tega prišlo deloma zato, ker je primanjkovalo sredstev, deloma pa, ker ima Slovenj' Gradec še vedno pomembno vlogo v koroški regiji (občina Slovenj Gradec, Ravne, Dravograd, Radlje). Ker je bil tu sedež prejšnjega okraja, je v Slovenj Gradcu ostalo več pomembnih ustanov: Komunalna banka, Javno tožilstvo, Koroška turistična zveza, Bolnišnica za področje vseh občin itd. To je povzročilo rast trgovine °b izdatnejši podpori občine in drugih činiteljev v občini. Trgovina je bila torej pred industrijo iz dveh razlogov: razvoj občine . in 'mesta Slovenj Gradec je zahteval večanje trgovskega omrežja, pa tudi z izde-
lanimi programi je trgovina prehitela svojega konkurenta — indu-strijo.
Poglavje zase pa sta v občini gostinstvo in turizem. Nedvomno se gostinstvo ni razvijalo niti v skladu z industrijo, še manj pa s trgovino. Gostinstvo je leta po osvoboditvi životarilo, šele zadnja leta je pričelo v tej gospodarski dejavnosti vreti. Čutiti je bilo zadovoljivo gibanje, bolj ali manj pa je zaživelo gostinstvo šele letos. Vendar ne bodimo črnogledi. Kot vse kaže, bodo storjene napake že v perspektivi odpravljene. Menijo namreč, da bi z adaptacijo obstoječih gostinskih lokalov rešili najnujnejše potrebe tudi ob povečanem turizmu.
Kot gostinstvo je tudi turizem šibka točka v razvoju občine, čeprav pogoji za razvoj turizma so: velika zakladnica naravnih lepot slovenjgraške občine in njene okolice; venec gorskih vrhov in manjših gričev; lepo urejeno kopališče; stari grad in na drugi strani gostišča Kremžar-, jev dom, Mala in Velika Kopa, Črni vrh in pod njim Ribniška koča; na drugi strani Rahtel in Plešivec — vse to so izletniške točke. Naj omenimo še maloobmejni promet: Vič in Holmec. Prehodna sta ob vsakem letnem času. Torej tudi za tuje turiste, katere pelje pot skozi Slovenj Gradec, je občina lahko zanimivo in privlačno turistično območje, le približati jim ga je treba. O tem v občini že razmišljajo, pa tudi storili so že marsikaj, vendar še vedno ostaja odprto najpomembnejše vprašanje — ceste. Menijo namreč, da vse do izgradnje oziroma asfaltiranja ceste Velenje—Slovenj Gradec ni mogoče misliti na povečanje pritoka turistov. Ko bo dograjena še cesta Slovenj Gradec— Ravne, ki bo skrajšala sedanjo pot med obema krajema za več kot 10 km, bo nedvomno tudi ta nova prometna zveza močno prispevala k povečanju prometa iz domačega in tujega turizma.
Mislinjska dolina je obdana z visokogorskimi kmetijami, zato lahko trdimo, da razvoj KMETIJSTVA v občini ni perspektiven. Čeprav neprestano širijo socialistični sektor kmetijstva, so ti gorski predeli preveč odmaknjeni in nerentabilni za obdelovanje s kmetijskimi stroji. Zaradi izrazito neekonomičnih pogojev. širjenja socialističnega kmetijstva in zaradi slabših pogojev gospodarjenja na mnogih višinskih kmetijah, se pred organe občine vse pogosteje postavlja vprašanje, kako ohraniti na določeni višini razvoja te kmetije, ki že zaradi svoje višinske lege, še bolj pa zaradi pomanjkanja. ljudi, vedno bolj nazaduie. Mnogi mladi ljudje s teh področij
1.	VELENJE
2.	IDRIJA
3.	JESENICE
4.	KRANJ
5.	KAMNIK
6.	SEŽANA
7.	NOVO MESTO
S. SEVNICA 9. LOGATEC
10.	NOVA GORICA
11.	GROSUPLJE
12.	MURSKA SOBOTA
13.	PTUJ
14.	TREBNJE
15.	METLIKA
16.	RADOVLJICA
17.	RAVNE
se raje zaposlujejo v industriji. Prišli so namreč do zaključka, da bo treba temeljito analizirati, na katerih in kakšnih površinah se kmetijska proizvodnja izplača oziroma je ekonomična — tem bolj poprijeti.
»Kaj pa kultura, kaj šolstvo, kaj zdravstvo, kaj družbeni standard?« boste vprašali. Odgovor bo kratek in jasen: »Rastejo, uspevajo in se razvijajo v skladu s splošnim družbenim in gospodarskim razyojem občine.« Močna kulturna razgibanost (Muzej ljudske revolucije, Umetnostni paviljon, Ljudska knjižnica, Radio- Slovenj Gradec), nova bolnišnica — ponos občine, vsako leto 50 novih stanovanj (letos 60), zgrajenih iz občinskega stanovanjskega sklada, šole (14 šol, od tega ena srednja ekonomska šola), vse to in še marsikaj kaže na skladnost gospodarskega in kulturnega -razvoja občine Slovenj Gradec.
LJUBLJANA TRANSPORT — POSLOVALNICA SLOVENJ GRADEC
So starejša, pa tudi mlajša podjetja. No, med slednje lahko prištevamo Ljubljana-transport. Toda čeprav mlajše, se je podjetje dobro vključilo v razvoj gospodarskega življenja občine, saj skladno z razvojem povečava svoje zmogljivosti, tako da le-te danes povsem zadovoljujejo gospodarske potrebe občine. Podjetje intenzivno širi svojo dejavnost na področje servisne dejavnosti, saj je znano, da so potrebe glede na naraščajočo motorizacijo večje in zahtevnejše. Trenutno opravljajo vsa popravila za lastne prevozniške zmogljivosti ter servise: Zastava, Tomos, NSU-Pretis ter opravljajo vse tehnične preglede vozil za štiri občine. Toda, kot povedo, s sedanjo servisno dejavnostjo niso še povsem zadovoljni. Servisno dejavnost mislijo še razširiti in modernizirati, tako da bodo motorizirani občani z njihovimi storitvami zadovoljni, zlasti s storitvami za servis Fiat-Za-stava in Tomos.
Več skrbi kot mehanizacija ,jim povzroča kader. Tega namreč primanjkuje. Zaradi tega je že sedaj od skupno 65 zaposlenih 19 vajencev, ki jih nameravajo usposobiti za bodoče naloge.
2e letos bodo prepeljali 22.000 ton materiala in prevozili 450.000 kilometrov. Drugo leto imajo v planu znatno povečanje: prepeljali bodo
35.000	ton materiala in prevozili
690.000	kilometrov. Tako računajo, da bodo plan za leto 1963 v primerjavi z letom 1962 prekoračili za 40 %, v prihodnjem letu pa kar za 56 odstotkov.
KULTURNO
SREDIŠČE
KOROŠKE
REGIJE
Spomenik NOB — Slovenj Gradec svojim borcem za svobodo 1941—1945
Ljubljana transport — Poslovalnica Slovenj Gradec — Servisne delavnice
Slovenj Gradec
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>^XVXXXXXXVXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXC<X«XXXXXXXXXXXXVXXXV,XXXXXVXXXXXXXW.X'^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVV>XXXXXXXXXXXXXX\XX.XXXX\XXXVXXXXXXXXXXXXXxXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
jS«Sei»3«»MN«SH«e0Se*XSK«CNSON«O3KW»SNW<MKS««SKW^^
I
I
KOMUNALNA
BANKA
je po organizaciji kreditnega aparata v letu 1961 razširila svojo dejavnost na področje vseh štirih občin koroškega predela kot geografsko zaokroženega in gospodarsko precej razvitega regiona z močno in raznovrstno industrijsko dejavnostjo (občine Slovenj Gradec, Dravograd,
Ravne in Radlje). Skratka, v omenjenem letu je bilo njeno poslovanje postavljeno na povsem nove osnove in posluje kot gospodarska organizacija, s posebnimi družbenimi nalogami ter veljajo za njeno poslovanje skoro v celoti načela in predpisi kot za druge gospodarske organizacije.
Na osnovi širokega razvoja gospodarstva v vseh štirih občinah je postala tudi vsebina dela banke bogatejša. Banka je postala poslovni partner z gospodarstvom, z večjimi nalogami in večjo družbeno odgovornostjo. Tako na primer banka iz družbenih skladov kreditira za investicije 1,598 milijonov, iz stanovanjskih skladov pa za stanovanjsko izgradnjo 7 milijonov manj kot 3 milijarde. Največ sredstev odpade na občino Ravne, ki je tudi gospodarsko najrazvitejša občina na poslovnem področju banke.
Nedvomno je treba omeniti prizadevanje banke za ustvarjanje čim boljših pogojev pri kreditiranju investicij v gospodarstvu. V te namene je banka letos pričela z intenzivnejšim zbiranjem in formiranjem lastnih sredstev za kreditiranje investicij. Tako so na primer zbrali okrog 600 milijonov teh sredstev,
Sredstva so razdelili med 33 ‘koristnikov, največ pa so prejeli: bolnišnica v Slovenj Gradcu za dograditev kirurško-ginekološkega objekta, sledi Tovarna usnja Slovenj Gradec, za šolo v Prevaljah itd. Precejšen delež v dolgoročnih kreditih za investiranje pa predstavljajo sredstva hranilnih vlog; ca. 60 milijonov dinarjev in pa hranilne vloge na odpoved okrog 30 milijonov. V zadnjem času banka vedno bolj usmerja ta sredstva v gospodarske investicije, medtem ko je pred tem ta sredstva bolj vlagala v financiranje objektov družbenega standarda. Bolj ali manj je banka s temi sredstvi pripomogla k reševanju marsikaterega problema negospodarskih kot tudi gospodarskih	investicij, kar
brez pomoči banke	prav gotovo ne
bi bilo izvedljivo.
V tej svoji dejavnosti banka tudi kreditira z obratnimi sredstvi 94 podjetij s 6 milijardami 300 milijoni din.
Čeprav banka še nima povsem organizirane zunanje mreže, saj ima razen v Slovenj Gradcu izpostave samo v Prevaljah,	Dravogradu in
Radljah, kjer pa bo	predvidoma pri-	merilnih
četa poslovati šele	s 1. januarjem,	izdelkov,
pa vendarle lahko ugotovimo, da so vlagatelji letos in tudi pretekla leta vložili v banko precejšnja sredstva, kar dokazuje saldo hranilnih vlog: od 264 milijonov v letu 1962 se je saldo hranilnih vlog letos povečal na 340 milijonov din. Vsa sredstva je vložilo okrog 6000 vlagateljev.
Tudi z odobravanjem potrošniških kreditov imajo v banki precej dela, saj vodijo evidenco o skoraj 5000 posojilojemalcih s 600 milijoni din potrošniških kreditov. (Občina Slovenj Gradec ima več kot 2000 posojilojemalcev z 235 milijoni din kreditov.) Vendar pa banka poleg teh kreditov pokriva tudi potrošniške kredite trgovskih podjetij, in sicer s 385 milijoni dinarjev.
Poslovanje bo banka še izboljšala z ustanavljanjem izpostav v vseh večjih centrih in tako bolj približala svoje usluge gospodarstvu in prebivalcem.
bodo letos ustvarili okrog 700 milijonov. Da je uspeh tovarne vsako leto večji, potrjuje tudi ustvarjeni bruto produkt v 1962. letu — 450 milijonov dinarjev. .
Čeprav že samo nekaj številk kaže na močan porast proizvodnje in splošni uspeh podjetja, naj povemo, da je podjetje za leto 1963 postavilo plan, ki je za 58,6 % večji od plana v letu 1962. Obveznost bodo izpolnili, pa čeprav so . bili v letošnjem drugem polletju deležni tudi kritike. Zaradi objektivnih vzrokov je namreč v tretjem četrtletju podjetje samo z 62 % izpolnilo planske obveznosti. Vendar sta kolektiv podjetja ter vodstvo dokazala, kako neutemeljena je bila kritika saj bodo izredno povečani plan izpolnili stoodstotno.
Kako kakovostni so proizvodi tovarne, očito govori tudi veliko povpraševanje inozemskih kupcev. »Če naši proizvodi ne bi bili kakovostni, prav gotovo inozemski trg ne bi bil zainteresiran za nakup naših proizvodov,« menijo v tovarni. In res. je. Skoro polovico svoje proizvodnje, je letos podjetje izvozilo v Ameriko, Belgijo, Holandijo in Egipt. Največji inozemski kupec so podjetja iz Amerike, 'saj so na pr. letos odkupili preko 500 ton lesene galanterije, zlasti pa se zanimajo za izdelke: bloke za nože, kuhinjske deske, okrašene s sito tiskom. Tradicija in kvaliteta jih vsestransko zadovoljujeta.
Poleg vseh vrst meril iz lesa, plastike in kovin (proizvodnjo kovinskih meril šele uvajajo) pa je njihova proizvodnja razširjena še na proizvodnjo elektronskih aparatov, instrumentov in elektro Prav sedaj osvajajo proizvodnjo merilcev hitrosti pri motorjih in elektronska časovna stikala, ki jih je naša industrija še pred kratkim morala uvažati.
Proizvodnja torej raste, večajo se potrebe po strokovnem kadru. S štipendijami in sprotnim izobraževanjem so si zagotovili dovolj kadra, ki ga bodo večali skladno z naraščanjem proizvodnje.
IZ MAJHNEGA JE NASTALO VELIKO PODJETJE
PRVA V OBČINI — TOVARNA MERIL
Sodi med specializirane tovarne te vrste, lahko celo rečemo, da je edina tovarna v Jugoslaviji, ki v takem obsegu in taki kakovosti izdeluje vse. vrste meril iz lesa, plastičnih mas in že tudi iz kovin.
Drugo leto bo 60 let, odkar je bilo ustanovljeno podjetje. Vendar je bil to tedaj le manjši obrat, ki je močneje razvil svojo proizvodnjo šele po osvoboditvi. Po tem letu sta bili pomembni dve veji proizvodnje: galanterija in šolski pribor. Toda proizvodnja je naraščala, večale so se tudi potrebe po iskanju in izvajanju novih proizvodov. In uspeli so. Izboljšave so bile na dnevnem redu, večale so se potrebe po surovinah, večale so se potrebe kupcev. Prihajala so nova naročila — izdelovali so nova merila. »Treba bo opraviti splošno rekonstrukcijo,« so sklenili v podjetju. In res so že leta 1962 pričeli z rekonstrukcijo, za katero bodo v celoti porabili 432 milijonov dinarjev. Del sredstev ob vložen v izpopolnitev in modernizacijo obrata za proizvodnjo meril iz plastičnih mas, drugi del pa za obnovo starega lesnega obrata in gradnjo novega objekta, kamor se bo preselil plastični oddelek. Prve uspehe rekonstrukcije pričakujejo že v letu 1965, ko bodo po sedanjih ocenah ustvarili 1.100 milijonov bruto produkta, kar je izreden uspeh, če povemo, da
Ko je bilo leta 1950 v sklopu mestnih gospodarskih podjetij ustanovljeno manjše sedlarsko podjetje, ki je nekoliko kasneje prevzelo še tapetništvo, galanterijsko in zaščitno dejavnost, nihče ni pričakoval, da se bo TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA »NOVA OPREMA« že po desetih letih -razvila v tako močno industrijsko podjetje. Kljub neugodnim prostorninskim razmeram je podjetje očitno napredovalo, posebno še, ko so mu omogočili preselitev v nove oziroma stare prostore
Narodna banka — blagajna in likvidatura
Tovarna meril — strojna delavnica
vojašnice. V kratkem času so proizvodnjo povečali.
Prišlo je do prvih sprememb. Leta 1961 so ukinili proizvodnjo zaščitnih sredstev. Oddelek za proizvodnjo zaščitnih sredstev se je odcepil od podjetja. 50 delavcev je odšlo iz podjetja in v občini so ustanovili novo podjetje »ZAŠČITNIK«. S tem pa ni bila okrnjena dejavnost podjetja. Nasprotno, povprečno je letno naraščal bruto produkt za okrog 100 milijonov dinarjev, tako da bodo letos dosegli okrog 650 milijonov, medtem ko plan za prihodnje leto predvideva povečanje bruto produkta že na 850 milijonov dinarjev.
Nenehna rast podjetja je očita. K povečanju proizvodnje in ustvarjenega bruto produkta je največ prispevala avtomatizacija proizvodnje (avtomatsko zabijanje žebljev v tapetništvu — prej ročno), popolna uvedba tekočega traku v proizvodnji, ureditev transporta in še nekatere spremembe. »Toda, ne bomo se še ustavili,« soi nam dejali v tovarni. »V sedemletnem perspektivnem načrtu predvidevamo nadaljnje spremembe, ki bodo nedvomno uspešne, saj računamo, da bo bruto produkt ob koncu sedemletnega plana znašal že okrog 2 milijardi dinarjev.«
V glavnem je njihova proizvodnja usmerjena v izdelavo kosovnega pohištva. Delajo pa tudi sedeže za avtomobile, posteljno opremo za ladjedelnice Pula in Reka in trgovska podjetja. Njihova proizvodnja je odvisna od več kooperantov, s katerimi pa uspešno sodelujejo. Tako jim na pr. »Žična« iz Celja dobavlja šlarafijio (male vzmeti), Tovarna usnja Slovenj Gradec jim nudi zadostne količine gufnirane žime, medtem ko jim »Dekorativna« iz Ljubljane in »IBI« iz Kranja dobavljata dekorativno blago in gradel. Ogrodje za fotelje jim dostavlja Tovarna pohištva Nova Gorica, medtem ko lesne proizvode izdeluje tudi »Brest« Cerknica ter LIP Slovenj Gradec, obrat Prevalje.
Imajo pa tudi lasten mizarski obrat, ki pa trenutno ne'zadošča potrebam za nemoteno proizvodnjo tapetniških obratov.
Ker je uvajanje vedno novejših oblik pohištva v proizvodnjo nujno za nadaljnje uveljavljanje na trgu, posvečajo temu vprašanju precej pozornosti. Menijo namreč, da bodo le z uvajanjem novitet lahko obdržali sedanji trg, ki po njihovih proizvodih in storitvah močno povprašuje. S tem namenom so ustanovili posebni organizacijsko tehnični oddelek, ki bo skrbel za pestrost in praktičnost njihovih izdelkov. Nedvomno bodo uspeli, saj so si za to nalogo pravočasno pripravili tudi potreben strokovni kader, čeprav jim v proizvodnji in administraciji sicer primanjkuje nekaj strokovnega kadra, menijo v podjetju, bo kader, ki ga šolajo na visokih in srednjih strokovnih šolah, kmalu omilil sedanje rastoče potrebe.
KOMUNALNA
UPRAVA
je bila ustanovljena 1958. leta. Skupno zaposluje 67 delavcev, od tega okrog 40 sezonskih. Podjetje oziroma zavod je razmeroma še na začetku svoje ustvarjalnosti, ki Pa je v glavnem usmerjena v upravljanje in vzdrževanje mestne kanalizacije in vodovoda, cest, pokopališč, in novega kopališča. Skrbijo za odvoz smeti in fekalij v svoje gramoznice, izdelujejo pa tudi cementne cevi za kanalizacijo.
Računajo, da bodo v perspektivi svojo dejavnost še razširili, zlasti imajo v načrtu razširitev mestnega vodovodnega omrežja, gradnjo mestnih čistilnih naprav za kanalizacijo, ogrevanje kopališča z odvišno paro iz Tovarne usnja ter končno izgradnjo nove mrliške stavbe s prostorninskim omrežjem.
STANOVANJSKA
SKUPNOST
»Do leta 1962 smo le bolj životarili,« so nam povedali v STANOVANJSKI SKUPNOSTI. »Razen servisnih storitev: žaganja drv in pralnega servisa nismo imeli drugih dejavnosti. Te smo razširili šele P° letu 1962. Letos smo uredili družbeno prehrano, kjer dnevno izdaja-mb do 1000 obrokov (enolončnice).8
Kot v STANOVANJSKI SKUPNOSTI menijo, bodo obrat še modernizirali in ga usposobili za nudenje cenene hrane: kosila in večerje. Vendar, gospodarske organizacije bodo morale prispevati del sredstev za ureditev kuhinje, saj bodo hrano dostavljali vsem podjet-jem.	,
Poleg otroškega vrtca imajo s« Brivsko-frizerski in česalni salon tef čistilnico.
NAJSTAREJŠE PODJETJE V KOMUNI
Za kratek čas se ustavimo v pr®l teklosti TOVARNE KOS v Sloveni Gradcu. Najstarejša tovarna v komuni je bila ustanovljena 1773. let0, V začetku — kot pripovedujejo f-niso izdelovali kos, temveč žeblje\ Po nekaj deset letih so tovarno Prf' usmerili v izdelovanje kos, tako da je 40 delavcev izdelalo dnevno 200 do 260 kos. Prodajali so jih ž® v prejšnjih časih izven sedanjih naših meja, t. j. v Bolgarijo, Turči)0’ Madžarsko itd. Proizvodnja kos ^ torej že zelo stara — saj jih izdelujejo že nad 190 let.
Proizvajalna sredstva se od takrat pa do danes niso bistveno mf-njala, saj se za izdelovanje kos 6 danes uporabljajo lesena kladiv3’ cepači na vodni pogon. Občutne)5® spremembe so bile zabeležene leta 1951 dalje, ko so dodatno
od
na-
Tovarna kos — vodno kladivo za »širjenje« kos
bavili še par vzmetnih kladiv in poslili nekaj več delovne sile. S® po letu 1956 je žarek modernizaclJg posvetil skozi majhna okna stai3 tovarne, pričeli so nameščati zr^Lt in ostala vzmetna kladiva, v ob* »Kovačnice« za dodatno proizvodnja jeklenih krogel, rezilna orodja
______ ' dveh
pa se uspešno uveljavljaj0
usnjarsko industrijo, v zadnjih z
ležaj®'
iz-
letih
odkovki obročev ^za kroglične Čeprav modernizacija kmetijstva podriva kose — kar se kolektiv . veda — vendar proizvodnja stalno narašča v korist izvoza.
V letošnjem letu so izvozili s jih izdelkov za preko 80.000 dol g jev vrednosti. Bruto produkt je 1956 znašal 43 milijonov din, t*1, gg tem ko znaša leta 1963 že preko ^ milijonov din. Proizvodnjo kos "g od leta 1956, ki je znašala ca. 9U' ^ komadov, povišali v letu	jo
165.000	komadov. V celotnem 0 produktu predstavljajo kose 36 ,e, tretjino vrednosti. Število zfPf.ev. nih znaša v letu 1963 160 dela ^ vendar z ozirom na velika naj°f,e-za leto 1964 predvidevajo še P j Čanje. Skrb za družbeni stan jim ni neznana. Do sedaj so edk leto
ne zrn0*
Nova oprema — Tapetniški oddelek št. 4 za izdelovanje kavčev, divanov, poldivanov in posteljnih vložkov
10 stanovanj, prihodnje najo na tri. Več trenutno rejo.


LESNO
INDUSTRIJSKO
PODJETJE
SLOVENJ
GRADEC
K LESNO INDUSTRIJSKEMU PODJETJU so bili v letu 1960 pripojeni vsi lesno industrijski obrati v Mežiški, Mislinjski in Gornje-dravski dolini razen obrata Rudnika svinca v Mežici. Tako združeni žagarski in lesno predelovalni obrati tvorijo močno gospodarsko celoto, ki bo že v letošnjem letu dosegla Proizvodnjo v vrednosti 2,5 milijarde dinarjev.
Delokrog proizvodnih enot je usklajen s koroškim gozdno gospodarskim območjem, tako da je celotha proizvodnja preskrbovana s surovinami iz lastnega območja.
Od mnogih obratov na pod-točju vseh štirih občin ima podjetje več obratov čiste žagarske proizvodnje, od katerih obrat Prevalje dela še stavbeno pohištvo in ogrodja za kavče, medtem ko obrat v Radljah dela v glavnem stavbeno pohištvo in *rat Pameče panel plošče in deloma tudi risalne deske.
V	vseh devetih lesno industrijskih obratih imajo svoje obratne delavske svete. V podjetju menijo, da je decentralizacija upravljanja v Sedanji stopnji razvoja lesne industrije zadovoljiva, za kar tudi obratni delavski sveti prevzemajo večje Pristojnosti v razvoju delavskega Upravljanja. Te pristojnosti se bodo Zlasti povečale z novim statutom Podjetja, ki bo predložen v razpravo kolektivu konec leta.
Razdrobljenost proizvodnje vpliva na racionalnosti in ekonomičnost Proizvodnje, zahteva cepljenje strokovnega kadra in vpliva na cene Proizvodov. Zaradi tega predvidevalo v sedemletnem perspektivnem načrtu delno koncentracijo obratov v Otiškem vrhu pri Dravogradu, kjer bi zgradili sodobno mehanizi-rano bazensko žago, ki bo predelala Približno polovico surovin njihovega Sozdno gospodarskega območja.
V	skrbi za zagotovitev zadostnega števila kadra niso pozabili na štipendiranje. Trenutno šolajo 9 študentov v vseh potrebnih šolah, medtem ko redno dopolnilno izobražujejo tudi delavce na raznih delovnih testih.
PESTRA
DEJAVNOST
Dejavnost SLOVENJGRAŠKE TOVARNE USNJA je sila pestra. Poleg proizvodnje specialnega podplatnega usnja, blank usnja za obrt-industrijo, okvirnega usnja za ga-lanterijo proizvajajo še vse vrste za-seitnih pokrival (za rudarje, šofer-je motornih koles itd.), gumirano ži-in korita za čevlje. »Veste, izraz 'korito' se nam ne zdi najboljši,« so Parn dejali v tovarni, »vendar za sedaj druge besede še nismo našli.« No, ]P res je, pod tem imenom si nam-reč težko predstavite proizvod, zato 5fl nam ga tudi pokazali. To je sPodnji del čevlja. Podjetja oziroma Zadruge iz Srbije so veliki naročniki "korit«. Ročno namreč korita opletajo in iz tega nastane lahek in zelo 1$kan čevelj v inozemstvu.
Vendar nikakor ni slučaj, da je Podjetje močno razširilo svojo pro-'zvodnjo in povečalo število proizvodov. Prvi koraki k modernizaciji tovarne so bili storjeni že v letu 1962, ko so zaključili z rekonstrukcijo tovarne ter jo opremili z novejšimi fkfoji. Modernizacija tovarne pa je krasti usmerjena v obrat za proiz-*odnjo gumirane žime, katero podaje dobavlja avtomobilski industriji iv oblikovano za vse vrste sedežev, Pohištveni industriji ter za potrebe a'jedelništva.
V	tovarni zagotavljajo, da bodo Proizvodnjo gumirane žime znatnp Povečan že v začetku prihodnjega i6;a. ko bodo stekli novi večji in vhnlčno izpopolnjeni stroji, kateri 1, ravno v teh dneh prispeli v to-
am0.
„ »Kupcev nam ne primanjkuje,« 60 Povedali v tovarni. '
Računajo pa, da bodo z intenziv-obdelovanjem tržišča uspeli [podati tudi znatno večje količine 5§a, ki ga bodo dale nove kapaei-6 v letu 1964. Dobre rezultate so
obveznosti presegli za 100 %>. Niso pretiravali. Izvažajo v Av-Jpdjo, Švico, Nemčijo in Sovjet-k° zvezo.
l Več kot polovico vseh izvoznih ^jčin pa prodajo na ameriškem tr-
v 2a temi besedami torej ni toli-® hvala, kolikor poudarjeno za-®tiovilo, ki da vedeti, da kolektiv jk.djetja he bo ostal samo pri sedajo uspehih. 2e sedaj namreč resno azmišljajo o nadaljnjih možnostih srečanja in razširitve proizvodnje. ^ Ponosom so povedali: »Tovarna ne bo ostala pri sedanji pro-ka>ji. ne, že sede ■ premišljamo, jAko bi na bazi teh surovin pričeli " -lovati sorodne -delke in pro-
Nedvomno bodo uspeli. O tem go-tiv"1 storilnost delovnega kolek-v a- saj se je povečala kar za 25% Primerjavi s preteklim letom. ntt;Ta sedanjem prostoru je podjetje Celo prvič obratovati 1895. leta.
LIP — Slovenj Gradec — OBRAT PAMEČE — brušenje panel plošč na trovaljčni brusilki
Pričetek obratovanja je omogočila ugodna surovinska baza — kvaliteta surovih kož iz okolice, pa tudi ko-roško-štajersko smrekovo lubje je prispevalo svoj delež.
Kot velika tovarna pa je podjetje zaživelo šele po 1948. letu, ko je bila izvršena rekonstrukcija in so bili zamenjani izrabljeni stroji z novimi.
Leto 1961 je bilo najpomembnejše, z rekonstrukcijo so bile pridobljene nove zmogljivosti. Vendar v vsem stremljenju po boljšem niso pozabili na družbeni standard delavcev. Vsako leto nekaj novih stanovanj vedno bolj zmanjšuje kritičnost stanovanjske problematike.
GOSPODARIJO NA 58.000 HEKTARIH
Kako široko je delovno torišče GOZDNEGA GOSPODARSTVA SLOVENJ GRADEC, pove že naslovna številka. Od skupne hektarske površine odpade na izkoriščanje gozdov splošno družbene premoženjske površine 24.000 hektarov, medtem ko upravljajo z gozdovi nedržavnega sektorja na 34.000 hektarih. Delokrog njihovega dela pa ne obsega samo področja slovenjgraške občine, temveč zajema še področje občine Dravograd, Ravne in polovico občine Radlje ob Dravi.
Vredno je omeniti, da je njihova dejavnost sila obsežna,-pa tudi zahtevna. Redno skrbijo, da so opravljena vsa gozdna gospodarska dela v družbenih gozdovih in gozdovih državljanjske lastnine. V tej skrbi pa si najbolj prizadevajo, da varstvo gozdov ni ogroženo, da so opravljena vsa ureditvena dela in to v obeh sektorjih, medtem ko vso pozornost posvečajo tudi' gradbenim' delom, kjer je njihova glavna skrb usmerjena v gradnjo gozdnih in traktorskih poti. V gozdnem gospodarstvu se namreč dobro zavedajo pomembnosti dobrih poti za eksploatacijo gozdov, saj so te za redno In dobro oskrbovanje gozdov sila pomembne. Vendar imajo težave.
Sredstev namreč primanjkuje, zato je njihov položaj prav v tem pogledu sila težaven.
Doslej so svojo proizvodnjo že dokaj dobro mehanizirali. Imajo več kamionov, električnih žag, traktorjev, svojo servisno službo, skratka vse, kar jim omogoča boljšo in eko-nomičnejšo proizvodnjo in seveda izpolnjevanje letnega etata sečnje, ki po gozdno-gospodarskih načrtih znaša 213.000 kubičnih metrov.
Čeprav povedo, da letno prekoračijo podpisani etat sečnje glede na večje potrebe družbe, pa ne ustvarjajo večjih sredstev, to pa zlasti zato, ker so cene proizvodov maksimirane, medtem ko njihovi stroški stalno naraščajo. Eksploatacija je kljub delni mehanizaciji draga, ker mehanizacija ni vedno prilagojena
KMETIJSKA
ZADRUGA
SLOVENJ
GRADEC
Čeprav so pogoji za dobro kmetijsko gospodarstvo izredno težki (veliko hribovitih predelov), zadruga uspešno lcooperira z mnogimi kmeti. Kljub temu pa lahko rečemo, da je njihova osnovna proizvodnja živinoreja.
Trenutno imajo v svojih hlevih 380 glav živine. Čeprav mislijo obseg živine še povečati, pa nikakor ne mislijo rastlinske proizvodnje zapostavljati. Letos so namreč pridelali več kot 200 vagonov krompirja.
Ker jim primanjkuje skladišč so letos dogradili 50-vagonsko skladišče za semenski krompir, medtem ko bo do spomladi dograjen novi hlev za 200 glav molznic.
Tovarna usnja — obrezovalci gotovega usnja in suhi cepilni stroj za egaliziranje (izravnavanje) debeline kože
potrebam in jo je zato glede na ta-mošnje razmere težko ali pa je sploh ni mogoče uporabljati. Primanjkuje jim tudi gozdnih poti, zlasti v višjih predelih. V letu 1962 je na primer od skupnih razpoložljivih sredstev ostalo za gradnjo poti le 32 milj. din. V gozdnem gospodarstvu menijo, da je sredstev znatno premalo, zlasti še, če upoštevajo dejstvo, da stane en km nove gozdne poti okrog 10 milijonov dinarjev. »Skratka, pogoji dela so težki,« tako menijo v kolektivu. »Čeprav smo po vrednostni strukturi etata eno najbogatejših ' gozdnih gospodarstev v Sloveniji, imamo glede na proizvodne stroške sila težke pogoje.«
Izredno pozitivno je dejstvo, da v GOZDNEM GOSPODARSTVU SLOVENJ GRADEC zaposlujejo 1220 delavcev, od tega kar, 17 inženirjev in 56 tehnikov ter ekonomistov.
KMETIJSKA
ZADRUGA
PODGORJE
ima 130 hektarov svojega zemljišča, vendar kot menijo, ne bodo ostali pri tem, temveč bodo že prihodnje leto povečali površino obdelovalne zemlje z novim nakupom. Vendar zadruga vse bolj usmerja svojo proizvodnjo v rejo živine, saj imajo sedaj v treh hlevih že 74 glav plemenske in pitane živine. S pospešeno rejo živine mislijo nadaljevati tudi v prihodnje. Letos so za nakup plemenske živine porabili 9 milijonov dinarjev.	>
KMETIJSKA ZADRUGA je veliko prispevala, da so v Podgorjah dogradili Kulturni dom, s sredstvi in z materialom. Tako so Podgorje dobile nujno potreben kulturni dom, zadruga pa kletne prostore, v katerih bo prostora za okrog pet vagonov krompirja.
klavžu, dalje so gragili zadružni dom v Podgorjah in Seleh, razna skladi-dišča, hmeljarske sušilnice, kulturni dom v Podgorju in izvršili adaptacijo vseh poslovnih zgradb (trgovina, pekarna) v Slovenj Gradcu.
Zaključek je: GRADBENO PODJETJE SLOVENJ GRADEC v celoti krije potrebe občine po gradbenih storitvah. Zmogljivosti podjetja so polno obremenjene: letošnji planirani bruto produkt 350 milijonov bodo presegli za okrog 80 milijonov, zato menijo, da bodo v prihodnje morali nujno povečati svoje zmogljivosti tudi v svojih dopolnilnih obratih: mizarstvu, kleparstvu, ključavničarstvu, keramiki in pečarstvu ter končno v cementninarskem oddelku, kajti vsi obrati delajo za potrebe gradbene operative. Zlasti je po njihovem mnenju potrebno^ napredovanje teh obratov zato, ker so prav obrtniška dela tista, ki najbolj zavlačujejo dela v gradbeništvu,
V KRATKEM ŽE INDUSTRIJSKO PODJETJE
Nedvomno je OBRTNO PODJETJE »KOMFORT-ZAŠCITA« največje obrtno podjetje ne samo v občini, temveč tudi v mariborskem okraju. Podjetje je zabeležilo neverjetno nagel vzpon, saj je že v letu 1959, torej tri leta po ustanovitvi, ustvarilo 90 milijonov bruto produkta, ki pa je iz leta v leto naraščal. Tako je podjetje že 1961. leta ustvarilo 160 milijonov bruto produkta, naslednje leto 250 milijonov, letos pa bo realiziralo postavljeni plan 420 milijonov. Toda to še ni dovolj. Vzpon podjetja je še nadalje neza-držan. Po planu za prihodnje leto bodo v podjetju ustvarili 750 milijonov dinarjev bruto produkta, kar nedvomno očito potrjuje hitro rast
Obrtno podjetje KOMFORT-ZAŠCITA — OBRAT MISLINJA Izdelovanje zaščitnih konfekcijskih sredstev
V letošnjem letu so tudi napravili 10 ha novih hmeljskih nasadov tako, da imajo sedaj skupno 30 ha površin pod hmeljem. Letni bruto produkt zadruge znaša okrog 700 milijonov, kar ni malo, zlasti ob upoštevanju, da zadruga nima več gozdarske dejavnosti.
Imajo tudi klavnico, ker pa so njene sedanje zmogljivosti že premajhne. imajo v načrtu gradnjo nove, ki bo zadovoljevala potrebe prebivalcev Mislinjske in Mežiške doline.
GRADBENO PODJETJE SLOVENJ , GRADEC
Podjetje se je v desetih letih svojega obstoja razvilo v močno gradbeno podjetje, ki povsem zadovoljuje potrebe občine. Tudi mehanizacijo so v letih svojega obstoja dodobra izpopolnili, vendar v podjetju menijo, da bodo morali glede na predvideno stanovanjsko izgradnjo kapacitete še izpopolniti z nekaterimi novejšimi gradbenimi stroji.
Povečanje zmogljivosti bo nedvomno potrebno, Do sedaj so namreč letno zgradili 40 do 50 stanovanj, v perspektivi pa predvidevajo povečanje na 60 do 70 stanovanj.
Toda podjetje v teh letih ni gradilo samo stanovanj. Zgradili so poleg stanovanjskih zgradb osnovno šolo v Mislinju, Pamečah in Smi-
podjetja in prizadevanje celotnega kolektiva za doseganje tako velikih uspehov.
Dejavnost tega obrtnega podjetja je torej: proizvajanje zaščitnih sredstev, mizarstvo in tapetništvo. Zanimiva je ugotovitev, da je podjetje kupilo vsa osnovna sredstva iz lastnih sredstev, kar nedvomno še povečuje njihov uspeh. Proizvodnjo zaščitnih sredstev so prevzeli v začetku 1963. leta od Tovarne oblazinjenega pohištva »Nova oprema«, od njih pa so prevzeli tudi vsa osnovna sredstva. Od tega leta dalje so širili proizvodnjo zaščitnih sredstev, skrbeli pa so tudi za asortiment, saj so vso dejavnost razširili na vsa zaščitna sredstva.
V tapetniški in mizarski dejavnosti namreč opravlja podjetje vsa direktna naročila za opremo (hotele, trgovska podjetja, pisarne itd.), v tej smeri nameravajo svojo proizvodnjo še nadalje modernizirati.
Naročil imajo dovolj. Če bi hoteli, zlasti v zaščitni dejavnosti, zadovoljiti vse potrebe, potem bi morali proizvodnjo povečati vsaj za 200 odstotkov. Toliko pač ne bodo uspeli, toda povečali jo bodo za 100 %. Z nadzidavo sedanjega poslovnega poslopja, za katero bodo potrebovali okrog 15 milijonov dinarjev, bodo razširili poslovne prostore in omogočili večanje zmogljivosti podjetja.
Ob takih naporih v proizvodnji kajpada ni bilo časa misliti na družbeni standard 241 zaposlenih. Deloma sicer so skrbeli za to, več pa bodo storili v prihodnjih letih. Prvo torej proizvodnja, takoj nato pa stanovanja, pravijo v podjetju.
I
Gozdno gospodarstvo Slovenska Bistrica OBRAT SLOVENJ GRADEC — žaganje hlodovine z električno žago
Novi stanovanjski bloki, ki jih gradi Gradbeno podjetje Slovenj Gradec
WTOTO»^KXVCW\>iXVSXWXWX>N>N>X>XS>XkNWWV»X<W>»X>XNV
V\\\\\\\\\\\\\\>
i>\\\\\\\\\\\V\V\\\V\\V\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\^^^^	\
\
SPLOŠNA
BOLNIŠNICA
Bolnišnica v Slovenjem Gradcu je stara že 70 let. Imela je kirurški in interni oddelek. Pred drugo svetovno vojno je bil prizidan še infekcijski oddelek, no in v takem sestavu je bolnišnica delala vse do leta 1951, ko so ukinili infekcijski ter ustanovili otroški oddelek.
Nenehna gospodarska rast vseh štirih koroških občin pa je vplivala, da je bolnišnica postala premajhna. Od leta 1950 dalje je zasedenost postelj naraščala za več kot 100 % in je znašala v nekaterih letih celo 123 %. Nujno je bilo torej povečati zmogljivosti bolnišnice. Tako so leta 1957 pričeli z izdelavo investicijskega programa za rekonstrukcijo in modernizacijo zavoda. Sklenili so, da se bolnišnica razvije v štiri samostojne oddelke z vsemi pomožnimi enotami:	rentgenskim oddelkom,
transfuzijsko postajo, fizioterapijo, izotopnim laboratorijem ter končno bakteriološkim, hematološkim in biokemijskim oddelkom. Vendar so bili stari prostori premajhni. Nova gradnja je bila nujno potrebna. Zato so leta 1959 pričeli z gradnjo kirurško- ' ginekološko-porodniškega bloka, v katerem je prostora za 200 novih postelj, in s posebnim operacijskim traktom. V nove prostore bodo preselili transfuzijsko postajo in fizioterapijo, ki sta sedaj v slabih prostorih. Tu bo tudi centralna kurilnica za celotni objekt (stare in nove bolnišnice), kurili pa bodo z mazutom. Ekonomičnost ogrevanja bo večja, saj bodo odpadle štiri stare kurilnice, ki so jih kurili s premogom. Staro in novo bolnišnico bo namreč povezoval vmesni trakt, katerega, so pričeli graditi 1960 in dogradili 1962. leta.
Vendar v bolnišnici menijo, da bodo s širitvijo dejavnosti nadaljevali. Splošni oddelek v Črni s kirurškim in internim oddelkom bo ostal, predvidevajo pa rekonstrukcijo internega in otroškega oddelka v Slovenjem Gradcu.
ZDRAVSTVENI
DOM
Letos oktobra je zdravstveni dom proslavil 10. obletnico obstoja in 25-letnico dela protituberkuloznega dispanzerja. Razvoj ambulantno-po-likllnične službe se je z vsakim letom širil. Danes šteje kolektiv že 73 zaposlenega osebja, od tega 15 honorarnih zdravstvenih delavcev. Zdravstveni dom ima 7 zdravnikov splošne prakse, stomatologa, dva zobarja, 7 medicinskih sester, 5 babic itd. Vso kurativno zdravstveno služ- . bo opravljajo v 6 splošnih ambulantah, 4 zobnih, okulistični, inter-nlstični in otorinolaringološki dispanzer v Slovenjem Gradcu in dispanzer za žene, posvetovalnica za žene v Dravogradu in Mislinji, stalna otroška posvetovalnica v Dravogradu, Mislinji, Šmartnem, Podgorju, Šentjanžu in Libeličah ter še 9 pomožnih otroških posvetovalnic. Protituberkulozni dispanzer v Slovenjem Gradcu opravlja službo na področju vseh štirih občin, prav tako pa tudi antivenerlčni dispanzer, higienska postaja ter Šolska ambulanta, pa delata za področje občin Dravograd in Slovenj Gradec.
Zdravstveni dom v Slovenjem Gradcu je zdravstveni center za vse zdravstvene ustanove v občini Radlje, Dravograd in Slovenj Gradec. Njegova naloga je, skrbeti za skladen razvoj zdravstvene službe na celotnem področju, zato je njegovo delo usmerjeno tudi v lekarniško In reševalno službo.
V	zavodu upajo, da bodo že v naslednjih letih uspeli slediti potrebam prebivalstva in razvoju medicinske znanosti ter zdravstveno službo tudi glede ordinacij in ostalih funkcionalnih prostorov približati zahtevam moderne medicine.
LEKARNA
je v sedanjih prostorih že od leta 1779, in sicer v hiši, ki je ena najstarejših v Slovenjem Gradcu.
Potrebe po lekarniških uslugah so vedno večje, sedanji prostori pa vedno manj ustrezajo rastočim potrebam in na splošno lekarniški službi. Ker zaradi zaščitenosti hiše prostorov ni mogoče adaptirati, bo treba v najkrajši prihodnosti misliti na preselitev v primernejše prostore, izračunali so" namreč, da vsak občan pride v lekarno povprečno vsaj desetkrat na leto, zato menijo, da je preselitev lekarne nujna. To potrjuje tudi ustvarjeni promet, ki se je od 7 milijonov v 1952. letu povečal na 160 milijonov v 1962. letu.
REŠEVALNA
POSTAJA
je pričela z rednim delom že 1944. leta, in sicer z enim samim starim vozilom. Danes imajo že 4 vozila, s katerimi letno opravijo okrog 3200 prevozov.
V	Reševalni postaji je 7 zaposlenih, od teh so trije honorarni delavci. Menijo, da je zaposlenih dovolj, primanjkuje jim le terensko vozilo za prevoz bolnikov po hribovitih krajih občine.
Bolnišnica Slovenj Gradec
GOSTINSKO
PODJETJE
»POHORJE«
SLOVENJ
GRADEC
združuje pod svojo upravo: Hotel »Pohorje« v Slovenjem Gradcu, gostilno »Pri pošti« v Mislinjah in gostilno v Dovžah.
Vse do letos podjetje ni vlagalo večjih sredstev za obnovitev svojih gostišč, to pa zato, ker pač niso imeli radostnih sredstev na razpolago. Letos so pričeli z urejanjem restavracijskih in klubskih prostorov HOTELA »POHORJE«, medtem ko bodo s preurejanjem gornjih prostorov nadaljevali v prihodnjem letu. V na-
TRGOVSKO
PODJETJE
»ZARJA«
je bilo ustanovljeno leta 1951, kot naslednik trgovske mreže za Mislinjsko dolino, kot grosist in detaj-list s 13 poslovalnicami z mešanim blagom. Takrat je podjetje ustvarilo 218 milijonov dinarjev detajlnega prometa. Dejavnost podjetja se je skozi vsa leta širila tako, da Ima danes že 19 poslovalnic, zaposlenih 72 oseb, vendar od tega 20 vajencev. V mestu Slovenj Gradec imajo 12 specializiranih trgovin od prehrambenih, tekstilnih, kuriva in gospodinjskih potrebščin, medtem, ko imajo 7 trgovin tudi na vasi, ki so založene z mešanim blagom.
V času od ustanovitve je podjetje pretrpelo vrsto sprememb (decentralizacija, centralizacija), kar vse je bolj ali manj negativno vplivalo na nadaljnji razvoj trgovske mreže v občini. Vendar, treba je poudariti mnenje kolektiva, da je uspeh podjetja zagotovljen, ker so končno le našli zadovoljive oblike v centraliziranem poslovanju.
Kaj pa perspektiva? Tudi na to mislijo. Menijo, da bodo morali v bodoče več sredstev vložiti v nadaljnjo specializacijo trgovin, zlasti pa pričeti z gradnjo večjega skladišča, ki jim bo dopuščalo skladiščenje blaga v večji količini kuriva, gradbenega materiala in drugo, vse za večjo izbiro in zadovoljitev ob-, čana — potrošnika.
TRGOVSKO PODJETJE »VELEBLAGOVNICA ŽILA«
Drugo, nič manj pomembnejše, je TRGOVSKO PODJETJE »VELEBLAGOVNICA ŽILA« SLOVENJ GRADEC. Ustanovljeno je bilo nekaj let kasneje — leta 1954. Ima 10 specializiranih trgovin, in sicer v Slovenjem Gradcu, Mislinjah, Dol-žah, St. Florjanu ter Mislinjskem jarku. Trenutno zaposluje 49 delavcev in 9 vajencev.
Ne glede na to, da je podjetje »mlajše«, ima široke perspektive razvoja. Da so perspektive postavljene na realni osnovi, dokazuje ustvarjeni letni promet, ki je v preteklem letu znašal 692 milijonov in bo v letu 1963 dosegel 750 milijonov dinarjev. Vendar s temi uspehi še niso zadovoljni. Že v prihodnjem letu mislijo urediti samopostrežno trgovino na Glavnem trgu v Slovenjem Gradcu, ki bo tudi prva samopostrežna trgovina v občini. Vrednost vseh del ocenjujejo na okrog 20 milijonov dinarjev. Sredstva bodo deloma (%) prispevali iz lastnih skladov, deloma pa iz kreditov pri Komunalni banki. Vendar, v planu imajo tudi popravila trgovin izven mestnega področja. Nedvomno bodo v svojih načrtih uspeli. Letos so namreč sklade povečali za okrog 38 %, kar bo zadostovalo, da bodo načrte o adaptaciji poslovalnic tudi realizirali.
Nekoliko jih »žuli« le vprašanje stanovanj. Po njihovem mnenju bi namreč imeli lahko dovolj stanovanj,
"Trgovsko podjetje »Zarja«
Hotel »Korotan« Slovenj Gradec — bife
kolikor bi stanovanja ne zasedali drugi. Vendar zato ne obupujejo in pravijo: »Tudi to bomo rešili z novimi stanovanji nad samopostrežno trgovino.«
GOSTINSKO
PODJETJE
HOTEL
»KOROTAN«
je bilo ustanovljeno leta 1961, in sicer z združitvijo manjših gostinskih obratov. Poleg HOTELA KOROTAN ima podjetje še 4 manjše obrate: gostilno »Dom«, bife »Svobodo« (oba v Slovenjem Gradcu) ter gostilno v Šmartnem in Doliču. Trenutno je podjetje vložilo vsa sredstva v izgradnjo oziroma obnovitev hotela »Korotan«, ki bo imel urejeno moderno kuhinjo, kavarno, slaščičarno ter bo v končni izgradnji povečal število ležišč š sedanjih 35 na 55 že v ^prihodnjem letu.
Vložena sredstva za adaptacijo hotela niso majhna — okrog 110 milijonov din, vendar ne bodo vložena zaman, saj računajo, da bodo z dograditvijo hotela povečali promet, zlasti v poletni sezoni, ko potuje skozi mesto več tujih in domačih turistov.
Črtu imajo tudi preureditev gostilne v Dovžah.
Petnajst zaposlenih je lani ustvarilo 46 milijonov, letos pa bodo ustvarili 52 milijonov din bruto dohodka. Pričakujejo, da bodo dohodek prihodnje leto še povečali, kar bo vplivalo tudi na povečanje skladov in na večje možnosti obnove in modernizacije njihovih gostinskih obratov.
METALNO
MEHANIČNO
PODJETJE
»UNIVERZAL«
je bilo ustanovljeno že leta 1951 kot . mehanična delavnica in prevozništvo. Vendar so kmalu s prevozništvom prenehali in nadaljevali samo z me-hanično-kovinsko dejavnostjo, popravljali so vsa motorna vozila, pa tudi kmetijske in druge stroje.
Letos so ponovno odstopili vso servisno dejavnost Ljubljana-trans-portu in pričeli s proizvodnjo kovinske stroke. Sedaj že izdelujejo mizarske stroje za obdelavo lesa, razne stroje za tapetništvo, elektrovarilne pištole, zidarske libele ter žične žage za rezanje marmora. Poleg tega izdelujejo stroje po naročilu in predloženem načrtu, stavbno-montažne in strojne konstrukcije. Kooperacija
jim ni nepoznana. Zlasti sodelujejo s podjetji v strojni obdelavi kovin ali pa pri izdelavi raznih konstrukcij.
Prehod na novo proizvodnjo je bil letos uspešen, saj so ustvarili lani 64 milijonov bruto produkta, letos pa 78 milijonov dinarjev.
PEKARNA
»CENTER«
je stara že več kot 100 let, vendar je bila v letu 1962 prenovljena v moderno parno pekarno. Skratka, parna pekarna, ki ima na Glavnem trgu dva obrata, je sedaj moderno opremljena. Dnevno spečejo okrog 3000 kg kruha, kar povsem zadovoljuje potrebe občine oziroma Mislinjske doline od Pameč do Doliča.
Čeprav je pekarna skoraj nova, kvaliteta kruha ni vedno najboljša. V pekarni menijo, da je temu kriva moka, ki je ne dobivajo vedno iz istega mlina.
V njihovi trgovini imajo vedno na razpolago dovolj kruha in peciva.
»ELEKTRO«
SLOVENJ
GRADEC
Letos je podjetje praznovalo 80-letnico obstoja in 10-letnico delavskega samoupravljanja. Podjetje »ELEKTRO« je nastalo iz tehničnega obrata, ki je že takoj v začetku razširil svojo dejavnost na področju občin: Slovenj Gradec, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Dravograd in dela občine Šoštanj.
Začetna vrednost njihovih osnovnih sredstev je bila majhna, vendar pa so jo v dobi razvoja povečali kar za 470 odstotkov, Število odjemalcev električne energije pa od 10.439 na 21.150. V desetih letih so poleg starih zgradili še 834 km novih električnih daljnovodov.'
Kot vedo povedati, je na področju podjetja 99 odstotkov gospodarstev elektrificiranih. Da so dosegli take uspehe v širjenju električnega omrežja, je največ prispeval kolektiv, ki je ob splošni aktivnosti pomagal s svojimi sredstvi tudi elektrifikacij skim odborom.
»POVRTNINA« MARIBOR — POSLOVALNICA SLOVENJ GRADEC
je bila odprta leta 1959 na pobudo občanov, ker trgovine s sadjem in zelenjavo sploh ni bilo. Letos so trgovino obnovili in tako je Slovenj Gradec dobil lepo urejeno prodajalno, ki redno skrbi, da je na zalogi dovolj blaga.
MLEKARNE MARIBOR — OBRAT SLOVENJ GRADEC
Kot samostojna poslovna enota se je MLEKARNA letos priključila k Mariborski mlekarni z namenom, da čimbolj izboljšajo preskrbo z mlekom in mlečnimi izdelki na področju vseh treh občin. Tako so že letos pričeli z rekonstrukcijo mlekarne, ki bo predvidoma končana do 1965. leta. Nove naprave bodo omogočile za-dovoljivejšo preskrbo občanov z vstekleničenim mlekom in drugimi mlečnimi izdelki.
V naslednjih letih računajo tudi na širjenje restavracijskega omrežja, za kar jim je pomoč vseh treh občin (Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne) že zagotovljena.
Veleblagovnica »Žila« — trgovina s tehničnim materialom na glavnem trgu
v Slovenj Gradcu
Ob vstopu v novo leto čestitajo občanom in vsem delovnim ljudem naše domovine in jim želijo kar največ delovnih zmag tudi v prihodnje:
OBČINSKA SKUPŠČINA	OBČINSKI KOMITE ZKS
OBČINSKI ODBOR SZDL	OBČINSKI SINDIKALNI SVET
OBČINSKI KOMITE ZMS	OBČINSKI ODBOR ZB NOV
OBČINSKI ODBOR RK
IN DRUGE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE
Čestitkam se pridružujejo še:
OBČINSKO SODIŠČE IN TOŽILSTVO DELAVSKA UNIVERZA MESTNI MUZEJ AERO KLUB RADIJSKA POSTAJA ŽELEZNIŠKA POSTAJA IN NADZORSTVO POŠTA SLOVENJ GRADEC IN MISLINJA
SKLADIŠČE TRG. PODJETJA »MERX« CELJE
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUDSKA KNJIŽNICA UMETNIŠKI PAVILJON KULTURNO PROSVETNE USTANOVE TVD PARTIZAN PRODAJALNA BOROVO MLEKARNA MARIBOR — ENOTA SLOVENJ GRADEC PRODAJALNA MLADINSKA KNJIGA BENCINSKA ČRPALKA
ter v reportaži opisana podjetja in, vse ostale gospodarske organizacije komune Slovenj Gradec
g xXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXX^XXXXXXXXXXX\r;>^XXXVvXXXNXXXXXXXvXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXXXvXXvXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXY^XXXXX\XXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXX\XXXXXX»XX\XXXXXXXV^XXXXXXXVvXXXX:vXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'
DELAVSKA ENOTNOST - St. 51-52 - 30. decembra 1963
,xxxxxxxxx>
23. komuna VRHNIKA
N\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^\\\\\\v\\\v\\\\\\v\\\\\k\^^	j/
I
Komune:
1.	VELENJE
2.	IDRIJA
3.	JESENICE
4.	KRANJ
5.	KAMNIK
6.	SEŽANA
7.	NOVO MESTO
8.	SEVNICA
9.	LOGATEC
10.	NOVA GORICA
11.	GROSUPLJE
12.	MURSKA SOBOTA
13.	PTUJ
14.	TREBNJE
15.	METLIKA
16.	RADOVLJICA
17.	RAVNE
18.	ŽALEC
19.	ŠKOFJA LOKA
20.	SLOVENSKA BISTRICA
21.	DOMŽALE
22.	SLOVENJ GRADEC
23.	VRHNIKA
NAGLA RAST VSEH VEJ GOSPO- - ■ DARSTVA
Obrt, iz katere je tudi v preteklosti komuna črpala svojo gospodarsko moč, s svojimi tradicijami in kadri ter razvitimi zmogljivostmi spodbuja nastajanje zlasti dopolnilnih panog strojne in elektroindustrije. — Kmetijsko zadrugo in obrat Verd Kmetijskega gospodarstva Barje čakajo odgovorne naloge: usposobiti družbeno kmetijsko proizvodnjo do obsega in kvalitete, ki bosta dopuščala čim hitrejše in obsežnejše prevzemanje zemljišč nazadujočega zasebnega sektorja kmetijstva in na njih organizirati učinkovito proizvodnjo, ki bo trajno in bolj kvalitetno nadomestilo za manjkajoče tržne presežke. — Doslej zanemarjena storitvena obrt začenja zadovoljevati rastoče potrebe občanov. — Turizem z gostinstvom začrtuje bodoči razvoj: ureditev zimskošportnega središča na Zaplani s predvideno žičnico na Ulovki, gradnjo turističnih in gostinskih objektov v divje romantični soteski Pekel, v Bistri, v Močilniku in na Zaplani ter ureditev campa na Vrhniki.
—	Trgovina pripravlja ureditev blagovnice na Vrhniki, modernizacijo trgovske mreže v okolici in gradnjo skladišč.
—	Sadovi družbenega upravljanja so vidni vsepovsod, tudi v zdravstvu, kjer skupščina zavarovancev namenja čedalje večja sredstva za preventivno varstvo delavcev.
^vxxxx>
. Ozemlje komune Vrhnika zajema jugozahodni del Ljubljanskega barja in meri okrog 17.876 ha. Od te površine odpade na gozdove 52%, na kmetijska zemljišča 43 % in na ostale površine 5 %. Ob splošnem popisu prebivalstva konec marca 1961 je komuna Vrhnika štela 12.599 prebivalcev. Aktivnega prebivalstva je bilo 6836. Konec leta 1961 so v kmetijstvu našteli 2238, ali 17,9 % skupnega števila prebivalstva občine. Sodijo, da je zaradi nadaljnjih sprememb strukture razmerje med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom zdaj le še 15:85. To pomeni, da na območju komune Vrhnika živi pretežno nekmečko prebivalstvo, kar se odraža tudi v strukturi narodnega dohodka, v ustvarjanju katerega je bila (leta 1961) industrija udeležena s 56,1 %, kmetijstvo z 18 %, obrt z 12,8 %, trgovina s 3,7 %, gradbeništvo s 3 %, gozdarstvo z 2,7 %, promet z 2,5 % in gostinstvo z 1,2 odstotka.
Ugodna zemljepisna lega, obšnv ni gozdovi, vodna sila kraških potokov in bogata ležišča gline — so naravni pogoji, ki so na območju sedanje občine Vrhnika že v srednjem veku omogočili razvoj močnega obrtništva in trgovine ter prevozništva oziroma tovorništva po cestah Iz Italije prek Postojne in Vrhnike v Srednjo Evropo. Poleg obrtništva, na katerem je vse do 19. stoletja pretežno slonela gospodarska moč Vrhnike, je cvetela tudi trgovina s kolonialnim blagom, sladkorjem in žitom, ki; se je razmahnila zlasti z razvojem plovbe po Ljubljanici in prevozništva po cestah v 17. in 18. stoletju. V letih pred prvo svetovno vojno, ki so zaradi otvoritve železniške proge Ljubljana—Trst povzročila naglo nazadovanje trgovine z žitom, se je nato poleg kmetijstva, zlasti živinoreje in mlekarstva ter perutninarstva, začela pospešeno razvijati tudi usnjarska, lesna, mlinarska in gradbena industrija, ki je našla močno oporo v tedanjem obrtništvu, iz katerega je pravzaprav tudi nastala in se še danes razvija.
Naravne lepote, zemljepisno-pro-metni pogoji in kulturno-zgodovin-ska dediščina, izraženi med drugim tudi v zanimivih turističnih objektih, kot so grad Bistra s tehničnim muzejem, izviri Ljubljanice v Močilniku in Retovju, rojstna hiša Ivana Cankarja, naravno kopališče Stari mlin, izletpiška vas Zaplana s smuškimi tereni Jamnik in Ulovka, ajdovski zid, razgledni stolp na Planini in divje romantična soteska Pekla, komuno Vrhnika, še posebej faradi izrazito tranzitne lege in bližine Ljubljane, naravnost silijo v nadaljnje razvijanje izletniškega in stacionarnega turizma, v modernizacijo lokalnih cest in gostinskega ter trgovinskega omrežja, kot tudi v
graditev modernih turističnih objektov.
Na območju občine Vrhnika poslujejo pomembne gospodarske organizacija, kot LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT NIKO, dalje INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA, ki proizvaja votlo in luknjičasto ter polno zidno opeko, bobrovec in slemen jake ter marmorne bloke za rezanje ter lomljeni in mleti marmor in FENOLIT BOROVNICA.
Nagli gospodarski razvoj občine najprepričljiveje ponazoruje naslednji podatek: medtem ko je bila še pred leti Industrija usnja Vrhnika v ustvarjanju družbenega bruto produkta občine udeležena z več kot 85 %, je zdaj njen delež v strukturi bruto produkta komune Vrhnika le še 25 %. Znatno so namreč medtem napredovala druga industrijska podjetja in tudi druge gospodarske panoge, zlasti obrt, ki s svojimi najmočnejšimi predstavniki, kot so podjetje »Elektron«, Kovinska in mehanična delavnica Vrhnika in drugi, kaže izrazite težnje preraščanja v industrijo. Izvzeti tudi ni mogoče močnih kmetijskih organizacij, Kmetijske zadruge Vrhnika in dbrata Verd Kmetijskega gospodarstva Barje, ki z razvijajočo se rastlinsko in živalsko proizvodnjo ter že obstoječimi predelovalnimi zmogljivostmi nudita obetajočo osnovo za nadaljnje prevzemanje kmetijskih površin zasebnega sektorja, ki stagnira, in hkrati tudi osnovo za organiziranje močne kmetijske družbene proizvodnje, ki bo zlasti z mesom in. mlekom sposobna zalagati ne le lokalni trg, marveč zadovoljevati tudi del potreb v bližnjih večjih potresnih središčih.
NAČELO PREVENTIVE V KORIST ZDRAVJA OBČANOV
ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE na Vrhniki ima karakteristiko medobčinskega zavoda, saj združuje območje vrhniške, logaške in cerkniške komune. Za te tri komune opravlja posle smotrnega usklajevanja dohodkov zavoda z izdatki za potrebe socialnega zavarovanja, za potrebe zdravstvene službe. Pri tem daje poudarek preventivnim akcijam: letos je bila izvedena fluorografska akcija v Cerknici, naslednje leto bo zavod to akcijo nadaljeval še v komunah Vrhnika in Logatec. Letos je bilo izvedeno cepljenje proti gripi v Industriji usnja na Vrhniki,
S temi akcijami, ki so letos veljale štiri in pol milijona dinarjev, zavod in skupščina zavarovancev v precejšnji meri zmanjšujeta izdatke za kurativo, za zdravljenje kasneje odkritih obolenj. Tako je načelo preventive — zaščita pred boleznijo — dobršen del vsebine dela zdravstvenega osebja v Zdravstvenem domu, ki redno obiskuje posamezna podjetja, svetuje in predlaga pravočasno ukrepanje v korist dobrega počutja delavca na delovnem mestu, v korist njegovega zdravja.
Opazno skrb poklanja Zavod za socialno zavarovanje razvoju lekarniške službe. Novo opremljeni lekarni na Vrhniki se pridružuje nova lekarna v Borovnici. Investicije v lekarniško službo vsekakor upravičuje 25-odstot.ni lete porast prometa in razmeroma izredno pomanjkljivo omrežje lekarn, ki so pravzaprav podaljšana roka zdravnika ter- so potemtakem enako nepogrešnjive kot je za zdravje občana nepogrešljivo zadovoljivo' omrežje zdravstvenih domov in ambulant.
DEJAVNOST
TUDI
V DRUŽBENEM UPRAVLJANJU
Glede na to, da SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PRI NARODNI BANKI, podružnica 600-26, Vrhnika, posluje na območju štirih nekdanjih občin je po združitvi teh v občino Vrhtiika in Logatec pridobila samo 6 novih uslužbencev. Zato se je obseg njenega poslovanja občutno povečal. Kljub temu bonka s svojimi uslužbenci — finančnimi izvedenci skrbi ne le za ažurno poslovanje in izvajanje družbene kontrole, marveč tudi sodeluje z občinskima skupščinama pri obravnavanju problemov v' gospodarstvu in daje sugestije ter predloge za odpravljanje nepravilnosti v podjetjih in ureditev perečih gospodarskih in finančnih vprašanj. Dalje so nekateri uslužbenci podružnice SDK NB na Vrhniki člani občinskih komisij, kot komisije za delitev čistega dohodka v občini Vrhnika in komisije za pripravo sedemletnega programa razvoja gospodarstva v občinah Vrhnika in Logatec. En uslužbenec pa je tudi član sveta za družbeni plan in finance občinske skupščine Vrhnika. Omeniti velja tudi udeležbo podružnice kot člana komisije za sklad družbenega standarda in komunalnih naprav in člana komisije za urejanje mestnih zemljišč. Tako sodelovanje pa ne zadostuje za normalne stike in bo v prihodnje treba skrbeti za boljšo povezavo.
Spomenik Ivana Cankarja na Vrhniki
Poslopje Zavoda za socialno zavarovanje na Vrhniki, v katerem je tudi •	moderno urejena lekarna
<XXVXXX>X\XXVl>X\XXXVXX\X\^XX^XV^\XX'X^XX\X\\XXX\X>XXV.X\XXSX*V^C<NXtV<XNWXXXX\W<V^WXXXX\\XNVeW>>XXX\XX\XXVlXSX\VtiXWCC<WWX.VC\>X'XXXVV<XXXX\\XXXX'
xV • A\\\V
I
AXXXXXXXXXXXXXXVXXXXVVxXv,xXX'xVxXXXXXX\X>N>XSXX>XSXSXNN>XSXWXVVsNXNXXN>XXXX>X>X<VX>XXX
Vrhnika — v ospredju Industrija usnja
^^VNV\\V^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\X^^
I
!
1
VEZANE. ROKE ZARADI POMANJKANJA SUROVIN
Precejšnja neizkoriščen ost strojnih zmogljivosti V l.XU<jSTiU.>l UaNJA v iuumivA terja posten pre-misiek. Letos je Diio v določenem razdooju lZKonscenm komaj tiu od-stotKov strojev; seie prou zimi je položaj nekoliko ugodnejši, Ker je pač trenutno čas ouitupa m si nabavni oddelek v tovarni s pomočjo »Koteks-Tobusa« močno prizadeva, da izkoristi priložnost, Ko je na domačem trgu nettoiiKo več svinjskih kož kot sicer v poletnih mesečin.
Kljub temu pa je delovni kolektiv v Koraku s planom izvoza, oziroma ga celo močno prekoračuje. S preusmeritvijo v kvalitetne proizvode raznih velurjev za obutvene in oblačilne namene razne nove vrste galanterijskega in knjigoveškega usnja, pa dosega Industrija usnja na Vrhniki letni finančni plan. Podjetje zaostaja za planom le kar zadeva načrtovanje fizičnega obsega proizvodnje.
Tole zaostajanje za fizičnim obsegom opozarja na morebitno predi-menzioniranost tovarne, ki je nastala v letih pred vojno, ko je bilo s surovinsko bazo drugače. Opozarja pa tudi na značaj, ki ni zgolj trenutnega obeležja, pač pa ima karakteristiko uporno trmoglavega diagrama, ki drsi iz leta v leto navzdol, ki iz leta v leto tesneje veže roke industriji zavoljo pomanjkanja surovin — kvalitetnih surovih svinjskih kož. Človek bi malone presojal o brezperspektivnosti dosedanjega prizadevanja usnjarjev, specializiranih v proizvodnji svinjskih kož, o 12,5 milijona dolarjih, ki sta jih ustvarili vrhniška in kamniška industrija v pičlih desetih letih. Težave s surovino vsekakor niso v koraku z uveljavitvijo strojene svinjske kože na tujem tržišču — predvsem v Italiji, ZDA, Švici, Angliji, Franciji — koder beležita svinjski velur in riubuk enako veljavo kot koža antilope, krokodila ali kače.
Kako je potemtakem s to surovino?
Še pred vojno, ko je začela Vrhnika s proizvodnjo strojene svinjskp kože in leta po vojni je bilo surove svinjske kože dovolj. Zasebni kmetovalci so dopolnjevali potrebno število stalnih dobaviteljev svinjske kože in pritožb na njihovo kvaliteto malone ni bilo. Zadnja leta pa očitno upada število zasebnih dobaviteljev kljub dokajšnjim propagandnim akcijam, ki jih izvajata industrija usnja -in odkupno podjetje »Koteks Tobus«, iz zelo preprostega ter hkrati razumljivega razloga: ker svinjskih kož ni! Skladno s tem pa ne raste, vsaj po količinski vrednosti, dobava surovine s strani večjih farm, posestev in industrijsko urejenih klavnic. Sodobna proizvodnja beconov ie proizvodnja v deset in deset tisočih; sodobna klavnica kratko malo ne utegne sproti odstranjevati kožo v živeto proizvodnem procesu.
Statistika pove, da je bilo na področju Jugoslavije in za potrebe jugoslovanskih tovarn svinjske kože odkupljeno leta 1960 — 9098 ton surovih kož, leta 1961 že 7104, lani komaj 6336, a letos dosega ta odkup 4500 ton, pri Čemer bo Vrhnika lahko deležna, kakšnih 3000 ton. Diagram gre torej naglo navzdol in ne obeta primerjava med posameznimi leti nič dobrega. Obet je še toliko bolj jalov, če še preudarimo o kvaliteti surovih kož.
O tej kvaliteti posebno poglavje: zasebni kmetovalec je svoje dni čistil in negoval pujska, katerega kožo je pozneje oddal usnjarski industriji Tako negovana koža je bila čista, brez ogrebotin, pa tudi notranji sloj masti je bil skrbno izluščen. Vse te nege in čiščenja pa ne pozna sodobna prašičjereja v tolikšni meri in umevno je, da so usnjarjem oddane kože precej slabše kvalitete. Kvaliteta pa seveda formira odnos, ki pravi, da terja 1 kg strojene kože od 4,5 do 6 kg surpve kože. A ne zgolj proizvodni odnos, ampak se zrcali v proizvodnih, stroških in usnjarjem ne more biti vseeno, kolikšno količino uporabi za določeno količino proizvoda, po kakšni ceni je kožo odkupil, kako jo bo prodal, s kolikšnimi proizvodnimi stroški bo iz surovih kož nižje kategorije proizvedel usnje najvišje kategorije.
Pomanjkanje surovine in slabšanje kvalitete odkupljenih surovih kož zahtevata iznajdljivost pri oblikovanju proizvodnje, ki se mora nagibati v prid kvalitetnejšim ter seveda zahtevnejšim proizvodom Še lani je Industrija usnja Vthnika proizvedla 35,7 odstotka od celotne proizvodnje kvalitetnejšega gornjega usnja, letos ifl.3 in lani je dodelila galanterijskim proizvodom 36 odstotkov proizvodnje. letos pa 37,2; lani je predstavljal obseg proizvodnje manj kvalitetnega usnja 35.7. letos nič več kot 26.5 odstotka. Strukturalna sprememba proizvodnje nedvomno ugodno vpliva na plasma proizvodov v tujini in četudi je osnovana v po-mankijivi surovinski osnovi.
Oblikovanje kvalitete pa je pot v specializacijo. Pri tem se srečamo z neodklonljivim nasprotjem:	po-
manjkanje surovin terja na eni strani ceneno specializirano proizvodnjo.
%
Industrija usnja — oddelek ščetinarrie — kombiniran stroj za sortiranje ščetin
ki temelji na skrbni pripravi dela ter na studioznih tehnoloških ugotovitvah; na drugi strani pa usmerja delovni kolektiv v iskanje še drugih dejavnosti, s katerimi se mora ukvarjati, če hoče izkoristiti svoje stroje in svojo delovno sposobnost. Med te druge dejavnosti sodi obrat za proizvodnjo ščetin. Ta bo skoraj trikrat povečal svojo proizvodnjo, njegovi izdelki pa so iskan proizvod na tujem in domačem trgu. Semkaj sodi , razsoja o izpopolnitvi proizvodnega programa s poudarkom na proizvodnjo galanterijskega usnja.
Tako je trenutno:	' -žkope je
umevna trditev, da i vudi boljša surovinska, osnova .ahko ugodno vplivala na strukturalne spremembe v proizvodnji. Vrhnika bi z veseljem proizvajala več in boljše, kar dokazujejo številke o izkušenosti vrhniških usnjarjev:
leta 1960 je beležil posameznik ob enoti proizvoda 687 obračunskih delovnih ur, naslednje leto 631, lani 553 in letos — 523! Tole, kar je lahko odstavek v razsoji o produktivnosti, predstavlja v proizvodnji soliden diagram: leta 1961 je prišlo na enega zaposlenega 10,8 kvadratnih metrov usnja dnevno, lani že 11,8 in letos 12,7 ter obenem naj poprej 1,74 kg ščetin, potlej 11,8 in letos 12,7 kg, kar vsekakor dopolnjuje predstavo o produktivnosti, proizvodnji in o proizvodnih uspehih kolektiva. Dopolni pa tudi našo informacijo o dejavnosti razvojnega laboratorija in sploh oddelka priprave dela (v tovarni, saj oba skupaj nenehno izpopolnjujeta organizacijo dela in tehnologijo v korist kvalitete in proizvodnega uspeha.
Iskanje raznih notranjih možnosti, ki lahko vsaj ■ do neke mere ublažijo pomanjkljivosti dotoka surovine, pa ne preprečujejo delovni kolektiv, da ne presoja o nujnosti uveljavitve nekaterih sprememb v medsebojnem poslovanju na domačem tržišču.
Med temi vzbudi pozornost razmišljanje o svobodnem odkupu surovih kož, o svobodnem formiranju cene s tem, da postane svinjska surova koža industrijska surovina in ne da ostane med poljedelskimi proizvodi kot ddslej. (Preudarimo samo o razmeroma visoki marži zadrugam kot posrednikom rped proizvajalci ter odkupnimi postajami, ki je za zdaj še v veljavi ter občutno podraži surovino!) Svobodno formiranje cen bi izluščilo iz tovarne proizvajalca, ki ni več v odvisnosti, ampak skladno s svojimi možnostmi, glede na način svojega gospodarjenja, smotrnosti, kupuje zase in za potrebe svoje proizvodnje.
Zatem velja opozorilo industrijskim klavnicam, ki naj bi skrbne j e odvajale vsaj določen odstotek svinjskih kož usnjarski industriji. Pravzaprav je krivično v odnosu do potrošnika. da prodajamo kožo, ki nima nikakšrne prehranske vrednosti, po isti ceni kot meso, če jo že ne predelujemo v razne mesne izdelke. Industrija svinjskega usnja je v tem primeru prešla dobro polovico noti: nabavila je poseben stroj za odiranje. ki sb ga nekaj časa s pridom koristili tam v Osijeku, nato pa so nanj pozabili ter z njim vred na potrebe usnjariev. Uporaba primerne mehanizacije bi bila koristna: nedvomno na to oreootreben jasnejši odstotek domači fi kož. saj je skupno s kožami iz uvoza edina osnova za nlanirnnto proizvodnje. V- neugodnem noiožaiu na ie industrija, zlasti zdaj. ko vej ia to njeni n a nori sedemletnemu planu, če ne more niti približno proHvirtofi količino surovin, ki SO temnil nipnj proizvodnji.
1 Napostod ip tu še izvorna premija. Tndi,strii'a usnja Vrhnika se nam predstavlja kot neposredni in
kot posredni izvoznik. Dobro polovico -svojih proizvodov sama izvozi, ostali njeni proizvodi pa najdejo pot na tuja tržišča kot razni finalni izdelki: galanterijski, obutveni, konfekcija, dekorativno usnje, tapetniško in knjigoveško usnje. Izvozna premija pa ni najugodnejša in. ne omogoča ugodnejšega nakupa surovih kož ter z njimi spodbuja proizvajalca družbenega in zasebnega sektorja, da daje v odkup večjo količino surovih kož. Predvsem pa je neurejen odnos do posrednega izvoza: nemara bi bila v korist usnjarjem, galanterijskim tovarnam in skupnosti pravica osnovnega proizvajalca, da tudi v primeru posrednega" iz-
voza participira na določenem odstotku iz poslovnega uspeha neposrednega izvoznika.
Vse to so razmišljanja. Vrhniški usnjarji so ponosni na svojo tovarno, katere delež v oblikovanju narodnega dohodka komune je očiten. Ravno ta ponos pa terja od njih, da_najdejo pot iz zagate, da s* svojo močjo1 ter s pomočjo skupnosti, združenja usnjarjev, obdrže zdajšnji ritem ' proizvodnje s ciljem, da lpomo enkrat lahko informirali javnost o strojnih zmogljivostih Industrije . usnja na Vrhniki, ki so popolnoma izkoriščene.
Samo — ta enkrat ne sme biti predaleč.
VRHNIKA BO DOBILA NOVO TRANSFORMATORSKO POSTAJO
Dejavnost obrata Vrhnika podjetja »Elektro L j ubij ana-okolica« je bila v letu 1963 izredno živahna, zlasti na območju občinske skupščine Vrhnika. Aktivnost obfata je še pospešila delitev nekdanjega obrata Notranjska na obrat Logatec in obrat Vrhnika. Sredstva, ki so določena zai obrat Vrhnika, se zdaj vlagajo v glavnem za- izboljšanje elektroenergetskih naprav na območju občinske skupščine Vrhnika.
• V bodočem mestnem središču na Vrhniki je bila tako interpoiirana nova kabelska . transformatorska po-, staja 20/0,4 kV, 400 kV A, imenovana Vrhnika-center. Ta je zgrajena po najsodobnejših tehničnih principih. Dovodi in odvodi iz transformatorske postaje so namreč kabelski, kar pomeni, da električno omrežje poteka izključno v zemlji. Investitor je v celoti podjetje »Elektro Ljubljana-okolica«. Vrednost objekta je 15,5 milijona din.
V mestu Vrhnika ravnokar rekonstruirajo tudi nizko napetostno
omrežje, in sicer na območju Stare ceste. Obnavljajo ga, ker je bilo prešibko in dotrajano. Dela bodo predvidoma končana do konca leta 1963. Tudi v tem 'primeru je investitor podjetje. Obnovitvena dela bodo veljala okrog 14 milijonov din.
Tudi naselje Bistra pri Vrhniki je zdaj dobilo električno razsvetljavo. Tam je obrat Vrhnika zgradil novo transformatorsko postajo 20/0,4kV, 100 kVA, ustrezni priključek visoke napetosti in nizko napetostne vode. Investitor je občinska skupščina Vrhnika. Vrednost del: 6 milijonov din.
Razen navedenih je obrat Vrhnika na območju občine z lastnimi sredstvi obnovil še nekatere druge električne naprave v skupni vrednosti 15 milijonov diitf
V letu 1964 bo podjetje investicijsko dejavnost še povečalo. Vrhnika bo med drugim dobila novo, prepotrebno razdelilno transformatorsko postajo 35/20 kV, 8 M V A.
PRAVICE VOZNIKOV IZENAČITI S PRAVICAMI DRUGIH GOZDNIH DELAVCEV
Osnovna dejavnost OBRATA VRHNIKA GOZDNEGA GOSPODARSTVA: LJUBLJANA je upravljanje gozdov družbenega in zasebnega sektorja, obnova, nega, gojitev m varstvo ter odkazovanje drevja za posek kot tudi proizvodnja in dobava lesa iz družbenega sektorja in podružbljene gozdne proizvodnje.
Nego, gojitev in varstvo OBRAT VRHNIKA izvaja v obeh sektorjih. Skupna površina gozdov, ki jih upravlja obrat Vrhnika, znaša 10.100 ha, ki jih tvori 80 % iglavcev in 20 % listavcev. Skupna proizvodnja lesa iz zasebnega in družbenega sektorja doseže letno 30.000 m3, pri čemer je zajeta vsa blagovna proizvodnja, kot prodaja lesa žagam, rudnikom in industriji celuloze, kakol tudi les, ki ga’ porabijo zasebniki. Odkazovanje lesa za posek je ena pomembnih nalog obrata. Okrog 80 9o proizvedene lesne mase porabi lesno-industrijski kombinat LIKO s svojimi obrati, ostale sortimente Pa odkupijo industrija in rudniki tet trgovina za oskrbo prebivalstva na območju občine s kurjavo.
Med nadaljnje pomembne dejavnosti obrata Vrhnika sodi graditev gozdnih cest in objektov, ki se bo v prihodnje še razširila. Medtem ko je obrat na svojem območju letos zgradil '8 km gozdnih cest, jih bo v naslednjih sedmih letih na območju Vrhnike predvidoma zgradil v nadaljnji dolžini 16 km. Medtem ko je po letu 1961 zgradil logarnico na Pokojišču, bo v prihodnje postavil še več logarnic in drugih gozdnih objektov. V programu razvoja obrata je poleg teh predvideno tudi povečanje del pri gojenju in negi gozdov, medtem kb bo varstvo gozdov odvisno od nalog, ki se bodo pojavljal® sproti (semkaj prištevamo zatiranja lubadarja, varstvo proti požarom itd.). Nadaljnja perspektivna naloga je širše podružbljanje proizvodnja zaradi lažjega in smotrnejšega gospodarjenja na kompleksih, ki se bodo s podružbljanjem gozdov nadalje povečali.
Obrat razpolaga s sedmimi motornimi ročnimi žagami, ki so vph' vale na porast proizvodnje za blizu 30 %.
V naslednjem sedemletnem razdobju bo treba ustrezno rešiti problem, ki znatno zavira gozdno' pr°' izvodnjo in postavlja v neenakopraven položaj z drugimi kategorijami zaposlenih gozdne voznike, ki jih P° obstoječih predpisih ni mogoče smatrati za stalne delavce, kljub temu, da kot udeleženci v gozdni proizvodnji uporabljajo lastna osnovna sredstva, konje in ^vozove. Ker s° prevozi marsikateremu voznik11 osnovni vir dohodka, nadaljnja socializacija vasi pa jim bo prej k® slej odvzela možnosti pridobivan.!3 dohodkov iz kmetijskih virov, bo treba .ustvariti zakonsko osnovo z3 izenačitev njihovih pravic s pravicami delavcev v stalnem delovnem razmerju, zlasti še, ker mnogi vozniki zato, ker niso bdlezensko in starostno zavarovani, zapuščajo del°’ številnih del pri spravilu lesa pa 23 zdaj še nikakor ni moč mehanizira0 oziroma nadomestiti z mehanizacijo, ker je ta poleg vsega tudi mnogo dražja od konjske vprege.
Industrija usnja — strojno leščenje usnja
<xx\xxx\\\\xxx\\xxx\xxxvxxxxxxxx\x-
,XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
ixxxxxxxxxxxxxxxxxx'
KOMBINAT »LIKO«: REKONSTRUKCIJA IN SPECIALIZACIJA PROIZVODNJE '
lesnoindustrijski kombinat LIKO VRHNIKA, ustanovljen leta 1962, je nastal po združitvi štirih podjetij, lesne industrije LIKO BOROVNICA, lesne industrije in parketarne Verd, žage Ljubljanski vrh in Splošnega mizarstva Vrhnika.
Podjetje je sestavljeno iz štirih obratov, ki niso v celoti dograjeni.
Iz tega razloga in zaradi potreb po nadaljnjem investiranju se je centralni delavski -svet podjetja odločil za specializacijo in koncentracijo proizvodnje, kar bo vplivalo na znižanje proizvodnih stroškov in prodajne cene izdelkov ter omogočilo ugodnejšo delitev dohodka ter povečanje osebnih dohodkov delavcev. > Po razvojnem programu bo ukinjena žaga Ljubljanski vrh, v njenih prostorih pa bo uvedena proizvodnja za dopolnitev manjkajočih kapacitet v drugih obratih. Vsa žagarska in proizvodna dejavnost bosta poslej skocentrirani le v dveh obratih; v obratu Borovnica kot bazenski žagi za predelavo iglavcev in obratu za proizvodnjo stavbnega in struženega • kosovnega pohištva .in v obratu Verd, ki se bo specializiral za proizvodnjo žaganega lesa trdih listavcev. Ta obrat je industrijska žaga in hkrati predelovalni obrat za proizvodnjo talnih oblog (parketov) in vhodnih vrat iz trdega lesa.
Za dokončno ureditev navedenih dveh obratov, za dopolnitev strojne opreme, povečanje skladiščnih prostorov in izgradnjo komunalnih objektov bo podjetje v skladu z razvojnim programom investiralo 365 milijonov dinarjev.
Po investiranju, ki bo med drugim omogočilo še uspešnejšo vključitev v mednarodno delitev dela in ustvarilo potrebne pogoje za prehod na 7-urni delovni čas, bo proizvodnja stavbnega pohištva V letu 1970 narasla na 100.000 kosov, ali ?a 47 %, proizvodnja mizarskih izdelkov se bo povečala za 30 %, proizvodnja žaganega lesa za 16 %, proizvodnja talnih oblog (parketov), ki se bo usmerila večidel na izdelovanje bolj kvalitetnega in pestrejšega lamelnega parketa, se bo nadalje povečala za 60 %, celotna vrednost proizvodnje pa bo ob neznatnem povečanju delovne sile narasla od sedanjih 2,16 milijarde din na blizu 2,8 milijarde din v letu 1970. Vrednost proizvodnje se bo potemtakem povečala za 29 %, produktivnost dela za 23 c/o, delovna sila pa le za povprečno 6 odstotkov.
Izvoz bo narasel v sorazmerju s povečano proizvodnjo, in sicer za 33 %. Z boljšo organizacijo dela, spo-Polnitvijo tehnološkega procesa, mehanizacijo proizvodnje in prihranki pri surovinah in materialu se bo dohodek povečal za 25 %, osebni dohodek za 22 %, sredstva na skladih se bodo povečala za 112 %, družbeni prispevki iz dohodka pa. za 112 odstotkov.
Navedeni pokazovalci kažejo, da si kolektiv podjetja v 1 naslednjem sedemletnem razdobju ni začrtal lahke poti, zlasti še, ker se bo tudi v prihodnje ob tako povečani proizvodnji moral spoprijemati z nekaterimi težavami, kot je pomanjkanje surovin, zlasti hlodovine iglavcev, in sredstev za dokončno dograditev in delno rekonstrukcijo žagarskih obratov.
»FENOL1T« ' BOROVNICA — POMEMBEN PROIZVAJALEC SPECIALNIH BAKELITOV
INDUSTRIJSKO PODJETJE »FENOLIT« BOROVNICA proizvaja bakelitni prah in stiska končne izdelke iz bakelitnega prahu, predvsem elektroizolacijski1 material. FENOLIT izdeluje tudi proizvode, ki so kombinacija plastike in kovin, na .primer stikala raznih amperaž, in je edini proizvajalec lOO-amperskih stikal v državi.
Nadaljnja dejavnost podjetja FENOLIT je proizvodnja sintetičnih smol in lepil na bazi' fenola. Novo-laki so najbolj znan tovrstni izdelek borovniškega podjetja FENOLIT, ki namerava že v bližnji prihodnosti Uvesti tudi proizvodnjo vodno-emul-zijskih smol 'n iz te osnove izpeljanih fenolnih lepil.
Razvoj podjetja in izredno povpraševanje po njegovih izdelkih narekujeta nadaljnja investicijska vlaganja na področju kadrov, razvoja m tehnologiji. Tako bo podjetje Zaradi povečanih naročil moralo postaviti lastno orodjarno, s povečanjem kapacitet generatorskega pitna, ki se sprošča tudi pri vplinjevanju Premoga (tu je mišljena izgradnja Velenjskega energokombinata), pa se naravnost vsiljuje možnost izkoriščanja generatorskega fenola v najrazličnejše namene.

m-?
»Fenolit« Borovnica — stiskanje bakelitnih mas z modernimi stiskalnicami, ki so izti elek tovarne »Indos« v Ljubljani
Podjetje, ki doslej iše nikoli ni najelo posojila, marveč je poslovalo in raslo docela z lastnimi sredstvi, bo za nadaljnji razvoj in nujno modernizacijo strojne opreme in tehnologije v prihodnje potrebovalo znatnejša kreditna sredstva. Večji del sredstev bo FENOLIT vložil v razširitev sodelovanja s številnimi jugoslovanskimi industrijami, tako tudi z »Iskro«, katere tovarne oziroma obrati pri FENOLITU zadovoljujejo 80 % svojih potreb po bakelitni moki in stiskanik končnih izdelkih.
Podjetje FENOLIT bo v kratkem poslalo na trg nekatere nove gospodinjske artikle, servisne tase, izdelane na plastike, in še vrsto drugih izdelkov široke potrošnje.
PERSPEKTIVA 1967:
INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA SKOZSTEKEL-SKIH VEZI
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE »ELEKTRON« VRHNIKA, ustanovljeno leta 1955, je sprva opravljalo r&zna servisna, elektroinštalaci j ska dela in popravila raznih električnih aparatov in strojev, dokler leta 1959 ni začelo proizvajati prvih televizijskih anten, ki so zaradi svoje kvalitete tudi danes zelo iskan artikel.
Nadaljnji uspešni proizvodi podjetja »ELEKTRON« so laboratorijski pH-metri in tranzistorske števne enote z zelo širokim uporabnim področjem v digetalni tehniki, atomski fiziki in drugod.
Podjetje ELEKTRON VRHNIKA je med drugim razvilo tudi industrijski pH-meter, instrument za nevtralizacijo odpadnih izoda. Industrijski pH-meter, ki- ga bo ELEK-
»Elektron« Vrhnika — merilni inštrumenti — izdelek tega podjetja
NEDOKONČANE
INVESTICIJE
OVIRAJO
KMETIJSKO
PROIZVODNJO
kot mlekarno in klavnico na Vrhni-.ki, segajo v leto 1959, ko je zadruga začela s pitanjem mlade živine in je vzela v zakup prvo kmetijo. Spomladi 1960 je bila v še nedograjene objekte obrata Dragomer nameščena prva živina, v letih 1962 in 1963
Poslovni in delovni prostori Industrije gradbenega materiala na Vrhniki
TRON kompletiral v sodelovanju a -kooperanti, je zelo koristna naprava, katere veljava bo še porasla, ko bo nevtraliziran j e odpadnih voda obvezno po zakonu.
Poleg od šolskih oblasti atestiranega, za tehnični pouk nadvse primernega učila tranzistron 3, ki učencem posreduje osnove o tranzistorski tehniki, ima najugodnejše perspektive proizvodnja skozstekelskih vezi, najrazličnejših sestavnih delov za polprevodnike, ki bi jo kazalo še razširiti, zlasti še, ker je podjetje ELEKTRON po dosedanjih uspenib in izkušnjah v proizvodnji tovrstnih elementov, seveda s pogojem, da bo s primernimi investicijami lahko organiziralo velikoserijsko. proizvodnjo, tako rekoč že usposobljeno za dobavitelja -sestavnih delov bodoče tovarne polprevodnikov »Iskra« v Trbovljah.
pa je KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA ustanovila obrat v Logoj-ni, predvidten za 400 glav živine.
Ker proizvodnjo v obeh obratih ovirajo, dograjeni objekti in neurejene površine za poljedelsko proizvodnjo, bo KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA v naslednjem sedemletnem razdobju za ureditev kmetijske proizvodnje, za hidro in agromelioracije zemljišč, za zgraditev hlevov, silosov in gospodarskih poslopij, nakup mehanizacije in zemljišč, gradnjo upravnih prostorov in stanovanj ter nabavo osnovne črede, ža druge gospodarske potrebe investirala skupno 611,5 milijona dinarjev. V programiranem obdobju bo zadruga s pomočjo investicijskih naložb lahkp izvedla specializacijo obratov, tako da bi obrat Dragomer oddajal izključno teleta in pital mlado govejo živino, obrat Ligojna pa pro-
izvajal mleko in teleta za pitališče. Dragomer.
Po investiranju bo leta 1970 skupna bruto proizvodnja .KMETIJSKE ZADRUGE VRHNIKA dosegla nad 370 milijonov din, kar pomeni, da se bo v primerjavi s sedanjo pove-' čala za 334 milijonov din, ali ža več kot 1000 %. Ker gre sedanja proizvodnja pitancev skoraj docela v izvoz, bo v letu 1970 plasma mesa na zunanjih -trgih v skladu s povečano proizvodnjo mogoče nekajkrat povečati, tako da bi izvoz mesa leta 1970 dosegel predvideno količino 300 ton.
INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA UVAJA SKRAJŠAN DELOVNI ČAS
Bližnjo zimo bo INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA VRHNIKA v opekarni izvršila remont in nabavila nekaj manjkajočih osnovnih sredstev, kar bo obratu opekarna zagotovilo zadostne količine predelane in uležane gline ter omogočilo proizvodnjo kakih 500.000 enot opečnih izdelkov več ob nepovečanem številu delovne sile. Če bo zimski . remont zadovoljivo opravljen, bo podjetje prihodnje leto ne le doseglo, marveč prej ko ne tudi preseglo letošnjo realizacijo, četudi bo hkrati izvedlo prehod na 7-urni delovni čas. Seveda bo uvedba skrajšanega delovnega časa terjala organizacijo dela delno v treh izmenah, nadaljnji pogoj za prehod na 7-urni delavnik pa je pravočasna in zadostna priprava gline za prezimovanje, ki je ( bolj ali m5anj odvisna od vremena.
Ker je v vseh opekarnah,, tako tudi v vrhniški, rakova rana notranji transport, bo INDUSTRIJA GRAD-
■
BENEGA MATERIALA v letih 1964—1970 izvedla tovrstno rekonstrukcijo, v okviru katere bp nabavila ustrezno mehanizacijo. Razen tega bo podjetje nabavilo novo napravo za proizvajanje opeke, uredilo in doziralo opekarniško peč ter kupilo ustrezne transportne naprave.
Nadaljnja investicijska sredstva bodo vložena za modernizacijo proizvodnje stropnih nosilcev in drugih betonarskih .izdelkov, za ureditev transporta in nadaljnjo izgradnjo separacije v kamnolomu ter za nabavo mehanizacije za razrez blokov v marmorne plošče.
GRADNJE NA PETIH SEKTORJIH
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE — SEKTOR VRHNIKA izvaja gradbena delavna petih sektorjih. Eden od sektorjev zajema tudi področje občine Vrhnika. Ta sektor bo v letu 1963 obračunal gradbenih del v vrednosti 330 milijonov dinarjev. Zaposluje povprečno 100 delavcev. Med važnejšimi objekti, ki so sedaj v gradnji, je trgovsko-stanovanjska hiša s 30 družinskimi stanovanji in trgovskimi lokali. Predvidena pa je tudi gradnja Zdravstvenega doma na Vrhniki. V tem letu je bil dograjen hotel Mantova, bencinska črpalka in več stanovanjskih in kmetijskih objektov. Poleg tega pa ima v delu tudi več manjših adaptacij.
Precejšen problem na tem področju predstavlja nastanitev delavcev in njihove prehrane. V ta namen namerava podjetje v začetku prihodnjega leta zgraditi na Vrhniki samski dom s kapaciteto 100 ležišč ter urejeno kuhinjo in jedilnico.
Podjetje je v letošnjem letu precej povečalo svojo dejavnost, tako da zaposluje povprečno 1100 delavcev in bo imelo skupne realizacije 3.600,000.000 dinarjev. Ima tudi svoje stranske obrate s strojnim in avto-parkom. Velik obseg je zavzela gradnja stanovanj za trg, od katerih bo že v letošnjem letu vseljivih 190 družinskih stanovanj.
INVESTICIJE ZA UREDITEV KMETIJSKE PROIZVODNJE
Če bo na razpolago okrog '360 milijonbv ' dinarjev investicijskih sredstev, bo OBRAT VERD KMETIJSKEGA POSESTVA BARJE v letu 1964 lahko nadaljeval izgradnjo, ki je letos obstala nekako na 'pol pota. Tako bo za melioracijsko ureditev okrog 540 ha zemljišč ter gradnjo poti in mostov na teh zemljiščih potrebnih okrog 200 milijonov din, za dograditev hlevov,' gospodarskih poslopij, silosov, gradnjo .porodnišnice za krave in ureditev remize za stroje v Bistri 85 milijonov, za nabavo mehanizacije 16 milijonov in 'za gradnjo stanovanj za delavce v Bistri 58 milijonov dinarjev.
Le s temi investicijami bo namreč mogoče povečati proizvodnjo na obratu Verd Kmetijskega posestva Barje za 257 %.	<
PROIZVODNJA IN OBRT POD ENO STREHO
V skladu s specializacijo dejavnosti obrtnih podjetij v komuni je KOVINARSKA IN MEHANIČNA DELAVNICA VRHNIKA že odstopila nekaj strok drugim gospodarskim organizacijam.
Pred šestimi leti se je podjetje preusmerilo na strojno obdelavo ter polserijsko proizvodnjo dodatnih delov za ležaje. Zaradi vedno večjega povpraševanja za take artikle na 1 domačem in tujem trgu bodo še razširili strojno obdelavo. Zato pa bodo avtomehanične in servisne storitve oddali podjetju »Slovenija-avto« oziroma njegovemu servisu na Vihniki, ki bo začel v kratkem poslovati. Nekatere druge storitvene dejavnosti pa bo prevzel Obrtni center Vrhnika. Kljub temu pa'.bo moralo podjetje še lep čas opravljati za lokalne potrebe najrazličnejše usluge, zlasti za potrebe industrije.
Kovinska in mehanična delavnica Vrhnika — gasilske prikolice za prevoz gasilske opreme po jugoslovanski tipizaciji
I
---------------—--------------—---------------------------—------------------------------- št. n-52 - M. d~~.br. im
!



UGODNA
PROIZVODNJA
MLEVSKIH
IZDELKOV
MLIN VRHNIKA IN BISTRA sta obrata podjetja ŽITO LJUBLJANA. Oba sta valjčna mlina in meljeta žito za matično podjetje. Medtem ko je mlin Vrhnika v lanskih prvih devetih • mesecih namlel 5183 ton žita ali za 11,8 % več, kot je bilo planirano, ga je v istem razdobju letos namlel 5147 ton ali za 4,97 % nad planom. Zaradi pomanjkanja vode oziroma zavoljo izpada 37 dni proizvodnje, je mlin Bistra v obdobju januar-september 1962 namlel 1932 ton žita, medtem ko je bila proizvodnja planirana s količino 2098 ton (realizacija 92,07 %). Ker pa je letos zaradi ugodnejših vodnih razmer mlin Bistra izgubil le pet dni proizvodnje, je v prvih devetih mesecih namlel 2254 namesto 2185 ton žita, s čimer je planirano proizvodnjo presegel za 3,14 %. Oba mlina skupaj torej letos presegata proizvodnjo. Indeks proizvodnje za prvih devet mesecev namreč znaša 104,42 odstotka.
NOVA
SUŠILNICA IN SKLADIŠČA ZA ZELIŠČA
Osnovna dejavnost DESTILACIJE »JELKA« OBRATA PODJETJA GO-SAD NA VRHNIKI, je proizvodnja eteričnih olj vseh vrst iz iglic iglastega drevja ter predelava brinja v olje in brinjevec.
DESTILACIJA »JELKA« namerava obseg proizvodnje oziroma predelave eteričnih olj in olj iz brinja znatno razširiti. V gradnji je tudi sušilnica za vsa zelišča in gobe ter druge gozdne sortimente. Predvideno je, da bo GOSAD na Vrhniko prenesel proizvodnjo enega izmed ljubljanskih obratov. V ta namen je v letu 1964 predvidena tudi graditev skladišč za vejevje in brinje ter druga zdravilna zelišča kot surovin za nadaljnjo predelavo.
Poudariti velja, da se bo obseg proizvodnje oziroma predelave predvidoma povečal za 100 do 200 % in da se bo v zvezi s tem povečal tudi izvoz zlasti eteričnih olj, katerih proizvodnjo GOSAD skoraj v celoti plasira na zunanjih trgih, predvsem v Zahodni Nemčiji, deloma v Angliji in Ameriki.
Surovinsko bazo za tako povečani obseg proizvodnje bodo zagotovile odkupne postaje, ki jih je organiziralo podjetje GOSAD širom po državi.
NOV ARTIKEL: GUMIJASTE RADIRKE
OBRAT »SAVA« VRHNIKA je
tako kot vsi obrati TOVARNE »SAVA« KRANJ v poizkusni dobi glede uvajanja 42-urnega tednika. Trimesečni preizkus bo predvidoma končan januarja 1964, ko bo tovarna s svojimi obrati, tako tudi OBRAT »SAVA'« NA VRHNIKI, presna na prosto soboto. Uspehi preizkusne dobe niso izostali: obrat na Vrhniki si je rezerve ustvaril s poostritvijo delovne discipline in znižanjem števila bolniških izostankov. Drugih notranjih rezerv za uvedbo 42-urnega tednika ni bilo mogoče izkoristiti, ker je produktivnost dela izredno visoka zaradi uveljavljenega dela po akordu. OBRAT »SAVA« VRHNIKA je v trimesečni preizkusni dobi kot pripravi za prehod na 42-urni tednik povečal produktivnost dela za 6 %, kar je bil tudi osnovni pogoj za uvedbo skrajšanega delovnega časa.
OBRAT »SAVA« VRHNIKA je poleg že znanih izdelkov, kot so ležalne in sedežne blazine, veterinarski, zdravniški, gospodinjski in industrijski gumirani predpasniki, rentgenske rokavice, zračne tlačilke in zamaški za antibiotike, uvedel tudi proizvodnjo guipijastih radirk.
NADALJNJA IZGRADNJA TRGOVSKE MREŽE IN SKLADIŠČ
TRGOVSKO PODJETJE VRHNIKA obsega 23 poslovalnic na območju občine. Ker je po planskih predvidevanjih v letu 1964 glede na porast družbenega standarda pričakovati za 10 % večji obseg blagovnega prometa v trgovini na drobno, bo struktura tovrstnega prometa doživela nadaljnje bistvene spremembe. V skladu s takšnim razvojem potrošnje bo podjetje še nadalje urejalo in moderniziralo prodajne prostore in odpravljalo posledice, ki jih povzročajo premajhne prodajne in skladiščne kapacitete.
Ker je doslej promet v trgovini na drobno naraščal za okrog 12 do
Nova moderna trgovina Trgovskega podjetja Vrhnika
15 odstotkov letno, bo — ob predpostavki, da se bo tudi v prihodnje povečeval z istim tempom — promet v trgovini na drobno leta 1970 na-rastel za 90 do 100 % glede na sedanji obseg. V ta namen je bila že za 29. november odprta nova »Blagovnica« s prodajnim prostorom 270 m2, ki bo povečala sedanji promet za najmanj 40 % in bo spričo specializacije prodaje po oddelkih nudila najširši sortiment vseh vrst tekstilnega blaga, konfekcije, perila, galanterije in podobno. Preuredilo bo tudi Zadružni dom v Borovnici v v celoti za potrebe trgovine, razširilo trgovino Zvezda, specializirano za prodajo tekstila in konfekcije, uredilo trgovino z železnino in tehničnim materialom Na križišču, preuredilo trgovine po vaseh in organiziralo posebno trgovino oziroma oddelke za ‘prodajo kuriva.
Osnovna naloga podjetja pa je zgraditi zadostne skladiščne kapacitete. Med drugim je predvidena gradnja centralnega skladišča s kapaciteto 1200 m2 skladiščnih prostorov.
MODERNIZACIJA GOSTINSKE MREŽE
Dve nekdanji gostinski podjetji v vrhniški občini sta se letos 1. januarja združili v enotno GOSTINSKO PODJETJE, ki zdaj obsega 14 samostojnih Obrati samostojno in formirajo cene, veže računovodstvo. V prihodnje se bo skupnemu računovodstvu zaradi ren-tabilnejšega poslovanja bržčas pridružila še skupna nabavna in komercialna služba.
V skladu s programom razvoja turizma v vrhniški občini bo GOSTINSKO PODJETJE investiralo
Stara gostilna Mantova (zgoraj), ki se je morala umakniti novemu gostišču Mantova na Vrhniki (spodaj)
CENENE SERVISNE STORITVE ZA OBČANE
KRAJEVNA SKUPNOST VRHNIKA, ustanovljena letos 1. januarja, obsega pleskarski servis, servis za finančno-admanistrativno poslovanje hišnih svetov, servis za žaganje drv, servisno pralnico in vzgojno varstveno ustanovo, otroški vrtec. Ker je namen skupnosti, nuditi občanom cenene obrtne oziroma servisne storitve, bo servisno dejavnost v skladu z rastočo potrošnjo še razširjala, prevzela pa bo bržkone tudi nekatere komunalne dejavnosti, kot na primer skrb za javno razsvetljavo, kanalizacijo in pokopališče.
ZADOVOLJIVA RAST OBRTNEGA CENTRA
OBRTNI CENTER VRHNIKA
združuje pekarno s prodajalnami kruha in slaščičarno ter druge obrtne dejavnosti, kot pečarstvo, sobo-slikarstvo, električarstvo, frizersko obrt, čevljarstvo, dimnikarstvo, knji-goveško obrt in steklarstvo. Brž ko mogoče bo center tem dejavnostim pridružil tudi ključavničarsko- oziroma mehaničarsko dejavnost, ker je tudi po tovrstnih storitvah veliko povpraševanje.
Glede na to, da so kapacitete nekaterih dejavnosti že prerasle lokalni okvir, VRHNIŠKI OBRTNI CENTER izvaja številna obrtna dela tudi izven občine. Tako na primer opremlja s pečmi zgradbe, ki jih gradi »Kraški zidar« po vsej Primorski, sobopleskarji in steklarji pa izvajajo obrtna dela razen na Vrhniki in v njeni okolici tudi v Izoli, Logatcu in drugje. Pekarija nadalje oskrbuje s kruhom ne le Vrhniko, ampak tudi vse okoliške vasi in naselja z Borovnico.
SPLOŠNO KROJAŠTVO NA RAZPOTJU
SPLOŠNO KROJAŠTVO IN ŠIVILJSTVO VRHNIKA se ukvarja z obrtnimi storitvami, najpomembnejša dejavnost (85 % vrednosti realizacije) pa je usnjena konfekcija. Ker podjetje nima industrijsko organiziranega konf ekcioniran j a usnja, ampak še zmerom proizvaja bolj ali manj obrtniško, se s težavami vključuje v tržišče. Takšen položaj podjetja narekuje obnovo strojnega parka in kooperacijo s kako proizvodno organizacijo oziroma priključitev delavnice kot predelovalnega obrata k sorodnemu industrijskemu podjetju, na primer Industriji usnja Vrhnika.
Vse naštete gospodarske organizacije, Občinska skupščina ter vse politične in množične organizacije čestitajo občanom in vsem delovnim kolektivom naše domovine ob vstopu v novo leto. Želijo jim, da tudi v bodoče s svojim delom prispevajo k čimprejšnji izgradnji naše socialistične domovine.
Čestitkam se pridružujejo tudi ostale gospodarske organizacije in kolektivi, ki niso opisani v tej reportaži.
Novi turistični objekt v Močilniku pri Vrhniki
okrog 200 milijonov dinarjev v izgradnjo gostinskih in turističnih objektov ter v modernizacijo obratov in njihove opreme. Turistične in gostinske objekte bo gradilo in moderniziralo predvsem v Bistri, Peklu, Močilniku in na Zaplani.
Najpomembnejša realizirana investicija je letos 4. julija odprti moderni hotel »Mantova« z restavracijo, ki premore 35 ležišč, 160 notranjih in 200 vrtnih sedežev ter letno plesišče.
POTREBE VEČJE OD ZMOGLJIVOSTI
OBRTNO-KOMUNALNO PODJETJE BOROVNICA se ukvarja z vzdrževanjem komunalnih naprav, združuje pa tudi vrsto obrtnih dejavnosti, kot nizke gradnje, elektro-mehanično, ključavničarsko, mizarsko, zidarsko, kovaško in krojaško obrt ter žganje apna. Osnovni dejavnosti so nizke gradnje in mizarstvo, ki jih podjetje namerava v letu . 1964 še razširiti, poleg ključavničarstva, po katerega izdelkih in storitvah je povpraševanje večje od zmogljivosti.
PODJETJE Z BOGATO DEJAVNOSTJO
- OBRTNO-KOMUNALNO PODJETJE izvaja rekonstrukcije in gradi ceste, vodovode in polaga kanalizacijo, zida pa tudi manjše stanovanjske hiše ter jih adaptira. Nje gova nadaljnja dejavnost je vzdrževanje cest IV. reda, pridobivanje peskov in vodovodno instalaterstvo ter popravila vodovodnega omrežja. Vodovodno instalaterstvo namerava podjetje v prihodnje dopolniti tudi z uvajanjem centralne kurjave, gradbeno dejavnost pa poleg nizkih gradenj po možnosti tudi z visokimi gradnjami.
Podjetje se zadovoljivo razvija, saj je realizacijo v letošnjih prvih devetih mesecih nasproti istemu obdobju lani povečalo od 140 na 212 milijonov dinarjev. Od večjih del, ki jih je opravilo OBRTNO-KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, velja omeniti rekonstrukcijo ceste skozi Vrhniko ter ceste Vrhnika— Bistra, med novogradnjami pa deviacijo ceste Verd—Pokoj išče, ki je bila izročena prometu konec novembra letos.
1
Spomenik NOB


■ ***"■ ■'
•••*
Stolpnica v Kopru, ena izmed zelo uspelih gradenj
3BHI H
H
a
a
3
a
a
I
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■HBaaaaaaMiaaBaaaaaHeBHBaaeBBaraaaaaBaaBBaeaaaaaaaaaEe*eeeeMee«ii
Z obiska v gradbeno-industrijskem podjetju GRADIS
Novoletni telegrami
BBBBBBBBBBBBBBBBfJBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, NAŠIM DELOVNIM LJUDEM ŽEI^I OBILO USPEHOV V NOVEM LETU 5100 - ČLAN SKI KOLEKTIV GRADBENO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA »GRADIS« LJUBLJANA S POSLOVNIMI ENOTAMI MARIBOR, CELJE, LJUBLJANA, JESENICE, KRANJ, KOPER IN ZALOG. ČESTITKI SE PRIDRUŽUJEJO TUDI DELAVCI KOVINSKEGA OBRATA LJUBLJANA IN MARIBOR, STROJNO PROMETNEGA OBRATA LJUBLJANA, OBRATA GRADBENIH POLIZDELKOV LJUBLJANA TER LESNEGA OBRATA ŠKOFJA LOKA.
NAJVEČJE DELOVNE ZMAGE V LETU 1963? O tem pričajo novo zgrajeni objekti v okviru tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, železarn na Ravnah in Jesenicah ter gradnje na območju sektorja Zalog pri Ljubljani.
GRADNJE, KI SO BILE NAJBOLJ ZANIMIVE S STALIŠČA NOTRANJE UTRDITVE PODJETJA IN O KATERIH ŠIRŠA JAVNOST NAJVEČ VE? Odgovor ni težak: NASELJE VLAE V SKOPJU. Prvič po reorganizaciji podjetja se je pokazalo, da decentralizirano samoupravljanje ne razbija enotnosti kolektiva. Vse poslovne enote, oziroma obrati so za gradbišče v Skopju prispevali najboljše delavce ter najprimernejšo opremo. VSE TO V ZAVESTI, DA JE »GRADIS« MOČAN IN TRDEN KOLEKTIV SAMO TEDAJ, ČE ENOTNO NASTOPA. REZULTAT: KVALITETNO POVSEM V REDU TER PRED ROKOM ZAKLJUČENO DELO NA GRADBIŠČU NASELJA VLAE V SKOPJU.
ŽELJE, PROBLEMI, NAČRTI? O tem bi lahko dosti pisali in precej tega bomo tudi omenili. Toda najprej naj omenimo bistvo:
ŠTIRI SILNICE, KI NAREKUJEJO SEDANJO POT GRADISA:
Ob našem morju: betonske kvadre za operativno obalo luke Koper so tudi pripravili v podjetju Gradis
• razvoj podjetja v smeri posodobljenja gradenj
® skrb za vodstveni tehnični kader
© permanetno strokovno izobraževanje že zaposlenih članov kolektiva
® družbeno ekonomska vzgoja vseh tistih, ki jim GRADIS pomeni drugi dom.
PODROBNOSTI: PREVLADALO JE SPOZNANJE, DA ZA PRIHODNJI RAZVOJ PODJETJA NE BO DOSTI VPLIVALA NOVA MEHANIZACIJA (NAKUPILI PA JE BODO PRECEJ, KER JIM JE PRIMANJKUJE), ČE BI ZNOTRAJ PODJETJA ŠE NAPREJ NEGOVALI PODEDOVANO TRADICIJO OBRTNIŠKEGA NAČINA PROIZVODNJE. ZATO VIDIJO REŠITEV V SPECIALIZIRANIH ENOTAH. Zdaj se na primer dogaja, da na področju iste ali bližnjih poslovnih enot (na primer Ljubljana in Zalog) na vsakem gradbišču delajo že-lezokrivci, ob vsaki stavbi posebej pripravljajo beton itd. Nikjer delavci niso polno zaposleni, ker delo ni dovolj mehanizirano. Razen tega sedanja oprema nikjer ni v celoti izkoriščena. Oboje pa vpliva na stroške, torej zelo občutljivo tudi na osebni dohodek gradbenega delavca. Zato predvidevajo, da bodo v okviru poslovnih enot, oziroma za več enot skupaj uredili centralne železokrivnice, betonarne in drugo. To seveda pomeni korenit poseg v sedanjo organizacijo dela, vendar hkrati tudi tisto odločilno prelomnico, ki naj pomaga podjetju ustvariti trdnejšo
materialno osnovo za nadaljnji razvoj in boljše delovne ter življenjske pogoje tistih, ki v »Gradisu« delajo.
POVSEM KONKRETNO: PO TEJ POTI BODO DOSEGLI SMOTRNEJŠI IZKORISTEK MEHANIZACIJE, RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA ZA NAKUP NOVE OPREME BODO BOLJ RACIONALNO UPORABLJENA, OLAJŠANI BODO POGOJI ZA PREHOD NA INTENZIVNO GOSPODARJENJE. PODJETJE BO . LAŽJE DOSEGLO TUDI VEČJO STALNOST KADROV, OBENEM PA USTVARJALO MOŽNOSTI ZA PREHOD NA SKRAJŠANI DELOVNI TEDNIK.
KAKO JE S KADRI? Ugotavljajo, da jim strokovnega kadra navzlic vsej skrbi še vedno primanjkuje. Zato porabljajo okoli 14 milijonov za štipendije. Štipendirajo pa vsako leto okoli 80 študentov na srednjih, višjih in visokih šolah. Delavce za specializirana dela v proizvodnji (tesarje, železokrivce, zidarje, strojnike in druge) vzgajajo sproti, pač glede na potrebe. Trenutno poteka na primer šest tečajev za zidarje in tesarje. Sproti prirejajo tudi tečaje in seminarje za člane samoupravnih organov in vseh članov kolektiva, na katerih poglabljajo njihovo družbeno ekonomsko znanje.
STOP TELEGRAMOV IN SPREMNIH POJASNIL IZ GRADBENO INDUSTRIJSKE-ga PODJETJA GRADIS OB VSTOPU V NOVO 1964. LETO!
Ta prostor smo odstopili
GIP Gradis Ljubljana
■
i
■
a
S
s
a
I
a
!
»IIIUIIllllllllHlllllllllllllllIllIllllUIIIIBHlIllllllllUHIIIIIiniHINIIIIIIIimillllllHIlllBIHBIIHVJiBlBIHBIHBIIIIIBIBIIII
podjetja GRADIS
Precej del na avto cesti od Ljubljane do Zagreba je opravil Gradis
Mi
i
:
■
a
a
a
S
I
IMPORT »CHEMO« EIPORT LJUBJAM
I
*Hai
Vse do zadnjih let je bilo uvozno podjetje »CHEMO« Ljubljana znano predvsem našim industrijskim in delno tudi obrtnim podjetjem, ki jih že dvanajst let zalaga z reprodukcijskimi materiali kemične stroke. Zdaj se to podjetje dodatno uveljavlja tudi med neposrednimi potrošniki raznovrstnih kemičnih izdelkov in drugih materialov, ki jih ČHEMO prodaja v lastnih prodajalnah v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah. Tem trgovinam naj bi se v novem Tetu postopoma pridružili še prodajni prostori v Novem mestu, Celju in Mariboru. Dosedanje poslovanje detajlističnih trgovin je že pokazalo, da so se med kupci priljubile predvsem zavoljo tega, ker jih CHEMO glede na obeležje celotnega poslovanja lažje zalaga s tistimi izdelki, ki jih sicer še pogrešamo v naši trgovski mreži.
Vendar naj zabeležimo še nekaj podatkov o dosedanjem delu in poslovnih uspehih podjetja CHEMO Ljubljana! Kot rečeno, je bilo podjetje ustanovljeno pred dvanajstimi leti in je sprva poslovalo le kot zunanjetrgovinska organizacija. Že v letu 1951 pa so dobili še dodatno registracijo za notranjo trgovino. Veliko več skrbi, truda in naporov kot nenehne težave pri rednem delu jim je vse do lanske jeseni predstavljalo pomanjkanje poslovnih prostorov.
Ob ustanovitvi podjetja so namreč podedovali nekaj prostorov na petih različnih krajih v Ljubljani. Ko so za silo uredili poslovne prostore in skladišča v objektih na Titovi cesti, je prišla odločitev o urejanju Gospodarskega razstavišča. Slednje je bilo zgrajeno Prav na lokaciji, ki jo je tistikrat zasedel CHEMO. Podjetje ie tedaj brezplačno odstopilo svoje prostore Gospodarskemu razstavišču, v zameno pa dobilo prostore Ljub-ijanskih mlekarn v Maistrovi ulici. Gradnja nove mlekarne °b Vodovodni cesti pa se je zavlekla. Tako je CHEMO dve jeti posloval v baraki v Metelkovi ulici, kjer se je delo od-pod najtežjimi pogoji.
vi>lo
Novo pridobljene prostore 80 seveda adaptirali, vendar zavoljo naraščajočih potreb in
povečanega obsega poslovanja že kmalu niso več ustrezali. To so uvideli tudi predstavniki odgovornih organov mesta Ljubljana, ki so obljubili pomoč za gradnjo novih prostorov. Rezultat dobre volje, truda in delovnih naporov celotnega kolektiva ter razumevanja občinskih organov pa je nova poslovna stavba podjetja CHEMO Ljubljana, dokončana 1962. leta. 1. marca letos pa je bil ob novi poslovni stavbi v Maistrovi ulici dokončan Še trakt z 12 družinskimi stanovanji.
Nova poslovna stavba (na sliki) je veljala 204 milijone^ dinarjev. Vključuje pa 3556 kvadratnih metrov skladiščnih in pisarniških prostorov, medtem ko detajlna trgovina v isti zgradbi meri 204 kvadratne metre.
Ob prvi selitvi podjetja iz Knafljeve (Tomšičeve) ulice na Titovo cesto v letu 1952 je podjetje imelo 340 milijonov dinarjev letnega prometa. Čez dve leti so prvič dosegli milijardo dinarjev, leta 1956 pa že 1,4 milijarde din. Leta 1960 je podjetje doseglo 3,7 milijarde dinarjev celotnega dohodka, medtem ko letos računajo na šest milijard dinarjev. Tolikšen porast prometa pa je predvsem rezultat prizadevanj celotnega kolektiva, da bi svoje odjemalce postregel s Čim popolnejšim izborom blaga, ki je kupcem na razpolago ne le v skladiščnih prostorih nove poslovne stavbe, ampak tudi v eni izmed hal Javnih skladišč na Smartinski cesti (površina 3000 kvadratnih metrov), ki jo je podjetje odkupilo. Prav na področju Javnih skladišč bomo v prihodnjem letu začeli z gradnjo sodobnega skladišča tekočih kemičnih sredstev, ki bo eno največjih in najbolje založenih ne samo v naši državi, ampak tudi na območju južne Evrope.
Ta prostor smo odstopili podjetju IMPORT »CHEMO« EXPORT Ljubljana
civfiš
UUlEUIBIIIIIIIIIUIIIHINIIIIlillllllfllUIHI
Železarna. Jesenice
Jesenice na Gorenjskem
Čestitamo
VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM
TER JIM ŽELIMO SE MNOGO DELOVNIH ZMAG V NOVEM LETU 1964
T
'/ r!- f }
h
i
i'
J..!' i
•S.*.
JtffJ
-.™r' -
mm
«.	r - |	;	/
h . \‘f.
_r-
) /-'t'
1 t
/
Marjanca Jemec — Motiv iz jeseniške železarne
isaanassaBaBSBsaasBsiaasaiaBBaBHaMBBHHasssUBassBaBBOi
tiili
'f
Občinska skupščina
•ae**ei5BaeeeBiii*ie«»*en«neeE»eneieeeEEEiieeieEeeEieeeeeEMBe«EeeE»»eeiEeineeieE»«»"*«»*i»"«i»»ee«i»e«»ee«e"»«eeeeeeeHe»e™«e»i»eeseeeEEE»BS«eeeeeeeB»wiee»eeeieeei.»iiBi»*B»eeEE»HeeE»Eee»Eeeeeiiiiniiie
1	...	.... ..................... V	W ■
i ^r ■	■	-	-	_________ H.............__.........	..........I
!
Občinska skupščina
OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR ZVVI OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI ODBOR ZROP
IN OSTALE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE
MARIBOR - TABOR
OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI ODBOR ZROP
IN VSE OSTALE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE
PIRAN

Okrajni sindikalni svet
Ljubljana
\\\v\\v\vcw\\\\\v\\\\v^\VkV\\\\\\\\\v\\\\\>\va^v\vovM^^
i
l	X
Čestita
OKRAJNI
SINDIKALNI
SVET
VSEM SINDIKALNIM PODRUŽNICAM IN NJENIM ČLANOM TER ŽELI SE MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU
MARIBOR
■ X\XXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'XXXXXXXXXXKX\XXXXXXX\\X\XXXXXXX\XXXXXX\XXX\XXXXXXXXXXXXXXVXXXX\XXVXXXXXXXXXXXXXXXXXX\ XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV.X\XXXXXXXXXXXXXXXXXX'X\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXN
Občinski sindikalni svet
(
CELJE
Občinski sindikalni svet
KAMNIK
OBČINSKI
SINDIKALNI
SVET
LJUBLJANA - ŠIŠKA

H
■
■
5
E
■
E
i
■
■
■
■
E
5 ■
'■
B
s
■
■
s
n
1
E
s
■
m
s
Občinski sindikalni svet
LJUBLJANA - VIČ - RUDNIK
ZELI
VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM SREČNO NOVO LETO
«v\\\\\\\\\v
KOMUNALNO PODJETJE
MESTNI VODOVOD
LJURŠJANA. KREKOV TRG 10
ŽELI
VSEM POTROŠNIKOM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1964
I
OB VSTOPU V NOVO LETO ČESTITA IN ŽELI ŠE MNOGO USPEHOV VSEM DELOVNIM LJUDEM IN ORGANOM UPRAVLJANJA
I
Občinski sindikalni svet
Ljubljana
OBČINE CENTER
A\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\V\\\\\\V\\V\\\V9\V^V\>^\^\VA\V^\\\\\\\\\\^^^
OBČINSKI
SINDIKALNI
SVET
LJUBLJANA - MOSTE - POLJE
'\XXXXXXXXXXXVvXVvXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXVCXXXXXXXXXXVXXXXXXXvXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'
KOLEKTIV KOMUNALNEGA PODJETJA
Mestna kanalizacija
LJUBLJANA - AMBROŽEV TRG 7
ŽELI VSEM POSLOVNIM IN OSTALIM SODELAVCEM SREČNO NOVO LETO 1964
1XXXXXXXXXXXXX
'	T dvTTT
BBBSHBiEBBiBEBEiBeBEEBBBBBBBBSBSBBEBBiBBBeBBBBBBBBBBSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBBBBBBB-rii ■
DELAVSKA ENOTNOST - St. 51-52 - 30. decembra 1963
"R^fSRflVIMR
_________________________________ _	x. -
-"B»iii»*BBBBBBBBBBBBBBBBBSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBI

.__________■	..	.	’ ' WT ‘	''	""	^	"	1	................>
1........^ H v-.:
PODJETJE ZA PTT PROMET
Kranj
KOLEKTIV
montažno instalacijskega podjetja
MONTER
LJUBLJANA, Celovška cesta 180/b
Restavracija
POD LIPO
Ljubljana, Borštnikov trg 3
nudi cenjenim obiskovalcem jedila domače kuhinje po ugodnih cenah in pijače
najboljše kvalitete
Gostinsko podjetje
»Pri Mraku«
z obratom
»Pod Skalco«
Ljubljana, Rimska cesta 4
nudi poleg pristnih domačih vin tudi dobro domačo kuhinjo
Se priporoča kolektiv
Komunalni zavod za socialno zavarovanje
JESENICE NA GOR.
želi vsem zavarovancem občine Jesenice in Radovljica srečno in zdravja polno novo leto
STROKOVNO IN SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE TER RAZVEDRILO IN ZABAVO NAJLEPŠE POSREDUJE
'SKRA OZKI KINOPROJEKTOR
6 IN KO —7

ISKRA
Prednosti novega projektorja:
•	KVALITETEN TON
•	TEHNIČNA SPOPOLNJENOST
•	PREPROSTO UPRAVLJANJE
•	PROJEKTOR IN OJAČEVALEC ZDRUŽENA V ENEM KOVČKU
•	OKUSNA ZUNANJA IZDELAVA
Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov telefon št. 39-21, telegram: Iskra — Kranj, telex: 03197
1

KRANJ,

Komunalni zavod za socialno zavarovanje
MARIBOR
TAPETNIŠTVO
AA/WWWWWW\AAAAAAAAAAATy^A/VWWVWVWWV
CELJE, Mariborska cesta 1
Tekstilna
tovarna
Medvode
MEDVODE
M x
E x
.

Splošno gradbeno podjetje

želi vsem še mnogo delovnih uspehov v novem letu
RUDNIK
ŽIVEGA
SREBRA

IDRIJA
ŽELI V NOVEM LETU VEM KOLEKTIVOM, DELOVNIM LJUDEM, POSEBNO
OBČANOM KOMUNE IDRIJA ŠE MNOGO DELOVNIH USPEHOV
KOMISIJSKA TRGOVINA
Posrednik
Ljubljana - Tavčarjeva 6
se priporoča za nakup in prodajo komisijskega blaga tudi v novem letu 1964
BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE
BE GRAD
Črnomelj
Cestno podjetje
MARIBOR
s sedežem v Solkanski ulici 42/a MARIBOR STUDENCI
•	čestita vsem članom delovnega kolektiva,
•	poslovnim prijateljem
•	in prebivalcem mariborskega okraja
PREVOZNIŠTVO
Celje
Obrtno gospodarsko podjetje
(Cvetličarne
LJUBLJANA, WoIfova 10
z vsemi svojimi poslovalnicami
TRGOVSKO PODJETJI
DELIKATESA
U0BUSN1, Wollova 8
z vsemi svojimi poslovalnicami
Gradbeno podjetje
(fLJUB L3AN Aj)
GOSTINSKO PODJETJE
ZGORNJA ZADOBROVA
POLJE PRI LJUBLJANI
nudi ob vsakem času topla in mrzla jedila s pristno kapljico. Za cenjeni obisk se priporoča kolektiv.
KOVINSKO PODJETJE
Unitas
LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 224
^{J^sniUm
J
TEHNIKA
LJUBLJANA
Vošnjakova ulica štev. 8
Projektira in gradi vse vrste inženirskih poslopij
V svojem sklopu ima:
11 ekonomskih enot gradbene opsrative 9 ekonomskih enot v stranskih obraiili 2 delavski restavraciji 2 delavski naselji 2 samska domova 4 počitniške domove 1 lastni projektivni biro
Bruto produkt 6.500,000.000 dinarjev
ČESTITA VSEM INVESTITORJEM IN OSTALIM DELOVNIM KOLEKTIVOM
BELT
belokranjska železoli-varna m strojna tovarna
ČRNOMELJ
tovarna tesnil in plastičnih mas

PEKARNA CENTER
LJUBLJANA — POLJANSKA CESTA 19
želi mnogo uspehov vsem svojim potrošnikom v novem
letu
LABOD
kemična Čistilnica, pralnica in barvarna
LJUBLJANA, POLJANSKI NASIP 6
želi srečno novo leto vsem cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem
(
\
TOVARNA USNJA
STANDARD Kranj
želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto 1964 in se priporoča za nadaljnji odjem svojih kvalitenih izdelkov.
Vseh vrst usnja in kemičnih pomožnih sredstev za čevljarje
INDUSTRIJSKO PODJETJE
ZLATARNA
Celje
VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI
Komunalni banki
MARIBOR
in
Mestni hranilnici'
MARIBOR
Vloge se obrestujejo od 5-7 °/o
TOVARNA UMETNIH BRUSOV
MRI BOR - TRŽAŠKA CESTA 60
ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN JIM ZELI ŠE MNOGO DELOVNIH USPEHOV
Trgovsko podjetje
»JELK A«
Ribnica na Dolenjskem

Uvozno trgovsko podjetje
Slovenija
avto
KOVINARSKA
TOVARNA INDUSTRIJSKIH NAPRAV LADIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ
Ljubljana, Prešernova cesta št. 40
videm-Krško
l
Splošno kleparsko vodovodno — instalacijsko podjetje
LJUBLJANA - POLJANSKA CESTA 20
e Izdeluje vsa kleparska in vodovodno inštalaterska dela e hitro, solidno in po zmernih cenah
AVTO
splošno prevozništvo
Kočevje
TRGOVSKO PODJETJE
»Trgohlad«
LJUBLJANA - POLJANSKA CESTA 46/a
čestita vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim sodelavcem ter s® še nadalje priporoča za sodelovanje