GLAS LETO XXIII. ŠT. 34 (1096) / TRST, GORICA ČETRTEK, 20. SEPTEMBRA 2018 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Jurij Paljk Spomin peša olemike, ki smo jim priče te dni v Trstu in širše v naši deželi, okrog spomina na rasne zakone, s katerimi je Mussolini stopil ob bok Hitlerju, so samo dokaz več, kako je pomemben spomin. Da bi imeli skupen spomin, je v naših krajih le pobožna želja, o čemer priča dejstvo, da italijanska vlada ni nikdar uradno objavila skupnih izsledkov in po- ročila italijansko slovenske skupine zgodovinarjev izpred ve- liko let. In prav nič nam ne pomaga, če sami sebe prepričuje- mo, da “nekaterim peša spomin”, ali pa, da rečemo tisto na glas, kar nas večina misli, da namreč naši sodržavljani itali- janske narodnosti večinoma menijo, da se je zgodovina v naših krajih začela maja leta 1945. Prej seveda ni bilo ničesar, kvečjemu le “slavna rimska dvatisočletna zgodovina, katere nadaljevalka je Italija”. Pa ni bilo tako, vemo, da ni bilo tako. Dejstvo, da današnji desničarji nočejo spominjanja na rasne zakone, govori prav o tem in posredno tudi zamisel italijanskih nacionalistov v Gorici, da bi dosegli odvzem italijanskega odlikovanja maršalu Titu. Poljski pesnik in aforist Stanislaw Jerzy Lec, ki se je rodil leta 1909, je svoje najboljše aforizme napisal med obema svetov- nima vojnama in njegov je tudi ta: “Ko podirate spomenike, ohranite podstavke, v prihodnosti vam bodo prišli prav”! Pa vendar se nam je zdelo, da smo neke korake v iskanju skupnega spomina, ki bi nas združeval in delal boljše, le na- redili v preteklosti, a nam ta divja polemika zdaj ponovno kaže, da do zbližanja ni prišlo. Pa nam spet pride prav veliki Lec, ki je med drugim zapisal tudi ta aforizem: “Nekateri radi razumejo, v kar verjamejo. Drugi radi verjamejo v to, kar razumejo”. In vendar je v času interneta, ki tako zelo spreminja vse nas, kot doslej še ni spreminjala nobena stvar nikdar, potrebno razumeti, imeti spomin, vedeti, od kod prihajamo, kdo smo, kaj so naši predniki počeli in zakaj smo taki, kot smo. In če komu peša spomin, ga moramo na to opozoriti. Vedno znova! P Gledališka ponudba za otroke V nedeljo, 23. septembra, se v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu začenja 21. Gledališki vrtiljak 11 foto dd b začetku novega šolskega leta smo obiskali generalnega di- rektorja deželnega šolskega urada za slovenske in itali- janske šole. Tržaški pravnik mlade generacije Igor Giacomini je to mesto zasedel v lanskem decem- bru. Načelnik šol- stva v deželi Furla- niji Julijski krajini pravi, da je zadovoljen s stan- jem vpisov na slovenskih šolah. Giacomini je po opravljenih službah občinskega podtajnika v Dolini in Sovodnjah zmagal zah- tevni natečaj za osebje Urada za slovenske šole. / str. 3 O www.noviglas.eu Goriški in tržaški romarji skupaj na Barbani Pogovor / Damijana Čevdek Jug Z novim elanom v novo sezono redi poletja je imelo Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica občni zbor, na katerem je bilo med drugim izvoljeno novo vodstvo. O delovanju ZCPZ in njegovih načrtih smo se pogovorili z novo predsednico, Damijano Čevdek Jug. Kaj bi povedala o občnem zboru? Kdo sedi v novem odboru? Občni zbor smo imeli 24. julija. Predsed- nik Dario Bertinazzi, ki je združenje vodil sedem let, je v svojem poročilu orisal de- lovanje v zadnjem letu. / str. 3 S foto damj@n Igor Giacomini Z vpisom v slovenske šole smo zadovoljni POGOVOR Veliko naročnic in naročnikov s Tržaškega in Goriškega nas opozarja, da pošta zamuja z dostavo našega časnika. Včasih je zamuda nedostojna, nesramna do nas, ki časnik delamo, plačujemo italijanski pošti posebno pogodbo, po kateri je določeno, da ga mora razdeliti vsem naslovnicam in naslovnikom v Italiji v dveh dneh po izidu. Predvsem pa je žaljiva do vas, drage naročnice in naročniki. Vemo, da imajo sorodne težave tudi drugi tedniki pri nas, a to nikomur ne pomaga. Dejansko prihaja do zamud zaradi malomarnosti krajevnih poštarjev, ki Novega glasa ne dostavijo pravočasno, kot bi ga morali. Zato vas ponovno vljudno naprošamo, da stopite do krajevnega poštnega urada in vprašate, zakaj zamujajo z dostavo našega tednika. Istočasno pa vas prosimo, da nam poveste, če časnik zamuja, ker redno obveščamo poštne urade na krajevni in državni ravni o tem! Hvala za zaupanje in ostanite nam zvesti! Gorica / “Spomini/Memorie” Niz odmevnih dogodkov ulturni center Lojze Bratuž se klanja spominu na stoto obletnico konca prve svetovne vojne z bogatim nizom dogodkov, ki bodo do konca leta potekali na Goriškem, Tržaškem in deloma Videmskem. Projekt so 13. septembra predstavili v beli dvorani goriške občinske palače. Župan Rodolfo Ziberna se je zahvalil vodstvu kulturnega centra in pohvalil njegovo bogato ter razvejeno dejavnost. / str. 7 K foto ddfoto dd Svet okrog nas2 Povejmo na glas Smo na novem razpotju adnjič smo končali z Danielom C. Mattso- nom, in sicer z njegovim navedkom nadškofa Chaputa, zato zdaj še nekoliko nadaljujmo v tej smeri. Najprej bomo navedli, da je bilo potrebno neko določeno obdobje, da smo prišli povsod do te- ga, kar se je v določenih “razvitih” deželah začelo že prej dogajati. To pa pomeni, da je zdaj praktično po vsej Cerkvi zadeva že nekaj desetletij razširjena, bolj ali manj množično. Zakaj pa moških z isto- spolnimi tendencami ne bi smeli sprejemati v re- dovniške in duhovniške vrste? Mattson navaja dva razloga. Prvi je, da je za te moške posebej težko živeti zahteve čistosti: “V zelo veliki večini škandalov v Cerkvi od leta 2002 so vpleteni homo- seksualni duhovniki, ki so močno pogoreli, kar za- deva čistost. Temu se ne čudim. Čistost je, o tem sem prepričan (dejstva pa to potrjujejo), precej težja za moške s homoseksualnimi težnjami kot pa za dru- ge”. P. James Lloyd, CSP, duhovnik z doktoratom iz psihologije na New York University, je več kot 30 let delal z moškimi s homoseksualnimi težnjami (vključno z duhovniki) kot klinični psiholog. Glede čistosti in homoseksualnih duhovnikov pravi: “Pre- cej jasno je, kar potrjujejo tudi klinični dokazi, da je psihična energija, ki je potrebna za zadrževanje ho- moseksualnih vzgibov precej večja od tiste, ki je po- trebna deviantnim heteroseksualnim”. Mattson pra- vi iz svoje lastne izkušnje, da je imel ogromne težave, da pa je za duhovnika še težje, saj bi tako storil strašno zlorabo nad nekom, za katerega bi moral biti duhovni oče. Zato je mnenja, da bi morali v Cer- kvi zelo upoštevati mnenja, kakršno je mnenje p. Lloyda, pa da se je v Cerkvi predolgo gledalo stran od tega. Pravi, da vsakokrat, kadar obstaja dvom o nekem kandidatu za duhovnika, mora biti ta dvom razrešen v korist Cerkvi. Ne pozabimo, da je doku- ment iz leta 2005 govoril ne le o homoseksualnosti pri kandidatih, temveč tudi o njihovi zrelosti, zato bi ta dvom spadal še na druga področja. / str. 4 Andrej Vončina Z Ob smrti prijatelja Še nekaj bežnih spominov na Danila Lovrečiča ročega septembrskega dne smo se v cerkvi in na pokopališču v Ricmanjih za vedno poslovili od prijatelja, časnikarja, zavednega Slovenca Danila Lovrečiča. Velika romar- ska cerkev je bila polna vseh, ki smo pokojnika imeli radi, cenili njegovo delo, vrednotili njego- vo vsestransko ustvarjalnost. Med poslovilno mašo, ki jo je darovalo več duhovnikov to- stran in onstran meje, je dr. Jože Markuža z globoko občutenimi besedami spregovoril o pokojnem Danilu, s ka- terim sta bi- la več let so- gojenca v Alojzijevišču na ulici Don Bosco v Go- rici. Tudi jaz sem bil eno leto z Danilom v Alojzijevišču in delil z njim (bilo je leta 1949 in na začetku leta 1950) bivanje v tem zgodovinsko znanem di- jaškem zavodu. Ravnatelj je bil Janez Eržen, njegov najtesnejši sodelavec pa dr. Franc Močnik, izredna osebnost celotne naše Primorske. Danilo je prišel v za- vod s svojim bratom Božidar- jem. Takrat nas je bilo v zavodu veliko gojencev in med njimi je bilo mnogo takih, ki so se s svo- jimi družinami izselili iz takrat- ne cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, in pa onih, ki so zapu- stili s svojimi družinami Vipav- sko, Kobariško, Primorsko, ki so po vojni pripadli takratni Jugo- slaviji. Eni so bili optanti, drugi emigranti oz. begunci, tretji pa V so dali slovo svojim rodnim kra-jem in se naselili na Tržaškemali Goriškem, ker so pač uvideli, da komunistični režim ne pri- naša mnogo dobrega, in so zato izbrali pot svobode onkraj želez- ne zavese, ki je čez noč razdelila naše slovenske kraje. V Alojzije- višču se tako spominjam Vetri- hovih, ki so prišli kot optanti iz Vipavske, pa bratov Slavka in Bogomila Kranjec iz Kobarida, pa mnogo iz bližnjih istrskih krajev, med njimi brata Božidar- ja in Danila Lovrečiča. Družina Lovrečičevih je zapustila rodne Truške pri Kopru in se naselila, če se ne motim, najprej nekje pri mlinu v Boljuncu, nato pa za stalno v Domju. Danilo Lovrečič je bil zelo na- darjen deček, čeprav bolj tihe in skromne narave, a bil je izredno pozoren na vse, kar se je doga- jalo v njegovi bližini, in bil je vedno poln humorja do vsega, kar ga je zanimalo. A njegov hu- mor ni slonel na zbijanju šal za vsako ceno ali na pripovedovan- ju že znanih vicev, to ne, njegov humor je bil globok, pronicljiv, analitično precizen. S svojim humorjem ni nikdar nikogar užalil, ker je bil v vsem resnicol- juben in človeško odkrit. Takih talentov nismo in še danes ni- mamo na pretek v našem slo- venskem zamejstvu, zato pa je žal naše okolje vse preveč tako sivo, monotono, ponavljajoče se v besedah, dejanjih, nastopih in zato tudi vse preveč stopica- mo na enem in istem mestu, na enih in istih besedah in odločit- vah. Žal je tako, zato smo vsake osvežitve in novega oprijema ta- ko zelo veseli, predvsem takrat, ko na oder stopijo naši najmlajši rodovi, ki so upanje v naše boljše čase. Danilo Lovrečič je bil nekaj časa tudi aktiven v političnem življenju naše skupnosti, in sicer v vrstah Slovenske skupnosti. Spomnim se, da sva skupaj šla na mnoge volivne shode in na- govarjala naše somišljenike na Tržaškem. Danilo je bil kritičen do vsega, kar mu je zadišalo po demagogiji, po ideološki ne- strpnosti, po raznih režimskih tendencah tostran in onstran naše meje. Spomnim se, da je z nekim svojim volilnim shodom v devinsko-nabrežinski občini, mislim, da je to bilo v Sesljanu, spravil nekoliko v nelagodje vodstvo Slovenske skupnosti, ker je bil kritičen do Italijanske komunistične stranke in njene- ga programa do Slovencev. Če se ne motim, je potekala volivna kampanja za tržaške pokrajinske volitve leta 1970. Takratno vod- stvo Slovenske skupnosti ni ma- ralo ostrih besed, ker je menilo, da bo z ostrimi toni v besedah ljudstvo zbegano, ker da “bolj ljubi enotnost kot razprtije in težke besede”, a besede Danila Lovrečiča so bile jasne in odkri- te in tudi zato se je število voliv- cev za slovensko stranko še bolj povečalo, ker ljudje raje slišijo odkrito besedo kot pa kako spre- nevedanje. Taki smo pač ljudje danes in taki bomo tudi jutri. Danilo Lovrečič pa ni bil dolgo v političnem udejstvovanju, ker je v njem vseskozi bila časnikar- ska žilica in se je kaj kmalu ves posvetil s svojim velikim talen- tom delu na slovenskem tržaškem radiu. Bil je odličen časnikar, resnicoljuben in ob- jektiven do skrajnosti, pronicljiv v svojem ocenjevanju dogodkov in oseb okrog sebe. Danilo Lovrečič je bil ves pre- dan slovenstvu, demokratičnim vrednotam in idealom, ki so te- sno povezani s svobodo, pra- vičnostjo in resnico. Kot takega bom za vedno ohranil v svojem globoko prijateljskem spominu. Drago Štoka noga znamenja pričajo, da smo se v sedanjem obdobju znašli na povsem novem razpotju, ki ga nemara nismo niti pričakovali. Odkar je padel berlinski zid, še vedno živimo na nekakšnem prehodu, ko ideologij sicer ni več, so pa v svojem odhajanju še vedno prisotne - dovolj se je spomniti tudi slovenskega obujanja ostrega soočenja med drugo svetovno vojno, ki se ne more pomiriti in je že zaviralno. Tudi zaton hladne vojne med enim in drugim sistemom se še ni končal - do- volj se je spomniti današnjega nikakor ne pri- jateljskega odnosa med Zahodom in Rusijo. Zdaj pa se zdi, da se je končno pojavilo novo osišče, okrog katerega se razporejamo bodisi na politični kot povsem osebni ravni. Zanimi- vo je, da je to osišče etični prostor in v njem etika ali neetika, humanost ali nehumanost, človečnost ali nečlovečnost, kar vse so besede, ki pomenijo eno in isto stvar: kakšen je odnos človeka do človeka, kako gleda človek na dru- gega človeka? Sta gonilna sila sočutje in razu- mevanje oseb okrog nas, okrog tebe, okrog me- ne, ali je na delu brezbrižnost ob težavah sol- judi, torej misel zgolj nase in pozornost obrnje- na zgolj vase? In to osišče vrednot ali nevred- not, zbliževanja z bližnjimi ali oddaljevanja od njih je pravzaprav novo razpotje, sredi katerega smo se znašli prav vsi, od zahoda do vzhoda, od severa do juga, in to na vseh ravneh od Bele hiše, Kremlja, Pekinga, evropskih prestolnic, vseh celin pa tja do vsake osebe posebej ne gle- de na položaj, izobrazbo ali življenjski nazor. Novo razpotje, ki je očitno največja preizkušnja po drugi svetovni vojni, so seveda ustvarile mi- gracije, so ga tako ali drugače izsilili migranti, ga je povzročil orjaški val množic iz tretjega sveta in v bistvu iztrgal korenine povojnemu razpotju, ki je bilo preprosto rečeno ideološke narave, potem ko je porodilo politične sisteme in marsikje globoke rane znotraj istega naroda. Novo razpotje pa pomeni odločati se zdaj, v tem trenutku, sredi problemov in jih reševati na ta ali oni način, pomeni priložnost za etiko, human odnos do vseh, posebno in vsekakor najbolj do tistih, ki so v resnih težavah, kjer pa ne gre več samo za migrante, ampak tudi osebe našega prostora, za naše ljudi, vse tiste, ki so se znašli v primežu poniževalne revščine, ki ne pojenja, ampak jo z našim sistemom dobesed- no ustvarjamo. Iz teh besed je razvidno, da se za etiko oziroma humanost odkrito zavzema- mo in da niti slučajno nismo mnenja, da je druga pot razpotja tej prvi enakovredna, čeprav dobiva dosti in marsikje vse več podpore. Toda zgodovina nas dobrohotno opozarja, da so se vse največje nesreče za človeka in človeštvo zgodile zato, ker je bil glas etike in humanosti utišan in preglasovan, z njim pa vse temeljne vrednote, kar je odprlo vrata neusmiljeni se- bičnosti, prezirljivi večvrednosti in slednjič uporabi sile v tem ali onem imenu. Etika možnost vsega tega zla izničuje in edina gradi lepši svet za vse in vsakogar od nas, za prav vse ljudi tega sveta. Janez Povše M 20. septembra 2018 Prijatelju in sodelavcu MARKU TAVČARJU voščimo ob okroglem življenjskem jubileju, da bi še dolgo dejavno bil prisoten med nami in v vsej naši narodni skupnosti v Italiji! VSI PRI NOVEM GLASU In memoriam Danilo Lovrečič 1936 – 2018 oiskal sem ga po naključju, ko me je nanj opozorila beograjska novinarka, ki je zaposlena na beograjskem radiu. Vsakoletni zagrebški Knjižni se- jem privablja veliko ljubiteljev knjig iz cele nekdanje Jugoslavije. Po ogledu in nakupu smo trije znanci sedeli na ulici pred kavar- no, pili kavo in poslušali razlago kolege, kako mu je lektor razcafral tekst, ki ga je dva meseca prevajal. Ni pa hotel sprejeti moje pripom- be, da je pač tako, da lektorji, če niso vešči v določeni stroki, pač lektorirajo, kot sami vedo in zna- jo, čeprav jih že na univerzi veli- kokrat opozarjajo, da se morajo sami izpopolniti v določeni stro- ki, če želijo, da bo lektoriranje do- bro. Bil sem že sit tega dolgove- zenja, ko nepričakovano prisedeta dami, ki sta prav tako bili na Knjižnem sejmu, kar se je videlo, saj sta imeli vsaka svojo vrečko s knjigami. Naš živahni pogor je zmotila gospa, ki je poznala eno od dam. Ta jo z velikim veseljem predstavi in pove, da je kolegica na radiu Beograd. Pozdravimo se in pogovor teče naprej o tem in onem. Pred odhodom pa me da- ma iz Beograda vpraša, od kod sem. Povem ji, da iz bližine Trsta. Tako sem rekel zato, ker je Trst poznal vsak Jugoslovan, po kavi, kavbojkah … Ko je bilo to mesto še nekakšna Meka v polpreteklem času. Ona pa: “Kako daleč je od vas do Trsta”? Kratko povem: “Mesto je nekako za vogalom”. P Jaz sem ta in ta, pa lepo pozdravi-te šarmantnega gospoda Danila.“Pa veste zakaj? Ko je prišel v Beo- grad, je vedno prinesel s seboj ve- liko kave in nas na radiu z njo ob- daril. Vedeli smo, v katerem ho- telu bo bival, zato smo pov- praševali na recepciji, ali je že prišel. Ko smo izvedeli, da je, smo bili naslednje jutro zelo točno na delu, da smo dobili 'CAFFE ILLY'. To je bilo za tisti čas nekaj izred- nega. V Skupščini sva bila skupaj na seji, ko je razpadla Jugoslavija. Ko smo poslušali razprave, kre- ganja, vikanja …, sem mu rekla: 'Danilo, nema više Jugoslavije'! On pa je takoj odšel iz dvorane in telefoniral v Rim. To novico so Italijani prvi poslali v svet... ” To me je zanimalo, kaj je s to za- devo, in sem po ovinkih le iztak- nil telefonsko številko gospoda Danila in tako sva se nekajkrat tu- di srečala. Ko sem ga povprašal, kako je s to beograjsko novico, mi je povedal ime in priimek kolegi- ce, ki mu je tisti večer na tisti seji to rekla, on pa je tedaj takoj po- klical v Rim urednika – navedel je ime. Pri TV dnevniku je bila ta novica isti večer sporočena tako, da je bil prekinjen redni program in so jo takoj objavili. Iz vsega te- ga, bi se dalo sklepati, da je bil de- jansko gospod Danilo tisti, ki je prvi svetu sporočil, da Titova Ju- goslavija ne obstaja več. Preživel je težko mladost, polno pomanjkanja, pa tudi neprijetno- sti, ki jih je doživljal med šolan- jem v času bivanja v goriškem Alojzijevišču, zato tega mesta ni nikoli maral. Njegove poklicne poti nisem spremljal. Iz pogovorov pa sem zaznal, da je veliko bral. Na poto- vanju je imel pri sebi vedno nekaj knjig. Znova in znova je prebiral ruske klasike, doma je imel njiho- va zbrana dela v italijanščini. Pri branju so ga vedno mikale opom- be, zato je rad pripomnil: “Vedno je treba prebrati, tudi tisto, kar je pod črto”! Redno je tudi v pokoju spremljal do- gajanje v Slo- veniji in te- densko prebi- ral več slo- venskih in italijanskih časopisov in revij. Izredno veselje je imel s cvetjem. Na njegovem dvorišču ste lahko zapazili primerke cvetja, ki ga dobite samo pri redkih vrtnarjih. O naših zamejskih politikih, pa tudi o naših “višjih” kulturnikih, je imel vedno pripravljen poln koš “dovpitov z ocvirki”, ki jih je rad spretno “vtihotapil” med po- govor. Skratka, bil je razgledan, velikokrat zelo hudomušen, obe- nem pa blag in dobrohoten. Rad je pomagal, kjer je le mogel, zato je imel veliko znancev, s katerimi je bil redno v stiku. Šarmantni gospod Danilo! Spo- kojno počivajte med svojimi v Ricmanjih, kamor ste radi zahaja- li in prinašali cvetje staršem na grob. Sedaj vam bomo cvetje pri- našali mi! Hvala tudi za vse lepe in zanimive pogovore! Ambrož Kodelja O cerkvenih in drugih aktualnih aferah (3) Pravi in nepravi kandidati za duhovništvo Duhovniki Sergio Ambrosi, Lorenzo Boscarol, Giorgio Giordani, Pierpaolo Soranzo, ki so letos peli zlato mašo, so skupaj z g. Diegom Bertognom minuli teden v Vatikanu v Domu sv. Marte daro- vali mašo skupaj s svetim očetom in se z njim po maši zaklepetali ter mu izročili priložnostna da- rila, tudi nekaj steklenic vina iz naših krajev. Goriški zlatomašniki pri svetem očetu Aktualno 20. septembra 2018 3 Pogovor / Igor Giacomini Z vpisom ... S. 1. STRANI Začnimo najprej z no- vim šolskim letom, ki se je ravnokar začelo. Ste na deželnem šolskem uradu zadovoljni s števi- lom novih vpisov na višjih šolah? Kar zadeva slovenske šole, smo lahko zadovoljni. Kljub demografskemu padcu, ki zaznamuje celot- no državo in tudi našo deželo, smo opazili, da ni- mamo večjih osip na slo- venskih šolah. Vrtci so še vedno najzanesljivejši ka- zalec stanja, kajti predsta- vljajo vstopno številko, ki nam daje neko merilo za nadaljnjih pet let bodisi na osnovnih šolah bodisi na višjih šolah. Naj po- vem, da tudi na Goriškem, glede na že omenjena ne- gativna nihanja, med Slo- venci ni manjšega števila dijakov. Slovenci opažajo, da so naše višješolske ponudbe še vedno zanimive in kakovostne, tako da se ne odločajo za vpis na italijan- ske šole. Zaradi tega podatka smo veseli, kajti na Goriškem je bil ta fenomen pred leti kar v porastu. Na Tržaškem pa so taki primeri bolj redki? Da, na Tržaškem tega ni; redkok- daj se to pripeti, ko si dijak npr. želi vpisati na kakšno smer, ki je ni v naši višješolski ponudbi; to je na primer pomorska šola. Ne sme- mo pozabiti, da je naša šolska po- nudba manjšinska; res smo lahko ponosni nato, da imamo v evrop- skem merilu široko izbiro izo- braževalnih smeri. Ste opazili upad vpisov v otroške vrtce glede na ponudbo v Sloveniji? Glede števila vpisov nimamo po- polnega pregleda, kajti gre za ne- obvezen vpis. To, kar opažamo, je, da še zlasti na tržaškem Krasu gre- do otroci v Dutovlje, in to seveda ni vezano na našo ponudbo, am- pak na praktičnost. Kaj pa glede obveznega cepljen- ja otrok, ki obiskujejo jasli: ste bili že seznanjeni s kakim pri- merom, da otrok ni bil cepljen? S temi postopki se s šolami ukvarja neposredno deželno vodstvo za zdravstvo. Glede na to, kar sta tudi oba ministra za zdravstvo in za šol- stvo v Italiji dorekla, to se pravi, da so se vrnili na staro zakonoda- jo, je problem cepljenja urejen. Na naših šolah, bodisi slovenskih kot italijanskih, nisem zasledil nobe- nih težav. Kako poteka priznanje polno- pravnosti poučevanja slo- venščine kot drugega evropske- ga jezika na italijanskih šolah? Kar zadeva poučevanje slovenske- ga jezika na italijanskih šolah, je vse ostalo na isti ravni kot v lan- skem šolskem letu: slovenščino poučujejo na italijanski večsto- penjski šoli Iqbal Mashi na Melari in na večstopenjski šoli Giovanni Lucio v Miljah. V Miljah so celo starši zahtevali poučevanje slo- venščine. Letos smo zasledili po- rastek, tako da imamo na primer en razred, v katerem se je kar 25 dijakov odločilo za slovenski jezik. Zanimanje za poučevanje slo- venščine so izrazili tudi starši ita- lijanskih šol z nabrežinskega kon- ca. Problem je tudi v tem, da ni- mamo dovolj profesorjev, ki bi lahko poučevali. Kakšno pa je stanje v goriških šolah z izbiro slovenščine? Na Goriškem za zdaj še nismo opa- zili velikega zanimanja. Prevladu- jejo še vedno kurikularni jeziki, kot so angleščina, nemščina, fran- coščina. Mislim, da podobno, kot se je zgodilo v Trstu, se bo tudi v Gorici zadeva ustalila. Deželni šolski urad je avgusta le- tos razpisal natečaj za devet rav- nateljskih mest: se je razpis že končal? Razpis ravno poteka. Vpisovanja so se končala 3. septembra. Zdaj imamo kar nekaj kandidatov. Si predstavljam, da trenutno vlada precejšnje zanimanje za nadaljnje postopke. Sam lahko najavim, da bi zadevo rad izpeljal čim prej, ker vsi vemo, da ravnatelje nujno po- trebujemo; trenutno pa se še do- menjamo z univerzami za priprav- ništvo, kajti en modul izbo- raževanja za ravnatelje mora pote- kati tudi v slovenščini. Leta 2017 ste vi postali general- ni direktor deželnega šolskega urada bodisi za italijanske kot za slovenske šole. Kako usklajujete obe funkciji, ki sta zagotovo zahtevni? Ko sem prevzel vodstvo slovenske- ga deželnega šolskega urada, lahko rečem, da se je po štirih letih začelo veliko delo. Urad je popol- noma avtonomen in lahko trdim, da trenutno vse poteka v naj- boljšem redu. Delamo vse sami, od učnega do neučnega osebja, razpisov za osebje in za knjige in podobno. Se slovenski deželni šolski urad precej razlikuje od sorodnega urada na Južnem Tirolskem? Nekateri si predstavljajo, da bi mo- rala naša avtonomija biti podobna avtonomiji na Južnem Tirolskem, a menim, da to ni primerljivo. Na deželnem šolskem uradu nas je za- poslenih 8 oseb; na Južnem Tirol- skem pa jih je nad 60 zaposlenih. Lahko pa vsekakor trdim, da ima- mo vidljivost in avtonomijo, naše šole vodimo sami. Vsakodnevno se na uradu srečujete tudi z različnimi težavami in vprašanji. Kar se tiče zapletenosti, pa si mo- rate predstavljati, da je bilo to me- sto nekoč samo šolski provedito- rat. Zdaj pa imam odgovornosti za celo deželo FJK. Težav je tudi veli- ko, spopadamo se s problemi ma- mil v šolah, s cepljenjem, z učnim in neučnim osebjem, z ravnatelji, z vodji tajništev. Problemi so na vsakodnevnem vrstnem redu. Smo pa v stalnem stiku z mini- strstvom v Rimu in z deželno upravo. Zahvaljujemo se vam za prijeten pogovor, vam in celotnemu ura- du pa želimo uspešno in plodno delo tudi v tem šolskem letu. MAN Pogovor / Damijana Čevdek Jug Nov odbor z novim elanom v novo sezono S 1. STRANI opolnila so ga poročila tajnika, blagajnika in nadzornega odbo- ra. Občni zbor je bil tudi volilne- ga značaja: v odbor, ki je prej štel enajst članov, smo jih tokrat izvolili devet. Pod- predsednica je Martina Gereon, blagaj- ničarka Tiziana Zavadlav, zapisničarka Nadja Kovic; še en mandat bodo opravili Martina Hlede, Karen Ulian, Mirko But- kovič in Silvan Zavadlav, na novo je bila izvoljena Lucija Lavrenčič. Na občnem zboru smo pač predstavili to listo, ki je bila potrjena. Nadaljevati nameravamo delo prejšnjega odbora in ga še nadgraditi. Prejšnjemu predsedniku se zahvaljujemo za vse, kar je dobrega naredil za ZCPZ in naše zbo- re. V novem odboru je kar dobro zastopa- na vsa Goriška … Da, od Brd do Krasa. Žal manjka kdo iz Gorice. Prizadevamo si, da bi v odboru bilo primerno število organistov in zbo- rovodij otroških zborov. Združenje nam- reč posveča prvenstveno pozornost prav otroškemu zborovskemu petju in cerkve- nemu petju. Skušali smo kriti področje cele goriške nadškofije. V odboru je posebno močna ženska zasedba, saj sta med devetimi odbor- niki samo dva moška... Da, močna prisotnost... ... kot tudi na korih? Da, mislim, da je tudi na korih na splošno več žensk. V nekaterih vaseh po- jejo večinoma ženske, moških je malo. Seveda, so tudi izjeme. Vseh vasi tudi ne poznam. Ponekod, kot npr. V Štandrežu in Števerjanu, imajo cerkveni zbor, ki red- no vadi. V ostalih vaseh si pomagamo, kot moremo, vaje so priložnostne. In mladi? Od župnije do župnije so razlike, na splošno pa stanje na nobenem koru ni ravno “rožnato”. Pri združenju želimo ve- liko delati z otroškimi in mladinskimi zbori; pripravljamo tudi različne projekte prav zato, ker želimo gledati v prihod- nost. Mladim želimo dajati čim več pri- ložnosti. Otroke in mlade privablja bolj “živahna” glasba. Slovenci imamo veliko mladin- skih duhovnih pesmi. Otroci jih radi po- jejo in vsebinsko so primerne zanje. Lah- ko jih obogatimo še z instrumentalno spremljavo, saj veliko otrok hodi v gla- sbeno šolo in zelo radi spremljajo otroško petje v cerkvi. Ko pripravljam otroke za petje pri maši, jih vedno naučim še kakšno izmed slovenskih cerkvenih pe- smi. Otroci radi pojejo tudi Lepa si lepa si roža Marija in Pridi, ljubi Jezus. Najti moramo le primeren način, kako jim te posredovati. Žal otrok v cerkvah ni veliko. Zato smo se v pastoralni enoti Soča Vipava, ki združuje štandreško župnijo in vse žup- nije v sovodenjski občini, odločili, da bo- mo otroke združili v večji otroški cerkve- ni pevski zbor, ki vadi med naukom ob sobotah. Ob raznih priložnostih, kot je npr. prvo sveto obhajilo, imamo tako na koru tudi do tridest otrok. Z majhnimi koraki, a z veliko vztrajnostjo lahko skupaj prehodimo dolgo pot in jih privabimo tudi na kor. Če bodo otroci po- leg veselja dobili še podporo in nav- dušenje staršev, bodo kori čez nekaj let premajhni. Ste v odboru morda že začrtali glavne smernice delovanja v sezoni 2018- 2019? Doslej smo imeli sejo, na kateri smo si razdelili funkcije, in še en sestanek v začetku prejšnjega tedna. Skušali smo začrtati delovanje: podrobneje do konca leta 2018, splošneje do konca junija 2019. Božični koncert, junijski koncert sakralne glasbe, Mala Cecilijanka, revija Zlata grla, seminar v Škofji Loki: vse to bomo seveda ohranili in še skušali popestriti. Božične- mu koncertu, ki je 26. decembra v goriški stolnici dolgoletna tradicija, smo npr. v zadnjih letih dodali kakšen orgelski vložek in splet božičnih misli. Že nekaj časa se menimo, da bi postavili na no- ge postni kon- cert, ki bi pa bil tudi malo več kot samo kon- cert. Snujemo prireditve, ki bi imele “iskrico” več. Koncertom se bomo posve- tili z novim za- gonom, veliko načrtov pa ima- mo zlasti za otroške in mla- dinske zbore; na tem delamo že nekaj let. Na Malo Cecilijan- ko nameravamo povabiti t. i. strokovnega spremljevalca, ki se bo po reviji lahko pogovoril z zborovodji. S partiturami v ro- kah bo spremljal nastope naših zborov in zboro- vodjem v pogo- voru nato naka- zal, kaj lahko iz- boljšajo. V ne- deljo, 9. decembra, pa bodo imeli otroci možnost sodelovati v zborovski delavni- ci, v kateri bo strokovni spremljevalec re- vije delal z zborom. To je velika pri- ložnost ne samo za zbor, ampak tudi za zborovodje, ki se tako lahko izpopolnju- jejo v delu z zborom. Že ob koncu tega tedna, 22. in 23. sep- tembra, imate na programu orgelski seminar s prof. Renato Bauer. Da. Redna profesorica na Akademiji za glasbo je izjemna oseba. Posebno nas navdušuje, ker želi orgle predstavljati že otrokom. To se mi zdi posebno zanimivo. Ponavadi mislimo, da je primerno sesti za orgle v odraslih letih, ko že obvladamo osnove klavirja. Prof. Bauer dela tudi s popolnimi začetniki in med drugim trdi, da na orglah lahko zvenijo tudi sodobne skladbe, pa tiste, ki jih mladi radi pojejo, ne le skladbe “starih mojstrov”. Osebno me njen pristop zelo zanima in z vesel- jem bom spremljala celoten seminar. Otroke močno privlači veličastni zvok or- gel. To smo videli že v Štandrežu, kjer je g. Mirko Butkovič med naukom predsta- vljal orgle različnim skupinam, katerih člani so bili zelo navdušeni in so si to do- bro zapomnili. Pobuda se mi zato zdi v našem prostoru zelo dobrodošla in po- trebna, nekaj novega. V slovenskih kro- gih v Gorici namreč že dolgo nimamo rednega pouka orgel. Primorsko orgelsko društvo, ki ga vodi g. Butkovič, se mi zato zdi res lepa stvar, dobro deluje in ima tudi zelo zanimive in kvalitetne koncerte. Orgle moramo otrokom predstaviti tudi zato, da bomo v prihodnje še imeli orga- niste. Kljub vsemu jih je namreč zelo ma- lo. Dobro se zavedamo, da 18-20-letnik ne sprejme z lahkoto obveznosti oz. službe organista v neki cerkvi, saj je zah- tevna: treba je biti redni in vztrajni, čeprav je danes npr. manj maš, kot jih je bilo pred leti. Je pa le obveznost, ki zah- teva odgovornost. Po Sloveniji imajo na koru organista in dirigenta; pri nas je ve- likokrat organist na koru sam: mora or- glati, voditi petje in tudi sam peti. Tisti, ki smo organisti, bi morali že sami poskrbeti za “naslednike”, pomisliti, kdo bi nas lahko nadomestil ali nasledil. Kdaj si ti začela orglati? S posebno toplino se vedno spominjam naše nekdanje organistke na Peči, pokoj- ne gospe Valerije Petejan, ki je bila doma iz Mirna. Z njo sem začela spremljati cer- vkeni ženski zbor, ko sem bila stara 12 let. Učila me je “po majhnih korakih”. Ko sem začela, sem npr. pri eni maši zai- grala samo Tvoje je kraljestvo, naslednjič tudi Jagnje božje. Uvajala me je postop- no. Bila je skromna in zlata oseba! Uvajati mlajše v tak “poklic” ni lahko: tre- ba je imeti veliko potrpežljivosti, se z nji- mi srečevati, jim vlivati pogum in zau- panje, saj ni lahko sesti za ta veliki instru- ment. In vendar bi se morali mi organisti resneje zavzemati za to. Treba je tudi poznati liturgijo … Že dve leti je naše združenje priredilo v Škofji Loki poseben seminar. Namerava- mo ga še bolje razviti tudi med letom, in to kar v Gorici, saj smo videli, da je za nas zelo pomemben in potreben. G. Karlo Bolčina ima veliko znanje s tega področja in je tudi zelo prijetno ga poslušati. Izbira mašnih pesmi v različnih obdobjih v cer- kvenem letu ni enostavna. Predavanja za organiste, zborovodje in vodje ljudskega petja, ki jih nekaj le ima- mo, bomo torej uvedli med letom; v no- vembru pa bomo organizirali tudi preda- vanje za cerkvene pevce. Poletni seminarji torej prinašajo sado- ve? Da. Letos ga sicer nismo organizirali, do- slej pa so bili zelo koristni že zato, ker smo se jih udeležili skoraj vsi člani odbo- ra združenja. Na seminarju se posvečamo izključno našim temam, predavanja so nam v spodbudo, veliko se pogovarjamo, nastajajo nove zamisli itd. ZCPZ ima urad v stavbi ob Kulturnem centru Lojze Bratuž. Da, v prvem nadstropju. Že več let ima- mo uslužbenko Monico Quaggiato, ki ze- lo lepo sodeluje z odborom. ZCPZ v Gorici in Trstu imata na čelu mladi glasbenici. Kako je s sodelovan- jem? Z Rossano Paliaga, predsednico Zveze cer- kvenih pevskih zborov Trst, se dobro poz- nava, sva strokovni spremljevalki pri re- viji Pesem mladih v Trstu in se radi po- govarjava oz. si izmenjujeva ideje. Teh ne manjka. Ona - muzikologinja in velika poznavalka sveta glasbe - je že predlagala, da bi skupaj organizirali kakšen poseben dogodek sakralne glasbe. Prav je, da so- delujemo, seveda, v dobro vseh. Danijel Devetak D foto damj@n foto dd Kristjani in družba20. septembra 20184 Ob 140-letnici rojstva prof. dr. Lamberta Ehrlicha Bil je človek globoke vere in mnogih vrlin rof. dr. Lambert Ehrlich, rojen 18. 9. 1878 pod Svetimi Višarjami, je bil človek globoke vere, vrlin in izredne delavnosti, izjemno sposoben duhovnik, profesor, vzgojitelj, socialni in misijonski delavec, znanstvenik, politični delavec, organizator, mučenec in svetnik. Šole je obiskoval v domačih Žabnicah v Kanalski dolini, maturiral je v Celovcu (v slovenščini s Prešernovo dobo in njenim pomenom za razvitek slovenskega slovstva). Vpisal se je na teologijo v Innsbrucku, bil 1902 posvečen v duhovnika celovške škofije, to leto študiral še v Rimu, v Innsbrucku pa leta 1903 postal doktor iz teologije. Bil je kaplan v Beljaku, v celovški stolnici, škofov tajnik in profesor v bogoslovju. Odločilno je sodeloval pri ustanovitvi in delovanju krščanskih slovenskih društev na Koroškem: izobraževalnih P ustanov (“rešiti narodunarodnost in vero”),posojilnic, Sodalitete Presv. Srca Jezusovega za duhovnike (Tinje); organiziral/vzgajal (jim pomagal) je mlade, gospodinjske pomočnice. V delu Aus dem Wilajet Kärnten (Iz dežele Koroške) razčlenjuje neznosni pritisk na Slovence v šolstvu in politiki. Med prvo svetovno vojno je deloval med vojaki, leta 1919 pa kot odposlanec jugoslovanske vlade na konferenci v Versaillesu za rešitev Koroške. O tem je napisal razpravo (419 strani in 139 prilog, prepisov uradnih dokumentov). Po plebiscitu se je moral umakniti v Jugoslavijo. Postal je profesor na Teološki fakulteti Univerze za primerjalno veroslovje, apologetiko in misijologijo. Izpopolnjeval se je v Parizu in Oxfordu. Napisal je knjigo Božje kraljestvo na zemlji, razprave o veri, misijonih, marksizmu, razvojni teoriji, prvotnih ljudstvih (mednarodno uveljavljen teoretik). Predaval je na mednarodnih misijonskih konferencah, eno je leta 1930 organiziral v Ljubljani. Istega leta je postal študentski duhovnik, zbiral, organiziral, utrjeval in vzgajal je študente v verskem in narodnostnem duhu za nesebično delovanje, ki ga je zgledno potrjeval sam. Od študija v Innsbrucku in konference v Parizu se je Z 2. strani Pravi in nepravi ... pomnim se, kako mi je neki redovni predstojnik nekoč dejal, da, če v nekaj letih kandidat zrelostno ne napreduje, potem ga je nujno potrebno iz- ključiti. Vendar Mattson ne govo- ri le o homoseksualcih, temveč o težavah s čistostjo nasploh, kjer je vprašanje, koliko se sploh na tem področju v cerkvenih hišah za formacijo duhovnikov in redov- nikov dela. V današnji internetni dobi najbrž sploh ni več kandida- ta ali pa jih je zelo malo, ki ne bi morali delati na tem področju, kjer pa seveda potrebujejo vzgoj- no pomoč. Tu pa se postavlja še ena težava, ki je, pa ne le za Matt- sona, povezana s prvo. To je vprašanje učenja Cerkve. Letos smo praznovali petdesetletnico okrožnice bl. Pavla VI. “Humanae vitae”, v katere je bil ponovno poudarjen nauk Cerkve na po- dročju zakonske in spolne mora- le, ki pa je takrat sprožila maloda- ne atomsko eksplozijo. Veliko šte- vilo “libertinističnih” duhovni- kov pomeni hkrati tudi veliko šte- vilo “slabih” učiteljev oz. tistih, ki učijo svoje vernike nasprotno od nauka Cerkve, sploh na po- dročju spolne in zakonske mora- le. To pa lahko delajo očitno ali tudi bolj skrivno. Mattson navaja svojo izkušnjo, kako se je šel, ko je ponovno vstopil v Cerkev, spo- vedat tega, da je nečistoval z dru- gim moškim. Duhovnik, ki ga sam ni poznal, mu je dejal, da to ni greh in da naj gre h kakemu fantu, ker: “Cerkev se bo spreme- nila”. Kasneje so mu povedali, da je bil ta duhovnik javno znan kot homoseksualec. V knjigi iz leta 1991 “Gejevski duhovniki” je dr. James Wolf intervjuval 101 du- hovnika. Vsi so dejali, da se ne strinjajo z naukom Cerkve glede spolne morale in le 9 % teh bi ta- kemu, kot je Mattson, reklo, da bi se moral vzdržati seksa z moški- mi. Spet pravi: “Tisti možje ne bi nikdar smeli biti posvečeni”. Se- veda pravi, da se strinja z doku- S mentom iz leta 2005 in da obsta-jajo tudi izjeme med homosek-sualnimi duhovniki, to pa so tisti, ki so imeli t. i. “tranzitorno” ho- moseksualnost, ki so torej spo- sobni premagati homoseksualne skušnjave s pomočjo svetovanja, trdega dela, molitve in iskrene av- torefleksije, pa so torej dobri kan- didati za duhovništvo, a je hkrati trdno prepričan, da je teh izjem- no malo. Zato pravi, da Cerkev na more tvegati, ko posveča homo- seksualne duhovnike. Ameriška škofovska konferenca je leta 1993 izdala navodila za duhovniško posvečenje, kjer pravi: “Da lahko govorimo o zreli osebnosti, mora kandidat premagati dve nezreli nagnjenji, narcizem (raziskave kažejo na 30 % navzočnost tega med duhovniki, op. A. V.) in ho- moseksualnost, ter mora priti do heteroseksualnosti”. Ko je glede tega spregovoril papež Frančišek, je dejal: “Če imate le najmanjši dvom, je bolje, da jih ne sprejme- te”. Treba bo tudi tu začeti resno delati, gotovo pa ne bo nič, če po- svečeni ne bomo začeli delo pri sebi. Sicer pa je treba povedati tu- di, da so v zadnjih dveh desetlet- jih številke zlorabljajočih duhov- nikov, govorimo seveda o odstot- kih!, močno padle, kar pomeni, da se je nekaj že ukrenilo. Za- ključujemo zato z besedami Sha- nea Schaetzela, ki pravi, da je zelo pomembno razumeti, da večina duhovnikov in škofov nima nič pri tem: “Imamo majhno manjšino posvečenih, ki mečejo slabo luč na druge. Razmerje je takšno, da, ko vidiš duhovnika hoditi po ulici ali koga obiskati, najbrž ni spolni zločinec. Razmer- je je tudi takšno, da je prav verjet- no kar v redu fant, ki je napravil veliko odpovedi v življenju, da služi našemu Gospodu in Odrešeniku”. Kot verni smo zato dolžni narediti vse, kar je v naši moči, da je poslanstvo Cerkve učinkovito, s svojo vsakovrstno podporo ter posvečevanjem. Govor Dejana Valentinčiča 5. avgusta na Sv. Višarjah Vsi smo Slovenci, več nas združuje, kot ločuje (4) zadnjem času velik inte- res žanjeta predvsem dve težnji: zanimanje za učen- je slovenščine in študij mladih v Sloveniji. Učenje slovenščine, ki se je začelo kot dopolnilni pouk v društvih, vse bolj prehaja tudi kot izbirni predmet v redne šole. Študiju v Sloveniji pa delno bo- trujejo boljše cestne povezave in bližina (iz Gorskega Kotarja je ta- ko npr. do Ljubljane dobra ura, do Reke ura in pol, do Zagreba pa dve uri in pol vožnje), delno pa zave- danje boljših kasnejših profesio- nalnih možnosti. Vezi med Slo- venci na Hrvaškem in matico po- stajajo torej vse bolj tesne, sloven- ska identiteta pa se postopoma krepi. Pogled med Slovence po svetu Kako smo si Slovenci in Hrvati kot naroda kulturno podobni, pa se še bolj kaže iz razdalje. Med obiskovanjem slovenskih zdom- skih skupnosti po svetu sem ne- malokrat opazil, da so pri sloven- skih društvih aktivno udeleženi in so se slovenskega jezika naučili posamezniki po rodu iz Hrvaške. Enako zagotovo velja tudi obrat- no, a vendarle to kaže, da je razla- ga o narodnozavednih Hrvatih in narodno nezavednih Slovencih preveč poenostavljena. Slovenske skupnosti po svetu se danes še bolj spreminjajo kot za- mejske. Žal je res tako, da v mar- sikaterem slovenskem narodnem domu, župniji in društvu še zad- nji posamezniki pišejo epilog tamkajšnje slovenske zgodovine. A ne gre biti le pesimist. Poleg po- vojne politične emigracije v Ar- gentini, ki je znana po svoji agil- nosti in kjer so domovi še vedno polni mladine ter tudi četrta ge- neracija še obvlada slovenski je- zik, tudi drugod obstajajo skup- nosti, kjer je slovenstvo še močno. Pogosto je tako, da mora skupnost V priti do neke točke, ki je že skorajkritična, da se začne spreminjatiin iskati nove poti za prihodnost. Tako je seveda tudi logično, zakaj bi spreminjali nekaj, kar deluje. To je zdaj zelo vidno v Avstraliji, kjer so se bali, da so mladino, dru- go in tretjo generacijo, že povsem izgubili. A ko so zanje začeli pri- rejati nove dogodke, ki niso bili tako pogosti, saj si mladi v sodob- nem tempu življenja ne morejo privoščiti druženja z mladostnimi prijatelji vsak konec tedna, in so njim samim pustili, da odločajo o obliki in vsebini srečanj, so mla- di pobudo za ponovno krepljenje vezi lepo sprejeli. Da tudi sami še čutijo to vez, so lepo pokazali tudi ob nedavni smrti p. Valerjana Jen- ka, ki je dolga leta služil v Sydney- ju, umrl pa v Sloveniji. Ker je bila maša slovesa v Sydneyju med ted- nom zjutraj, so sami sprožili po- budo, naj se ponovi tudi na ne- deljo, da se bodo tudi sami lahko množično poslovili od svojega ka- rizmatičnega vzgojitelja. Posledi- ca šibljenja življenjske moči neka- terih skupnosti pa je tudi izgin- janje političnih razlik in sporov. Naj povem resnično zgodbo. Naj- starejši še delujoči pevski zbor v izseljenstvu, Zarja, je pred slabima dvema letoma v Clevelandu praz- noval 100. obletnico delovanja. Na njegovi obletnici pa sta kot go- sta nastopila še dva zbora: Glasbe- na matica in Korotan. Glasbena matica se je v 30. letih prejšnjega stoletja odcepila od Zarje zaradi političnih razlik članov. Korotan so po prihodu v novo deželo usta- novili povojni politični begunci, saj so jim bila vrata v oba zbora zaprta. Zdaj pa so vsi trije zbori na oder stopili skupaj. V Torontu pa smo pred kratkim podobno združevanje videli na finančnem področju. Dve banki, ki sta bili de- setletja odraz dveh političnih obrazov Slovencev v Kanadi, od lani uspešno delujeta kot ena ban- ka. Usoda slovenstva po svetu je, da se bo jezik postopoma izgubljal. A za razliko od Slovenije in zamej- stva jezik v izseljenstvu ni meja narodne zavesti. To se danes naj- bolj kaže v ZDA, temu sledita tudi Kanada in Avstralija. Koliko slo- venskega ponosa in zavednosti človek najde med temi ljudmi! Sredi Indiane sem srečal človeka v njegovih 60. letih, ki je nazadnje doma govoril slovensko kot otrok s svojo babico. A ves svoj čas na- menja slovenstvu. Ko sem ga vprašal, zakaj mu je to tako po- membno, mi je odvrnil: “Well it is in my srček, you know”. V Ka- liforniji pa sem srečal pol mlajše dekle, že peto generacijo izseljen- cev, ki še nikoli ni bila v Sloveniji, a vse konce tedna preživlja v slo- venskem domu kot prostovoljka. Na moje vprašanje zakaj, mi je od- govorila: “It will always remain our mati Slovenija”. V skladu s sodobno globalno težnjo individualizacije se je lju- dem vse težje etnično povezovati. Ko razmišljamo o naših rojakih po svetu, bo potrebno vedno več poudarka dati individualnemu ohranjanju identitete. Za obe naj- večji slovenski organizaciji v ZDA, zavarovalni družbi in kulturni ustanovi, Kranjsko slovensko ka- toliško jednoto in Slovensko na- rodno podporno jednoto, je da- nes značilno, da je število njiho- vih društev, ki so bila nekoč raz- sejana po vseh državi, že precej zdesetkano. Številna so se morala združiti ali zapreti zaradi premalo aktivnega članstva. A hkrati obe organizaciji beležita rekordno članstvo po individualnih člana- rinah in zavarovalninah! / dalje Dejan Valentinčič Vnebohod je potrditev vstajenja Vstajenje je pomenilo za Jezusa, da za njegovo človeškost ni bilo več smrti, ampak večno življenje z Očetom in z ljudmi. Svojo novo vsta- jenjsko stvarnost je moral določeno obdobje ra- zodevati svojim učencem. Tako so ga postopoma spoznali, zaslutili, kaj se je zgodilo z njim, in pri tem naredili povezavo z dogodki njegovega ze- meljskega življenja. Ruski mislec Bulgakov pravi, da je čas prikazo- vanja na zemlji predstavljal določeno omejenost za Jezusovo poveličano človeškost, ki se je mora- la prilagoditi zemeljskemu prostoru in spoznan- ju ljudi, da so ga mogli videti, se ga dotaknili in celo z njim je- dli. Vendar je bila njegova pro- storskost drugačna od tiste, ki jo poznamo v materialnem sve- tu. Sicer je bilo njegovo telo ne- dosegljivo za zaznave izven pri- kazovanj učencem. O njem so se mogli prepričati le tisti, ki jih je sam izbral, in je to srečanje obudilo njihovo vero ter jih prečistilo za poslanstvo. V tem času po Veliki noči se je dopol- nilo njegovo razodevanje, učencem je približal svoje vsta- jenje in jih pripravil za novo obdobje življenja v moči njegove poveličane bližine. Evangelist Luka opisuje, da je Jezus na Oljski gori blagoslovil učence in se v njihovi prisotnosti dvignil v nebo. (Lk 24, 50-53) To dviganje ni po- menilo, da se je Jezus premaknil v drugi kraj in prostor, ampak, da je zaživel drugačno obliko bi- vanja. Učencem je pri slovesu naročil, naj v Jeru- zalemu pričakujejo njegov dar Svetega Duha. To pričakovanje ni bilo pasivno, ampak dejavno, da so izprosili ta prihod v čuječi molitvi. Evangelist Matej govori, da je Jezus naročil učen- cem, naj gredo v Galilejo. Tam se je na gori dvi- gnil v nebo in poslal učence po vsem svetu, da bi oznanili njegovo vstajenje. Naredili naj bi vse narode za njegove učence in jih krstili v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. (Mt 28,19) Nare- diti ljudi za učence pomeni, da so jim pomagali pri sprejemanju notranjega življenja Boga, ki je ljubezen. Jezus ne bo ostal nikoli oddaljen od njih, spremljal jih bo v njegovem Svetem Duhu, ki ga bo poslal od Očeta. (Jn 16, 5-15) Tudi v Apostolskih delih Jezus vabi učence, naj bodo njegove priče po Judeji, Samariji in do skrajnih mej sveta. (Apd 1,8) Evangelist Marko povezu- je vnebohod z do- končnim Jezusovim po- veličanjem, ko je sedel na Očetovo desnico, (Mr 16,19) kar pomeni, da je tudi v njegovi človeškosti zaživel polnost večnega življenja pri Očetu. V tej poveličani človeškosti je ključ za pot do Očeta. Je- zus tako opravlja duhov- niško delo in navdihuje, podpira ter spremlja vse, ki prihajajo k Bogu. (Heb 7,25) Jezus je voditelj velike liturgije človeštva, ki časti Očeta in se bliža k njemu. Vnebohod oznanja zmago nad smrtjo in pod- zemljem ter odpira nove razsežnosti življenja v poveličanju. Pismo Filipljanom pravi: “Naša do- movina je v nebesih, od koder tudi pričakujemo odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa”. (Flp 3,20) Kristus je šel v nebo za človeštvo, da bi mogli z njim sedeti v nebesih. Njegovo poveličanje se v moči Svetega Duha odvija v človeški zgodovini. ZAKAJ PRAV JEZUS? (38) PRIMOŽ KREČIČ zavedal pomena širitve narodne zavesti med Slovenci ter védenja o Slovencih v mednarodnih krogih. Leta 1935 je na Sv. Višarjah spregovoril: “A naši očetje so bili modrejši od vojskovodij in politikov. Namesto mejnika so postavili na ta otok med tremi narodi cerkev. To je edini mejnik v Evropi, ki narodov ne ločuje, marveč jih združuje”. V začetku vojne je napisal 24. nov. 1941 izjavo Slovenski problem, v katerem poudarja vlogo Slovenije v povezavi z drugimi narodi v združeni Evropi. Končno je v stiski okupacije in medvojnega pobijanja vidnih narodnih in vernih ljudi s strani komunistov 1. aprila poslal spomenico okupatorjem. Od Italijanov zahteva, naj se nedolžni internirani Slovenci izpustijo ter se časopisom dovoli večja svoboda. Predlaga, naj Slovenci dobijo dejansko upravno oblast, da se prepreči nasilje nad nemočnim prebivalstvom. Dežurni polkovnik je prinašalcem dejal, da bi bilo treba avtorja in njih, ki so jo prinesli, takoj postreliti. Končno ga je 26. 5. 1942 na Streliški ulici komunistični likvidator ustrelil skupaj s študentom Viktorjem Rojicem. Od letos je prvi na seznamu kot božji služabnik skupaj z ostalimi mučenci, ki jih je Kongregacija za zadeve svetnikov sprejela v postopek. Na dan 140. obletnice rojstva prof. dr. Lamberta Ehrlicha je bila 18. septembra na Žalah v cerkvi Vseh svetih sv. maša in po maši blagoslovitev njegovega doprsnega kipa. Slovesnost je vodil gospod nadškof in metropolit Stanislav Zore. prof. dr. Janez Juhant Kristjani in družba 20. septembra 2018 5 Začetek jubilejnega leta šolskih sester Ko se ljubezen zlije z razumom, nastane nekaj velikega GORICA četrtek, 13. septembra, so se hvaležna srca v ka- peli Zavoda Sv. Družine v Gorici zbrala pri jutranji maši, da bi se Bogu zahvalila za velik dar, visoko obletnico ustanovit- ve Kongregacije šolskih sester sv. Frančiška Kristusa kralja. Ta je namreč nastala 13. septem- bra pred 150 leti. Vse do 13. septembra 2019 bo torej trajalo leto milosti, v katerem bodo imele redovnice - kot je zapisala vrhovna predstojnica s. M. Kla- ra - novo priložnost, da globlje živijo karizmo kongregacije in okrepijo svojo hojo s Kristusom ter medsebojno pripadnost. “Kristusovo odrešenje je del našega vsakdanjega življenja in se kaže in razodeva v dogodkih naše zgodovine”, je pri maši v Gorici poudaril g. Karel Bolčina, škofov vikar za sloven- ske vernike, ki je evharistijo da- roval skupno z dekanom Mari- janom Markežičem. “Eden iz- med teh dogodkov, posebej v krajevni Cerkvi v našem naro- du, je tudi ustanovitev Kongre- gacije šolskih sester sv. Frančiška Kristusa kralja”. Usta- noviteljici, sestri Margareti Pu- har, “smo hvaležni za to iz- kušnjo in istočasno preiz- kušnjo. Naj jo posnemamo v V trmi”. S. Margareta, ki se je ro-dila v občini Radenci leta 1818,umrla v Mariboru leta 1901 in je prva Slovenka, ki je ustano- vila kakšno redovno skupnost, je namreč okusila revščino: živela je v težkih razmerah in vendar ni obupovala, temveč je vztrajala. “Ko bi obupovala, bi danes ne bili tukaj”! V homiliji je mašnik povedal, da okostje kongregacije sestavljajo napot- ki, kot so “delati dobro ne glede na sovražnike”, “ljubiti ne gle- de na nasprotnike”, “imeti radi ne glede na to, da včasih nimaš kaj dati v žep”. Preprostost, ki se je počasi razrasla ne le v fi- zično skupnost, temveč zlasti v duhovno bogato občestvo, izhaja prav iz besede: “Ljubite se”! Ljubezen, ki je zgolj čustvo brez razuma, postane puhlo. “Kadar pa se ljubezen zlije sku- paj z razumom, iz tega nastane nekaj velikega. In to se je zgo- dilo pri prvih šolskih sestrah: čustvo ljubezni do bližnjega so razumsko spojile s praktično ljubeznijo zlasti do otrok”. Ra- zumele so, da “ljubezen na je- ziku ne prinese hrane na krožnik. Ljubezen v rokah pa prinese veliko bogastvo” tistim, ki jim je namenjena, pa tudi ti- stim, ki jo delijo. Kaj se je spre- menilo v 150 letih zgodovine kongregacije šolskih sester, se je vprašal g. Bolčina. Spremeni- li so se okolje in okoliščine. Nekdaj so se sestre vozile z vo- zom, živele so v neogrevanih prostorih itd. Danes je seveda drugače. “Zelo hudo pa bi bilo, ko bi se spremenila tudi ljube- zen. Ljubezen je v teh 150 letih - tako vidimo, čutimo, spozna- vamo - ostala enaka”. Šolskim sestram je na koncu voščil, da bi z razumom “nadaljevale lju- bezen do otrok, starejših, od- daljenih, tudi do sovražnikov”. Maša na ustanovni dan kongre- gacije je bila res lepa priložnost ne le za zahvalo za prehojeno pot, temveč tudi za molitev, da bi šolske sestre na Goriškem še naprej opravljale svoje poslan- stvo po Kristusovem zgledu, v molitvi, služenju, ponižnosti, skromnosti in nesebičnem da- rovanju. Njihova kapela bo sko- zi vse leto tudi kraj, kjer lahko verniki prejmejo popoln odpu- stek. Odprtje jubilejnega leta v ma- terni hiši šolskih sester na Stros- smayerjevi ulici v Mariboru je bilo 16. septembra. Slovesno sveto mašo je daroval maribor- ski nadškof msgr. Alojzij Cvikl. DD Prva številka otroške revije Pastirček v 73. letniku Smelo in veselo v novo šolsko leto! rezskrbni počitniški dnevi so se izpeli. Šola se je pre- dramila iz poletne drema- vice, ko je veselo zazvonil šolski zvonec in so se v učilnice zgrnili šolarji, da bi se vedoželjno pre- pustili novi šolski pustolovščini. Tudi letos jih bo na tej poti učenosti spremljal skrbni prijatelj Pastirček, ki jim bo v prisrčno pi- sanost in toplino odel tudi mrzle zimske dni in jim s svojimi pri- spevki podarjal drobce vzgojnih misli in nasvetov, tako potrebnih za zdravo zorenje mladih duš. Prvo, septembrsko številko otroške revije, ki izhaja neprekin- jeno že 73 let in jo izdaja Zadruga Goriška Mohorjeva tudi s po- močjo Urada RS za Slovence v za- mejstvu in po svetu, imajo učen- ci že v rokah. Pastirček jim jo je poklonil z željo, da postanejo njegovi zvesti bralci. Kot zagota- vlja njegov urednik Marijan Mar- kežič v urednikovi beležki, kljub kriznim časom, ki jim ni videti konca, ostaja naročnina nespre- menjena. Ob tem želi vsem otro- kom “veliko poguma, veselja, vztrajnosti in miru v novem šol- B skem letu”. Le-to bo gotovougodno za Pastirčkove prijatelje,saj je na nosu zelo prikupnega le- va z rjavo, košato grivo pristala pikapolonica. Ta pa pregovorno prinaša srečo! Lev, ki s svojimi velikimi očmi radovedno zre v rdečo žuželko s črnimi pikami, bo vse leto krasil Pastirčkovo na- slovnico. Izšel je iz domišljije polnega peresa oz. barvic Giulie Canciani iz Špetra. Prav ona je zmagovalka Pastirčkovega na- tečaja za naslovnico za šolsko le- to 2018/2019. Na Pastirčkovo uredništvo je prispelo 1.108 čudovitih risbic. Tokrat jih je Pa- stirček objavil 49, z zmagovalno vred. Alice Mary Tomasini z Vrha Sv. Mihaela si je priborila drugo nagrado ex aequo z Luco Gigan- tejem iz Boršta, tretjo nagrado pa si ravno tako delita Lea Devinar iz Števerjana in Betsy Vizintin iz Devina. Čestitke naj gredo vsem odličnim risarjem! Čim več pri- spelih risbic bo, kot je obljubil urednik, objavljenih v preostalih devetih številkah Pastirčka. Ob začetku novega šolskega leta šolarji srečajo spet sošolce - pri- jatelje, med njimi se tke trdna vez, kot to ugotavlja pesmica Spremljevalec V. T. Arharja, ki mu je ilustracijo pridala Danila Komjanc, ilustratorka, katere ime se bo ponavljalo tudi v letošnjem letniku Pastirčka. V njem bo tudi letos prisotna dolgoletna, drago- cena sodelavka Paola Bertolini Grudina s svojimi ljubkimi, v srce segajočimi ilustracijami pa- stelnih barv, ki spremljajo njene poučne zapise. Tokrat je z njimi napolnila kar osem strani! Dve obsegata rubriko Zgodbe iz Sve- tega pisma. V njej pripoveduje, kako je Jezus na poroki v Kani Galilejski napravil prvi čudež in tudi s tem potrdil, kako pomem- bna je zveza med možem in ženo. Na drugih dveh je ilu- strirana molitev sveti angel, ki bi jo morali otroci dobro poznati in jo večkrat moliti, da jih dobri varuh nikdar ne zapusti. Dve strani sta na- menjeni spoznavanju nara- ve: v središču pozornosti je kameleon, ki se zna mime- tizirati in ima izredno dolg jezik (čeprav ni klepetulja!), s katerim lovi svoj plen. Zad- nji dve pa obsegata rubriko Čas za igro. Ta je še posebej namenjena vsem pridnim risarjem, ki jo bodo odeli v najlepše barve. Pastirček namreč vselej želi, da mali bralci s svojimi risarskimi ta- lenti dopolnijo revijo, ker ta- ko postane vsaka številka še bolj njihova in edinstvena. Zelo privlačni dopisi slikarke Ve- sne Benedetič bodo še naprej raz- veseljevali Pastirčkove bralce. Za začetek jim umetnica poklanja Goriško-tržaško romanje z novomašnikom g. Kernelom Skupna molitev za družine in duhovne poklice BARBANA lovenski verniki iz goriške nadškofije in tržaške ško- fije so v soboto, 15. sep- tembra, skupaj poromali v pril- jubljeno Marijino svetišče na Barbano. Letošnji gost je bil eden izmed treh letošnjih novomašnikov iz koprske škofije, Blaž Kernel (na mali sliki) , doma iz Slavine pri Postojni. Rodil se je leta 1992, po škofijski gimnaziji v Vipavi je stopil v semenišče. V mašnika ga je škof Jurij Bizjak posvetil na praznik sv. Petra in Pavla letos, novo mašo je pel 1. julija v Slavini. Že pred po- svečenjem je študiral na bi- bličnem inštitutu v Ri- mu, to jesen ga čaka en semester študija v Jeruzalemu in nato na- daljevanje študija Sve- tega pisma na Pa- peškem Bibličnem inštitutu v Rimu. “Že dolgo let nismo imeli novomašnika med na- mi”, je v uvodnem pozdravu dejal škofov vikar za slovenske vernike v go- riški nadškofiji, g. Karel Bolčina, in izrazil upanje, da bi kakšen mladenič stopil po nje- govih stopinjah. Povedal je tu- S di, da je letošnje romanje pote-kalo v soboto popoldne in nev ponedeljek zjutraj, kot se je to dogajalo do lani, da bi omo- gočili družinam in otrokom, da bi se lažje udeležili globoko doživete večerne evharistije. G. Blaž je v homiliji pokomen- tiral besede iz nedeljskega evangelija, v katerem smo slišali, da je Peter najprej izpo- vedal vero v Kristusa, kmalu nato pa ga je Jezus pred množico ozmerjal s 'satanom', saj je s svojim vedenjem na- sprotoval Božjemu načrtu. Pri- digar je s svojim razmišljanjem, sadom študija in molitve, zbra- nim ponu- dil dragoce- ne nasvete in napotke za duhov- no življen- je. “Za skušnjavo smo bolj občutljivi”, je npr. de- jal, “kadar smo sami, ločeni od drugih”. Zato je spodbudil navzoče, naj se trdno držijo družin ali žup- nijske skupnosti, ker bodo tako manj občutljivi za napade zla. Težko je ne uveljaviti naše volje pred Božjo voljo. Najtežje je izročiti vse v Božje roke, kadar nam nič ne manjka, kadar nam je udobno, ko nas ne tare no- ben problem. Takrat imamo največjo skušnjavo - uveljavlja- ti svojo voljo. “Ko nas življenje tepe z vseh strani, ni težko pasti na kolena pred Gospoda in ga prositi odrešenje”. Tudi nas Bog včasih v življenju “tepe”, dopušča naše trpljenje, “da se ne bi vrteli samo okrog sebe in lastnega popka”, da bi ostali odprti do drugih, odprti za Božji načrt. Zato je potrebno, da v življenju tudi trpimo. Ko trpimo, se zato vprašajmo, kaj nam hoče sporočiti Bog s tem trpljenjem. Kaj morda hoče, da odstranimo v svojem življenju, da napravi prostor za nekaj večjega. Po evharistični slovesnosti so moški ponesli Marijin kip v procesiji po otoku, molili lita- nije in Devici zapeli v čast. Ta- ko so skupno molili za družine, novo pastoralno in šolsko leto ter nove duhovne poklice. Po vrnitvi v cerkev je g. Kernel vsem prisotnim podelil svoj novomašni blagoslov. DD ilustracijo prav posebne učilnice z učiteljico kravico, učenci žirafo, medvedom, zajčkom, sovo... Šol- ska vrata so se namreč odprla tu- di zanje! Benedetičeva vabi vse, naj na levi prazni strani narišejo in pobarvajo lep trenutek, ki so ga doživeli na počitnicah. Že na prvi pogled, zaradi izbire stila pisave, je poseben zapis s podpisom J. V zelo lirično-poe- tičnem tonu je opisan sad vinske trte, grozdje, iz katerega priteče žlahtna kapljica, v pitju katere moramo biti zmerni! Morda je to opojno pijačo poznal že pračlo- vek... Prav temu pripisuje Kateri- na tudi domače zdravilo proti kašlju: mleko in med! Velja poiz- kusiti! Vsaj zaradi duhovite ilu- stracije Grazielle Zavadlav. Dve Pastirčkovi rubriki sta še posebno dobrodošli in hvalevredni: Jezi- kovni vozliček za tvoj jeziček Ber- te Golob, ki prinaša hudomušno pesmico o začetku pouka, in Slo- venščina za v žep, ki jo s čarob- nim nasvetom za odlično slo- venščino začenja učiteljica Bar- bara Rustja, dobro poznana Pa- stirčkova sodelavka. V njej ponu- ja vaje v zvezi z rabo četrtega sklona na vprašanje kam? Ta de- la večkrat hude preglavice predv- sem učencem, ki prihajajo iz mešanih ali italijanskih družin. Kako je polž prelisičil urnega zaj- ca, pripoveduje Helena Bizjak. O prazniku Marijinega vnebovzetja (15. avgust), ki mu pravimo tudi Veliki šmaren, Velika Gospojni- ca..., pa še o prazniku Marijinega rojstva, Malem šmarnu (8. sep- tember), z velikim spoštovanjem do Božje Matere Marije piše Ma- riza Perat, ki že zelo dolgo vrsto let modro in učinkovito suče pe- ro tudi za naše male učence. Božo Rustja predstavlja slovenske legende. Tokrat razlaga, zakaj se lastovke vsako pomlad vračajo v naše kraje. Najmlajši se bodo kratkočasili v družbi vile Cirile in škrata Kosmata, ki v teh zadnjih poletnih dneh pripravljata mar- melado iz borovnic. Navdušeni pevci, pozor! Glasbe- nik Patrick Quaggiato se bo tudi letos oglašal v Pastirčku s svojimi uglasbitvami. Za začetek je ugla- sbil pesmico Berte Golob Bolj počasi. Kdor je mislil, da letos Packa ne bo, se je bridko uštel! Spet se je prikradel na Pastirčkovo stran s svojimi jezikovnimi spakedran- kami. Kar hitro vzemite pero in v lepi slovenščini, taki, za katero bi vam čestital še pater Škrabec, zapišite njegove skrotovičene mi- sli! Pa srečno pri delu! IK Redovnice goriške skupnosti pri oltarju po maši foto dd Goriška20. septembra 20186 letošnjem poletju je skupnost družin Sončnica družinam z malimi otroki omogočila dve pobudi, ki sta bili sprejeti z velikim navdušenjem in naleteli na zelo do- ber odziv. Najprej je v začetku avgusta tudi s podporo Mladinskega doma poteka- lo letovanje v koči sv. Jožefa v Žab- nicah, ki se ga je udeležilo šest družin iz Goriške in Tržaške. Te so si delile štiri dni prijetnega in živahne- ga sobivanja, ko je dvanajst odraslih in petnajst otrok diktiralo ritem bi- vanja in ob koči ustvarjalo pravi živžav. Ob različnih izletih v bližnjo okolico (Zajzera, koča Grego, Rožek in njegov živalski park ter otrokom in odraslim največja atrakcija - labirint, Baško jezero, Sv. Višarje, Kamniti lo- vec, rud- nik v Bad Bleibergu, Rabeljsko jezero) smo starši in otroci okusili možnost skupnega življenja ter v dol- gih večerih, ko so otroci sladko spali (ne- kateri tudi prvič v šotoru), delili med sabo misli in iz- kušnje in seveda smeh in dobro vol- jo. Z nami je nedeljsko mašo v pre- prosti mo- gočnosti na- rave obhajal tudi g. Karlo Bolčina. Druga po- buda so bile pa duhovne vaje, ki smo jih imeli konec avgusta v Logu pod Mangartom. Z nami je bil mladi du- hovnik Marko Rijavec, ki je v dina- mičnem slogu omogočil, da smo se zakonci lahko pogovarjali in raz- mišljali o času, ki ga posvečamo drug drugemu in družini in o prioritetah v našem življenju. Med duhovnimi vajami so se otroci z animatorji preizkusili v različnih igrah. Po ne- deljski župnijski maši smo srečanje končali s skupnim kosilom in spre- hodom okrog Tolminskih korit. Nove pobude skupnosti družin Sončnica so med mladimi družina- mi pripeljale nov veter in zato se zah- valjujemo bodisi vsej organizacijski skrbi ter vsem, ki so pripomogli, da sta ti dve druženji uspeli, od kuhar- jev do animatorjev in duhovnikov, ki so bili vsem nam prijazno na raz- polago. Že čakamo nove izzive … V ot smo nato nadaljevali v Švico do Schaffhausna, kraja, znanega po mogočnih slapovih, ki so nastali na reki Ren. Ker že nekaj časa ni obilno deževalo in je bila vodnatost reke relativ- no majhna, smo se jim lahko približali le na nekaj metrov. Ob bučanju in penjenju vode smo si vzeli nekaj časa za oddih in prigrizek. V popoldanskih urah smo nato nadaljevali pot do najpomembnejšega švicarskega mesta Zürich. Avtobus smo parkirali v strogem centru in nato v eni uri prehodili najpomembnejše ulice ter si ob strokovni razlagi naše strumne vo- dičke ogledali stolno cerkev, cerkev sv. Pe- tra, mestno hišo in druge spomenike. Sle- dila je še vožnja do hotela, kjer so nas kljub pozni uri čakali z večerjo. Zadnji dan našega potepanja po Švici se je začel v Luzernu, majhnem srednje- veškem mestecu ob istoimenskem jezeru in obenem glavnem mestu kantona. Tudi tu smo se sprehodili po najpomem- bnejših mestnih predelih in si ogledali nekaj mestnih znamenitosti. Ena izmed teh je kip umirajočega leva, ki ga je izkle- sal znani danski kipar Thorwaldsen. Te- mu se je posrečilo, da je v drži telesa in glave poustvaril agonijo trpeče živali. Še bolj nas je pritegnil znameniti Kapelbrüc- ke, 170 m dolg leseni most čez reko Reuss, ki so ga zgradili v daljnem letu 1333, pre- ko katerega smo se nato dvakrat spreho- dili in občudovali posamezne poslikave, ki pa jih je po požaru, med katerim je zgo- rel del mosta, nekaj manj. Preden smo zapustili Švico, smo obiskali še kanton Ticino in njegovo najbolj zna- no mesto Lugano. Topla poletja (v istoi- menskem jezeru ledeniškega izvora so se ljudje kopali) in lepo vreme sta v mesto privedla veliko znanih oseb (Rousseau), zato je mesto dobilo nadimek “švicarski Monte Carlo”. Lugano predstavlja ne- kakšno simbiozo v arhitektonskem, ku- linaričnem in klimatskem pogledu med nemškim severom in mediteranskim ju- gom, je bogato švicarsko mesto, tretje po Zürichu in Ženevi. Žal se v njem nismo mogli ustaviti, ker smo imeli pred sabo še dolgo pot do doma, nismo pa se odre- kli postanku v tovarni in muzeju čokola- de Alprose v bližini mesta, kjer smo si naj- prej ogledali, kako poteka produkcija čokolade, se posladkali in nato še kupili tablice čokolade in druge sladkarije. Preo- stala nam je nato samo še pot do doma, ki smo jo popestrili s šalami, tombolo in prijetnim kramljanjem. Na koncu lahko zapišem, da je bil izlet zanimiv, bodisi zaradi še kar ugodnih vre- menskih pogojev, bodisi zaradi tega, ker smo videli veliko naravnih in kulturnih znamenitosti, pa tudi vodička je s števil- nimi informacijami o zgodovini, gospo- darstvu, etnografiji popestrila dolge ce- stne razdalje, ki so se občasno še po- daljšale zaradi gostega prometa in pro- metnih nesreč. Posebna zahvala gre tudi sposobnima in spretnima šoferjema, ki sta večkrat poskrbela za veselo vzdušje med vožnjo tudi s pripovedovanjem šal. Sicer pa smo vse, kar je bilo v programu, uspeli izvesti, tudi na račun prostega časa in nakupovanja. Ne glede na to se je med udeleženci izleta, večina teh je stalnih in se med sabo dobro pozna, ustvarilo pri- jetno, prijateljsko in sodelo- valno vzdušje, ki je še kako potrebno za večdnevno sobi- vanje in razumevanje med potniki. Zamisel, ki smo jo s pomočjo agencije Sonček rea- lizirali, je odlično uspela, ne samo po zaslugi obeh organi- zatork, predsednice Sončnice Katerine Ferletič in odbornice Mirjam Bratine, ki sta začrtali izlet, ampak tudi po zaslugi vseh tistih, ki so se trudili, da je vse teklo brezhibno in brez zapletov. Naj na tem mestu omenim predvsem “koordi- natorja” Andreja Vogriča in poleg njega vse tiste (še pose- bej vestno gospo Mirko Hu- mar), ki so kot na prejšnjih potovanjih tudi tokrat po- skrbeli za to, da nismo bili v avtobusu nikoli ne lačni ne žejni... Adrijan Pahor P Poletno središče Štandrež 2018 Vesela druščina otrok je osvajala cestna pravila udi letos so se v vročih av- gustovskih dneh otroci zbirali v Poletnem sre- dišču Štandrež 2018. V župnij- skem parku pod košatimi drevesi in v spodnjih prostorih župnij- ske dvorane Anton Gregorčič je devetnajst otrok, osnovnošolcev, ki v glavnem obiskujejo štan- dreško osnovno šolo Fran Erja- vec, in nižješolcev iz Goriške, preživelo štirinajst razgibanih dni, v katerih so se naučili in spoznali marsikaj. Župnija sv. Andreja ap. v Štandrežu oz. Pa- storalna enota Soča-Vipava, ob pomoči Fundacije Goriške hra- nilnice, je tudi letos priredila po- letno središče, in sicer od 20. do 31. avgusta. Pod “mentorstvom” T gospoda župnika Karla Bolčineje lepa skupina iznajdljivih inpožrtvovalnih mladih – med nji- mi je bilo nekaj novincev - do potankosti napravila načrt za vsakodnevni program središča, ki je bil kar se da pester. Otroci so prihajali ob 8.00 in odhajali ob 13.00. Prvi dve uri so name- nili osvežitvi znanja, da bo za prvošolce prvi korak čez šolski prag manj težak in na splošno da bosta za vse vstop v šolske učil- nice in začetek učnega leta lažja. Malica in razne skupinske igre so razgibale jutro, potem pa so sprostili svojo ustvarjalno žilico na zanimivih delavnicah. Tema letošnjih dni, preživetih v prijet- nem domačem okolju, je bila ce- stna vzgoja. Prvi teden je bil namenjen teoriji, drugi pa praksi. Ob spoznavanju ce- stnih znakov in pravil ter ob- našanja na cesti je vsak iz kar- tona izdelal svoj “avto”, ga v senci župnijskega parka po- barval po lastni domišljiji in mu dodal tudi znamko, da je res izgledal kot pravi avtomobil. Animatorji središča so od župnij- skega doma do župnijskega par- ka napravili pravo progo, ki so jo zamejili z belo-rdečim trakom. Nanjo so postavili cestne znake in semaforje iz kartona. Otroci so “stopili” v svoje avte in se “od- peljali” po tej “cesti”. Pri tem so se seveda morali strogo držati ce- stnih pravil. Nad to izkušnjo so bili vsi navdušeni. Ob koncu je vsak prejel faksimile vozniškega dovoljenja. Svoje avtomobile so zadnji dan ponosno odnesli do- mov. V prvem tednu so udeleženci središča z animatorji, ki so tudi pridni kuharji, spekli pizze; te otrokom zmeraj tako zelo tekne- jo! Zadnji teden se je urnik sre- dišča podaljšal do 15. ure, ker so si sledile daljše in krajše ekskur- zije, da bi si otroci pobliže ogle- dali tudi, kdo in kako pomaga na cesti, če se pripeti nesreča. Tako se je v ponedeljek, 27. avgusta, pripeljal v župnijski park rešilec Zelenega križa. Osebje je na- tančno obrazložilo, kaj je v njem in kako ravnajo s ponesrečenci. V torek so obiskovalci teh živah- nih “počitniških” uric ostali kar v središču in se sprehodili po va- si, ker je zaradi nevihte odpadel ogled stavbe civilne zaščite. V sredo so se odpeljali do Rdeče hiše, kjer so si ogledali policijsko postajo. V četrtek, 30. avgusta, so se s tremi kombiji odpeljali v Ie- solo. Tam so si v akvariju SEA LI- FE ogledali raznolike ribe in občudovali podmorski svet. Zad- nji dan pa so se odpravil h go- riškim gasilcem in si napasli oči na gasilskih vozilih, na katerih je marsikaj nenavadnega, nepoz- nanega. S potekom letošnjega središča so bili zelo zadovoljni vsi udeležen- ci, pa tudi njihovi starši. Mladi animatorji so se resnično izkaza- li. Lepo jih je pohvalil tudi go- spod župnik Karel Bolčina, ki je lahko ponosen, da ima tako od- govorno in delavno mladino. Naj ob koncu navedemo še nji- hova imena: Pietro Gravner, Lo- renzo Marussi, Nicola Gravner, Victor Faggiani, Simon in Matej Florenin, Giacomo Grendene, Lara Komjanc, Tina Balta, Saša Nanut, Patrick Cingerli in Petra Feri. IK Avgustovsko potovanje Švicarska pravljica (2) SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA Nove pobude za mlade družine Zelo prijetni druženji v objemu narave Goriška 20. septembra 2018 7 Predstavitev projekta Spomini / Memorie Niz odmevnih kulturnih dogodkov S 1. STRANI ot protagonist in organi- zator goriške kulture zgledno skrbi, da se ohranja in ustvarja naša kultu- ra. Globalizacija je namreč stvarna ne- varnost za vse, je pou- daril. Gorje skupnosti, ki izgubi sledove svo- je preteklo- sti, svojo identiteto”! Tudi odbor- nik za kul- turo Fabri- zio Oreti se je zahvalil za prispevek kulturnega centra me- stu in dodal, da smo Slo- venci v njem živa skupnost s posebno pozornostjo do kultu- re, zaradi česar je kulturna po- nudba mesta pomembna in raznolika, njena raven visoka. Predsednica KCLB Franka Žga- vec je povedala, da projekt šteje 20 prireditev, ki so jih uresničili z 29 partnerji od Trsta do Trbiža; med njimi je tudi veliko javnih ustanov in več občin- skih uprav. Gre za koncerte, razstave, kulturne večere in ob- javo publikacije. Posebno po- zornost želijo posvetiti mla- dim. Zgodovinsko-dokumen- tarna razstava o begunskih zgodbah od Bovca do Devina, ki so jo organizirali v sodelo- K vanju z Goriškim muzejem inje bila odprta 18. septembra,nas želi spodbuditi, da bi ohranjali spomin, da ne bi po- zabili tega, kar se je zgodilo. Niz predavanj bo 4. oktobra odprla predstavitev posebne iz- daje slovenskega zgodovinske- ga magazina SLO ob 100-letni- ci konca prve svetovne vojne. Sodelovali bodo Jože Dežman, Marko Štepec in Renato Pod- bersič. Zanimiva bodo preda- vanja in srečanja z raziskovalci in zbiratelji pričevanj; potekala bodo 6. novembra v Doberdo- bu, 20. novembra v Števerjanu, 26. novembra na Vrhu Sv. Mi- haela in 2. decembra v Gorici. Predvideni so tudi vodeni obi- ski študentov iz nekaterih go- riških, tržaških in trbiških šol, ki bodo obiskali kraje prve sve- tovne vojne. O glasbenem delu projekta je spregovorila muzi- kologinja Rossana Paliaga. “Govorimo o miru z glasbo s programi, ki so jih izbrali naši sodelavci s Slovenske filharmo- nije v Ljubljani”, je dejala. Osrednji dogodek bo koncert v veliki dvorani najbolj pre- stižnega gledališča v Furlaniji Julijski krajini, v opernem gle- dališču Verdi v Trstu. V nedeljo, 7. oktobra, bo Slovenska filhar- monija ob 17. uri tam izvedla Mozartov Requiem, ki upra- vičeno velja za eno največjih glasbenih mojstrovin vseh časov. Orkester in zbor bo vodil Simon Krečič, “v tem trenutku eden najbolj zanimivih talen- tov slovenske dirigetske scene”, solisti pa bodo tenor Branko Robinšak, prvak opere Ljublja- na, sopran Mojca Bitenc, mez- zosopran Jadranka Juras in bas Peter Martinčič. V torek, 23. ok- tobra, pa bo v cerkvi sv. Frančiška v Čedadu veličasten koncert: Slovenska filharmoni- ja bo predstavila ponovitev svojega letošnjega otvoritvene- ga koncerta, ki je nastal v sode- lovanju z Društvom slovenskih skladateljev in je potekal 16. septembra v Ljubljani: gre za vokalne in vokalno-instrumen- talne skladbe slovenskih skla- dateljev, ki so nastale izključno za to priložnost. Skupna jim je tematika vojne, trpljenja, slove- sa, pa tudi tolažbe. Zbor, tro- bilni in tolkalni ansambel Slovenske filharmo- nije bo vodil diri- gent Gre- gor Klančič. V soboto, 22. sep- tembra, bo ob 20. uri v KC Lojze Bra- tuž v Go- rici (dan kasneje ob 16.30 v Be- neški palači v Naborjetu) večer glasbe in poezije z naslovom Ne jokej ljubica. Naslov znane ljudske pesmi je navdihnil mešani zbor Hrast in zborovod- jo Hilarija Lavrenčiča za spored pesmi, ki govorijo o vojni na Goriškem. Otroški zbor Vesel- jaki, kvartet violončelov in re- citator dopolnjujejo zasedbo dogodka, ki ga je režiral Franko Žerjal. Sledila bo predstavitev istoimenske zbirke zborovskih priredb vojaških in ljubezen- skih pesmi Hilarija Lavrenčiča, in sicer 18. in 29 oktobra, naj- prej v Gorici, nato v Ronkah. DD ot lani so se tudi letos pri Slovenskem katoliškem prosvetnem društvu F. B. Sedej v Števerjanu domenili, da bodo ob začetku nove zborov- ske sezone otroškega pevskega in mladinskega zbora (nekateri pevci so sicer že lepo sodelovali pri spevoigri Kresniček), ki de- luje pod okriljem števerjanske- ga društva, pripravili otrokom presenečenje, da bo uvod v le- tošnje delovanje čim zabav- nejši. Tako bodo spet prišli v goste Lutkarji z Devina, ki ima- K jo kar nekaj izkušenj pod men-torstvom znanih lutkarskihmojstrov Jelene Sitar in Igorja Cvetka. Tokrat pa se bodo pred- stavili v režiji Nade Tavčar (tudi sama je osnove te prikupne umetnosti osvojila pri omenje- nih gledališčnikih), ki je z mla- dimi igralci pripravila lutkov- no predstavo Juri Muri, o fan- tu, ki se ni maral umivati. Dramska postavitev je povzeta po znani pravljici čudovitega pesnika Toneta Pavčka, čigar verzi zvenijo vselej tako pojoče Slovenska vas na Okusih ob meji Naša društva petič v mestnem središču ZSKP veza slovenske katoliške prosvete bo s svojo skup- no stojnico, “Slovensko vasjo”, že petič prisotna na naj- večji enogastronomski priredit- vi v severovzhodni Italiji, Oku- sih ob meji, ki bo letos potekala od 27. do 30. septembra. Nad 340 stojnic, ki zastopajo države z vseh petih celin, bo v 19 “geo- grafskih četrtih” ponujalo oku- se in specialitete vseh vrst. Predsednica ZSKP Franca Pado- van je na uradni predstavitvi Slovenske vasi 17. septembra povedala, da je za naša društva in sploh za zvezo pomembno, da so navzoči na najpomem- bnejši goriški prireditvi, in sicer v ul. Crispi, v samem mestnem Z središču. Zahvalila se je vsemdruštvom (skupno bo zravenokrog 80 prostovoljcev!), ki so pristopila k zahtevnemu projek- tu, in spodbudila še druga, naj se v prihodnje pridružijo, da bo naša prisotnost še krepkejša. “Je sicer naporno”, je dejala, “in vendar je izkušnja zelo kori- stna”. Že sedaj je vse povabila na slavnostno odprtje Slovenske vasi (pred sedežem Trgovinske zbornice) v četrtek, 27. septem- bra, ob 19. uri; trenutek bodo popestrili glasbeniki SCGV Emil Komel. V soboto in nedeljo, 28. in 30. t. m., bo večer obogatil ansambel Pika na “i”; v soboto, 29. t. m., pa bo pod velikim šotorom glasba za mlade. Vse Obvestila V nedeljo, 23. septembra, ob 19.30 bo, na povabilo KD Sovodnje, gostovala v Kulturnem domu Jožefa Češčuta v Sovodnjah ob Soči dramska skupina Razvojnega združenja Repentabor in Kulturnega društva Kraški dom iz Repna. Igralci bodo prikazali veseloigro Svakinja da te kap v režiji avtorice Anje Škabar. Športna sezona 2018/19 pri ŠZ Soča v Sovodnjah: splošna motorika (letniki 2013, 2014 in 2015) ponedeljek in petek od 15. do 16. ure (Rok Černe in Luca Milocco), začetek 17. sept.; miniodbojka (letniki 2008-2012): ponedeljek 16.00-17.00, petek 15.30- 16.30 (Luca Milocco in Rok Černe), začetek 17. sept.; dekleta U16 (2003-2006): ponedeljek in sreda 17.00 - 19.00, petek 18.00-19.30 (Luca Milocco, Kris Rutar); dečki U13 ( letniki 2006- 2008): ponedeljek in sreda od 18.00 do 20.00 v SČC M. Špacapan v Gorici (Matej Juren in Mauro Kuštrin); dečki U16 ( letniki 2003-2005): ponedeljek, sreda in četrtek od 18.00 do 20.00 v SŠC M. Špacapan v Gorici (Matej Juren in Mauro Kuštr in) ; dekleta U18 (2001-2002): ponedeljek in sreda 19.00- 21.00, torek in petek 19.30- 21.00 (Luca Milocco in Paola Ursič). Info: szsoca@yahoo. it SPDG prireja v nedeljo, 23. septembra, iz let v Val Visdende - krožno pot mimo koče pri izviru reke Piave. Informacije in prijava po tel. 3495552075 (Cvetka). Društvo Jadro s pokro - v iteljstvom občine Ronke prireja 2 tečaja slovenščine za odrasle na lastnem sedežu za tiste, ki že imajo nekaj znanja. 50-urna tečaja se začneta v oktobru in končata v maju. Organizacijsko srečanje bo v petek, 28. septembra 2018, ob 20. uri na sedežu društva v ul. Monte 6 Busi 2. Informacije o tečaju lahko zainteresirani dobijo v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Informagiovani) na drevoredu Sv. Marka 70 (0481-494656). Klekljarski odsek društva Jadro bo začel oktobra novo letno dejavnost ob sredah popoldne na sedežu društva. Vpisovanje in informacije na tel . 0481776123- Štefanija Knjižnica D. Feigel obvešča, da bo od 10. septembra 2018 dalje knj ižnica odpr ta od ponedeljka do petka, od 10. do 18. ure. Romanje v Medjugorje bo od 5. do 8. oktobra 2018. Odhod avtobusa z glavne avtobusne postaje v Novi Gorici zelo zgodaj. Pot se nadaljuje po Vipavski dolini preko Kozine do Medjugorja. Obiskali bomo kraje Marijinega prikazovanja in se udeležili bogoslužnih obredov. Povli se bomo na hrib Križevac, obiskali bomo razne skupnosti in se vrnili domov v ponedeljek v večernih urah. Prijave: Darko 370 3201305 ali 0481 32121 (za Goriško), Ana (00386) 05 3022503 (za Slovenijo) , Jože Markuža (0039) 040 229166 (za Tržaško). Romarji iz Slovenije in Italije potujejo z veljavno osebno izkaznico. Vpišite se čim prej , do zasedbe avtobusa. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja od 7. do 12. oktobra letovanje v Termah Olimia. Vpisovanje in informacije po tel . 0481- 884156 (Andrej F.) do 22. septembra. “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. Podatke o Priznanju Bogomir Špacapan in Nagradi Mirko Špacapan najdete na našem portalu www.noviglas.eu. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 21. 9. 2018 do 27. 9. 2018) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www.radiospazio103.it. Slo - venske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 21. septembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 22. septembra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezi janskem in ziljskem narečju. Nedelja, 23. septembra : ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 24. septembra (v studiu Stefania Beretta) : Pravljični svet. Torek, 25. septembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 26. septembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: 1000 oddaj “Pogled v dušo in svet”- Izbor melodij. Četrtek, 27. septembra (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivost i , obvestila in humor. prijetno in so prepojeni z neko posebno svetlobo. Nastopajoči, Samo, Luka, Mar- ko, Emil, Katarina, Thomas, Francesca, Petra, Amira, Erika, Rebecca, Adamo in Lara (neka- teri izmed njih so tudi instru- mentalisti), bodo pravljico pri- kazali v nedeljo, 23. septembra, ob 12. uri v mali dvorani žup- nijskega doma F. B. Sedej, Trg Svobode 6, v Števerjanu. Go- stovanje prireja SKPD Sedej iz Števerjana, pod pokrovitel- jstvom ZSKP Gorica, v sodelo- vanju z Javnim skla- dom za kulturne dejavosti RS in Zla- to gledališko mrežo. Naj spomni- mo, da je Zlato gle- dališko mrežo lani ustanovila Sloven- ska prosveta v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške pro- svete in Radijskim odrom, da bi združevala vse gledališke sku- pine, ki delujejo v omenjenih ustanovah, pa tudi z name- nom, da bi vsem omogočili lažje medsebojno gostovanje. Gostovanje predstave Juri Muri spada v niz jesenskih predstav Sladogledi v organizaciji Zlate gledališke mreže. Vabljeni predvsem mladi pev- ci! Vstop je prost! IK Ob začetku nove sezone otroškega in mladinskega zbora V nedeljo lutkovna predstava za spodbuden začetek SKPD SEDEJ IZ ŠTEVERJANA dneve bodo predvajali sloven- sko narodno-zabavno glasbo zvesti člani Radia Spazio. Poleg ZSKP bodo prisotne stojnice društev Sabotin iz Štmavra, F. B. Sedej iz Števerjana, Vrh Sv. Mi- haela, društva Hrast iz Doberdo- ba in Mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž iz Gorice; tudi letos bo zraven stojnica Vinoteke Šte- verjanski griči. Skupaj imajo res bogato ponudbo, od pohanega divjega prašiča do cvrtega krom- pirja, racine pečenke, jote, cmo- kov s češpljami, sladic, palačink z raznimi nadevi itd. ter seveda odličnega briškega vina; prvič bo na razpolago tudi domač sla- doled z različnimi prelivi. Župan Rodolfo Ziberna je česti- tal zvezi za koordinacijo res zah- tevnega projekta, za to, da zna združevati in vzbujati zaniman- je. “Društva je potrebno spod- bujati k delovanju. Dosegli ste nekaj izrednega, imate največjo stojnico”. Pa še to: zastopanih bo okrog 50 držav s petih celin, “vi pa predstavljate to, kar po- nuja naša zemlja”! To je naša kulinarična kultura. “Drugim predstavljate ne le srednjeevrop- sko gastronomijo, temveč to, kar je izraz našega področja”. Odbornica za javna dela, urba- nistiko in velike prireditve Arianna Bellan je kot koordina- torka organizacijskega odbora orisala glavne značilnosti le- tošnje velike poulične manife- stacije in se zahvalila zvezi za prisotnost. V pogovor z župa- nom in odbornico so se nato v sproščenem vzdušju vključili tu- di predstaniki društev. DD F. Oreti, R. Ziberna, F. Žgavec in R. Paliaga (foto dd) A. Bellan, F. Padovan in R. Ziberna (foto dd) Kultura20. septembra 20188 bjavljamo predstavitvene misli o življenju in umetniški usme- ritvi slikarke Elde Piščanec, ki jih je v petek, 7. septembra 2018, na uvodnem večeru 39. Kogojevih dnevov, mednarodnega festivala sodobne gla- sbe, na odprtju razstave v Galeriji Rika Debenjaka na trgu Kontrada v Kanalu ob Soči, izrekla umetnostna zgodovi- narka dr. Verena Koršič Zorn. Spoštovani obiskovalke in obiskovalci Kogojevih dnevov, cenjeni sorodniki umetnice Elde Piščanec! V veliko veselje in zadoščenje nam je, da lahko nocoj predstavimo osebnost, ki bo za marsikoga popolno odkritje. Vsestranska umetnica, ki ji niso bile skrivnost ne likovne ne glasbene stezi- ce, se nam bo nocoj pokazala v dveh tematskih sklopih: v tihožitju in por- tretu. Pomaknimo se v leto 1897: takrat se je namreč v zaselku Piščanci pri Rojanu nad Trstom rodila Elda Marija Piščanec. Življenjska pot jo je že enaj- stletno deklico vodila z družino iz rodne Primorske v Ljubljano, v zgod- nje osamosvajanje in spogledovanje z umetnostjo v zasebnem študiju pri Ri- hardu Jakopiču, nato v poskus vpisa na zagrebško likovno akademijo z va- jami v ateljeju Ivana Tabakovića in končno v vpis na likovno akademijo v Firencah in diplomo leta 1929. Še pred koncem firenškega študija se je Elda odpravila v Pariz, obljubljeno deželo vsakega umetnika z vsaj kančkom ustvarjalne ambicije. Prav tu se je navdušila nad cerkvenim slikar- stvom, ki bi ga v bolj naklonjenih časih in okoliščinah lahko odločneje uveljavila ob večji svobodi in zmoglji- vosti naročni- kov in tako izraziteje vpli- vala na njego- vo prenovo v slovenskem prostoru. A skrb za preživetje jo je vodila v pe- dagoški poklic, ki je seveda omejeval njeno razpoložljivost s časom in po- sledično uresničevanje njenih umet- niških zamisli. Kljub temu in vrh tega še rahlemu zdravju, pogostim menja- vam delovnega okolja, zapostavljanju žensk v umetniškem poklicu, naspro- tujočih si ocen likovnih kritikov, ji je uspelo vztrajati v svojem pogledu na umetnost in na svet in slediti la- stnim sanjam. Ustvarila je več stotin slik v najrazličnejših tehni- kah, izdelala nekaj stenskih poslikav in monumentalnih reliefov nabožne tematike, se posvečala kiparstvu, kera- mičarstvu, oblikovanju in restavrator- stvu. Ob vsem tem je še strastno gojila ljubezen do glasbe: igrala je klavir in orgle, se učila solopetja. Večkrat je pri- jela tudi za pero in s članki o umetno- sti in nasvetih za oblikovanje uporab- nih predmetov sodelovala pri različnih časopisih in revijah. Kljub dokaj številnim sku- pinskim razstavam doma in po Evropi se je v času svojega življenja javnosti predstavila le na eni oseb- ni razstavi, in sicer v Lju- bljani. Na odprtju je govo- ril slikar in glasbenik Saša Šantel, iz znane goriške umetniške in glasbene družine. Svoje druge osebne razstave, retro- spektive, ki so ji jo prire- dili v Celju leta 1967 za počastitev nje- ne sedemdesetletnice, ni dočakala, saj jo je med pripravami nanjo doletela smrt v domačem dvorcu na Vinah. Zgodnji odhod v osrednji slovenski prostor in kasnejše politične raz- mejitve Primorske so slikarko odtujili od domačega okolja, poniknil pa je tudi spomin nanjo. Vendar so njene primorske korenine oživele ob sku- pinski razstavi slovenskih umetnikov leta 1945 v Trstu in Gorici. Po dolgo- letnem fašističnem zatiranju in uničujoči svetovni vojni je bil za pri- morske Slovence ta kulturni dogodek izredno pomemben. Iz tematsko bogatega in izvedbeno raznolikega Eldinega slikarskega opu- sa, ki obsega krajine, izreze mestnih vedut, obmorske motive, akte, figural- ne kompozicije, nabožno tematiko, je bilo za tukajšnjo razstavo odbranih okrog petdeset tihožitij in portretov. Cvetlični motivi izhajajo iz reali- stične dediščine in odražajo slikarki- no ljubezen do narave, tenkočutno dojemanje njenih lepot, prefinjeno uporabo barvne lestvice in smisel za kompozicijo. Pri portretih pa je čutiti komplek- snost Eldine osebnosti, njenih glo- bokih doživljanj človeške psihe, iskanje ustreznih značilnosti upodo- bljenca – sorodnika, znanca ali nez- nane osebe, pa tudi, vsaj tako se zdi, rahlo projekcijo lastnega notranjega doživljanja. V opusu Elde Piščanec se med krmarjenjem skozi vplive različnih umetnostnih govoric prepletata vztrajno iskanje osebnega izraza in vzpostavljanje ravnovesja med no- tranjimi nasprotji, v obdobjih tesno- be in času svetlih trenutkov, v melan- holiji in poživljajočem optimizmu, v umirjeni ustvarjalni perspektivi in neusahljivem vrenju novih zamisli. Z željo, da bi pobliže spoznali predol- go zamolčano in širšemu krogu skoraj neznano slikarko, Vam želimo obilo umetniškega užitka ob ogledu njenih razstavljenih del. O DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (32) Jože Kukec (5) Nadaljuje časopis Slovenec: “Ni bilo dovolj, da so italijanski po- licijski organi nasilno postopali proti mirnemu slovenskemu prebivalstvu med preiskavo v ob- mejnih krajih radi tolovajskega napada na carinarnico v Pre- stranku. Nad Slovani se hočejo znesti tudi na vlakih. Tako se je pripetil včeraj na brzem vlaku naslednji dogodek: med Št. Pe- trom in Postojno je italijanski komisar vnovič kontroliral potne listke. Prišel je do nekega mla- deniča in gospodične ter zahteval dokumente. Reveža nista znala italijansko in nista mogla ko- misarju dopovedati, da sta pustila “prelaznico” na postaji v Postojni: tedaj jih je komisar takole sprejel: “Par- late italiano! Assassini che venite in Italia ad ammazzare la nostra gente, noi si insegneresso (sic! op. p.) a vivere” (“Go- vorite italijanski! Morilci, ki prihajate v Italijo morit naše ljudi, mi vas bomo naučili živeti!) ”. 7. in 8. aprila je liberalni Slovenski narod iz Lju- bljane poročal o “krvavi bitki s hajduki pri Po- stojni”; v poročilu beremo, da so italijanski “mi- ličniki in finančni stražniki iz besa navalili na njiju trupli in ju s puškami in bajoneti strahovi- to razmesarili, ene- mu izrezali tudi oči, tako da je bila drugi dan raziskava otežkočena, ker nihče ni mogel spoznati razmesarjenih mrtvecev. /… / Miličniki in krajevne oblasti so izrabile napad, da se maščujejo nad sloven- skim življem, pretepa- joč seljake in ustrahujoč jih, da bodo vsi postreljeni /… / Fašisti nadaljujejo s pregan- janjem slovenskega prebi- valstva. /… / Ta čin po- smrtnega maščevanja ne meče kaj svetle luči na mo- ralno kvaliteto milice in fi- nančne straže”. O govoru tržaškega prefekta na pogrebu padlega Tempeste in o nasilnih dejanjih je poročalo tudi glasilo Orjune dne 24. apri- la: “Koliko so bila vredna ta za- gotovila g. prefekta, je najbolje dokazalo sramotno divjanje fašistov v nedeljo, dne 18. aprila v Postojni, ki je moralo odpreti oči tudi najlahkovernejšemu slovenskemu pristašu mirnega zbližanja zasužnjenih in brez- pravnih primorskih Jugoslove- nov z nacijo zajčega semena. Te- ga dne je blagovolil osrečiti s svojim milostnim obiskom Po- stojno sam bivši generalni taj- nik fašistovske stranke, prosluli g. Farinacci. Z njim je prihrula na dveh tovornih avtomobilih tudi tolpa fašistovskih milični- kov iz Trsta /… / ustavil se je g. Farinacci na Glavnem trgu pred spomenikom pesnika Vilharja (pesnika in skladatelja Mirosla- va Vilharja (1818-1871), op. p.) in ogledoval z veseljem vandal- sko divjanje črnosrajčniških razbojnikov nad tem spomenikom, ki nosi na- pis: “Čujte, gore in bregovi, da sinovi Slave smo”. Najpreje so hoteli ta spomenik s pomočjo verig in avtomobilov prevrniti. Kljuboval je vsem njihovim poizkusom in stal neomajno. Zbesneli v svoji nemoči so pričeli pljuvati vanj, biti ga s kopiti karabink, obdelovati ga s kamen- jem in ga sramotiti kakor zelena deca sneženega moža”. Po spopadu, v katerem sta poleg Vilharja in Mol- ka padla tudi Italijana Del Fiume in Tempesta, so se torej podivjani fašisti izživljali nad živimi in mrtvimi. Kip znanega slovenskega pesnika so na koncu grobo onečastili. Nadaljuje časopis Or- juna: “Ko so se tako nekako izdivjali, so v slovo polili spomenik še z zeleno tinto. Celemu žalo- stnemu prizoru so ves čas brezbrižno prisostvo- vali postojnski karabinjerji”. V knjigi Žejska tigrovska trojka in njen čas (2007) Vera Brgoč navaja zelo zanimiv podatek o ubitem Italijanu Del Fiumeju, ki je padel v spo- padu z orjunaši na Prestranku: jeseni 1922 naj bi Del Fiume z drugimi skvadrističnimi požigal- ci uničil bogato čitalnico v Pivki, ki se je po- našala s 1200 knjigami. Del Fiumeju in Tempesti so italijanske oblasti postavile več kot 4 metre visok spomenik na malem griču med Prestran- kom in Pivko. Arturo Bocchini, vsedržavni vodja italijanske policije si je zelo prizadeval za nevtralizacijo Kukca. Bil je prvi mož fašistične tajne službe OVRE in ožji sodelavec vrhovnega poveljnika SS Heinricha Himmlerja (ta je poznan tudi kot glavni organizator holokavsta, na sliki levo), s katerim je usklajeval delovanje OVRE in Gestapa na mednarodni ravni. Dimitri Tabaj Časopis Orjuna je bilo glasilo istoimenske organizacije. 24. aprila 1926 je poročalo o italijanskem nasilju nad živimi in mrtvimi v Postojni. Italijansko ministrstvo za notranje zadeve in prefekture so policijskim organom posredovali več fotografij Jožeta Kukca. Spomenik pesniku in skladatelju Miroslavu Vilharju (1818-1871) v Postojni pred prvo svetovno vojno. Po napadu na Prestranku so ga razbesneli fašisti poškodovali, a jim ni uspelo ga zrušiti. 5. oktobra 1941 so ga italijanske oblasti dokončno odstranile in odpeljale v notranjost Italije. 21. maja 1995 je samostojna Slovenija na istem mestu Vilharju postavila nov spomenik. Skupina orjunašev in orjunašic ob nekem prazniku. V zadnji vrsti stoji četrti z desne Jože “Pepe” Kukec (drži prapor z lobanjo). V drugi vrsti sedi drugi z desne (z belo kučmo) inž. Marko Kranjec - “Veliki čelnik” oz. “Veliki vojvoda” slovenske Orjune. Kanal ob Soči / Galerija Rika Debenjaka Razstava del Elde Piščanec, na novo odkrite slikarke Dekle v narodni noši, ok. 1940 Dekle v belem, 1928 Tihožitje s knjigo, ok. 1922 Mama, ok. 1930 Kultura 20. septembra 2018 9 Narodni in univerzi- tetni knjižnici v Lju- bljani so v sredo, 13. septembra, predstavili poseb- no rokopisno dragocenost. To je misal oglejskega obredja iz 15. stoletja. Rokopisno besedilo, ki vsebuje 78 pergamen- tnih listov, je znano pod imenom Slavinski mi- sal. Sestava mašne knji- ge sega v leto 1481. Mi- sal so takrat naročili in kupili verniki iz kraja Zalog pri Postojni za po- trebe domače cerkve svetega Danijela. Poseb- nost rokopisa v latinskem je- ziku in gotski pisavi je tudi v tem, da vsebuje prepis samo tistih mašnih delov, ki so jih potrebovali in uporabljali v tamkajšnji cerkvi. Misal v la- tinskem kolofonu vsebuje za- V pis o datumu nakupa, o cenikodeksa ter slovenska osebnain ledinska imena, povezana z nakupom. Tudi zato ima ro- kopis velik pomen za sloven- sko kulturno in zgodo- vinsko ter jezikovno dedi šči no. Kodeks v prvem delu vsebuje sez- nam praznikov od Božiča do Rešnjega Telesa, v drugem pa svetniške praznike in go- dove. Kot rečeno, le tiste, ki so bili uporabni za potrebe župnije svetega Danijela. Z vsebinskega vidika je kodeks pomemben predvsem kot re- dek ohranjen prime- rek misala po obredju oglejskega patriarhata. Po tridentinskem kon- cilu leta 1545 so nam- reč prepovedali sta- rejše liturgične tradicije. Iz slovenskih cerkva pod oglej- sko pristojnostjo so tako od- stranili večino liturgičnih knjig oglejskega obredja. Rokopis, ki ga je izdelal pisec Franciskus Preming v Nuren- bergu, je bogat s slikarskim okrasjem. Misal je vezan v le- sene platnice, prevlečene z rjavim usnjem in pečatnim okrasom. Platnice so okre- pljene s kovinskimi vogalni- ki, sredi vsake platnice je šti- rioglata kovinska rozeta. Kot so na predstavitvi, katere se je udeležil tudi slovenski mini- ster za kulturo v odhodu To- ne Peršak, povedali pristojni za rokopisno zbirko Narodne in univerzitetne knjižnice, ni znano, kdaj in v katerih oko- liščinah je misal zapustil Slo- venijo. Ko so ga izsledi- li leta 1982 v prodaj- nem katalogu london- ske dražbene hiše So- theby’s, ga zaradi viso- ke cene ni bilo mogoče odkupiti. Dragocen ro- kopis je takrat romal v kanadsko zbirko staro- davnih knjig in inku- nabul vse do letos, ko se je končno vrnil v Slovenijo. Ministrstvo je za odkup odštelo 63 tisoč evrov. Trst / Prvi ponedeljkov večer DSI Pomenljivo srečanje z Alejandro Laurencich rvi večer nove sezone Društva slovenskih izo- bražencev so skupaj obliko- vali Kinoatelje, Slovenski klub in domače društvo s projekcijo do- kumentarnega filma Alejandra. Prisotne so uvodno nagovorili predstavniki treh društev Mateja Zorn, Poljanka Dolhar in Sergij Pahor, ki so izrazili veselje ob skupnem srečanju. Prisotna sta bi- la tudi režiser Vid Hajnšek in sce- narist Klemen Brvar. Alejandra Laurencich je argentin- ska pisateljica s slovensko identi- teto. Njen oče se je rodil v Dober- dobu, nato pa je kot desetletni deček odplul čez ocean. Pred predvajanjem dokumentarca je Mateja Zorn postavila nekaj vprašanj pisateljici. Ta je najprej povedala, da je ta predstavitev ze- lo pomembna zanjo, saj je Trst zadnji kraj, od koder je njen oče odpotoval v Argentino. Zanimiva pa je zgodba o nastajan- ju dokumentarnega filma, saj ga je navdihnila knjiga. Klemen Brvar jo je prebral pred šestimi leti in začel raziskovati. Poslal je spo- ročilo Alejandri in tako sprožil tri- letno dopisovanje čez ocean. Nato je spoznal Vida Hajnška, ki mu je uspelo videti idejo v filmski pro- jekciji. Takoj sta se ujela in leta 2016 so snemali v Buenos Airesu in Patagoniji. Dokumentarec izriše portret Ale- jandre na zelo tenkočuten način. “Pri ogledu filma moramo odpre- ti srca”, je dejala pisateljica, “saj to je naša zgodovina oz. zgodovina ljudi, ki so morali zapustiti do- mače kraje”. Film ni klasična pri- poved z zgodovinskimi dejstvi, ampak ga sestavljajo utrinki. Za skoraj uro trajajoči film je bilo po- snetih petdeset ur materiala, zato prizori niso naključno izbrani. Ključno vlogo je odigral predv- P sem montažer, tretji pogled, s ka-terim so iskali fragmentiranozgodbo, ki ohranja neko živost, kot v realnem življenju. Alejandra Laurencich je ob po- moči Lučke Kremžar De Luisa, ki je prevajala iz slovenščine v španščino in obratno, delila s pu- bliko svojo in očetovo izkušnjo o bolečini in strahu. Medtem ko je oče preživel vojno, o kateri ni ni- koli govoril, je sama preizkusila diktaturo kot trinajstletna deklica, katere je je bilo izjemno strah. Prav strah je kriv, da so o tem do- ma malo govorili. Vojna je težka zgodba očeta in mame, ki sta doživela okupacijo in zapustila svoj rodni kraj. Šele ko je sama doživela diktaturo in se poimeno- vala za “hčerko strahu”, je razu- mela očeta, zdaj pa skuša pripove- dovati o teh stvareh. Kot tretja ge- neracija Slovencev v Argentini je ponosna na to, kar je sama dose- gla. Vesela je, da ji je uspelo se vrniti v očetov rodni kraj. Spomi- ni na Slovenijo so bili doslej veza- ni na revščino, lakoto, vojno in bombardiranje, zdaj pa spoznava lepoto te države, ima veliko slo- venskih prijateljev in pravi, da smo vsi državljani sveta. Argentinska pisateljica je študirala umetnost in se nekaj časa posve- tila filmu, nato pa je prevladala ljubezen do knjig. Je ambasadorka slovenske literature v Argentini in v stalnem stiku s slovenskimi pi- satelji. Pred kratkim je končala pi- sati nadaljevanje prvega romana, po katerem je bil posnet film. Upa, da bo kmalu izšel tudi v slo- venščini. Omenjeni nekonven- cionalni in izrazito poetični film so že predavajali v Mariboru, Ki- noteki, Doberdobu in Portorožu, na sporedu bo še v knjižnici v Ma- riboru in v Argentini. Metka Šinigoj Ljubljana / Narodna in univerzitetna knjižnica Misal iz 15. stoletja se je končno vrnil domov ragi Primož, nadejal sem se pisati lite- rarno poročilo o tvojem prvencu, ker kritik že davno nočem več pisati. Prenasičenost literarnih sodb, načelna sloven- ska porazdeljenost v kanonično dobro in slabo literaturo je kri- tične parametre tako spremenila, da jih ne prepoznavam več. Estet- ske kriterije so zamenjali drugi in drugačni, po večini zunajliterar- ni, zato sem opustil tako vrsto pi- sanja. Vendar mi je ne le dolžnost, temveč tudi prijateljska poveza- nost med nama narekovala, naj se vendarle oglasim ob tako po- membnem podvigu, kot je objava knjige slovenskega avtorja iz (za)obrobja v matični (ali mačehovski – izberi sam) domo- vini. Toda tudi želja, da bi napisal poročilo, se je izjalovila, in nastaja tole pismo, pravzaprav epistula, tako sem jo poimenoval, ker ne- kako bolj ustreza leposlovnim kri- terijem takih zapisov (včasih ne morem iz svoje kože skesanega li- terarnega zgodovinarja). Tvojega dela seveda ne berem in nočem brati skozi oči kritike ali teorije, temveč skozi oči bralca, ki bi želel biti naiven, toda ne more, predvsem pa skozi oči kolega, s katerim razpravljaš (če sem iskren – rada razpravljava) o literaturi, ustvarjanju, smislu in marsičem še, ker sva pripadnika iste genera- cije in se torej soočava s podobni- mi bolj ali manj življenjskimi stanji in gibanji. Že naslov tvoje zbirke kratkih zgodb mi je posebno ljub. Gorica je naša ima namreč v konstelaciji tega prostora lahko različne po- mene. Od ironičnega do … iko- ničnega. Misel mi sili k tistemu, ki je najmanj hoten, ampak mor- da iz podteksta zgodbe, iz katere zajema naslov, še najbolj razvi- den. Gorici je še uspelo ohraniti željo po pripadnosti (tudi) sloven- skemu kulturnemu prostoru, ki jo je Trst žrtvoval v teku svojega zgo- dovinskega obračuna s preteklo- stjo. In to občutim vseskozi, ko prebiram kronotopski arhetip tvojih zgodb. Vse se dogajajo na obmejnem prostoru, ga presega- jo, se z njim identificirajo, fluid- no prehajajo in mejo (ki na na- slovnici deluje daleč daleč, saj jo D je najina generacija doživljala le votroštvu) obravnavajo kot zgodo-vinsko danost, ki jo želijo prebi- valci prostora ob njej izničiti, ven- dar je ne morejo, saj je trdno zasi- drana v nezavednem in imanen- tnem. Ko se katera od tvojih zgodb dogaja v okviru meščan- skega Trsta, je iz nje(ga) občutiti vonj po zatohlo- sti, po lažnem kozmopolitizmu, ki je le krinka za tleči nacionali- zem (da se razu- memo – to je ti- sti, ki je Trst hotel narediti za iz- ključno italijan- sko mesto). Od- pusti mi digresi- jo: govoriti o slo- venskem nacio- nalizmu je narav- nost smešno, saj imperialističnih teženj Slovenci nismo nikdar imeli, kvečjemu nasprotno – težnje, da bi imeli ob sebi “močnejšega brata ali bratranca” ali vsaj “varuha”, izvirajo še iz ata- vističnih časov, ko smo bili del ve- likega slovanskega praplemena in smo bili del ene večje jezikovno- kulturne družine. Težnja po sa- mostojnosti, ki je spričo evropske zgodovine dokaj mlada, je poka- zatelj, da smo kot narod mladi in neobremenjeni. Da se spuščamo v fanatizme, ki so tukaj in zdaj plod nekega bolnega duha, ki veje po Evropi, nas toliko bolj peha v ideološko asimilacijo … In tudi o tem se mi zdi, da teče be- seda v tvojih zgodbah. Poleg zgo- dovinske razpršenosti, ki sega od sodobnosti do predvojnih fašističnih časov, je skupna tema zgodb iskanje vrednot. Ko te umanjkajo, se novodobni nihili- zem razpase, a ne more prevzeti njihovega mesta. Tak nihilizem pa najdemo v fašizmu in represiji, kapitalizmu in vrtičkarstvu, poli- tikantstvu in malomeščanskosti, togosti in anarhiji. Kako se tvoji junaki temu upirajo? Različno, ampak vsi z vrednotami. Huma- nizem stoji nad vsem. Vendar ne akademski humanizem, ki posta- ja salonski, ali kakor radi pravijo, radikalno modni, temveč pristni hu- manizem, ki je in- telektualni, toda najprej človeški, ki ontološko obarvanost človeške skupnosti povezuje z bratstvom, solidarnostjo, čutom za drugega. Zato popolnoma razumem, da nihče od tistih, ki so pisali o tvoji zbirki, ni omenil stalno in ima- nentno prisotne navezanosti na krščanstvo kot povezovalno vred- noto, ki združuje v sebi tako hu- manistično držo kot gle- danje na drugega. Evangelij kot podstat hu- manizma. To mi je naj- bolj jasno v zgodbi Je- sen, kjer morda pri- haja najbolj na dan tvoja osebna iz- kušnja peda- goga, ki združuje po- slanstvo s kulturo in vrednotami. Tu se tudi vidi, kje stoji smisel vsega, saj je tvoja interpretacija krščanstva neideološka, temveč življenjska, krščanstvo namreč ni ideja, je življenje in je kultura, je credo ki omogoča pogled čez Večnost, v kateri postanejo vse vrednote trdnejše, a istočasno ne več abso- lutistične. Čeprav me načelna zgodovinska akronologija tvojih zgodb zmoti, mi omogoča zanimivo primerja- vo, saj me prisili k razmišljanju iz- ven nastavljenih kalupov časa. Nadčasovnost meje je pojem, ki ni nikoli pozitiven, temveč je po- vod za aktivnost tvojih junakov, pa naj bo to meja jezika, ki sta se vedno stikala, a nikoli ljubila, ali meja kultur ali fizična meja ali ekonomska meja. Tvoji junaki so vseskozi aktivni in iščejo različne načine, kako bi jo prehajali. Po- zor! Pre-ha-ja-li. Glagol v ne- dovršni obliki, ker je prehajanje meje življenjski slog, ne pa cilj. Meja nikoli ne bodo prešli, tem- več jih bodo vedno prehajali … Ne morem si kaj, da se ne bi zau- stavil pri stilu, ki je radikalno ra- zličen v primerjavi s sodobnimi slovenskimi avtorji, ki izhajajo iz slovenskega centralnega prostora. Pri tebi je jezik jasen, sporočilen. Vidi se, da ga jemlješ kot vredno- to, kot svetinjo, s katero ne ekspe- rimentiraš, vendar te kljub temu ne duši in ga izrabljaš v vseh po- lifonih variantah, od sakralnega do pritlehnega, ker táko je življen- je ob meji. Ob mejah. Je mejno. Ne pozna otopelosti oz. je otope- lost sinonim za smrt. Tudi ci- ničnost tvojih junakov ima vedno za sabo razlog. Od Andreja, 'no- rega' borca za Gorico, do ra- zočaranega Luce, prek aktivista Sandra. Vse žene ista žeja po smi- slu, ki je višji. In to daje tvojim zgodbam posebno patino, ki jo razumem tudi kot dediščino pi- scev iz našega okolja. Pozna se ti vpliv Alojza Rebule, mojstra stili- stike, pozna se ti pahorjansko pri- povedno informiranje, čemur pa ti dodajaš sodobno opazovanje, distanco do snovi in svežino, ki sem jo v pripovedni prozi Sloven- cev v Italiji pred tabo srečal le pri Evelini Umek. Moram zaključiti, čeprav je idej, ki mi rojijo po glavi ob tvojem prvencu, veliko. In to je seveda njegova prednost. Da ne pušča bralca ravnodušnega. Da mu omogoča razmisliti o maksimal- nih sistemih in se spraševati o kra- ju in času, v katerem živi (če je se- veda pripadnik 'plemena me- jašev'), ali odstreti tančico, ki ločuje center od svojega obrobja (če je pripadnik 'plemena barjan- cev'). Pozdravljam dejstvo, da je knjiga izšla v Sloveniji, da so ured- niki dobili zanjo in zate posluh. Da je seme lanske polemike, ki si jo sprožil, padlo na rodovitna tla. Tu ti seveda kolegialno zavidam, saj sam do zbirke v založniškem svetu v Sloveniji ne morem in ne morem priti. In da knjiga tako ni avtoreferencialna. Ko sem jo za- gledal na policah sejma na le- tošnji Vilenici, mi je veliko pome- nilo. “Gorica je naša”, sarkastično pra- vijo junaku naslovne zgodbe. Tvojo Gorico vidim kot opomin za celotni slovenski kulturni pro- stor, za katerega vem, da se zavze- maš. Ne, da bi se ta razširil, ampak da bi se uzavestil. Kar pomeni, da bi se ne zaključil na Viču in Šmar- ni gori, temveč segel dlje in dalje. In ti s svojimi zgodbami opozarjaš na to. Zato ti lahko odgovarjam le tako, kot tvoj naslovni junak od- govarja svojim provokatorjem. “Je in bo”. David Bandelj Epistula za Primoža Sturmana “Našost” kot zavest prostora V prihodnjih dneh bodo učenke in učenci osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom prejeli Galebov šolski dnevnik, ki ga izdaja Zadruga Novi Matajur. Teme letošnjega dnevnika so: komunikacija in komunikacijske veščine, medosebni odnosi, načini reagiranja ter reševanje konfliktov. Gre za teme, ki prispevajo h krepitvi kulture dialoga, gradnji medosebnih odnosov na vseh ravneh in ozaveščanju, da so ključne sestavine vsakega odnosa zaupanje, naslavljanje čustev in razvijanje vrednot sodelovanja. Urednik Marko Gavriloski poudarja, da je pomembno že mlade učenke in učence opremiti z ustreznimi komunikacijskimi veščinami ter orodji za reševanje konfliktov. Protagonistka letošnjega Galebovega šolskega dnevnika je žaba Polona, ki si želi biti ljubljena in sprejeta. Zaradi nenavadnega videza jo na podlagi govoric izločijo iz skupine, zato skupaj s čričkom odide na pot iskanja prijateljev, ki bi jo sprejeli takšno, kakršna je. Iz tega tudi sledi glavno spoznanje: drugih ne moremo spreminjati, lahko spremenimo le sebe in svoj odnos do drugega. To pa lahko naredimo šele, ko spoznamo svoja čustva, potrebe, želje in tudi svoje komunikacijske vzorce. Ilustracije je prispevala Katerina Kalc, za oblikovanje pa je poskrbel Peter Ferluga. Nov Galebov šolski dnevnik Foto damj@n Tržaška20. septembra 201810 O Cankarju in njegovem Hlapcu Jerneju tudi Boris Pahor Ob 100. obletnici smrti pisatelja Ivana Cankarja so v nedeljo, 16. septembra, na Proseku organizirali zanimivo srečanje, na katerem so sodelovali tržaški pisatelj Boris Pahor, profesorica in prevajalka Marija Kacin ter novinarka dnevnika Il sole 24 ore in Pahorjeva avtobiografka Christina Batocletti. Na dogodku, ki sta ga organizirali Zadruga Kulturni dom Prosek Kontovel in Knjižnica Borisa Pahorja, je beseda tekla o uspehu Cankarjevega Hlapca Jerneja med italijanskimi bralci med obdobjem fašizma. Leta 1925 je tržaški literarni kritik, prevajalec in pisatelj Bobi Bazlen prevod Hlapca Jerneja poslal pesniku in nobelovemu nagrajencu Eugeniu Montaleju, ki je Cankarjevo delo zelo spoštoval in promoviral v znani italijanski kulturni reviji I Baretti. Istega leta je Kontovelec Ivan Regent prvič prevedel Cankarjevo delo Il servo Bortolo ed il suo diritto - Hlapec Jernej in njegova pravica. Dogodek je uvedla Ksenija Majovski, ki je poudarila, da je proseško - kontovelska gledališka skupina dramo Kralj na Betajnovi uprizorila že leta 1920. Kacinova se je med srečanjem ukvarjala s položajem slovenskega jezika in kulture v začetku fašizma. Italijanska novinarka Batocletti pa je razkrila ozadja Bazlenovega dela. Boris Pahor je izjavil, da je Hlapec Jernej eno izmed najslavnejših besedil Ivana Cankarja: “Meni so pri Cankarju zelo všeč novele in težko izbiram, katero delo mi bolj ugaja”, je dejal. / MAN Zanimivo srečanje na Proseku torek, 11. septembra, so bile v večernih urah v Marijinem svetišču na Vejni svečanosti ob 10. jubileju proglasitve za blaženega du- hovnika Francesca Bonifacia. Papež Benedikt XVI. je raz- glasil za blaženega piranske- ga duhovnika Francesca Bo- nifacia, ki so ga septembra le- ta 1946 ubile tedanje jugoslo- vanske režimske oblasti. Cer- kev mu je priznala mučeništvo, ker je bil žrtev nasilja in sovraštva do verske- ga prepričanja. Francesco Bonifacio se je ro- dil v Piranu leta 1912, leta 1936 je bil posvečen v du- hovnika. Pastirsko službo je opravljal v Krasicah pri Bujah v Istri. V vaškem življenju je bil zelo dejaven, primerjali bi ga lahko slovenskim duhov- nikom, ki so v polovici 19. stoletja iz notranjih krajev dežele Vojvodine Kranjske pri- hajali v Istro z narodnobuditel- jskim poslanstvom. Kmalu po svojem prihodu je don Bonifacio ustanovil pevski zbor, gledališko skupino, knjižnico in društvo Azione cat- tolica - Katoliška akcija. Za mla- de je organiziral športne dejav- V nosti in poskrbel je tudi za bol-ne in revnejše osebe.Duhovnika Bonifacia je 11. sep- tembra 1946 doletela krvava usoda. Po pričevanju preživelih naj bi ga štirje pripadniki narod- ne straže zasledovali, ga aretirali pred stanovanjem in ga nato do smrti pretepli. Zatem pa naj bi ga spustili v neko fojbo. To je bi- la pač kruta stalnica nasilja, ki so ga bili deležni vsi nasprotniki naroda s strani takratne oblasti, ki se ni prav nič razliko- vala od ostalih totalitar- nih režimov. Leta 1957 je tržaško - ko- prski škof Antonio San- tin začel postopek za beatifikacijo, ki je bil na- to zaustavljen dobrih 40 let, do 26. maja leta 1997. Dne 3. julija 2018 je sveti oče Benedikt XVI. raz- glasil odlok Kongregacije za svetniške zadeve, v katerem piše, da je Cerkev priznala Bo- nifaciu mučeništvo “in odium fidei”. Slovesnost beatifikacije bo 4. oktobra leta 2018 v stolni cerkvi svetega Justa v Trstu. Pred začetkom bogoslužja so v Marijinem svetišču na Vejni or- ganizirali tudi akademijo, po- svečeno Francescu Bonifaciu, ki jo je vodil Mario Ravalico. Le-ta je bil že direktor tržaške škofij- ske Karitas in je avtor publika- cije “Don Francesco Bonifacio, assistente dell’Azione cattolica fino al martirio” - “Don Fran- cesco Bonifacio, asistent Kato- liške akcije do mučeništva”. Po uvodnih besedah škofovega vi- karja msgr. Ettoreja Malnatia, predsednika škofijske komisije za beatifikacije, je Ravalico opo- zoril na pomemben lik blažene- ga Francesca Bonifacia: “Bil je vzgojitelj mladih, znal je ustva- riti pravo skup- nost, ki je s Kato- liško akcijo mla- dim ponujala rast v veri v ob- dobju zatiranja”. Ravalico se že vrsto let zavzeto ukvarja z zgodo- vino blaženega Bonifacia in si prizadeva, da bi ga čim več ljudi spoznalo. Prav on je zaslužen za ponovno odprtje postopka beatifi- kacije, ki je bil 40 let zamrznjen. Z zgodovinskim raziskovanjem mu je uspelo iz- slediti celo imena in priimke zločincev duhovnika Bonifacia. Predavanju je sledila še procesi- ja, ki jo je v imenu tržaškega škofa vodil msgr. Malnati. V večernih urah pa je bila na vrsti še slovesna sv. maša, ki jo je da- roval nadškof Crepaldi. MAN eptember je mesec, ko se po številnih krajih in vaseh pri- pravljajo verska praznovanja in procesije v čast Materi Mariji, saj se spominjamo tako Marijinega rojstva (8. sep- tembra) kot tudi njenega trpljenja, in to je 15. september - dan Žalostne Matere božje (Marija sedem žalosti). Veliko cer- kva na Slovenskem je posvečenih Žalostni Materi božji, a ne smemo pozabiti, da tudi pri nas je v tržaškem predmestju pri Sv. Ani cerkev posvečena Žalostni Materi božji. Pobožnost v sklopu tega praznika so širili zlasti redovniki serviti (Marijini služabniki), ki so za župnijo pri Sv. Ani skrbeli vse od povoj- nega časa dalje do leta 2014, ko so zapustli tržaško skupnost in župnijo predali škofijskim duhovnikom. A tradicija verske- ga slavja ob tem Marijinem prazniku je še vedno ostala trdno ukoreninjena v tržaških vernikih, ki leto za letom skupaj z duhovniki in župnijsko skupnostjo pripravljajo vrsto večdnev- nih pobud, ki se na dan Žalostne Matere božje zaključijo s slovesno procesijo po okoliških ulicah. V letošnjem letu pa so v župniji pripravili tudi poseben glasbeno obarvan večer med prebivalci, ki živijo v nekoliko bolj ogroženem okolju, in pa večer, namenjen nemškemu protestantskemu pastorju Dietrichu Bonhoefferju, ki ga je hoja za Kristusom zaradi so- delovanja v zaroti proti Hitlerju privedla v gestapovske zapore, kjer je po izrednem trpljenju dočakal mučeniško smrt. Na dan slovesne procesije, ki se je udeležujejo tudi slovenski verniki skupaj z duhovnikom Klemenom Zalarjem – tako z molitvijo rožnega venca sedmih žalosti kot tudi s petjem Marijinih pe- smi – pa je nedvomno duhovno najbolj globok trenutek, ko se zaustavimo v Rižarni, ki nam jo vsako leto ob tej priložnosti odprejo v večernih urah. V skrivnostni tišini se za kipom Matere božje vije procesija v notranjost Rižar- ne. Tu se ob svetlobi prižganih sveč zasliši tiha molitev vernikov, letos pa je v italijanščini in slovenščini izzvenelo tudi branje iz posameznih razmišljanj Dietricha Bonho- efferja o trpljenju človeštva ter se zaključilo z njegovo poe- zijo o stiski človeka, ki najde svoje odrešenje v Bogu: “V svoji stiski se človek zateka k Bogu, v joku išče pomoč, prosi za srečo in kruh za rešitev pred boleznijo, krivdo in smrtjo. Tako prosijo vsi, prav vsi: kristjani in pogani. *** Bog pa se k vsem ljudem približa v njihovi stiski; s svojim kruhom nasiti njihovo telo in dušo, na križu umira za kristjane in pogane, enim in drugim podeli odpuščanje” (D. Bonhoeffer) Ganljiva pobožnost z zaključno procesijo na dan Žalostne Ma- tere božje je tako tudi v letošnjem letu povezala slovenske in italijanske vernike, ki so se v tem predmestnem okraju skupno povezali, da bi se Materi Mariji zahvalili za varno zavetje in za pomoč v življenjskih težavah. (mc) S Ob prazniku Žalostne Matere Božje Občutena verska slovesnost pri Sv. Ani vropski parlament je razglasil leto 2018 za Evropsko leto kulturne dediščine. Letošnja tema je naša dediščina: ta po eni strani gradi nove priložnosti za ohranjanje in razvoj kul- turne dediščine, po drugi pa izpostavlja, da je ohranitev potrebna, saj je naša kul- turna dediščina pomemben in edin- stven del družbenega in gospodarskega potenciala Evrope. S slovesnim odprtjem v Festivalni dvo- rani na Bledu se bodo v soboto, 22. sep- tembra, pričeli letošnji 28. Dnevi evrop- ske kulturne dediščine, ki bodo trajali vse do nedelje, 7. oktobra. Dnevi evrop- ske kulturne dediščine pomenijo praz- nik dediščine, ki v širokem razpletu do- godkov združuje stroko, pedagoge, šol- sko mladino, krajevne skupnosti, društva, knjižnice, muzeje in zaintere- sirano javnost v prepoznavanju, odkri- vanju, varovanju in širjenju pozitivnega odnosa do dediščine. Geslo letošnjih DEKD se glasi: Naša dediščina - kjer preteklost sreča prihodnost. Letošnje leto je še posebej po- membno, ker je Evrop- ski palament razglasil 2018 za Leto evropske kulturne de- diščine, ker se evropsko občestvo vse bolj zaveda, da je kulturna dediščina ne- kaj edinstvenega. Nezanemarljiv doprinos k letošnjim pri- reditvam bomo dali tudi Slovenci v Ita- liji. Naše šole in društva sodelujejo pri DEKD od leta 2014 in se njihov dopri- nos iz leta v leto stopnjuje, širi pa se tudi krog organizacij in ustanov, ki želijo pri tem sodelovati. Naš odnos do kulturne dediščine je še posebej občutljiv, saj obstaja resna ne- varnost, da se izgubi v poplavi tujega okolja. Zato je pomembno, da tudi z drobnimi dogodki in prireditvami vzbujamo predvsem pri mladih naklon- jen odnos do ohranjanja plemenitega izročila iz preteklosti in da ga čim bolj pristnega predajajo prihodnjim rodo- vom. Kolikšen je pomen kulturne de- diščine in s kakšno zavzetostjo jo varu- jemo in hranimo še danes, se lahko pre- pričamo, če preberemo imenitni mo- nografiji Iztoka Ilicha Varuhi izročila in Brezmejna Slovenija. Pri DEKD sodelujejo predvsem šole in prav pri učencih in dijakih se najlepše razvije čut odgovornosti in čut pripad- nosti; za to pa skrbi cela vrsta zagnanih učiteljev in učiteljic, profesorjev in pro- fesoric, pri društvih in organizacijah pa predanih kulturnih delavcev in anima- torjev, ki so v petih letih sodelovanja pri Dnevih evropske kuturne dediščine ustvarili že pravo gibanje, ki počasi, a nezadržno poganja svoje korenine vse bolj globoko in je porok za živost in traj- nost na območju od Trsta do Benečije. Letošnja tema Naša dediščina - kjer pre- teklost sreča prihodnost je razvnela do- mišljijo in ustvarjalnost prirediteljev, ta- ko da je izbor prireditev nadvse bogat in raznolik. Začetek pripada Benečiji; že 22. in 23. septembra bodo v Špetru predstavili gubanico kot simbol gostol- jubja. Naslov prireditve se glasi: Smo ti- sto, kar jemo. Uvodno srečanje na Tržaškem pa bo v ponedeljek, 24. sep- tembra, ob 17. uri v prostorih Narodne in študijske knjižnice s predstavitvijo razstave Zakladnica preteklosti na foto- grafijah; niz prireditev se bo nadaljeval vse prihodnje dni na Opčinah, na Pro- seku, v Nabrežini, v Repnu, pri Banih, na šoli pri Sv. Ivanu, pri Sv. Jakobu, v Škednju, v Križu, v Bazovici, Trebčah, Dolini, končal pa se bo v Lonjerju v ne- deljo, 7. oktobra, z nastopom učencev OŠ F. Milčinskega s prireditvijo Narod- na noša pripoveduje. Podrobna obvesti- la o posameznih prireditvah bodo ob- javljena v dnevnem tisku, sporedi ne- katerih prireditev pa so objavljeni na spletnih straneh Zavoda za varstvo kul- turne dediščine Slovenije. Tudi letos je Zavod izdal programsko knjižico, ki bo prirediteljem in obisko- valcem brezplačno na razpolago. V sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine, ki v Italiji potekajo pod okriljem Ministrstva za kulturo, se bo- do tudi v Trstu in okolici zvrstile ra- zlične prireditve. Letos bodo dogodki v državni knjižnici Stelio Crise, v rim- skem gledališču, v starokrščanski bazi- liki v ul. Madonna del Mare, v muzeju grškopravoslavne skupnosti, v palači Economo in v prostorih Srednjeevrop- skega inštituta za zgodovino in kulturo “Josip Pangerc” na glavnem trgu v Do- lini pri Trstu. Na inštitutu Josipa Pan- gerca bo v soboto, 21. septembra, ob 21. uri poseben voden obisk po sledeh Josipa Pangerca ob 150. obletnici nje- govega rojstva. Obvezna je predhodna prijava na info@mitteleuropa-institute. org ali na tel. št. 040 8325178, od torka do sobote, od 9. do 12. ure. E Od 22. septembra do 7. oktobra Dnevi evropske kulturne dediščine Molitev v Rižarni 10. obletnica beatifikacije Trst se spominja duhovnika Bonifacia Foto damj@n Tržaška 11 Obvestila Tržaško knjižno središče vabi v če tr - tek, 20. septembra 2018, ob 18. uri na predstavitev monografije Mar jana Miklavca Ponos Krasa. Z avtorjem se bo pogovarjala Mirjam Muženič. Razstavljena bodo tudi nekatera Miklavčeva dela. Gledališki vrtiljak obvešča otroke in njihove starše, da bo v nedeljo, 23. septembra, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 27, na spo - redu prva predstava sezone Poklic coprnice Mice v izvedbi Gledališča iz desnega žepka iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16. uri, druga pa ob 17.30. Radijski oder in Slo ven - ska prosveta obveščata, da abon - maje lahko naročite na tel. št. 040 370846 ali jih kupite pred vsako predstavo, ko bodo na voljo tudi posamezne vstopnice. Društvo slovenskih izobražencev v sodelovanju s Knjižnico Dušana Černeta, Radijskim odrom, Sla vi - stičnim društvom Trst-Gorica-Vi - dem in založbo Mladika prireja v po nedeljek, 24. septembra, ob 20. uri Večer za Ireno Žerjal. Sodelovali bodo: Vilma Purič, Majda Artač, Maja Lapornik, Marij Čuk, Boris Pangerc, Aleksij Pregarc, Deziderij Švara. Predvajali bodo filmski portret Irene Žerjal Iz sanje... beseda, ki ga je pripravila in reži - rala Maja Lapornik. Na ogled bo razstava njenih knjižnih del, ki jo je postavila Knjižnica Dušana Čer - neta. V Peterlinovi dvorani, Doni - zettijeva 3 v Trstu. Romanje v Medjugorje bo od 5. do 8. oktobra 2018. Odhod avtobusa z glavne avtobusne postaje v Novi Gorici zelo zgodaj. Pot se nadaljuje po Vipavski dolini preko Kozine do Medjugorja. Obiskali bomo kraje Marijinega prikazovanja in se udeležili bogoslužnih obredov. Povzpeli se bomo na hrib Križevac, obiskali bomo razne skupnosti in se vrnili domov v ponedeljek v večernih urah. Prijave: Darko 370 3201305 ali 0481 32121 (za Goriško), Ana (00386) 05 3022503 (za Slovenijo), Jože Markuža (0039) 040 229166 (za Tržaško). Romarji iz Slovenije in Italije potujejo z veljavno osebno izkaznico. Vpišite se čim prej, do zasedbe avtobusa. prostorih Slovenske prosvete v Trstu so pred- stavili nov abonma le- tošnje že 21. sezone Gledališke- ga vrtiljaka, ki je že vsem znan in zelo priljubljen pri otrocih. Na tiskovni konferenci so sode- lovali predsednica Radijskega odra prof. Maja Lapornik, pred- sednik Slovenske prosvete Marij Maver, ilustrator Matej Susič ter gonilna sila Gle- dališkega vrtiljaka prof. Lučka Susič. Letošnja sezona pred- videva sedem pred- stav, ki bodo v dvora- ni Marijinega doma pri Svetem Ivanu, v ulici Brandesia 27, v nedeljskih popoldne- vih. Gledališki vrtil- jak nudi vsakokrat dve ponovitvi iste predstave: prva se začne ob 16. uri, druga pa ob 17.30. “Vsak mesec bomo imeli po eno predstavo. Predstava Med- vedek Pu je v produkciji Radij- skega odra, medtem ko so osta- le v produkciji priznanih gostu- jočih, že uveljavljenih gleda- liških skupin iz Slovenije”, je povedala režiserka Lučka Susič. Predstave so namenjene otro- kom, ki obiskujejo otroški vrtec, pa tudi osnovnošolcem V in njihovim družinam. Glavennamen tega gledališkega abon-maja je, da poleg razvedrila nu- di otrokom in mladim pri- ložnost za psiho-kognitiven raz- voj in za pospeševanje znanja slovenščine: “Pri obiskovanju teh predstav otroci razvijajo fantazijo, jezikovne sposobno- sti, se vživijo v sanje in nove si- tuacije, zato smo te predstave osnovali na tak način, da bi omogočili čim lažji obisk celot- nim družinam. Pozornost se usmerja k družinam”, je dodala Susičeva. Pred začetkom vsake predstave bodo otroke zabavali tudi ani- matorji ŠC Melanie Klein, ki bodo gledalce pripravili, da se bodo čim boljše vživeli v pred- stavo. Organizatorji so pojasnili, da so cene celotnega abonmaja zelo ugodne glede na ceno posa- mezne predstave. Abonma za eno osebo stane 35 evrov, drugi otrok ali spremljevalec plača 25 evrov, ostali abonmaji za člane iste družine pa stanejo 1 evro. Gledališki vrtiljak pripravlja Ra- dijski oder v sodelovanju s Slo- vensko prosveto, ob podpori dežele Furlanije Julijske krajne, Urada RS za Slovence po svetu in zamejstvu in Zadružne kraške banke. V sklopu Gledališkega vrtiljaka bo prisotne otroke osrečil obisk sv. Miklavža. Tudi letos so orga- nizatorji razpisali likovni na- tečaj za domišljijsko risbo z na- slovom Moj najljubši gledališki junak. Ob koncu sezone bodo najboljše risbe tudi nagradili. Plakat in tiskovno gradivo le- tošnje sezone je že 21. izobliko- val ilustrator Matej Susič, ki je tokrat črpal navdih pri čarovni- cah in čarovniji. Med predstavitvijo je spregovo- rila tudi predsednica Radijskega odra Maja Lapornik, ki se je zahvalila Lučki Susič in Sloven- ski prosveti za podpo- ro pri organizaciji. La- pornikova je poudari- la, da Gledališki vrtil- jak poteka v središču mesta, kar je še predv- sem pomembno: “Gledališče je tudi kraj spoznavanja dvo- jezičnih družin. Vse produkcije so profe- sionalne, na njih na- stopajo izkušeni gle- dališki igralci. Ves trud je poplačan, ko si v dvorani in zagle- daš otroke, ki so med ogledom predstave kot začarani”, je pove- dala. Po besedah Lučke Susič je veli- ko mešanih ali italijanskih družin, ki si želijo, da bi njihovi otroci slišali slovensko besedo v zborni slovenščini: “Želimo si obdržati visok nivo slovenskega zbornega jezika”. Lučka Susič obžaluje, da je letos prvič iz abonmajske sezone odpadla predstava, ki so jo pripravili med poletnim gledališkim ted- nom na Opčinah. MAN Katedra sv. Justa / Srečanja z avtorjem Preganjanje kristjanov v Siriji sredo, 12. septembra 2018, je v prostorih avdi- torija Marco Sofianopulo v palači baronov Revoltella pote- kalo drugo srečanje že tradicio- nalnega cikla predavanj Srečanja z avtorjem v sklopu septembrske Katedre sv. Justa, ki poteka v or- ganizaciji tržaške škofije, Cluba della Repubblica in občine Trst. Na tokratno srečanje so gostitelji pova- bili vojnega dopisnika in esejista Giana Micalessina, ki je predstavil svojo no- vejšo publikacijo; izšla je pri založbi Cairo publishing in nosi pomenljiv naslov “Iz- dani bratje. Tragedija kri- stjanov v Siriji. Kronika pre- zrtega preganjanja” (Fratelli traditi. La tragedia dei cri- stiani in Siria. Cronaca di una persecuzione ignora- ta). Poleg prijetnega glasbenega uvoda, v izvedbi harfistke prof. Aurore Roiaz in kitarista prof. En- nia Guerrata, sta popoldansko srečanje v prenabito polnem av- ditoriju uvedla tržaški škof- nadškof msgr. Crepaldi in pred- sednik Cluba della Repubblica Sergio Pacor. Gian Micalessin, rojen v Trstu le- ta 1960, je priznan vojni dopi- snik, ki že več kot tri desetletja ne- posredno poroča o dogajanju na bojiščih. Leta 1983 je skupaj s ko- legi ustanovil novinarsko agenci- jo Albatross Press Agency in se podal na najbolj nevarna ob- močja na svetu, zato da bi javnost obveščeval o kriznih razmerah. Prvo poročanje je bilo o afgani- stanskih mudžahidih, ko so se ti borili proti sovjetski Rdeči arma- di. Poročal je o več kot 40 po- V membnih sporih, od Afganistanado Iraka, Libije in Sirije, pa tudi ovojni v nekdanji Jugoslaviji, ju- govzhodni Aziji, Afriki in Srednji Ameriki. Novinar Micalessin piše za italijanski časopis Il Giornale in sodeluje še z drugimi državni- mi in svetovnimi mediji, kot so Panorama, Corriere della Sera, Leberation, Der Spiegel, El Mun- do, L’Express, Far Eastern Econo- mic Review. Kot poročevalec “multitasking” je avtor različnih dokumentarnih filmov, ki so jih predvajale državne mreže CBS, NBC, Channel 4, France 2, TF1, Ed, TSI, Canale 5, Rai 1, Rai 2, MTV. Avtor zanimive knjige je povedal, da je ta publikacija začela nasta- jati leta 2011, ko se je odpravil v Sirijo. “Od leta 2011, odkar sem se odpravil v Sirijo, sem bil priča vsakodnevni brezbrižnosti na račun kristjanov, ki živijo v Siriji in so žrtev rednega preganjanja s strani Isisa in džihadiskih skupin. Situacija v Siriji je zelo zapletena”. Med bivanjem na zelo nevarnih lokacijah v Siriji je Gian Micales- sin zbral in s kamero posnel tudi ogromno izjav. Med te sodijo iz- jave, ki jih je dal msgr. George Abu Khazen, škof v Alepu, izjave nekaterih redovnic, duhovnikov in tamkajšnjih prebivalcev. Med predavanjem je povedal, da krščanski predstojniki poskušajo svoje vernike pregovoriti, da bi ti ostali v Siriji. “To je zahtevna na- loga, kajti kristjani v Siriji so po- polnoma zapuščeni in se čutijo izdane s strani zahodnih naro- dov”, pravi Micalessin. V Siriji so med seboj prepletene različne rasne, verske in jezikov- ne manjšine; državna politika pa je zelo blizu islamski veri: “Če sta vera in religija v državi povezani, bodo kristjani in vsi nemuslima- ni vedno v nevarnosti, pod uda- rom, ne glede na to, kakšna je nji- hova drugačna veroizpoved”, je pojasnil gost večera. Ko je leta 2010 v Tuniziji nastopi- la “arabska pomlad”, ki je sprožila vstajo v državi, so mediji v Evropi in na Zahodu poročali o demokratičnih in svobodnih uporih. “V resnici so se za to vsta- jo skrivali pripadniki musliman- ske bratovščine in drugi člani islamske države, ki so vodili upor proti režimu Bashar al-Assada. To- rej vstaja, ki so jo podprle ZDA in večina evropskih držav, tudi Ita- lija, je državo spremenila v fun- damentalistični režim”, je ogorčeno povedal avtor knjige. Kot izhaja iz te publikacije, so bili sirski kristjani prvi, ki so javnosti pripovedovali o grozotah in po- kolih kristjanov v Siriji. Toda nihče jim ni verjel in jih ni po- slušal. Javno mnenje zahodnih držav je po mnenju tržaškega novinarja Micalessina popolnoma izkrivlje- no in lažnivo: “S takim pristo- pom Zahod dejansko pomaga pri preganjanju kristjanov iz Hom- nsa v Alepu do Raqquaja na obrobju Damaska. To so kraji, v katerih tri tisoč let ljudje nepre- trgoma govorijo aramejščino – je- zik Gospoda Jezusa Kristusa”. Med predavanjem so si poslušalci ogledali krajše odlomke raznih televizijskih reportaž, ki jih je po- snel in komentiral gost večera. Med predavanjem je v glavnem poročal o sirskih spopadih z zor- nega kota tam živečih kristjanov. Njegovi posnetki so priča krvavih bojev, zatiranja, terorja in zločinov, ki so v Siriji na dnev- nem redu. Njegove reportaže nam dokazujejo, kako so podpore naših zahodnih držav, ki so bile prepričane, da podpirajo ukinitev Bashar al-Assadovega režima, podzavestno pripomogle k roj- stvu Isisa in posledično k po- spešitvi številnih atentatov v srcu Evrope. Novinar Gian Micalessin je pre- davanje končal s preprostim stav- kom: “S tem da smo izdali kristja- ne v Siriji, smo se na koncu izdali sami”. MAN Pomemben življenjski jubilej 90 pomladi inž. Jordana Zaharja ivljenje inž. Jordana Zahar- ja, ki je v ponedeljek do- polnil 90 let, je bilo kar se da razburkano. Doživel je marsi- kaj bolečega, pretrpel mučenje z elektriko, zapostavljanje kot “al- logeno”, izrekli so mu smrtno ka- zen, borštanski župnik Malalan je mami prinesel pismo, v katerem ji je škof Santin naznanil, da je sin 7. aprila umrl v Rižarni. Dan prej se je Jordan skupaj z očetom pri- družil skupini, ki je bila iz zapora Coroneo namenjena v koncen- tracijsko taborišče Dachau. V Ka- nalski dolini so zvedeli, da je Hi- tler mrtev, domov sta se vrnila 4. maja. Nič čudnega, če je zgodovinarka Claudia Cernigoj svojo knjigo La Banda Collotti pričela in končala s pripovedjo inž. Jordana Zahar- ja. Za italijanske bralce je napisal knjigo “Dnevnik v senci železne zavese” s pretresljivim posveti- lom v spomin na vrstnika Zdenka Pojeta, ki so ga Robottijevi krvni- ki pribili na vrata osnovne šole v Papežih. Tudi Jezusa, je zapisal Zahar, so križali. Zdenko v dobri družbi si. Morda prav vidva, ki sta bila žrtev rasizma, polnita Italijo in Evropo z vsemi rasami našega planeta. Nekaj dni prej so “robot- tijevci” zažgali v jami na Strmem rebru 51 partizanov in v Papežih ustrelili 191 civilistov. V knjigi je sila objektivno prika- zano poznanje s hendikepiranim sošolcem, Robottijevim sinom; prikazana pa je tudi knjižica, neke vrste slovensko-italijanski slovar, ki ga je Robotti razdelil med itali- janske vojake, da bi se sporazu- meli s slovenskimi “prijatelji”, morda vsaj s tistimi, ki so Duceja pozdravili s spomenico 3. maja Ž 1941. Avtor je tudi postavil spomenik Hermanu Potočniku, izumitelju motorja na reakcijski pogon, ki ga je nato izpopolnil Von Braun, kaj- ti Potočnik je umrl že leta 1929. Po vojni se je Zahar vpisal na re- alko v Postojni, ko pa je izvedel, da se ustanavlja slovenska pomor- ska šola, se je prepisal in maturi- ral v Piranu. Univerzo je končal v Zagrebu, in sicer na fakulteti za pomorske gradnje. Delal je v Švici in Hamburgu, dokler ga niso po- vabili k sodelovanju pri izgradnji hidrogliserja, ki naj bi prepeljal do 300 potnikov in dosegel hi- trost 100 km na uro. Po njegovih načrtih so bili izdelani trije hidro- gliserji. Tretji, 156 ton težki PT 150 Supramar AG, je bil uvrščen na Guinessov seznam svetovnih redkosti. Inž. Zahar se je vrnil domov, prevzel obnovo naftnih rezervo- arjev v Boljuncu, ki so jih zažgali palestinski gverilci, pomagal pri ustanovitvi poklicne šole Jožef Štefan, obe- nem pa se posvetil vinograd- ništvu in oljkarstvu. Saša Rudolf 20. septembra 2018 Ad multos annos! Prijatelju in dolgoletnemu sodelavcu MARKU TAVČARJU ob življenjskem jubileju iz srca čestita GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Gledališki vrtiljak / Predstavitev nove sezone 2018-2019 Raznolike predstave za najmlajše Aktualno20. septembra 201812 TAKI SMO (51)Katja Ferletič Potovanje v zeleno deželo, ki po sporih in nasilju hrepeni po svobodi in miru (3) Wild Atlantic Way je 2500 km dolga cesta, ki se razteza od mesta Derry skozi regijo Donegal in celotno zahodno obalo Irske do Corka. Cesta po- vezuje čiste, brezmadežne kraje, oddaljene od na- vadnih turističnih poti, kjer je protagonist spek- takularna in poživljajoča narava: strmi granitni zidovi nekaterih najvišjih obrežnih pečin v Evro- pi, fenomen severnih luči v zimskih mesecih, milijoni morskih ptic, ki se zbirajo na obalah, pa tudi živahne vasice in mesta, skrite plaže, epski zalivi, starodavne tradicije in prijetni ljudje. Ta pot teče tudi skozi krasno divjino polotoka Inishowen, na severu Irske, in sledi celotni obali, mi pa smo jo prevozili do mesta Galway. Z našo Škodo smo se od Derryja napotili najprej do naj- bolj severne točke Irske – rta Malin Head. Prene- hali so občutki nelagodja, ki smo jih imeli ob sprehajanju po mestu atentatov in nasilja, in se, hrepeneči po svežini in brezskrbnosti, posvetili ogledu naravnih lepot, kot sta globoka podzem- na votlina Hell's Hole in naravno oblikovan kamniti lok Devil’s Bridge. Z najvišje točke Malin Head, ki se po poganski irski kraljici Banba imenuje Banba’s Crown, se ob sončnem vremenu lahko vidi cela škotska obala. Žal so nas čakali sivi oblaki in močan veter, pogled pa nam je vsekakor je- mal sapo. Nižje na plaži smo opazili tudi iz belega ka- menja sestavljen velik napis “EIRE”, ki je med drugo svetovno voj- no vojaškim letalom pomagal pri orientaciji in jim sporočal, naj ne bombardirajo, saj letijo nad nevtralnim ozemljem. Ko smo dokončno zado- voljili svojo potrebo po spremembi, smo se spet odpravili na pot, z majhnim trajektom smo za- pustili polotok Inishowen in nadaljevali pot sko- zi celotno regijo Donegal. Pozno popoldne smo prišli do prijaznega mesta Killybegs - nameravali smo si ogledati še drugo znano atrakcijo, čudo- vite morske pečine Slieve League, a slabo vreme nas je prisililo, da smo naravne lepote pustili za naslednji dan in se zatekli v prijazen, tradiciona- len irski pub, kjer smo si privoščili dobro pivo Guiness in tekmo na pikado, ob spremljavi naj- boljše irske glasbe v živo. Večerjali smo kar v pri- stanišču: ribič je kar tam pripravljal odličen “fish and chips”, za katerega sta bila moja otroka po- polnoma iz sebe, tako da je za naju, za moža in zame, ostalo le malo, nato pa spat, saj nas je na- slednji dan čakala spet nova dogodivščina. Do kraja Slieve League smo dospeli po strmi ce- sti, kjer ni ničesar razen skal, nizkega grmičevja in ovac. Preden smo se povzpeli, smo morali od- preti velika železna vrata ograje in jih takoj za sabo zapreti, da ne bi ovce zbežale. Otroka sta se zabavala, ker smo se morali velikokrat ustaviti in dati prednost volnastim, prijaznim, a izredno počasnim gospodičnam, ki so se sprehajale po cesti. Čeprav je bila pot malce zamudna, smo bili na koncu vsi zadovoljni, saj so pečine Slieve Lea- gue ene izmed najvišjih v Evropi, manj znane od Moherskih klifov, so pa po mojem mnenju še lepše. Na 609 metrov visokih morskih stenah, med živozeleno travo, kamni in ovčjimi iztrebki, smo se čutili, kot da bi bili kralji sveta, mogočni, nepremagljivi. Ko smo se končno vrnili v realno življenje, je sledila pot navzdol, ovce, čakanje, odpiranje in zapiranje ograje; dobro počutje in navdušeno kramljanje otrok sta nas tako sprem- ljali do starega vikinškega mesta Donegal z gra- dom in velikim trgom trikotne oblike - The dia- mond, nato pa le naprej do mesta Sligo z obvez- no postajo v temačnem starem pubu in končno do mesta Galway. Galway City je čisto “bohemsko” mesto na za- hodni obali Irske, znano po festivalih, kulturi, uličnih umetnikih, glasbi, pubih in restavracijah. Prav tako je priljubljena obmorska destinacija s čudovitimi plažami in mrežo prijaznih, tlakova- nih ulic, barvanih hišnih fasad, trgovinic in ka- varn. Tukaj smo imeli tri dni našo bazo v lepem hotelu, v kate- rem je bil za otroka najbolj navdušujoč ba- zen. Z bližnje- ga letališča smo naslednji dan zgodaj zju- traj z ma- jhnim, starim, nestabilnim le- talcem “Brit- ten-Norman BN-2 Islander” odleteli na Inis Mor, največje- ga izmed treh Aranskih oto- kov. Po strah vzbujajočem pristanku nas je že čakal kombi z voznikom, ki je bil obenem tudi naš turistični vodič, domačin, ki nam je z irskim naglasom veselo pripovedoval o glavnih zname- nitostih otoka. Izvedeli smo, da živi na otoku 1200 ljudi, ki govorijo predvsem irsko, in da je veliko konjev in ovac. Na otoku je samo ena trgo- vina jestvin in en pub, poštni urad je poleti odprt dvakrat v tednu, pozimi le enkrat. V dveh trgo- vinah so turistom na voljo tradicionalni izdelki iz volne, v divjini živijo zajci, lisic ni, jazbecev niti. Veliko kilometrov dolga veriga starih kam- nitih zidov obdaja majhna polja za živino, in čeprav je otok res majhen, je bilo vseeno dovolj prostora za sedem cerkva, od katerih so zdaj vid- ne le še ruševine. To nam je pokazal naš simpa- tični vodič, na Inis Mor pa so nas najbolj prevzele predvsem ruševine starodavne utrdbe Dun Aen- gus, trdnjave iz bronaste in železne dobe, ki stoji na robu pečine na višini 100 metrov s krasnim pogledom na Atlantski ocean. Utrdba je sesta- vljena iz vrste koncentričnih krožnih, 4 metre visokih kamnitih zidov, s premerom približno 50 metrov. Čisto slučajno srečanje, ki nam je še polepšalo dan, je seveda prišlo na vrsto zadnje - na obali smo zagledali skupino tjulnjev, ki jih lahko opazuješ le, če imaš prav posebno srečo. Očitno smo se odločili obiskati Inis Mor na pravi dan! Štandrežci so zelo zaskrbljeni Nezaželjena termoelektrarna na plin ermoelektrarna na plin, ki jo hočejo zgraditi na ozemlju Štandreža, je do- bila pred časom prvo pooblasti- lo s strani Goriške občine, in to brez mnenja urada za okolje in brez okoljskega dovoljenja. V to- rek, 11. septembra, so se zbrali tehniki na pobudo svetnika Zor- zenona v dvorani Dora Bassi v Gorici, da bi razložili stopnjo onesnaževanja in nadzora ter- moelektrarne. Ko govorimo o onesnaževanju, ne mislimo le na emisijo ogljikovega plina v zrak, ampak tudi na previsok hrup, izlivanje neupo- rabne vode v bližnjo reko itd. Na sestanek so se prijavili zadnji trenutek tudi nekateri prebivalci Štandreža, ki so zelo zaskrbljeni. Pri Štandrežu imamo namreč že dva obrata, med katerimi tudi to- varno kemičnih izdel- kov, ki že sama precej onesnažuje ozračje. Na sestanku so bili prisot- ni tudi župan Ziberna, odbornik za okolje Del Sordi, opozicijski svet- nik Silvano Gaggioli, vodja goriškega oddelka za okol- je ARPA in uradnik Andrea Bais. Načrt obrata zdaj preučujejo tehniki, ki so sicer zagotavljali, da bodo nadzorovali centralo tudi po gradnji in opazovali, da bo delovala in se držala vseh predpisov in da ne bo one- snaževala čez mero, predpisano T po zakonu. Obrat bo precej ve-lik, saj bo imel 148 Mwt. Neka-teri so se tudi spraševali, zakaj je obrat pod 150 Mwt, ker bi v tem primeru prišli v poštev novi pre- pisi in bi morala termoelektrar- na prestati nova okoljska opazo- vanja; očitno so se načrtovalci hoteli temu izogniti. Razlaga prisotnih tehnikov ni prepričala prebivalcev, saj “ostaja precej vprašanj neobrazloženih”. Pri- sotni so na primer spraševali - a niso dobili odgovora na to -, ka- ko da so se odločili za plin, ko je znano, da so plinski obrati vsi zelo dragi zaradi previsoke cene plina in se ne splača proizvajati elektrike na tak način, saj jo lah- ko dobimo po mnogo nižji ceni iz drugih virov. Gorica na pri- mer dobi več kot 50 % elek- trične energije iz Slovenije in ta cena je mnogo nižja od tiste, ki bi jo zahtevala nova termoelek- trarna. Izkazalo se je že v drugih državah, da so morali tako poli- tiko prekiniti. V Avstriji so že pred časom začeli zapirati vse termoelektrarne na plin in so se odločili, da jih ne bodo več gra- dili. Mi pa naj bi plavali proti to- ku? Odbornik za okolje France- sco Del Sordi je sicer zagotavljal, da se občina drži zakonov in ni- ma niti toliko moči, da bi lahko odklonila načrt, če ta ne krši za- konskih predpisov. “Občina ne more ne dati dovoljenja za grad- njo termolelektrarne, če to zah- teva država, ki je nad občino”. Nekateri pa se s tem niso strinjali. “Občutek imamo, da ni politične vol- je. Nočejo nasproto- vati zakonom, ker je njim tako prav, v drugih primerih pa se požvižgajo na za- kone, kot je že po- kazal primer bol- nišnice in odprtja nekaterih oddelkov. Zakaj imamo v Ita- liji nekatere občin- ske uprave, ki se bo- rijo za odpravo ta- kih termoelektrarn, ki so v bližini stanovanj, in so pri tem že marsikaj dosegli”?, se je spraševalo zbrano občinstvo. Tudi neskončna zgodba o cen- trali na biomase se je končala ta- ko, da so jo začeli graditi. Tudi ta centrala je v bližini stanovanj. Tu pa gre za nekaj še hujšega. Karlo Nanut nožica šolarjev, njiho- vih učiteljev in drugih udeležencev se je v to- rek, 11. septembra 2018, v toplem, sončnem popoldnevu zbrala na travniku pred poslopjem mestne občine Nova Gorica oz. na cesti pred Goriško knjižnico, da bi pri- sostvovala odprtju razstav, ki so jih v novogoriški knjižnici Franceta Bevka pripravili sodelujoče usta- nove in posamezniki, da bi tudi z njimi počastili 100-letnico smrti p. Stanislava Škrabca, največjega je- zikoslovca in slovenista 19. stolet- ja. Prav v tem času poteka v knjižnici Franceta Bevka v sodelo- vanju s Frančiškanskim samosta- nom digitalizacija verskega me- M sečnika Cvetje iz vertov sv.Frančiška, ki jo bodo končali v le-tošnjem letu. V tem listu je Škra- bec objavljal svoje jezikoslovne spise. Škrabec se je rodil 7. januarja 1844 v Hrovači pri Ribnici na Dolen- jskem, v tistem koncu slovenske zemlje, ki je dala tudi velikega Pri- moža Trubarja, pisca prve sloven- ske knjige. Ljudsko šolo je obisko- val v Ribnici, gimnazijo pa v Lju- bljani. Stopil je v frančiškanski red in bil v mašnika posvečen l. 1867. Nekaj let je poučeval grščino, nemščino in slovenščino na frančiškanski gimnaziji v Novem mestu. Od l. 1870 do l. 1873 je v Gradcu študiral klasično in slovan- sko jezikoslovje in l. 1876 opravil profesorski izpit. Kar 42 let je preživel na Kostanjevici pri Novi Gorici. Tu je od l. 1873 poučeval na frančiškanski gimnaziji. L. 1915 se je moral zaradi bojev na bližnji soški fronti med prvo svetovno vojno umakniti v Ljubljano, kjer je začel hirati. Umrl je l. 1918. Škra- bec je bil “utemeljitelj slovenskega pravorečja, pravil, ki določajo, predpisujejo glasove in naglas knjižnega jezika”, so zapisali v nje- mu posvečeni zgibanki. Škrabec je v razpravi O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi napisal: “Naš pravopis, znanstveni, kaker tudi vsakdanji, mora biti, če hočemo, da bo vre- den tega imena, zgodovinsko opravičena izreka”. Torkova prireditev ob odprtju razstav je bila na ploščadi med Goriško knjižnico in SNG Nova Gorica. Slovesno so v začetku zadonele fanfare Goriškega pi- halnega orkestra pod vodstvom Simona Pintarja. Tolkalisti na “pločevinastih vrčih” so izvedli svoj “bobneči” del pod vod- stvom Urbana Nemca. Potem pa so se oglasili lepo izobliko- vani glasovi mladih pevcev iz primorskega in zamejskega pro- stora, ki jih je na Taboru mladih pevcev Primorske združil pri- ložnostni zbor pod odločno taktirko pevovodkinj Petre Grassi in Barbare Kovačič. Ob spremljavi Nike Kovačič so iz- brušeno zapeli nekaj pesmi, tudi domoljubno o Soči, “ki bo imela barve tri, ko poteče naša kri”. Njim je bilo seveda na- menjeno bučno ploskanje. Ob po- vezovanju Tine Podgornik so uvo- doma pozdravili župan Mestne občine Nova Gori- ca Matej Arčon, di- rektorica Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gori- ca Irena Škvarč in p. Niko Žvokelj, vršilec dolžnosti gvardijana Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico. Same razstave, pri katerih so zelo dejavno in navdušeno sodelovali tudi učenci raznih osnovnih šol, so predstavili Vasilija Rupnik, Ta- deja Karl in mag. Stane Okoliš. Va- silija Rupnik je povedala, kako je nastala razstava Pater Stanislav Škrabec tako in drugače, in je ob navedbi življenjskih podatkov pa- tra Škrabca in njegovih prodornih misli o slovenščini kot najlepšem jeziku poudarila, da je naša mate- rinščina pravi zaklad in da jo mo- ramo čuvati. Tadeja Karl je sprego- vorila o razstavljenem gradivu pod naslovom dom - družina, okolje in prijatelji; domovina. Mag. Okoliš se je zaustavil ob tem, kakšna je bi- la šola v času Avstro-Ogrske. Raz- stave so v Goriški knjižnici na ogled do 28. septembra, v času, ko je odprta knjižnica. Za današnje otroke, ki imajo v svojih lepih na- hrbtnikih vse mogoče šolske po- trebščine in pripomočke, je goto- vo zelo pomenljiv tisti del razstave, v katerem je na ogled primer no- tranjščine skromne šolske učilnice z lesenimi klopmi, ki so imele vdolbinico za črnilo – takrat so otroci uporabljali pere- snik s perescem, ki so ga namakali v črnilo in vadili tudi lepopisje -, s tablo, na katero je s kre- do pisal učitelj in nad katero je obvezno, po- leg razpela, visel tudi portret avstrijskega ce- sarja. Razstavljenih je tudi nekaj nekdanjih “učiteljskih” oblačil. Na razstavah so soude- leženi Mestna občina Nova Gorica, Frančiškanski samo- stan Kostanjevica v No- vi Gorici, Vasilija Rupnik iz Šolske- ga centra Nova Gorica, Osnovna šola Ivana Roba iz Šempetra pri Novi Gorici, Zavod za šolstvo Re- publike Slovenije Območna enota Nova Gorica, Slovenski šolski mu- zej, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Slovensko na- rodno gledališče Nova Gorica, Ma- nufaktura d. d. Nova Gorica, Mli- notest Živilska industrija d. d. Aj- dovščina. Iva Koršič Škrabčevo leto 2018 / Odprtje razstav Mladi so počastili največjega slovenskega jezikoslovca Foto IK Foto IK Slovenija 20. septembra 2018 13 Poslovni zajtrk z namenom Tak je bil naslov lepega srečanja, ki ga je LUNG, Ljudska univerza Nova Gorica, organizirala v sredo, 12. t. m., v jutranjih urah v hotelu Perla. Direktorica LUNG Nada Uršič Debeljak je pozdravila in povedala, da se nam življenjska doba vedno bolj daljša, zato je pomembno nenehno izobraževanje, nato je o temi Več znanja za prilagajanje na zahtevna dela spregovorila mag. Tanja Vilič Klenovšek, vodja Središča za svetovanje in vrednotenje znanja odraslih iz Androgoškega centra Slovenije. Uspešni direktor novogoriškega podjetja svetovnega slovesa Arctur Tomi Ilijaš je spregovoril o tem, kako pomembno in dobičkonosno je vlaganje v zaposlene, za konec pa je požel med številnimi prisotnimi veliko odobravanje s svojim iskrivim nastopom dr. Aleksander Šinigoj, ki je govoril o motivaciji zaposlenih v praksi. Za učenje je vedno čas, ponavljajo pri LUNG, in res je tako, tudi dejstvo, da bomo delali vse do sedemdesetega leta in še čez, nas sili v tak slog življenja, ki zahteva od nas, da se nenehno izobražujemo! JUP SNG Nova Gorica / Prva premiera v sezoni 2018/2019 V četrtek, 20. septembra 2018, ob 20. uri bo na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica prva premierna uprizoritev v letošnji gledališki sezoni. V režiji Mihe Goloba bo zaživelo Cankarjevo delo Za narodov blagor. Z njim se bodo novogoriški gledališčniki poklonili našemu velikemu pisatelju ob 100-letnici njegove smrti. Cankarjeve like iz te družbenokritične farsične komedije bodo oživeli igralci, člani ansambla SNG Nova Gorica, Matija Rupel, Jure Kopušar, Peter Harl, Patrizia Jurinčič Finžgar, Žiga Udir, Ana Facchini, Andrej Zalesjak, Maja Nemec, Arna Hadžialjević, Nejc Cijan Garlatti, Iztok Mlakar, in gostje Jakob Sfiligoj, Jonathan Černe in Borut Petrović. / IK Kratke Marjan Podobnik ponovno v politiki, predlagan za novega predsednika SLS Slovenijo upravlja nova vlada s premierom Marjanom Šarcem! Sloveniji se je končalo politično zelo razgibano in razburljivo obdobje, začeto s predčasnimi parlamen- tarnimi volitvami, 3. junija. Sku- pina petih strank oziroma List je s premetenimi postopki in načini, ki jih v drugih parlamen- tarnih državah ne izvajajo oziro- ma so jih skladno z utrjevanjem demokracije opustili, uspela sa- ma sestaviti vlado, namesto SDS z Janezom Janšo, ki sta bila rela- tivna zmagovalca volitev. Pre- mier trinajste slovenske vlade je postal 40-letni Marjan Šarec, ki je bil še do pred nedavnim znan le kot župan občine Kamnik. Za- trjuje, da je veren, saj bere berila v cerkvi, obnaša pa se in deluje kot politični levičar, saj se ude- ležuje zborovanj in drugih aktiv- nosti nekdanjih borcev. Nasploh pa nekatere oznake no- ve vlade ne ustrezajo dejstvom in prepričanju javnosti. Vlada ni manjšinska, kot jo imenujejo in predstavljajo, saj ji s svojimi gla- sovi, vedno, ko je to potrebno, v parlamentu nudi podporo in pre- vlado stranka Levica. Vlada se predstavlja za levičarsko, vendar to ni, ker njeni ministri in njiho- vi sodelavci ne žive v poman- jkanju, kar bi ustrezalo tradicio- V nalni definiciji o politični levici,ampak so skoraj vsi bogati. Živijopo načelih in nazorih liberaliz- ma, tudi novega, t. i. neolibera- lizma, ki prevladuje v sodobnih družbah, tudi v Sloveniji. Predsednik SDS Janez Janša je med razpravo o zaupnici novi vladi, v državnem zbo- ru, menil, “da bo vsak dan vladavine Marjana Šarca, dan, ki bo izgubljen za ko- risti Slovenije”, vendar pre- mier očitno hoče dokazati obratno, saj vlada že mrzlično deluje, Marjan Šarec pa je tudi zagotovil, “da Slovenija ni in nikoli ne bo Venezuela”. Ministri imajo že pogovore in iščejo rešitve za plače uslužben- cev v javnem sektorju, izredno perečo problemati- ko zdravstva in odnosa vla- de do obrti in podjetništva. Pri teh dveh dejavnostih je vlada v težavah zaradi zah- tev in političnega izsilje- vanja Levice. Ta skrajno le- va stranka zahteva, naj vlada po- veča davke in prispevke in zaostri odnos do zasebnega obrtništva in podjetništva, ki naj bi bila že po naravi izkoriščevalska. Obrt - niki in podjetniki so ogorčeni in protestirajo. Nekdanji direktor slovenske davčne uprave, Ivan Si- mič, takole ocenjuje Luko Mese- ca, enega izmed utemeljiteljev t. i. demokratičnega socializma in večje obdavčitve kapitala: “Luka Mesec je mlad fant, ki očitno želi postati uspešen politik. Namesto garanja v svojem podjetju si je iz- bral govorjenje v parlamentu. Njegove politične govore težko poslušam, saj so velikokrat brez vsebine, so populistični. Na davčnem področju pa ima sploh nenavadne ideje. Ne vem, koliko delovnih izkušenj ima, kaj je v svojem življenju do zdaj počel in kakšno je njegovo davčno znan- je. Ljudje, ki ne razmišljajo do- volj, kaj pomenijo njegove bese- de oziroma zahte- ve, mu verjamejo, čeprav izračuni kažejo, da bo višja obdavčitev dohod- kov iz kapitala do- letela tudi tiste, ki ga podpirajo. Edi- no, kar mu zame- rim, je dejstvo, da Luka Mesec s svoji- mi govori ustvarja nepotrebno sovra - štvo do us pešnih in tistih, ki več za- služijo. Vedeti mo- ramo, da te osebe plačajo največ dav- ka. Če se bodo še oni umaknili v mirnejša okolja v tujini, saj želijo imeti samo mir, to za Slovenijo ne bo dobro. Veliko poslovnežev razmišlja, da bi zamenjali svoj davčnorezidentski položaj. Ljud- je niso neumni, da bodo po 25 ali 30 letih zadrževanja dobička Zaradi vzdrževalnih del Zapora hitre ceste med Vipavo in Nanosom ars je zaradi gradbenih del vzpostavil zaporo hitre ceste med cestninsko postajo Nanos in izvozom Vipava v smeri Ljubljane, po načrtih pa bo trajala do 7. oktobra. Med 7. in 21. oktobrom bo nato sledila še zapora v smeri Nove Gorice. Poleg rušitve in preureditve cestninske postaje Nanos bosta v sklopu gradbenih del obnovljena tudi voziščna konstrukcija hitre ceste Razdrto-Vipava ter razcep Nanos. V času zapore bo obvoz urejen po vzporedni D regionalni cesti, tranzitnitovorni promet pa bodopreusmerili iz Italije prek Fernetičev na avtocesto A3 in naprej proti primorski avtocesti A1 oziroma obratno. Predvidoma do 21. oktobra bo zaprt tudi krak razcepa Nanos, ki se s primorske avtoceste A1 iz smeri Kopra odcepi proti Novi Gorici. Obvoz bo potekal prek avtocestnega priključka Razdrto na primorski avtocesti. Napovedana zapora je sicer sprožila nasprotovanje v Občini Vipava, predvsem pa se nad napovedano zaporo pritožujejo prebivalci Podnanosa, ki so imeli pred leti težave zaradi gostega tovornega prometa po magistralni cesti. Po letu 2009, ko so odprli hitro cesto preko Rebernic, se je stanje izboljšalo. Vipavska občina in Dars sta se sicer še pred začetkom gradnje hitre ceste preko Rebernic dogovorila, da bo popravljena močno poškodovana magistralna cesta, ki so jo težki tovornjaki ob gradnji hitre ceste še dodatno poškodovali. Doslej je bil popravljen le manjši del ceste, preostali del pa je plazenje terena pod viaduktom Boršt še dodatno uničilo. zaradi investiranja v dejavnost svojih podjetij, tukaj je tudi veli- ko družinskih podjetij, v prihod- nje plačevali tako visok davek, ki ga zahtevajo politiki, ki se verjet- no še niso rodili, ko so nekateri že začeli podjetništvo. Sicer pa je stranka Levica v vzponu in drži celotno parlamentarno in vlad- no koalicijo v šahu”. Na pritiske in grožnje Levice so se poslovneži odzvali s protestom pri predsedniku države Borutu Pahorju in s peticijo, ki so jo ime- novali Peticija za podjetno Slove- nijo. Po navedbah Kluba sloven- skih podjetnikov so jo doslej podprle organizacije, ki imajo skupaj več kot 40.000 članov. Na- dalje je med podpisniki peticije več kot 700 podjetij, pa tudi 3.000 t. i. navadnih državljanov. Premier Marjan Šarec in njegovi se o namerah Levice in protestih poslovnežev sprenevedajo in pra- vijo, da bodo celotno problema- tiko znova preučili, “ker ni nuj- no, da koalicijsko pogodbo v ce- loti upoštevajo”. Sicer pa v Sloveniji poteka, ali pa je v prejšnjih dneh potekalo, ve- liko dogodkov, ki so morda po krivici ostali v senci sestavljanja vlade. Pomembna je bila, deni- mo, slovesnost v Komnu, na- menjena obletnici vrnitve Pri- morske k matični domovini Slo- veniji. Nadalje novica o tem, da se Marjan Podobnik, znan in po- memben minister v obdobju po osamosvojitvi Slovenije, vrača v politiko. Na kongresu SLS, stran- ke, iz katere je bil pred leti iz- ključen, nato pa vanjo ponovno sprejet, ki bo 29. septembra v Lju- bljani, bo kandidiral za njenega predsednika. Njegov tekmec in protikandidat bo Janez Lencel, predsednik občinskega odbora SLS v Vranskem pri Celju. SLS bo seveda sodelovala na lokalnih volitvah, ki bodo 18. novembra. Na pokopališču Žale v Ljubljani pa so v torek, 18. septembra, od- krili spomenik dr. Lambertu Ehrlichu, ob 140-letnici njegove- ga rojstva. Atentator Varnostno obveščevalne službe ga je ubil 26. maja leta 1942 iz strahu pred nje- govim vplivom med katoliško mladino, organizacijskimi spo- sobnostmi in vizionarskim pro- gramom za samostojno Sloveni- jo. Njegov kip je daroval Mirko Kovač. Slovesno sveto mašo v cerkvi Vseh svetih na Žalah je da- roval ljubljanski nadškof metro- polit msgr. Stanislav Zore. Zgodovinar dr. Jože Dežman, predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih gro- bišč, je v pogovoru za revijo Re- porter sporočil, da ljubljanski župan Zoran Jankovič še vedno ne dovoli pokopa romskih žrtev na pokopališču Žale. Dr. Dežman bo o tem zavračanju pokopa sez- nanil urad predsednika republike in vladne organe. Pravi, da bi problem veljajo čim prej tudi in- ternacionalizirati. Gre za pokop posmrtnih ostankov 65 umorje- nih Romov z morišč in grobišč na Mačkovcu in v Iški. Ljubljan- ski župan pokopa ne dovoli, pač pa je sporočil, da bo na lokalnih volitvah 18. novembra ponovno, že četrtič, kandidiral za župana mestne občine Ljubljana. Marijan Drobež Foto JMP Slovesnost ob priključitvi Primorske domovini “Upor je odlika primorskega človeka!” Komnu je bila v soboto, 15. septembra, osrednja slovesnost ob praznikuV vrnitve Primorske matični do-movini. Slavnostni govornik,tržaški pisatelj, alpinist in časnikar Dušan Jelinčič, je pou- daril, da je prav upor tisti, ki odlikuje primorskega človeka od kmečkih puntov dalje in mu je pomagal preživeti. “Ponosni moramo biti na ta boj, ker se je tedaj slovenski na- rod izoblikoval kot zgodovin- ska osebnost. Prej smo bili v Evropi malo poznani, preko narodnoosvobodilnega boja pa smo postali mednarodni sub- jekt, ki si je zgradil trdno iden- titeto in nato, ko je dozorel čas, svojo državo”, je dejal Jelinčič o boju proti fašizmu. Zbrane sta nagovorila tudi do- nedavni komenski župan Mar- ko Bandelli, ki je postal mini- ster v novi vladi, ter članica občinskega združenja borcev Komen in podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije Lju- bica Jelušič. Prireditve se je udeležil celoten slovenski državni vrh, predsed- nik države Borut Pahor, pred- sednik vlade Marjan Šarec in predsednik državnega zbora Dejan Židan, ter številni drugi predstavniki političnega in jav- nega življenja. V Komnu se je na proslavi, ki jo je režirala Ne- da Rusjan Bric, zbralo več kot 5000 obiskovalcev. V novi slovenski vladi bo državni sekretar za nacionalno varnost dr. Damir Črnec, ki je bil tesen sodelavec Janeza Janše, najprej je bil leta 2005 imenovan na mesto direktorja Obveščevalno varnostne službe ministrstva za obrambo (OVS), v času druge Janševe vlade leta 2012 pa je bil imenovan na mesto direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA). Dr. Damir Črnec Aktualno20. septembra 201814 NATUROPATSKI NASVETI (213)Erika Brajnik Navadni rman Navadni rman, Achillea millefolium, cveti po naših travnikih celo poletje. Njegovo ime izvira iz grške mitologije, in sicer Achillea po Ahilu, millefolium pa po njegovi razvejani obliki. Le- genda pripoveduje, da je Ahil, ko so vojaki oble- gali Trojo, pozdravil veliko ran vojakov z rma- novim sokom, ki ga je stiskal naravnost na nji- hove rane. Sok deluje antiseptično in učinko- vito celi rane. Tudi kitajska tradicionalna medicina pozna zdravilno moč navadnega rmana, saj sok surove rastline celi rane, de- luje protiparazitno, protivnetno in anti- septično. Jaz najbolj pogosto svetujem rman za krepitev urogenital- nega dela. Ob nered- ni menstruaciji zelo pomaga ena skodeli- ca rmana zvečer. Po- maga pa tudi ob ame- noreji (odsotnosti menstruacije) in ob vaginalnih vnetjih. Če ženska trpi za va- ginalno srbečico, je rmanov čaj zelo dober za izplakovanje nožnice. Priprava: zavremo 2 dcl vode in vanjo damo 2 zvrhani žlici zelišča, pustimo vreti 20 minut. S to vodo speremo nožnico zvečer pred spanjem in zjutraj, srbečica bo takoj popustila. Za pripravo čaja za pitje pa zavremo 2 dcl vode, kropu dodamo pol čajne žličke rmana in pusti- mo samo 3 minute, precedimo in pijemo. Rmanov čaj odlično pomaga tudi v meni, pa tudi za izplakovanje suhe nožnice. Skratka, rma- nov čaj pomaga ženski tudi, ko želi zanositi. V nosečnosti je pa ta čaj škodljiv, saj spodbuja splav, zato ga ne smemo uživati! Rmanov čaj odpravlja menstrualne bolečine, ureja menstruacijo, krepi maternico in jajčnike. Lahko pa ga pijejo tudi moški, saj krepi prostato. Zato svetujem eno skodelico čaja zvečer pred spanjem za 2 meseca. Zunanje hemoroide lahko tudi izplakujemo z rmanovim čajem. Rman deluje tudi protiparazitno, zato pomaga tudi, če ga uporabljamo za izplakovanje srbečega anusa. Pitje rmanovega čaja po- maga tudi ob vnetju me- hurja. Poleg tega, da krepi urogenitalni del, pomaga tudi pri prečiščevanju krvi; če se izboljša kri, se bodo tudi rane lažje celile. Vzamemo svež cvet in li- ste rmana zdrobimo ali se- sekljamo, stisnemo sok in ga pokapamo na rob od- prte rane, tako se bo rana lažje celila. Rman pa je predvsem ra- stlina, ki zdravi ženske or- gane in krepi žensko telo. Tudi deklici, ki se razvija v žensko, lahko ponu- dimo rman pred spanjem ali ob prvi menstrua- ciji v puberteti. 1x letno, 1 mesečno kuro z rmanom svetujem vsaki ženski, in sicer 1 majhno skodelico vsak večer za 1 mesec. Kateri mesec? Tisti mesec, ko imate rojstni dan, saj ste takrat najbolj občutlji- ve. Iščimo zdravje! www.saeka.si ar 343 stojnic z enogastro- nomsko ponudbo bo za- stopalo pet svetovnih ce- lin, razdeljenih na 19 geografskih četrti. 15. Okusi ob meji, največja enogastronomska priredi- tev v severovzhodni Italiji bo potekala od četrtka, 27. septembra, do nedelje, 30. septembra. Prisotnih bo okrog 50 držav. Pet novosti bo še obogatilo svet okusov ter specialitet, ki jih bo mo- goče okušati na cestah in na trgih v starem središču me- sta. Prvič se bodo na Okusih ob meji predstavili Avstralija, Nova Zelandija, Kamerun, Maroko in Sirija. Avstralske in novozelandske dobrote, kot so krokodilje, kamel- je in kengurujevo meso na žaru oziroma v obliki ražnjičev, bo mo- goče okusiti v novi četrti skupaj s klasičnimi kamerunskimi jedmi. K V ulici Sallu- stio v Ljud- skem vrtu bo glavno besedo imela ulična hrana. Maroko in Sirija, ki se bo predstavila s tipičnimi sladicami, bosta obo- gatila orientalsko četrt. V Salonu okusov bodo nastopili vrhunski kuharski mojstri in vodilni pred- stavniki s področja enogastrono- mije ter kulture. Občina Gorica je organizacijo salona zaupala Kon- zorciju Collio/Consorzio Collio. S seznama uglednih imen bo na uvodnem večeru prva nastopila ekscentrična kuharska mojstrica, ki se ponaša z Michelinovo zvez- dico, Cristina Bowerman, pose- ben gost slaščičar, t. i. kralj čoko- lade, Ernst Knam. Prireditev Oku- si ob meji organizira Občina Go- rica v sodelovanju z Deželo FJK, Trgovinsko zbornico Julijske kra- jine, Fundacijo Carigo in s pod- poro Cassa Rurale FVG. Tudi letos bo na Trgu Sv. Antona Salon oku- sov, ki bo v Gorico pripeljal vodil- ne predstavnike s področja eno- gastronomije in kulture. Organi- zator letošnjega Salona je Konzor- cij Collio. Ulična hrana, kakovost, biotska raznolikost in trajnostni vidiki so teme, ki jih bodo poleg delavnic in kuharskih šovov obravnavali na letošnjem srečan- ju. Podjetje Trenitalia bo organiziralo posebne vlake, ki bodo Gorico povezali z Vidmom, Trstom in Pordenonom. Podjetje APT bo za- gotovilo dostop do mestnega sre- dišča s posebnim avtobusom, ki bo vozil od železniške postaje in parkirišč. Gorica bo s posebnim čezmejnim vlakcem povezana tu- di z Novo Gorico. Vse informacije so na voljo na spletni strani www3.comunego- rizia.it in www.gustidifrontiera.it ter na uradni Facebook strani Gu- sti di Frontiera. ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 18. septembra 2018, ob 13. uri Pred kratkim sem govorila z našo drago sose- do Fani o življenju na kmetiji, o nje- nih spominih na “bndimo” in na vsa kmečka opravila ter na njeno odraščanje v številni družini - pri Lovrenčkovih v Zaloščah. Gospa pravi, da, čeprav so bili tedaj hudi časi, hvala Bogu, na kme- tiji niso bili lačni. Skromno so se zadovoljili s ti- stim, kar jim je zemlja dala, in kar so imeli, so radi delili z drugimi. Tako se je zgodi- lo, da je leta 1947 pristopil k njihovi mizi “svetniški” duhovnik Ivan Rejec, ki je v Zaloščah živel do smrti leta 1958 in vse do takrat bil de- ležen gostoljubja Fanine mame Milene in tata Zorka. Preden se je preselil v Za- lošče, je v Šebreljah na Tol- minskem rojeni gospod Ivan Rejec služboval kot župnik tudi v Svetem Križu na Vipavskem in od leta 1933 v Opatjem Selu. V Sve- tem Križu so mu leta 2002 postavili doprsni kip, saj je tam služboval od leta 1914 do leta 1931, ko so ga fašisti najprej za- prli in nato konfi- nirali v Montefu- sco ter kasneje v Avellino. Bil je prvi slovenski duhov- nik, ki je doživel internacijo v času fašizma, in to zato, ker je veljal za odličnega organi- zatorja slovenske- ga duhovnega in kulturnega dela, moža globoke vere, ki je spoštoval človeka, njegovo drugačnost in pravico do svobo- de. Gospod Rejec je po upokojitvi živel na svojem domu v Šebreljah, ker pa župnija v Zaloščah ni imela svojega župnika, je po posredovanju dekana g. Godniča iz bližnjega Dornberka prišel v malo, lepo Vipavsko vasico. Začasno se je preselil k so- rodnikom, ker pa je bila od tod pot do cerkve sv. Lovrenca prenaporna za starega in bolnega člove- ka, je raje izbral stanovanje, sobico pri domačinih, ki so živeli bližje cerkvici, obroke pa mu je pripra- vljala gospa Milena. Fani mi je povedala, da, ko je vstopil v hišo, je vedno veselo pozdravil: “Prišel je deseti brat”! V tistem času so bili namreč pri njih doma v devetih: gospodinja je kuhala zase, za moža, za nono, strica in pet otrok, a vedno je rada rekla, da, “če je za našo družino devet žlic na mizi, se tudi še ena ne bo poznala”! Deseti član Lovrenčkove družine, ki je v Zaloščah našel svoj drugi dom, je že kot katehet imel velik vpliv na dijaško mladino, celo svoje življenje je bil vnet in preudaren vzgojitelj mladih. Ker v svoji so- bici ni imel sprejemnice, je k Lovrenčkovih tako prihajalo veliko mladih bogoslovcev, ki so pri go- spodu iskali nasvete glede zapletenih narodnih, moralnih in verskih vprašanj. Fani in njena sestra Zora se spominjata, kako rad je učil mlade in otro- ke, kako je njima in sestram razlagal poezijo, jim pomagal pri pi- sanju domačih nalog; sestre so se večkrat kregale, katera mu bo ne- sla perilo ali šla obrisat prah, ki se je nabral na nje- govih številnih knjigah. Fanči, ta- ko jo je gospod imenoval, je bila uradna “poštar- ca”, saj je vsak te- den nosila na pošto njegova pi- sma - vsaki sestri je gospod dal primeren vzdevek! Gospod Rejec je našo sosedo učil tudi igranja na harmonij, žal pa ga je potrebovala cerkvena pevovodkinja za do- mačo rabo in so ga zato morali iz župnikove sobice prenesti na njen dom, mala deklica pa je bila pre- več sramežljiva, da bi šla k njej na vaje. Zelo je bila žalostna zaradi tega, gospod Rejec pa jo je potolažil in ji obljubil, da bo pisal v Šebrelje in vprašal za svoj harmonij, ki pa mu je bil odvzet in “proglašen za narodno lastnino”: nikoli ga ni dobil nazaj! Ivan Rejec je bil pokončen in pošten človek, velik primorski duhovnik, pravičen do vseh in radoda- ren. Vedno zvest Cerkvi in slovenskemu narodu je s Kristusovo besedo nagovarjal prav vse, od velikih mislecev in kulturnikov do preprostih slovenskih ljudi. Ti ljudje, ki jih je imel rad, so mu leta 1951, za njegovo zlato mašo, pripravili v Zaloščah velik praznik in ga zelo lepo počastili s slovesnim praz- novanjem. Zaloščani so se pri organizaciji praznika zelo potrudili: pokrito kamnito kmečko dvorišče Lovrenčkove domačije so spremenili v lepo okrašeno dvorano. Tla so prekrili z lesenim podom in nanj v obliki podkve razvrstili dol- ge mize, na katerih je bilo polno dobrot, ki jih je gospod Rejec dobil v dar od svojih hva- ležnih faranov iz Zalošč, Svetega Križa, Opat- jega Sela, Dornberka in Šebrelj, svojega roj- stnega kraja. Zlata maša je bila praznik za vse in gospod Rejec je naročil razdeliti hrano. Pred cerkvijo so mu domačini pripravili čudovit slavolok, vse je bilo praznično odeto, v spominu naše družinske prijateljice, ki je bila takrat še deklica, pa je predvsem ostala tortica v obliki belega jagnjeta, ki je na mizi posebno izstopala: otroci so jo dolgo gledali z očmi, polnimi občudovanja, medtem ko so se jim cedile sline. Ovčka in ostale sladice so ostale na mizi do konca kosila, gospod Rejec pa je nato rekel, naj jih razdelijo med vaškimi otroki, in praz- nik se je za malčke nadaljeval. Gospoda Rejca so imeli ljudje radi, bil je veliki na- rodni buditelj, izjemen katoliški mislec in kulturni delavec, ki mu ni bilo prizaneseno gorje med prvo in drugo svetovno vojno in po njej. Vsi, ki so ga poznali, se ga spominjajo kot zelo preprostega člo- veka, izredno dobrega srca. V vsakdanjem življenju je skušal skromno živeti, čeprav se je vedno veselil dobrega nedeljskega ali prazničnega kosila, nikakor ni želel bremeniti gospe Milene, ki je že tako imela veliko dela in skrbi s svojo veliko družino, tako si je za večerjo največkrat zaželel zelo priljubljeno, preprosto in hitro pripravljeno jed - “prežganko”, ki so jo pri nas večkrat imenovali tudi “župa požga- na”. Posredujem vam recept, tako kot se ga spo- minja naša draga družinska prijateljica. PREŽGANKA Sestavine: 20 gr masla, 3 žlice kruhovih drobtin, 1 liter vode, sol, 2 jajci. Priprava: Na maslu prepražimo drobtine in pri tem stalno mešamo, posebej pa v loncu zavremo vodo. Ko je kruh lepo rumeno obarvan, mu dodamo vrelo vo- do in sol. Zmes naj se kuha od 5 do 10 minut. Med tem časom v lončku razžvrkljamo jajci in jih nato vlijemo v juho (tako, kot se po navadi vlijejo vli- vanci) in pri tem ju- ho mešamo. Pusti- mo, da se kuha še 2- 3 minute. Prežganka je bila ne- koč ena od najpogo- stejših juh na naših mizah, posebno pri bolj revnih družinah. Različic je bilo veliko, recept se je spreminjal od vasi do vasi. Ponekod so namesto drobtin uporabljali moko ali pa zmes moke in drobtin, nekateri so zra- ven jedli kruh, drugi so si privoščili, da so v prežganki raztopili žličko ribanega parmezana, go- spod Ivan Rejec pa je imel rad prežganko gospe Mi- lene in prepričana sem, da je pred obrokom tudi on vedno rekel: “Bog žegnaj”! Ka tja F er le tič STARE JEDI V NOVIH LONCIH (8) G. Rejec s Fanijevo družino (na fotografiji ni strica, ker je bil odsoten zaradi službe) G. Ivan Rejec Gorica / Okusi ob meji 2018 Letos bo prisotnih pet celin Aktualno 20. septembra 2018 15 Sinovi virtualnega sveta, ujetega v mrežo sivine Otroci, oropani smeha eissensee, Belo jezero, je cilj, ki ga obožujem. Zaradi barve, zaradi vode, ki je poleti topla kot v Medi- teranu, zaradi neizsanjanih gora in steza, ki vodijo do gozdov brez konca. Vsako leto se vsaj enkrat vrnem tja, da zaplavam v modrini, ki sem jo sanjala, ko sem iskala dom in sem si domišljala, da hiše na tej elitni lokaciji niso tako ne- dostopno drage, kot so v resnici. Naivnosti sledi vedno razočaranje, a kljub temu še vedno rada sedim na belem prodnatem bregu in sanjam o jezeru. Zdaj vem, da tudi tu življenje ni idealno. Pozimi div- jajo viharji, vlaga je skozi na uda- ru, vetrolomi uničujejo gozdove, mesto s trgovinami in raznimi uslugami je daleč... Predvsem pa niti Belo jezero ni tisto, kar skušajo prikazati nam turistom. Iz leta v leto je voda, ki jo na začetku sezo- ne župan pije iz kozarca, da bi do- kazal, kako je jezero čisto in okoli- ca neokrnjena, vse bolj one- snažena. Ko gre mimo parnik ali ko zaplavaš, ostajajo na površju pene, ki pričajo, da se kljub stro- gim zakonom pralni praški iz od- tokov iztekajo v čarobno modrino Belega jezera. Vse sanje se prej ali slej končajo, tudi sanje o Belem je- zeru. Množični turizem, tam, kjer ni industrije ali intenzivnega kme- tijstva, z enako neizprosnostjo uničuje naravno bogastvo. Pa sem vseeno tu, nekega avgu- stovskega dne, ki naj bi bil jasen in vroč. Voda je mirna, vasi in goz- dovi se zrcalijo na modri gladini. Jezero iz primeža hrupnih turistov beži med nedostopne, z mahom porasle skale. Hitim razgrinjati bri- sače in sem takoj v vodi. Plavanje je del mene, je nuja. Brez vode ne morem, pa naj si bo jezero, morje ali rečni tolmun. Brez vode ni po- letja. Neznansko lepo mi je, ko se prepustim modrini, ki se ob bregu spaja z zeleno, gledam gore, za- W mišljam si stokrat prehojene steze,predajam se jezeru, ki izginja vsmrečju in belih zalivih. Voda je ravno prav topla, sonce me vabi v objem, le na obzorju grozijo obla- ki. Upam, da ne bo spet nevihta, saj je letošnje poletje prekrižalo že vse moje pohodniške načrte. Dežuje praktično vsak popoldan, brez premora. Sonce, žal, kmalu izgine v sivini, nekje daleč pod vrhovi zagrmi. Ni- ti poldan ni. Nevihta je že tu in prve kaplje skalijo negibno gladi- no jezera. Dežuje in voda se peni kot za stavo. Sanje o Belem jezeru se utapljajo v izpustih stoterih ho- telov, penzionov in manjših počit- niških hiš. Preveč nas je. In preveč zahtevamo. Potratni in neusmil- jeni požiramo ta svet, ne da bi sploh znali ceniti njegove lepote. Jezero se peni, dežuje nežno in ti- ho, nebo sivi, le modrina valov se ne pusti skaliti. Čas se vije počasi, z možem se tiščiva pod napuščem lesene strehe starega senika, ka- mor sva se zatekla z Lučko in Ni- no. Nenadoma se na travnik pri- pelje popolnoma premočena družina kolesarjev. Kar veliko jih je, dedek in babica, dva vnuka, pa še mama in tata seveda. Vse nao- koli ni nobenega zavetja razen se- nika, kamor sva se že midva skrila pred ujmo in dedek naju zaprosi, naj družini odstopiva del našega zasilnega zavetja. Kmalu nas je ob lesenem vhodu kar veliko, družina razgrne volneno odejo na zaprašene deske, vsi si sezujejo čevlje, odrasli in otroci se stisnejo pod streho. Midva pa se jima umakneva, tako da jim ni prete- sno. Dežuje brez premora, otroke že zebe, midva se stoje stiskava ob steno. Do pogovora nam ni. Njih je veliko in ne potrebujejo naše družbe, midva z možem pa slabo obvladava nemščino in jaz sem še preveč zaspana, da bi se trudila s tujimi besedami. Otrokoma kmalu postane dolgčas, babica iz nahrbtnika po- tegne malico. Jabolka, piškoti, čokolada, vsega je na pretek, odeja je polna dobrot, a nihče ne je. Na- ma seveda ne ponudijo, Nemci so precej zadržani in samosvoji. Psa sicer cedita sline, a se olikano ob- vladujeta, kot bi razumela, da družina ni ljubiteljica živali. Hrana ostaja, nekaj drobtinic gre v travo, drugo v nahrbtnik, iz katerega otroka potegneta vsak svoj mobil- ni telefonček in kmalu sta do ušes zatopljena v računalniške igrice. Nekje na ekranu vrešči in repka stvor roza barve z veliko glavo in povešenimi ušesi, ki naj bi baje predstavljal psa ali psu sorodno bitje. Fantek, ki pritiska na tipkov- nico, se smeji vreščeči podobi, naša Lučka pa strmi v ekran, kot bi v abstrakciji vendarle prepozna- la sebi podobno žival, psa, in zadržano maha z repom. Odziva ni, otroka se sploh ne zavedata, da še nekdo poleg njiju bulji v ekranček. Psička se prestopa, in čeprav ji ponavljava, naj bo tiho, in jo drživa na kratkem povodcu, zacvili in sili med otroka. Deček se ozre, dvigne pogled in njegove oči se srečajo s pasjimi. Fantek vi- di, kako kuža strmi v ekran, in se veselo zasmeji. Zdaj gleda psa, pra- vega živega psa, ki podobno kot stvor iz videoigrice maha z repom. Nasmehne se, kot bi se menda na- smehnil prijatelju, in z Lučko se dolgo gledata. Vem, da bi šla med otroke, vajena je tega, a babica je stroga in pazi, da se vnuka preveč ne približata psu. Veliko raje ima, da sta ure in ure zatopljena v mo- bilni telefon. V napravo, ki je sama nikoli ne bi dala v roke petletne- mu otroku. Deček še vedno s prsti drsi po ekranu, oči pa ne more odtrgati od Lučke, ki mu sledi pri igri. Vir- tualna roza žival otroka ne zanima več. Pred njim je živ pes, prava žival, nepredvidljiva, radovedna, živa, igriva. Vem, da bi se Lučke rad dotaknil in začutil mehkobo dlake in vlažen smrček na svojih licih. A ne sme. Psi so umazani, travniki so umazani, ne sme z ode- je pod dež. In sploh ne ve, kaj po- meni skakati iz luže v lužo. Dedek razume, da je virtualne igrice ko- nec, in iz nahrbtnika potegne po- sodico z milnico za pihanje me- hurčkov. Odpre jo, vzame pa- ličico in nežni, lebdeči me- hurčki se počasi spajajo z dežni- mi kapljami in izginjajo v mo- drini jezera. Tako lepi so, da iz nahrbtnika potegnem fotoapa- rat, Lučka in Nina jih skušata ujeti, dedek pa je že živahno raz- posajen. Otroka mehurčkov sploh ne opazita, še vedno imata v rokah mobilne telefone. Še vedno sta ujeta v virtualni svet, ki so jim ga starši ponudili v za- meno za otroštvo in svobodo. Dež počasi pojenjuje, dedek še vedno piha v milnico, mehurčki mavričnih barv izginjajo nekam v preteklost, otroka pa si zdol- gočaseno obuvata čevlje, ki sta si jih morala sezuti, preden sta sedla na odejo. Kako me ima, da bi jima pokazala, kako bosa tekam po mokri travi, kako Lučka pri- naša palico, kako lepo je čofotati po lužah. Kako težko je ujeti milne mehurčke in se zazreti v mavrico. Kako neznansko dragocen je svet, katerega so jima odvzeli. A vem, da bi ne imelo smisla, odrasli bi tega ne razumeli. Odrasli hočejo dandanes za svoje otroke čist, ste- rilen, virtualen svet, ujet v mrežo sivine. Brez luž, brez psov, brez travnikov in cvetja, brez otroštva, ki smo ga bili deležni mi. Spominjam se obdobja, ko smo imeli v družini hude probleme in sva z mamo za nekaj časa živeli pri noni v Bazovici. Ničesar nisva imeli. Komaj za hrano. Pa se ven- darle spominjam tistih mesecev kot nekaj najlepšega v svojem otroštvu. Imela sem psa, imela sem gmajno, imela sem kraški kal z rdečimi ribicami. Imela sem kos lesa, ki mi je bil za konja, in divji kostanj, s katerim sem gradila me- sta in ulice. In za zaledenelimi ok- ni sem sanjala o topli peči in se grela pod zvezdami. Ničesar ni- sem pogrešala, ker sploh vedela nisem, da bi lahko karkoli po- grešala. Zdaj je drugače. Otrokom je namenjena najbolj vsiljiva re- klama, otroke vzgajajo v male po- trošnike in starši jim kupujejo vse- ga, samo da bi z denarjem nado- mestili ukradeni čas in neizrečeno ljubezen. Brez nasmeha, brez svo- bode in brez tiste brezskrbne pre- prostosti, ki jo mi še vedno nosi- mo v srcu, bodo počasi rasli v zve- ste podpornike te nore, žalostne, nečloveške, virtualne potrošniške družbe. Suzi Pertot začetku košarkarske se- zone pri nas smo že ne- kaj povedali, pod koše pa se vračamo spričo pravega do- godka, v katerega se je sprevrgla (v pozitivnem smislu) sicer ute - čena predstavitev Jadranove eki- pe v začetku sezone pred tednom dni pri Briščikih. Napovedani so bili igralci, trener, uprava, spon- zorji, predstavniki športnih in ci- vilnih oblasti, pojavile pa so se … legende. Prvi del večera je bil povsem v domeni parade velika- nov nekdanje jugoslovanske in širše svetovne košarke. Nekaj življenjepisov. Dragan Kičanović, danes generalni konzul republike O Srbije v Trstu, svojčas kot prvoime jugoslovanske reprezentanceolimpijski, svetovni in evropski prvak, eden najboljših košarkar- jev vseh časov. Bogdan Tanjević, nekdanji selektor reprezentanc Jugoslavije, Črne gore, Turčije in Italije, s katero je osvojil evropski naslov leta 1999, bil pa je tudi evropski klubski prvak s sarajev- sko Bosno in je pri nas poznan predvsem kot trener v Trstu v času Stefanelove epopeje. Ivo Da- neu kot igralec kapetan jugoslo- vanske državne reprezentance, ki je v Ljubljani osvojila svetovni naslov leta 1970. Janez Drvarič, nekdanji Jadranov trener, pa tudi selektor slovenske članske državne iz- brane vrste. Bučen aplavz sta požela tu- di dekana sloven- skih trenerjev Jože Splichal, ki je z Ja- dranom na prelo- mu med 70. in 80. leti dosegel ce- lo največ napredovanj, in Peter Brumen, ki je v naši košarkarski srenji itak institucija. Vsi so imeli na račun Jadranove zgodbe laska- ve besede in priznali so ji široko prepoznavnost. Sicer se je javnosti (prisoten je bil tudi deželni odbornik Fabio Scoccimarro) predstavila nova predsednica Športnega združenja Jadran Ivana Milič, ki je poudari- la skrb za podmladek in vodila, kot so navdušenje, sodelovanje in vedrina. Prvič je v vlogi glavnega pokrovitelja Jadranove postave spregovoril podjetnik Franc Di- govic, lastnik firme Motomarine, ki predstavlja veliko pridobitev. V ekipo Jadranovih pokroviteljev je vstopil tudi center za dobro po - čutje Avalon, ki je gostil dogodek. Ob predstavitvi ekipe so posebej uvedli novega centra Aleksandra Mediča, ki je kot mladinec nasto- pil tudi na evropskem prvenstvu Under 17, in dva povratnika – tre- nerja Bobana Popoviča ter igralca Petra Sosiča. Prvenstvo državne C lige Gold se bo pričelo v soboto, 29. septembra, ko bo Jadran na Opčinah imel v gosteh Coneglia- no. Predsednica je izjavila, da je cilj moštva uvrstitev med naj- boljše štiri ekipe v ligi. HC OBROBNOSTI “Kako lep je naš svet”! sem pomislil, ko sem konec poletja po naključju, ki jih seveda ni!, a tako se reče, srečal prijatelja Borisa Pernarčiča iz Medjevasi in sva se razgovorila. Veže naju predvsem zemlja, ki jo Boris pozna, saj kmetuje, ima vinograd in oljke, na do- mačiji pa žena skrbi za kmečki turizem, ko pa imajo osmico doma, pomaga tudi sam. Napisal sem, da naju veže predvsem zemlja, njega Kraševca in mene Vipavca, dva različna moža, ki sta zrasla na zemlji, jaz sem odšel, on je na zemlji ostal. Hvala Bogu, rečem jaz. Ja, hvala Bogu, da ostanejo taki, ki še vedo, kaj zemlja je. Napisati bi moral, da naju veže predv- sem dejstvo, da sva se spoznala v jadralnem klubu Čupa v Sesljanu, kjer sta najina sinova Jan in Luka skupaj najprej spoznala morje, nato postala jadralca in bosta najbrž za vedno ostala povezana z morjem. “Boris, ti ne veš, kako sem se navezal na laguno in morje”, sem začel Borisu, iz čigar domačije je krasen razgled na Tržaški zaliv. “O, vem, vem”, je odvrnil Boris in mi povedal, da vsako jutro zgodaj vstaja in se nadiha svežega zraku s pogledom na morje še pred sončnim vzhodom. “Vsak dan pogledam, če si objavil fotografije zarje v laguni”, mi pove Boris, nato mu povem, da sem si letos dobesedno rešil poletje s temi svojimi samot- nimi in ranimi obiski lagune. “Preveč bolezni smo imeli doma, da bi sploh kam šel, tudi kopal se nisem niti enkrat, a ti povem, Boris, da sem si rešil poletje s tem, da sem vsako jutro vsaj uro pred sončnim vzhodom že bil sam v laguni, kjer sem počakal sončni vzhod”. In Boris mi je povedal nekaj najlepšega, kar sem letos izvedel, tu, na obrobju vsega, kjer nama je dano živeti. “Ti ne veš, kako lepo je to, da v Devinu skupina fan- tičev vsak dan lovi ribe, ma ti ne veš, kako je to lepo! Tam je sin od Marka Tavčarja, sin od Patrika Pahorja in drugi, a ne veš, kako lepo jih je gledati, med seboj govorijo slovensko, vsak dan so tam, pravzaprav sem najbrž vesel zato, ker vidim, da je tisto njihov svet, da so tam doma. Ko sem bil sam majhen, ni bilo ta- ko, nismo hodili lovit rib in tudi nerodno nam je bilo tako javno govoriti slovensko. Ti veš, da se ni- smo bali, a sam sem imel v sebi vedno neko zavoro. Ja, vesel sem, da jih vidim vsak dan tam, kako lovijo ribe. Doma so. To je naš svet in ti fantje to vedo”, je z navdušenjem govoril Boris. Ko sem sedel v avto, sem pomislil na to, kako sem kot otrok v takrat kristalno čisti reki Vipavi začel lo- viti najprej majhne menke. Na Vipavskem smo jim rekli m'nki. V Cankarjevem delu sem našel omembo te ribice, sicer pa Slovar slovenskega knjižnega jezika še danes navaja tole: “menŹk -nką tudi mŹnek -nka - sladkovodna riba z zelo dolgima plavutma pred rep- no plavutjo: jesti, loviti menke; ščuke in menki - zool. morski menek večja morska riba z veliko, širo- ko glavo in črno obrobljenimi neparnimi plavutmi, Brosme brosme”. Mi smo imeli za menka drugi naglas, danes niti pravilnega naglasa ne potrebuje nihče več, ker menkov več nihče ne lovi, zanje vedo samo še stro- kovnjaki, ki pišejo razprave samim sebi, tudi sam ne vem več, ali sploh še so pod prodnim kamen- jem v reki Vipavi. Kot otrok sem se naučil loviti ribe, “na šverc”, na črno seveda, žal mi je, da sem jih kasneje lovil predv- sem zato, ker so bile dober in pomemben vir pre- hrane. “Pazi, da te ne ulovijo”! je bilo stalno mami- no opozorilo, ko sem šel lovit postrvi, mislila je na čuvaja, ki je bil za nas zloben človek, zato je po na- vadi eden od nas stal na straži, drugi smo s podvod- no masko in z ostjo, “fošino”, lovili ribe. In seveda smo se posmehovali ribičem s palico, mi smo nam- reč opravili hitro, tudi kruto, a neposredno, oni so ure in ure hodili ob reki. Fantiči, ki lovijo ribe v devinskem portiču, mi kar niso šli iz glave, ko sem v avtu pomislil na sliko ma- jhnih dimenzij v tehniki olja na platno, ki sem jo vi- del pred več kot tridesetimi leti na neki razstavi v Pa- dovi; bila je delo nekega ruskega slikarja iz tridesetih let minulega stoletja, na njej je bil naslikan fantič na pomolu, ob reki je stal v soncu, bila je slika mojega otroštva. Krasna! S seboj nisem imel dovolj denarja zanjo; ko sem čez mesec dni poklical galerista, če jo ima še, mi je dejal, da jo je prodal dan kasneje, spom- nil pa se me je, ker sem več kot uro stal pred njo, začaran in v mislih v otroštvu in ob reki Vipavi. “Škoda”, sem rekel in on je za menoj ponovil: “Škoda, ja”! Prav zaustavil sem se z avtom ob cesti, da sem pokli- cal Patrika Pahorja, tudi on je iz Medjevasi, borjač njegove domačije je eden najlepših kraških in pri- morskih borjačev, kar sem jih kdajkoli videl. “Povej mi vsa imena fantov, ki lovijo ribe v Devinu”! sem bil kratek. “Ma ne vem vseh, dej, ma kaj te briga”! je začel Pa- trik, ki tudi ve, kaj je Kras in kaj je zemlja, dom, slo- venska beseda. A mi je pod večer Patrik le poslal imena fantičev, ki so doma v devinskem pristanišču in tam okrog in je morje njihov dom, pomešan seveda s kraško gmajno in slovensko besedo. Cristian, Samo, Niko, Matej, Saša, Leonardo, Ludo- vico, to so imena fantov, ki vedo, da je morje njiho- vo, da je devinsko pristanišče njihov dom, da je mor- je naše. Od nekdaj. No, ja, tudi naše, vsaj danes je tako. Tišina, ki je v laguni pred zarjo, je polna neslutene lepote, nemo govori o svitu, ki naznanja zoro, le-ta je vedno lepša od samega sončnega vzhoda. Vsako jutro, ko prisostvujem temu čudežu rojstva svetlobe, vem, da je imel prav veliki Dostojevski, ko je zapisal: “Lepota bo rešila svet”! In vsako jutro sem poleti pomislil na fantiče iz De- vina in okoliških vasi, ki so ob uri, ko sem sam stal pred zoro v laguni, še spali, a so kasneje vzeli svojo ribiško palico in odšli v devinsko pristanišče lovit ri- be, iskat prijateljstvo, se naužit neizrekljive lepote, ki se bo za vedno naselila v njih in jih nikdar v življenju ne bo pustila na cedilu. JURIJ PALJK 10 Pogled na naše košarkarsko gibanje Na Jadranovi predstavitvi parada košarkarskih legend Foto damj@n Aktualno20. septembra 201816 našem uredništvu smo imeli minuli teden na delovni praksi dijaka, ki obiskuje drugi klasični licej Primoža Trubarja v Gorici. Sasha Trettenero je prišel v naše uredništvo v sklopu tako imenovane izmenjave šola - delo. Že takoj po prihodu s prof. Iva- nom Žerjalom je pokazal, da se spozna na računalnike. Ena, dva tri in že si je uredil svoje delovno, z računalnikom opremljeno mizo. Sasha, povej kaj več o sebi! Rojen si v narodno mešanem zako- nu, nobeden od staršev ni Slovenec, pa vendar si se odločil za šolo s slo- venskim učnim jezikom. Zakaj? Jeziki so zame sredstvo, s katerim lahko izražam svojo narodnost. Mojo narod- nost “sestavljajo” vsi kraji, ki so vplivali na mojo rast. Italija, Srbija, Slovenija, Kanada in Francija so samo nekateri od teh. Menim, da človeka in narodnost najbolj vežeta jezik in kultura. Zaradi tega so me tudi starši prisilili, da se naučim čim več jezikov, ker z jezikom spoznaš tudi kulturo. V moji družini je veliko poliglotov. Ta- ko na očetovi kot na materini strani je ogromno nekdanjih klasikov, ki se še danes zanimajo za vpliv antike na da- našnjo družbo (ena moja prababica je bila celo profesorica latinščine in fran- coščine v Beogradu). Nekateri člani mo- je družine delajo v tujini in morajo do- bro poznati več jezikov, da lahko učin- kovito opravljajo svoje delo. Mene pa zanima kultura, ki jo lahko odkrijemo samo z znanjem jezikov. Srbščina me je naučila veliko o narodu, ki je v večnem vojnem stanju; angleščina mi je poka- zala države, v katerih ljudje iz različnih etničnih skupin živijo v popolnem sožitju; grščina in latinščina sta mi usmerili pogled v antično filozofijo in zgodovino... Šolo s slovenskim učnim jezikom je iz- brala moja mati in sem ji zato zelo hva- ležen. S slovenščino sem spoznal lite- rarne genije, kot sta zame Prešeren in Cankar. Spoznal sem bogato zgodovino Slovenije in mnogo drugega, kar se lah- ko dobro razume le z znanjem jezika. Kako se počutiš z vrstniki na kla- sičnem liceju Primož Trubar v Gori- ci? Najbolj ponosen sem na dejstvo, da lah- ko samemu sebi pravim “klasik”. Ved- no bom vesel, da sem izbral klasični li- cej, ker že v tem trenutku lahko vidim, kako je le-ta spremenil moj način mišljenja. Hvaležen sem seveda profe- sorjem, a tudi svojemu razredu. Moj ra- zred je trenutno najmanj številen na vsej šoli. Letos bomo le v štirih. To po- meni, da v razredu prevladuje občutek tovarištva, ki pomaga veliko v trenutkih stiske. Vem, da sošolcem lahko zaupam in da oni lahko zaupajo meni. Kaj te med predmeti poleg jezikov najbolj zanima? Že od otroštva me je zanimala zgo- dovina. Starši so mi vedno pripove- dovali zgodbe o junaških dejanjih Ahila in Herakleja, o Tezejevem po- gumu in o Ikarjevi predrznosti. Igral sem se s Playmobili, ki so nosili rimske oklepe, in gledal filme Indiane Jonesa. Naučil sem se, da je preteklost tako po- membna kot prihodnost, in sem si jo zaželel čim bolj podrobno spoznati. Li- cej mi je omogočil, da širim svoje znan- je zgodovine do nepričakovane mere in da to znanje vežem na sodobna doga- janja. Tudi filozofija, ki sem jo pred malo časa začel obravnavati, je imela velik vpliv na moje življenje. Redno si ga “kompli- ciram” z metafizičnimi in gnozeološki- mi vprašanji, dokler se ne zavem, da ne služijo ničemur, vendar se na tak način vsekakor zabavam. Si že razmišljal kaj o prihodnosti, štu- diju? Vsi smo kot otroci mislili, da bomo, ko bomo odrasli, lahko postali, karkoli si želimo. Samo kasneje se zavedamo, da naše izbire omejuje samo količina tru- da, ki ga vlagamo v željo. Ko sem spoz- nal, da sta mi všeč grščina in latinščina, sem se odločil, da bom nadaljeval študij klasičnih jezikov tudi na univerzi. Da- nes še vedno želim postati arheolog in se zavedam, da se moram čim bolj po- truditi, da bom lahko dosegel ta cilj. Kako pa si se počutil v našem ured- ništvu? Ko so mi v šoli sporočili, da ne bom sku- paj s prijatelji sodeloval pri projektu iz- menjave šola-delo, nisem bil zelo nav- dušen. Vsekakor ste mi že prvi dan po- polnoma spremenili vtis. Ker v ured- ništvu ni veliko osebja, sem se takoj ma- lo sprostil. Vsi ste mi pomagali, ko je bi- lo potrebno, in ste na vsa moja vprašanja odgovorili. Naučil sem se, da življenje novinarja ni lahko, ampak je istočasno tudi zelo zabavno. Želim se zahvaliti Danijelu, Majdi, Katji, Ivi in seveda tudi Juriju, ker ste mi omogočili, da sem doživel tako lepo izkušnjo! Jurij Paljk V etošnje kiparsko srečanje, ki ga vsako drugo leto organizira društvo sKultura 2001 iz Štan- dreža, se je začelo prve dni septem- bra. Z razliko od prejšnjih let, ko je več kiparjev delalo istočasno v Jere- mitišču, se bodo letos ustvarjalci zvrstili in bodo več časa v Jeremi- tišču. Društvo se imenuje sKultura 2001, ker je nastalo ob tisočletnici prve pisne omembe Go- rice. Takoj je začelo delova- ti in skrbi, da se vsako dru- go leto zbere kar lepa skupi- na umetnikov, ki obdelujejo les in kamen. Nekateri so ustvarili tudi železne skul- pture. Prvi ki- par, ki se je le- tos lotil dela, je Sisto Lombardo, ki se je nekako udomačil v Jeremitišču in rad prihaja, ker se dobro počuti z do- mačini in drugimi obiskovalci kipar- skega srečanja. Nekateri domačini, ki jih Lombardo šaljivo imenuje “gar- zoni di bottega”, so že prijeli v roke dleto in mu pomagali pri zahtevnem obdelovanju lesa. Prvič je prišel iz Bielle, kjer živi, leta 2009. Pohvale javnosti in kritikov ga ženejo k stal- nemu izpopolnjevanju. Obiskuje raz- ne tečaje pri priznanih umetnikih in se udeležuje kiparskih srečanj v raz- nih krajih Italije in tudi na medna- rodni ravni. Za letošnje delo je izbral ogromno deblo cedre, ki je visoko več kot tri metre. Na deblu izklesuje v reliefu družino, ki se je po prvi svetovni vojni spet združila. Delu je dal naslov Vrnitev domov in z njim želi obeležiti konec voj- ne. Iz debla izstopa- jo figure očeta s hčerko v naročju in matere s sinčkom. Ko je bilo deblo grobo ob- delano, so ga odpeljali v park goriške občine, kjer ga bo umetnik do- končal; tam bo skulptura tudi ostala. Naj ob tem povemo, da je Sisto Lom- bardi pred leti izklesal volkuljo z mla- dičem, ki prav tako bogati goriški občinski park. Predsednik društva sKultura 2001 Marjan Breščak nam je povedal, da se bodo v naslednjih dneh zvrstili še drugi ustvarjalci. V Jeremitišču že čaka na obdelavo še en podoben del debla mogočne cedre. Društvo sKultura sodeluje tudi pri projektu Zastaviti skupne moči za skupne cilje, ki ga Krožek Anton Gre- gorčič uresničuje v spomin na Mirka Špacapana. Ob tej priložnosti bodo na bregu Soče postavili umetniško obeležje v spomin na prerano umrle- ga Mirka Špacapana, ki je zapustil bo- gato dediščino na kulturnem, mla- dinskem, športnem in političnem področju. DP L Pogovor z licejcem Sasho Trettenerom, stažistom na našem uredništvu “Ponosen sem, da sem 'klasik'!” Kiparsko ustvarjanje v Jeremitišču Spet se oglašajo nabrušena dleta eptember je očitno prinesel poln zagon nove “sezone” tudi v Sloveniji. Pa ne samo zaradi oblikovanja vlade in afere Črnčec. Še nekaj je bilo takih dogodkov, ki so bili v matici zelo odmevni. Govorimo na primer o škandalu ob poročanju nemškega Spiegla, da so Juncker in drugi evropski komisarji povsem prezrli pravno mnenje svoje pravne službe v zvezi z arbitražo, ki je bila naklonjena Sloveniji. K temu naj bi pripomoglo politično sozvočje med hrvaškim premierom Plenkovićem in predsednikom Evropske komisije Junckerjem. Po toči zvoniti je prepozno Nima smisla tukaj jokati in stokati nad zlo usodo. Lahko bi rekli, da je Juncker ravnal krivično. Lahko bi rekli, da se je Evropska unija požvižgala na pravni red, ki ga sama zagovarja. No, vse to je bilo pravzaprav slišati iz ust vodilnih slovenskih politikov, ki so seveda zgroženo komentirali dogajanje. Češ, kako da je to mogoče. No, jokanje je povsem odveč. Je predstava za javnost. Resna država bi morala pri teh vprašanjih delovati preventivno, ne pa “a posteriori”. To je samo dokaz njene neučinkovitosti. Preventivno delovanje je t. i. tiha diplomacija. In tukaj, mora biti jasno, ne moremo pričakovati korektne igre. Hrvati in predvsem njihov premier Plenković so se tega načela držali in dosegli pomemben uspeh za svojo državo. Izšli so kot zmagovalci, kljub temu da je bil štartni položaj precej bolj ugoden za Slovenijo. Takoj po izreku razsodbe lani poleti se je za njeno implementacijo zavzel Bruselj, pa tudi Berlin. Zavedati se namreč moramo, da je nerešeno mejno vprašanje dveh članic Evropske unije, pa čeprav majhnih in z manjšo specifično težo, problem za celotno Evropsko unijo. Ni naključje, da bo Bruselj po neprijetni izkušnji s Slovenijo in Hrvaško odslej za vse države zahodnega Balkana, ki bodo želele pristopiti v EU, zahteval, naj najprej razrešijo mejna vprašanja. Učinkovita obstrukcija Kaj se je torej zalomilo pri zgodbi o uveljavljanju in implementaciji mejnega vprašanja s Hrvaško? Zelo preprosto … Plenković je s tiho diplomacijo pridobil Junckerja na svojo stran. Ne, ne gre tukaj za pravne argumente, niti za tolmačenje pomorskega in kopenskega prava. Razvoj zadnjih dogodkov je pokazal, da je šlo za politično vprašanje. Juncker in Plenković sta člana iste evropske politične formacije, Evropske ljudske stranke. To je nedvomno pomagalo pri lobiranju. Ni pa bilo vse v tem. Dovolj je, da pogledamo na odnos, ki ga je Ljubljana vzpostavila s sogovorniki v Bruslju v zadnjih letih. Medtem ko je Plenković na glas napadal Slovenijo in po tiho pletel mrežo v Junckerjevem kabinetu, sta Cerar (zmerno) in Erjavec (agresivno) na glas napadala Hrvaško, pomembnih vezi v Evropi pa očitno jima ni uspelo vzpostaviti. Zadovoljila sta se z ugotovitvijo, da je evropsko pravo na njuni strani in da je zato implementacija edina možna pot. To je seveda amaterska napaka. V trenutku, ko se je Hrvaška odločila, da razsodbe ne bo spoštovala, je arbitraža postala politično in ne več pravno vprašanje. Samo politični pritisk na Zagreb bi lahko namreč sprožil postopek ratifikacije in implementacije razsodbe. Razlog za zavrnitev razsodbe je sicer Hrvaški dala prav Slovenija s še eno amatersko napako, s prestreženim telefonskim pogovorom med slovenskim arbitrom Sekolcem in funkcionarko na ministrstvu za zunanje zadeve Drenikovo. In to je bil prvi diplomatski amaterizem, ki si ga je privoščila Ljubljana. Sledilo jih je še več. Arbitražno sodišče je sicer potrdilo, da po telefonu ujeto pogovarjanje ne prejudicira razsodbe, a Hrvati so z obema rokama zagrabili priložnost in začeli izvajati obstrukcijo, ki je bila doslej uspešna. Slovenija pa si, z izjemo nekaj prijaznih besed in trepljanj po ramenih, ni zagotovila ničesar. Logika politične oportunosti in realne politike je prevladala. In na to bi morali biti v Ljubljani pripravljeni. A niso bili. Na to kažejo tudi izjave vseh institucionalnih predstavnikov v prvih komentarjih, potem ko je Spiegel objavil novico o spregledanem pravnem mnenju. Prioritete slovenske diplomacije Če je imela Slovenija dobro izhodišče s pravnega vidika (to je potrdilo tudi pravno mnenje), pa je bila z diplomatskega vidika v precej slabšem položaju. Pa ne zato, ker bi bil Plenković tako izrazito izstopajoč državnik in diplomat, temveč zato, ker so bili v Sloveniji predvsem v odnosu do Bruslja toliko slabši sogovorniki. Prejšnji zunanji minister Erjavec je svojo diplomatsko os obrnil izrazito v smer Moskve. Bruselj je bil največkrat samo nujni partner, o Washingtonu pa se v Ljubljani sploh ni govorilo. Slovenija na primer po aferi Skripal ni izgnala ruskih diplomatov v trenutku, ko se je za to odločil dobršen del evropskih držav. Ruski zunanji minister Lavrov je tik pred volitvami podprl Desus. V Sloveniji je bil pri ruski kapelici na Vršiču pred dvema letoma na obisku tudi Putin. Velika slovenska farmacevtska in gradbena podjetja, ki so med pomembnejšimi izvozniki, pa imajo prav v Rusiji svoje pomembno tržišče. Vse to je seveda pozitivno: dobro je gojiti odnose s trgovskimi partnerji. Problem je, da dosedanja oblast ni gojila odnosov z drugim polom. Z Brusljem in z Washingtonom. Težko bi rekli, da je slovenska vlada imela sploh vzpostavljeno strategijo odnosov z ZDA. Rekli boste, da je Amerika daleč. To ni izgovor, ampak vseeno … kaj pa Evropska unija? Z Brusljem je Slovenija že zaradi članstva v EU morala imeti stike. In kaj nam bo na diplomatski ravni ostalo v spominu? Dejstvo, da je pred petimi leti Ljubljana za kandidatko v Evropsko komisijo predlagala Alenko Bratušek, ki ni prestala zaslišanja pred pristojno komisijo. Pa tudi to, da je Slovenija izigrala zavezo do Evropske unije o 50- odstotni prodaji NLB, ki bi jo morala Cerarjeva vlada izvesti do konca lanskega leta. Dano besedo je požrla tik pred zdajci, slovenska javnost pa je ob grožnjah s sankcijami seveda napadala evrobirokrate in nerazumevajoči Bruselj. Je torej res tako čudno, da je Plenković v lobiranju v Bruslju prehitel Slovenijo in zakoličil svoje zahteve pri najvišjem predstavniku Evropske komisije? Nič nenavadnega, če pa je Sloveniji všeč diplomacija zapiranja vrat … kil S Po novi arbitražni aferi Diplomacija zapiranja vrat Foto DP Foto JMP Miro Cerar Andrej Plenković