NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek.
odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
20. december 1990 • številka 51 • leto XLIV • cena 15 Hinarm
40 strani - 21 tisoi izvodov
Plebiscit
v nedeijo
v Sloveniji se bomo v nedeljo, 23. decembra izrekali na plebiscitu za
samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo. Operativno bo
plebiscit podoben spomladanskim volitvam, le da so v občinah v tem
času ažurirali in dopolnili volilne imenike. Volišča, na katerih se bodo
občani izrekali, bodo odprta med 7. in 19. uro, v občinah pa so tistim
volilnim upravičencem, ki bodo v nedeljo zadržani, omogočili tudi mož-
nost predčasnega glasovanja. Strani 3, 4, 5 in 6.
Stran 29
Božično
pecivo
Stran 19
Hormon
za poi
milijona
maric
Praznične luči
Ko je Charlie Chaplin pisal svoje Odrske
luči gotovo ni imel v mislih božično-novolet-
nega utripa majhnih mest. A sanjsko in po-
trošniško razpoloženje kot ga te dni slikajo
avtorji utripa v mestih in trgih na Celjskem je
kar pravšnje za te in prihodnje dni. Tudi o no-
voletno-božičnih prireditvah na Celjskem pi-
še NT v tej številki in zraven svari - brez
razsipnosti pri nakupovanju daril - kdo ve,
kakšni časi so pred nami...
Preicieta usoda
razdrte iiubezni
Albanec iz Tirane je po 42 letih prvič obiskal Prebold, kraj mladostne ljubezni. Zaradi
informbirojevskih političnih razprtij je moral zapustiti svojo slovensko ženo in še nerojenega
otroka. Po skoraj pol stoletja je prišel prvič objeti zdaj že zdavnaj odraslega sina... Stran 20.
Prava trgovina
za vaš avto
Celje, Čuprijska 9
Tel. 24-025, 24-303
Nudimo vam
zavore in sklopke
za vse tipe vozii
Konjiški imenik
Na območju vozliščne avtomatske telefonske
centrale Slovenske Konjice bo v času od pet-
ka, 21. decembra od 12. ure naprej občasno
moten in prekinjen telefonski promet. Delav-
ci celjskega PTT podjetja bodo namreč vklju-
čevali v promet novo vozliščno telefonsko
centralo, ki bo priključena do 24. decembra.
Novi tednik objavlja spremenjene telefonske
številke.!
TRADICIJA
TREH GENERACIJ
v decembru
10 do 20% popust
Želimo vam
vesele praznike!
2. stran - 20. december 1990
dogodki
Pristanek bo trd
France Bučar o plebiscitu in času po njem
Na Gomilskem očitno ni-
majo težav z udeležbo, ka-
dar povabijo v goste sloven-
ske veljake. Tudi prejšnji
četrtek je bila dvorana do-
ma nabito polna.
Na povabilo podružnice
kmečke zveze sta na Go-
milsko prišla član predsed-
stva Ivan Oman in predsed-
nik slovenskega parlamenta
dr. France Bučar. Govorila
sta o plebiscitu, odgovarjala
na vprašanja udeležencev,
po triurnem pogovoru v dvo-
rani pa je France Bučar od-
govoril še na nekaj vprašanj
za naš časopis.
Gospod Bučar, pustiva ob
strani razloge, ki so nas pri-
peljali do plebiscita, pusti-
va ob strani odnose med po-
sameznimi strankami, ki so
po vseh ocenah enotnega
mnenja. V uvodnem govoru
ste dejali, da bo pristanek
tudi po plebiscitu dokaj trd,
da rožnatih dni še ni na ob-
zorju. Kaj nam torej prina-
ša čas po plebiscitu?«
Bučar: »Prepričan sem, da
plebiscit bo uspel in tudi
mora uspeti. O drugačni
možnosti sploh ne razmi-
šljam. Da bo pristanek trd in
da se bodo pojavljale težave
pa povem preprosto zato,
ker nočem ljudem saditi ro-
žic, kot se temu reče. Težave
bodo, vendar ne zaradi ple-
biscita ampak zaradi nor-
malnega toka dogajanj. Tre-
ba je prestrukturirati gospo-
darstvo, prav tako vse ostale
sektorje v družbi, treba je
urediti stvari od vrha do tal.
Spremembe so povezane
z investiranjem. Vsaka spre-
memba pa prizadene tistega,
ki mu ustreza status quo. Za-
to pričakujem objektivne in
tudi subjektivne ovire.«
»Ko se pogovarjam z go-
spodarstveniki na našem
območju, se nekateri bojijo,
kako bo plebiscit vplival na
gospodarstvo. Kakšne so
vaše napovedi?«
Bučar: »Analize, ki smo
jih opavljali že ob prvi srbski
blokadi so pokazale, da pora-
bimo v Sloveniji približno 40
odstotkov družbenega proiz-
voda. Del gre v zunanji izvoz,
pri domačem izvozu, če lah-
ko tako rečem, pa prodamo
70 odstotkov v Bosno in na
Hrvaško. Jugoslovansko tr-
žišče ostaja za nas pomemb-
no še naprej. Osamosvojitev
ne pomeni zapiranja, vedeti
pa je treba nekaj drugega.
Doseči moramo zahodne
standarde in zahodno kvali-
teto, tržišča pa iskati tudi na
vzhodu. To je splošen vzo-
rec, ki velja tudi za zahodne
države.«
»V razpravi na Gomil-
skem so vam zastavili nekaj
čisto konkretnih vprašanj,
med drugim se nam obeta
Narodna banka Slovenije?«
Bučar: »Na to vprašanje
sam ne morem odgovoriti.
Določene poteze na denar-
nem in monetarnem področ-
ju bodo potrebne, vse pa bo
odvisno od dogovorov. Tudi
na tem področju se je treba
odpirati, razen če bi bili stis-
njeni povsem v kot, če bi bili
prisiljeni v popolno izola-
cijo.«
»Nabornike zanima pred-
vsem služenje vojaškega ro-
ka po 23. decembru.«
Bučar: »Nadaljujemo poli-
tiko, ki smo jo zaceli. Obvez-
niki služijo doma, razen spe-
cialne enote. Po šestih mese-
cih, ko predvidevamo osa-
mosvojitev, je tudi vojska
v povsem naših rokah in to
vprašanje ne obstaja več. To
■ velja tudi za uporabo jezika
in kadre.«
»Torej imaitio še nekaj
mesecev časa, da uredimo
tudi takšne stvari kot so
potni listi. Ljudje se bojijo,
da po plebiscitu ne bodo
m'ogli preko meja.«
Bučar: »Štiriindvajsetega
decembra imajo ljudje še
vedno jugoslovanski potni
list in ni nobenih sprememb.
Plebiscit pomeni, da ima po-
tem skupščina vse pristojno-
sti, da uresničuje ukrepe za
osamosvojitev.«
»V pogovoru z ljudmi ste
opozorili na možnost, da up-
niki vse jugoslovanske dol.
gove naprtijo na ramena
Slovenije. Koliko je to real-
no, je strah upravičen?«
Bučar: »Teoretično je to
mogoče glede na konstrukci-
jo obligacij, vendar je to
stvar pogajanj, okohščin in
sporazumov.«
»Raziskave javnega mne-
nja kažejo zelo veliko pri-
pravljenost ljudi, da stopijo
na lastno pot razvoja. Ste
pred začetkom priprav na
plebiscit pričakovali tak-
šen odziv?«
Bučar: »Povedano po pra-
vici, smo pričakovali tako
velik odziv, vendar tega ni-
smo obešali na veliki zvon.
Bili smo previdni, kajti tudi
zunanji svet nas ne bo spra-
ševal, kakšne kvorume smo
si postavili, temveč kakšen
je rezultat. Sem pa prijetno
presenečen in ljubo mi je, ko
vidim rezultate. Obenem pa
sem prepričan, da se bodo ti
obeti 23. decembra tudi ures-
ničili.«
IRENA BAŠA
V primerjavi s Francetom Bučarjem je bil Ivan Oman
veliko bolj optimističen v svojih napovedih, kaj nas čaka
po plebiscitu. Razmere se po njegovem morajo slej ko prej
izboljšati, k temu pa naj bi po njegovih besedah pripomo-
gel tuji kapital. Brez njega se po Omanu ne bomo postavili
na lastne noge, pa če začnemo vsi delati s polno paro.
Politične razmere naj bi se po plebiscitu stabilizirale, to
pa odpira vrata svežemu denarju. Za kmetijce pa je ple-
biscit pomemben predvsem zato, ker bomo končno lahko
oblikovali svojo lastno agrarno politiko.
Dolina spet živi
Milan Kučan in Matjaž Kmecl na poplavljenem področju
v četrtek sta občino Mo-
zirje obiskala predsednik
republiškega predsedstva
Milan Kučan in član pred-
sedstva dr. Matjaž Kmecl.
Po pogovoru s predstavniki
mozirske občine o sanaciji
po poplavi sta gosta obiska-
la še Gorenjevo podjetje
Malih gospodinjskih apara-
tov v Nazarjah in krajevno
skupnost Luče.
Predsednik Kučan je
v Mozirje prišel zato, ker je
to ob prvem obisku po po-
plavi tudi obljubil, izrazil pa
je presenečenje nad obnovo
Zgornje Savinjske doline.
V mozirski občini so, kljub
veliki škodi, razmere skoraj
normalizirane. Vsaj za silo so
obnovljene ceste, v večini
primerov ljudje niso več
odrezani od sveta, domačini
pa še vedno obnavljajo do-
move, polja, skratka vse, kar
je uničila voda. Mozirjani so
gostoma povedali, da upajo
na približno 40 odstotkov
pomoči, ki se bo nabrala
v republiškem skladu, ter da
bi za nedoločen čas občinska
perspektivna podjetja opro-
stili vseh prispevkov in dav-
kov. Poudarjali so, da se ne
bodo zadovoljili s kratkoroč-
nimi rešitvami, njihovo pri-
zadevanje pa je podprl tudi
Kučan. Čimprej bi radi ob-
novili cesto Ljubno-Luče, ki
je po besedah predsednika
mozirskega izvršnega sveta
Alfreda Božiča predpogoj za
uspešen razvoj turizma, na
katerem bodo v prihodnje
temeljile dejavnosti vsaj
v zgornjem delu doline. Po-
leg poplave so predstavniki
občine spregovorili še o se-
danjem utripu v Mozirju ter
seveda o ustavi in plebiscitu.
V podjetju Mali gospodinj-
ski aparati so gostoma pove-
dali, da so zaradi hitrega po-
novnega zagona proizvodnje
uspeli obdržati zaupanje tu-
jih partnerjev, da pa pričaku-
jejo, da jim bo republika vsaj
del škode povrnila iz sohdar-
nostnih sredstev.
V Gorenje MGA imajo iz-
delan strateški načrt razvo-
ja do leta 1994. V tem načrtu
predvidevajo, da bi v pri-
hodnosti zaposlili še pri-
bližno 350 delavcev, za delo
pa bi potrebovali še dodat-
nih 5 tisoč kvadratnih me-
trov površin.
Tudi v Lučah so se pogo-
varjali predvsem o poplavi
in sanacijskih delih. Lučani
so opozorili na problem mo-
stov, ki povezujejo kraj
z drugimi zaselki, otroci in
delavci pa ne morejo v šolo
oziroma na delo. Prav tako
se vedno m jasno, kdo bo po-
djetjem, ki so sodelovala pri
sanaciji, plačal njihovo delo.
Milan Kučan je svetoval, da
naj se mozirska občina bolj
poveže z ministrom za oko-
lje, Mihom Jazbinškom.
URŠKA KOLENC
Foto:EDI MASNEC
V četrtek so predstavniki
Heliosa v Luče prinesli ga-
rantno pismo, s katerim so
se obvezali, da bodo poskr-
beli za pleskanje zunanjih
ometov in notranjih prosto-
rov v domovih vseh oškodo-
vancev.
Kalvarila se konča z vnehovzetjem
s to svetopisemsko primerjavo je Žakeij komentiral obdobje po plebiscitu
v občinski matični knjižnici v Žal-
cu ter socialistični stranki so minuli
teden govorili o prihodnosti Sloveni-
je ter plebiscitu. V goste so povabili
Viktorja Žaklja, pogovora pa se je
udeležilo okrog trideset Žalčanov.
Žakeij je na začetku podrobno razla-
gal, kaj je sociahste napeljalo k odloči-
tvi za prebiscit. »Ne gre za nobeno ko-
njukturno dejanje, niti ekstravaganco
majhne politične stranke, temveč je to
naša nacionalna dolžnost, v ozadju ka-
tere vidim predvsem ekonomski inte-
res.« Žakeij je prepričan, da bi bile
razmere precej drugačne, če bi se že
leta 70 odrekli industrializaciji in se
odločili za podjetništvo. Plebiscit kot
politično dejanje sam po sebi ne po-
meni ničesar, pomeni pa po Žakljevih
besedah pogoj za novo pot, z odločnim
da pa se državljani Slovenije takoj od-
ločimo za evropska merila v gospodar-
stvu.
Ker je bil Žakeij v svojem uvodu
bolj zgodovinski, so se v razpravi, vo-
dil jo je Valter Zupane, pojavljala
predvsem konkretna vprašanja o tem,
kaj se Slovencem obeta po plebiscitu.
Žalčane je zanimalo, če se bodo stran-
ke tudi po plebiscitu dogovorile za
enotno politiko. Predsednik sociali-
stov meni, da različna mnenja v parla-
mentu niso nobena tragika ali po Part-
ljiču: »Ščuka je v parlamentu potreb-
na.« Drugi sklop vprašanj je terjal od-
govore v zvezi z vojsko. Po Žakljevih
besedah je tudi v tem treba videti
predvse ekonomski interes.« Uradno
damo za vojsko 5 odstotkov družbene-
ga proizvoda, po moji oceni 7 do 8 od-
stotkov. Pred leti je za potrebe vojske
proizvajalo 20 odstotkov slovenske in-
dustrije, še danes dela zanjo vzhodna
Bosna in zahodna Srbija. Gre za
ogromne ekonomske potenciale in
strahoten intelektualni potencial, tak-
šen sistem se čez noč ne more spreme-
niti, zato tudi takšno silno zanimanje
za ohranitev Jugoslavije.«
Nekaj razpravljalcev je Žaklja vpra-
šalo, kako ocenjuje politiko premierja
Markoviča. »Z njegovo politiko in
ustanavljanjem^ stranke se ne stri-
njam,« je dejal Žakeij. »Podobne napa;
ke so naredili nekateri prejšnji politiki
in za Markoviča zgodovina ni učitelji'
ca temveč olupek, na katerem mu bo
slej ko prej spodrsnilo.«
IRENA BASA
Viktorju Žaklju je ob obisku
v knjižnici direktorica Anka Krčmaf;
jeva podarila knjigo s Pečarjevimi
karikaturami. Ker tovariša Žaklja ni
med Pečarjevimi karikaturami, so
mu v knjižnici opremili knjigo s kari-
katurami, zbranimi po številnih ča-
sopisih. Krčmarjeva pa je to komen-
tirala takole: »Ko bo izšla druga knji-
ga karikatur, bo Viktor Žakeij prav
gotovo med njimi, kot osebnost, ki jf
dala pečat slovenski politiki. Sicer
pa so tudi v sedanji izdaji v glavnen)
le politiki, ki jih ni več na politični
sceni, razen štirih ali petih izjem.«
Po 28. členu Poslovnika Skupščine občine Celje
sklicujem
8. SKUPNO SEJO VSEH ZBOROV
SKUPŠČINE OBČINE CELJE,
ki bo v petek, dne 21. decembra 1990 ob 8. uri
v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg
svobode 9.
PREDLOG DNEVNEGA REDA:
1.	Otvoritev seje in ugotovitev prisotnosti poslancev
2.	Sprejem dnevnega reda
3.	Poročilo o realizaciji sklepov skupne seje zborov
z dne 6. 11. in 14. 11. 1990 ter potrditev zapisnikov
4.	Aktualne informacije
a)	Plebiscit
b)	Razveljavitev odloka občinske skupščine Celje o najemu
posojila za odkup stanovanj EMO Celje (3. člen)
5.	Vključitev Celja v projekt »Zdrava mesta«
6.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o se-
stavi in pristojnostih zborov SO Celje in izvolitvi funkcionar-
jev občinske skupščine
7.	Osnutek spremembe Statuta občine Celje
8.	Predlog odloka o začasnem, financiranju splošnih družbe-
nih potreb v občini Celje v letu 1991 - HITRI POSTOPEK
9.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka pro-
računu občine Celje za leto 1990 - HITRI POSTOPEK
10.	Aneks k družbenemu dogovoru o modernizaciji Bolnišnice
Celje
11.	Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ob-
močje strelišče v Zagradu in kamnolom v Pečovniku
12.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN
Otok I. - HITRI POSTOPEK
13.	Predlog predsednika Izvršnega sveta za imenovanje funkci-
onarjev Geodetske uprave občine Celje in Laško in Občin-
ske uprave za družbene prihodke občine Celje
14.	Predlogi Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske za-
deve
volitve: - sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča Celje
- občinskih komisij
15.	a) Poročilo izvršnega sveta glede kritike na delovanje člana
izvršnega sveta
b)	Odgovori na vprašanja in pobude poslancev
c)	Vprašanja in pobude poslancev
16.	Mednarodni ekološki izobraževalni center Celje - možnost
za lokacijo v občini Celje
Obravnava samo Zbor združenega dela:
17.	Poročilo volilne komisije o izidu nadomestnih volitev v V.
volilni enoti in verifikacija mandata.
Pošiljamo vam stališča, pripombe in predloge k osnutku Ustave
Republike Slovneije, zbrane v času javne razprave po krajevnih
skupnostih in na zasedanju občinske skupščine dne 6. novem-
bra 1990..Zbirnik stališč, pripomb in predlogov je bil poslan
Komsiji za ustavna vprašanja pri Skupščini Republike Slovenije
dne 5. decembra 1990.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Anton Roječ, dipl. iur.
dogodki
20. december 1990 - stran 3
Vse je en
velik vprašaj
Gospodarsiveniki o plebiscitu
Prihodnja leta bodo za slo-
vensko gospodarstvo leta
odrekanja, povečanja stopnje
brezposelnosti, padanja pro-
duktivnosti in krize. In kako
bi na vse skupaj vplivala osa-
mosvojitev Slovenije? To
vprašanje smo postavili ne-
katerim gospodarstvenikom
s Celjskega.
Republiški izvršni svet me-
ni, da bo osamosvojitev omo-
gočila hitrejšo" vzpostavitev
normalnega gospodarskega si-
stema, ustreznejšo gospodar-
sko politiko, normalne kapital-
ske stike s svetom, boljšo izra-
bo geografskega položaja,
učinkovitejše izkoriščanje raz-
vojnega pKJtenciala in tudi pre-
nehanje vzdrževanja drage
zvezne države. Na drugi strani
pa so tveganja osamosvajanja
povezana z blokado finančnih
tokov zaradi naših skupnih
dolgov, izgubo trga in premo-
ženja v drugih delih Jugoslavi-
je, velikimi stroški za vzposta-
vitev lastnega gospodarskega
sistema, morebiti pa tudi z ne-
naklonjenim obravnavanjem
Slovenije s strani mednarod-
nih inštitucij.
Kolikšna bo, ob teh predvi-
devanjih, ki so jih v vladi ime-
novali kar analiza, ekonomska
cena osamosvajanja, je težko
presoditi. Takšno je tudi mne-
nje nekaterih gospodarstveni-
kov iz regije, ki smo jih pov-
prašali, kaj lahko plebiscit in
najavljena osamosvojitev pri-
neseta gospodarstvu.
Aleš Ilc, direktor Kovinoteh-
ne: »Premalo je znanega, da bi
lahko odgovoril na to vpraša-
nje, še manj je znanih elemen-
tov, na osnovi katerih bi lahko
ukrepali. Strah nas je, kaj se bo
dogajalo na zunanjetrgovin-
skem in domačem trgu, obeta-
mo si lahko vsaj za 30 odstot-
kov zmanjšan obseg poslova-
nja. Lahko se samo sprašujem,
ali bomo to zmogli brez zmanj-
šanja števila zaposlenih. ■
Ne vemo, kakšen bo plačilni
promet, kakšno bo valutno
razmerje, ne vemo, ali bo slo-
venski potni list veljal ali ne,
ali bodo naši zunanjetrgovin-
ski delavci dobili akreditacijo
itn. Skratka, nihče, ne more
predvideti, kaj se lahko zgodi.«
Franc Mlakar, direktor Kor-
sa Rogaška Slatina: »Menim,
da lahko gredo v ekonomskem
smislu stvari le na boljše. Pri
tem ne mislim toliko na stro-
ške, kjer je še najmanj znane-
ga. Ne vemo namreč, ali nas bo
ta država več stala kot prejš-
nja, posebej še, ker ne vemo,
ali bomo imeli lastno vojsko.
Na bolje pa se lahko stvari
obrnejo pri naši prodaji. Srbija
se je tako in tako že povsem
zaprla in slabše, kot je, ne mo-
re biti. V začetnem obdobju
nam gotovo ne bo lahko, ker
nam niti Jugoslavija niti tujina
ne bosta posebej naklonjeni,
zato se lahko v tem prehod-
nem obdobju marsikaj zaplete.
Dolgoročno pa se bo po mojem
Vse uredilo tako, kot si že-
limo.«
Muharem Bolič, direktor
Vegrada Velenje: »Vse skupaj
je velika uganka, saj tudi vlada
ne ve, kaj nas čaka. Gotovo bo
plebiscit prinesel nekgj dobre-
ga, pa tudi kgj slabega, konkre-
tizirati pa je to dobro in slabo
težko. Mi delamo v celi Jugo-
slaviji in brez tega tržišča ne
moremo. Osebno menim, da
tega tržišča ne bomo izgubili.
Vsak v Vegradu bo naredil kar
največ, da do tega ne bo
prišlo.«
Alojz Došler, direktor To-
varne nogavic Polzela: »Trg se
je zaprl že pred plebiscitom,
težko pa je predvideti, kaj se
lahko zgodi še po njem. Ob na-
daljnjem zapiranju domačega
trga imamo pripravljeno izvoz-
no inačico, kar seveda pomeni
zadrževanje istega števila za-
poslenih pri nižjih osebnih do-
hodkih. Tudi v izvozu se lahko,
vs^ v prehodnem obdobju,
pojavijo problemi, vendar upa-
mo, da se bo vse izteklo kar
najbolj mirno in v zadovoljstvo
vseh. Tudi v preteklosti je Slo-
venija večkrat nakazala, da se
odloča za samostojno pot. Ved-
no so takšna prizadevanja na-
letela na nasprotovanja, a ved-
no seje po določenem času vse
skupaj uredilo. Menim, da bo
tako tudi tokrat.«
Maks Skarlovnik, direktor
LIP Slovenske Konjice: »Me-
nim, da bo plebiscit uspel.
K temu bo v veliki meri prispe-
val tudi volilni razplet v Srbiji.
Težko pa je ocenjevati, kaj
nam lahko osamosvojitev pri-
nese. Težko si je predstavljati,
kaj bo v bodoče s plačili, kaj
z varnostjo dobav ipd., saj ve-
mo, da so že sedaj težave v zve-
zi s tem nepremostljive in da
so ustavljene praktično vse do-
bave v Srbijo. Premalo je in-
formacij, da bi lahko predvide-
val, kaj vse se lahko zgodi,'vem
le, daje gospodarstvo trenutno
v katastrofalnem polož^u. To
velja tudi za naš izvoz, saj ne
dobivamo nikakršnih stimula-
cij. Sumim, da je Beograd na-
merno ustavil plačila, zato se
sprašujem, ali bomo morali
ustavljati tudi izvozno usmer-
jeno proizvodnjo. Pri tem pa
nas seveda ni nihče pooblastil,
da lahko tovarne speljemo
v stečaj.«
Tone Turnšek, direktor Pi-
vovarne Laško: »Pivovarna
Laško je s tem v zvezi v precej
problematičnem položaju, saj
prodamo v ostale republike,
predvsem v Hrvaško ter Bosno
in Hercegovino, 45 odstotkov
piva, približno 80 odstotkov
surovin pa dobimo pretežno
s srbskega trga. Pričakujemo,
da bo po plebiscitu na področ-
ju gospodarstva prevladal raz-
um in da bomo lahko ostali na
tem trgu brez kakšnih poseb-
nih pretresov, dodatnih carin
ali česa podobnega.«
Mirko Krajnc, predsednik
IS SO Celje: »Plebiscit je edina
možna pot za razčiščenje odno-
sov tako na gospodarskem kot
političnem področju. Vsaka
sprememba pa zahteva nove
pristope. Začetki bodo težavni,
potreben pa je optimizem in
upanje.«
RADO PANTELIČ
Marjan Krajnc
- kandidat za
poslovneža leta
Med letošnjimi nagrajenci
jugoslovanske Gospodarske
zbornice je tudi direktor
družbenega podjetja IKI
Ljubečna Celje, Marjan
Krajnc. Skupščina GZ Jugo-
slavije se je namreč odločila,
da Marjanu Krajncu podeli
Zlato plaketo za dosežene
poslovne rezultate v letu
1989.
Plaketo mu bodo podelili
na slavnostni seji zbornice
19. decembra v Beogradu.
Po izboru JMS Studia 6 iz
Sarajeva in Šole za poslovno
upravljanje v Zagrebu pa je
Marjan Krajnc uvrščen med
trideset kandidatov za na-
slov poslovneža leta. O izbo-
ru bodo glasovah tajno, 22.
decembra v hotelu Hyatt Re-
gency v Beogradu.
Visok jubilej
Pivovarne
Laška Pivovarna praz-
nuje letos 165. letnico. Za-
to bodo danes, v četrtek,
pripravili tiskovno konfe-
renco, na kateri namera-
vajo javnost seznaniti
s poslovnimi rezultati in
ostahmi spremljajočimi
aktivnostmi podjetja.
N.G.
TRAČI
niče ■
»čeprav nam je program-
sko-volUna konferenca pad-
la v vodo, sem vesela, je de-
jal predsednik celjskega ob-
činskega odbora Slovenske
demokratične zveze Miro
Gradič. Seveda lepo aranži-
rana ikebana na mizi ni bila
pripravljena za vnaprejšnji
pogreb konference.
Ob obisku Milana Kučana
in dr. Matjaža Kmecla v mo-
zirski občini je zrasla še ena,
čisto slavistična, na zeljniku
domačega premierja Alfreda
Božiča. Za Verbinčev slovar
tujk predlagamo: graben
(-na, -ni) - mali potoček (av-
tor Alfred Božič). Če bi tole
pri Verbincu in Toporišiču še
šlo skozi, pa bo pri ljudeh,
prizadetih ob poplavah, go-
tovo padlo na vse prej kot
plodna tla.
Na taistem srečanju je
novinar Silvo Grmovšek,
dopisnik Dela, presenečeno
ugotovil, da ima Kučan
očitno vse slovenske kraje
in večino direktorjev ter po-
membnih občinskih mož
v malem prstu. Imena pred-
stavnikov mozirske občine
je namreč stresal kar iz ro-
kava.
»Kar dobro mi je slo«, si
zadovoljno mane rane slo-
venski pravosodni minister
dr.Rajko Pirnat, ki je rado-
vedni (po njegovem pa naj-
brž tudi precej nergaški) Ce-
Ijanki odgovarjal na vpra-
šanje, kdaj bomo Slovenci
končno doživeli malce višjo
kulturno raven v republi-
ških poslanskih vrstah. Da
bo to takoj po plebiscitu, pa
si vseeno ni drznil odgovo-
riti.
Janko Sopar, dopsinik Te-
levizije Slovenije, pa je ža-
lostno jamral za starimi, do-
brimi časi, ko se noben dogo-
dek ni začel, dokler ni bila
zraven tudi televizijska eki-
pa. V Mozirju je bilo tokrat
drugače - televizijce, seveda
pa tudi druge novinarje, so
Mozirjani pustili skoraj eno
uro čakati pred zaprtimi vra-
ti občinske upravne zgradbe.
Res je, tudi po i^avah novi-
narjev, da savirijska skopost
ne pozna meja, ampak za
takšno negostoljubje tudi
poplava ni opravičilo.
Vse bolj naporne in delov-
ne dni ob koncu tedna imajo
zadnje čase tudi novinarji.
Še enkrat jemljemo pod lu-
po Janka Sopra, ki je jesen-
sko romanje od procesije do
procesije, od maše do sprav-
ne slovesnosti, zdaj službe-
no že bolj politično obarval.
Pa poglejmo - v petek »po-
poplavni obisk« Mozirja,
v soboto srečanje sloven-
skih županov z najvišjim
političnim vrhom Republi-
ke Slovenije v SLG Celje,
v soboto zvečer (končno ne-
kaj zanimivega) smučarski
ples in v nedeljo zgodaj do-
poldne predplebiscitno sre-
čanje v Slovenskih Konji-
cah. A glej ga, šmenta, Jan-
ko je bil ponovno viden že
v ponedeljek dopoldne.
»Ljubezen do seksa in vina
sta nam, Slovencem in Šta-
jercem, vendarle skupni toč-
ki«, je pomodroval celjski
občinski poslanec Liberalno-
'demokratske stranke in
dramski igralec Borut Ali^e-
vič, ko je razmišljal o nujno-
sti osamosvojitve Slovenije.
Z druge strani pa se je te-
ga vprašanja lotil podpred-
sednik celjske občinske
skupščine dr. Aleš Demšar.
V rezultat plebiscitne odlo-
čitve dr. Demšar ne dvomi,
zato pa ga veliko bolj skrbi,
kako bo s Slovenijo po ple-
biscitu. Opozoril je na ne-
varnost sklepanja konfede-
ralne pogodbe za vsako ceno
in z vsakomer, s^ smo ne-
koč že bili »alpski Hrvatje«.
In še pogled v zgodovino,
ki dokazuje, da smo bili Slo-
venci vselej dobri vojaki,
a žal, nikoli dobri politiki.
Vojaški uspehi od bojevanj
s Turki, mečevanj knezov
Celjskih, pa sodelovanje
v Napoleonovih bitkah so
Toneta Bukovca (SDZ Celje)
v vojaško dušo Slovencev
prepričala že brez pohvale
87. celjskemu peš-polku, ki
je junija 1915 na Soški fronti
dobil priznanje kot najboljši
polk Avstro-Ogarske vojske.
Kaj pa zdaj, ko se velik del
Slovencev zavzema za demi-
litarizacijo, na političnem po-
dročju pa nas čaka neizmer-
ljiv kup nalog?
»Hiti počasi« je staro re-
klo, ki tudi dandanašnji ni
za odmet, Šifrerjeve popev-
čice (če aktualiziramo) pa bi
se lahko naučili tudi politi-
ki. Tako se predstavnikom
celjskih političnih strank,
ki so sestavljali skupno izja-
vo o plebiscitu, ne bi zgodi-
lo, da bi med podpisnike
uvrstili tudi (Marojevičevo)
Zvezo za ohranitev enako-
pravnosti občanov.
Na novinarski konferenci
celjskih političnih strank ob
predstavitvi skupne izjave
o plebiscitu ni bilo opaziti
vodilnih Liberalno-demo-
kratiske stranke in Demo-
kratične zveze Kosova (če-
prav se obe stranki z izjavo
strinjata). Pomanjkanje časa
ali pa dejstvo, da bojna seki-
ra le ni povsem zakopana?
»Tudi prenoviterlji smo
sesalci, ne plazilci« je član
predsedstva SDP Slovenije
v Slovenskih Konjicah po-
jasnil Štefanu Verešu, ki se
je spraševal, če namerava-
mo Slovenci, ki so nam 45
let lomili hrbtenico, ostati
plazilci brez samozavesti.
Pahor namreč ni povsem
prepričan, da je bilo odklo-
nilno stališče dr. Bučarja do
»raporta« v zvezni skupšči-
ni pravilno, saj meni, da
moramo Evropo prepričati
v to, da smo se pripravljeni
pogajati in da je pokončna
drža sicer nekaj lepega, a sa-
ma po sebi ni dovolj. Takš-
nega mnenja pa so najbrž
tudi številni, zdaj že bivši
člani Pahorjeve stranke.
Razprava na Gomilskem
(udeležil se je je tudi dr.
France Bučar) je bila precej
vroča. Naprej je za ogreva-
nje poskrbel nikomur pozna-
ni mož, ki je za javni nastop
očitno potreboval kozarček
ali dva preveč, razhudil pa se
je nad nizkimi plačami, sledi-
li so mu še ostali - a vse raz-
prave skupaj niso mogle
ogreti ledeno mrzle dvorane.
Menda seje pokvarila peč.
»Slovenska vlada je prava
gasilska enota«, meni dr.
Bučar, svojo ugotovitev pa
utemeljuje z dejstvom, da
večina svojega dela sploh
ne more opravljati, ker vsak
dan sproti gasi razmere.
A gasilci v Sloveniji so ven-
darle poznani po svoji učin-
kovitosti, česar pa za novo
slovensko vlado še ne more-
mo zapisati.
Mati županja občine Ljub-
Ijana-Center nam je v soboto
no svojštven način pojasnila,
zakaj v Evropi takšno neza-
upanje do slovenskega ple-
biscita. Evropa pač ne razu-
me, da Slovenci še ne sodimo
v baletni zbor? Tudi vi ne
razumete? čisto preprosto je
- županja je namreč razvoj
naše nacionalne zavesti pri-
merjala z rojstvom in razvo-
jem otroka. To, od začetkov
s premikanjem glavice, do
plazenja, prvih korakov in
nadaljnjega razvoja, ki lahko
pripelje tudi v baletni zbor,
pa dobro poznamo. In plebis-
cit bo za Slovence pomenil
prav tisti trenutek, ko otrok
shodi.
In še nekaj smo izvedeli
v soboto dopoldne v celj-
skem SLG (predsednik dr.
Bučar seje vprašal, zakaj do-
godek prav v gledališču, s^j
politika menda ja ne sodi na
oderske deske) - namreč to,
da so župani nekaj izjemne-
ga, izbrani in nadpovprečni
ljudje. S stališčem domžal-
skega župana so se ostali naj-
bržda strinjali, saj ni bilo sli-
šati nobenega ugovora.
Za konec današnjih trač-
nic pa dobrohotna želja
»očeta slovenskega naro-
da«, kot zadnji čas že pravi-
jo Kučanu. Ob preobračanju
pregovorov, da so Angleži
v isti barki, Francozi pod
isto rjuho in Slovenci vselej
v isti kaši sije, pa tudi vsem
nam, zaželel, da bi končno iz
iste kaše zlezli pod skupno
rjuho. Je bolj prijetno, pa za
nataliteto najbrž tudi - ko-
ristno!
V pred ver ju Slovenskega
ljudskega gledališča, ki je
v času gledaliških predstav
sicer namenjeno klepetu ob
kozarčku, je bilo v soboto
dopoldne čisto drugače. Sla-
bi dve uri prohibicije za
Džemaila Džokoviča (ekipa
TV Slovenije) in Milana Ku-
čana ob točilnem pultu kas-
neje niti kozarček Zelenega
silvanca ni mogel potola-
žiti.
»Veliko smo govorili o pripravah na plebiscit. Nanj se
tudi v Šentjurju pripravljamo, a rajši kot o tem, bi vam
povedal, da bomo Šentjurčani dosegli v nedeljo najboljši
razultat«, je povedal župan Franc Kovač, kije svoje kolege
še zaprosil, naj njegova izjava nikar ne zveni preveč
samovšečno, zraven pa nazdravil konjiškemu kolegu
Jožetu Baragi.
Vse bolj zunanji minister Republike Slovenije dr. Dimi-
trij Rupel je minuli četrtek v Celje prišel naravnost iz
Moskve, Miranu Potrču pa je potožil, da zadeve s potnimi
listi niso kar tako. Litvanci, denimo, že imajo takšne, ki
veljalo po vsem svetu, le doma v Sovjetski zvezi jih ne
priznavajo. Kakšne pa naj si umislimo v Sloveniji, da
bomo z njimi lahko svobodno prihajali in odhajali?
4. stran - 20. december 1990
plebiscit
Kam bodo padale opeke?
Obisk slovenskih župa-
nov in nekaterih vodilnih
mož v Celju je bil seveda
priložnost za krajši klepet
o plebiscitu, času po njem,
bistvenih nalogah, ki nas
čakajo in o tem, kako se na
plebiscit pripravljajo po
posameznih občinah na
Celjskem. Takole so pove-
dali:
Milan Kučan, predsednik
predsedstva: »Po plebiscitu
bo treba najprej poskrbeti za
gospodarsko in socialno sta-
nje v Sloveniji. Pravne osno-
ve, da prevzamemo v svoje
roke gospodarsko in razvoj-
no politiko, v veliki meri
imamo, po plebiscitu bodo
stvari še jasnejše, predvsem
pa moramo poskrbeti za ma-
terialno podlago naše samo-
stojnosti in suverenosti. Ena
prvih nalog bo pospešeno
delo pri sprejemanju ustave,
ki bo določila gospodarska
in politična razmerja za dru-
gačen sistem, določila bo or-
ganizacijska načela države in
postavila mejo. do kod lahko
seže državna oblast do svoje-
ga človeka. Nadalje bomo
sprejemali ukrepe, ki bodo
pomenili odkleplanje od fe-
deracije in priklapljanje ha
naš politični in gospodarski
sistem. To je proces, obenem
pa bo treba v tem času skr-
beti, da ne bo prišlo do stihij-
skega razpada jugoslovan-
ske države. V tem primeru
bodo namreč opeka in tra-
movi leteli tudi na našo drža-
vo. V naslednjih šestih mese-
cih je treba pripraviti spora-
zum o sodelovanju med re-
publikami ter mednarodno
javnostjo. Glede sedanje
strankarske enotnosti pa bi
dejal takole: napak bi bilo,
če bi to enotnost razumeli
-kot enoumje, kot ponovno
nastajanje političnega prizo-
rišča, ki bi prikrivalo dejan-
ske razlike. Neenotnost bi
bila v škodo slovenskemu
narodu, uresničevanje skle-
pov po plebiscitu pa mora
biti stvar pluralizma, potreb-
ne so nam različne ideje, da
bomo lahko med njimi izbi-
rali najboljše. In kot sem de-
jal v razpravi v gledališču:
prepričan sem, da bomo iz
skupne kaše prišli pod skup-
no rjuho, kjer nam bo, upam,
veliko prijenejše.«
Lojze Peterle, predsednik
vlade: »Za našo vlado je ple-
biscit gotovo dejstvo, v na-
slednjih mesecih nas čakajo
predvsem trije projekti.
V prehodnem obdobju je tre-
ba zagotoviti minimalno
funkcioniranje zveznih usta-
nov, da ne bi prišlo do ne-
kontroliranega razpada zvez-
ne države in opredeliti tisto,
kar smo pripravljeni financi-
rati. Drugo je projekt od-
klapljanja od federacije. To
pomeni sprejetje novih zako-
nov in ukinitev zvezne zako-
nodaje. Naj navedem samo
primer carine. Po plebiscitu
jo lahko prevzamemo v svoje
roke. čeprav lahko deluje po
zveznem zakonu, toda, kot
sem dejal, pod slovensko
kontrolo. Tretje je projekt
bodočega sožitja. Nam ni za
izločitev iz sedanjega prosto-
ra in časa, nesmiselno bi bilo
prekinjati sodelovanje z re-
publikami, vendar je to so-
delovanje treba zgraditi na
novih temeljih in poiskati
skupne interese.«
Jože Baraga, Slovenske
Konjice: »Obdobje pred ple-
biscitom bi v naši občini oce-
nil kot dobro. V eni naših
gostiln so se pred dnevi sko-
raj stepli, ko je nekdo posku-
šal malce izzivati in je govo-
ril proti plebiscitu. Pripravih
smo tudi vrsto aktivnosti, na
primer javni shod z pred-
stavniki republike v nedeljo,
o plebiscitu smo in še bomo
govorili v skupščini, prav ta-
ko po posameznih
strankah.«
Franc Potočnik, Šmarje
pri Jelšah: »Ljudje v občini
so plebiscitu vsekakor na-
klonjeni, tako da računam
na visoko udeležbo in tudi
na dober rezultat. Kakšnih
visokodonečih akcij nima-
mo. Sestale so se vse stran-
ke, pripravili smo plakate in
shode, poleg tega poskuša-
mo na nekatera vprašanja
odgovarjati tudi v kontakt-
nih oddajah na našem
radiu.«
Franc Kovač, Šentjur: »V
šentjurski občini smo pri-
pravili zborovanja po krajev-
nih skupnostih in po pogo-
vorih z ljudmi imam obču-
tek, da so vsi za samostojno
Slovenijo. Zato tudi napove-
dujem stoodstoten rezultat.
V tem tednu imamo še nekaj
prireditev. V torek je bila
javna tribuna, kjer so sodelo-
vali nekateri republiški
strankarski prvaki, danes
bosta v občini Ivan Oman in
Alojz Trstenjak, jutri pri-
pravljamo še kulturni večer.
V občini bomo imeli 23. de-
cembra tudi referendum
o samoprispevku. To so žele-
li predvsem ljudje iz bolj od-
daljenih krajevnih skupnosti
in gre za čisto pragmatičen
pristop, ne pa za.kakšno izi-
gravanje.«
Miloš Veršec, Laško: »Po-
dobno kot v drugih občinah
so se v Laškem sestale vse
stranke in sprejele skupen
proglas. Natisnili smo ga
v 12 tisoč izvodih, skupaj
z vabilom ga bodo dobili vsi
volilci. Razpoloženje med
ljudmi je dobro, tako da ra-
čunam na vsaj 80 odstoten
uspeh.«
Anton Roječ, Celje: »Prav
zadovoljen sem, da se v na-
šem Celju dogaja zadnje čase
toliko pomembnih stvari, tu-
di današnje srečanje krepi
vlogo mesta, ki si to prav go-
tovo zasluži. V tem prostoru
je rastla slovenska tradicija
v vsakem pogledu. Glede
plebiscita pa bi dejal, da
v Celju ne pričakujem po-
sebnih težav, rezultat ni
dvomljiv, vsekakor pa brez
organiziranega pristopa ne
gre. zato smo tudi pripravili
skupno izjavo strank in vrsto
aktivnosti v času pred ple-
biscitom.«
Pankrac Semečnik, Vele-
nje: »V velenjski občni smo
sprejeli skupen proglas vseh
strank, objavljen je v časopi-
su. na radiu in preko kabel-
ske televizije. Pripravljam še
poseben poziv župana. Ve-
lenjska občina ima okrog 25
odstotkov tujerodnega pre-
bivalstva in doslej ni opaziti
nobenih aktivnosti proti ple-
biscitu. Nasprotno. Najavila
se mi je skupina muslima-
nov, ki želijo ustanoviti
stranko demokratične akci-
je. Te ljudi poznamrže dolgo
živijo v tem prostoru, prepri-
čan sem, da želijo tu tudi
ostati in da je njihovo delo
dobronamerno.«
IRENA BAŠA
Dobra usoda?
Konferenca celjskega ob-
činskega odbora Demokra-
tične zveze Slovenije se je
spontano spremenila v eno
prvih predplebiscitnih ma-
nifestacij v Celju - srečanja
v Narodnem domu pa so se
poleg predstavnikov osmih
celjskih političnih strank in
številnih občanov udeležili
tudi ministra dr. Dimitrij
Rupel in dr. Rajko Pirnat,
Miran Potrč iz SDP, Mojmir
Ocvirk iz LDS in Vojko
Volk iz Socialistične
stranke.
Vsi govorniki so utemelje-
vali potrebnost slovenske
odločitve za plebiscit ter svo-
ja stališča utemeljevali iz
zgodovinskega, kulturnega,
gospodarskega in politične-
ga vidika. Že tretjič v tem
stoletju imamo Slovenci pri-
ložnost, da se izrečemo za
svojo samostojnost in opre-
delimo nadaljnjo usodo slo-
venskega naroda, zato je po-
membnost odločitve na ne-
deljskem plebiscitu še toliko
bolj zgodovinska.
Vendar pa bo odgovornost
Slovencev za svojo lastno
prihodnost še bolj kot ob iz-
rekanju v nedeljo, preizkuša-
na v času po plebiscitu. »Slo-
vencem je zapisana dobra
usoda, če...«, je dejal eden
od razpravljalcev in pri tem
naštel vrsto nalog in vpra-
šanj, ki jih bomo morali po
plebiscitu uspešno reševati.
če želimo, da bo naša prihod-
nost potrdila pravilnost zgo-
dovinske odločitve. Pri tem
pa velja razmisliti še o bese-
dah dr. Dimitrija Rupla, ki
je opozoril, da smo Slovenci
dolgo časa prepuščali po-
membne odločitve drugim
(od Avstro-Ogrske do odlo-
čanja v Beogradu), zdaj pa
smo prišli do trenutka, ko
moramo sami izpolnjevati te
naloge, če se želimo ohraniti..
Tudi mednarodno priznanje
bo samostojna Slovenija slej
ko prej dobila, če bo evrop-
ski in svetovni javnosti do-
kazovala, da je sposobna
svoje odločitve demokratič-
no izpolnjevati, meni dr.
Rupel.
Da je bilo v času po voli-
tvah med slovenskimi stran-
kami veliko različnosti, je
znano dejstvo - prav tako pa
poenotenje strankarskih sta-
lišč ob plebiscitu ne pomeni,
da slovensko politično delo-
vanje znova vodi v enoumje,
ampak podporo suvereni in
samostojni deželi (državi)
Sloveniji. »Natančen odgo-
vor na to, kako bo po plebis-
citu, je zaenkrat nemogoče
dati,« je menil Mojmir
Ocvirk (LDS), vendar pa je
v imenu svoje stranke (ki ji
ni vseeno v kakšni deželi ži-
vimo in bomo živeli) oblju-
bil, da si bo treba v Sloveniji
prizadevati za čimbolj še živ-
ljenje.	,
IVANA STAMEJČIČ
Novi potni iisti v ietu dni
Na tiskovni konferenci, ki
so jo v torek pripravili v Can-
karjevem domu, udeležili pa
so se je predsednik predsed-
stva Milan Kučan, predsed-
nik slovenske skupščine
France Bučar in predsednik
vlade Lojze Peterle, pravza-
prav ni bilo slišati kakšnih
presenetljivih in novih izjav,
vprašanja novinarjev pa so se
vrtela predvsem okoli razmer
po plebiscitu.
Vsi trije predsedniki so po-
novno zagotavljali, da bo ple-
biscit pomenil samo izraz volje
državljanov Slovenije, da ho-
čejo samostojno in suvereno
državo, kako se bodo stvari od-
! vijale v prihodnjih mesecih pa
bo odvisno predvsem od dogo-
vorov z ostalimi republikami.
Slovenija po plebiscitu še na-
prej ostaja konstitutivni del
Jugoslavije, njeni predstavniki
so se pripravljeni pogovarjati
z vsemi ostalimi republikami,
samostojna država pa ne po-
meni spreminjanja državnih
ali republiških meja. Precej
vprašanj novinarjev seje nana-
šalo na mednarodno priznava-
nje suverene Slovenije, pri če-
mer je Peterle dejal, da se sta-
lišča do Slovenije in Jugoslavi-
je v zadnjem času precej spre-
minjajo. »Precej več je razu-
mevanja med politiki kot tudi
med gospodarstveniki, takšna
gledanja pa je pospešilo tudi
volilno dogajanje v Srbiji, kjer
zmago prejšnjega sistema lah-
ko nekateri razumejo kot po-
novno možnost restavriranja
dosedanjega modela po vsej
državi,« je menil Peterle. Do-
polnil ga je Milan Kučan, ki je
dejal, da kljub vsemu tudi
v Srbiji obstoja opozicija, poli-
tika, ki ni pripravljena na po-
govore, pa ne vodi nikamor.
S tiskovne konference velja
izpostaviti predvsem dva bolj
konkretna odgovora. Na vpra-
šanje, ali bomo v Sloveniji
v kratkem dobili nove potne
liste, je Peterle dejal, da ure in
dneva sicer ne more napoveda-
ti, da pa naj bi jih zamenjali
v roku enega leta. Drugo kon-
kretno vprašanje se je nanaša-
lo na državljanstvo, v zvezi
s tem so predsedniki pojasnili,
da bo zakon o državljanstvu
vsak čas v proceduri, narejen
bo po evropskih standardih,
zaenkrat pa ni nobenih ovir za
dvojno državljanstvo.
V nadaljevanju tiskovne
konference je bilo slišati še ne-
kaj vprašanj v zvezi z volitva-
mi. Tudi te nimajo s plebisci-
tom nobene povezave so pojas-
nili predsedniki, vse v zvezi
z volitvami je stvar nove slo-
venske ustave. Predsedniku
Peterletu so novinarji zastavili
tudi vprašanje, kaj bo vlada po
plebiscitu storila za bolj učin-
kovit gospodarski sistem in ali
bo morda zamenjal kakšnega
svojega ministra. Po Peterleto-
vih besedah za kakšno zame-
njavo ni potreb, svojo ekipo bo
okrepil z strokovnjakom sve-
tovne banke za angažiranje tu-
jega kapitala,
Calle po
plebiscitu
v uvodnem, pozdravnem
nagovoru udeležencem slo-
venskega predplebiscitne-
ga srečanja v Celju, je žu-
pan Anton Roječ predstavil
tudi vizijo življenja po ple-
biscitu v mestu ob Savinji.
»Plebiscit je življenje«, je
dejal v uvod svojih pogle-
dov na to, kakšno bo Celje
v petih letih po plebiscitu.
Že takoj v začetku leta 1991
naj bi se cene v trgovinah
(zaradi ukinitve 'zveznega
prometnega davka) znižale
za 20 odstotkov, Celje pa
naj bi v petih letih uredilo
vsa makro-infrastrukturna
vprašanja s poudarkom na
izgradnji avto ceste. Celje
bo postalo poslovno-mana-
gerski center, ekološki pro-
blemi bodo preteklost, saj
bo mesto ob Savinji imelo
ekološko čisto in poslovno
uspešno industrijo. Zaseb-
na iniciativa bo v polnem
razmahu, Celje bo sejem-
sko mesto z okrepljeno tu-
ristično dejavnostjo.
Da le vizija ne bi iluzija
postala! Kajti vprašanja
o uresničevanju te napove-
di bomo županu pogosto
zastavljali.
L S.
Laški demokrati za samostojnost
Vse stranke laškega Demosa se pripravljajo na nedeljski ple-
biscit. Prvi so o tem že pred dnevi spregovorili člani občinskega
odbora Slovenske demokratične zveze na svojem rednem let-
nem občnem zboru. Nanj so povabili tudi podpredsednika slo-
venske SDZ dr. Huberta Požarnika in predsednika skupščine
občine Laško Miloša Veršca.
Dr. Požarnik je orisal pomen, cilje in prizadevanja slovenske
demokratične javnosti za jasno odločitev na referendumu. Nani-
zal je vrsto argumentov za zgodovinsko opredelitev slovenskega
naroda, dotaknil pa se je tudi možnih spremljajočih težav Ob
tem.
Laški župan Miloš Veršec ter republiški poslanec Janko Deže-
lak sta v nadaljevanju poudarila skupna prizadevanja Demoso-
vih strank za uspeh plebiscita in pomen zavestne, kulturne
naravnanosti Slovencev pri odločanju za lastno državo.
Laški demokrati so v razpravi izrazili odločenost za plebiscit.
Podprli so predlog za organiziranje mobilnih glasovalnih mest
v občini ter obljubili pomoč pri pripravah in izvedbi zastavljenih
nalog.	T. Š.
Konjiške stranke za plebiscit
Občinski odbori sedmih strank, ki delujejo v občini Slovenske
Konjice, so na sestanku 11. decembra sprejeli skupno izjavo,
s katero se obračajo na vse občane. V njej vse pozivajo, da
pridejo na plebiscit in na njem pokažejo svojo pokončnost in
odločnost. Odločitev ZA samostojno in suvereno Slovenijo
namreč ni več zgolj politična deklaracija, ampak gospodarska
nuja, pogoj našega preživetja, sporočajo stranke.
Politične stranke
vabimo občane Celja na
javno prireditev,
ki bo, v petek, 21. 12. 90 ob 15. uri pred kinom
Union
Ob prijetnem kulturno-zabavnem programu vam bo-
do o plebiscitu spregovorili republiški in občinski
predstavniki posameznih strank.
Vljudno vabljeni
Plebiscit je izpit pred zgodovino
Oaiočiiev bo pravilna, če jo bo potrdila bodočnost
Na povabilo slovenskega predsednika
Milana Kučana, predsednika skupščine
dr. Franceta Bučarja in slovenskega
premiera Lojzeta Peterleta so se v sobo-
to v slovenskem ljudskem gledališču
v Celju zbrali slovenski župani. Raz-
pravljali so o pripravah na plebiscit, ki
naj bi jih v občinah prevzele skupščine
z izvršnimi sveti, v skoraj vseh sloven-
skih občinah pa so v pripravah na ne-
deljsko izrekanje poenoteno nastopile
tudi politične stranke.
Kučan je poudaril, da je plebiscit za-
vestno dejanje, demokratični izraz enot-
nosti političnih sil slovenskega naroda in
hkrati tretja priložnost Slovencev v tem
stoletju, da se izrečemo o svoji prihodno-
sti. Dve smo že zamudili, je misel nada-
ljeval dr. Bučar, ki je dosedanje povezo-
vanje Slovencev v jugoslovansko državo
in sploh oba njena nastanka označil za
rojstvo držav z genetsko napako. Rojstvo
stare Jugoslavije je temeljilo na poenote-
nju različnosti, vezanju narodov v enotno
nacionalno državo, kar je bila zgodovin-
ska napaka, saj so bili takrat Slovenci,
Hrvatje in Srbi že izoblikovane nacije. Na
tej osnovi nasilnega združevanja naro-
dov, ki so imeli lastno identiteto, pa je
nastala tudi Avnojska Jugoslavija. Zdaj
smo pred tretjo odločitvijo, ali hočemo
ostati Slovenci.
Nezaupapje in nerazumevanje sloven-
skih zahtev po samostojnosti v Evropi in
svetu temelji na strahu pred nacionaliz-
mom, ki je v preteklosti pomenil agresiv-
nost, zdaj pa ga enačijo s separatizmom.
A pri Slovencih (pa tudi v drugih deželah
na Vzhodu) gre za prebujeno narodno
zavest. Evropa in svet se združujeta, Slo-
venci pa se hočejo odcepiti, razdružiti
- je temeljni nesporazum, ki ga moramo
Slovenci po demokratični, a dovolj glas-
ni poti pojasniti. Če se hočemo Slovenci
povezovati v evropske in svetovne toko-
ve, moramo biti najprej suvereni, da lah-
ko del svoje suverenosti prenesemo na
višjo raven in v mednarodni skupnosti
sodelujemo kot njen integrativni del.
Nacionalna država preteklosti je torej
relikt in ne naša pot v prihodnost. Če
hočemo Slovenci postati politični sub-
jekt s priznano »opravilno« sposobnost-
jo, da se bomo lahko pogovarjali s sve-
tom, bomo po plebiscitu morali ubrati
svojo lastno pot. Od te poti pa je odvisno,
ali bomo s plebiscitom uspešno opravili
izpit pred zgodovino ali ne.
IVANA STAMEJČIČ
Po plebiscitu zaradi njega samega
v Sloveniji ne bo težav, bodo pa, najbrž,
zaradi korakov, ki jih bomo naredili.
Pri tem je treba resno upoštevati ne-
strukturiranost naše družbe, saj vse slo-
venske politične stranke temeljijo na
liderskih osnovah. Ob tem in naraščajo-
čih težavah v gospodarstvu, pa se je
bati populizma in zahtev po »močni ro-
ki«. Temelj ravnanja v prihodnosti je
zaradi tega tudi ureditev zakonodaje,
na kar so opozarjali tudi slovenski žu-
pani.
plebiscit
20. december 1990 - stran 5
Neslovenci o plebiscitu
čez tri dni bomo Slovenci
sprejeli najusodnejšo odloči-
tev v povojni zgodovini naše-
ga naroda in nemara prelom-
no. Usoda pa je zla, je mila in
je tudi srečna. In še to vemo,
da si svojo usodo kroji vsak
po svoje, torej tudi narod.
Zvezde s tovrstnimi usodami
oziroma odločitvami, kot bo
nedeljska, nimajo nobene zve-
ze. Glavno vlogo morajo odi-
grati razum, preudarnost, za-
vest in kultura ter samoza-
upanje.
O slovenskem plebiscitu pa
se ne odločajo le Slovenci.
Med nami je veliko ljudi, v ka-
terih se ne pretaka slovenska
kri, a so kljub temu že dolgo ali
le krajši čas z nami. Tu misli-
mo predvsem na veliko ljudi,
ki so se iz različnih razlogov
priselili k nam in med nami
ostali, in ki jim preprosto reče-
mo Neslovenci. Kako ti razmi-
šljajo ob plebiscitu, s kakšnimi
dilemami se srečujejo, morda
jih mučijo tudi skrbi, kaj in ka-
ko bo z njimi. Da bi dobili vsaj
približno sliko, smo o sloven-
skem plebiscitu vprašali nekaj
celjskih Neslovencev.
Drago Bokšan, 59 let, Srb:
»V Sloveniji živim že trideset
let in mislim, da plebiscit kaj
bistvenega ne bo spremenil.
Jugoslavija je že tako majhna
država in vse republike so bolj
ali manj samostojne, zato se mi
zdi formiranje novih meja, ki
bi nas še bolj razdelile, nesmi-
sel. Še posebno zdaj, ko se
v svetu meje odpirajo. Mislim,
da bi nas sama odcepitev lah-
ko pripeljala še celo na slabše.
Zastarela proizvodnja se bo
kmalu začela ustavljati, na ce-
sti bo vedno več brezposelnih,
socialni-problemi bodo ogrom-
ni, za popolno preosnovo pa bo
potrebnih kar nekaj let. Sicer
pa bomo videli, kako daleč bo-
mo prišli.«
Zlatko Runjak, 37 let, Hrvat:
»Sem za plebiscit. V Sloveniji
živim že petnajst let. Imam že-
no, ki je Slovenka in imava
šest otrok. Želim si le, da bi
v samostojni Sloveniji vladala
demokracija in mislim, da ne
bi bilo prav, da bi še kar naprej
pošiljali denar za druge repu-
blike. Naše plače pa naj bi bile
boljše. Upam, da v samostojni
Sloveniji ne bomo izgubili pra-
vic, ki smo jih imeh do sedaj
mi, ki nismo pravi Slovenci.
Zavzemam pa se, da bi se lju-
dje različnih narodnosti lepo
razumeli med sabo po načelu
bratstva in enotnosti.«
Živko Dogatovič, 43 let, Bo-
sanec: »Sem za plebiscit. Red-
no spremljam dogodke, ki jih
je v tem predplebiscitarnem
obdobju veliko. V Sloveniji ži-
vim že enaindvajset let, imam
ženo Slovenko in tri otroke.
Mislim, da se nismo prehitro
odločili glede vprašanja samo-
stojnosti Slovenije. Želim le,
da bi bili pogoji, zlasti socialni,
boljši, da bi bilo več dela in
uspehov pri delu ter da bi ime-
h boljše plače. Sploh pa me ni
strah, da bi vmes posegla voj-
ska. Upam pa, da se ob nas,
Neslovence, ne bo nihče spoti-
kal, ker pač nismo pravi Slo-
venci.«
Mirko Čalušič, 35 let, Hrvat:
»Do zdaj redno spremljam do-
godke okoli plebiscita. Jaz
sem za plebiscit. Po osamosvo-
jitvi Slovenije naj bi bile boljše
plače in če bodo ljudje za svoje
delo dobili več denarja, bodo
svoje delo tudi raje in bolje
opravljali. Tukaj živim že
osemnajst let. Imam ženo in
dva otroka. Mislim, da se bo-
mo vsi odločili za plebiscit, ker
bomo tako končno ustavili po-
šiljanje financ drugim republi-
kam. Upam, da v naše dogaja-
nje ne bo posegla vojska. Moja
največja želja je, da bi bil mir.
Milorad Sarajiija, 37 let, Bo-
sanec: »Tu sem že trinajst let,
sem poročen in oče dveh
otrok. Vprašanje je težko, saj
nihče ne ve, kako bo v Sloveni-
ji po blebiscitu. Lahko da bo
boljše, lahko slabše, ampak saj
slabše že skoraj ne more biti.
Zaupam vodilnim, saj vedo,
kaj delajo, kako bo s Slovenijo
pa se bo pokazalo šele čez ne-
kaj let. Za mladino pa bo drža-
va Slovenija prava, če se bo
mladina zavedala, kje živi. Mi-
slim na tisto mladino, ki v Slo-
veniji živi komaj nekaj let. Njej
se bo godilo boljše, če bodo
s Slovenci navezovali pristne
stike. Mislim, da se mladi tega
zavedajo. Upam na vse dobro,
posebno še, ker sem že četrti
mesec na prisilnem dopustu,
moj osebni dohodek pa je iz
meseca v mesec slabši.«
Fatima Šehič, 30 let, Musli-
manka: »Sem za odcepitev
Slovenije od Jugoslavije oziro-
ma za njeno samostojnost.
Upam, da bodo politiki to, kar
nam danes obljubljajo, tudi
storili in da na bo vsem po ple-
biscitu šlo na boljše. Slovenija
si je naložila veliko načrtov in
upam, da bodo v prihodnjem
letu vsaj nekateri uspešno iz-
vedeni. V Sloveniji sem že de-
set let in tu nameravam tudi
ostati, saj sem zadovoljna
s službo, ki jo imam.«
Dragan Kimidžikič, 38 let,
Srb: »V Sloveniji živim že pet-
najst let. Mislim, da je vpraša-
nje plebiscita še nedokončano.
Ni lepo, da se Slovenija hoče
odcepiti, saj že stara modrost
pravi: Več nas je, močnejši
smo. Po plebiscitu, če bo, seve-
da, uspel, pa mishm, da bo
v Šloveniji še slabše. Vem, da
ima Slovenija dobro politiko,
eno najboljših, vendar pa to še
ne pomeni vse. Včasih smo bili
ugledna država, danes pa se
pogovarjamo o odcepitvi.
V glavnem lahko rečem, da mi
je bilo do zdaj tukaj zelo lepo
zelo lepo in rad bi, da bi bilo
tako še naprej.«
Celjani so v soboto začudeno gledali skupino slovenskih županov, ki so si skupaj
z Milanom Kučanom, dr. Francetom Bučarjem in Lojzetom Peterletom ogledali mestne
znamenitosti. Iz gledališča so se podali mimo Knežje palače (Spodnji grad) do Pokrajin-
skega muzeja, kjer jim je o zgodovini Celja spregovoril magister Janez Cvirn, skozi
mestni park in mimo Vodnega stolpa do hotela Evropa.
Foto: EDO EJNSPIELER
Povzeto po Delovni reviji Most.
Stranke o plebiscitu
čeprav smo Slovenci gle-
de na svoj jezik, kulturo,
ozemlje, poseben zgodovin-
ski razvoj in gospodarsko
sposobnost nesporno samo-
stojen in z drugimi enako-
praven narod, doslej nikoli
nismo uživali temeljnih na-
cionalnih in političnih pra-
vic. Od karantanskih časov
nam nikoli ni uspelo ustva-
riti lastne države. Vedno
smo bili hlapci na lastni
zemlji, vedno so o nas odlo-
čali drugi.
Tudi v novi Jugoslaviji
Slovenci nismo mogli uve-
ljaviti pravice do samoodloč-
be. Od vsega začetka smo bi-
li izpostavljeni najrazličnej-
šim pritiskom centrahzirane
oblasti in tudi danes, ko so
se razmere na svetovnem, pa
tudi domačem političnem
prizorišču bistveno spreme-
nile, nam iz dneva v dan gro-
zijo z vpeljavo izrednih raz-
mer, z represijo in silo, nas
grobo žalijo in na vsako še
tako razumno in sprejemlji-
vo zahtevo odgovarjajo z aro-
ganco in cinizmom. Dogaja-
nje v zadnjih letih in zlasti
v zadnjih mesecih jasno go-
vori o tem, da sedanje Jugo-
slavije ni mogoče ohraniti.
Nesporazumi, provokacije in
tudi odkrite sovražnosti, ki
jih danes doživljamo Sloven-
ci v Jugoslaviji, so dokaz
prelomnosti sedanjega zgo-
dovinskega trenutka: so ob-
veza, da v jasni obliki izreče-
mo svojo voljo, iz katere sle-
dijo dejanja v prihodnosti.
Naša odločitev je lahko sa-
mo ena. Slovenci smo trdno
odločeni živeti v suvereni in
samostojni državi slovenske-
ga naroda, državi, ki bo te-
meljila na spoštovanju člo-
vekovih pravic in svoboščin,
v samostojni in demokratič-
ni državi, ki bo zagotavljala
duhovno in gmotno blaginjo
državljanov Slovenije in bo
sama odločala o bodočih po-
vezavah v okviru prenovlje-
ne Evrope. S trdno vero, da
bi nam odločitev za samo-
stojno in neodvisno Sloveni-
jo omogočila boljše in učin-
kovitejše reševanje nakopi-
čenih problemov in dosega-
nje nove kvalitete življenja
državljanov v Sloveniji in
ker se zavedamo, da je ures-
ničitev samostojne države za
nas dolžnost in to ne zgolj
zaradi priložnosti, temveč
zaradi lastnega narodnega
dostojanstva, zaradi vredne
prihodnosti nas in odgovor-
nosti do tistih, ki prihajajo za
nami, stranke v Celju v pri-
pravah na plebiscit nastopa-
mo enotno.
Pred kinom Union v Celju
bo jutri ob petnajstih javni
shod, kjer bodo predstavni-
ki strank govorili o plebis-
citu, shod pa naj bi bil obe-
nem tudi zabavna prire-
ditev.
Tudi
Žalčani
enotni
Za skupno mizo so
minuli teden sedli tudi
predstavniki vseh poli-
tičnih strank v žalski
občini. Sprejeli so skup-
no izjavo o plebiscitu,
kjer pravijo takole:
Pozivamo vse držav-
ljanke in državljane, vse
Slovenke in Slovence in
vse tiste, ki čutite Slove-
nijo kot svojo domovi-
no, da pridete v nedeljo,
23. decembra, na volišča
in se odločite za neod-
visno in suvereno drža-
vo Slovenijo. Naša
skupna domovina in mi,
ki živimo v njej, smo
skupaj na razpotju zgo-
dovine, odločamo se
v svojem- imenu, toda
odločamo se tudi za vse
naslednje generacije.
Odločamo se za pred-
vsem zaradi tega, ker že-
limo sami odločati
o svoji usodi, o dohod-
ku, ki ga ustvarjamo in
o usodi naših otrok.
Kot polnoletnost za otroka
Skupno izjavo o plebiscitu je v Celju
podpisalo enajst političnih strank,
predstavili pa so jo na tiskovni konfe-
renci v narodnem domu pred tednom
dni. Ob tem so predstavniki strank še
podrobneje pojasnili stališča do ple-
biscita.
Miran Prezelj, Slovenska kmečka
zveza: »Naši pogledi in stališča stran-
ke so povsem razvidni iz skupne izja-
ve, plebiscit naj bi pomenil korak na-
prej tudi za kmetijce in brez dvoma
bomo podprli vse aktivnosti pred ple-
biscitom.«
Zvone Utroša, Socialistična stran-
ka: »Plebiscitarni daje nujen za suve-
reno Slovenijo, ni pa zadosten pogoj za
uresničitev ciljev slovenskega naroda.
Ne gre le za uresničitev sanj o lastni
državi, gre za radikalne posege v siro-
mašenje družbe, nezaposlenost, social-
ne napetosti. Nisem za nobeno evfori-
jo, je pa plebiscit gotovo politično de-
janje, ki nosi za sabo spremembe na
vseh področjih.«
Miro Gradič, Slovenska demokra-
tična zveza: »Na voljo imamo dve
možnosti: ali se sedanja travma nada-
ljuje ali pa se odločimo za svobodno,
suvereno državo, v kateri se bodo teža-
ve sicer nadaljevale, toda narod bo
imel svojo vizijo razvoja. Slovenski na-
rod nima izbire. Če nam bo zmanjkalo
poguma, ostane samo še izčrpavanje.
čez leta pa bo v tem prostoru lahko
samo še narodnostna manjšina.«
Stanislav Pirnat, Stranka zelenih:
»Pozitivni izid plebiscita je začetni ko-
rak k boljšemu gospodarskemu in
ekološkemu stanju. Upam, da bomo
znali odločitev uveljavljati v vsako-
dnevnem življenju, poleg tega pa zna-
nje in delovoljnost. Naj bo sporazum
slovenskih strank veljaven. Tekmuj-
mo, sotekmovalcev pa ne spodna-
šajmo.«
Rudolf Križanič, Stranka sivih
panterjev-upokojencev: »Pozitivno
ocenjujem enoten nastop vseh strank,
želimo pa predvsem samostojno in de-
mokratično državo. Nekateri v Jugo-
slaviji so polnih ust propagande o tem,
da ne bo pokojnin, da bodo slabe pla-
če. Takšne propagande ne potrebuje-
mo, prav tako ne Miloševičevih provo-
kacij. Smo za ločitev od Srbije, kajti
kdor laže, takšnemu ne moreš verjeti.«
Anton Rejc, Socialdemokratska
stranka: »Predvsem drugi so želeli, da
bi bil slovenski narod narod hlapcev.
Slovenec sam se ni tako počutil, narod
je napredoval, ustvaril lastno kulturo
in civilizacijo, ki ne more podleči srb-
skemu imperializmu. Samostojnost
Slovenije se mora slej ko prej pokazati
tudi v materialnem blagostanju. Fede-
racija je balast in ko tega balasta ne bo
več, se nekaj mora spremeniti, kon-
kretno že s tem, da se ne plačujejo več
zvezni davki. Samostojna Slovenija
pomeni tudi stroške, ki pa bi jih lahko
pokrivali z dajatvami, ki jih sedaj pla-
čujemo drugam. Pričakujem nekaj te-
žav v mednarodnih krogih, vendar so
to problemi, ki nas ne bi smeli zausta-
viti.«
Željko Cigler, Stranka demokratič-
ne prenove: »Jugoslavija je danes
v pat poziciji zaradi razpada pravnega
reda. Po plebiscitu se mi zdi najpo-
membnejše oblikovanje zakonodaje,
ki bo zagotavljala učinkovitost držav-
nih institucij. Plebiscit pomeni tudi
odločitev za evropske standarde v go- -
spodarstvu, v prehodnem obdobju pa
je treba zagotoviti, da na ozemlju Slo-
venije ne bo tuje vojske.«
Matjaž Železnik, slovenski krščan-
ski demokrati: »Pristopamo k plebis-
citu, ker ne želimo ponavljati napak iz
preteklosti. Prepričan sem, da bi znali
sami bolje upravljati s svojo državo.
Zal smo Slovenci narod, ki raje stopa-
mo po trnovi poti. Drugi narodi takoj
pristopijo k obhkovanju ustave, mi po-
trebujemo najprej plebiscit kot obliko
našega samopotrjevanja. Plebiscit raz-
umemo tudi kot garancijo za uveljav-
ljanje človekove svobode in človeko-
vih pravic.«
IRENA BAŠA
6. stran - 20. december 1990
plebiscit
ISTIH MISLI
Foto: EDI MASNEC
Prihaja ura resnice
Konjičane zanima Slovenija po plebiscitu
Približno sto ljudi se je
v nedeljo dopoldne zbralo
v konjiškem kulturnem do-
mu na pogovoru o plebisci-
tu za samostojno in neod-
visno Slovenijo. Sodelovali
so član republiškega pred-
stva Ivan Oman, podpred-
sednik republiške skupšči-
ne Vitodrag Pukl, podpred-
sednik Slovenske demokra-
tične zveze dr. Igor Omerza
ter član predsedstva Stran-
ke demokratične prenove
Borut Pahor.
Republiški in strankarski
veljaki so zbranim spregovo-
rili o razlogih za plebiscit in
njegovem pomenu za usodo
Slovencev. O potrebnosti
zgodovinske odločitve jih ni
bilo potrebno prepričevati,
težko pa je bilo jasno odgo-
voriti na zastavljena vpraša-
nja, ki so bila v veliki meri
vezana ne le na preživetje po
plebiscitu temveč tudi na
dolgoročen razvoj. »Nihče
ne more vnaprej obljubiti
boljše prihodnosti,« je dejal
Borut Pahor. »Brez samo-
stojne gospodarske politike,
zakonodaje in institucij ne
moremo doseči normalnega
razvoja in se odpirati proti
evropski skupnosti,« je po-
udarjal dr. Igor Omerza, ki
pa je tudi priznal, da je težko
sedaj postaviti razvojni plan
Slovenije, ki ne bi bil prazen
list papirja. Sicer pa obstoja-
jo strateški razvojni načrti,
posamezni vladni sektorji pa
so tudi temeljito prečesali
svoja področja.
Udeleženci pogovora so
bili tako očitno prepričani
v nujnost plebiscita ne glede
na kasnejše posledice, da ni-
so niti z malo razumevanja
sprejeli Pahorjevega opozo-
rila o nujnosti ne le odločno-
sti temveč tudi gibčnosti
v pogajanjih, ki nas čakajo
z drugimi republikami. Ter-
jali so odločnost in pokonč-
nost slovenskega vodstva,
kaj nas pa čaka, je dobro po-
vedal Ivan Oman: »Vsak
kmet tudi na pogorišču svoje
hiše zaviha rokave in začne
delati. Mi nismo dosti na
boljšem in čas je, da se konč-
no odločimo, kaj hočemo.«
Ker pa nočemo več živeti ta-
ko kot sedaj, se moramo vsi
potruditi, da pride na volišče
čim več občanov: »Moramo
se boriti, da ne bi splet oko-
liščin, v katerih lahko tudi
vreme odigra svojo vlogo, iz-
ničil potrebnega kvoruma,«
je opozoril Vitodrag Pukl, ta-
ko kot ostali prepričan, da je
plebiscit v nacionalnem inte-
resu Slovencev.
MILENA B. POKLIC
Hočejo najviši odstotek
' Vse šentjurske stranke so
pred plebiscitom izdale
skupno izjavo, v kateri opo-
zarjajo na močne korenine
slovenske zavesti v teh kra-
jih in na znamenite rojake.
Zapisali so, da bodo na ple-
biscitu to zavest udejanili in
utrdili še z državotvorno sa-
mozavestjo. Njihova želja iz
skupne izjave je, da bi na
plebiscitu dosegli najvišji
odstotek in se s tem prven-
stvom zapisali v zgodovino
slovenstva.
O plebiscitu so v šentjur-
ski občini veliko govorili že
na zborih volilcev, na katerih
so se pogovarjali tudi o raz-
pisu novega samoprispevka.
Priprave na plebiscit pa so
bile tudi posebna točka seje
občinske vlade, ki se je se-
stala včeraj opoldne. Sicer
pa danes, v četrtek, ob 15.
uri, šentjurska podružnica
Kmečke zveze-Ljudske
stranke v šentjurski skupš-
činski dvorani pripravlja
predavanje profesorja dr.
Antona Trstenjaka, ki bo go-
voril o kmetskem stanu
v slovenskem narodu, priča-
kujejo pa tudi Ivana Omana.
Jutri, v petek, bo v sklopu
predplebiscitnih dogajanj
v šentjurskem kulturnem
domu ob 19. uri Umetniški
večer skladateljev Ipavcev.
Za torek zvečer pa so skupš-
čina občine in vse šentjurske
politične stranke napoveda-
le javno tribuno in nanjo po-
vabile Dimitrija Rupla, Mira-
na Potrča, Primoža Hainza
in Franceta Tomšiča.
BJ
O Sloveniji in samoprispevku
šentjurska sredstva poslej na krajevnih računih
Za razliko od drugih ob-
čin bodo v nedeljo, 23. de-
cembra, imeli šentjurski
občani možnost glasovati
tako o prihodnosti Sloveni-
je kot tudi o samoprispev-
ku. V občini so povedali, da
gre za naključje in da so se
za datum odločanja o samo-
prispevku odločili, še pre-
den so vedeli za datum ple-
biscita.
Konec leta se dosedanji sa-
moprispevek izteka, zato so
po vseh krajevnih skupno-
stih že predstavili krajevne
programe. Povsod so se tudi
veliko pogovarjali o tem, ali
naj samoprispevek.sploh po-
novno razpišejo, saj to ni pri-
ljubljena oblika zbiranja
sredstev. Vendar je zaradi
nerazvitosti cestnega, vodo-
vodnega in telefonskega
omrežja med krajani veliko
nezadovoljstva, vsem pa je
tudi jasno, daje to prvi pogoj
hitrejšega razvoja. Predsed-
nik šentjurske vlade Ladi-
slav Grdina je na petkovi ti-
skovni konferenci povedal,
da je večina razpoložljivih
občinskih sredstev vezana
na programe krajevnih sa-
moprispevkov, v občinski
vladi pa niso želeli vplivati
na krajevna vodstva za raz-
pis samoprispevka. V neka-
terih krajevnih skupnostih
so se odločili za dva odstotka
bruto osebnega dohodka,
drugod le za odstotek.
Namesto na dosedanjem
zbirnem računu bi poslej
sredstva zbirali na računih
krajevnih skupnosti. Za kra-
jevne programe bodo iz ob-
činskih sredstev za komu-
nalno urejanje prispevali kar
80 odstotkov. Po splošnem
ključu financiranja bi za lo-
kalne ceste iz občinskega
proračuna prispevali 70 od-
stotkov, za nekategorizirane
ceste polovico ter za vodovo-
de 65 odstotkov, preostalo
pa bi pokrili s sredstvi iz sa-
moprispevka krajanov. Za-
radi slabe udeležbe na zbo-
rih v krajevni skupnosti Bla-
govna so predivdeli, da sa-
moprispevek tam ne bi bil
izglasovan, in"se za razpis ni-
so odločili. Predstavnik te
krajevne skupnosti je pove-
dal da je večina že uresniče-
nih naložb tam. kjer živi ve-
čina krajanov.
Za gospodinjstva v občini
so izdali posebno brošuro,
v kateri krajane podrobneje
seznanjajo s krajevnimi pro-
grami.' BRANEJERANKO
Plebiscit
v mozirski občini so po
posameznih krajevnih
skupnostih pripravili
zbore krajanov, na kate-
rih so predstavniki občin-
ske skupščine spregovo-
rih o plebiscitu in posle-
dicah, ki jih takšna odlo-
čitev prinaša. Na zborih
krajanov so uspeli v veči-
ni primerov razjasniti
dvome, saj so občinski
predstavniki odgovarjali
na zastavljena vprašanja.
U.K.
Hladno vreme je v soboto iz mestnega parka pregnalo večino obiskovalcev - razen
seveda slovenskih županov, ki jih je na poti spremljala jata golobov.
Foto: EDO EINSPIELEH I
IZJAVE,
MNENJA..
Dr. Igor Omerza, pod-
predsednik Slovenske
demokratične zveze:
»Ko se bomo v Sloveni-
ji izrekli za samostojno
Slovenijo, morajo oblast-
ni organi v 6 mesecih
vzpostaviti suvereno
oblast na vseh področjih
in celem ozemlju Sloveni-
je. Ob pogajanjih z drugi-
mi republiškimi vodstvi
bo treba razmejiti deviz-
ne rezerve - predlog Slo-
venije se opira na delež
Slovenije v konvertibil-
nem izvozu, torej 32 od-
stotkov. Zunanjega dolga
je 17 milijard dolarjev, na
Slovenijo odpade 1,6 mi-
lij ard dolarjev. Pripada
nam tudi delež vojaškega
premoženja v Jugoslaviji,
objektov federacije ter
premoženje podjetij in
posameznikov izven Slo-
venije. Za devizne in di-
narske vloge v jugoslo-
vanskem bančnem siste-
mu bo garancijo prevzela
slovenska izdajateljska
banka. Tudi če bodo po-
gajanja za Slovenijo ne-
ugodna, bo to iz gospo-
darskega vidika edini iz-
hod, če hočemo doseči
normalen razvoj. Če pa
dogovor ne bo mogoč, se
bomo poslužili medna-
rodne arbitraže.«
Borut Pahor, član
predsedstva Stranke de-
mokratične prenove:
»Plebiscit ne spreminja,
ničesar. Za slovensko po-
litiko je to le dokaz o mi-
šljenju ljudi. Mednarodna
skupnost ni dolžna upo-
števati odločitve plebisci-
ta, vendar je tudi zanjo to
dokaz o mišljenju ljudi
v Sloveniji. Za ureditev
našega položaja nas čaka-
jo dolgotrajna pogajanja.
Pri tem moramo misUti
zlasti na dvoje. Slovenija,
je majhna in obsojena na
odprtost. Če bi kjerkoli.,
zaprli meje, bi bilo po
nas. Zavzemati pa se mo-
ramo za razdružitev, ne za
odcepitev. Ob razdružitvi
Jugoslavije bi bili vsi ena-
kopravni dediči, ob odce-
pitvi, ki pomeni odhod iz
Jugoslavije, ki ostaja
mednarodni subjekt, pa
bi lahko ostali v medna-
rodni izolaciji.«
Rezervni oficirji so za
Na minuli seji predsedstva Zveze rezervnih vojaških
starešin občine Žalec, ki je bila v Preboldu, so govorili
predvsem o vlogi in pomenu te organizacije, ki je nad-
strankarska.
Zadnji dogodki v Jugoslaviji so razlog več, da tudi
rezervne starešine podpirajo plebiscit, in prizadevanja za
osamosvojitev Slovenije. Predsednik občinske konference,
Alojz Kampuš je povedal, da je med člani tudi precej rezerv-
nih oficirjev drugih narodov in narodnosti, da pa se je
večina odločila za slovensko pot.
J. V.
gospodarstvo
20. december 1990 - stran 7
Kaj ponujajo varčevalcu?
ffrave konkurenčnosti pri liankali še ni - Šibkost bančnega sistema
Govoriti o pravi bančni Iconkuren-
ci bi bilo v tem času iluzorno, posebej
ker prihajamo v fazo, ko bančni
jistem ne bo več nadzoroval denar-
pih tokov, pač pa se bo morala v nje-
gove probleme vključiti država s svo-
jimi ustanovami. Bančni sistem je
pamreč prešibak, da bi se iz godlje
rešil sam. Ne glede na to, da so banke
dediščina prejšnjega sistema in vseh
njegovih slabosti in da je njihova (v
večini) največja napaka, da imajo za
Bpravljalce največje dolžnike, pa se
skušajo banke, v razmerah kakršne
pač so, obnašati tudi tržno. S prodo-
rom manjših bank hranilniškega tipa
56 morda pričenja tudi proces razbi-
janja monopolov, ki jih imajo veliki
bančni sistemi.
Prikaz pogojev, ki jih nudijo obča-
nom banke na ožjem celjskem območ-
ju sicer ne daje nikakršnega zagotovi-
la, da bi bil monopol našega največje-
ga bančnega sistema, Ljubljanske
banke, kaj načet. Sistem Ljubljanske
banke namreč lahko še vedno nudi
varčevalcem pogoje, ki so v marsičem
boljši od konkurenčne ponudbe, četu-
di se zavedajo, da gredo z najnovejšimi
pogoji, povezanimi z dinarskimi veza-
vami varčevalcev, v izgubo. Manjše
banke si tega ne morejo privoščiti.
te gre banka v stečaj
In kakšna je ponudba šestih bank
la ožjem celjskem območju? Pri vlo-
gah na vpogled nudita daleč najbolj-
Se pogoje Merx banka s 35, in Interna
lianka Hmezad s 30 odstotnimi
)brestmi. Takšno »velikodušje« jima
f primerjavi z ostalimi, ki nudijo
ned 8 in 14 odstotne obresti, omogo-
;a dejstvo, da nista obremenjeni z ob-
veznimi rezervami, ki jih morajo
»stale banke polniti v sistem Narod-
le banke.
Takoimenovane »prave« banke toži-
0, da je to nelojalna konkurenca. To
)e, upoštevaje neenake pogoje poslo-
/anja tudi res, a ob sistemu, kakršnega
mamo, je lahko edini razsodnik le var-
čevalec. Ta bi se sicer v veliki meri
lajraje odločil za banke stabilnejših
ujih sistemov (po nekaterih podatkih
ma svoj račun v tujini kar tretjina Slo-
vencev). Na srečo domoljubje ob pri-
lajajočem plebiscitu narašča, zato var-
čevalci izbirajo med tremi možnostmi:
logavicami, bankami, ki imajo nižje
ivista vloge in v ozadju jamstvo Na-
rodne banke, ali pa bankami, ki lahko
amčijo za varčevalčeVe vloge le z svo-
im dobrim imenom.
Kaj v takšnem primeru, če gre ban-
ta v stečaj ostane varčevalcu, je pouč-
10 pokazal primer Elana, ki je potopil
kreditno hipotekarno banko Ljublja-
na in banko Les. V primeru prve je
S^arodna banka varčevalcem poplača-
la vse dinarske in devizne vloge, pri
^anki Les pa se je 17 tisoč varčevalcev
Q svoje prihranke obrisalo pod no-
tom. S tem seveda ne namigujemo, da
sta Merx in Hmezad pred stečajem.
Pač pa zgolj poudarjamo, da za vloge
svojih varčevalcev jamčita podjetji sa-
"li, s svojim dobrim imenom in pre-
moženjem. Je pa tudi res, da naložba,
« več daje, nosi tudi večje tveganje in
^h osnov se bomo v podjetniških ča-
sih vsi skupaj še morali naučiti.
hB za zaupanje
Nekoliko drugačna je podoba pri
Vezavi dinarskih sredstev, kjer pred-
^ači Ljubljanska banka Sb Celje, ki
Je trdno odločila tudi za ceno po-
novnega uspeha ponovno pridobiti
"•upanje varčevalcev.
Ti so letos to banko olajšali kar za
^ milijonov dinarjev (predvsem
^ dvigi in odkupom deviz). Trenutno
^detno ni poslovne banke v Jugosla-
^ji, ki bi nudila takšne depozite. Pri
^zavi na tri in šest mesecev se sicer
^^kaj ne razlikujejo od tistih v A-ban-
r ali žalski Slovenski investicijski
pi^ki (medtem ko SKB Žalec nekoli-
zaostaja, Merx banka pa odstopa
.avzgor) vendar pa v Ljubljanski ban-
jah glavnici najprej pripišejo 5 in 10
^stotne prem).,e in jih kot takšne
^"''estujejo, tako da lahko varčevalec
Jemi depoziti doseže od 52 do 69,5
^stotno letno obrestno mero. Da je
?^acija neuradno precej višja je men-
^.fes, verjamemo pa lahko tudi ban-
pem drugih bank, ki pravijo, da si
K^J takšnega v tem času ne morejo
'Voščiti, saj bi pridelali čisto izgubo.
Boj za varčevalce je torej predvsem
pri dinarskem varčevanju, medtem ko
so pri deviznem varčevanju pogoji pri-
bližno enaki, z izjemo tistih seveda, ki
v ta boj ne posegajo.
Popolni mrk je skorajda tudi na kre-
ditnem področju. Kljub temu, da sta
Ljubljarftka in A-banka težko rezervi-
rali nekaj sredstev za kreditiranje po-
plavljencev, med temi za ta posojila (s
približno 42 odstotnimi obrestmi) ni
veliko zanimanja. Ostahm občanom ti
dve banki trenutno ne nudita posojil,
upajo pa, da bo z likvidnostjo kaj bolje
po novem letu. Slovenska investicij-
ska banka ima kratkoročna (na eno
leto - gotovinska) in dolgoročna poso-
jila za obrtnike. Pri prvih je obrestna
mera 42 odstotna, pri drugih 40, v obeh
primerih pa morajo posojilojemalci za
eno petino vrednosti kredita kupiti
delnice SIB banke.
Občanom daje šestmesečne potroš-
niške kredite (ob 42-49 odstotni
obrestni meri in s pogojem, da obrok
ne presega tretjine osebnega dohodka)
le Stanovanjsko komunalna banka Ža-
lec, ki im^tudi 3,6 in 12 mesečna krat-
koročna posojila za obratna sredstva
za obrtnike in obrtniška dolgoročna
posojila za osnovna sredstva. Pri prvih
so obresti od 47 do 51 odstotne, pri
drugih pa je obrestna mera R + 14. Po
novem letu bodo imeli v tej banki tudi
stanovanjska posojila z najdaljšo dobo
odplačevanja 15 let in enako obrestno
mero kot pri dolgoročnih posojilih za
obrtnike.
Razbijanje monopola
In to je tudi vse, kar trenutno nudijo
naše banke, kar je še en dokaz več, da
je položaj z likvidnostjo bank in seve-
da tudi gospodarstva zelo resen. Če-
prav Ljubljanska banka predstavlja
v Sloveniji levji delež vsega bančnega
potenciala, si banke v tem položaju
pomagajo tudi med seboj. Potrebnega
zdravila, ki bi pomagalo postaviti
bančni sistem spet na noge. ni. Njego-
va trdnost pa bi prispevala da bi banke
lahko prevzele nase več tveganja, prav
s tem so povezani največji očitki bol-
nega in tudi zdravega dela gospodar-
stva bankam.
Zato se ob vsem tem postavlja tudi
vprašanje, ali ne bi bilo bolje, če bi
recimo v Sloveniji ne imela tako moč-
nega potenciala samo ena banka. Več-
ja konkurenčnost bi namreč lahko pri-
spevala k prebroditvi takih težav, kot
jih ima sedaj naše gospodarstvo. Da
o uslugah, kakršne so vajeni varčeval-
ci severozahodno od naših meja, niti
ne govorimo. Preden se zdravljenje
bank in preko njih tudi gospodarstva
ne lotimo zares, pa po mnenju strokov-
njakov tudi ne bi bilo umestno pretira-
no vabiti v bančne konkurenčne vode
tudi tujih bank.
R. PANTELIČ
Veliko razburjenja med varčevalci je
povzročil tudi odlok o pogojih, pod
katerimi smejo pooblaščene banke
prodajati devize občanom. Kot je
znano lahko občani kupijo enkrat
mesečno le do tisoč zahodnonemških
mark, ko izkoristijo to »ugodnost« pa
mu morajo dati bančni uslužbenci
o tem uradni zaznamek (trikotni pe-
čat) v potni list. Veliko je bilo pri-
tožb, da ta uredba Narodne banke ni-
ma pravne veljave, zato smo poklica-
li na Republiški komite za zakonoda-
jo, kjer pa so povedali, da je zadeva
v pristojnosti Zveznega komiteja. Po-
klicali smo v Beograd, kjer nam je
namestnik zveznega sekretarja za za-
konodajo Stanko Sušnjar povedal
naslednje: »Narodna banka Jugosla-
vije ima žal takšne pristojnosti, da
lahko izda takšno uredbo kot je tudi
ta, da se v potne liste dajo zaznamki
o dvigu in nakupu deviz. Uredba je
pravno veljavna, saj jo je sprejel in
pred kratkim tudi dopolnil Zvezni iz-
vršni svet, objavljena pa je v 59. in 74.
številki Uradnega lista SFRJ«.
DINARSKO VARČEVANJE
DEVIZNO VARČEVANJE, POSOJILA
OKNO V JUaOSUiVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Opozicija nima možnosti
Slovenci bomo šli v nedeljo na plebiscit in se odločali
o samostojni in neodvisno Sloveniji, v Srbiji in Črni gori
pa bodo šli prav tako na volišča - v drugi krog za poslance
(Slobodan Miloševič je že bil izvoljen za predsednika
države v prvem krogu), v najmanjši jugoslovanski repu-
bliki pa bo poskušal (enako prepričljivo kot 9. decembra)
Momir Bulatovič znova poraziti dr. Ljubiša Stankoviča,
kandidata Markovičeve stranke.
Temeljno vprašanje v Srbiji ostaja, kaj lahko naredi
združena opozicija, da bi preprečila popolno zmagoslavje
»komunističnih socialistov«. Skoraj nemogoče je, da bi
vladajoči stranki ušla tudi parlamentarna večina in s tem
dejansko vsa oblast v republiki. SS (Socialistična stranka)
Slobodana Miloševiča je že bila dobila 87 poslanskih mest,
manjka ji jih le še (teoretično) 39, praktično pa le še okrog
15.
Pri tem računajo poznavalci razmer predvsem na
Kosovo, kjer je prostih še 30 poslanskih mest; glede na
razpoloženje Srbov in Črnogorcev in njihovo ljubezen do
Velikega vodje je pričakovati, da bo SS dobila še vsaj 25
poslanskih mest. Pri 150 kandidatih v ožji Srbiji in Vojvo-
dini, kolikor jih je SS ostalo še v drugem krugu, bi torej
zadostovalo, da bi bil izvoljen vsak deseti - in zmaga bi
bila popolna. Če pa računamo, da je kar 73 kandidatov SS
že v prvem krogu dobilo več kot 40 odstotkov glasov
(opozicionaiji le po okrog 20%), je upanje združene opozi-
cije, da bi v drugem krogu ublažila poraz ali celo zmagala,
brez vsakršne realne osnove. Le čudež jo lahko reši...
Konec šole za Albance
v polemiko o drugem krogu so poskušali potegniti tudi
Albance na Kosovu. Zlasti opozicija je dokazovala, da bi
bila udeležba Albancev na voliščih 23. decembra lahko
odločilna za zmago (ali vsaj za ugoden izid) opozicije. Pa
Albanci niso nasedli, saj v dveh tednih niso pozabili na to,
da med vladajočo stranko in opozicijo praktično ni razlik,
kar zadeva stališča do Kosova oziroma da tudi opozicija
Albancem ne priznava nobenih pravic.
Zato pa je vladajoča stranka še poostrila ukrepe zoper
Albance. Na cesti jih je že blizu dodatnih 50.000 (ob že tako
in tako 140.000 brezposlenih), srbski prisilni upravitelji so
večino albanskih podjetij že spravili pod vodo, zdaj so Srbi
začeli množično zapirati še albanske šole. Najbolj značilen
primer je iz Podujeva (od 80.000 prebivalcev je Srbov in
Črnogorcev samo 1.412), kjer je policija s silo (z grožnjo
z avtomatskim orožjem) razgnala dijake dveh albanskih
srednjih šol (4.000 dijakov) in zaklenila vrata stavb. Tako je
šolsko leto za albanske dijake končano...
Profesor albanščine Setah Sheholi iz Podujeva misli
takole: »Zapiranje šol doživljam kot noro, divje in barbar-
sko dejanje. Nekaj takega lahko naredijo samo tisti, ki so
zgubili razum. Zapiranje naših šol pomeni suženjstvo za
albansko besedo. Vsak okupator ve, da materinščina krepi
nacionalno bit in zavest in varuje nacionalno identiteto.«
Zato je Setah Sheholi priporočil svojim dijakom: »Šolska
zgradba nam je zaprta, toda učite in se berite! Samo znanje
je naša rešitev.«
Okradeni Slovenci in Hrvati
Zaprte pa niso samo albanske šole na Kosovu, za
»sovražne izdelke« iz Slovenije in s Hrvaškega se vse bolj
zapira tudi srbski trg. Zdaj je že jasno, da so se ušteli tisti,
ki na srbsko gospodarsko blokado severozahodnega dela
države niso takoj odgovorili z ustreznimi nasprotnimi
ukrepi, češ, saj bo v Srbiji vse drugače, ko se bo spremenil
režim. Režim ostaja še naprej, tak kot je, ali pa še hujši.
Depozit (50 odstotkov) na blago, »uvoženo« s severoza-
hoda, in posebne takse za poslovne prostore in izveske
podjetij torej najresneje grozijo, da bodo prekinili vse
gospodarske tokove na relaciji Srbija - razviti del države.
V podobnem neugodnem položaju, kot so mnoga slo-
venska podjetja, so tudi hrvaška, pravzaprav imajo še
hujše težave, saj so mnoga bolj vezana na srbski trg kot
slovenska. V Krašu, na primer, kije močno zasidran v srb-
ski trgovski mreži, bi morali plačati kot akontacijo za
izveske, izrabo zemljišča in poslovni prostor kar 2,5 mili-
jona dolaijev, poleg tega pa še okrog 90 milijonov dinarjev
depozita. V še hujšem položaju je zagrebška Fotokemika,
ki »izvaža« v Srbijo kar tretjino svojih izdelkov.
Vsi ^prizadeti (tudi v Sloveniji) zdaj čakajo na protiu-
krepe. Nočejo se namreč sprijazniti z dejstvom, da bi
Srbija rada na račun Slovenije in Hrvaške pobrala kar 300
milijonv dolarjev (ocena, koliko naj bi slovensko in hrva-
ško gospodarstvo z »davščinami« podarilo srbskemu),
poleg tega pa srbska podjetja kot klasičen primer neplač-
nikov oziroma nesolidnih poslovnih partnerjev približno
polovico omenjene vsote dolgujejo slovenskim in hrva-
škim podjetjem, ki so s takšnim balkanskim poslovanjem
kar dvakrat okradena od »bratov«.
Kako je 500 let suženjstva pod Turki vplivalo na srbske
»gospodarstvenike«, priča tudi podatek, daje nekje izgi-
nilo dinarjev kar za 1,23 milijarde din, ki jih je zvezna
vlada, kot je zatrdil premier Ante Markovič, namenila za
odkup jesenskega pridelka. Poslovnim bankam je ZIS
namenil za odkup 2,86 milijarde din, od teh je Vojvodina
(beri: Srbija) dobila skoraj polovico. Kmetje pa niso še
dobili niti dinaija za svoj pridelek in zato blokirajo ceste
ter zlivajo svoje nezadovoljstvo na zvezno vlado, ker se
nanjo ves čas izgovarja vojvodinski izvršni svet. Če k temu
dodamo še novico, dokazano z dokumenti, daje kmetijski
kombinat Bačka Palanka v predvolilnem obdobju nakazal
na račun Socialisatične stranke Srbije 3 milijone dinarjev,
njegovi kooperanti pa niso dobili še niti dinarja, potem so
zadeve jasne. Kako poskušajo vojvodinski Srbi ogoljufati
kmete v pokr^ini in jih naščuvati proti Markoviču, kaže
tudi gonja proti intervencijskemu uvozu, ki po mnenju
vojvodinskih veljakov »ruši vojvodinsko kmetijstvo«.
Podatki namreč kažejo, da je bilo letos uvoženih le 0,8
odstotka olja (cenejšega in boljšega od domačega") od
skupne potrošnje in 11.000 ton mesa (v Jugoslaviji je
potrošnja na leto 1,350.000 ton), torej slab odstotek skupne
potrošnje mesa.
Pač turške metode, kaj hočemo. Navad iz zgodovine
tudi »komunistični socializem« ne more izbrisati...
8. stran - 20. december 1990
kultura
Čarobna predstava
Štefan Milenkovič v CeUu
Beograjski violinist Štefan Milenko-
vič je dobesedno očaral Celjane.
Čudežni otrok z osupljivo, pravzaprav
fantastično koncertantno preteklostjo
(prvi javni nastop pri treh letih, prvi na-
stop s spremljavo orkestra pri petih letih,
osemsto koncertov v desetih letih delo-
vanja itd.), je stopil pred celjsko občin-
stvo kot glasbeno popolnoma dozorela
osebnost s pristno in sugestivno pou-
stvarjalno močjo.
Čeprav je Milenkovič tehnično briljan-
ten virtuoz. pozornejga poslušalca mnogo
bolj fascinira neverjetna notranja inten-
zivnost in muzikalna zaokroženost njego-
vega podajanja ter smisel za usklajenost
vseh elementov glasbene govorice. Mi-
lenkovič muzicira brez lažne čustvenosti,
vsaka fraza, vsak dinamični odtenek,
vsak poudrek, sleherni muzikalni domi-
slek so pretehtani in zliti v dovršeno ce-
loto.
»Tipično violinski« program karakteri-
zirata virtuoznost in popularnost pri ob-
činstvu. Tartinijev Vražji trilček. Beet-
hovnova Pomladna sonata. Saint-Saen-
sev Rondo capriccioso, Sarasatejeva
Fantasia Carmen na priljubljene teme iz
istoimenske opere Georgesa Bizeta,
predvsem pa iracionalne Paganinijeve
variacije na G-struni so dela, ki sama zase
zgovorno odslikavajo umetnikov okus in
afiniteto.
Nastanek sonate Vražji trilček je odet
v vznemirljivo, sanjsko fantastično pri-
poved skladatelja Giussepeja Tartinija.
kateremu naj bi v snu narekoval to delo
sam zlodej s sijajnim okusom, natanč-
nostjo in silovitostjo. Naravnost vražja
virtuoznost nekaterih pasaž se v sonati
drzno zoperstavlja eteričnim melodičnim
linijam in razgrinja plašč iracionalnosti,
v katerega je izvrstni Milenkovič znal en-
kratno ujeti svojo interpretacijo. Tehnič-
no čarovnijo in glasbeno čarobnost pa
dosega Milenkovič brez izvajalskih ma-
nir, zelo racionalno premišljeno, z mini-
malno gestikulacijo in mimiko, z navi-
dezno hladnim temperamentom in ne-
gibnim obrazom ter hkrati z neponovlji-
vo in pretehtano notranjo silo in muzikal-
nim zanosom. Le-ta se manifestira zgolj
v čisti, nevsakdanje jasni in presunljivi
violinski igri.
Se bolj kot Tartini meje resničnega in
obvladljivega sveta prestopa Nicolo Pa-
ganini, ki so mu mnogi sodobniki zaradi
njegove naravnost demonske tehnične
izurjenosti pripisovali čarobno moč in ki
deluje kot magnet na violiniste še danes.
Fantazija Moses na G-struni je bila izve-
dena z velikim smislom za violinsko kan-
tileno, igriva virtoznost pa je preprečeva-
la, da bi tehnično zahtevna mesta izzve-
nela kot golo tehnično razkazovanje in
prevlada zunanjih efektov. Muzikalna
napetost je proti koncu prvega dela med
izvajanjem sklepnih dveh stavkov Beet-
hovnove sonate nekoliko popustila, med-
tem ko seje v drugem delu vseskozi stop-
njevala do triumfalnega, navdušujočega
zaključka.
Pianistka Lidia Caenazzo seje z violini-
stovo igro povsem spojila tako v utripu
kot tudi v notranjem muzikalnem izrazu.
Vsekakor si podobnih glasbenih do-
godkov, ki bi uspeli razvetriti dokaj za-
spano celjsko glasbeno sceno, še želimo.
ADRIJANA POŽUN-PAVLOVIČ
Biseri cericvenili notranjščin
o biserih cerkvenih notranjščin bo v naslednjih
dneh pripovedovala razstava, ki jo bodo odprli
danes, 20. decembra v razstavnih prostorih Laškega
dvorca v Laškem. Ta niz bodo sestavljala dela aka-
demskega slikarja Slavka Koresa, ki je nastajal štiri
leta.
Ideja za sHkarsko nalogo, ki obsega reševanje zah-
tevnih likovnih problemov, se je slikarju porodila
povsem naključno, ko mu je, udeležencu slikarske
kolonije v Kostanjevici, slabo vreme preprečilo slika-
nje na prostem na temo o 850-letnici stiškega samo-
stana. Tedaj slikar ni izkoristil le trenutnega zavetja, ki
mu ga je ponudila stiška bazilika, marveč tudi
nenadno ustvarjalno spodbudo, ki jo je kasneje razširil
na predstavitev posameznih biserov štajerskih sakral-
nih interierjev.
O tem kulturnem dogodku v Laškem bo na otvoritvi
ob 17. uri govorila prof. Milojka Kline, zapel pa bo
moški pevski zbor pod vodstvom dirigenta Alojza
Šveca.	j^p
Po sili vojak Je vstal
Pretresljiva razstava v Muzeju revolucije
Nasilna mobilizacija Slovencev
v nemško vojsko, o tem okupatorjevem
zločinu kriči razstava, ki so jo pred šte-
vilnimi obiskovalci odprli v petek
v Muzeju revolucije v Celju. Prizori tra-
gedij naših rojakov v okupatorjevi ar-
madi in njihovih usodah so na razstavi,
postavljeni v treh delih, zgovoren opo-
min kljub spravnim časom pozabljenih
grozot.
V Muzeju revolucije Celje so se pred
petimi leti. ko so postavili stalno razstavo
o povojnem zgodovinskem razvoju me-
sta Celja, odločili za program dela, ki ga
postopoma uresničujejo in s tem zapol-
njujejo vrzel v varovanju premične kul-
turne dediščine na celjskem področju
zadnjih sto let, seveda ob končnem spoz-
nanju, da'je preteklo 45 let od osvobodi-
tve ter da se zgodovina ni pričela z letom
1941, je v svojem nagovoru dejala ravna-
teljica muzeja Andreja Rihter.
Razstava Po sili vojak temelji na origi-
nalnih dokumentih in predmetih voja-
kov. Opozoriti velja tudi na 64 fotografij
Josipa Pelikana o rekrutih, mobiliziranih
23. 7. 1942 s celjskega področja v nemško
vojsko.
Dr. Bruno Hartman, Celjan in eden iz-
med mobiliziranih, je opozoril na molk,
kije o tem poglavju zgodovine vladal vse
do danes. Spomnil seje, kako so prisilno
mobilizirani odhajali v nemško vojsko
brez pesmi in brez znanja tujega jezika.
a so, kjer so le mogh, gojili slovensko
besedo in pesem. Mnogi so šli skozi bitke
s Prešernovimi Poezijami v žepu. O več
tisoč zamolčanih usodah govori torej raz-
stava Po sili vojak, ki bo na ogled še ves
prihodnji mesec. Mnogim odpira rane,
a je hkrati tudi veliko oljšanje za vse
vojake »po sili« in upanje, da bomo tudi
drugi bolje razumeli stiske in usode teh
ljudi in njihovih družin.
Razstava in zajeten katalog s podatki in
fotografijami sta delo dveh avtorjev: Jo-
žeta Dežmana iz Gorenjskega muzeja
Kranj in pred dnevi umrlega Jožeta Vur-
cerja iz Muzeja revolucije Celje. Plakat in
naslovnico, kataloga je naredil akadem-
ski grafik Črtomir Frelih. Del gradiva je
prispeval Muzej narodne osvoboditve
Maribor, izvirna pa je tudi postavitev raz-
stave, kar je delo arhitekta Rada Golo-
granca.
Vse o še enem vojnem zločinu si velja
pozorno ogledati in vtisniti v spomin!
MATEJA PODJED
Faksimile razglednice, na kateri je Marija Rojko v začetka
tega stoletja, na Silvestrovo leta 1902, zaželela svojim
prijateljem srečo v novem letu.
H/lohorjeva se predstavi
Slovenske tlomoljubne razgletinice - Naprej zastave slave
Letošnja založniška bera
Mohorjeve družbe Celje je
presenetljivo bogata, saj je
izšlo kar 32 knjig, od tega 27
prvotisov in 5 ponatisov. Ta
knjižna dela so predstavili
7. decembra na novinarski
konferenci v prostorih Te-
ološke fakultete v Ljub-
ljani.
Redna zbirka obsega okoh
tisoč strani branja za mlade
in stare, blizu 90 strani štiri-
barvnih in 120 strani črno-
belih ilustracij. Tako je mo-
goče reči, da je Mohorjeva
zbirka resnično namenjena
celotni družini, in da je hkra-
ti bližnjica do dobre knjige.
Redna zbirka prinaša Mo-
horjev koledar 1991 po uve-
ljavljenem vsebinskem za-
poredju. V njem pa je tokrat
posebej predstavljena Ko-
stanjevica pri Novi Gorici.
Lojze Kožar je avtor knjige
Neuničljivo upanje, sloven-
ske večernice 140. »Proti
upanju je upal« in je začel
graditi cerkev v času svobo-
de... Dr. Vaško Simoniti
v delu Turki so v deželi že,
v besedi in sliki odpira po-
gled v dobo, ko so od vzhoda
in zahoda zagorevali stražni
ognji. Sto domačih zdravil za
dušo in telo, dr. Jožeta Ra-
movška, pomaga ranjeni du-
ši, ki jo ubija vsakdanji boj
za preživetje. V knjigi Mehi-
ški orel, pa Janez Gradišnik
opisuje dečka Vinka, ki
strastno zbira znamke s po-
dobami ptic. Ilustracije je
prispeval Marjan Manček.
Lirične vtise iz ranega otro-
štva je Berta Golob popisala
v knjigi Kako visoko je nebo.
Privlačno delo je obogatila
ilustratorka	Jelka
Reichman.
Pri Mohorjevi družbi pa
posebej opozarjajo na izid
knjige Naprej zastave slave
Srečka Kreseta. To bo veli-
ka knjiga slovenske narodne
zavesti in prizadevanja za sa-
mostojnost, program zedi-
njene Slovenije od pomladi
narodov 1848 naprej, v re-
produkciji barvnih razgled-
nic in faksimilov najvažnej-
ših besedil. Knjiga, izšla bo
te dni, bo imela več kot 270
strani; Vse razglednice bodo
reproducirane štiri barvno na
umetniškem papirju v na-
ravni velikosti.
Celoten knjižni program
Mohorjeve družbe Celje pa
obsega še številna draga,
prav tako privlačna dela,
kot na primer Prehojena
pot Alojzija Šuštarja in Jel-
ke Žmuc-Kušar, Ko ostaneš
sam !ngrid Trobisch, Za-
kramenti življenja Leonar-
da Boffa in nekatere druge,
ki pa so še v tisku.
Pri Mohorjevi družbi so
pohiteli in predstavili tudi
program redne zbirke za pri-
hodnje leto, ki se bo prav ta-
ko začela s koledarjem. Se-
veda, za leto 1992.
MATEJA PODJED
Trije iz naše doline
Literarni večer v čitalnici knjižnice
Večeri z znanimi literar-
nimi ustvarjalci, ki jih pri-
pravljajo v Knjižnici Ed-
varda Kardelja v Celju, so
postali priljubljena oblika
srečanj in spontanih pogo-
vorov občinstva s pesniki
in pisatelji. V četrtek zvečer
je bila čitalnica knjižnice še
posebej polna. Gostje veče-
ra so bili namreč trije iz na-
še doline: Neža Maurer, Mi-
loš Mikeln in Vasja Predan.
Pripovedovali so o sebi,
o svoji mladosti v tej dolini,
ki jo imajo še vedno za svojo.
Tod so zoreli, ko je šla vojna
v klas. Avtorji številnih lite-
rarnih in publicističnih del
so skupaj z občinstvom z za-
nimanjem prisluhnili kako
zvenijo njihova dela iz mla-
dih ust. »Lepo nam je, da ste
nas povabili medse,« so deja-
li gostje. »To nam daje mo-
ralno obveznost, da bomo še
ustvarjali in napisali kaj iz
življenja v tej lepi dolini.«
Neži Maurer s Polzele se zdi,
da se ljudje v tej dolini več
smejejo. Vsaj nekoč je bilo
tako. Miloš Mikeln je vesel,
kadar mu kakšno delo upri-
zorijo tudi v celjskem gleda-
lišču. Tedaj nanese, da mu.
kritiko morda napiše Vasja
Predan.
Trije iz naše doline so si
nato z zanimanjem ogledali
razstavo njihovih del in foto-
grafij v gornjem nadstropju
knjižnice in se kakšnemu
drobcu s porumenelih hstov
ali platnic, na katere so že
morda pozabili, tudi prisrč-
no razveseliU. Bistvo razsta-
ve pa je, da v vseh delih pre-
poznamo utrip svojega oko-
lja, dogodek ali celo obraz
znanca.
MATEJA PODJED
Foto: EDO EINSPIELER
Čas za pravljice
Pričetek petega Tedna
otroškega programa v celj-
skem gledališču bo v soboto
okoli pol šestih zvečer naz-
nanil ognjemet po premieri
Zmaja v izvedbi domačega
gledališča, končal pa se bo
v nedeljo, 23. decembra
z veselim živ-žavom, gosti
in prihodom dedka Mraza.
V gledališču z veseljem ugo-
tavljajo, da je mlado občin-
stvo, ki mu je program na-
menjen, v velikem pričako-
vanju zimskega čara. Zak-
ljučili ftja bodo z ognjeme-
' tom v bližnjem parku.
Zanimanje za Teden otro-
škega programa je letos zla-
sti veliko med velenjskimi
otroki, seveda pa bodo dvo-
rano v teh dneh polnili tudi
malčki iz celjskih vrtcev in
šol, pa tudi od drugod. Pred-
stave so v glavnem razproda-
ne, kar gre pripisati tudi ka-
kovostni ponudbi otroških
predstav. Razen Celjanov
bodo otroke razveseljevali še
kranjski in ljubljanski gleda-
liščniki in gostje iz pobrate-
nega Narodnega gledališča
iz Sombora.
Po Zmaju v soboto po-
poldne prihaja v nedeljo na
celjski oder priljubljena igra
Daleč od dvorca, ki bo v času
Tedna otroškega programa
doživela svojo stoto uprizori-
tev. Kranjčani bodo v pone-
deljek zaigrali Mojco Pokraj-
culjo, in sicer kar trikrat. Po;
poldne tega dne bo celjski
Zmaj v gosteh med kranjski-
mi otroki, Somborčani pa
bodo v torek v Celju pričara-
li pravljico o Pepelki, nato
pa bodo tri predstave zaigra-
li še v Žalcu. Iz tedna otro-
škega programa velja prav
tako omeniti lutkovno pred-
stavo Sapramiška, ki bo pri-
skakljala med otroke 21. de-
cembra, potem pa spet Daleč
od dvorca, pa Zmaj in otroci
bodo 23. decembra na živ-ža-
vu že lahko priklicali dedk^
Mraza. Tega dne bo sploh ve-
selja polno mero, saj bodo z^
to poskrbeli še pevka Tatja-
na Dremelj, pa mladi mane-
keni plesne skupine Ig^^
v Toprovih oblačilih, Anž«
s kitaro in še kdo. Presene-
čenj ne bo manjkalo, za ka'
se v gledahšču s pomočjo p""
kroviteljev, Ljubljanski
banke, Topra, Potrošnika i"
hotela Evropa zares trudijo
kljub težavam v domači hiš'
Da predstave Zmaja le bod"'
gre zasluga za vskok igrale''
Stanetu Potisku, ki je pre^'
zel vlogo Elzinega očeta. Tj
ko se bo s trinajstimi prc^'
stavami top programa lahk"
vesehlo in priklicalo dedk^
Mraza več kot 5 tisoč otrok'
Veselje, ni kaj!	^
MATEJA PODJE^
kultura
20. december 1990 - stran 9
Ipavčev večer
Ob obletnici smrti Be-
njamina Ipavca bo jutri,
v petek 21. decembra ob
19. uri Umetniški večer
skladateljev Ipavcev.
V šentjurskem Kultur-
nem domu se bodo pred-
stavili šentjurski ženski
pevski zbor skladateljev
Ipavcev. moški pevski zbor
skladateljev Ipavcev. fol-
klorna skupina in učenci
domače glasbene šole. Na-
stopil bo tudi gost iz ljub-
ljanske opere, pevec Jurij
Reja, ki seje Šentjurčanom
že predstavil na proslavi
80-letnice kmetijske šole,
kot njen bivši dijak. Pove-
zovalka programa bo Anita
Koleša.
BJ
Se jim črno piše?
Pretekli petek popoldan je bilo v zadruž-
nem domu na Ljubečni delovno srečanje
Zveze kulturnih organizacij občine Cčlje,
ki se ga je udeležilo več kot petdeset pred-
stavnikov kulturnih društev in skupin, ki
sestavljajo občinsko Zvezo kulturnih or-
ganizacij ter šolskih kulturnih društev in
drugih.
Namen posveta je bil oceniti trenutni po-
ložaj ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti
v občini, njene vloge in poslanstva v novih
družbenih razmerah, hkrati pa se dogovoriti
za bodoče delo društvenih sekcij ter zveze.
V ta namen je strokovna služba zveze opra-
vila razgovore s svojimi kulturnimi društvi
in šolami ter pripravila analizo tega stanja,
na delovnem srečanju pa so prestavniki
društev v razpravi razčlenili svoj položaj
znotraj kulture. Gospodarska situacija,
v kateri živimo, tudi ljubiteljski kulturni
dejavnosti ne obeta rožnate prihodnosti,
hkrati pa. tako so ocenili v razpravi, še tako
mali segment narodove kulturne ustvarjal-
nosti predstavlja izjemno pomemben ele-
ment v njegovi samobitnosti in, v sedanjem
času, tudi pomemben element njegove sa-
mostojnosti. Seveda pa je problem v ljubi-
teljskih kulturnih organizacijah tudi po-
manjkanje strokovnega kadra, marsikje tu-
di ustreznih prostorov za vadbo skupin in
ne nazadnje zastopanost kulturnih dejavno-
sti v učno vzgojnem procesu na šolah. V raz-
pravi so udeleženci poudarili še večji selek-
cijski pristop pri obravnavanju posameznih
skupin, v smislu kakovostnega nivoja njiho-
vega delovanja.
Po končanem delu na Ljubečni pa so se
udeleženci prestavili še v kulturni dom v Tr-
novljah, kjer so si na tamkajšnjem odru
ogledali predstavo članov plesne skupine
celjskega Plesnega foruma.	Ž.B.
Kemo in starografija v Celju
v okviru jubileja 150 let fotografije je bila v četrtek v Celju
prva fotodelavnica, ki je bila namenjena animaciji najml^ših.
Ob mentorstvu mednairodnega mojstra Vlastje Simončiča in
Fotokinodruštva Celje so se v Pionirskem domu cicibani in
pioniiji v starosti 6 do 9 let preizkusili v izdelavi kemogramov in
starogramov. Obe tehniki sta namenjeni tej starostni stopnji in
pomenita fotografiranje na fotografski papir brez fotoaparatov
in pri dnevni svetlobi. Prilagojeni sta mednarodnemu izobraže
valnemu standardu, ki spada v razvitih evropskih državah in
v Ameriki, v sklopu likovne in umetniške vzgoje, v reden izobra-
ževalni program. Pomenita predvsem novo obliko likovnega in
fotografskega ustvarjanja, ki vzbuja nove možnosti kreativnega
mišljenja. Fotodelavnica je prijetno presenetila tudi prisotne
pedagoge, ki se s to obliko ustvarjanja do sedaj niso srečevali,
zato bomo v prihodnosti zanje pripravili seminar, kjer se bodo
lahko usposobili za delo z otroci.
Izdelki najmlajših so na ogled v Pionirskem domu v Celju do
četrtka, 20. decembra 1990.	VINKO SKALE
Stisiia Zgodovinsicega arhiva
Tri desetletja je stara pro-
blematika varovanja arhiv-
skega- gradiva v Celju. Toliko
torej, kot je star Zgodovinski
arhiv Celje, ki je neuradno za-
čel delati ob sanaciji občin-
skega arhiva, poplavljenega
junija 1954.
Letos je za las ušel vodi. kupi
in metri neprevzetega gradiva
pri.imetnikih, zlasti iz Zdrav-
stvenega centra, pa so končali
na odpadu. Ker arhiv nima pri-
mernih prostorov, ne more
sproti prevzemati gradiva in je
zato za območje štirinajstih ob-
čin v velikem zaostanku.
Arhivski delavci in zgodovi-
narji najbolje vedo, kaj so po-
menile matične knjige pacien-
tov iz 19. stoletja za proučeva-
nje razvoja zdravstva. V Zdrav-
stvenem centru Celje je voda
uničila 20 do 30 tekočih me-
trov gradiva, ki ga je bil arhiv
dolžan prevzeti, a ga ni mogel.
Zgodovinski arhv ima pro-
store v zgradbi Prothasijevega
dvorca od leta 1965 in že tedaj
seje vedelo, da so ti prostori in
zasilna skladišča neprimerni
in premajhni. Kot povest o ste-
klenem polžu in jari kači se že
dolga leta vlečejo predlogi za
rešitev arhivske prostorske sti-
ske: od adaptacije Joštovega
mlina, graščine Novo Celje,
Topolšice, Spodnjega gradu,
Lemberga... do novogradnje
ob Levstikovi ulici. Po vrsti so
padali v vodo in odnašal jih je
čas. Tako se dandanes arhivski
delavci upravičeno sprašujejo,
ali niso bili le pesek v oči in
prelaganje časa in odgovor-
nosti.
Po zadnji pridobitvi treh pi-
sarn v minulem letu ima Zgo-
dovinski arhiv približno 1050
kvadratnih metrov površine in
skladišč za okoli 790 kvadrat-
nih metrov. Posledice utesnje-
nosti so zastrašujoče, zaosta-
nek pri prevzemanju gradiv pa
neizmerljiv. Zgodovinski arhiv
Celje bi potreboval skladišča
za najmanj 2500 tekočih me-
trov arhivskega gradiva, ob
dejstvu, da posledic zaostanka
ne bodo mogli nikoli popraviti,
saj je gradivo propadlo in še
propada. Prav tako se arhiv ne
more kadrovsko krepiti, do-
kler ne bo imel dostojnih de-
lovnih pogojev za svoje delav-
ce. Tako se zdaj vrti v začara-
nem krogu, medtem pa mu
pred nosom izginja dragoceno
gradivo. Obljubljeno centralno
ogrevanje bo sicer omililo gnit-
je po skladiščih, v primerni
hrambi pa gradivo, kot vse ka-
že, še dolgo ne bo.
Ta in druga dejstva je vzel na
znanje tudi celjski izvršni svet,
ki je eno svojih rednih sej na-
menil prav Zgodovinskemu
arhivu in problematiki v kultu-
ri v celjski občini. Treba bo
ukrepati!
MATEJA PODJED
Okrogle mize
o kulturi
Zveza kulturnih organi-
zacij Slovenije, Občinska
zveza kulturnih organizacij
in glasilo Savinjčan so
v žalski občini pripravili tri
okrogle mize o kulturi z na-
slovom Iz oči v oči.
Bile so v Andražu, na Pol-
zeli in v Žalcu. Namen je bil
pogovoriti se iz oči v oči
o kulturi v občini sami, o po-
vezavi krajevnih dejavnikov
z občinsko zvezo, odkrito so
se pogovorili o ljubiteljski
dejavnosti v teh kriznih ča-
sih. Obisk je bil na Polzeli,
predvsem pa v Andražu izre-
den. tudi vsebina je bila zelo
pestra, tako daje okrogla mi-
za v teh dveh krajih dosegla
svoj namen v celoti. V Žalcu
pa organizatorji z obiskom in
z uspešnostjo niso bili zado-
voljni.
T. TAVČAR
14. nadaljevanje
Zastopnica tožilca je bila za
naše pripombe zelo dovzetna in
zadovoljna, da sem ji pri tem po-
magal. Pripomniti moram, da je
v teku dopoldanske razprave sod-
nik Lesjak zavzemal precej neli-
nijsko stališče in je zastopal linijo
nekakšne partijske razprave, kjer
je v glavnem kazal napake v tem,
daje v glavnem poudarjal le Parti-
jo, namesto da bi Puflerja prikazo-
val kot protinarodnega elementa
in rušitelja vseh pridobitev naše
narodno osvobodilne borbe. Naši
sovražniki bi to stvar verjetno naz-
načih kot partijski proces. Pri za-
govornikih, zlasti pa pri dr. Gori-
tanu, smo opazili, da se je poseb-
no te stvari zapisoval dosledno pa
beležil vse člane Partije, ki so bili
v toku razprave omenjeni. Imena
je videl dobro tov. kapetan Petje
Janez, med odmorom, ko je zago-
vornik odšel ven. Poudariti mo-
•■am, da sta oba zagovornika zlasti
Pa, ko je bila razprava proti Bene-
galiji in Puflerju, često odhajala
Ven in se razgovarjala s svojci ob-
loženih in iskala tudi prilike, da se
bi razgovarjala s pričami. Mi smo
si tozdevno že v naprej pripravili
l^ontrolo in smo jih na ta način
lahko ob vsakem njihovem gibu
opazovali. Videti pa je bilo, da sta
®ba zagovornika bila zelo previd-
[|a in v času same razprave nista
bila aktivna.
V popoldanski razpravi, ki se je
Ijadaljevala z zasliševanjem Pu-
fieija, seje stanje precej popravilo
^ je kazal sodnik Lesjak precejš-
'^jo aktivnost in razgibanost ter je
^btoženega Puflerja zelo dobro za-
bijal in mu dokazoval krivico. Za-
stopnik javnega tožilca mu je pri
^ih zelo pridno pomagal in je bila
v tem pogledu dosežena zelo do-
bra koordinacija tako kot, sem si
jo zamislil. Videti je bilo, da so
naši razgovori precej pomagali.
Posebej živahno je postalo, ko je
predsednik sodišča postavil vpra-
šanje iz Puflerjevega zapora v Gra-
cu, pozneje pa njegovega »Frem-
depass«-a, ki je bil zelo dober do-
kazilen material. Pufler na vsa ta
vprašanja ni vedel kaj odgovoriti,
prišlo pa je tudi do protislovij, kjer
je sodišče dobro zagrabilo in spre-
menilo svoje mnenje o Puflerju.
Dokazano mu je bilo, da je v času
svojega bivanja v gestapovskih za-
porih v Gracu izdal svoje španske
tovariše, ki so odšli v Ameriko, da
je imel tam vse prednosti, dobival
obiske, iz česar je sodišče zaključi-
lo, da ni bil tam kot pripornik,
marveč kot navaden gestapovski
pomagač. Zanimivo je tudi to, da
je Pufler le s težavo povedal, da je
bil v Španiji izključen iz Partije in
da je po tem momentu, ko mu je
bilo to dokazano, bil njegov zago-
vor zelo slab in se je vedno bolj
rušil. Zakaj je sprejemal na delo
same kulturbundovce in sumljive
ljudi, Pufler ni vedel dati odgovo-
ra. Nastopale so tudi priče, ki so
dokazale, da jim je Pufler sam
osebno govoril, da ne zaupa sindi-
katu in partijcem in da se najbolj
zanese na ozek krog svojih ljudi.
Po vseh teh dejanjih, ki so mu se
očitala, je Puflerjev odpor vedno
bolj kopnel, iz česar se da sklepati,
da so bili dokazi dobri in da je
Pufler opuščal misel na obrambo.
Zasliševanje Savriča je bilo kraj-
še, vendar pa Savrič je zelo ener-
gično odbijal vsako krivico ali zve-
ze v sabotažnem dejanju. Na so-
očenju z Benegalijo osorno zavra-
ča trditev z besedami proti Bene-
galiji, da je baraba in da laže ter
poskuša kazati videz fizičnega
obračunavanja. Savričeve zveze
s Puflerjem ob priliki sabotažnega
dejanja so dobro dokazane in se
zasliševanje ni vleklo. Pripomniti
moram to, da je bil Savrič ves čas
zelo drzen in da na svoje sodelova-
nje z okupatorjem ni vedel dati
odgovora. Ves čas pa je trdil, daje
pomagal partizanom, da jim je dal
pištolo in naboje. To njegovo trdi-
tev pa je sodišče spodbilo, ker je
obstajala priča, da dotični, katere-
mu je Savrič dal pištolo in naboje,
ni bil partizan. Njegove zveze
z okupatorjem so bile dokazane
tudi s tem, da je imel rdečo legiti-
macijo, bil funkcionar in kar se je
videlo tudi v tem, da je bil v letu
1943, ko ga je gestapo v Lipnici
zaprl, zaradi provokacij, ki jih je
vršil med civilnim prebivalstvom,
z namenom da bi lažje dobil hrano
v zamenjavo za steklenice, bil že
po treh tednih izpuščen.
Zasliševanje Percla je bilo krat-
ko, kjer zanika vsako krivdo ali
soudeležbo, dokaže pa se mu to,
da sta bila z Benegalijo že popreje
dobra prijatelja in da je radi tega
Benegalija tudi potegnil svojo
prejšnjo izjavo, ki ga obremenjuje.
Pri tem moram dodati še to, da je
Benegalija na soočenju s Savri-
čem in Perlom tudi izjavil, da sta
ga imenovana v Ljubljani v zapo-
ru nagovarjala, naj prekliče svoje
izjave. Drugih posebnosti pri
Perclu ni bilo.
Nadaljevanje prihodnjič
Celotna razprava Milka Mikole
je objavljena v letošnjem Celj-
skem zborniku, ki je že izšel. Po
ceni 140,00 dinarjev ga lahko ku-
pite v uredništvu Novega tedni-
ka in Radia Celje.
Okraj Šmarje pri Jelšah:-
Zemljiška posestva:
V okraju Šmarje pri Jelšah je bilo zaplenjeno 108 zemljiških posesti, od tega
92 na osnovi odloka AVNOJ z dne 21. 11. 1944 in 16 na osno\: drugih predpisov
(sodne zaplembe). Skupna površina vseh zaplenjenih zemljiških posesti je
znašala 511 ha, 78 a, 63 m'"'.
Okraj Trbovlje:
Pomen kratic:
A - Zaplemba na osnovi odloka AV-
NOJ z dne 21. 11. 1944, ker je bilo go-
spodarsko podjetje last nemške države.
B - Zaplemba na osnovi odloka AV-
NOJ z dne 21. 11. 1944, ker je bilo go-
spodarsko podjetje last osebe nemške
narodnosti.
C - Zaplemba na osnovi Zakona o kaz-
nivih dejanjih zoper ljudstvo in državo
(ZKLD).
D - Zaplemba na osnovi Zakona o po-
bijanju nedopustne špekulacije in gci
spodarske sabotaže.
E - Zaplemba na osnovi Zakona o odv
zemu državljanstva.
F - Zaplembo izreklo vojaško sodišče
na osnovi uredbe o vojaških sodiščih
z dne 24. 5. 1944.
Zemljiška posestva:
V okraju Trbovlje je bilo zaplenjenih 5 zemljiških posesti, od tega 4 na osnovi
odloka AVNOJ z dne 21. 11. 1944 in 1 na osnovi drugega predpisa (sodn
zaplemba). Skupna površina zaplenjenih zemljiških posesti je znašala 999 h
43 a, 81 m^.
10. stran - 20. december 1990
kultura
O pravljičnosti razrešitve
Po premieri Zmaja Jevgenija Švarca in Bogomira Verasa
v celjskem Slovenskem
ljudskem gledališču so le-
tos otrokom namenili pre-
mierno uprizoritev prav-
ljične alegorične satire ru-
skega pisatelja in dramati-
ka Jevgenija Švarca
(1896-1958) Zmaj, ki je na-
stala v letih 1943/44, Prevod
Alje Tkačeve je priredil in
dopolnil s pesmimi Bogo-
mir Veras, Ostro kritiko
vsakršnega totalitarizma in
človeške prilagodljivosti so
na oder postavili gostje iz
Slovackega divadla iz
Uherskega Hradišta na Mo-
ravskem.
Švarc je v svoji odrski
pravljici o strašnem zmaju,
ki štiri desetletja popolnoma
obvladuje ponižne podložni-
ke, in o neustrašnem in po-
štenem vitezu Lancelotu,
kritično prikazal znane po-
dobe iz vsem znane totalita-
ristične resničnosti. Posa-
meznik je v množici le nič-
vreden člen, prav mazohi-
stično predan velikemu go-
spodarju ali utelešenju obla-
sti. Švarčeva kritika je naj-
močnejša v dejstvu, da tudi
potem, ko je zmaj pokončan
in ranjeni Lancelot izgine
s prizorišča, tiranije ni ko-
nec. Z enakimi sredstvi stra-
hovlade jo nadaljuje preme-
teni in oblastiželjni župan, ki
se okliče za zmagovalca nad
zmajem in za novega dobrot-
nika in skrbnika vdanih
množic. Samo v pravljici je
mogoč srečen konec: da se
po letu dni vrne ozdravljeni
vitez Lancelot (pozdravila ga
je mačka Mašenka), ki pre-
preči nasilno poroko z lepo-
tico Elzo in se sam oženi
z edino pokončno in pošteno
osebo v brezoblični množici
upognjenih podložnikov. Sa-
mo pravljica omogoča sre-
čen izhod iz hitlerizma po
Hitlerju, stalinizma po Stali-
nu, titoizma po Titu...,
v družbi so ti procesi mnogo
bolj zapleteni in dolgotraj-
nejši, kar pričajo tudi aktual-
ni pojavi krčevite demokra-
tizacije v državah realnega
socializma. Očitno je avtor
dobro zadel globlje bistvo to-
tahtarizma, ki temelji na
strahu in upogljivosti
množic.
Uprizoritev, ki bi po svo-
jem družbenokritičnem an-
gažmaju utegnila pritegniti
in vznemiriti prej odrasle kot
otroke, je žal narejena brez
jasne opredelitve naslovni-
ka, izredno upočasnjeno, do-
mala statično, brez nujno po-
trebne pesniške fantazije in
humorja. Režiser Igor Stran-
ski se je ob dramaturški po-
moči Marinke Poštrak pre-
hitro zadovoljil z aktualistič-
no družbeno kritiko, zane-
maril pa nujno potrebno odr-
sko fantazijo in poetičnost
ter stopnjevano dinamič-
nost. Preprosto sceno, ki je
omogočala hitre spremembe
iz interierja v eksterier ter
spodbujala vzdušje naravne
topline, je prispeval Jifi
Pitr. Barvno skladne in po-
menljive kostume (z maska-
mi) je oblikovala Klotilda
Pitr. Poudarjena je bila razh-
ka med maskirano množico
upogljivih osebkov in narav-
no zunanjo podobo pokonč-
nih oseb, Lancelota in Elze.
Glasba Ladislava Kolarja je
dodatno prispevala k zadrža-
nemu tempu uprizoritve, ko-
reografija Radeka Balaša pa
konvencionalno oblikovala
gibalni izraz.
Hrupnega oblastniškega
Zmaja je v zunanji podobi
sodobnega najstniškega
pankerja z obrito lobanjo in
pramenom las na sredi obli-
koval Igor Sancin. Z mogoč-
nimi gestami in ne vedno za-
nesljivim govorom je utele-
šal samozavestno in samoza-
dostno zlo. V zaključnem
prizoru, ko se razkrije gleda-
liškost vsega, kar smo gleda-
li, se pojavi ponovno v podo-
bi elegantnega dirigenta, ki
kot utelešenje totalitarizma
ostaja nad vsem v zmagoviti
podobi. Zadržano in zato
precej neprepričljivo podo-
bo junaškega in zmagovitega
Lancelota je izrisal Zvone
Agrež. Sicer mu ne manjka
tople človeške prostodušno-
sti in naivnosti, gotovo pa
notranje energije in samoza-
vesti. Preprosto, pošteno in
prijetno dekle Elzo je s topli-
mi toni napolnila Darja Re-
ichman. Njenega fatalistično
ponižnega in vdanega očeta
Šarlemana je rutinirano upo-
dobil Stane Potisk (v alter-
naciji z bolnim Jožetom Pri-
stovom). Ostro poudarjeni
karikaturi navzgor ponižnih
in navzdol oblastniških kre-
atur Župana in njegovega si-
na Henrika sta izrisala Bogo-
mir Veras in Marjan Hinte-
reger. Izredno simpatično,
toplo, mehko in voljno mač-
je bitje, Mašenko, ki odločil-
no preobrne pravljični raz-
plet, je skrbno v govorni in
telesni govorici izoblikovala
Milada Kalezič. Obilnega in
hrupnega stražarja m ječarja
je upodobil Borut Alujevič,
ponižno in spretno prodajal-
ko pa Nada Božiče^^a. Ani-
matorja veUkih lutk, ki naj-
neposredneje poosebljajo
popredmeteno množico vda-
nih podložnikov, sta bila Ra-
dovan Les in Emil Panič.
Prvo srečanje z mladim
občinstvom je pokazalo do-
kaj zadržan odziv, kar daje
slutiti droben repertoarni ali/
in uprizoritveni nespo-
razum.
SLAVKO PEZDIR
Jeza boginje Taiije
»če bi v celjskem gledališču
res štrajkali, kakor je bilo sliša-
ti na ulici, bi lahko teater kar
zaprli in nihče ga nikoli več ne
bi odprl. Tega se vendarle za-
vedamo in upamo, da bo situ-
acija v prihodnjem letu gleda-
lišču v C^lju vsaj toliko naklo-
njena, kot nam je bila letos. Za
leto 92 pa se že bojim, kaj bo«,
pravi direktor gledališča Borut
Alujevič.
Zaradi bolezni igralke je mi-
nuli četrtek odpadla predstava
Camera obscura, nekateri odr-
ski delavci pa so se nekoliko
glasneje pogovarjali z vod-
stvom gledališča o - denarju
kajpak. Očitno pa so nespora-
zum, ki mu še ne gre reči
štrajk, še isti dan zgladili, saj
so naslednji dan zjutraj skupaj
odpotovali na gostovanje v No-
vo Gorico. V pravem profesi-
onalizmu gledalec pač ne sme
čutiti prenapetosti, ki se v ka-
drovsko šibkem, a obremenje-
nem ansamblu porajajo. »O
odpadli predstavi smo še pra-
vočasno obvestili večino abo-
nentov abonmaja »četrtek«, ki
so to dobrohotno sprejeli na
znanje«, pravi Borut Alujevič.
MP
Božični iconcert
Komorni orkester Intermez-
zo bo imel v ponedeljek, 24.
decembra, ob 19.30 v Narod-
nem domu v Celju božični
koncert. Izvajali bodo tudi Bo-
žični koncert Archangela Co-
rellija, eno najlepših del iz
Concerta Grossa. Ker se bliža-
mo Mozartovemu letu, so za
nastop izbrali tudi mladostno
delo tega glasbenega genija, 1.
Salzburško simfonijo za go-
dala.
Vstopnice bodo v prodaji
uro pred začetkom koncerta,
lahko pa jih rezervirate na tele-
fonski številki 33-254.
ZAPISOVANJA
Slovenci kremeniti
Takole, leto se počasi iz-
teka, skupaj z njim pa tudi
določeno obdobje našega
skupnega življenja in jasno
naše skupne usode. Plebis-
cit torej bo. Tudi uspel bo
najbrž (zamislite, da recimo
ne bi upsel), kar pa ž6 ni
več stvar tegale pisanja. Za-
nimiv je sam dogodek ple-
biscita, torej dogodek kot
vsak drug dogodek in kot
vsak drug dogodek tudi
manifestacija, ki jo je treba
najaviti v takšni ali drugač-
ni obliki. Najpripravnejša
oblika manifestativnega
vzvoda je seveda spekta-
kelska oblika, na katero že
od nekdaj, zlasti pa nekaj
zadnjih let, prisegajo šport-
ni navdušenci, kamor hote
ali nehote štejem tudi sebe.
Otvoritev nekega dogodka
kot manifestacije je nujna
in ne sme biti sama sebi
v namen ah če hočete, mo-
ra sumirati vse tisto prete-
klo, vse tisto, kar seje v slo-
venskem geo-političnem in
kulturnem prostoru doga-
jalo zadnjih nekaj, recimo
pet let, poleg tega pa mora
obvezno anticipirati pri-
hodnje, torej tisto, kar se
v bližnji prihodnosti že ima
zgoditi. Vendar plebiscit
kot tak ustreza zgolj enemu
pogoju (poleg tega. da je
manifestacija v spektakel-
ski obliki, kar se tako in
tako že samo po sebi razu-
meva). Namreč, uspel je su-
mirati vse tisto najvažnejše
zadnjih nekaj let, ni pa anti-
cipiral prihodnosti, torej
pogoja, ki se konkretno zdi
najvažnejši. Pod ta pogoj
»leti« vse kar je na tak ali
drugačen način povezano
z našo skupno usodo. Tudi
kulturno.
In dokler plebiscit ne bo
ustrezal temu pogoju, dot-
lej bo slovenska kultura še
naprej takšna kakršna je
bila do zdaj. Torej sloven-
ska in nič več. Vse lepo in
prav, če je to namen kultur-
ne prihodnosti tega naroda,
vendar, pogojno rečeno,
kultura ni in ne more biti
zgolj nacionalna, lahko si-
cer deluje v nacionalnih
okvirih, ampak je nasproti
temu nadnacionalna in
nadčasovna. Gre za neke
vrste zaobjetje.
Prešeren seveda je del
nacionalne kulture, toda
vprašanje je koliko je on
sam produkt takšne kultu-
re. Podobno recimo Can-
kar, s to razliko, da Cankar-
ju najbrš lažje določamo
atribute, ki iz njega delajo
slovenskega pisatelja in
s tem kulturnika. Če že
drugega ne, vsaj pisal je
v slovenščini, kar za Pre-
šerna ne velja v celoti. Po-
leg tega, seje Cankar zave-
dal, da je Slovenec in kot
Slovenec je tudi deloval.
Prešeren pa seje tega seve-
da zavedal, toda kot Slove-
nec ni nikoli deloval (izje-
ma je zadnje obdobje nje-
govega ustvarjanja, ko ježe
imel svojo odvetniško pi-
sarno). Se več. Prešeren je
tipični Slovenec, torej Slo-
venec, ki si domišlja in tudi
' dejansko misli, da je Švičar
ali pa Avstrijec, saj je vse-
eno; najbrž so k temu oziro-
ma takemu načinu razmi-
šljanja pripomogle naše
alpske smučarke, ko so tu
in tam zmagovale skupaj
s švicarskimi in avstrijski-
mi tekmovalkami. S to
opombo, da takrap, ko je ži-
vel Prešeren, slovenskega
smučanja še ni bilo.
Najbrž so bili prvi, ki so
s tako prakso prenehali čla-
ni NSK, čeprav so morali
na ta račun marsikatero po-
žreti. Toda kljub temu.
NSK je prvi in do sdaj edini
izvoznik slovenske kulture
v svet, za kar pa slovenstvo
nima niti najmanjših za-
slug. Nasprotno, izkoristili
so slovenstvo in iz njega
naredili business. Sicer je
vedno več posnemovalcev,
toda vse še vedno ostaja na
ravni provincionalizma,
slovenske zadrtosti in prit-
lehnosti. Takšna pa je tudi
slovenska kulturna politi-
ka. Pritlehna, skratka.
Vsa čast Srbom in Bo-
sancem, ki so dejstvo, da se
da tudi iz kulture delati bu-
siness, spoznali že dolgo
pred nami. vase zagledani-
mi balkanofobi. Imajo Ki-
sa, Andriča, Paviča, Vaška
Popa, ki jim še zdaj verja-
mejo in se jih niso naveliča-
li. Mi pa smo se Laibachu
in NSK v celoti odrekli
v trenutku, ko so osvojili
svet. Pa to le zato, ker so
dosegli tisto, kar je mno-
gim med nami nedoseglji-
vo še v sanjah (nekateri tu-
di sanjajo slovensko). Sicer
smo pa od vekomaj gledali
tako na tiste, ki so v življe-
nju nekaj dosegli, kaj šele,
če je to doseženo v svetov-
nih razsežnostih. Zadrtost
in napuh. Zavist, ki je
Kranjcem bila od nekdaj
tako blizu.
Piše Tadaj Čater
ljubljanska banka
Splošna banka Celje d. d., Celje
NOVOSTI
ZA VARČEVALCE DINARSKIH VLOG
Ljubljanska banka Splošna banka Celje z 12. decembrom
'90 uvaja nove ponudbe za dinarske varčevalce in sicer:
•	ponovna vezava ENOMESEČNIH DINARSKIH DEPO-
ZITOV
•	ob sklenitvi pogodbe o tromesečnem ali šestmeseč-
nem dinarskem depozitu, odobri banka varčevalcu
PREMIJO. Za znesek premije se poveča začetna glav-
nica, oboje skupaj pa se obrestuje po veljavnih letnih
obrestnih merah.
Obrestne mere, veljavne od 1. decembra '90 dalje:
•	vpogledna sredstva za tekoče rečune in hranilne vloge	10%
•	dovoljeni negativni saldo na tekočem računu	42%
•	nedovoljeni negativni saldo na tekočem računu	50%
Ljubljanska banka Splošna banka Celje
vam želi vesele in srečne božične praznike!
AVTO LAKI
- Mešamo avto lake
.^ikkens
v vseh kvalitetah, po
recepturi in vzorcu.
-	Nudimo ves avtoličarski
material ter celotno
opremo ter naprave za
avtoličarske delavnice.
-	Svojim kupcem nudimo
strokovne nasvete za novo
tehnologijo dela kot je
suho brušenje in lakiranje
mokro na mokro.
Cene so KONKURENČNE!
Pridite - prepričajte se!
Drago PIrh
Kardeljeva 83
Žalec
Tel.: (063) 712-481
Čudovita restavracija:
ZIDANICA V ČREŠNJICAH
ponovno odprta vsak dan od 17. do 1
ure
-	prelepo okolje
-	gostinska ponudba
-	možnost za zaključene skupine
-	priprava prednovoletnih zabav
v Zidanico v Črešnjicah vabita
UNIOR in FRANC GREŠAK.
Rezervacije: 772-116
dogodki
20. december 1990 - stran 11
Kruh za Evropo
MFI Merx po novem Klasje
Merxovo Mlinsko prede-
lovalno podjetje vstopa
v novo poslovno leto z no-
vim imenom in tudi z načrti
o reorganizaciji, po kateri
naj bi se do polletja nasled-
njega leta preoblikovali
v podjetje z močno krovno
organizacijo in delniškimi
družbami ali podjetji z ome-
jeno odgovornostjo v njeni
sestavi. S prvim januarjem
se bodo tudi ločili od sozda
lVIerx.
Podjetje, pod katerim bo-
do v naprej gradili svoj ugled
in blagovno znamko, se bo
imenovalo Klasje. S tem
v zvezi so izdelali tudi novo
celostno podobo podjetja.
NOV zaščitni znak podjetja
bodo trije zlati klasi, obkro-
ženi z elipso, nad katero so
tri zlate zvezde, ki so si jih
sposobili v celjskem grbu.
Že ob polletju so tudi skle-
nili, da bodo razdrli poroko
z Merxom, edini vzrok za tak
korak pa je po besedah di-
rektorja Edija Stepišnika
v tem, da je ta združba pre-
tesna za vse razvojne in dru-
gačne ambicije mhnsko pre-
delovalnega podjetja. Mož-
nosti nadaljnjega sodelova-
nja z Merxom so predvsem
v kapitalskih povezavah,
manj pa bo ljubezni, ki je bi-
la značilna za čase samo-
upravnega sporazumevanja.
Ker s tem izgubljajo tudi
pomemben del nekdanjega
imena, so s celostno podobo,
ki jo je izdelal studio Novi
trg iz Celja, poiskah novo
ime. Vsekakor poudarjajo,
da bodo sedaj svojo bodoč-
nost gradili na kakovosti
svojih proizvodov, ki bo se-
daj znana pod imenom
Klasje.
Osnove za trdnejši prvi sa-
mostojni korak so dobre. Po-
djetje dobro posluje in tudi
nima pretiranih likvidnost-
nih težav, dobro osnovo pa
imajo predvsem v kapitalno
trdni organizaciji in v zna-
nju. S pomočjo lastnih stro-
kovnjakov in tudi uglednih
zunanjih sodelavcev so, kot
radi rečejo v prispodobi,
sposobni peči kruh za Evro-
po 92. V zadnjih letih so tako
tržišču ponudili več kot 50
različnih vrst kruha in več
kot enkrat toliko drugih vrst
slaščičarskih in pekarskih iz-
delkov.
So tudi edino naše podjet-
je, ki proizvaja živila za bol-
nike s fenilketunorijo (teh je
v Sloveniji le kakšnih 50, kar
pomeni, da ne gre le za pro-
fitni motiv), za bolnike s celi-
akalijo ter živila za ledvične
bolnike, kar priča o usposob-
ljenosti njihovih strokovnja-
kov, ki jih vodi magister Go-
ran Nikolič.
Tržišču so sedaj ponudili
še tri nove vrste posebnega
kruha, pri čemer so za polno-
zrnati rženi kruh in za prepe-
čenec donat MG prejeli naj-
višje priznanje na sejmu
v Novem Sadu. V kratkem
bo na policah tudi nov diete-
tični visokoproteinski pre-
parat Jak, namenjen športni-
kom in tistim, ki hujšajo.
S temi in drugimi, že uve-
ljavljenimi dietetičnimi živili
in pekarskimi proizvodi, se
uspešno postavljajo po robu
zasebni konkurenci. ^p
Pokom ponudil odstop
Direktor konjiškega Ko-
nusa Jure Pokom je ponudil
delavskemu svetu Konusa
odstop. Utemeljuje ga pred-
vsem z zunanjimi vzroki in
ekonomsko politiko, ki ne
omogoča obvladovanja go-
spodarskih tokov v podjet-
ju pa tudi z ugotovitvijo, da
bi moral ob sedanji potreb-
ni tržni preobrazbi, ko se
Konus ponovno postavlja
na noge, prevzeti krmilo
v roke nov človek.
Delavski svet odstopa še
ni sprejel. Ponudbo direk-
torja, ki vsebuje tudi pri-
pravljenost, da bi še eno leto
ostal svetovalec (nato pa pro-
si za dokup let ali pa za novo
delovno mesto), je dal v raz-
pravo delavcem po posamez-
nih poslovnih enotah. V raz-
pravah sta prevladali dve al-
ternativni mnenji. Prvo je,
da direktor ne odstopi in
skupaj z ostalim vodstvom
pomaga podjetju iz krize,
drugi pa se zavzemajo za
sprejem odstopa, s stem, da
dobi nezaupnico tudi ostali
del vodilne ekipe.
Delavski svet je o tem po-
novno razpravljal včeraj po-
poldne, torej po zaključku
naše redakcije. Kot je znano,
je Jure Pokom v intervjuju
za Novi tednik povedal, da
bo ponudil odstop le v pri-
meru, če kolektiv ne bo spre-
jel vizije sanacije, ki so jo
pred kratkim pripravili vo-
dilni možje Konusa. Očitno
te obljube ni držal.
R. PANTELIČ
Ohraniti
trzisca
v Železarni Štore bodo
123. tega meseca ustavili
dve tretjini proizvodnje,
tako da bo do 7. januarja,
ko bodo pričeli ponovno
z delom v celotni železar-
ni, doma od 1700 do 2000
delavcev. Ukrep so spreje-
li zaradi pomanjkanja su-
rovin, delno pa tudi zaradi
zmanjšanja stroškov
v prazničnih dneh.
Kljub temu veje iz žele-
zarne nekaj več optimizma
kot v preteklih mesecih, saj
je poslanska zahteva Jane-
za Lampreta že dobila svoj
odgovor, v katerem vlada
poudarja, da se železarstvu
ne namerava odreči in da
bo osvoje prispevala, da bi
se sanacijski programi,
sprejeti v Storah in drugih
železarnah, lahko začeli
uresničevati. Pri tem vsi
skupaj računajo, da se bo-
do sedaj v sanacijo nekoli-
ko pogumneje podale tudi
banke.
Sanacija sicer v tej fazi ne
bo potekala tako kot so si
zamislili v Štorah, vzrok pa
je seveda preteklo zavlače-
vanje pri opredeljevanju do
železarstva.
V tem času jim gre pred-
vsem za ohranitev tujih tr-
gov, na katere izvažajo že
dlje časa. Velika gospodar-
ska škoda bi namreč bila,
če bi si zaradi težav pri
oskrbi zapravili ugled pri
uglednih evropskih in tudi
ameriških dobaviteljih. Za-
to med prazniki del proiz-
vodnje, ki je vezan na tuji-
no, ne bo stal.
Verjetno bodo imeli ne-
kaj težav tudi z izplačilom
plač, ki bi jih morali imeti
15. decembra. Do takrat de-
narja niso mogli zbrati.
V vodstvu podjetja tudi
Upajo, da sindikat ne bo
Vztrajal pri izplačilu 18. de-
cembra, ker je tudi ta da-
tum vprašljiv, zagotovo pa
naj bi bil denar za plače
zbran do 21. decembra, ko
t>o šla večina štorskih žele-
zarjev na prisilni dopust.
RP
Žrtve, ki jih nismo priznali
v nemško vojsko je bilo po letu 1942 mobiliziranih več kot
35 tisoč slovenskih fantov
V celjskem Muzeju revo-
lucije so ob razstavi Po sili
vojak pripravili posvetova-
nje o več deset tisoč na silo
mobiliziranih slovenskih
fantih v nemški vermaht.
Kustosta Gorenjskega mu-
zeja Kranj Jože Dežman in
celjskega Muzeja revolucije
pokojni Jože Vurcer sta od-
prla temo, o kateri smo mol-
čali več kot 45 let, o nasilno
mobiliziranih v nemško
vojsko pa obstaja tudi sila
malo dokumentacijskega
gradiva.
Dejstvo je, da so bili po le-
tu 1942 v nemško vojsko
vpoklicani slovenski fantje,
ki pravzaprav niso imeli pra-
vih možnosti za kaj drugega,
kot da so se vabilu odzvali. Iz
Štajerskega območja govore
številke o 28 tisočih vpokli-
canih možeh, kar je 5,5 od-
stotka takratnega prebival-
stva, iz širšega celjskega
okrožja pa jih je padlo nekaj
manj kot 2 tisoč. Iz Gorenj-
ske je v nemško vojsko odšlo
7 tisoč mož, več kot tisoč jih
je padlo. Približno polovica
mobilizirancev je prebegnila
k zavezniškim vojskam ali
neposredno v NOB, Sloven-
ci pa so bili prisotni na sko-
raj vseh frontah 2. svetovne
vojne. Najhujše je bilo na
vzhodnih bojiščih, pripove-
dujejo še živeči mobiliziran-
ci, ki so doživljali grenke iz-
kušnje ob povratku v domo-
vino. Tudi tisti, ki so se
vključili v NOB so naleteU
na val nezaupanja, ki se je
nadaljevalo tudi po končani
vojni, še hujša pa so dejstva
o vojnih žrtvah.
Mobiliziranci v nemški
vermaht namreč po podat-
kih, ki sta jih zbrala zgodovi-
narja, vsa desetletja po vojni
niso imeli pravice do javne-
ga spomina. Vseh teh deset
tisočev ni priznavala Zveza
združenj borcev, prav tako
pa se jim je odrekla tudi zve-
za protikomunističnih bor-
cev. Svojci umrlih v nemški
vojski s potrdili o smrti svo-
jih sinov, ki so jih prejeli od
nemških komand, niso mo-
gli uveljavljati vpisa smrti
v občinske matične knjige
- kar pomeni svojstven pri-
mer Gogoljevih mrtvih duš
tudi v Sloveniji. V katalogu,
ki je izšel ob tej priložnosti,
avtorja opozarjata, da kljub
tisočem smrti niso bili ome-
njeni niti v številnih letoš-
njih spravnih slovesnostih.
Na silo mobilizirani v nem-
ški vermaht se bodo te dni
organizirali v slovensko
združenje, ki bo med drugim
poskrbelo tudi za uveljavlja-
nje odškodnin in priznaval-
nin, saj na potrebnost tega
ukrepa zadnje čase opozarja
celo združena Nemčija. Vse-
kakor pa bo potrebno osvet-
liti ta vprašanja bolj temelji-
to, saj je nasilna mobilizacija
Slovencev v nemško vojsko
tudi po mednarodnem pravu
označena za vojni zločin
okupatorja.
IVANA STAMEJČIČ
Iz Celja so prvi mobilizi-
ranci krenili 23. julija 1942,
takrat pa so bili v nemški
vermaht vpoklicani fantje
z rojstno letnico 1923, sicer
pa so bili med 1942 in 45
letom vpoklicani letniki
1908 do 1929.
Slavko Ogrin iz Bohinjske Bistrice ob razstavljeni obleki
v kateri seje vrnil iz ruskega ujetništva marca 1946.
NA KRATKO
iVIladi krščanski
demokrati v iVIozirju
V soboto so v Mozirju
ustanovili sekcijo mladih
krščanskih demokratov, ki
bo delovala v okviru stran-
ke starejših.
Ta sekciia naj bi zapolnila
prazen prostor, ki je nastal
po preimenovanju ZSMS.
Skrbeli naj bi predvsem za
uresničevanje interesov mla-
dih, zato bodo pripravili raz-
lične dejavnosti - od likov-
nih sekcij do skavtov.
Na ustanovnem zboru
mladih krščanskih demokra-
tov so izvolih tudi petčlanski
odbor. Člani so takoj začeli
z delom, trenutno pomagajo
pri pripravah na plebiscit, po
novem letu pa naj bi se sesta-
li mladi in starejši krščanski
demokrati z republiškim
predstavnikom in podrobne-
je začrtali smernice delo-
vanja.
U. K.
Za GG Nazarje stečaj
Prejšnji teden se je po od-
ločbi sodišča začel redni
likvidacijski postopek obeh
temeljnih organizacij ko-
operantov pri Gozdnem go-
spodarstvu Nazarje. Tako je
brez dela ostalo približno sto
ljudi, ostalih 250 pa čaka na
nadaljnjo usodo. Sodišče je
namreč zavrnilo možnost
likvidacijskega postopka za
podjetje Gozdno gospodar-
stvo, tako da bodo naslednji
teden uvedli stečajni posto-
pek. Vsa lastnina, nepremič-
nine in družbeni gozdovi, bo
prešla v last republike, ste-
čajni upravitelj pa bo po vsej
verjetnosti na delu zadržal še
nekatere ljudi, ki jih potre-
bujejo za obnovo Zgornje
Savinjske doline.
U. K.
Januarja volitve
celjskih demokratov
Redna programsko-volil-
na konferenca celjskega ob-
činskega odbora Slovenske
demokratične zveze bo ja-
nuarja. Celjski demokrati
naj bi svoje novo vodstvo iz-
volili že prejšnji četrtek, ven-
dar seje njihova letna konfe-
renca zaradi izredno velike
udeležbe občanov ter pred-
stavnikov ostalih političnih
strank iz občine in republike
spremenila v pravo predple-
biscitno manifestacijo.
IS
Nabožni četrti
Celjski večer
četrti Celjski večer bo
v znamenju bližajočega se
božiča. Jutri bo namreč
v hotelu Evropa v Celju
gost večera dr. Alojzij Šu-
štar, ljubljanski nadškof in
metropolit.
Pogovor na temo Cerkev
in izzivi časa bo vodil Drago
Medved, novinar kulturne
redakcije Dela. V vabilu na
prireditev je med drugim za-
pisano: »Cerkev, še posebej
slovenska, se je znašla med
številnimi izzivi časa. Kako
se odziva nanje? Kako razu-
memo božično poslanico? Je
sprava obrodila sadove? Ko-
liko človečnosti je v nas?
Morda bomo uspeli v pogo-
voru s slovenskim metropo-
litom skupaj ugotoviti, da je
življenje lahko tudi lepo...«
Tudi četrti Celjski večer
bo v hotelu Evropa ob 19.30,
pol ure kasneje se bo pričel
pogovor, ki bo predvidoma
trajal uro in pol.
N. G.
Tudi upokojenci so
del družbe
V	četrtek so se celjski
upokojenci zbrali na obč-
nem zboru v Narodnem do-
mu. Čeprav upokojeni, bi
radi sodelovali pri odloči-
tvah, od katerih bo odvisno
njihovo prihodnje življenje.
Po besedah Jožeta Bevca
celjski upokojenci ne bodo
dovolili, da bi pokojninsko-
invalidsko zakonodajo spre-
jemaU mimo njih in po hi-
trem postopku. To menijo
tudi za stanovanjsko zakono-
dajo, saj so stanovanjski
fond pomagali sooblikovati,
in za davčno regulativo. Celj-
ski upokojenci so predlagali
dopolnitev 40. člena v ustavi
z dodatkom o socialni varno-
sti in pokojninsko-invalid-
skem zavarovanju. Na zboru
so ustanovili tudi iniciativni
odbor za ustanovtev Demo-
kratične stranke upokojen-
cev, ki se bo v parlamentu
borila za interese starejših.
Nikakor pa se ne strinjajo
s poskusi posameznikov
o ukinjanju krajevnih skup-
nosti. Tako so upokojenci
dokazali, da se ne bodo pu-
stili odriniti na rob družbe-
nega življenja. Celjskim upo-
kojencem je spregovoril tudi
župan Anton Roječ in pred-
stavil aktualna dogajanja
v Sloveniji.
U. K.
Investicija za 3 mlo
OEM
V	Aeru Grafiki, v obratu
neskončnih obrazcev, so do-
bili dva nova stroja, oba iz
Nemčije, vredna več kot tri
milijone nemških mark.
Oba stroja, tiskarsko rotacijo
in zbiralni stroj, omogočata
razširitev ponudbe in višjo
stopnjo finalizacije, pred-
vsem pa omogočata tudi ti-
skanje izvenserijskih forma-
tov. Za posodobitev so se
v Grafiki odločili izključno
zaradi potreb in zahtev tr-
žišča.
Avstrijski novinarji
v Gorenju
Prejšnji torek in sredo so
v Koncernu Gorenje gostili
skupino novinarjev iz Av-
strije.
Novinarji najvidnejših av-
strijskih časopisov so si ogle-
dali proizvodnjo, v sredo pa
so se sestali tudi s predstav-
niki Gorenja ter se z njimi
pogovarjali o sedanjem in
prihodnjem položaju podjet-
ja. Novinarje je predvsem za-
nimalo, kako so se v enem
največjih slovenskih izvozni-
kov spoprijeli s srbsko blo-
kado, kako si v Gorenju
predstavljajo pot v Evropo,
spregovorili pa so tudi o na-
činih sodelovanja s tujimi
partnerji.
V	torek zvečer so na željo
gostov iz Avstrije pripravili
delovni razgovor, ki sta se ga
udeležila podpredsednik iz-
vršnega sveta Slovenije Mit-
ja Malešič in republiški se-
kretar za družbeno planira-
nje Igor Umek. Novinarje je
zanimalo predvsem vpraša-
nje plebiscita ter položaja
Slovenije po 23. decembru,
s svojimi vprašanji pa so do-
kazali, da slovenske proble-
me zelo dobro poznajo.
U. K.
VSE NAŠE POTI PEUEJO ČEZ ISTI MOST
MOST, enkratna edicija Dela
Reviji! \U>si /ca našo prihi)dtu)st. ker predstavlja plebiseilne ra/loge.
upanja in hoja/ni.
/a solidarnosl, ker ln) vsak dinar od prodaje namenjen no\enni
mostu \ L|uhnem.
MOST V SLOVENSKO SAMOSTOJNOST
2. STRAN - 20. DECEMBER 1990
NAŠI KRAJi IN LJUDJE
Pomoč od vsepovsod
Prišla Je iz Singena, Avstriislie Štajerslte in Korošlie ter .
Doboia
v torek so iz prijateljskega
nemškega mesta Singen,
v celjsko bolnišnico pripelja-
li zdravila in drobno medi-
cinsko opremo v skupni
vrednosti 100000 nemških
mark (na posnetku Edija
Masneca). Pomoč so prispe-
vali ljudje Singena, Rdeči
križ in sindikati ter je odraz
akcije, ki jo je vodilo dopis-
ništvo Siidkurierja v pokraji-
ni Baden - Wurttenberg.
S predstavniki Rdečega kri-
ža, gasilci in drugimi je Celje
obiskala tudi redaktorica te-
ga dnevnika Gudrun Traut-
mann, ki je akcijo speljala.
Pomoč v različnih oblikah
pa prihaja v celjsko bolnišni-
co tudi od drugod. Prejšnji
teden je delegacija štajerske
deželne vlade darovala dva
milijona ATS, denar pa so
Celjanom poslali tudi iz po-
bratenega Doboja in sicer 50
tisoč dinarjev. Koroška de-
želna vlada pa je bolnišnici
takoj po poplavi ponudila
pomoč preko specializirane
tvrdke za sušenje poplavlje-
nih stavb. Takoj ko je bilo
mogoče, je tvrdka Eisbar pri-
čela z izsuševanjem. Od 10.
decembra so v kletnih pro-
storih ginekologije in kirur-
gije sušilni aparati, ki jih je
skupno 190. Dnevno zberejo
.300 litrov vode. Vlažnost zi-
dov je padla že na polovico
in pričakujejo, da bodo klet-
ni prostori že po štirih tednih
sušenja pripravljeni za obno-
vitvena dela in uporabni za
nekatere namene že do kon-
ca zime.
MBP
Drevesca za praznik
že teden dni je na celjski trž-
nici mogoče kupiti praznična
okrasna drevesca. Vrtnarstvo
Celje, ki skrbi za njihovo pro-
dajo, predvideva, da jih bodo
največ prodali do božiča.
Dnevno prodajo približno 60
dreves, kijih dobijo strokovno
odsekana od gozdnega gospo-
darstva. Drevesa imajo zaščit-
no plombo, prvič pa tudi listek
s ceno, da ne bo več prerekanj
o vrednosti teh drevesc. Cene
smrek so odvisne od njihove
velikosti - do pol metra 70 di-
narjev (na naročilnico 60) do
metra 120 (108), do 1,5 metra
170 (150), do 2 metra 280 (250),
do 3 metre 500 (450), do 4 metre
750 (670), dobiti pa je mogoče
tudi večja drevesa - do 6 me-
trov. Njihova cena se giblje od
1100 do 1500 dinarjev (oz. 990
do 1350 na naročilnico).
Sicer pa so pri celjskem Vrt-
narstvu letos pripravili tudi
prijetno novost - »živa« božič-
na drevesca. Z njimi najprej
okrasimo stanovanje, potem
pa jih lahko posadimo na vrtu
ali zelenici. To drevo je treba
ob postavitvi v stanovanje naj-
prej zaliti, prostor mora biti
ogreban na 17 do 20 stopinj,
prevelika temperaturna niha-
nja pa drevesu škodujejo.
Okrašeno drevo med prazniki
še večkrat zalijemo in občasno
orosimo. Že pred Novim letom
na vrtu pripravimo jamo, izko-
pano zemljo pa spravimo, da
ne zmrzne. Po praznikih drevo
posadimo, ko je zunanja tem-
peratura okoli nič stopinj ter
dobro zalijemo. Takšno dre-
vesce bo tako prineslo dvojno
veselje - najprej ob praznikih
ter kasneje, ko bo raslo na pro-
stem in ne bo končalo
v smeteh.
V Preboldu za otroke
V	hotelu v Preboldu bo jutri popoldne živahno. Vodstvo
hotela se je namreč odločilo da priredi novoletno zabavo
za otroke iz Savinjske doline, ki so bili prizadeti ob letos
nji poplavi.
V	programu bodo sodelovali otroci iz vrtca Prebold in
učenci Pionirskega doma iž Celja, za ples pa bo igral ansam-
bel Mr. Paul. Vsi otroci bodo prejeli tudi lepa darila, denar za
prireditev pa so prispevala številna podjetja, zasebniki in
občani. Kdor žeh pomagati otrokom, lahko prostovoljne
prispevke nakaže na LB Celje na številko žiro računa 50700-
620-16-376-61580/30. Za tiste otroke, ki jih starši ne bodo
mogli pripeljati na prireditev v Prebold, pa so organizirali
tudi avtobusne prevoze.	I
Za sindikalno trgovino ni prostora
Vse pogostejša pravna pomoč članov sindikatov
Občinski svet Svobodnih sindika-
tov v Celju je ob zaključku leta pri-
pravil novinarsko konferenco in po-
drobneje predstavil nekatere svoje
aktivnosti in prizadevanja. Tako so
člani sveta spregovorili o pripravah
za ustanovitev sindikalne trgovine,
o pravni pomoči svojim članom, uve-
ljavljanju kolektivne pogodbe v po-
djetjih in organiziranosti sindikata
v regiji.
Projektu sindikalne trgovine so se
lotili že julija, pri tem pa so najprej
načrtovali ustanovitev sindikalne za-
druge. Izkazalo se je, da je pot do sin-
dikalne trgovine manj zapletena, pa
tudi pri tem se je v zadnjem času zata-
knilo. Registracija dejavnosti na sodi-
ču še vedno ni končana, pa tudi pro-
storske rešitve so se izjalovile. Najprej
so računali na sejno sobo v stavbi biv-
ših družbenopolitičnih organizacij, ki
pa ne ustreza pogojem za delo trgovi-
ne. Nato so kandidirali za pridobitev
prostorov bivšega Kreatorja in tudi pri
tem niso uspeh. Zato so začasno našli
rešitev s pomočjo podjetja Sep in prek
njega zagotovili cenejši nakup ozimni-
ce svojim članom. Lotili so se tudi ak-
cije za zagotavljanje popusta svojim
članom v nekaterih celjskih trgovinah
in pri storitvah, v teh predprazničnih
dneh pa bodo svojim članom zagotovi-
li še nakup z obročnim odplačeva-
njem.
V občini je v svobodne sindikate tre-
nutno včlanjenih skoraj 22 tisoč zapo-
slenih. Vse več pa jih išče na občin-
skem sindikalnem svetu pravno po-
moč. Služba pravne pomoči je na pri-
mer lani zabeležila 146 primerov, letos
pa več kot 230. Če so se lani na pravno
službo obračali predvsem posamezni-
ki, pa letos pomagajo tudi organizaci-
jam, v zadnjem času je vse več tudi
zastopanja članov pred sodiščem zdru-
ženega dela, disciplinskimi komisija-
mi in delavskimi sveti. Sindikat je tudi
zastopnik brezposlenih delavcev Ob-
nove in KTO v pogajanjih s stečajnim
senatom in na sodišču združenega de-
la. Od več kot 250 nekdanjih delavcev
Obnove jih je 154 še vedno brez zapo-
slitve. Medtem je stečajni senat sed-
mim priznal odpravnino, dvema pa ju-
bilejni nagradi, postopek pred sodiš-
čem pa se v teh dneh nadaljuje.
V sindikatih ugotavljajo, da bodo
imeli v prihodnje gotovo še veliko dela
pri nudenju pomoči svojim članom.
Vse več je zaposlenih, ki odhajajo na
prisilne dopuste, pri tem pa sindikat
zahteva, da ti delavci ne morejo avto-
matično postati trajno brezposleni.
Januarja načrtujejo v Svobodnih sin-
dikatih ustanovitev območne or§^aniza-
cije za šest občin regije (razen Mozirja
in Velenja), kamor bodo povezali 14 sin-
dikatov dejavnosti. S tem naj bi zagoto-
vili kakovostno delo in racionalnejšo
organiziranost, saj bodo sedanje občin-
ske organizacije s tem ukinili. Na ravni
območja bi največ 15 zaposlenih oprav-
ljalo celotno strokovno in administra-
tivno delo, po potrebi pa bi imeli v obči-
nah le svoje izpostave.
Precej težav je v nekaterih podjetjih
tudi z usklajevanjem aktov s splošno
kolektivno pogodbo, pri čemer mora
biti sindikalna organizacija izredno
aktivna, da doseže uveljavitev svojih
zahtev. To jim je na primer uspelo
v Remontu in Ljubečni, v številnih po-
djetjih pa usklajevanja še tečejo.
T. CVIRN
GLOSA
December lest
v teh dneh, ko bomo Slovenci potrjevali svoje slo-
venstvo, v dneh pred božičnimi in novoletnimi praz-
niki, bodo v Žalcu razpeli velik šotor in priredite se
■bodo vrstile kar cel teden. Slaki bodo prepevali in
igrali o Sloveniji, drugi ansambli o zeleni dolini...
Organizatorja prireditve, imenovane December fest,
sta žalska krajevna skupnost in bistro Pri zlatem križu.
Organizatorjem gre vsekakor čestitati za izjemno
domislico ob imenovanju prireditve. To je dokaz več,
da smo Slovenci z eno nogo že v Evropi. Zakaj name-
sto lepe slovenske besede praznik ne bi uporabili čisto
prave nemške besede fest?! Plakati, ki vabijo na
December fest, so razobešeni po vsej Savinjski dolini.
Organizatorji pa so spregledali čisto slovnično napako,
kajti pravilno bi morali zapisati DEZEMBER FEST in
ne DECEMBER FEST. Baje se bo večine prireditev
udeležil tudi sam Biirgermeister iz Sachsenfelda in
menda je odzvonilo tudi Žalski noči, ki bo prihodnje
leto Sachsenfeldische Nacht.
JANEZ VEDENIK
Žalski novoletni živ-žav
Natanko pred letom dni
smo Žalčane pokritizirali,
saj v tem mestu vsaj na zu-
naj sodeč ni bilo ravno opa-
ziti predprazničnega vzduš-
ja, mesto pa je bilo okraše-
no tako, da si pohvale res
niso zaslužili. Letos je podo-
ba resnično drugačna.
Dober teden krasi mesto
preko dvatisoč pisanih žar-
nic, ki so jih kupili v krajevni
skupnosti in jih razobesih po
trgu. V naslednjih dneh bo-
do postavili še velikega ded-
ka Mraza, vseskozi pa se bo
v tej Savinjski metropoli tu-
di kaj dogajalo. Na tržnici
bodo postavili šotor za več
kot tisoč petsto ljudi, v njem
pa bosta krajevna skupnost
in bistro Pri zlatem križu or-
ganizirala tako imenovani
December fest. 26. decembra
bo novoletni žur začela sku-
pina Agropop, zatem pa po
vrsti Don Juan, Slaki in
Franc Košir, Vlado Kalem-
ber, Pop design in prvi janu-
arski dan še skupina Mix
Max. Šotor bo odprt vsak
dan od 12. do 24. ure, pro-
gram pa bo od 19. do 24. ure.
Pokrovitelja December festa
sta Pepsi cola in Pivovarna
Laško.
Če so te prireditve name-
njene malce starejšim pa so
v Društvu prijateljev mladi-
ne in na Delavski univerzi
poskrbeli za najmlajše. To
soboto se ob 16. uri začenja
v telovadnici osnovne šole
novoletni živ žav. Obisk ob-
ljublja Andrej Šifrer, sodelo-
vala bo plesna skupina Bole-
ro, lahko boste kupili novo-
letno darilo, slikali malčka
z dedkom Mrazom, otroka
vam bodo namaskirali in za
povrhu še posneli prireditev
na video kaseto. Dedek Mraz
se bo v času od 26. do 29.
decembra s kočijo vozil po
samem Žalcu. Prva dva dni
se bo ob 15.30 uri ustavil
pred Namo, naslednja dva
dneva pa še pred Savinjko.
Male radovedneže vabijo tu-
di v občinsko matično knjiž-
nico, ljubitelje ubranega pet-
ja pa 30. decembra ob 17. uri
na koncert Slovenskega ok-
teta v žalsko cerkev. IB
zavarovalnica triglav
Ker živlienie potrebuie varnost
VSEM
ZAVAROVANCEM
ŽELIMO VESELE
PRAZNIKE IN
USPEŠNO NOVO LETO
1991
naši kraji in ljudje
20. december 1990 - stran 13
Gasilci potrebujejo dodatno opremo
Da so gasilci Slovenije, predvsem pa
celjskega območja, v novembrskih
poplavah s svojim prostovoljnim de-
lom in razpoložljivo tehniko odigrali
veliko in pomembno vlogo, je bilo že
večkrat zapisano. Zdaj so rezultati
njihove prizadevnosti zbrani in
ovrednoteni.
Znova lahko potrdimo, da bi bilo
brez njihovega deleža še huje. In znova
je obveljala resnica, da je dobro imeti
v gasilskih domovih drago tehniko, če-
prav več let »počiva«, ko pa nenadoma
pride do naravne ujme, je še kako do-
brodošla. Brez znanja in zavesti gasil-
cev pa tudi ta tehnika z dodatno opre-
mo ne bi kaj dosti koristila. Vsak pri-
spevek v gasilsko organizacijo je zato
večkratno dobro naložen.
Poveljnik slovenskih gasilcev Tone
Sentočnik ima zbrane vse podatke
o deležu slovenskih gasilcev v novem-
brskih poplavah. V Sloveniji je pri re-
ševanju od 1. do 7. novembra sodelo-
valo kar 489 slovenskih in hrvaških
prostovoljnih in industrijskih gasil-
skih društev ter zavodov za požarno
varnost 9669 gasilci, ki so opravili 174
tisoč 517 intervencijskih ur. UporabiU
so vso razpoložljivo tehniko ali 610 ga-
silskih vozil in 920 motornih brizgaln
in drugih vodnih črpalk. K temu je
treba prišteti še številno manjšo, ven-
dar nič manj pomembno tehnično, zla-
sti pa osebno varnostno opremo.
GLede na število opravljenih ur so
v gasilski organizaciji prizadevnost
društev razdelili v tri skupine, v naj-
močnejši, tam, kjer je bilo največ dela,
pa so bila društva občin Brežice, Celje,
Domžale, Idrija, Kranj, Litija, Mozirje,
Slovenj Gradec, Sevnica, Škofja Loka,
Kamnik, Velenje, Žalec, Laško in del-
no Krško.
Na celjskem območju so bile posa-
mezne občinske zveze udeležene ta-
kole:
V	laški občini je v poplavah sodelo-
valo 15 gasilskih enot s 411 udeleženci,
ki so opravili 3529 ur. Uporabljali so 23
vozil in 27 gasilskih črpalk na kar 80
črpalnih mestih.
V	mozirski občini je sodelovalo 15
enot s 360 gasilci, ki so opravili 33440
ur.
V	velenjski občini je sodelovalo 14
enot s 257 gasilci, ur pa je bilo 8799.
V	žalski občini je sodelovalo 45 enot
s 700 gasilci, opravili so 9757 ur.
V	celjski občini je bilo udeleženih
110 enot, ob 24 celjskih prostovoljnih
in Zavodu za požarno varnost je sode-
lovalo _še 22 enot iz občinske gasilske
zveze Šmarje, 17 iz Šentjurja, 11 iz Slo-
venskih Konjic, 17 jih je prišlo iz Ptu-
ja, 5 iz Murske Sobote, 2 iz Ormoža, 4 iz
Varaždina, 6 iz Nove Gorice in ena iz
OGZ Žalec iz Petrovč. 1350 gasilcev je
opravilo 36239 intervencijskih ur.
V akciji so uporabili 146 gasilskih vo-
zil, 160 motornih in elektro črpalk, se-
dem agregatov in 5 čolnov. Opravili so
7203 strojne ure.
Pri reševanju so vsi gasilci najbolj
pogrešali večje število čolnov, potop-
nih črpalk in črpalke za muljne vode
ter razno drobnejšo opremo, kot so
osebna zaščitna sredstva, nepremočlji-
ve obleke za delo v vodi, rokavice in
podobno. Če bi voda še naraščala, bi
sedanja oprema ne zadoščala več in bi
si jo morah izposoditi tam, kjer poplav
niso imeli. Torej nov dokaz, da opreme
v naših gasilskih domovih ni preveč.
Ob reševanju pa so tudi sami gasilci
doživeli veliko škode tako na opremi
kot gasilskih domovih. V Celju je bilo
samo na opremi za osem milijonov in
933 tisoč din škode, na gasilskih do-
movih pa za 334700 din, v Laškem na
opremi za 250 tisoč, v Mozirju na
opremi za dva milijona in 557 tisoč
ter na domovih milijon 30 tisoč, v Žal-
cu pa je škode na opremi za 180 tisoč
din. Prav gotovo pa bi morale biti te
vsote še mnogo večje, saj jih ni mogo-
če točno ovrednotiti. Zanimiv je po-
datek, da so samo v Celju imeli gasil-
ci toliko škode, kot dobijo v dveh
letih sredstev za opravljanje svoje
dejavnosti.
Poo zadnji poplavi je tako jasno, da
so v reševanju gasilci znova opravih
pomembno delo in da je to treba tudi
upoštevati pri vrednotenju njihove or-
ganizacije v našem življenju. To je pre-
izkušena organizacija ima ustrezno
tehniko in ljudi, ki so v najhujših uj-
mah sposobni ustrezno ukrepati. Zato
jim moramo pomagati, kot so oni nam.
TONE VRABL
Gasilci v zadnjih dneh letošnjega le-
ta čistijo poškodovano opremo in
urejujejo gasilske domove, ki so bili
prizadeti. Pripravljajo pa tudi gradi-
vo za nov gasilski zakon, ki naj bi bil
sprejet v prvi polovici prihodnjega
leta. O osnutku bodo na celjskem ob-
močju razpravljali še ta teden v šent-
jurski občini.
Za pomoč dializnim bolnikom
Društvo ledvičnih in dia-
liznih bolnikov se je sestalo
na izrednem občnem zboru,
na katerem so s pomočjo
predstavnikov celjskega
zdravstva spregovorili
o posledicah vodne ujme in
možnostih preureditve dia-
liznega centra.
Po zagotovilih vodstva
bolnišnice jih obnova dializ-
nega centra ena prvih nalog.
Doslej so že kupili novo na-
pravo za pripravo dializne
vode, saj je staro voda uniči-
la. S tem pa vse potrebe in
želje 74 dializnih pacientov
še niso uresničene. Res se
jim ni treba več voziti na dia-
lizo v Ljubljano, Maribor,
Novo mesto in Slovenj Gra-
dec, a prostorska stiska osta-
ja. Zaradi nje je potrebno tri-
izmensko dializiranje, zaradi
nje ni mogoče ločiti akutno
bolnih in kroničnih bolni-
kov. Društvo predlaga, da bi
dializni oddelek organizirali
kot samostojni oddelek, da
bi nakupili nove dializne
stroje namesto starih izrab-
ljenih, da bi rešili vprašanje
prostorov, da bi priključili
vodovod, s katerim se napaja
oddelek, na vitanjsko omrež-
je in da bi rešili kadrovske
težave.
Za ureditev vseh teh pro-
blemov je seveda potreben
denar. Društvo ga pričakuje
delno iz sredstev za odpravo
posledic poplave, za pomoč
pa prosi tudi delovne organi-
zacije in občane. Po svoji
presoji in možnostih naj na-
kažejo denar na tekoči račun
LB Celje, številka 50700-678-
67523.
TOMAŽ PINTAR
TUGOMER VOGA
Zmanjšan izvoz
divjadi
Letošnji lovni turizem na
celjskem območju je bil
v primerjavi z lanskim le-
tom za 10-15 odstotkov
boljši kot lani.
Ti podatki bodo ugodnejši
ob koncu sezone, saj priča-
kujejo še nekaj skupin lov-
cev in posameznikov iz tuji-
ne, ki bodo prišli zlasti na
odstrel gamsov, srnjadi, div-
jih prašičev in rac. Zal pa se
je zataknilo pri izvozu divja-
di, saj se je letos popolnoma
zaprlo tržišče bivše Zvezne
republike Nemčije, ki je bila
glavni uvoznik iz Jugoslavi-
je. Združena Nemčija zdaj
kupuje divjad v bivši Nem-
ški demokratični republiki
ter ostalih vzhodnih državah
od Sovjetske zveze do Ro-
munije. Slovencem je tako
za izvoz ostalo samo področ-
je Italije. Da bi ta problem
rešili, poskušajo uvajati po-
nudbo doma preko konfek-
cioniranja, s čimer namera-
vajo začeti prihodnje leto
v Ljubljani. Če bi jim to
uspelo, bi bil ulov divjadi
v prihodnjem letu rešen za
celotno Slovenijo. To pa bi
bilo dobro tudi za lovske
družine, saj bi tako dobile
nekaj denarja za divjad,
ustreljeno v njihovih lo-
viščih.	TV
Za darilo novo vozilo
Laški gasilci so jubilejno leto, ko so sla-
vili 120 let obstoja, proslavili na najlepši
možni način. V petek, 14. decembra, so jim
pred zdraviliščem v Laškem izročili so-
dobno kombinirano vozilo Mercedes Uni-
mog z izrednimi voznimi lastnostmi.
To Vozilo je med drugim primerno tudi za
reševanje v visokih vodah, ima pa tudi ne-
kaj naprav za pretakanje nevarnih snovi.
V vozilu je prostora za tri gasilce. Takšno
vozilo imajo na Štajerskem samo še v celj-
skem gasilskem društvu. V Laškem so ga
naročili že v začetku leta, zdaj pa se jim je
velika želja izpolnila. Vozilo stane kar 245
tisoč mark in si ga ne bi mogli kupiti, če 50
odstotkov denarja ne bi prispevale občin-
ske in delovne organizacije ter razni spon-
zorji. Velika je bila tudi pomoč občinske
gasilske zveze in civilne zaščite.
Dan, ko so laški gasilci dobili novo vozilo,
kar je zanje najlepše novoletno darilo, so
zaključili v sindikalnem domu v Hudi luk-
nji, kjer so pripravili sprejem za več kot 200
članov gasilskih društev, ki so kar teden dni
požrtvovalno sodelovali pri odstranjevanju
posledic novembrske poplave. T. VRABL
Vabilo v Španijo
Maturanti, ki se še niso odločili, kam
bodo odšli na maturantski izlet, prav goto-
vi niso zamudili večera, ki ga je turistična
agencija Slovenijaturist pred kratkim pri-
pravila v Casablanci.
Delavci Slovenijaturista so se namreč od-
ločili, da bodo bodočim maturantom pose-
bej predstavili svoje aranžmaje. Po tri pred-
stavnike vsakega razreda so povabili v Ca-
sablancb, kjer so jim z besedo in sliko prika-
zali živahen utrip Španije, zgodovinski duh
Grčije ter zanimivosti zahodnoevropskih
držav, kot novost so ponudili maturantom
tudi prevoz z letalom tja ali nazaj, kar pa je
povezano z nekoUko višjo ceno.
Seveda tudi zabave ni manjkalo, zanjo je
poskrbela skupina Šank ročk. Slovenijatu-
rist pa je prispeval tudi nagrade.
KSENIJA PETEK
Jezni krvodajalci
Na krvodajalski akciji v Kozjem je
prejšnji teden darovalo kri 149 krvodajal-
cev iz Dekorja in Monta ter krajev od koz-
janskega Zagorja do Bistrice ob Sotli in
Senovega v krški občini.
Trije so bili premalo zdravi in jim krvi
niso vzeli, približno dvajset pa jih zaradi
premajhnih zmogljivosti celjskega transfu-
zijskega oddelka že drugič ni moglo darova-
ti krvi. Nekateri od teh, ki so prišli iz službe
in so izgubih dan, so opravičilo, da celjski
transfuzijski oddelek še ne dela s polnimi
zmogljivostmi, razumeli, drugi tudi ne. Na
akcijo je prišlo 12 novih krvodajalcev.
V Kozjem so predzadnjo akcijo pripravili
13. junija, za prihodnje leto pa načrtujejo
štiri, v Smarski občini je bilo letos 14 krvo-
dajalskih akcij, akcija v Mestinju pa je zara-
di poplav v Celju odpadla. Prihodnje leto
nameravajo organizirati osemnajst akcij.
BJ
Povabilo laškim
krvodajalcem
Občinska in krajevna organizacija Rdeče-
ga križa v Laškem prirejata zadnjo redno
krvodajalsko akcijo letos. Ta bo v sredo, 26.
decembra, od 7. do 12. ure v osnovni šoli
Primoža Trubarja v Laškem.
MINI MARKETZMAKI PONUDBO
Mini
MARKET
-	živila, delikatesa, pijače
-	sadje, zelenjava
-	čistila, kreme, praški...
-	itd.
Ob večjih nakupih
dostava na dom
Margareta ŠkrabI,
Cesta na Ostrožno 14
Celje, telefon: 37-083
POSEBNA PONUDBA:
-	tatarski biftek
-	razni narezki
-	francoska solata
Po trgovinskih cenah
ODPIRALNI ČAS:
vsak dan (tudi sobota)
nedelja
7.30 do 20.00
8.00 do 12.00
Trgovinica
Pelikan Prebold
vas še naprej preseneča z nizl<imi cenami.
Lego kocke od 45 din
Radijsko in daljinsko vodeni avtomobili od 95
din
Novoletni in božični okraski od 3 din
Barbie in Ken kompleti od 74 din
Vse za otroka in paleto daril za vse priložnosti
lahko dobite v Pelikanu v Preboldu, ki hkrati želi
zdravo in srečno leto 1991 ter prijetne božične
praznike. '
Trgovina za oiroSka in noseiniSka oblačila
Simona Simon
Zldanškova 3,
3000 CELJE
telefon: 39-911 (doma)
IZREDNA PONUDBA:
-	oblačila za bodoče mamice
-	vse vrste dud
-	stekleničke in termos steklenice
-	oblačila za otroke
-	igrače in vozički (tudi iz uvoza)
-	in še mnoge malenkosti za otroke in mamice
ZELO UGODNE CENE
14. stran - 20. december 1990
fotoreportaža
ZIMSKA IDILA^^
p.o.
STANOVANJSKA ZADRUGA
Mariborska cesta 1, 63000 CELJE
tel.: (063) 21-700. 21-725; fax: (063) 28-311
GRADITELJI - Z NAMI
GRADITE NAJCENEJE
•	Vam nudi: najcenejšo gradnjo
stanovanjskih objektov, ostalih
objektov in adaptacij.
•	Velika ponudba gradbenih materialov
in finalne opreme brez maloprodajnih
trgovskih marž.
•	Nudimo dostavo materialov na
gradbišče.
•	Pristopni delež 50 din.
•	Provizija samo 3%.
GRADITE CENEJE
HMEZAD KMETIJSTVO p. o.
ŽALEC
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
odprodaje rabljenih osnovnih sredstev:
-	traktorji
-	razni kmetijski priključki
-	osebni avtomobil
Javna licitacija bo v sredo 26. 12. 1990 ob 9. uri na
gospodarskem dvorišču Kmetijstva Šempeter v Sav.
dolini.
Ogled osnovnih sredstev je možen eno uro pred
licitacijo.
Dražitelji so dolžni pred pričetkom dražbe položiti
varščino 10% od izklicne cene.
DOM UPOKOJENCEV CELJE
JURČIČEVA 6
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
OBJAVLJA prosta delovna mesta za nedoločen
čas:
1.	vodja prehrane
POGOJI:
-	srednja izobrazba gostinsko turistične smeri
-	opravljen strokovni izpit
-	2 leti delovnih izkušenj pri vodenju srednje velikih
delovnih skupin
-	poskusno delo 4 mesece
2.	fizioterapevt
POGOJI:
-	višja izobrazba zdravstvene smeri
-	opravljen strokovni izpit
-	1 leto delovnih izkušenj
-	poskusno delo 6 mesecev
3.	vzdrževalec strojev in naprav
POGOJI:
IV. stopnja strokovne izobrazbe elektro smeri
-	1 leto delovnih izkušenj
-	opravljen izpit iz varstva pri delu
-	poskusno delo 4 mesece
4.	negovalka - bolničar
POGOJI:
-	III. stopnja strokovne izobrazbe zdravstvene smeri
-	6 mesecev delovnih izkušenj
-	opravljen strokovni izpit
-	poskusno delo 3 mesece
Pisne prijave s kratkim življenjepisom, opisom dose-
danjih delovnih izkušenj, ter dokazila o izpolnjeva-
nju pogojev objave, naj kandidati pošljejo v roku
8 dni po objavi na naslov DOM UPOKOJENCEV CE-
LJE, JURČIČEVA 6.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15
dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
naši kraji in ljudje
20. december 1990 - stran 15
Ljudem, ki ne odrastejo
Uspeli odziv na reportažo v Tojnkovlh s Planine
šentjursko društvo za pomoč du-
ševno prizadetim je staro, komaj leto
dni, vendar ga v republiški Zvezi
društev predsednik Ivo Škof šteje za
enega najdejavnejših v Sloveniji,
v letu dni pa je doseglo več kot velika
večina društev v desetih letih dela.
V teh dneh je izšla druga številka
ličnega društvenega glasila, imeli so
miklavževanje, pripravljajo se na no-
voletno obdarovanje otrok in božični
obisk starejših prizadetih na domu.
In kaj je največji uspeh društva
v tem letu?
Starše drugačnih otrok iz šentjurske
in tudi iz šmarske občine (celo iz Le-
sičnega) so z razumevanjem direktorja
Vzgojnoizobraževalnega zavoda iz
Šentjurja, Franca Krampla, razbre-
menili tedenskega prevoza otrok na
Dobrno, kjer se izobražujejo v Zavodu
za delovno usposabljanje »Miha Pin-
tar« na Dobrni. Poprej so vsi starši
posamezno porabili za prevoz otrok
veliko časa, odkar pa vozi vse otroke
na Dobrno in nazaj kombi, so starši
precej razbremenjeni. Kombi začne
oziroma konča s prevozom v Gorici pri
Slivnici, kjer je zbirališče za otroke iz
še oddaljenejših krajev in jih vozi po
. znanje skozi Šentjur, Sele in Dramlje,
kjer so ti drugačni otroci doma.
Delovno regijsko srečanje odborov
sedmih občinskih društev iz regije (v
šmarski občini društvo ne obstaja) na
Ponikvi, dan žena, vikendski vzgojni
seminar v Topolšici za 11 družin
s Šentjurskega s pomočjo republiške
Zveze, velika humanitarna prireditev
»Z roko v roki« v šentjurskem Kultur-
nem domu, s 40 nastopajočimi in 350
obiskovalci, srečanje 80 prizadetih in
svojcev na Resevni ter pomoč pri sa-
naciji plazu v Šentvidu pri Planini,
kjer so neposredno ponudili pomoč
starejši družini s prizadeto hčerko, ki
jim je plaz ogrožal dom (op.: gre za
Tojnkove s prizadeto hčerko Betko in
njihovo stisko o kateri smo poročali 5.
aprila v reportaži »Tojnkovi so siti po-
žiranja in obljub: Radi bi mirno spa-
li«), - to je večina letošnje bere tega
humanitarnega društva.
Šentjursko društvo vključuje pri-
bližno 72 prizadetih in 162 članov, med
njimi tudi iz šmarske in celo drugih
občin. V vodstvu prizadevnega dru-
štva so Peter Jeršič, Andreja Nežmah,
Alojz Kropušek, Ivanka Doberšek,
Franci Golež, Tatjana Lesnika, Hedvi-
ka Lončarič, Frančiška Ojsteršek, Zo-
rica Tovornik in Erna Videmšek.
V nadzornem odboru so Mirjan Bevc,
sicer glavni direktor šentjurskega Al-
posa, Greta Salobir in Marjeta Straže.
Zagnani predsednik društva, Peter
Jeršič ne varčuje s pohvalami zaradi
solidarnosti večine Šentjurčanov, ki
človekoljubnemu društvu priskočijo
na pomoč, če le morejo.
BRANE JERANKO
REKLI SO:
Jože Skornšek, Savinjski
gaj, Mozirje:
»Po poplavi smo uspeli sani-
rati že polovico zelenic, nasa-
dov in sploh vseh objektov
v gaju. Hvaležen sem za po-
moč, ki so jo izkazali prijatelji
cvetja, vendar pa tudi nas tare-
jo finančne težave. Zato so se
mozirski Pustnaki v sodelova-
nju z Mlajevci in slovenskimi
vrtnarji odločili, da bodo 22.
decembra priredili v Mozirju
dobrodelni koncert, čigar izku-
piček bo namenjen izključno
Savinjskemu gaju. Poleg Mo-
ped Showa in Tofa bodo sode-
lovali tudi drugi slovenski
glasbeniki in skupine. Koncert
bo deloma na prostem, deloma
pa v TVD Partizan v Mozirju,
z intenzivnimi pripravami pa
smo začeli že pred dnevi.
Upam, da nam bo uspelo zbra-
ti nekaj tako potrebnih finanč-
nih sredstev, saj nam vsak tiso-
čak še kako prav pride. Če bo
šlo vse po načrtih in naših že-
ljah, upamo da bo Savinjski
gaj prihodnje leto lepši kot je
bil kdajkoli. Podobo gaja na-
meravamo popolnoma spre-
meniti, drugače urediti spreha-
jalne steze in zelenice, preure-
dili bomo tudi otroško igrišče
in pripravili nekaj novosti.«
V. K.
Starost ni nulno brodolom
Azil v Žalcu ie svelllnlk za osamljene
»Starost je brodolom.« je
dejal Charles de Gaulle ob ne-
ki priložnosti in žal je prene-
katera izkušnja starih ljudi že
potrdila to generalovo črno-
glednost. A kdor ve, da bo
zanj poskrbljeno tudi takrat,
ko bo pomoč potreboval, se
starosti ne boji. Moderna ge-
rontologija poudarja, da naj
star človek ostane čim dlje
v okolju, v katerem je živel.
Odhod v dom naj bi bil le iz-
hod v skrajni sili. V domovih
upokojencev - kar oseminšti-
rideset jih imamo v Sloveniji
- je vse več takšnih oskrbo-
vancev, ki so skorajda po-
vsem odvisni od tuje pomoči.
Domovi se polnijo, čakanje na
prostor pa je dolgo več me-
secev.
V tujini niso poleg domov za
ostarele prav nič nenavadni
različni servisi, ki pomagajo
starejšim ljudem na domu,
kjer se starostnik najbolje po-
čuti. Pogoste so tudi manjše
ustanove privatnega tipa, kjer
oskrbovanci občutijo domač-
nost, toplino, ki soje bili vajeni
doma. O takšnih domovih pri
nas zaenkrat še sanjamo, prvi
poskusi pa so se že pojavili.
Za pomoč in postrežbo sta-
rejšim občanom na domu seje
odločil mladi socialni delavec
Bojan Jereb iz Žalca. Nekaj iz-
kušenj na tem področju že
ima, zato se je tudi odločil za
lastno agencijo, ki jo je poime-
noval Azil. V novembrskih
dneh je začel z dejavnostjo, ki
je pri nas novost. Starejšim lju-
dem nudi popolno nego, vklju-
čena je osebna nega človeka in
njegovega bivališča, po potre-
bi prevoz in prehranjevanje.
Starejši ljudje in njihovi svojci,
ki želijo poskrbeti za svoje
starše ali obolele člane, se lah-
ko pri Bojanu Jerebu v Žalcu
javijo ob vsakem času. Zaen-
krat svojo dejavnost Bojan
opravlja sam, zna tudi svetova-
ti s področja socialne politke,
predvsem pa ljudem prisluhni-
ti, kar starejši največkrat po-
trebujejo. Klici na pomoč so že
bili, skraja previdni, a led je
s toplino, ki jo Bojan Jereb iz-
žareva, že prebil. Za plačilo
storitev se dogovori s stranko,
tesno pa tudi sodelujejo s soci-
alno službo v Žalcu.
ZDENKA STOPAH
Ko se je Bojan Jereb odlo-
čil za agencijo Azil, je izha-
jal iz naslednjega razmi-
šljanja:
»Je čas dela in je čas po-
čitka. Je čas zrelosti in je
čas staranja. Slednje mar-
sikdaj prinaša kar preveč
težav. Nemalokrat se življe-
nje tudi poigra z usodo lju-
di, ki so nam najbližji. Kru-
to poseže v miren vsakdan
in pretrga običajni ritem
življenja. Ljudje, ki jim sta-
rost, bolezen ali nesreča
onemogočajo živeti zdravo,
samostojno življenje, potre-
bujejo pomoč pri delih, ki
jih sami ne morejo več
opravljati, potrebujejo ne-
go in občutek varnega za-
vetja, saj v vsem stvarstvu
ni ničesar bolj tujega kot
človek, ki je sam.
V takšnih stiskah sem
vam pripravljen pomagati!
OBVESTILO
Cenjenim strankam in obiskovalcem Novega ted-
nika in Radia Celje sporočamo, da smo spremenili
vhod v našo stavbo.
Od sedaj naprej je vhod v Novi tednik & Radio
Celje in do oglasnega oddelka stari vhod v AERO,
na Trgu V. kongresa 5 (poleg Državne založbe).
Novi tednik & Radio Celje
Prosana za zdravje
Trgovinica v Lilekovi ulici v Celju skrbi
za saniieto in invalide
Raznovrstnim trgovini-
cam v Celju se je 5. decem-
bra pridružila še ena, v Lile-
kovi ulici. Vodi jo Marija
Drobnič, višja medicinska
sestra, ki je dobro preučila
trg, predno se je odločila za
prodajo sanitetnih pripo-
močkov. V njeni trgovinici
boste našli vse potrebno za
ustno in intimno nego, prvo
pomoč, pripomočke za nego
na domu ter celoten otroški
program. Ob nakupu boste
dobili tudi ustrezne strokov-
ne nasvete.
Center za rehabilitacijo in-
validov ter socialno-humani-
tarne organizacije v Celju in
regiji so že dalj časa razmi-
šljali o lastni trgovini za pro-
dajo ortopedskih in drugih
pripomočkov za člane inva-
hdskih društev, zdaj pa so se
dogovorili z lastnico trgovi-
ne Prosana, da se bo ukvar-
jala tudi s prodajo in posre-
dovanjem pripomočkov za
invalide. Po naročilu bo na-
bavila potrebne pripomočke
tudi iz tujine ter z ustreznim
nasvetom pomagala invali-
dom pri rehabilitaciji.
ZDENKA STOPAR
Foto: EDI MASNEC
Sramotna cena
S kolinami seje začela tudi
sezona odkupa svinjskih
kož. Pri tem pa je treba pove-
dati, da so odkup organizira-
li šele s prvim decembrom,
čeprav so že pred tem števil-
ni prašiči »slekli« kožo, te pa
so namesto na odkup romale
na gnojišča ali pa so jih zako-
paU.
Odkup pa je prinesel veli-
ko razočaranje tistim, ki so
kože prinesli, saj so dobili za-
nje največ 2,5 dinarja za kilo-
gram, kar pomeni za srednje
težko kožo prve' kvalitete
okrog 20 dinarjev. Če je od-
kupna postaja pri sosedu se
kožo še splača prodati, je
vsaj ni treba zakopavati, če
pa je pot nekoliko daljša, je
prej v škodo kot v korist, pa
še neumno se počuti tisti, ki
jo prinese. Odkupovalec bi
vsekakor moral pojasniti, za-
kaj so cene tako smešno
nizke.
Na sliki: Vodja prodajalne
Branko Oblak in Jože Vese-
lič pregledujeta kožo.
T.TAVČAR
Pestro in živaiino
Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo
Več kot 86 člansko društvo upokojen-
cev iz Andraža nad Polzelo sodi med
mlajša tovrstna društva v žalski občini.
Ustanovili so ga šele pred štirimi leti,
njihov delovni program pa se lahko po-
vsem kosa s programi društev z daljšo
tradicijo.
Kot poudarjata predsednik upokojen-
skega društva Andraž nad Polzelo Franc
Koper in tajnik društva Ivan Pirečnik
namenjajo največ pozornosti razvedrilu,
zabavi svojih članov. Ti so to po 35 oziro-
ma 40 letnem delu zagotovo zaslužijo.
Tako organizirajo na leto dva ali tri izlete
po krajih naše republike, pridno tudi go-
barijo, se zabavajo na kostanjevem pikni-
ku in še kaj bi lahko našteli. Sicer pa:
"Program dela pripravimo na osnovi že-
lja in potreb naših članov. Zadovoljstvo
ljudi je merilo našega delovanja in vse,
kar smo pripravili doslej, nam je povsem
Uspelo. Tako so udeleženci katerekoli ak-
cije vsaj za kratek čas pozabili na svoje
starostne tegobe, na nizke penzije____«
poudarjata.	T. P.
Višje pogrebnine
Po novem znaša pogrebnina v šmar-
ski občini 8.022 dinarjev, kar je 80 od-
stotkov cene najcenejšega pogreba
v občinskem komunalnem podjetju.
To je 20. oktobra povečalo ceno takš-
nega pogreba na 10.028 dinarjev, z le-
tošnjimi podražitvami pa seje pogreb-
nina povečala za 64, odstotkov. Zaradi
visoke izgube v šmarskem zdravstvu,
(ta pravica občanov pomeni povečanje
obveznosti za 30 tisoč dinarjev na me-
sec), se je občinska vlada odločila, da
veljajo višje pogrebnine od 4. decem-
bra naprej, ko so jih potrdili. Posmrt-
nina, ki je v republiški pristojnosti,
znaša od 1. novembra 2.414 dinarjev.
BJ
Maja leios so se člani upokojenskega društva iz Andraža nad Polzelo podali na izlet v Skorno pri
Gorenju. Združili so ga z obiskoma maše v tamkajšnji cekrvi sv. Antona, nato pa se poveselili,
pogovorili še na kmečkem turizmu pri Kugoničevih. Da so bili zadovoljni tako s pijačo kot jedačo,
dovolj zgovorno dokazuje tale posnetek.
16. stran - 20. december 1990
šport
Večno športno mesto
CeUe proslavilo častiiliiv jubilej: 100 letnico športne tradicije
v petek je bila v Narodnem
domu osrednja slovesnost ob
proslavljanju jubileja 100-let-
nice športa v mestu ob Savi-
nji. Prireditve se je udeležilo
več generacij celjskih šport-
nikov, ki so tako ali drugače
prispevali k tako bogati in vi-
soki tradiciji ter zato prejeli
tudi občinska priznanja in
plakete.
Celje je vselej veljalo za
športno mesto, v minulem sto-
letju je v njem zaslovela kopica
športnikov, ki so ime svojega
mesta ponesli praktično na vse
kontinente. Celje je tudi gosti-
lo veliko svetovno uspešnih
športnikov, ki so na naših tleh
postavljah najboljše rezultate
in rekorde.
Tudi ko ne gre za n^višja
tekmovanja je v Celju čutiti,
morda še najbolj, športni duh,
ki izžareva na številnih beton-
skih, travnatih in peščenih
igriščih, v bazenih in dvora-
nah, ko se za goli, koši, točka-
mi za boljšo kondicijo in po-
čutje, prizadeva staro in
mlado.
Prav dejstvo, daje šport vse-
lej izpolnil svoj smisel in po-
slanstvo v Celju, da je uspel
pritegniti ljudi v iskanju bolj-
šega zdravja, delovne sposob-
nosti, počutja in vedrega duha,
navdušuje, je poudaril pred-
sednik. prireditvenega odbora
za proslavo 100-letnice športa
v Celju, Bojan Planinšek.
Častni gost lepo izpeljane
prireditve, ki jo je povezovala
Nataša Gerkeš ob spremljavi
ansambla Venus, dr. Rajko
Šugman je poudaril pomen
programa nacionalnega športa
in potrebo, da Slovenci do-
končno potrdimo ^identiteto
športnega naroda. Še posebej
je izpostavil vlogo športnega
Celja za celostni prispevek
k nacionalni športni podobi, za
kar mu je v imenu Športne
zveze Slovenije izročil Zlato
plaketo s častno listino.
Zadnji slavnostni govornik
je bil celjski župan Anton Ro-
ječ, ki se je zazrl v zgodovino
in orisal vlogo športa v boju za
nacionalno samobitnost: ko so
slovenski fantje in dekleta tek-
movali, niso tekmovali samo
za uvrstitve, marveč predvsem
za prestiž z nemškimi meščani,
da bi dokazali enakopravnost
in narodovo zrelost tudi na
tem področju. V današnjih ča-
sih osamosvajanja, ko se za
slovensko suverenost borimo
na drugačen način, lahko
športniki spet veliko prispeva-
jo. Družba mora prisluhniti te-
lesni kulturi in jo ustrezno ma-
terialno podpreti, s^ bo od te-
ga sama imela koristi. Ne sme
se pozabiti na masovnost
športnega dejstvovanja, saj je
izključno podpiranje elitnih
tekmovalcev smiselno le, ko
gre za promocijo države
navzven.
V sklopu proslavljanja 100
letnega jubileja je Zveza te-
lesno kulturnih organizacij
izdala tudi almanah šport
v Celju 1890-1990, ki kronolo-
ško in monografsko slika bo-
gato športno zgodovino, tra-
dicijo, tekmovalne dosežke,
športne kolektive in posamez-
nike. Knjigo sta uredila Jože
Kuzma in Franček Kramer ob
pomoči sodelavcev: Janeza
Cvirna, Gorazda Badiure, To-
neta Škerbca, Zdravka Kon-
de, Vikija Dorna, Bogdana Po-
valeja, Toneta Tavčarja, foto
Zorko in foto Pelikana ter Mi-
nje Bajagiča. Publikacija se
bo v prihodnjih letih dopol-
njevala, saj je še veliko gradi-
va ostalo v arhivih športnih
društev in posameznikov. Al-
manah Šport v Celju
1890-1990 so natisnili v 1200
izvodih, za 150 dinarjev pa ga
je mogoče kupiti na celjskem
ZTKO.
Na prireditvi je bilo podelje-
nih več kot 200 priznanj in pla-
ket tistim, ki so s tekmovalni-
mi dosežki, organizacijskim in
strokovnim delom, prispevali
k ugledu športnega Celja, naše
republike in države. Na častni
listi športnih dosežkov v Celju,
ki ima svoje športne začetke
v začetku devetdesetih let
prejšnega stoletja, ko je bilo
ustanovljeno telovadno dru-
štvo Sokol, seje za plakete vpi-
salo 93 posameznikov, 17
športnih organizacij, in 9 de-
lovnih organizacij, za prizna-
nja pa 144 posameznikov in
6 organizacij.
V imenu jubilantov, ki so
prejemali plakete in priznanja
iz rok župana Antona Roječa
in predsednika ZTKO Celje
Jožeta Geršaka ob navzočnosti
predsednika Odbora za vzgojo
in izobraževanje ter telesno
kulturo Jožeta Zupančiča, se
je zahvalil Pavle Božič. Opozo-
ril je, da ne gre spati na dosež-
kih, ampak se hitro usmeriti
v prihodnost, da bi športno Ce-
lje, ki trenutno doživlja svoje
krizne trenutke, spet postalo
športna meka v republiki po
tekmovalni in organizacijski
plati.
ROBERT GORJANC
Foto: EDI MASNEC
Lepo je srečati stare športne prijatelje.
REKLI SO
Dr. Rajko Šugman, predsed-
nik Športne zveze Slovenije:
»Celje je ustanovilo tudi pr-
vo Šolsko športno društvo, na
katerega smo zelo ponosni. Tu
so se oblikovali številni peda-
gogi, ki so zasejali seme tega
športa, ki je rodilo izjemne re-
zultate. Tu so doma številni
športni objekti. Tu gre za vrsto
športnih panog na majhnem
območju, kar tvori bogastvo
športa, s katerim se ljudje uk-
varjajo. Izjemno težko je izluš-
čiti imena ljudi, ki so mi še
posebej pri srcu. Kot športni
pedagog ne morem pozabiti
Karla Juga, dolgoletnega pred-
sednika AK Kladivar Fedoija
Gradišnika. Mislim, da je tu
korenine pognal Metod Kle-
mene, ki je poskušal preko ne-
ke posebne metode povezova-
nja šol v evropskem prostoru
ali danes v prostoru dežel de-
lovne skupnosti Alpe-Jadran,
približati mlade med sabo, kar
je bistveno. Namreč elementa
športa druženje in prijateljstvo
. sta izjemno pomembna.« jjg
Župan Anton Roječ je podelil plakete in priznanja nekaj
generacijam celjskih športnikov.
Skrivnostni gost Tine Veber
Prispelo je 81 dopisnic, od tega 54 pravilnih odgovorov. Pra-
vilni odgovor se je glasil bronasta medalja.
Nagrade, ki sta jih podarila skupna obratovalnica KUNST in
podjetje ITOK iz Griž, je izžrebal znani žalski šahist Karli Turk.
Dobitniki: 1. nagrada Gregor Ferlež, Tratna 1,63231 Grobelno;
2. nagrada: Domen Rožanc, Prismna 6, 63000 Celje, 3. nagrada:
Marta Arzenšek, Vrbno 6, 63230 Šentjur.
Skrivnostni gost v oddaji je bil znani celjski športnik Tine
Veber. Odkrila ga je Cvetka Štante, Kozjanskega odreda 7,
Štore. Vse nagrade nagrajenci osebno dvignejo v oglasno naroč-
niškem oddelku, v 30 dneh.
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 132
Svetovni šahovski prvak, ki je kar 27 let kralje-
val na prestolu, je med svojim bivanjem
v Jugoslaviji obiskal tudi Laško. Kateri sve-
tovni prvak je bil to?
Emanuel LASKER
Maks EUWE
Aleksander ALJEHIN
Nagrajuje PIVOVARNA Laško
ŠPORTNI KOLEDAR
Kegljanje
Sobota, 22. december - keg-
ljišče Maksa Perca Ljubljana,
pionirsko republiško prven-
stvo (četrti nastop) na katerem
bo sodelovala močna moška in
ženska pionirska vrsta EMO
Celje. V eksibicijskem nastopu
pa bosta nastopili pred pioniiji
in jim pozneje podelili prizna-
nje celjski kegljavki Sonja Mi-
kac in Marika Kardinar.
Rokomet
Sobota, 22. december ob 18.
uri, športna dvorana Golovec,
srečanje zadnjega kola jesen-
skega dela prvenstva v II. ZRL
med Pivovarno Laško in ekipo
Usnjarja iz Šmartnega pri Liti-
ji. Srečanje bo na željo gostov
jeseni v Celju in pomladi
v Šmartnem.
Hokej
Sobota, 22. decembra ob 18.
uri: Cinkarna - Triglav Kranj
Rekreacija
Novoletni tek
Topolšica
Tekaška sekcija Gorenje iz
Velenja prireja v nedeljo 23.
decembra tradicionalni novo-
letni tek v Topolšici. Tekmova-
nje bo v vseh kategorijah; ob
11. uri se bodo na 300 metrov
pomerili cicibani, deset minut
kasneje na enkrat daljši progi
mlajši pionirji in pionirke, sle-
dili pa jim bodo še njihovi sta-
rejši vrstniki. Ob 11.45 pa bo
osrednji novoletni tek na
10.800 metrov v katerem se bo-
do pomerili mladinci, člani in
veterani ter pripadnice nežnej-
šega spola v istih kategorijah.
Startnina se plača ob prevze-
mu startnih številk, ob 10.30,
znaša pa med 60 in 150 dinar-
jev, odvisno od kategorije. Pr-
vi trije uvrščeni v vsaki kate-
goriji bodo prejeli posebno
priznanje in medalje, vsak pa
bo sprejel spominsko medaljo
in bo tudi sodeloval v nagrad-
nem žrebanju. Tekmovanje bo
v vsakem vremenu po pravilih
za krose. Prireditelji bodo za-
gotovili zdravniško in redar-
sko službo, tekmovalci pa te-
čejo na lastno odgovornost in
so dolžni upoštevati cestno-
prometne predpise.
38 ekip
v namiznem
tenisu
v zadnji disciplini delavskih
športnih iger v žalski občini se
je 38 ekip pomerilo v namiz-
nem tenisu. Pri mlajših članih
je zmagala ekipa Agrine, pri
starejših članih Ferralit, vete-
ranih DEM Podlog, pri mlajših
članicah SIP in pri starejših
članicah Tekstilna tovarna
Prebold. Zaključek iger s po-
delitvijo pokalov in priznanj
bo 10. januaija v Preboldu.
T.TAVČAR
POGLEDI
Velik skok
Znano je, daje šport v ve-
liki meri odraz političnih
dogajanj in občih razmer
v družbi. Po ta dokaz nam
ni treba v Evropo, imamo
ga kar doma, v Jugoslaviji.
Spomnimo se samo nogo-
metne tekme Dinamo Cr-
vena zvezda spomladi v Za-
grebu, kjer je na maksimir-
ski travi in tribunah divjal
brutalni nacionalistični
stampedo. Na istem stadi-
onu so čez dober mesec do-
mači reprezentanci žvižgali
tako, da so zardevali in se
zgražali celo njeni gostje
Nizozemci. To je bil vrhu-
nec številnih nacionalistič-
nih ekscesov na ostalih tek-
movališčih, ki pa so se še
vedno uspeli nekako civili-
zirano izteči, hkrati pa pri-
krivati vso resnost pro-
blema.
Je takrat skrajneže, ki so
povzročili incidente, vodila
že tudi preračunljiva odlo-
čenost demonstrirati, da
bodo z enim incidentom za
vselej odpravili možnost
morebitnih kasnejših inci-
dentov? So tako ho teh pri-
staviti nek^ k pospeševa-
nju za samostojnost, neod-
visnost oziroma odcepitev,
ki se iz politike v športno
kombinatoriko prevaja kot
vzpostavitev samostojnih
lastnih lig in tekmovanj,
odklopljenih od jugo kon-
kurence.
V naši sosednji republiki
se širijo ideje, da naj bi se
sploh ne nadaljevala prva
zvezna nogometna liga.
Kar čez noč. Olimpija se za-
enkrat še ni izrekla. Že
takšni nagibi pa so dovolj,
da je treba razmišljati
o možnih posledicah tek-
movalnega prestrukturira-
nja. Kaj bi to pomenilo za
slovenski šport ? Najprej,
za najboljše ekipe izgubo
močne YU konkurence, za
slabše, ki so sedaj v drugi,
medrepubliški ali republi-
ški ligi, da z velikim sko-
kom pridejo v elitni razred.
Tako si recimo lahko pred-
stavljamo državno sloven-
sko nogometno ligo, v kate-
ri bi se najboljšim ekipam
iz sedanje lige pridružili še
Maribor Branik, Koper in
Izola. Najbolje uvrščeni bi
lahko sodelovaU tudi
v evropskih pokalih (za
pravno mednaodno sub-
jektiviteto bo verjetno lažje
kot za priznavanje državne)
in doma gostile Bayern,
Real, Juventus, Liverpool,
Benhco in druga slavna
evropska moštva. Trenut-
no takšni teami možnost
prijateljske tekme z Muro
iz Murske Sobote razumejo
kot posmehljivo igračkanje
z delovnim časom njihove-
ga računovodstva.
Zdi se, da bi preko športa
najlažje prišli v Evropo. To-
da, kaj bi tja, razen Couber-
tienovega »važno je sodelo-
vati«, še prinesli? Če nam
je Švica ideal, model in pri-
merjava v politični identi-
teti naše prisotnosti v Evro-
pi, je Švica tudi naša mak-
simalna realnost na šport-
nem področju. A le delno:
morda v zimskih športih, in
morda še v kakšnem vesla-
nju in atletiki. Drugje le
sen, drugje bi verjetno
krepko zaostajali. Ne toliko
v naravnih danostih, talen-
tov nam namrče ne manj-
ka. Ampak kot majhna, za
evropske standarde slabo
razvita dežela bi v športih,
kjer je denar izhodišče za
nastopanje in . uspešnost,
bili outsiderji.
Bolj kot morebitno zar-
devanje ob hokejskih izi-
dih nogometnih tekem
v prid nasprotnika je po-
membno, kaj lahko to po-
meni za kakovost športnih
panog, priljubljenost in trž-
no privlačnost. Kdo bo vla-
gal V ekzotične opazovalce
kvalifikacij, kakšni bodo
domači športni vzorniki ob
merjenju Davidov z Golija-
ti, kdo bo kupoval drage
vstopnice, da bi besnel za-
radi visokih porazov?
Vse to odpade, če se za-
dovoljimo s samostojnost-
jo, neodvisnostjo, seveda
pa tudi s samozadostnost-
jo. Lokalnih derbijev in
zvezdic bo na pretek, Mari-
boru, Celju in drugim »in-
kubatorjem« se bodo pri-
družila nova mesta, ki se
bodo še bolj žagrizeno upi-
rala centralističnim kremp-
ljem Ljubljane in njeni gra-
bežljivosti do mladih talen-
tov iz province, srbskih
moštev ne bomo več zmer-
jali s cigani, KO oo igrala
slovenska reprezentanca
bomo poslušali Zdravljico.
Če se nam iz političnih in
gospodarskih razlogov mu-
di iz Jugoslavije, hitimo iz
južnih športnih aren poča-
si. Samostojnost, suvere-
nost, neodvisnost in konfe-
deralizem športa so vse
preveč uvožene in puber-
tetniške besedne naveze,
da bi optimizem in dvom
o svoji smiselnosti lahko
potrdile ali ovrgle v enem
olimpijskem obdobju. To-
krat bomo konvoj brez lah-
ko obljubljene hitrosti do-
hitevali mi. Da bi ujeli ri-
tem, se moramo pripraviti.
Pise Robert Gorjanc
OGLEDALO MEDIJEV
8. STRAN
INFORMACIJE
VSEM ZVESTIM
POTROŠNIKOM
IN POSLOVNIM
PARTNERJEM
ŽELIMO
VESELE BOŽIČNE
PRAZNIKE
V LETU 1991
PA MNOGO OSEBNE
SREČE
ZDRAVJA IN USPEHOV.
VAŠA
PTT - Slovenske Konilce
STRAN 1
063-
OMREŽNA SKUPINA CELJE
SEZNAM TELEFONSKIH NAROČNIKOV
AVTOMATSKE TELEFONSKE CENTRALE
SLOVENSKE KONJICE
Telefonskim naročnikom avtomatske telefonske centrale SLOVENSKE KONJICE bodo spremenjene klicne
številke. Podatki o klicnih številkah za telefonske naročnike, ki so objavljeni v telefonskem imeniku Republike
Sloveniji 1989/90 ne veljajo več od dneva vključitve nove ATC, temveč veljajo noNl^e klicne številke, ki so
objavljene v tem seznamu.
V zvezi z vključitvijo nove ATC, bo dne 21. 12. 1990 od 12.00 ure dalje do vključno 24. 12. 1990 občasno
prekinjen in moten promet z naročniki, ki so vključeni v avtomatske telefonske centrale Slovenske Konjice,
Loče pri Poljčanah in Zreče.
Prosimo za razumevanje.	ptt PODJETJE CELJE
2. STRAN
PTT - Slovenske Konjice
PTT - Slovenske Konjice
STRAN 7
FRANKOLOVO
FIJAVŽ ZDENKA
Lipa 4 •	753700
GREGORC ANTON
Beli potok 3 a	753557
KOROŠEC JOŽE
DolpodGojko 18	753145
PAVRIČ HILDA
Beli potok 2	753505
PESJAK DOMINIK
Lipa 2	755340
ŠTANTE MARJAN
-PREVOZNIŠTVO
BELI.P0T0K5	753197
STRANICE
BORNŠEKIVAN,
Stranice 73 a
BREČKO
-	MAKS
Bukovlje7
-	SREČKO
Stranice 68
BUKOVŠEKSLAVKO
Stranice 126
CVELFER MIRAN
■i Stranice 55 a
DOM KRAJANOV
753510
753695
753035
753150
753680
753612
PTT PODJETJE CELJE, p.o
ZDAJ GRE ZARES!
s hitrejšim razvojem telekomunikacij načrtujemo skupaj z vami ujeti ekspresni vlak.
Naj vas popelje v informacijsko in podjetniško razvito družbo.
PRVI KORAK SMO NAREDILI Ml
-	prodajamo mobiine telefonske priključke
(telefon v vašem avtomobilu)
-	nudimo vam poslovanje preko javnega telefaxa
(prenos teksta in slike - daljinski fotokopirni stroj)
-	pospešeno dostavljamo poštne pošiljke
(danes oddano - danes vročeno)
-	izdali bomo obveznice za financiranje hitrejšega razvoja telefonskega omrežja
da bi skupaj prispeli na cilj!
8. STRAN
šport
20. december 1990 - stran 19
Hormon za pol milijona maric
z dr Rudijem Čajevcem o dopingu v športu
Na evropskem prvenstvu v atleti-
ki septembra v Splitu so Borutu
Bilaču odvzeli bronasto medaljo,
ki jo je osvojil v skoku v daljavo.
Doping kontrola naj bi pokazala,
da je naš skakalec jemal nedovolje-
na poživila. Borut Bilač se je prito-
žil in čaka razplet.
Nasploh pa ta primer še vedno, bu-
ri duhove v športnih krogih. Član
zdravniške ekipe jugoslovanske re-
prezentance je bil dr. Rudi Čajevec,
ki to delo opravlja že od leta 1976,
sicer pa je vodja oddelka za Medici-
no športa in rekreacije v zdravstve-
nem centru Celje.
Kako gledate na »afero Bilač«?
Nekateri tekmovalci imajo svoj te-
am, tako je bilo tudi pri Bprutu, jaz
v njem nisem sodeloval. Še vedno
traja preiskava, ali je resnično bil
kakšen hormon v njegovi krvi. Sumi
se, da se je poslužil blacentarnega
hormona, ki izhaja iz ženskega hor-
monalnega sistema. Na listi prepo-
vedanih so vsi hormoni enaki, ne
glede na to ali gre za osebo ženskega
ali moškega spola. Blacentarni hor-
mon ne more vplivati in organizem,
če pa je bil dan v kakšni drugi obliki,
potem je to popolno strokovno nez-
nanje, saj ta hormon ne more poma-
gati pri rezultatu. Pravzaprav je šlo
za veliko strokovno neumnost.
Katera sredstva se uporabljajo in
kako vplivajo?
Zadnjih 15 let se najbolj špekulira
na področju mišične moči. S sred-
stvi za mišično moč se doseže večja
hitrost, eksplozivnost. Doping je za-
to največkrat pri metih, skokih in
sprintih. Vendar pa ni to pojav samo
v atletiki, najdemo ga povsod: v ko-
šarki, nogometu.
Če samo pogledate nemški nogo-
met... Doping izboljša rezultat za
približno pet odstotkov, to pa je v vr-
hunskem športu veliko, kajti upo-
števati je treba, da nekemu »normal-
nemu« talentu z vrhunskim trenin-
gom lahko izboljšamo rezultat za 15
odstotkov. Sredstva? V glavnem gre
za pet, šest sredstev, ki se uporablja-
jo povsod, prihajajo pa od tam, kjer
je vrhunski šport najbolj razvit: iz
ZDA, Italije, bivše NDR. Mi še ne
moremo izdelovati takšnih sub-
stanc. Tisti, ki se s tem ukvarjajo,
sami švercajo, uvažajo, nestrokovno,
nekontrolirano delajo s športniki,
v tem je tragedija. Zdravniki, ki se
ravnamo po načelu etike smo seveda
absolutno proti dopingu in ne sode-
lujemo v teh poslih. Bili pa bi lice-
merni, če bi trdili, da ne vemo, kaj se
dogaja.
Tudi športniki vedo, da je doping
prepovedan. Zakaj se ga poslužu-
jejo?
Postavite se v športnikovo vlogo:
ste vrhunski talent, želite priti do
dobrega, mednarodnega rezultata,
za katerega vam manjka pet odstot-
kov. Teh 5 odstotkov hkrati pomeni
denar, da amortizirate vsa dosedanja
vlaganja in da dobivate letni doho-
dek od 500 tisoč mark navzgor. Od-
krito povedano, za to so vsi priprav-
ljeni jemati doping.
Kje je največ kršitev?
Najslabši rezultati so na evrop-
skih, svetovnih prvenstvih, na olim-
pijadi. Svetovni rekordi se postavlja-
jo na manjših tekmovanjih. Tam je
včasih tudi masa mahinacij, te pa so
tudi predpogoj, da kdaj določen at-
let sploh nastopi.
Morda veste kako se pripravljajo
nedovoljena poživila?
Ne, ne vem. Ne spoznam se na to,
nikoli se nisem s tem ukvaijal. To je
področje biokemije, endokrinologi-
je, ne pa športne medicine.
Kakšno je stališče mednarodne
atletske federacije do tega pro-
blema.
Tudi oni so absolutno proti dopin-
gu. Problem je drugje: trenutni atlet-
ski dosežki so fantastični. Izhod pa
je samo v tem: do leta 90 naj bi na
primer veljali sedanji rezultati. Po-
tem pa bi se moralo začeti vse vred-
notiti znova in pod strožjmi pogoji.
Rezultat bi se priznal pod pogojem,
da je bila narejena doping kontrola,
da je bil denimo vsak športnik pet-
krat letno ,na takšni kontroli, da je
bila nevtralna komisija itn. Obstaja
rešitev po vzoru klasičnih Grkov: vsi
športniki so morali en mesec živeti
skupaj na enem športnem poligonu,
pod enakimi pogoji, z enako hrano,
potem pa so šli na tekmovanje. Ne-
nazadnje ni prav, da se poudarja re-
zultat (čas, višina, dolžina...), upo-
števati je treba samo uvrstitev, kdo
je bil drugi, kdo tretji.
Ali so kakšne možnosti za to?
Ne, to je utopija. V vrhunskem
športu se obrača ogromno denarja.
veljajo svojevrstna pravila igre, k,
pomeni, da moraš biti tiho.
Torej, ve se, da se uporablja (•
ping, dokazati pa ga je venda^
težko. Po drugi strani, kako d(!
verodostojnost doping kontrol.
Dokazi so pravzaprav čisto
stavni. Sprašujem se, kako 1;
ena strokovna komisija postavi
mo 21 m za olimpijado v metu
gle. S tem je ta komisija prizr.
doping. Kar se tiče kontrol: kak.
pristati, da uriniraš pred kamero in
da te trije ljudje gledajo. To je nesmi-
sel. Pa tudi to ne bo objektivno. Si-
cer pa naj bi bile z vidika medicine,
pri vsaki metodi doping kontrol, na-
pake, od 5 do 10 odstotkov, dejansko
pa so te napake še večje.
Kako doping vpliva na zdra\
športnikov?
Katastrofa je pri ženskem špori .
tam je najbolj razširjena uporaba di -
pinga, testosterona, moškega hor-
mona. To lahko pripelje do spre-
membe strukture osebnosti. Litera-
tura pa vendar nekoliko pretirava,
ko opozarja na okvare jeter, srca, cir-
kulacije. To ni res. Doping deluje
prejvsem na možgane, na psiho, tuje
največji problem. Za vsakega posa-
meznika, ki je v ozadju dedno obre-
menjen, na primer s shizofrenijo, je
velika nevarnost, da zaradi dopinga
tudi sam dobi to bolezen.
ROBERT GORJANC
Niso vaški klub
Franc Plaslian in Miriio Požun o zgodovini in načrtiii
veienjsifega roiiometa
Šaleški rokometni klub Ve-
lenje je pred svojim največ-
jim uspehom. Velenjčani na-
mreč kolo pred koncem jesen-
skega dela v 2. ZRL vodijo na
lestvici. Težko je reči, kjer bo-
do pristali prav ob koncu lige.
Sami zagotavljajo le, da bodo
dali vse od sebe. V spomla-
danskem delu jih čaka nekaj
težkih gostovanj, doma pa bo-
do igrali z najhujšimi sloven-
skimi tekmeci: Kolinsko Slo-
vanom, Pivovarno Laško in
Slovenj Gradcem.
Franc Plaskan in Mirko Po-
žun sta bila med tistimi, ki so
gradili ta klub. Oba ^ta v klubu
delovala že takrat, ko seje irne-
noval Rokometni klub Šo-
štanj .
Franc Plaskan je bil dolga
leta predsednik kluba, pred
kratkim pa je postal predsed-
nik izvršenga odbora. »Kot
mlad fant sem leta 1968 prev-
zel mesto predsednika, delova-
nje kluba pa sem spremljal vse
od ustanovitve leta 1958.« Za-
četnik rokometa v Šoštanju je
bil profesor telesne vzgoje Mi-
livoj Janovič. Istočasno je tam
poučeval tudi Pavle Bukovac,
kije nadaljeval začeto delo. Ob
teh dveh profesorjih je zrasla
generacija, katere najvidnejši
predstavnik je bil vsestranski
športnik Štefan Kac. »On me
je povabil v klub. Dokaj uspeš-
no smo delovali najprej v Šo-
štanju, leta 1971 pa smo razširi-
li delo po dolini. Organizirali
smo pionirsko rokometno šolo
v Velenju,« pripoveduje Franc
Plaskan. To šolo negujejo še
danes, dala pa je toliko uspeš-
nih igralcev, da se je moral
klub preimenovati. Tudi pro-
slavljeni Iztok Puc je svojo
športno pot začel tukaj.
Leta 1972 je Šoštanj prvič
postal republiški prvak in se
Uvrstil v 2. zvezno ligo. K temu
Uspehu so največ prispevali
Štefan Kac, Mirko Požun. Zo-
ran Kompan... Bili pa so neiz-
kušeni in se v zveznLligi niso
obdržali. Leta 1981 so znova
imeli dobro ekipo, štiri leta
kasneje pa so ponovno osvojili
naslov fepubliškega prvaka,
^'endar niso uspeli v kvalifika-
<^ijah. Vse mlajše selekcije Ve-
lenja, pionirska, kadetska in
mladinska, so že bile prvakinje
Slovenije.
Delo v mlajših selekcijah so
letos poživili, saj trenutno
^ klubu deluje pet trenerjev
oziroma vaditeljev. Z dobrim
delom bi se radi čez nekaj let
znova prebili v republiški vrh.
»O sedanji ekipi igri. in tre-
nutnem stanju na lestvici lah-
ko rečem le pohvalne besede.
Edino slabo igro smo prikazali
v 1. kolu v Ljubljani. Imamo
moštvo, ki igra simpatičen ro-
komet. privlačen za občinstvo.
To ni le moje mnenje. Tako se
je začelo govoriti po Jugoslavi-
ji. Igramo »celjski rokomet«
po zaslugi Mirka Požuna. ki je
vzgojil te igralce v duhu teorije
Toneta Goršiča. Ta rokomet
ima tisto, kar potrebuje publi-
ka in kar bi morali gojiti vsi.
Ne gre nam le za zadetke in
rezultat, pač pa je treba gledal-
cem ponuditi še kaj takega, pri
čemer bodo prišli na svoj ra-
čun in iskreno uživali. A šele
sedaj..., ko so naši fantje pri-
kazali res dobro igro in so do-
segli še boljše rezultate, je doli-
na pripravljena prisluhniti te-
žavam in pomagati. Dolgo smo
se morali dokazovati,« pravi
Franc Plaskan.
Mirko Požun je v letošnji se-
zoni znova sedel na trenersko
klop »Zame je bil pri izbiri
športa odločilen Rancinger iz
Rečice pri Laškem. Velik vpliv
je imel name Jure Križnik iz
Laškega. V Partizanu Celje me
je treniral Jože Kuzma. Nato
sem igral pri Grižah in od leta
1967 pri Šoštanju.« Ves ta čas
je ostal zvest klubu, medtem je
tri leta vodil igralke Velenja.
Bil je trener vseh slovenskih
selekcij, pionirske, kadetske in
mladinske. Člansko je vodil na
nekaj turnirjih v Avstriji. Tone
Goršič, strokovni sodelavec
pri RZS, je mnogo vplival na
njegovo izpopolnjevanje. Kot
trener kadetske vrste Sloveni-
je je osvojil prvo mesto y Biha-
ču s svojimi Šerbcem. Žolger-
jem in Krejanom ter Celjano-
ma Anžičem in Jeršičem. ki je
bil najboljši strelec prvenstva.
Požun o bodočnosti ŠRK
Velenje meni: »Ta je v veliki
meri odvisna od dobre volje
velenjskih gospodarstvenikov.
Pred nekaj tedni je v napo-
vedi derbija Pivovarne La-
ško: Kolinska novinar Dela
Franci Božič zapisal, da je na
lestvici pred tema dvema eki-
pama vaški klub. O tem je
Franc Plaskan dejal: »To je
pač stvar interpretacije posa-
meznega novinarja. Velenje
ni vaški klub. To je klub me-
sta Velenja in Šaleške doline,
ki nekaj pomenita v sloven-
skem prostoru. Strinjam se,
da je ta drobna zbadljivka na
naše igralce učinkovala pozi-
tivno. Za Celje je znano, da je
pravo rokometno mesto, ki
daje podporo svojemu klubu.
Vsi pa bi morali vedeti, da je
takšno postalo tudi Velenje.«
V zadnjem času se je zanima-
nje za moški in ženski rokomet
povečalo. Letošnjo sezono
smo začeii s finančnim defici-
tom. ki pa smo ga že pokrili in
poslujemo pozitivno. Nasploh
sem optimist glede razvoja ve-
lenjskega rokometa.« Morda
pa bosta optimizem in dobro
delo le pripeljala Velenjčane
spet v zvezno rokometno
areno...
DEAN ŠUSTER
panorama
Rokomet
2. ZL: moški
Pivovarna Laško - Borac 25:23
(11:10), Slovenj Gradec-ŠRK Ve-
lenje 25:26 (22:22, 11:10)
Tokrat si bo veljalo zapomniti
samo rezultat in zmago celjskih
rokometašev. Srečanje pa bodo
gledalci kmalu pozabili, bilo je
eno tistih povprečnih, ki ne nav-
dušujejo. Celjani so sicer vsesko-
zi vodili z dvema zadetkoma
prednosti in v zadnjih sedmih
minutah tudi dvakrat s tremi za-
detki (23:20 in 24:21), vendar so
borbeni gostje minuto pred kon-
cem zmanjšali na 24:23 in šele
Razgor je v zadnjih sekundah do-
segel končni uspeh 25:23. Strelci:
Jašarevič in Šafarič po 5, Ivandi-
ja 4, Menih, Pungartnik, Razgor
po 3 in Jeršič 2 zadetka. Srečanje
si je ogledalo tisoč gledalcev. Na
lestvici vodi Velenje 20 točk, Pi-
vovarna je druga z 19 točkami.
2. ZL: ženske
Zamet - Velenje 21:31 (12:15)
Velenjčanke so po 12. kolih na
četrtem mestu z osmimi točkami
zaostanka za Modeo Šparto.
Stojijo z leve: Terglav, Šerbec, Krejan, Rozman, Vajdl, Vrečar, trener Požun, čepijo:
tehnični vodja Marušič, Stropinik, Plaskan, Požun, Vogler, Čater in Ramšak.
Kegljanje
sijajna zmaga
v Zagrebu
Zagrebški Tekstilac je te dni
praznoval 40. obletnico obstoja
kluba in ob tej priložnosti pripra-
vil velik ženski kegljaški turnir
na katerem je sodelovalo šest pr-
voligaških ekip Jugoslavije. Med
njimi tudi kegljavke EMO Celje,
ki so premočno zmagale z 2570
podrtimi keglji pred Rijeko 2508,
Tekstilcem 2425, Jedinstvom
2394. Avtohrvatsko 2330 in INO
Sisak 2313. Med posameznicami
je najboljši rezultat dosegla celj-
ska kegljavka Sonja Mikac 463,
pa tudi ostale so se odlikovale:
Tkalčič 430, Petak 422, Gobec
415, Zupane 394, Kardinar 446
podrtih kegljev.
SIfupen uspeh
v Kamniku
Po sobotni zmagi v Zagrebu je
druga celjska ekipa z mladinsko
in moško vrsto sodelovala v tek-
movanju za pokal Kamnika. Celj-
ski predstavniki so dosegli lep
uspeh. Zmagali so v skupni raz-
vrstitivi pred SCT Ljubljana in
Triglavom. Ženska vrsta v kateri
so nastopile M. Šeško 377, Razlag
400, J. Šeško 391, Grobelnik 441,
(rekord kegljišča), Zupane 383,
Lesjak 390 so bile prve, mladin-
ske (najboljše Filipčič 387, Ledi-
nek 378, Grivač 374) pete med
osmimi članskimi klubi ter mo-
ški drugi v moški konkurenci
(najboljši Salobir 861, Štravs 843,
Brglez 843 podrtih kegljev).
Priznanje Ladu
Gobcu
v Zagrebu je bila delovna kon-
ferenca Kegljaške zveze Jugosla-
vije. Ob tej priložnosati so pode-
lili tudi najvišja priznanja, zlate
plakete najzaslužnejšim delav-
cem pretekhh sezon. Iz Slovenije
je to visoko priznanje prejela pe-
terica, med njimi tudi celjski tre-
ner in predsednik KK EMO Ce-
lje, Lado Gobec. joŽE KUZMA
Hokej
1. BZL
Cinkarna-Jesenice II 4:9 (0:4,
2:3, 2:2)
Celjski hokejisti so proti mladi
ekipi Jesenic prikazali slabo
igro, tako da je njihov poraz po-
vsem zaslužen. Gostje so igrali
hitro in dopadljivo. V prvi tretji-
ni, ko so povedli s 4:0, so povsem
zmedli Celjane, ki se nikakor ni-
so mogli kosati z razigranimi Je-
seničani. Domači igralci so v zad-
nji tretjini z boljšo igro deloma
popravili slab vtis iz prvih dveh
tretjin. Za boljše rezultate v na-
daljevanju prvenstva bodo Celja-
ni morali pokazati več resnosti in
bolj kolektivno igro. Strelci:
Strašek 2, Bulatovič in Grabler
po 1 zadetek. Kazenske minute:
Cinkarna 6, Jesenice 2 minuti.
Pred 200 gledalci sta tekmo vodi-
la Puhar in Žargi iz Ljubljane.
Pionirslca liga
Cinkarna - Triglav 7:10 (3:3,1:3,
3:4)
Strelci: Pire 3, Kelgar 2, Trbo-
jevič in Flajšman po en zadetek.
Tekmo sta sodila Pintar in Zorko
iz Celja.
Košarka
SKL: moški
Elektra - Rogaška 88:80 (34:43),
Celje - Rudar 106:94 (50:45), Mi-
neral Slovan - Comet 98:88
(47:50)
Odbojka
1. SL: moški
Vizura Celje - Izola 1:3 (2, -6, -3,
-8)
Judo
Ivo Reya II osmi
v četrtem kolu republiške ju-
do lige so celjski mladi judoisti
gostovali v Ljubljani in obe sre-
čanji izgubili, v prvem proti Go-
rišnici, so dosegli' neodločen re-
zultat 7:7, toda v tehničnih toč-
kah so bili slabši 18:25, medtem
ko jih je vodeča Olimpija gladko
premagala 12:2 (55:10). J.K.
Streljanje
Zmaga Laščanov
Strelska družina Stane Roz-
man iz Laškega je pripravila
meddružinsko strelsko tekmova-
nje občinske lige v streljanju
s serijsko zračno puško. Tekmo-
vanja se je udeležilo sedem ekip.
Med posamezniki se je najbolje
odrezal Zlatko Deželak, Rečica,
drugo mesto je osvojila Mateja
Topole, Laško, tretje in četrto
mesto sta zasedla strelca iz ekipe
Rečica Damjan Ader in Damjan
Sajovic, peto mesto pa je osvojil
Matjaž Novak iz Papirnice Ra-
deče.
Ekipno je prvo mesto osvojila
strelska družina Dušan Poženel
iz Rečice pri Laškem, druga je
bila strelska družina Stane Roz-
man iz Laškega, tretje mesto so
zasedli strelci Papirnice Radeče,
četrto strelska družina Pivovar-
ne Laško, peto mesto pa so osvo-
jili strelci strelske družine Tone
Bostič iz Zidanega Mosta.
Šport za slepe
Celjani četrti
v soboto je bilo v Kranju sed-
mo republiško prvenstvo z lahko
žogo za slepe. Udeležili so se ga
tudi Celjani Ivan in Franc Mlač-
nik ter Franci Pungartnik ter
ekipno zasedli četrto mesto.
20. stran - 20. december 1990
Zgodba o prekleti
usodi razdrte Ijubezni
Albanski oče po 42 letih videl svojega preboldskega sina
To je zgodba o prekleti usodi, ki
jo je v imenu politike razdrla lju-
bezen dveh mladih zaljubljencev,
Slovenke Stanke in Albanca Hy-
sena. Spoznala sta se kmalu po
vojni, se zaljubila in začela
ustvarjati družinico. Potem pa je
prišel Informbiro... in srečala sta
se spet šele čez 42 let.
Velikokrat smo že slišali o be-
guncih iz Albanije, ki so bili za svo-
bodo pripravljeni žrtvovati svoje
življenje. Težko bi bilo prešteti vse,
ki so hoteli biti svobodni. Plavali so
po morju proti Jugoslaviji in Grčiji
in prosili za azile. Beograjski tisk je
še pred leti takšnim usodam name-
njal cele strani, televizija je priprav-
ljala razgovore s temi nesrečnimi
ljudmi... Morda tudi zato, da bi na-
ši Albanci lahko videli, slišali in
brali, kako dobro jim je. Zlasti še,
če se primerjajo s sonarodnjaki
v sosednji državi.
Za poprečnega Evropejca je Al-
banija še vedno skrivnost. Pred tre-
mi leti, ko je Kompas organiziral
prvi uradni jugoslovanski izlet
v deželo orlov, sem imel srečo, da
sem bil med povabljenimi novinar-
ji tudi sam. Izpolnila se mi je dolgo-
letna želja, da odpotujem v to skriv-
nostno in neznano deželo, ki je bila
za večino bolj oddaljena kot Havaji.
Ob koncu reportaže, ki sem jo ta-
krat objavil v Novem tedniku, sem
optimistično zapisal, da se tudi
v Albaniji stvari spreminjajo in da
se bo tudi Albanija začela odpirati
svetu. Previdno in s strahom, ker je
bila zgodovina takšna, da so lahko
še najmanj zaupali bližnjim so-
sedom ...
. Poletni dogodki v sosednji drža-
vi, obisk generalnega sekretarja
OZN v Tirani in pritisk menarodne
javnosti je albansko vodstvo prisilil
k temu, da so državljanom začeli
izdajati potne liste. Veliko Alban-
cev je poskušalo najti srečo v Evro-
pi. Ne verjamem, če so jo. Vem pa
za družino, ki je srečo zagotovo na-
šla. To je družina Kazazi iz Tirane,
ki je na obisku v Preboldu. Oče,
Albanec iz Tirane, je po 42 letih
lahko prišel na obisk k svojemu
sinu Agiju. Po 42 letih je končno
videl tudi svojo ljubezen iz mladih
let, Preboldčanko, Agijevo mati,
Stanko Mežnarjevo. To je zgodba
o prekleti usodi, ki je v imenu poli-
tike razdrla ljubezen dveh mladih
zaljubljencev, Slovenke Stanke in
Albanca Hysena.
Albanci so nabirali
znanje v Preboldu
Da sta bila povojna leta naš pred-
sednik Tito in albanski predsednik
Enver Hoxha velika prijatelja, je
znano. Mnogi se še spominjajo, ka-
ko veličasten sprejem je v poznih
štiridesetih letih doživel šok Enver
v slovenski prestolnici. Le malo je
manjkalo, pa bi se uresničile želje
našega voditelja in Albanija bi bila
naša.
Jugoslovani smo v tistih letih Al-
bancem kar precej pomagali. Neka-
teri pravijo, da celo bolj kot sami
sebi. V številnih tovarnah po vsej
Jugoslaviji so se šolali tudi Alban-
ci. Tudi v tekstilni tovarni v Prebol-
du jih je bilo nekaj. Med njimi je bil
Hysen Kazazi, mlad, čeden in po-
staven fant, ki seje zaljubil v doma-
činko, Stanko Mežnarjevo. Stanka
je zanosila, s Hysenom sta se poro-
čila in sanjala o lepi bodočnosti ter
kovala načrte za družinsko srečo.
Med tem so v Tirani gradili velik
tekstilni kombinat. Pri gradnji je
pomagal tudi tekstilni strokovnjak
iz Prebolda, Karel Kus. Hysen je
vedel, da bo sčasoma moral nazaj
v Albanijo in tudi Stanka je bila
pripravljena oditi z njim. Potem pa
je naenkrat prišlo pomladansko ju-
tro leta 1948. Hysen se je vrnil iz
tekstilne tovarne že ob 12. uri in
Stanki povedal, da se mora še isti
dan vrniti v Albanijo. Informbiro!
Konec idile tudi med Titom in En-
verjem in začetek konca ljubezni
dveh mladih ljudi.
Sedem mesecev pred rojstvom
sina Agija se je moral oče Hysen
posloviti od vsega, kar je imel rad.
Po vrnitvi v Albanijo, so ga po dveh
mesecih poslali na izpopolnjevanje
k novim prijateljem, Sovjetom.
Dve leti je preživel v Sovjetski zve-
zi, se potem vrnil v Tirano, se zapo-
slil v velikem tekstilnem kombina-
tu in si čez nekaj let ustvaril novo
družino. Žena mu je pred leti umr-
la. na obisk v Prebold pa so pred
desetimi dnevi prišli oče Hysen,
njegov 34 letni sin iz drugega zako-
na Ermir, njegova žena Mimoza in
triletni sinko Gino. Devetletni
Emirjev in Mimozin sin Mario je
moral ostati v Albaniji. Pravijo, da
zaradi tega, da ne bi zamudil pre-
več pouka v šoli. Stanka in Hysen
sta se videla po 42 letih. Oče in sin
Agi, Preboldčan, pa sta se prvič
srečala pred dobrim letom ko je
Agi odpotoval s Kompasovo skupi-
no v Albanijo.
Tega, kaj je v najtežjih letih po
bolečem slovesu doživljala Stanka,
se ne da opisati z besedami. Naše
oblasti je ničkolikokrat prosila, če
ji dovolijo, da gre v Albanijo, k svo-
jemu možu. Sedem mesecev po ti-
stem. ko je bil iz Jugoslavije izgnan
oče Hysen. se je rodil sin Agi in
potem je ob pomoči dobrih ljudi in
sorodnikov vzdržala, se bojevala
sama s seboj in vse svoje življenje
posvetila Agiju, ki je bil pred leti
eden vodilnih sabljačev pri nas,
zavzeti član preboldskih jamarjev,
se v Velenju izšolal za rudarskega
tehnika in si ustvaril družino, sedaj
pa je zaposlen v preboldski tekstil-
ni tovarni.
Po izgonu Hysena v Albanijo je
Stanka na vse načine poskušala
najti stik s svojim možem. Veliko ji
je pomagala znanka iz Stare Pazo-
ve. ki je bila poročena v Albaniji in
je bila prijateljica Hysenove mate-
re. Z očetom sije kasneje dopisoval
tudi Agi, prvič pa sta se, kot smo že
zapisali, srečala pred dobrim letom
v Albaniji. Res je, da čas celi vse
rane, drobna sled pa vendarle še
vedno ostane in to se je pokazalo
ob nedavnem snidenju v Preboldu.
Mesec dni bodo Kazazijevi iz Alba-
nije na obisku v Preboldu in v teh
dneh bo prav gotovo težko izreči
vse, kar je kdo doživljal v 42 letih.
Hysen Kazazi: »Veliko ste v teh
letih storili pri vas. Prebolda sko-
rajda nisem spoznal več, bil sem
v Žalcu, Velenju in Celju in to kar
me je najbolj presenetilo je, da so
ljudje tako sproščeni. Rad bi si
ogledal proizvodne obrate tekstil-
ne tovarne, kjer sem včasih delal.
Upam, da mi bodo dovolili.«
Sedem mesecev so
čakali na našo vizo
Kako je Kazazijevim iz Tirane
uspelo dobiti potne liste? Kako so
potovali v Jugoslavijo? Kako živijo
v Albaniji? Kakšne vtise imajo na
obisku v Sloveniji? Vse to so vpra-
šanja, na katera bi marsikdo želel
slišati odgovore. S kolegom Lju-
bom ne drezava preveč v te stvari,
pa vendarle izveva marsikaj zani-
mivega. Albanski predsednik Ra-
miz Alija je že poleti obljubil, da
bodo lahko Albanci dobili potne li-
ste. Kazazijevi so jih, vendar so ča-
kali na jugoslovanske vize vse do
konca novembra. Bojda je sedaj
drugače in na naši ambasadi jih
dnevno izdajo tudi po sto in več.
Kazazijevi so bili domenjeni, da se
bodo v Ljubljano brezplačno pripe-
ljali z letalom Adrie. Nekaj minut
pred odhodom jim je to preprečil
oficir na tiranskem letališču. Če bi
bil odhod letala dve uri prej, bi ne
bilo problemov, kajti dežurni oficir
bi bil kdo drug. Ta je pač imel slab
dan. Pomagalo ni niti prepričeva-
nje Adriine posadke^ Oblast je pač
oblast in navsezadnje ni to samo
albanska posebnost! Kazazijevi so
nato najeli taksi, ki jih je odpeljal
do jugoslovanske meje v Skadru.
Na devetdesetkilometerski poti so
jih v Albaniji kar devetkrat usta
različne kontrole, na albanski
ni večjih težav niso imeli, na;
pa v potne liste niso dobili
žigov.
Tri dni je potem Kazazijeva i
žina z vlakom potovala od Tito
da preko Beograda do Celja. V
do zvečer je pozvonilo pred
Agijeve hiše v Preboldu. Na pot
Jugoslaviji niso imeli Kazazije^
kakršnih težav. Pravijo, da so
ljudje z njimi izredno prijazni.!
v Beogradu na železniški postg
jim pomagali, dali prave infon
je in jim svetovali. Dokaz več.<
dobri ljudje vsepovsod, ne gled
voljo politikov.
Da bi bil vsaj Gino
srečen!
Oče Hysen Prebolda skora
spoznal več. Sin iz drugega z
V Albaniji znaša poprečna
ta denar si lahko kupijo 12 bj
Albanije, skuša državo post(
nasprotnikov v starem partij
vdove Enverja Hoxhe. Zadn
jejo, da so ljudje postali siti d
življenje. Strinjamo se lahko
pravi, da so zadnji dogodki v
še posebej za Srbijo. Kako la
vsakršno demokratizacijo, v
cije širi? Kako bodo na vse
politika se v evforiji ob nedai
zaveda. Sicer pa si je točke
zatiranih. K sreči je svet spoi
Srečanje po 42 letih. Na sliki od leve proti desni so mali Gino, njegov oče, pa Agi iz Prebolda in njegov oče
Hysen iz Tirane, Stanka Mežnarjeva, Mimoza in Agijeva hčerka. Ob našem obisku je bila Agijeva žena
v službi. Prisrčno snidenje, ko govorijo čustva in ne besede...
Domiselno, izvirno in
Petek Je bil dan rogaškega Zdravilišča
Ker letos slovenskega gostin-
sko-turističnega zbora ne bo, so se
v Zdravilišču Rogaška Slatina od-
ločili za podobno, lastno priredi-
tev, ki so jo praznično obarvali.
Vsakoletni preizkus kulinaričnih
in drugih gostinskih veščin ter no-
vih dosežkov, so združili s prijet-
nim in družabnim ter vse skupaj
poimenovali Dan Zdravilišča Ro-
gaška Slatina. Za datum so si iz-
brali 14. december.
Popoldne so se delavci zdraviliš-
ča zbrali v kinodvorani, kjer so po-
delili jubilejne in inovacijske na-
grade in kjer jih je s šalami in bodi-
cami obsul Tone Fornezzi-Tof.
Pravo presenečenje tega dne pa
so svojim sodelavcem pripravili go-
stinci Zdravilišča Rogaška Slatina,
ki so v okviru dneva podjetja orga-
nizirali pravo gostinsko tekmova-
nje v pripravi toplih in hladnih jedi,
izdelkov in aranžmajev, ki so
v oblikovnoestetskem smislu meji-
le že na prave tovrstne mojstrovine
in umetnine. Poleg kuharjev so
svoje znanje in spretnosti predsta-
vili v živo tudi natakarji v pripravi
tatarskega biftka, v flambiranju
mesnih jedi in sadja, v pripravi na-
pitkov pa so se pomerili tudi bar-
mani. Poleg gostincev Zdravilišča
z Rogaške Slatine so se tekmovanja
enakovredno udeležili tudi vsi
obrtniki, ki imajo v najemu zdravi-
liške gostinske lokale.
Strokovna komisija, ki je ocenje-
vala posamezne izdelke, se je po
opravljenem delu takole odločila:
Najboljši tatarski biftek je pripravi-
la Djurdja Klančnik, pri flambira-
nju mesnih jedi se je najbolje odre-
zal Lojze Šraml, za najboljšega bar-
mana pa so izbrali žensko predstav-
nico, Nado Mikolič.
Namesto običajne večerje
takšnih in podobnih priložnO'
so delavci Zdravilišča RogašK^
20. deceiviber 1990 - stran 21
in njegova žena Mimoza zve-
'(lodita po Preboldu in okolici
pri svojih 34 letih ogledujeta
^en svet. Triletni sinko Gino
jonosno pokazal škathco lego
žvečilno gumo in nov kom-
, jeansa... Oče Hysen se še
jpja mnogih Prebolčanov iz
jg: Dobrihovega Gustija, pa
jija Janšeta, Minke Korberje-
^tina Hriberška... Rad bi si
gl tudi proizvodne obrate tek-
tovarne. kjer je nekdaj delal,
. zaljubil in od koder je bil
Ja so za Kazazijeve iz Albani-
Jje za nekaj dni postale resnič-
gvsen še ni pozabil sloven-
gkuša mi povedati, kako do-
^m je. Mimoza in Ermir mu
^jeta brez besed. To vidim
pih očeh. Med tem pa nič koli-
lt poskušata dobiti telefonsko
iz Albanijo, kjer se marsikaj
^ in kjer jih čaka devetletni
K lekov ali 600 dinarjev. Za
Ramiz Alija, predsednik
I v svet, vendar ima precej
^ki je pod velikim vplivom
I deželi orlov jasno dokazu-
(jo živeti človeku spodobno
tm Dela, Jako Štularjem, ki
(nbni tudi za Jugoslavijo in
lastniki na Kosovu zatirajo
g pa se proces demokratiza-
Albanci? Vladajoča srbska
ilitvah tega verjetno niti ne
la nabirala prav na račun
K>st.
Zveze ni. Samo mali Gino je
i razigran, prešeren in prosi
Agija naj mu na videu spet
Tomma in Jerrya. Poslavlja-
in vsaj Ginu želim, da mu
• ne bi bilo treba opazovati
inega sveta. Naj takšen svet
a tudi v njegovi domovini in
■sikje drugod po svetu.
o lepo bi bilo, če bi se politiki
pomnili na svoje otroke...!
JANEZ VEDENIK
Foto: LJUBO KORBER
sno
? svoj praznični dan okušali
'tete svojih kolegov.
M.AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
k___
Mož Z metuljčkom
Tone Lotrič spet oplaja celjsko družabno življenje
Gospod so mu rekli že v časih, ko je bila ta
beseda zapisana samo v slovenskem slovarju,
sicer pa v medčloveških komunikacijah obla-
tena z vso ideološko navlako. Tisti, ki so ga
bolje poznali, zlasti mladi, so mu rekli, prepro-
sto, Tonček. Tako je še danes, že dobrih štiride-
set let, odkar je Tone Lotrič zapisan celjskemu
gostinstvu, in ne bomo pretiravali, če zapiše-
mo, da je postal že kar živa legenda v tej dejav-
nosti oziroma v tem delu družbenega življenja
Celjanov.
Glede na to, da gostinstvo pri nas ni bila nikoli
čislana dejavnost, si je bilo v njej težko izboriti
ugled in spoštovanje. To je uspelo le nekaterim,
takšnim ki jih je ob trdem in predanem delu ves
čas spremljala znana modrost in jalova tolažba,
da od pohvale še pes crkne. Samo ljubezen do
gostinskega poklica jih je, in jih mnogokje še,
drži pokonci, da vztrajajo. Takšen je tudi Tone
Lotrič, ki se je leta 1946 iz Železnikov preselil
v Celje ter sčasoma postal in ostal Celjan. Zna-
nje, ki mu ga je dala stara gostinska šola, je začel
utrjevati v Zdravilišču Dobrna, leta 1947 pa seje
kot natakar zaposlil v kavarni in poznejšem ho-
telu Evropa v Celju, kjer je leta 1963 napredoval
v šefa strežbe. Dobra štiri desetletja je ostal
zvest »Evropi«, dokler se mu ni, predlani je bilo
to, zalomilo. Takrat se je odločil, da se predčas-
no upokoji, kar je tudi storil: užaljen in prizadet,
saj sta ga poštenost in resnica pripeljali pred
disciplinsko komisijo. Tone Lotrič je bil »obdol-
žen«, ker je časopisu Delavska enotnost »izdal«
višino osebnih dohodkov gostinskega osebja,
tudi svoje plače, in s tem menda škodoval ugle-
du firme, ki mu je zagotavljala vsakdanji kruhek
in socialno varnost. Odšel je pokončne drže,
a brez magičnosti gostinskega poklica ni dolgo
vzdržal. Letos je sprejel ponudbo nove celjske
restavracije »Špital«, v osrčju starega mestnega
jedra, za celjsko farno cerkvijo. Spet je v stari
dobri formi, spet je tisti-gospod Tonček, kot ga
iz minulih desetletij poznajo premnogi Celjani,
zlasti starejše in srednje generacije. Najhujša je
utrujenost od brezdelja, je bržčas spoznal, ko je
dve leti pogrešal utrip družbenega življenja in
goste, ki jim je stregel s posebne vrste pozor-
nostjo, posluhom in ljubeznijo.
Stara, dobra kavarna Evropa
Pripoveduje, kot da so mu stari kavarniški
spomini najgloblje vtisnjeni v spomin. Kavarna
Evropa je bila v letih pred in po vojni mesto, kjer
se je zbirala, razpravljala in paberkovala napred-
na slovenska inteligenca. Ponudba jedi in pijač
je bila takrat skromna. Gost si je lahko privoščil
ocvrta jajčka, testenine, meso je bilo pravo raz-
košje. A je šlo vse hitro na bolje in ljudje so
v petdesetih letih hoteU in imeli možnost nado-
knaditi zamujeno. Tudi ponudba pijač je bila
v prvih povojnih letih skromna. Tone Lotrič je
gostom lahko postregel s črno kavo, kapučinom,
črno kavo s šilcem ruma. A to ni bila tista, danes
vsem dosegljiva prava, turška kava, ampak me-
šanica kneipa, proje, cikorje. Pozimi je bila sezo-
na čajev, punčev, grogov. Največje izobilje je
bilo informacijsko: z nemškimi, angleškimi, ita-
lijanskimi, švicarskimi in domačimi časniki in
revijami. Takrat je bila za natakarje strogo zapo-
vedana uniforma: črne hlače in bela srajca. Ta
delovna oblačila si je moralo strežno osebje ku-
povati samo. Z nostalgijo posebne vrste se Tone
Lotrič danes spominja dveh plačilnih sistemov:
prvi se je imenoval »ober«, ko so natakarji smeli
samo streči, le eden pa je smel »kasirati« go-
stom. Ta sistem je veljal do leta 1950, zamenjal
pa ga je »revirni sistem« ko je v določeni vrsti
miz natakar stregel in smel tudi izstaviti gostu
račun. Seveda se je potem kavarniško življenje
hitro spreminjalo in počasi izgubljalo svojevr-
sten, s časom zaznamovani utrip in čar. A vsem
tem spremembam se je bilo treba hitro prilaga-
jati in nekega dne je kavarna Evropa umrla in še
do danes ga ni, ki bi jo uspel obuditi, kjer koli že.
Sicer pa - ali ljudje danes sploh še potrebujejo
kavarno izpred tridesetih, štiridesetih let? Da-
nes živimo di*ugače. Sodobna informatika je tu-
di prispevala svoje.
Umetnik
v svojem poklicu je Tone Lotrič neke vrste
umetnik, za umetnika pa je potrebna nagnje-
nost, talent. Gospod Tonček se sicer ne strinja
z oceno, da bi bil umetnik, ampak vse, kar zna.
pripisuje stalnemu učenju, prilagajanju spre-
membam. Ne more pa zanikati, da ima največ
prstov vmes ljubezen do poklica in ljudi.
Pa vendar ima Tonček svoj stil, zelo dobro
prepoznaven. Je to eleganca, nevsiljivost, ravno
pravšnja prijaznost? Najbrž je to kar najbolj
učinkovita kombinacija vseh teh lastnosti. In
seveda - strokovnost. »Danes mora biti dober
natakar predvsem dober poznavalec hrane in
pijače, tudi priprave. Danes ljudje veliko potuje-
jo, poznajo kulturo pitja, kulinarike in strežbe.
Marsikateri gost je že boljši poznavalec pijač in
jedače, zato je treba slediti razvoju, maniram in
zapovedim,« pripoveduje, ko je spet v polnem
zanosu in zagonu. V gostišču Špital se Tone
Lotrič dobro počuti in prav tu njegove sposob-
nosti in znanje žarijo v polnem sijaju.
-	Fluktuacija je našemu gostinstvu naredila
veliko škode, zlasti v družbenem sektorju, gost
ima rad stalno osebje, potrebuje občutek do-
mačnosti, ki mu jo nudi »gospodar« gostišča.
-	Sanitarije so barometer lokala, ugled hiše.
Za nečistočo ni opravičila.
-	Gosta moraš ves čas spremljati, vendar on
tega ne sme občutiti.
-	Gosta moraš ob prihodu sprejeti, ob odho-
du pa ga pospremiti in se od njega primerno
posloviti.
-	Škodo je gostinstvu naredilo tudi usmerje-
no izobraževanje.
-	Vsakega gosta vikam, ne glede na to, ali se
poznava ali ne...
Tonček, kadar nima metuljčka
Kadar ni v službi, se rad sprehaja, potem ko se
naspi po napornem dnevu, ki sega v noč in prve
ure prihodnjega dne. »Rad gledam, kako se to
naše Celje hitro spreminja... te nove fasade
v starem delu, hiše in stolpnice, ki rastejo na
novo. Zadnjič sem bil na Ostrožnem in se nisem
mogel načuditi vsem urbanističnim spremem-
bam. Lepe fasade mestu vračajo ugled, mesto
spet dobiva lepo podobo,« pripoveduje o svojem
prostem času. Doma rad kuha, najraje najrazlič-
nejše bržole z veliko zelenjave. Sicer pa ima
najraje hrano, ki se je z žlico. Miselno pa se bolj
ukvarja z bodočnostjo, kot s preteklostjo. In - je
kadilec, ki se tej strasti ne namerava odpovedati.
»Nekoč sem poskušal prenehati, pa sem se v pol
leta zredil za sedemnajst kil,« opravičuje to svo-
jo razvado, ki je kriva, da njegovo pripoved če-
sto prekine kašelj.
Imate kakšno življenjsko vodilo, gospod Ton-
ček, ga pobaramo, preden se poslovimo. »Nekje
sem prebral, da poleg ostahh prednosti delo
skrajšuje čas in podaljšuje življenje.«
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
22. stran - 20. december 1990
pisma bralcev
odmevi
Ograjeni Gibi
v času, ko se na vseh po-
dročjih urejajo prostori, ki
omogočajo invalidom nemo-
ten dostop z invalidskimi vo-
zički, se v našem kraju trudi-
jo. da mi onemogočajo nor-
malno življenje z invalidnim
otrokom.
Dne 8. 12. 1990 so delavci
Cestnega podjetja s pomočjo
LIKA ter ob prisotnosti
kakšnih 15 miličnikov posta-
vili ograjo pred Gostiščem
Cibi ter pred našo stanovanj-
sko hišo. Glede na to. da
o tem z možem nisva bila
seznanjena, sem v ponede-
ljek dne 10. 12. 1990 obiskala
gospo Založnikovo, ki je za-
poslena na Cestnem podjet-
ju v Celju. Vprašala sem jo,
kako je mogoče, da so stano-
vanjsko hišo v celoti ogradili
in pri tem niso upoštevali
dejstva, da je pred hišo po-
treben izhod, prav tako pa
me je zanimalo zakaj naju
z možem, ki sva lastnika sta-
novanja, niso obvestili o na-
meravanem. Gospa Založnik
mi je povedala, da naju o tem
ni dolžna obveščati, kar je po
zakonu predvideno, če pa
stanujeva v tej hiši je pač naš
problem. Kar se tiče izhoda
pa so ga uredili in se nimam
kaj pritoževati.
Vem, da je potrebno skr-
beti za varnost v cestnem
prometu, ne razumem pa te-
ga, da lahko en človek odlo-
ča o tem ali je pred stano-
vanjsko hišo potreben izhod
ali ne.
Glede na to, da imam 8 let
starega otroka, ki boleha za
cerebralno paralizo (otrok je
nepokreten), mi je v omenje-
nem primeru onemogočen
izhod iz lastne hiše pred-
vsem v zirnskem času. Ker je
otrok v vrtcu, pa tudi jaz sem
zaposlena, mi osebni avto-
mobil služi kot invalidski
pripomoček. Bojim se dne-
va, ko bo zapadel sneg, saj
nisem v stanju očistiti pri-
bližno 100 metrov ceste, koli-
kor je potrebno, da se pripe-
ljem do izhoda, ki ga je ure-
dilo Cestno podjetje, ter se
vključim na cesto za Celje.
Pri vsem tem pa še moram
prevoziti polno črto in tako
delam vsakodnevne prekr-
ške in sicer ne po svoji
krivdi.
Naj torej pustim službo sa-
mo zaradi takšnih ljudi, ki
nimajo posluha za invalide?
Vse starše zdravih otrok,
posebno pa gospo Založnik
bi rada seznanila z nasled-
njem:
Ko starši ugotovimo, da se
naš otrok ne razvija pravilno,
torej ko ugotovimo, da ima-
mo prizadetega otroka, si mi-
slimo, da tega ne bomo niko-
li preživeli. Vsak dan se
vprašamo, zakaj prav moj
otrok. Sčasoma se sprijazni-
mo s kruto resnico, skratka
svoje življenje prilagodimo
otroku. Nekateri starši se od-
ločijo, da že čisto majhnega
otroka oddajo v zavod, mid-
va z možem pa sva se odloči-
la, da bova imela otroka do-
ma toliko časa, dokler bova
lahko skrbela za njega. Ne
želim; da bi že tako majhen
otrok postal breme družbe.
Do danes nisem od družbe
zahtevala ničesar, tudi v tem
primeru ne zahtevam, želim
le, da mi družba ne onemo-
goča živeti v stanovanju, ki
sva ga z možem sama zgradi-
la. predvsem pa, da mi ne
postavlja ovir tam. kjer to ni
potrebno, saj jih imam v svo-
jem življenju že tako dovolj.
Ne razumem, da so v tej
družbi lahko tudi takšni lju-
dje, ki jim ni mar, kako bo
mati s tako bolnirn otrokom
premagovala ovire, ki so jih
namenoma nastavili.
Na koncu bi rada vse. ki so
kakor koli povezani s tem
primerom, seznanila o tem.
da se vsaka na pogled še ta-
ko neuresničljiva zadeva lah-
ko uredi, seveda le v prime-
ru. če je posredi malo dobre
volje ter pripravljenost člo-
veka poslušati, ter mu poma-
gati, v kolikor se da. Vsaj
v ijiojem primeru je tako.
NADA PEVEC,
Štore
Podpora Cibilu
Dogodki okrog cestne
ograje, ki so jo minule dni
postavili pred znanim in pri-
ljubljenim gostiščem Cibi
v Prožinski vasi, so dodobra
razburili tudi redne obisko-
valce omenjenega gostišča.
Svoje prvo mnenje so že po-
vedale ustrezne službe, prav
tako lastnica lokala Majda
Pevec, prav pa je, da se ogla-
simo tudi gostje in povemo
svoje poglede na problem!
Sem reden gost bifeja Cibi
in priznati moram, da mi gre
ob pogledu na novo postav-
ljeno ograjo na bruhanje.
Ograja onemogoča dostop
z avtom, brez da bi pred tem
storil prometni prekršek.
Trdno sem prepričan, da mo-
gočna, grda jeklena ograda
na tem mestu ni potrebna.
Če so odgovorne službe že
hotele zavarovati varnost
prometa, bi lahko to storile
na drugačen način. Recimo
s pločnikom ali obcestno ze-
lenico, ne pa z železno ogra-
jo, kot da bi tam grozil pre-
pad, ne pa objekt, v katerem
nenazadnje živijo ljudje. Vse
to bi morali narerditi v dogo-
voru z lastnikoma! Kako to,
da se je ogroženost prometa
pri bifeju Cibi kar naenkrat
poslabšala, ko pa je ta lokal
odprt že nekaj let? Kje pa so
bile inšpekcijske službe
prej? Sicer pa menim, da
varnost prometa pri Cibiju
ni tako strašno ogrožena.
Resda je tam že prišlo do
manjših nezgod, toda na ka-
terem odseku katerekoli ce-
ste pa še ni prišlo do nesreče.
Nujno potrebno je zagotoviti
varnost prometa v Storah,
kjer v t. i. špicah prihaja do
pravih zastojev ravno zaradi
avtomobilov, ki so parkirani
ob obeh straneh ceste. Tam
ni bilo storjenega ničesar in
to kljub številnim nesrečam,
tudi s smrtnimi izidi. Jekle-
na ograja ob cesti je za avto-
mobiliste, še posebej pa za
motoriste in kolesarje zelo
nevarna. Kaj če bo ravno za-
radi nje prišlo do prometne
nesreče? Kdo bo potem od-
govarjal? Na ograji pred Ci-
bijem bodo gotovo posedali
mladi obiskovalci diskoteke,
tako da bo nevarnost pred
nesrečo še večja. Zaradi teh
in podobnih vprašanj, ki se
porajajo ob »zapletu Cibi« se
popolnoma strinjam s pisce-
ma članka »Ograjeni Cibi«
v 50. številki NT, da je treba
primer z vseh strani osvetliti.
Ce bosta novinarja še naprej
spremljala dogodke okrog
primera, pa jima vendarle
svetujem, da sta v bodoče
malo manj ambivalentna.
Za konec pa še tole: nikoli
mi ne bo jasno, zakaj je zara-
di ene same, neoborožene
ženske (Majde Pevec), ki je
ovirala delo pri postavljanju
ograje, moralo posredovati
kar deset policistov?! Kakor-
koli že, po Štorah se širijo
številne govorice, če so samo
govorice, bo pokazal čas,
upam pa, da bo gostinski ob-
jekt Cibi ostal še naprej od-
prt in da lastnica, gospa Pe-
vec, ne bo obupala. Gostje
vašega lokala vam stojimo
ob strani! Ne zaradi osebnih
razlogov, pač pa zato, ker
znate dobro delati!
ROMAN JERNEJŠEK,
Štore
Kališen praznile
Nina-Maruška Sedlar in
Karmen Sedlar, upam, da ni-
mata pripomb, ker bom va-
ma skupaj napisal nekaj mi-
sli, ki so se mi porodile ob
prebiranju vajinih pisem.
Načelno se ne oglašam
v podobnih rubrikah, tokrat
izjemoma, ker sta vajini pi-
smi polni arogance in oholo-
sti, pa tudi užaljenosti. Saj
vesta: če mački stopiš na
rep...? V tem primeru sta
vidve »mački«, da ne bo po-
mote.
Lepo je, da sta bili deležni
izobrazbe, vendar se zdi, da
je to bilo prazno delo. Manj-
ka vama namreč tisto, kar
človeka dela človeka, to je
srčne kulture. Ali sta se kdaj
vprašali, če morda gospod
Majerič ni imel takšne mož-
nosti izobrazbe, ker pač ni
pripadal določeni skupini
ljudi. Če morda ni imel de-
narja, da bi se obdal z razni-
mi Enciklopedijami in slo-
varji, kakor vidve? Vprašajte
se!
V enem pa se strinjam
z vama. Res je bilo nekate-
rim v preteklosti zelo lepo,
toda večina ni bila deležna
obilja. In zgleda, da ste vidve
iz one manjšine in sedaj se
vama toži po »dobrih starih
časih«, ki so jih nekateri'di-
rektorji do zadnjega izkori-
stili zase in za svoje. Vesta,
lepo je sedaj s prstom kazati
na sedanjo oblast in se hi-
navsko sprenevedati ob
vprašanju, kdo je kriv za
takšno stanje. Vendar ne bo-
dita v zmoti, večina prepro-
stih ljudi ve, kdo je kriv za
to!
Zato, Sedlarjeve, o tem. za
kaj se je Partija trudila, raje
molčita.
MIRKO ŠKOFLEK,
Šempeter
Na rob
»opravičilu«
Srečali smo se z mešanimi
občutki ob prispevku spo-
štovanih kolegov Romane
Gunzek, dr. med. in Elemirja
Boharja, dr. med., ko pišeta
o nekaterih vidikih po-
manjkljivosti delovanja in
notranje organizacije celjske
bolnišnice.
Gotovo je. da je možno tu-
di v celjski bolnišnici govori-
ti o določeni problematiki iz-
vajanja dejavnosti, kar pa ni
osamljen primer. To je na
tak ali drugačen način pri-
sotno tudi drugod in je neod-
visno od posledic vodne uj-
me, ki je botrovala omenje-
nim strokovno utemeljenim
postopkom v izjemnih raz-
merah. Trdimo, da ima vsak
problem ali dogodki vsaj dve
plati dokazljive resnice kot
podlaga za odpravo možnih
nedoslednosti. Pri tem pa je
odkrita, vsestranska, stro-
kovno utemeljena, strpna
razprava vseh udeležencev
edino sredstvo, ki lahko za-
gotovi odpravo morebitnih
napak za boljši in racional-
nejši strokovni jutri vprid
vsakemu človeku in družbi
nasploh. Za to smo dolžni in
odgovorni vsi.
Časopisne in druge tovrst-
ne oblike polemik prav goto-
vo niso porok za to.
Morda še vprašanje obema
kolegoma, ki sta strokovnja-
ka, zdravnika specialista in
po svoje tudi odgovorna no-
silca in organizatorja vsaj
delčka dejavnosti svojega
strokovnega področja; kaj
sta razen težav pri organizi-
ranju in izvajanju internistič-
ne dejavnosti zaradi drugač-
nih pogledov, navad in še če-
sa, sama storila za tisto
boljše.	Koordinator
internističnih strok
v soglasju z začasnim
vodstvom bolnišnice
PREJELI
SMO
Za plebiscit
čas, ki ga živimo je odlo-
čilnega pomena za Slovenijo
in naš narod. Upravičeno
smo lahko veseli, ker smo
dočakali dan slovenskega
plebiscita. Mnogi predniki
- naši dedje in pradedje so
srčno želeli dočakati dan slo-
venske samostojnosti, pa ga
niso dočakali. S plebiscitom
je naša prihodnost položena
vsakemu izmed nas v naroč-
je. Zato se nihče ne more iz-
ogniti odgovornosti s tem
enkratnim dejanjem za naše
otroke in prihodnje rodove.
Čeprav pravijo, da se zgodo-
vina ponavlja, vendar to, kar
je zamujeno, ali napačno
storjeno, se ne da popraviti
nikoli več. To dokazuje zgo-
dovina (koroški plebiscit).
Plebiscitarna odločenost,
da hočemo Slovenci, držav-
ljani in prebivalci Slovenije
imeti svojo lastno državo, je
postala življenjska nujnost,
če hočemo kot narod še ob-
stajati in eksistirati v evrop-
skem prostoru, ali pa bomo
izginili ne le iz zemljevida,
ampak tudi iz tega koščka
naše zemlje. (Spomnimo se
Kertesa, ki nas je že podil
v Gradec in Filadelfijo.)
V političnem oziru je naša
osamosvojitev nujnost, če
nočemo, da bi nam vladala
hegemonistično-centralistič-
ni, vojaško-policijski režim
iz Beograda. Ne le na Koso-
vu, obstajajo poskusi in tež-
nje vso Jugoslavijo centrali-
stično upravljati.
Enaka nujnost osamosvo-
jitve je v ekonomskem ozii-u.
Kakor je po eni strani res, da
smo se v preteklih desetlet-
jih nekoliko balkanizirali
glede delovnih navad, je po
drugi strani tudi res, da to-
likšnega odliva denarnih
sredstev v zvezno blagajno
ne zmore in ne prenese no-
bena dežela in noben narod.
Dve miljardi dolarjev ali 20%
družbenega proizvoda, ki ga
Slovenija letno odlije v Ju-
goslavijo, je le en podatek, ki
pove, kdo koga potrebuje.
Kdor zahteva, da mora slo-
venska vlada izboljšati živ-
ljenjske pogoje in ustvariti
blaginjo v okviru sedanje fe-
deracije, ta zahteva nemogo-
če, kakor je nemogoče posta-
viti streho brez stebrov in
sten. Podoben je človeku, ki
bi hotel živeti v zaporu, ven-
dar popolnoma samostojno
in prosto. Vzdrževanje zvez-
ne države pomeni totalno
uničenje slovenskega gospo-
darstva. Zato ni umestno
vprašanje bojazni: kako bo-
mo živeli v samostojni slo-
venski državi, ampak bi se
bilo potrebno vprašati: kaj
se bo zgodilo z nami, če osta-
nemo v federativni Jugosla-
viji, kjer nimamo prav nika-
kršnih možnosti, da bi kot
narod preživeli, kaj šele, da
bi eksistirali. Potrebno je tu-
di vedeti, da ima Slovenija
kot samostojna država (če se
na plebiscitu tako odločimo)
vse možnosti, tako glede na-
ravnih danosti in specifičnih
prednosti (turizem), kot n,
žičnih in umskih sposobno,
sti njenih prebivalcev, da iz-
peljemo zavoženo gospodar-
stvo iz globoke krize in v do-
glednem času dosežemo ne-
ko povprečno evropsko ka-
kovost življenja. Zaman pg
je vstajati ponoči, garati ves
dan, zaman je vse delo, vsi
žulji, ves znoj in trpljenje, če
na lastni zemlji ne bomo svoj
gospodar. Če bi bila Sloveni-
ja Jugoslaviji v breme, nam
ne bi postavljali ovir za od-
klopitev, ker pa je obratno,
pa ravnajo tako kot ravnajo!
Bodimo enotni v tako po-
membnem vprašanju za naš
obstoj in napredek. Ne za-'
pravimo domovinske pravi-
ce našim otrokom in zanam-
cem. Pojdimo veselega srca
na plebiscit in glasujmo ZA,
da se bo izpolnila 1000-letna
želja naših rodov in bomo
končno gospodar na svoji
zemlji!
(Predlagam, da bi dne 21,
tega meseca zvečer v znak
spodbude in veselja po vsej
Sloveniji zagoreli kresovi.)
IVAN GLUŠIČ,
Mozirje
Priporočilo
Združenje slovenskih jet-
nikov in preganjancev jugo-
boljševizma priporoča svo-
jim članom, slovenskim in
avtohtonim prebivalcem
Slovenije drugih narodnosti
(Madžarom, Italijanom, šta-
jerskim in kočevskim Nem-
cem, Srbom, Hrvatom in Ro-
mom) medvojnim in povoj-^
nim jetnikom in preganjan-'
cem ter svojcem takrat po-
končanih, živečim doma,
V zamejstvu ali tujini, da se
v okviru možnosti udeležijo
plebiscita ter glasujejo
ZA SVOBODNO
IN SAMOSTOJNO
DRŽAVO SLOVENIJO.
Med neusojenimi brati na|
jugu in poveljniki vsiljene'
neslovenske vojske namreč
spet bije s svojim repom rde-
či boljševistični zmaj.
Zato s svojim glasovanjem
za Slovenijo ne dopustimo,
da bo še enkrat oplazil, ranil
in pokončal naše otroke in
vnuke, kar se je v preteklosti
zgodilo z nami in našimi
svojci.
Slovenec sem
Tako so pred stotimi leti
tisočletne sanje Slovencev
po lastni državi pretvorili
v pesem narodni buditelji,
skladatelji in zdravniki Ipav-
ci iz Šentjurja pri Celju. Pe-
smi opevajo slovensko sa-
mozavest, lepoto slovenske
besede in slovenske dežele.
To pa je pravzaprav bistvena
poanta današnjega pred ple-
biscitnega časa in tako rekoč
tretja prilika za udejanjenje
te želje Slovencev po lastni
državi bo v nedeljo 23. de-
cembra 90, ko bo splošno na-
rodno odločanje o neodvis-
nosti in samostojnosti Slove-
nije, kar pomeni trenutno tu-
di izstop iz mačehovske Ju-
goslavije.
Kot dediči kulturne in
15 LET
ko poslovni stik in nad^up postemeta heo-monija izpolnjenih želja
TRGOVINA Z NABOŽNIMI PREDMETI
»JASMIN«
Šlandrov trg 6, Žalec
Izdelovanje in prodaja
-	več vrst jaslic po ugodni ceni od 60 din naprej
-	krstna, obtiajilna in birnnanska oblačila
-	sveče vseh vrst
-	novoletni okraski
Pri novoletnem nakupu nad 1000 din vam nudimo
darilo v vrednosti 500 din.
Pri nakupu nad 500 din, 10% popusta.
2. STRAN
PTT - Slovenske Konjice
stran 23
PTT - Slovenske Konjice
-NMC-	STRAN 7
2. STRAN
PTT - Slovenske Konjice
24. STRAN
PTT - Slovenske Konjice
-NMC-	STRAN 7
pisma bralcev - roman
20. december 1990 - stran 25
ustvarjalne zgodovine Slo-
vencev - naših predniliov
srno kot ljudje dolžni nekaj
tega dodati ali realizirati dr-
žavnost, kar je dejanska pra-
vica naroda v času, ko se
vedno bolj uveljavljajo pra-
vice narodov in človekovo
spoštovanje. Prav tako smo
dolžni to storiti zaradi naših
potomcev in naslednikov, ki
nas bodo ravno zaradi tega
lahko spoštovali in cenili.
Torej ne glede na račun-, smo
dolžni ta zgodovinski trenu-
tek ustvariti slovensko drža-
vo, ki nas bo kot vsaka samo-
stojnost človeka v življenju
nekaj stala, sigurno pa čez
tas prinesla več uspehov in
zadovoljstva.
Ustvarjalnost se doseže
v osebni svobodi, narodni
napredek pa v samostojni
državi. To pa je tudi v intere-
su človeštva in ima samo kot
tako svoj smisel in opraviči-
lo. Državljanstvo pa je zaslu-
ženo in opravičeno tudi, če
znamo spoštovati tudi druge
narode in z njimi sodelovati.
Zato je prav, da se ob tej
priliki obrnemo tudi do na-
ših prebivalcev drugih na-
rodnosti, ki med nami živijo
in delajo, ter nas s svojimi
narodnimi posebnostmi tudi
bogatijo. Obljubimo jim spo-
štovanje in zaželimo, da bi se
v slovenski državi počutili
prav tako dobro kot so se do-
sedaj in kot se bomo po
osebnem • prispevku lahko
počutili vsi prebivalci Slove-
nije.
Torej moralna dolžnost
vseh ljudi živečih na ozemlju
Slovenije in volilnih upravi-
čencev je, da se plebiscita
udeležimo. Tisti, ki pa želi-
mo napredek in boljše med-
človeške odnose, pa bomo
glasovali za ustvarjenje drža-
ve Slovenije, katere himna je
tudi želja, ki pravi: Žive naj
vsi narodi, ki hrepene doča-
kat dan, da koder sonce ho-
di, prepir iz sveta po
pregnan.
Kdor je za takšne odnose,
je za neodvisnost in samo-
stojnost, kajti čisti računi,
ohranjajo dobro prijatelj-
stvo.
FRANC ZABUKOšEK
Šentjur
Ljubim Slovenijo
Marjetica povej, povej »me
ljubi«, »ne ljubi«, »ljubi me«
se končuje preštevanje, ko
odtrgamo zadnji listič te
drobne cvetice. Tudi danes
je mogoče naš zadnji »listič«,
naša zadnja možnost, da re-
čemo LJUBIM TE - MOJA
SLOVENIJA.
To pot ni marjetice, da bi
nam pomagala pri odgovoru,
odgovoriti moramo sami. Se-
d^ moramo sami pokazati
kohko smo odrasli, zreh, ko-
liko ljubimo svobodo, neod-
visnost in suverenost. Od
nas je odvisno ali bomo do-
volili lastno odraslost, se ne-
hali opirati na druge in jih
kriviti za našo usodo. Doka-
zati moramo ljubezen našim
otrokom in vnukorh, danes
se odločamo tudi zanje.
Zgodovina nas uči, da so
določeni trenutki prelomni,
govori tudi o pomladi naro-
dov. Sedanji zgodovinski
trenutek je prelomen, zakaj
ne bi bil tudi nova pomlad
Slovencev in vseh tistih, ki
želijo, da bi Slovenija bila še
naprej njihova domovina.
Pokažimo svojo zrelo lju-
bezen in recimo »DA« za sa-
mosatojno in svobodno Slo-
venijo.
Mogoče bodo že to pomlad
vzcvetele marjetice v MOJI
DRŽAVI SLOVENIJI!
ANTONIJA MARINČEK,
Celje
Buržoaznim
Icomodam in
tragičnim
zgodbam ob rob
že drugič letos so me moji
celjski prijatelji opozorili na
članke v lokalnih časopisih,
v katerih je bilo namerno in
nedokazano diskreditirano
moje ime.
Prvič se je to zgodilo še
v predvolilnem času in ver-
jetno prav v ta namen v »No-
vem tedniku«, ko me je Ro-
man Leljak neupravičeno
povezoval s t.i. teharskimi
dogodki. Odgovorila sem
mu, da če že išče krivce za te
nesrečne dogodke, za katere
sem tako kot on izvedela de-
setletja kasneje, naj jih išče
drugod, ne pa pri takratnih
lokalnih političnih delavcih,
ki smo se ukvarjali s popol-
noma drugimi stvarmi. Do-
pustila pa sem tudi možnost,
da je namen blatenja prikriti
prave akterje, saj mi ni ušla
podrobnost, da je bil avtor
besedila delavec določenih
služb.
Drugič se to dogaja sedaj
v »Novi dobi«, časopisu, ki
se šele skuša uveljavljati.
Domnevam, da novinar »de-
la« novico na moj račun iz
komercialnih namenov - ni
namreč posebno zanimivo
brati, da je kronik spet kje
obležal aU da je bivši kaznje-
nec spet zagrešil barabijo.
Potrebne so bolj neverjetne
kombinacije, ki bi utegnile
»vžgati« v lokalnem okolju.
Dne 28. 11. 1990 je bil ob-
javljen članek »Niso vsi za-
vračali buržoaznih komod«,
•ki je popolnoma korekten
zapis pogovora neimenova-
nega novinarja (je to sploh
mogoče?) z g. mag. Mikolo.
V spominu ostane zlasti tisti
del, ki g»vori o tem, da so
»ohranjeni dokumenti, ki
pričajo o velikih nepravilno-
stih in zlorabah v zvozi
z upravljanjem narodne imo-
vine, zlasti s strani OZNE in
JLA«. Zame je sporno pred-
vsem dopolnilo k temu član-
ku na isti strani, z naslovom
»Po sledi ene izmed tragič-
nih zgodb«, ki zlonamerno in
diskreditivno omenja moje
ime. O tem namenu priča tu-
di podnaslov h kopiji prika-
zanega dokumenta, ki se gla-
si: »Za tiste, ki ne veste, to-
varišica Emilija Gabrovec-
Lenka je bila po vojni visoka
partijska funkcionarka«.
K temu želim pripomniti na-
slednje:
Moja funkcija sekretarke
mestnega komiteja KPS je
bila iz lokalnega pogleda
morda res politično (ne pa
upravno) visoka, če pa upo-
števamo, da so bili nad njim
še okrožni, pokrajinski in
centralni komiteji, gre ven-
darle za nižjo raven partij-
skih funkcij. Zato bi bilo ko-
rektneje zapisati pravo. Ver-
jetno pa gre pri vsem skupaj
predvsem za namen diskre-
ditacije komunistov nasploh
in med njimi še posebno ti-
stih - nekateri jim pravijo tu-
di »pravi borčevski« - ki so
v vsem tem času, čeprav s te-
žavo in žrtvarni, obdržali čist
obraz in nazor. Tudi zato, ker
so zelo hitro izstopili ic poli-
tike, ko so videli nekatere
njene deviantne poteze in
akteije. In zato sedaj še po-
sebno nis(m)o pripravljeni
podstaviti svojih ramen na-
mesto koga drugega.
Če se je nepodpisanemu
novinarju že zdelo potrebno
navesti, kaj je bila Emilija
Gabrovec po vojni, bi bilo
potrebno povedati še, da je
bila v.d. predsednika NOO
za mesto Celje do prvih voli-
tev, zadolžena predvsem za
oskrbo in normalizacijo ci-
vilnega življenja. Poleg NOO
so v mestu obstajale še dru-
ge, povsem samostojne služ-
be s svojimi nadrejenimi fo-
rumi (Komanda mesta Celje,
notranja uprava, OZN A, so-
dišča za narodno čast).
Za takratno oblast - pa če
jo današnja hoče upoštevati
kot legalno ali ne - je veljalo,
da mora osebam OZ. NJI-
HOVIM naslednikom, ki so
jih nemške oblasti izselile,
pregnale, aretirale, poslale
v koncentracijska taborišča,
ustrelile itd. in jim zaplenile
njihove premičnine in ne-
premičnine, po vrnitvi omo-
gočiti normalno življenje.
V primerih, ko je bilo njiho-
vo premoženje uničeno ali
izgubljeno, je civilna oblast
skušala to nadomestiti iz
skladič KUNI oziroma iz na-
rodne imovine.
Zaradi enostranske obra-
zložitve in manipulacije s po-
datki v članku pa lahko bral-
ci razumejo pisanje popolno-
ma napačno. Primeri vrača-
nja premoženja so namreč
nekaj popolnoma drugega
kot primeri, ki so se tudi do-
gajali, daje kdo dobil ali ku-
pil premičnine, ki pa jih ni
zgubil med vojno - le na ta
del so se lahko vezale dolo-
čene nepravilnosti. Ta dva
pojava morate novinarji lo-
čevati, saj boste v nasprot-
nem primeru povzročih kri-
vice veliko ljudem. Med voj-
no je bilo zaprtih, ustreljenih
in pregnanih več tisoč Celja-
nov, ki so po vrnitvi bili
upravičeni do nadomestila
izgubljene opreme. O tem je
bila vodena ustrezna doku-
mentacija.
Iz članka, ki prikazuje ko-
pijo zapisnika o takšnem
vračanju premoženja vojnim
oškodovancem in je v njem ,
omenjeno tudi moje ime, je
razvidno, da je bilo pohištvo
iz že mesec dni izseljenega,
torej iz praznega stanovanja
družine Jungdorfer prepelja-
no nekomu, ki ga je bil zara-
di vojne škode potreben. Ne
pomeni pa, da sem karkoli
imela z aretacijo in izselitvijo
te družine, da sem se s či-
merkoli okoriščala ali se nad
komerkoli izživljala, kot me
skuša novinar predstaviti,
po svoje res naivno in pro-
zorno, že zaradi datumskih
neskladij.
Tudi moja družina je po
vojni dobila osnovno opre-
mo za življenje iz narodne
imovine. Pred vojno smo bili
petčlanska družina in smo
živeli na Vodnikovi cesti.
Med vojno so Nemci aretirali
očeta in ga ustrelili kot talca.
Mamo in sestro so aretirali in
odpeljali v koncentracijska
taborišča (Ravensbruck, Ma-
uthausen), kjer je mama
umrla. Brat in jaz sva šla
v partizane leta 1941, ker je
bila za naju to v tistih razme-
rah edina možnost, da si kot
Slovenca ohraniva življenje
in pokončno držo. Naše sta-
ovanje z vso opremo je bilo
po aretacijah zaplenjeno in
zapečateno. Kasneje je bilo
naseljeno z Nemci, naše po-
hištvo in osebne predmete
so ti delno raznesli, nato pa
je bila hiša še poškodovana
v bombardiranju. Po vojni
od našega skupnega in oseb-
nega imetja pa preprosto ni
bilo ničesar. Zato so nam
najnujnejše za preživetje del-
no nadomestili iz narodne
imovine. Vse dokumente, ki
to dokazujejo, še hranimo.
Zato namigovanja na »sa-
movoljno početje, okorišča-
nje ali barabije«, kakršna si
je privoščil novinar v »Novi
dobi« na moj račun, ne mo-
rem dovoliti.
MILICA GABROVEC,
Ljubljana
za bistre glave
Prosim spoštovano poroto, da natančneje presodi in
ugotovi, ali je ta skupina napadla oškodovanga Polža in
mu s silo vzela denar ali pa gaje res dobila v okoliščinah
kakršne navaja. Znane so mi sodbe obeh sostorilcev in
okoliščine, v katerih je bilo storjeno dejanje, vendar je
v konkretnem primeru potrebno ugotoviti krivdo sedaj
obdolženega Cerarja. V zapisniku, ki ga je podala
postaja milice v Celju, je rečeno, daje ob prijavi oškodo-
vanec navajal poškodbe po obrazu, ki jih je miličnik
tudi videl in mu je rekel, naj gre k zdravniku, da mu
izstavi zdravniško spričevalo. Ali je morda sodišče ta
dokument predložen?
Nastal je predah, ki ga je sodnik koristil zato, da je
iskal po mapi dokument. Ker ga ni našel, je pričel:
Iz zaslišanja in iz zapisnika, ki gaje podal oškodovani
Polž, je razvidno, da njegova izjava o telesni poškodbi ni
dokumentirana z zdravniškim izvidom. Očitno gre za
poškodbo po padcu. Iz poročila, ki gaje sodišče zahte-
valo od oddelka za alkoholike v Vojniku, ker se Polž
tam občasno ambulantno in hospitalno zdravi, pa je
razvidno, daje bil večkrat pripeljan v opitem stanju in je
nato po več dni odležal, da seje akutna faza pomirila. Ali
tožilcu to zadostuje?
Da. Hvala!
Kam ste nadaljevali pot, ko ste si nabrali hrano, in kje
ste se ustavili najprej ?je hotel vedeti sodnik po kratkem
Predahu očitno naveličan tako dolge razprave. Vojka so
pričele boleti noge, vendar je upal, da bo kmalu vse
končano. Pričel je pripovedovati:
Odpeljali smo se na morje. Vozil je Franc, midva
s Tonetom pa sva spala in se prebujala le občasno, kQ so
naju luči avtomobilov osvetlile.
Kdaj ste prišli na morje?
Tega ne vem. Bila je še noč, ko smo prispeli.
Ko so miličniki aretirali še speča Toneta in Franca,
^as ni bilo poleg. Kje ste bili?
Ko sem se zbudil, je bil že dan. Opazil sem, da smo
nekje na obali. Parkirali smo ob borovem gozdu
^ parku.
V katerem mestu je to bilo?
Nisem vedel, kje smo se ustavili. Ko sem šel na obalo,
^^ spoznal, da smo v Portorožu. Sprehodil sem se po
^^sti, ob morju. Na ulicah je bilo le malo ljudi zato sem
oklenil oditi na obalo, ker bi sicer lahko postal sumljiv.
^e/caj časa sem sedel ob obali in opazoval vzhod sonca,
^o seje otoplilo in so pričeli prihajati prvi kopalci, sem
°c/šei na pomol.
Nastal je predah, Vojko je pogledal sodnika, ta pa je
vprašal:	"
Kaj je bilo potem ?
Vojko je spoznal, da bo moral povedati vse. Videl sem,
da so prišli miličniki tudi na obalo, eden je zavil tudi na
pomol, kjer sem sedel, zato sem se pognal v morje in se
oddaljil tako, da me ni mogel spoznati.
Kako ste potem odšli z obale, saj ste vendar vedeli, da
vas iščejo?
Oblekel sem se in se potikal tu in tam! Kupil sem tudi
časopis in videl svojo sliko. Ste takrat prvič ugotovili, da
vas iščeta sodišče in milica zaradi uboja?
Da! je priznal Vojko in v dvorani je nastal pravi hrup.
Ljudje so spet postajali nemirni in že nestrpni, ker seje
tako počasi odvijalo. Sodniku je uspelo pomiriti mno-
žico in je nadaljeval:
V četrti točki obtožnice vas bremenijo dejanja po
členu 254/a, ki ste ga napravili 14. maja 1964 leta in se
nanaša na krajo avtomobila znamke Citroen žaba, last
francozkega državljana. Kaj lahko poveste o tem? Iz
časopisa sem vedel, da me iščejo zaradi uboja in da
vedo, kje sem, ker sta to povedala milici Tone in Franc.
Sklenil sem cel dan mirovati, zvečer pa se odpeljati
naprej. Prilika se mi je ponudila, ko je čakal prižgan
avto pred hotelom, in izkoristil sem to priložnost.
Avto ste karambolirali pri Reki, ker niste mogli obvo-
ziti cestne prepreke, ki vam jo je nastavila milica.
Povejte še kaj o tem! Namenil sem se proti Reki, ker bi
potem šel ob Jadranu navzdol, če me ne bi dobila poli-
cija. Vozil sem vso noč in bal sem se, da mi ne bi
zmanjkalo goriva.
Ali ste kaj natočili točilni bencin?
Ne. Ni bilo potrebno, ker je bil tank poln, ko sem
prišel do avta.
Kje so vas aretirali?
Ležal sem v bolnici na Reki, ko pa sem okreval, so mi
rekli, da bom šel domov. Pred vhodom v bolniško sobo
so me vklenili, me odpeljBli na zaslišanje in mi nato
citirali številko tiralice, na osnovi katere so me morali
pridržati nazadnje so me premestili v Celje.
■Torej je bila to precej dolga pot! je zaključil sodnik.
Člani porote so se nekaj pogovarjali, a jih Vojko ni
razumel. Tudi dvorana je postala glasna.
Morda ima zagovornik obtoženega še kake dopolnitve
priče in izjave? je preverjal predsednik, da bi prevpil
množico, kije že odhajala iz dvorane.
Ker mu to ni uspelo, je ukazal:
-	Zaklenite vrata, da sprehajalci ne bodo motih
poteka obravnave!
Končno so se ljudje umirili. Ponoviti je moral prošnjo
za nastop zagovornika. Ta je počasi vstal.
-	Slišali smo priče, analizirali okoliščine in poslušali
pripoved obtoženega, kije danes začuda povedal večino
resnice o vsem, česar ga bremeni obtožnica. V priprav-
ljalnem postopku od obtoženega nismo dobili nobenih
zanesljivih podatkov, današnji dokazi so plod temeljite,
dolgotrajne in mučne preiskave, preverjanj ter sklepanj.
Ker pa je Cerar mlad in na začetku življenjske poti,
prosim sodišče, da to ob izreku sodbe upošteva. Prosim
za pravično sodbo! je nekako potrto končal zagovornik.
Za besedo je zaprosil javni tožilec.
GOSTINSKO TURISTIČNO
PODJETJE
Celje
VABI V NOV LOKAL
KAVA BAR
»ŽARDIN«
OB PIVNICI KOPER
Cenjenim gostom se
zahvaljujemo za zaupanje in
želimo SREČNO IN USPEŠNO
NOVO LETO 1991
26. stran - 20. deceiviber 1990
RADIO
Sem za dedka Mraza
Včasih me je pa res sram, da sem
odrasla.
Takrat, recimo, ko se dnevna pohtika
tako banalno spotakne ob tako mistično
bitje kot je dedek Mraz. In le malo manj-
ka, da ga na zatožni klopi ne posadi tik ob
bok najhujšim komunističnim krivo-
vercem.
Kaj o tem, še do lani tako blagem in
letos tako spornem možu mislijo naši po-
slušalci, nas je zanimalo v eni od radijskih
kontaktnih oddaj. Vzorcu, ki smo ga na ta
način anketirali, že zaradi njegove majh-
nosti, ne moremo reči, da je reprezentati-
ven. A vendarle se je med vsemi mnenji
pojavilo eno samo, ki je bilo za to, da se
dedka Mraza kot simbol komunistične
preteklosti nepreklicno ukine. Vsi ostali
niso imeli proti dedku Mrazu nobenih
očitkov pa čeprav jih v domačem krogu
že vsa leta obiskuje Božiček ali Miklavž.
Kdo je potemtakem »v imenu javnosti«
sploh podtaknil tako obširne in brezplod-
ne (in po mojem tudi neokusne) razprave
o umestnosti dedka Mraza, ki so segle vse
tja do njegove smrti in preporoda v Božič-
ka? To se sprašujem.
Če smo lani Miklavža na javne trge
spuščah še bolj sramežljivo, se je letos
Miklavževanje že razpaslo po skoraj vseh
krajih. Krasno - kljub nekaterim posa-
meznim nerodnostim in pomanjkljivo-
stim, ki pa jih najmlajši niso opazili. Zanje
je bilo srečanje s parklji in angelci in Mi-
klavžem samim (ne glede na vero in pri-
padnost njihovih staršev) čudovito doži-
vetje: ravno toliko grozljivo in ravno toli-
ko slovesno, kot mora biti srečanje s prav-
ljičnimi bitji.
Kdo pa naj pride zdaj? Božiček ali de-
dek Mraz?
Gre, seveda, za vprašanje uradno priz-
nanega dobrotnika in prednovoletnega
obdarovalca, kajti zasebno bo še naprej
veljalo kot doslej: pod jelko bo nastavljal
tisti, ki ga je v svojem prepričanju izbrala
družina.
Res, da so si tako enega kot drugega
izmislili odrasli. Res, da je enega ustoličil
en in drugega drug rižim. A izmislili in
ustohčili smo ju za otroke. Ti, ki jim je
malo mar za vso politiko in vero in oblast
in režime tega sveta pa so postali pri vsem
skupaj najmanj pomembni.
Kot, da smo odrasli pozabili na svoja
pričakovanja in upanja in želje, ko nas je
obiskoval dedek Mraz. S kakšnim vzne-
mirljivim trepetom smo prisluškovali šu-
mom pod okni in tako žarečih lic smo se
oziraU k obhčju ljubljenega dedka. In ko
so nam odprli oči, smo dedka Mraza pač
pospravih med staro šaro skupaj s prince-
skami in čarovnicami in zmaji in princi...
kdo neki jih je metal v kakšen ideološki
koš?
Kaj pa bi bilo narobe, če bi med Sloven-
ce še vedno prihajal dedek Mraz - prepro-
sto kot pravljični mož, dobrotnik in nav-
sezadnje tudi tisti, s katerim je malemu
porednežu včasih mogoče požugati: »Pri-
den bodi, dedek Mraz posluša!« In če že
mora - za mirno vest odraslih - imeti
kakšno politično ali ideološko ali kajvem-
kakšno oznako že, zakaj mu ne bi dodali
oznake slovenstva. Saj ta dobri mož nav-
sezadnje prihaja izpod zasneženega Tri-
glava ...
Sram me je in strah.
Sram, ker skušamo na tako grob, na
tako odrasel način vzeti otrokom nekaj
lepega, nekaj pravljičnega.
In dokler se kopja politične premoči
lomijo na hrbtu dedka Mraza, me je tudi
pošteno strah.
Ljudje da, oprema ne
Nekaj dni pred novim le-
tom je navadno čas, ko obe-
lodanimo takoimenovanp
»novo programsko shemo«
Radia Celje. Tako je bilo
vsaj v navadi doslej. Novo
leto smo namreč ponavadi
izkoristili kot prelomnico,
ko smo našemu programu
kaj odvzeli, mu kaj dodali,
ga osvežili in preoblikovali.
Tokrat vsega tega pravza-
prav ne bo. Vendar ne zaradi
tega, ker nam je obilica ne-
predvidljivih dogodkov to
jesen pravzaprav preprečila
podrobnejšo obravnavo te
teme. Bolj zategadelj, ker
smo v letošnjem letu pravza-
prav nenehno dopolnjevali
in razvijali naš program do te
mere, da je postal nam in na-
šim poslušalcem kar se da
blizu. Zato bo ostal več ali
manj nespremenjen, negova-
li in izboljševali pa laomo to,
kar imamo.
Ves čas smo upali (in tudi
že napovedali), da se bomo
po Novem letu lahko oglasili
bolj zgodaj, že pred šesto uro
zjutraj. Poskusni jutranji
program smo že uspešj^^
spravili pod streho, a vendgj
kaže, da bomo morali bitf
skupaj z našimi poslušalci š^
nekaj časa potrpežljivi.
premostljivo težavo za uvei
bo jutranjega programa na.
mreč predstavlja dotrajana
tehnika, ki tolikšne obrerne.
nitve ne bi zmogla. Nova
oprema je sicer že naročena
a bomo nanjo morali čakati
dlje, kot smo računali. Jutra,
nji program pa vsekakor
ostaja eden prvih načrtov
Radia Celje v prihodnjem
letu.
En tehnik - en studio
Kadar na Radiu Celje ures-
ničujemo kakšen zahtevnej-
ši projekt, se nam na lepem
zgodi, da imamo včasih pre-
malo tehnikov. Pa si včasih
še koga izposodimo. Tako
nam večkrat pride pomagat
eden največjih slovenskih
mojstrov^ radijske tehnike
Slavko Šetina, sicer zapo-
slen pri Radiu Slovenija.
Slavko živi s svojim delom,
celo zasebni avtomobil je
opremil tako, da ga lahko »s
pritiskom na gumb« spreme-
ni v mali zasilni studio. Med
letom ima prost le redkoka-
teri vikend.
»Kaj bi se dolgočasil in le-
naril doma,« pravi. »Rajši ta
čas zaslužim kakšen dinar,
zato pa si potem dvakrat na
leto z družino privoščim res
pošten in razkošen dopust.«
Slavko Šetina je poskrbel
tudi za prenos oddaje, ki
smo jo na Radiu Celje pri-
pravih z Golt ob 29. novem-
bru. Na sliki je poleg njega
še Nada Kumer v razgovoru
z gostom, Marjanom Skorni-
škom.
Foto: T. T.
Božič na Radiu
Celje
Na dan, ki ga bo večina
Slovencev preživela doma,
Božič, bomo radijci spet de-
lovni. S programom bomo
skušali prispevati svoj delež
k prijetnemu vzdušju prazni-
ka, ki naj bi vsaj enkrat na
leto združil k domačemu og-
njišču vso družino. Med ak-
tualne reportaže in razgovo-
re bomo vpletli, seveda, tudi
prijetno glasbo. Upamo, da
boste z nami!
Radio naj bo plurailstičen
Slovenski lokalci so zborovali
Minuli petek je bila
v Murski Soboti skupščina
Združenja radijskih postaj
v Sloveniji, na kateri so re-
gionalci in lokalci ocenje-
vali opravljeno delo.
Če odštejemo zagonske
aktivnosti za junijsko rojstvo
združenja, se lahko pohvali-
jo predvsem z dvema prire-
ditvama: septembra so se
skupno predstavili na Mar-
keting klubu v Ljubljani, ta-
koj zatem pa so pod streho
spravili še prvi festival radij-
skih postaj v večih novinar-
skih in EP zvrsteh v Trbov-
ljah.
O eventualnem skupnem
marketinškem nastopanju
se bodo dogovarjali posebej
tržniki, medtem ko so se na
direktorski in uredniški rav-
ni dogovorili, da bo prihod-
nji festival (pregled vsakolet-
ne produkcije radijskih hiš)
oktobra v Murski Soboti pri
letošnjem zmagovalcu, se
zavzeli za novo in korektno
žirijo za ocenjevanje, pre-
imenovali dosedanjo nagra-
do v Najboljši mikrofon (za-
enkrat še delovni nazivi) in
sprejeli sklep, da Nedeljski
ni najbolj zaželen kot eks-
kluzivni sponzor.
Franček Rudolf, predsed-
nik komisije za informiranje
Skupščine Republike Slove-
nije se je s skupščinskega in
svojega osebnega zornega
kota zavzel za kar najbolj
pluralističen radijski medij,
hkrati pa opozoril radijce na
še vedno nizek prag toleran-
ce pri kritiki in na dejstvo,
da se glas posameznega po-
slanca v republiški skupšči-
ni zdaj dobro in daleč shši.
Radio naj še vedno ostane
kulturna ustanova in njegovi
novinarji naj spodbujajo no-
ve povezave, predvsem kul-
turne pri iskanju naše lastne
kompatibilnosti z Evropo.
Vsega namreč tudi diploma-
cija ne more opraviti.
Glede statusnih vprašanj
in nerešenih dilem še iz ča-
sov prejšnjega režima, zaen-
krat še nič novega oziroma
vse je še nejasno in prepuš-
čeno lastni iznajdljivosti in
poslovnosti. Težko tistim ra-
dijskim postajam, ki se bodo
morale uravnavati po zako-
nu o zavodih, še posebej če
imamo v mislih sedanjo za-
konsko različico, četudi še
v osnutku.
Novi v. d. direktorja Od-
dajnikov in zvez RTV Slove-
nija Leopold Gregorač je za
poslovne pogovore na osno-
vi dobrih dosedanjih perso-
nalnih zvez »hiše velikega
brata« z lokalci predlagal po-
sebne pogovore v januarju,
ko bo že marsikaj bolj jasno,
priporočil tehnično orienta-
cijo v moderno tehnologijo.
v digitalni radio, ki je edina
perspektiva, pa tudi velika
slovenska poslovna tajnost
- projekt Svetlobno vlakno
do doma bo revolucioniral
v tehničnem smislu radiodi-
fuzijo na Slovenskem v na-
slednjem desetletju na vseh
ravneh, na nacionalni in lo-
kalno-regionalni.
Igor Savič, pomočnik di-
rektorja radijskih progra-
mov RTV Slovenija je pono-
vil nekaj splošnih floskul
o sodelovanju med lokalci in
velikim radijskim bratom
RTV Slovenija, ki naj bi bilo
oprto na še veljavni spora-
zum o sodelovanju (povrh se
mu še vedno reče samou-
pravni!). Dejstvo je, da bomo
težko kompatibilni z Evro-
po, če nismo niti približno
kompatibilni znotraj sloven-
ske radiodifuzije. O tem, žal,
na sestanku v Murski Soboti
ni bilo govora.
MITJA UMNIK
Biažev sklad
Za Blaža pomoč tudi iz Londona
V akcijo zbiranja pomoči za
Blaža Skornška iz Laškega, ki
bo 23. januarja odpotoval na
operacijo srca v London, so se
vključili tudi uslužbenci An-.
glo-Yugoslav banke iz Londo-
na. Skornškovim so minuli te-
den poslali pismo v katerem
jih obveščajo, da se vključuje-
jo v akcijo pomoči Blažu, ki jo
je sprožila naša redakcija,
z denarno pomočjo 500 funtov
(to je okoli 1500 nemških
mark).
Pomoč v višini 200 mark je
prispevala tudi zdomka Marija
Culk, kije Blaževo zgodbo pre-
brala v Novem tedniku, na ka-
terega je naročena, in ga preje-
ma v nemško mesto Willingen.
Sicer pa sedaj, ko denar le še
tu in tam priteka na žiro račun
Skornškovih, Vera in Maks
Skornšek pravita: »Iskreno se
zahvaljujeva vsem, ki so nam
pomagali v naši stiski, največja
zahvala pa bo takrat, ko se bo
Blaž vrnil iz Londona zdrav.
Prepričana sem , namreč
v uspeh operacije. Še posebej
bi se rada zahvalila učencem in
učiteljem OŠ Primož Trubar iz
Laškega in učiteljem, kjer naša
Anja obiskuje prvi razred, in
kamor bo tudi naš Blaž hodil
v šolo, ogromno finančno po-
moč so prispevali delavci PTT,
pa tudi laški Tim, kjer sem za-
poslena jaz, omenila bi še Pi-
vovarno Laško. Oni so bili pr-
vi, ki so nakazali denar, tam
sva zares naletela na odprta
vrata, zato se zahvaljujem di-
rektorju Turnšku in vsem de-
lavcem. Posebna zahvala gre
Faniki Wiegele, ki stanuje
v istem bloku in mi je ogrom-
no pomagala s tem, ko mi ni
bilo treba hoditi na občino in
tam urejati dokumente, ona je
bila tudi tista, ki je izpeljala
zbiralno akcijo na Badovinčevi
ulici. Zahvala gre stanovalcem
Badovinčeve, ekspozituri
Ljubljanske banke v Laškem,
pa A banki iz Celja, Adrii Air-
ways, ki nam bo omogočila
brezplačne letalske vozpvnice
do Londona in nazaj. Žal ne
morem našteti vseh, ki bi se
jim želela zahvaliti, vendar po-
zabila ne bom nikogar, ker
irham vse zapisano.
Seznam tistih, ki so prispe-
vali denar za Blaževo zdravje
še vedno ni popoln in ga tokrat
dopolnjujemo z naslednjimi
imeni: Janez Pušnik, Janez
Sonc, Marija Guček, Marija in
Sabina Sauberger, in Magda
Belej iz občine Laško, družine
Šprahman, Meh in Herlah, Ire-
na Janežič, Marija Lemer, Sta-
nislav Canžek, Francka Tomic,
Vera Gams, Alojz Ferlin iz ob-
čine Velenje, Anton Žgank iz
Žalca, delavci montaže PTT iz-
mene mojstra Lebra ter učenci
OŠ M.Zidanšek iz Dramelj. Iz
PTT Celje, natančneje iz po-
slovne enote telekomunikaci-
je, pa smo prejeli prijazen do-
pis, v katerem se naši radijski
in časopisni hiši zahvaljujejo
za pomoč pri zbiranju sredstev
za operacijo Blaža, obenem pa
so zapisali kdo vse je s strani
PTT podjetja podaril denar za
Blaža. To so: PTT Jesenice,
PZN PPS PTT Podjetje Tr-
bovlje, Tami Celje, PTT po-
djetje Trbovlje, sindikat PTT
delavcev Nova Gorica, OOS
PTT Ljubljana Skupne službe
Ljubljana, OOZS TOZD PTT
Tržaška 68 a Ljubljana, sestav-
ljeno PTT podjetje Slovenije
Ljubljana, PTT podjetje Kranj,
družina Lukman iz Celja, sin-
dikat delavcev prometa in zvez
Slovenije, PTT podjetje Celje,
sindikat PTT podjetja Celje,
društvo Ljudske tehnike PTT
Celje. NATAŠA GERKEŠ
ŠKRATKI
Naša najnovejša radijska
pridobitev, terensko vozilo,
jo je prejšnji teden skupil.
Udarila ga je opeka, ki je
priletela z Muzeja revoluci-
je. Zlobneži trdijo, da bi
marsikatera radijska glavsi
bolje prenesla udarec od
avtomobila.
^ ^
Radio je našo mlado so-
delavko Inge Kobe že tako
okužil, daje po modni revi-
ji na smučarskem plesu
v Narodnem domu zasanja-
no vzdihnila: »Radijski mi-
krofon je mnogo privlač-
nejši od modne steze.«
^ ^ ^
Rekordi Thea Bostiča so
porušeni. Primat pa mu je
izmaknila sodelavka Betka
Šuhel: pojavlja se na TV
Slovenija, na Radiu Mari-
bor, na Radiu Šmarje in, se-
veda, PREDVSEM na Ra-
diu Celje, mimogrede pa je
v soboto povezala še smu-
čarski ples. Theoje priznal,
da odlično.
/ii ^
Z radijsko natančnostjo
smo izmerili 93 minut mol-
ka v našem sobotnem pro-
gramu. Ni ga zagrešil radij-
ski škrat, pač pa zahteven
tehnični poseg. Prestavitev
antenskega sistema so
uspešno opravili Janez
Klanšek, Bojan Pišek, Sašo
Matelič in Mitja Tatarevič
ob pomoči vsestranskega
Slavka Šetine.
^ ^ ^
Betki Šuhel je med Lojtr-
co domačih grdo ponagajal
mikrofon. Pa ne tisti, ki ji je
tako domač, ampak oni,
pripet na napravo, imeno-
vano kasetofon. Betka je
namreč na Lojtrci nastopa-
la v vlogi novinarke, saj je
pripravljala reportažo. Po
nekaj poskusih ji je uspelo
narediti dober prispevek,
a je vseeno izjavila: »Nikoli
več!« ^ ^^ ^
V teh dneh naj bi se re-
dakcija Novega tednika že
preselila v obnovljene pro-
store v stari stavbi, radio ps
bo še ostal na vrhu.
.čl ^ ^
Oba hišna Edija še vedno
najbolj jezi, da Mitja Um-
nik vztrajno odklanja ob-
javljanje njunih fotografij
na Radiu Celje. Po njuneni
mnenju bi jih namreč lah-
ko uporabil tudi za ta me-
dij, saj so nadvse zgovorne
glasba
20. december 1990 - stran 27
• Slovenski festival
v Velenju sta povezovala
Miša Molk in Sašo Hribar
alias radijski GA-GA. Ko
nista govorila, sta sedela
za mizo, na kateri je bila
litrska steklenica ORE, za
njo pa nekaj manjša Ca-
bernet Sauvignona. Ne-
kaj je ostalo v njej. • Nek-
danji odlični pevci slo-
venske zabavne glasbe iz
Maribora danes prepeva-
jo drugje: Alenka Pinte-
rič in Zorica Fingušt
v mariborski C^peri, Bran-
ko Robinšak (nekoč Pe-
pel in kri) so lira v salzbur-
ški operi. Alfi Nipič po
odhodu Avsenikov pre-
peva samostojno, priljub-
ljeni Čarli Arharje še ved-
no privezan na bolniško
posteljo, Lidija Kodrič je
v Beogradu, Neca Falk
zabava otroke v Ljubljani
in tamkajšnjem gledališ-
ču. • Big Ben HIT kvartet
iz Nove Gorice pospeše-
no snema 45-minutno no-
vo tv oddajo, in to večino-
ma po krajih na Gori-
škem. Hit ni glasbeni hit,
ampak sponzor, turistič-
no gostinsko podjetje.
Oddaja bo gotova januar-
ja. • Popularni GU-GUje
^razpadel, pred tremi leti
(Tomo Jurak in Tomaž
Žontar nastopata kot du-
et TOM-TOM, Igor Ribič
in Čarli Novak imata nov
bend Hot-hot-hot, Marjan
Vidic pa enega najboljših
kafičev GU-GU v M. So-
boti). v stari zasedbi pa ga
bomo videli v novoletni
oddaji Zdravo s še vedno
popularno Ljubico moje-
ga srca.
Otrok prliokal v samoto
v Velenju smo Imeli nov popevkarski festival
z velikim optimizmom
smo se odpravljali na slo-
venski festival zabavne
glasbe, ki ga je zasebno po-
djetje U&B trading iz Ljub-
ljane pripravilo v Rdeči
dvorani v Velenju.
Prepričevali smo se, da je
ponovno rojstvo slovenske
popevke pač potrebno videti
in slišati z lastnimi ušesi. Za-
nimalo nas je, ali bomo doži-
veli vsaj kanček nostalgije
po prehitro in nerazumljivo
umrlem festivalu slovenske
popevke, ki nam je vsako le-
to postregel z mnogimi pri-
jetnimi melodijami. Mnoge
so še danes prave narodne
uspešnice, vrtijo jih v različ-
nih verzijah in priredbah,
pojejo jih tudi tisti, ki takrat,
ko so nastajale, še plenic ni-
so močili, kaj šele hodili po
festivalih. To pa pomeni, da
je bila naša avtohtona po-
pevka dobra (cenili sojo celo
v tujini), žal pa je bila zaradi
nerazumljivih razmer prehi-
tro zapisana med pokojne.
Poskušali smo s pop delav-
nico, ki je veliko obetala, pa
tudi žalostno končala.
Ostala sta Maribor z nareč-
nimi melodijami in portoro-
ški festival Melodije sonca in
morja, ki pa se vse bolj odda-
ljuje od slovenskega festiva-
la, saj se širi v prostor Alpe
- Jadran (letos so peli v slo-
venščini, hrvaščini, italijanš-
čini, in madžarščini, kasneje
lahko pričakujemo še kak-
šen drug jezik). Seveda ne
gre pozabiti še šansonov
v Rogaški Slatini. Festivala
za čisto pravo slovensko me-
lodijo pa ni. Pač, dobili smo
velenjsko izvedbo, ob kateri
smo še rahlo zbegani in ne-
urejenih misli. Veliko smo
pričakovali, rodil pa se je
otrok, za katerega zdravje in
razvoj se bo treba pošteno
potruditi. Potreboval bo ve-
liko vitaminov, svežega zra-
ka in toplih besed, da bo
zrasel.
Velenjski festival zabavne
glasbe sta organizirala Bra-
ne Utroša in Nina Božič ozi-
roma zasebno podjetje U&B
trading iz Ljubljane.
Pred dvema mesecema in
pol je Brane dal idejo za fe-
stival, ki naj bi bil čisto slo-
venski. »Idejo sva dograjeva-
la, razmišljala sva, koga naj
povabiva k sodelovanju,
vendar je resnično sodeloval
le Lojze Kožar. Največ težav,
sva imela s TV Slovenija. Za-
stonj sva jim ponudila vide-
okaseto, pa ni šlo. Potem sva
se dogovarjala, da bi oni vr-
teli reklame, midva pa bi jim
dala kaseto, pa tudi ni šlo. Še
zdaj ni jasno, kako bo: midva
sva reklame plačala, torej
bodo tudi oni plačali posne-
tek«, pravi Nina.
»Če ne bo šlo tako, bom
sam naredil videokaseto in
jo prodajal«, pribije Brane.
Z izvajalci novih sloven-
skih zabavnih melodij so
posneli 2 glasbeni kaseti, ki
so ju izdali v samozaložbi,
v nakladi 2 tisoč izvodov. Vsi
izvajalci so se odpovedali av-
torskim pravicam v korist
pediatričnega oddelka bol-
nišnice v Ljubljani, 20 od-
stotkov vstopnine pa sta or-
ganizatorja namenila velenj-
skemu zdravstvenemu do-
mu oziroma poplavljencem.
Celoten festival ju je veljal
približno 50 tisoč mark. »To-
da šola v borbi s televizijski-
mi monopohsti je vredna
vsaj milijon mark,« se hudu-
je Brane Utroša.
»Zunaj takšne stvari dru-
gače pripravljajo, pomagajo
si, pri nas pa vlada sama ško-
doželjnost. Veliko polen sva
dobila pod noge, vendar sva
festival vseeno pripeljala do
konca«, še doda Nina.
Kljub vsemu nista obupa-
la. Takoj bosta začela pri-
pravljati prihodnji festival.
Vsega se bosta lotila stro-
kovno, izbrala bosta primer-
ne sodelavce... Festival bo
vsako leto v drugem kraju.
Razmišljata tudi o srečanju
ročk skupin, saj se te nimajo
kje predstavljati, pri nas pa
jih je veliko, in to dobrih.
Tako Brane in Nina. JVti pa
smo se v Velenju bolje poču-
tili v garderobah pod tribu-
nami, kjer so se nastopajoči
pripravljali za nastop, izme-
njevali mnenja, se veselili
kot otroci, uglaševali instru-
mente in vse skupaj zalivali.
Prijetno je bilo tudi v hotelu
Vesna v Topolšici, kjer se je
sredi bogato obložene mize
bohotila velika torta v obliki
lipovega lista, zaščitnega
znaka festivala, ki naj bi po-
stal tradicionalen.
Mnogo bolj žalostno in ne-
prijetno je bilo v Rdeči dvo-
rani, kjer seje ob porodu slo-
venske popevke zbralo kakš-
nih 300 poslušalcev. Prej
manj kot več, čeprav je bila
^'stopnina le lOOdin.Pošasten
je bil pogled na prazen pro-
stor z lepo zloženimi stoli in
še bolj na ogromen oder, kjer
so bili pevci, zlasti posamez-
niki, med reflektorji, zvočni-
ki in gozdom okleščenih mi-
krofonov z odvratnim play
backom kot izgubljeni palč-
ki sredi puščave. Nič toplega
in domačega ni bilo, tako da
so se mnoge dobre popevke
izgubile pod visokim praz-
nim stropom.
Vehko so naredili pri U&B
trading za oživitev slovenske
-popevke, še več bo treba, da
se bo vse skupaj obdržalo.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Za vsak festival se spodo-
bi, da najboljši (če to so ali
niso), dobijo nagrade. Tako
je bilo tudi v Velenju. Pri-
pravili so šest nagrad, pet
so jih podelili, a tudi tu ni
šlo brez zmešnjave. Nagra-
de za besedilo niso podelili
(neupravičeno, saj je bilo
nekaj tekstov zelo korekt-
nih), brez utemeljitve pa so
si izmislili nagradi za naj-
boljši odrski nastop (skupi-
na Cafe) in najbolj obetaven
bend (Coctail). Nagrade ob-
činstva so dobili Pop design
za melodijo Neko noč, Nina
Božič za Naj naju vidijo in
Chateau za skladbo Ne vem,
kdaj prideš. Strokovna žiri-
ja je zlati lipov list za naj-
boljšo melodijo namenila
skupini Čuki za melodijo
Poslednji rod.
Čuki so letošnje presenečenje na slovenski pop sceni. Tudi
v Velet^u so očarali strokovno žirijo, kijih je nagradila za
najboljšo skladbo.
Chateau iz Velenja so ostali brez nagrade, vendar nasme-
jani in dobre volje tudi po nastopu.
Lovšinov Pero in Sokoli
Marija pomagaj... nJim in Šempeterčanom
Peter Lovšin s svojim gla-
som, ki deluje vselej rahlo
postpijano. Zvone Kukec,
ki svoj kitarski imidž zači-
nja z dolgimi kodri in sme-
jočim se obrazom. Marko
Bertoncelj, s težko bobnar-
sko roko, Dare Hočevar, ra-
hlo živčni basist, in Ivan
Bekčič, kitarist avantgard-
ne virtuoznosti - to so Soko-
li s »speglano garažo«, kot
sami označujejo svojo, zad-
nje čase vse bolj popularno
Slasbo. Predstaviti so jo ho-
teli tudi savinjskim mlad-
cem, zato so se zadnji petek
Prifurali v Šempeter, Nad
šempetersko dvorano so bi-
li blazno navdušeni, zato pa
toliko manj nad spoštovano
publiko...
, Nov Lovšinov bend je pri-
šlo poslušat le kakšnih 50
judi... v dvorano pa bi jih
ahko spravili vsaj 10 krat to-
uko. Kdo ve, če se ni Savinj-
:^anom zameril s svojo pan-
Wsko preteklostjo... Ven-
dar pa za razliko od tedanjih
jtaspv Pera politika ne zani-
'^a več. »Politika me dolgo-
lasi. Drugi časi so, sedaj se
lahko z njo ukvarja vsak. Še
vedno pa so novi komadi
lahko razumljeni v politič-
nem kontekstu,« še pove
nekdanji politični gnjavator.
Zdaj skušajo presegati slo-
vensko omejenost, zavrgli so
levičarske ideje in se začeli
opredeljevati za sredinsko
pozicijo. »Spoštujemo vse
oblike življenja in združeva-
nja,« pribije Lovšin.
To jasno kažejo tudi nova
kaseta, plošča in CD - vse
troje z naslovom Marija po-
magaj. Pesmi so v »religioz-
no-seksualnem feelingu«,
pravi Pero. Torej kot nalašč
za predbožični čas... Produ-
cent plošče je bil Boris Bele
- Buldožer, posneta je v živo,
brez efektov, posvečajo pa jo
deklicam.
Nekdanji kontroverznež
Pero pa se poleg Sokolov uk-
varja še s časopisnimi zade-
vami. Ureja Privat, pa novo
revijo Grom, revijo za ozvo-
čeno zabavo. Gre za meseč-
nik, ki bo skušal uveljavljati
aktualni pop in rok, s pridi-
hom starih časov, seveda.
Sokoli trenutno svojo glas-
bo predstavljajo v živo, saj
hočejo dokazati, da se da od
dobrega roka tudi živeti. Ne
le uživati, ampak tudi preživ-
ljati svoje družine. No, to jim
bo ob tako množični publiki,
kot so jo imeli v petek
v Šempetru bržkone težko'
uspevalo...
JURE PLOŠTAJNER
Alternativci za poplavljene
Med množico prireditev, ki jih organizatorji pripravljajo,
"a bi z izkupičkom pomagali prizadetim v nedavnih popla-
vah, je prav gotovo svojstven in atraktiven tudi koncert
j^lternativne glasbe, ki ga s pomočjo nekaj entuziastov pri-
■^'■avlja žalska liberalno-demokratska stranka. V soboto, 22.
3®cembra, ob 18. uri bodo v dvorani Hmezada »zašopali«
^agvald iz Preboda, It's not for sale iz Laškega, Neron iz
^^Ica, Sarcazm iz Škofje Loke, Xenophobia iz Slovenj
^fadca in dve skupini iz Avstrije: Necrosis in Disharmonic
^"■cbester ter Atrocity iz Avstrije. Obilo dobre glasbe torej,
je še en dober razlog, poleg humanega, za obisk odlič-
^ga koncerta na alternativni glasbeni sceni.
VOJKO ZUPANC
21. 12. nastopi v klubu CASABLANCA priljubljena TAJČI s svojim
ansamblom-^ ljubitelji ste vljudno vabljeni.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	ŠUM NA SRCU - ANDREJ ŠIFRER	(6)
2.	SO HARD - PET SHOP BOYS	(7)
3.	LOVE TAKES TIME - MARIAH CAREY	(3)
4.	WHEN YOU COME BACK TO ME - JASON DONOVAN	(10)
5.	GOODBV MARIJA - POP DESIGN	(8)
6.	MIRACLE - JON BON JOVI	(3)
7.	CRVING IN THE RAIN - A-HA	(8)
8.	I AM YOUR BABY TONIGHT - WHITNEY HOUSTON	(2)
9.	FREEDOM 80 - VVAITING FOR THAT DAY - GEORGE
MIGHAEL	(1)
10. ICE ICE BABY - VVANILLA	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.30.
DomaČe melodije:
1.	DANES JE TVOJ ROJSTNI DAN - HENČEK	(7)
2.	MNOGO LET-BURNIK	(10)
3.	NAVASI-AŠIČ	(3)
4.	PO SAVINJSKI DOLINI - VESELI DRENOVCI	(7)
5.	ZA LAŽJE SLOVO - KLINC	(6)
6.	BODI ZDRAV IN ŠEGAV - ALPSKI KVINTET	(3)
7.	TVOJE OČI - KAPŠ	(2)
8.	PLANINSKI KRST - NAGELJ	. (5)
9.	LJUBEZNI Ml NISI DALA - FANTJE Z VSEH VETROV (2)
10. HARMONIKA - BRATJE POLJANŠEK	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.30.
Predlogi za lestvico zabavnih melodij:
UNCHAINED MELODY - RIGHTEOUS BROTHERS
SADNESS-PT1 - ENIGMA
IMPULSIVE - WILSON PHILIPS
Predlogi za lestvico domačih melodij:
KAJ JE SREČA-MARELA
SAMOTNA DOMAČIJA - FANTJE IZPOD ROGLE
ZVEZDE NAD VRHGORO - VERDERBER
Nagrajenca: Mirko Krampušek, Čopova 7, Laško
Simon Košir, Glinsko 7, Škofja vas
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
KUPON
lestvica zabavnih melodij___
izvajalec__________
lestvica domačih melodij______
izvajalec______________
ime in priimek_.__________
naslov_________________ . __
28. stran - 20. december 1990
za razvedrilo
Nagradni razpis
1.	nagrada 250 din
2.	nagrada 100 din
3 nagrade po 50 din
Pri žrebanju bomo upoštevali le pravil
ne rešitve, ki bodo v naše uredništvo prj
spele do ponedeljka, 24. 12. do 9. Hf"
dopoldan. Rešene križanke lahko prine.
sete tudi osebno, na vhodnih vratih
NT&RC je poštni nabiralnik. Na kuverto
obvezno napišite: NAGRADNA KRi.
ZANKA in svoj točen naslov.
Rešitev icrižanlfe
. (na sliki: Finale lojtrce'domačih)
Vodoravno: PUŠKAR, PAR, LOJTR
CE, ALVA, DOMA(:;iH, RATO, C. F"
LAM, R. T., AHO, KOFEIN, PREAMBU'
LA, OSOLNIK, ATARAKTIK, BURJa
APRIL, RENČA, ANTELAMI, ČELo'
lAN, LAH, ERAR, A. F., KRT.
Izid žrebanja
1.	nagrado 250 din prejme: Vera Grab.
ner, Trubarjeva 6, 63000 Celje.
2.	nagrado 100 din prejme: Albin Klanj,
šek. Štore 142, 63220 Štore.
3 nagrade po 50 din prejmejo: Jana
Rak, Trubarjeva 53/a, 63000 Celje, Kseni.
ja Pipal, Migojnice 2/a, 63302 Griže, De-
jan Jerše, Aškerčev trg 6, 63270 Laško.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti!
Bodice
če je kdo hotel posta-
ti otrok revolucije, je
moral ubogati »pedia-
tre« iz Beograda.
Če je že politika kur-
ba, še ni potrebno, da
je gospodarstvo poli-
tični kupleraj.
Manj nevarno je, če je
v človeku nekaj živa-
li, kot če je v živali
preveč človeka.
V puščavi rdečih šte-
vilk se nam Evropa
prikazuje kot politič-
na fatamorgana.
Če bi predstavniki
Demosa obiskali po-
plavljena področja bi
gotovo mislili da seje
Savinjska dolina že
odcepila.
Naši politiki so silno
glasbeno nadarjeni
- vsak hoče biti prva
violina.
Predvolilni boji in vo-
litve spominjajo na
opero - Ples v ma-
skah.
MARJAN BRADAČ
Britansko gledališče v krizi
Možna pot na zeleno
vejo
Kritiki Kraljeve Shakespe-
areove igralske družbe in
drugih gledališč, ki so odvis-
na od subvencij, trdijo, da se
gledališka vodstva ne bi
smela zanašati na denar bri-
tanskih davkoplačevalcev,
ampak bi si morala sredstva
priskrbeti sama. Gledališčni-
ki n^j bi po mnenju nekate-
rih prenehali ^dihovati in
se smiliti sami sebi, namesto
tega naj bi poskrbeli za zani-
skave v minulih petih tednih
so namreč pokazale, da je
problemov, s katerirr^i se
spopad£yo gledališča, veliko,
poleg tega pa so tudi izredno
raznoliki, tako da bi se jih
dalo reševati samo z dobro
izdelanim državnim na-
črtom.
Posledice
»varčevanja«
Britanski gledališčniki so
torej prisiljeni zategniti pas,
k£ir pa bo verjetno imelo
ko v vladi odločajo o tem,
komu bodo namenili denar
v prihodnjem letu. Prve na-
povedi niso preveč obetav-
ne: ministrstvo za umetnost
naj bi dobilo le dva odstotka
in pol več sredstev kot lani,
kar je daleč pod letno stop-
njo inflacije - ta je namreč že
prešla 10 odstotkov.
Če bo britanska vlada
vztrajala pri tako mačehov-
skem odnosu do umetnosti,
bo še več gledališč, med nji-
mi tudi Kraljeva Shakespe-
arova igralska družba v Lon-
donu, prisiljenih zapreti svo-
ja vrata - in to za zmeraj.
PISMO IZ LONDONA
Piše MOJCA BELAK
miv repertoar, ki bi privabil
široke ljudske množice. Če
se tudi to ne bi obneslo, bi
lahko poiskali privatne
sponzoije.
Britanskemu Talijinemu
hramu pot res ni s cvetjem
posuta, SeO mu vlada name-
nja več kot pol manj denarja,
kot so ga deležna gledališča
v drugih razvitih evropskih
državah. Zato so se na se-
stanku britanskih gledahšč-
nikov odločili, da bodo po-
moč poiskah tudi pri politič-
nih strankah. Radi bi jih iz-
zvali, da bi vključile vpraša-
nje umetnostnih ustanov na
splošno in posebej gledališ-
ča v svoj program še pred
prihodnjimi volitvami. Razi-
daljnosežne posledice. Ne-
katera gledališča so morala
začasno zapreti svoja vrata,
v drugih so zmanjšali število
uprizoritev, kar je prizadelo
predvsem mlade dramatike,
ker le stežka najdejo ansam-
bel, ki je pripravljen postavi-
ti na oder noviteto. Britanci
so se lahko dolga leta hvalili
z n^večjim številom krstnih
uprizoritev domačih gledali-
ških del, ki so si tako tudi
utirala pot na svetovne odre,
toda ob sedanjih resno po-
slabšanih razmerah dramati-
ki r^e pišejo za televizijo ali
pa sploh ne pišejo več.
Letošnji jesenski boj za
preživetje britanskega gleda-
lišča se je začel prav v času.
ŠKOFJA VAS 66
tel. (063) 35-612
Posebna ponudba:
ROVAL CANIN - hrana za
vaše štirinožne prija-
telje - pse, uvoz iz Francije
-	za mlacJiče
-	za breje psice in o(jstavljene mlacdiče
-	za male in velike pasme
-	za aktivne pse
Pisarna St.Lorenz vam nudi svetovanje in
posredovanje ob nakupu prav vseh pasem
-	možen dogovor o šolanju tel. (063) 770-162.
Se priporočamo!
horoskop
OVEN
Ona: Ko boš spoznala, da si premagala določene
zadržke, boš sprevidela, da si bila kar predolgo
nespametna. Prijatelj si bo zelo želel, da bi sprego-
vorila o svojih čustvih, ti pa tega dostavno ne boš
mogla narediti.
On: Obdobje zabav bo počasi minilo, zato je pra-
vi čas. da se malo resneje posvetiš svojemu poslov-
nemu življenju. Prijetna družba te bo zvabila na
potep, od katerega ne boš veliko pričakoval, a sc
boš pošteno zmotil.
BIK
Ona: Vedi. da lahko od prijatelja pričakuješ
kvečjemu toliko, kot pa si mu pripravljena dati ti
sama. Toda nikar ne čakaj predolgo, ScO lahko kaj
hitro ostaneš sama in praznih rok. Poskusi raje
z majhno zvijačo.
On: Prijeten pomenek se bo vse prehitro prevesil
v nekaj povsem drugega in prav lahko se ti zgodi,
da se boš zvečer znašel v povsem tuji postelji. Toda
nikar se s tem preveč ne hvali, k^ti vse skupaj
lahko pride na povsem napačna ušesa.
DVOJČKA
Ona: Vse se bo uredilo in kmalu boš videla, daje
bilo tvoje ravnanje v preteklosti še kako pravilno.
Partner tc bo presenetil z na prvi pogled absurdno
idejo, ki pa ti bo iz dneva v dan bolj všeč. Zaupaj
mu.
On: Poskrbi tudi za svoje prijatelje, s^ se ti bodo
v nasprotnem primeru kaj hitro odtujili. Na posre-
čeni žabavi konec tedna se ti bo odprla neslutena
priložnost pri osebi, ki jo že dalj časa opazuješ.
RAK
Ona: Nikar ne računaj s tem. da ti bo partner kar
tako odpustil zadnji spodrsljaj, s^ postna zaradi
tvoje raztresenosti že rahlo nestrpen. Preveliko
tveganje ti lahko prinese le izgubo, zato premisli
r^e dvakrat.
On: Previdneje izbiraj družbo, da ne bodo nena-
doma na dan prišle govofice. ki bi ti lahko škodile.
Predvsem pa se ne zapletaj v avanturo, za katero že
vnaprej veš. da ti ne obeta prav ničesar dobrega.
LEV
Ona: Posrečil se ti bo veliki met. o katerem že
dolgo sanjaš. Toda k^ hitro boš sprevidela, da so
bile sanje nekaj povsem drugega, kot pa je real-
nost. A kljub temu boš preživela prav prijetne
urice.
On: S prijateljico si bosta privoščila nekoliko
več. kot pa si predvideval v začetku. Je že res. da
boš kasneje dobil občutek krivde, vendar pa se bo
izplačalo... Vprašanje je le. kaj bo storila ona...
• DEVICA
Ona: Neko povabilo bo sicer zapeljivo, vendar bo
izrečeno na tako dvoumen način, da si tega dolgo
ne boš znala razložiti. Toda kljub temu boš za
dosego cilja uporabila vsa razpoložljiva sredstva,
kar pa lahko postane tudi nevarno.
On: Če boš neko preizkušnjo dobro prestal, se ti
bodo odprla marsikatera vrata, ki so ti bila do sed^
zaprta. In to tako na poslovnem področju, kot tudi
v povsem privatnih zadevah. Torej se ti res splača
potruditi!
• TEHTNICA
Ona: Ne razmišljaj preveč o tem. zakaj se ti je
posrečilo, ampak raje izkoristi nastalo situacijo.
Partner te bo povabil na prijeten izlet, ki pa se bo
končal povsem nepričakovano. Čaka te preseneče-
nje na delovnem mestu.
On: Še vedno se ti ne bo uspelo unesti. kar te bo
v prihodnosti še kako teplo. S prijateljico se boš
zapletel v zanimiv pogovor, ki ti bo odkril pravo
podobo njenih čustev.
ŠKORPIJON
Ona: Predvsem strah pred posledicami ti bo bra-
nil. da bi se zapletla v neko nespametno avanturo.
Prijateljica te bo sicer vneto nagovarjala, vendar pa
le zato, ker so njeni interesi prav tam. kjer si trenut-
no ti sama.
On: Prihajaš v obdobje, ko boš moral kar najbo-
lje izkoristiti tiste svoje lastnosti, ki so tvoja naj-
boljša stran. Nikar pa ne mešaj ljubezenskih afer
s svojimi poslovnimi interesi, saj sc ti lahko to kaj
hitro obrne proti tebi.
• STRELEC
Ona: K^j kmalu se bo pokazalo, ali je bila tvoja
odločitev pravilna, ali pa je bila le še ena izmed
tvojih običajnih muh. Prijatelj ti bo sicer poskušal
biti le naklonjen, ti pa ga boš razumela popolnoma
napačno.
On: Po »težkem« vikendu se boš zbudil s še
"težjO" glavo, zato se ti lahko kaj hitro zgodi, da ti
bo šlo vse kar najbolj narobe. R^e se malo potuhni
in počak^ na ugodnejši trenutek, predvsem pa na
treznejšega.
KOZOROG
Ona: Neprijetne zadeve ne boš mogla odlagati
v nedogled, zato se r^e čimprej spoprimi z njo. Ko
pa bo nevihta mimo. pazi. da ne boš ponovila napa-
ke. ki te je spravila v takšen položaj. In nikar se n(
zanašaj na pomoč drugih!
On: Še vedno se ne boš mogel odločiti, ali naj
tvegaš in sprejmeš ponujeno priložnost, ali pa se
držiš sigurnega posla. Vsekakor pa je dejstvo, ds
brez tveganja ni pravega zaslužka, ki bi ti prišel
kako prav.
• VODNAR
Ona: Tvoje sedanje razmerje se bo nevarno za-
majalo. Če ti je še kaj do tega. bo potrebno napet'
vse sile. sicer ti bo trda predla. Vsekakor pa /
dejstvo, da ti jeza in ljubosumje lahko le škodita^
popravnega izpita pa ne bo.
On: Postal boš prav obseden z idejo, da te nekdo
stalno izkorišča. Nikar ne pozabi, da ni vse tako
črno. kot pa si to sUkaš sam. Še vedno se ti b"
ponujala priložnost, kije enostavno ne smeš zam'^'
diti.
RIBA
Ona: Ne poskušaj spreminjati življenjskih na-
vad. S£(j boš v kratkem naletela na osebo, ki te bO
prav zaradi njih koval v zvezde. Predvsem pa hod'
naokoli z odprtimi očmi in ušesi, k^ti nekaj se bo
zgodilo.
On: Naložili ti bodo nove obveznosti, vendar P^
jih boš z lahkoto izpolnil. Prišel boš v obdobje, k"
ti bodo še tako težke naloge le prijetno razvedrii"
in ti bo vse šlo kot po maslu. Toda kako dolgo -
nasveti
20. december 1990 - stran 29
BOŽIČNO PECIVO
Kondeji
Potrebujemo: zavitek list-
natega testa, beljakovo gla-
zuro, ki ji prej primešamo
olupljene in sesekljane
mandeljne,	sladkor
v prahu.
Listnato testo razvaljamo
4 milimetre na debelo, ga
razrežemo na dolge, 8 do
10 cm široke trakove. Trako-
ve oblijemo z beljakovo gla-
zuro, ki smo ji prej dodali na
drobno zrezane ali pa zmlete
mandeljne. Po glazuri potre-
semo sladkor v prahu, nato
pa z nožem, ki ga pomakamo
v vročo vodo razrežemo tra-
kove na 4 cm debele rezine,
jih zložimo ne pekač, dene-
mo v pečico in pečemo 12
minut. Pečica ne sme biti
zgoraj preveč vroča, da slad-
kor ne porjavi.
Celestinski čolnički
Potrebujemo: 100 g fran-
coskega krhkega testa, 2 žli-
ci marelične marmelade,
polovično količino testa za
magda!ensko pecivo, nastr-
gano pomarančno lupinico,
marelični preliv, poma-
rančni preliv, 12 čolnička-
stih modelčkov.
Najprej si pripravimo fran-
cosko krhko testo. Za to po-
trebujemo: 100 g mehke bele
moke, ščepec soli, 50 g ma-
sla, 50 g sladkorja, zavitek
vanilijevega sladkorja in
2 rumenjaka. Iz tega naredi-
mo dve uri pred uporabo te-
sto in ga hranimo v hladilni-
ku. 15 minut pred uporabo
vzamemo testo iz hladilnika,
da dobi sobno temperaturo.
Magdalensko testo je podob-
no, le da nima vanilijevega
sladkorja in namesto rume-
njakov uporabimo dve celi
jajci.
Modelčke prekrijemo
s pripravljenim francoskim
testom. V vsak modelček da-
mo malo marelične marme-
lade," nanjo pa še magdalen-
sko mešanico, kateri smo do-
dali nastrgano pomarančno
lupinico. Pečico segrejemo
na 190 stopinj in pečemo 10
minut. Pri tem moramo pazi-
ti, da jih ne zažgemo. Pečene
čolničke stresemo z vrhom
navzdol na krožnik, da se
ohladijo. Po vrhu premaže-
mo z vročo marmelado in ko
se strdi, pecivo prelijemo
s pomarančnim ledom. Za
led vzamemo 500 g sladkor-
ja, 8 žlic vode in malo vinske
kisline. Sladkor in vodo
z malo vinske kisline damo
v kožico in ga brez mešanja,
raztopimo na majhnem og-
nju. S čopičem, ki smo ga
namočili v hladno vodo, bri-
šemo okoli droba kožice tik
nad površino sladkorja, da
preprečimo njegovo strjeva-
nje. Kožico pokrijemo in zvi-
šamo temperaturo in kuha-
mo do 112 stopinj C kar zme-
rimo s termometrom. Nato
zlijemo zmes na marmornato
ploščo in mešamo toliko ča-
sa, da se fondan strdi in po-
stane bel. Z rokami ga gnete-
mo toliko časa, dokler ne po-
stane gladek. Ko ga hočemo
uporabiti, vzamemo nekaj
fondana in ga razredčimo
z malo vode, da postane gla-
dek in tekoč. Tik pred upora-
bo mu dodamo pomarančni
sok in vse skupaj zmešamo
v gladko tekočo maso.
Mandeljeve tortice
Potrebujemo: 100 g fran-
coskega krhkrga testa, po-
lovično količino frangipa-
ne, 50 g mandeljnovih listi-
čev, marelični premaz, 2 žli-
ci mletih mandeljnov za
okras in 12 modelčkov za
tortice.
Najprej si pripravimo fran-
cosko krhko testo in testo
frangipane. Za slednje potre-
bujemo 100 g masla, 100 g
sladkorja, 2 jajci, 100 g zmle-
tih mandeljev, 30 g moke,
sok ene pomaranče in zavi-
tek vanilijevega sladkorja ali
par kapljic vanilijeve esen-
ce... Iz sestavin umešamo
testo.
Modelčke obložimo s fran-
coskim testom in ga prebo-
demo z vilicami. Nato mo-
delčke nadevamo s testom
frangipane,	potresemo
z mandelj novimi lističi in pe-
čemo na 190 stopinjah 12 mi-
nut. Ohlajene tortice prema-
žemo z mareličnim prema-
zom ter potresemo s sesek-
ljanimi mandeljni.
Medene tortice
Potrebujemo: 100 g fran-
coskega krhkega testa: za
nadev pa 7,5 g masla, 7,5 g
sladkorja, 7,5 g zmletih
mandeljnov, žlico medu,
kavno esenco po želji, kavni
preliv in 12 modelčkov.
S francoskim krhkim te-
stom napolnimo namazane
modelčke in jih pečemo na
190 stopinjah 5 minut in jih
ohladimo. Med tem pripravi-
mo masleno kremo. Z njo
nabrizgamo pečene tortice
in nadev lepo oblikujemo.
Tortice postavimo na hlad-
no, da se krema strdi in nato
jih prelijemo s fondanom.
Božični sadni kruh
Potrebujemo: kg na koles-
ca narezanih smokev, pol
kg zrezanih dateljev, kg ro-
zin, pol kg pinjol, 15 dag
olupljenih, nalistanih man-
deljev, pol kg suhih hrušk
in jabolk, 20 dag celih ore-
hovih jederc, 10 dag pre-
sladkorjenih pomarančnih
lupin, 10 dag citronata, žlič-
ko cimeta, pol žličke klinč-
kov, pomarančne in limoni-
ne lupine, pol litra ruma ali
slivovke ter mlečni kruh iz
2 litrov moke.
Sadje in vse ostalo dobro
zmešamo in polijemo z ru-
mom ali dobro slivovko. Sto-
ji naj dobro pokrito en dan.
Drugi dan napravimo testo
kot za mlečni kruh. Vzame-
mo eno tretjino vzhajanega
testa in ga raztrgamo na
koščke ter vmesimo v rumu
namočeno sadje v homoge-
no zmes. Iz preostalega testa
napravimo 4 do 5 hlebčkov
in vsakega posebej razvalja-
mo v podolgasto, cm debelo
ploščo. Iz nadeva oblikuje-
mo ravno toliko podolgastih
štručk, zavijemo vsako v te-
sto, dobro stisnemo in obr-
nemo štručko, tako da pride
stisnjena stran na pomazano
pločevino. Štručke naj vzha-
jajo dobri dve uri. Iz ostan-
kov testa ali iz mandeljev na-
pravimo po štručkah okra-
ske ter jih pomažemo s ste-
penim jajcem ter pečemo
eno do eno uro in četrt pri
180 stopinjah.
MODNI KLEPET
N	Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
Kot smo obljubili že prejš-
nji teden, od ponedeljka na-
prej čaka v našem uredni-
štvu nagrada Cvetko Pasar,
Pot v Konjsko 24 iz Vojnika,
ki jo je Vlasta Cah-Žerovnik
izžrebala med nagradnimi
kuponi, prispelimi v naše
uredništvo v novembru.
Prav tako pa danes izpol-
njujemo še eno. teden dni
staro obljubo. Objavljamo
prvi nasvet oziroma namig
o tem, kako se obleči za naj-
daljšo noč v letu. Vlasta Cah-
Žerovnik je tokrat strnila ne-
kaj vprašanj in skupaj odgo-
vorila našim bralkam, ki ni-
majo težav s postavo, za Sil-
vestrovo pa imajo bolj kot ne
že pripravljena oblačila. Le
malo domišljije in spretnosti
je potrebno, pa se tudi v do-
mačih »delavnicah« lahko iz-
delajo prav zanimivi in pri-
vlačni modni dodatki. Zanje
pa že tako ali tako vemo. da
popestrijo in poživijo še tako
navadno, lahko tudi že noše-
no^ oblačilo.
Časa je še dovolj in če ima-
te slučajno v omari kakšen
kos blaga, čipke ali kaj dru-
gega, se lahko dela lotite še
same. Pa veliko uspehov
vam želimo.
Uredništvo
Za najdaljšo noč ^^^
Da je prednovoletno
vzdušje tukaj, dokazujejo
tudi vaša vprašanja in dile-
me, kaj obleči za to najlepšo
in najbolj noro noč v letu.
Ker so časi pač takšni, da
je povprečna denarnica vsa-
ko leto tanjša in zato nakup
večerne obleke vedno večji
(in nepotreben - kam pa
sploh še gremo?) izdatek, si
boste tudi letos mnoge po-
magale z drobnimi popravki
in- dodatki kar pri stari
obleki.
Če ste mlade in brez težav
s postavo, kot sta naši bralci
Manja in Gordana iz Celja,
pa lahko že nošenim oprije-
tim strech minicam z malce
domiselnosti in kančka ši-
viljskega znanja nadenete
nov, slavnosten navdih.
Letos je, kot že veste, pri
večernih modelih v ospredju
povdarjen pas in boki, da
o drznih, že kar šokantnih
dekoltejih niti ne govorim.
Nepogrešljive so rokavice,
tiste do komolcev ali še dalj-
še, bodisi čipkaste ali svi-
lene.
Anki iz Prebolda, ki ima za
to priložnost že kupljene
2,5 m črne čipke, pa predla-
gam, da jo uporabi v kombi-
naciji s težko črno svilo. Ker
ima močnejše noge, naj oble-
ka sega nekaj cm čez koleno,
iz čipke pa sešije asimetrič-
no krojeno tuniko.
Za prihodnji, zadnji klepet
v letošnjem letu, pa še bese-
da, dve o materialih, modnih
dodatkih, nakitu in priče-
skah za to slovesno prilož-
nost.
VLASTA
Božični in novoletni prazniki
so lahko še bogatejši,
kajti nakup
v prodajalni Tanja v Žalcu
je še cenejši.
Zdravilišče Dobrna Ljubitelji Dobrne,
DOBRODOŠLI PRI NAS
NA BOŽIČNE IN NOVOLETNE
PRAZNIKE!
Pre(Jstavljamo vam nekaj
prireditev iz našega bogatega
prazničnega programa:
V	NEDELJO, 23. 12. ob 15. uri, ►
na ploščadi pred Zdraviliškim domom prirejajo učenci
osnovne šole Dobrna
OTROŠKI BOŽIČNI SEJEM s prihodom DEDKA
MRAZA.
Poleg prazničnih stojnic vam bodo predstavili tudi
običaje ob novoletnih praznikih.
V	PONEDELJEK, 24. 12. ob 19. uri
ob BOŽIČNI VEČERJI bodo pevci Moškega
pevskega zbora iz Erankolovega imeli KONCERT
BOŽIČNIH PESMI.
V	TOREK, 25. 12. ob 19. uri,
v restavraciji Hotela Dobrna GALA BOŽIČNI PLES
s skupno večerjo.
V	NEDELJO, 30. 12. ob 16. uri,
v dvorani Zdraviliškega doma NOVOLETNI
KONCERT MLADINSKEGA SIMFONIČNEGA
ORKESTRA IZ CEUA.
31. 12.
VESELO SILVESTROVANJE V VSEH
RESTAVRACIJAH ZDRAVILIŠČA DOBRNA.
V	TOREK, l.l, 91.
NOVOLETNI PLES v hotelu Dobrna igra ansambel
TORNADO, poje Alfi Nipič, zabaval vas bo Franc
Košir in DUO MAJA v kavarni ter EVERGREEN
DISKOTEKA pri kaminu.
V	Zdraviliškem domu - igra ansambel BRANETA
KLAVŽARJA.
V	prazničnih dneh vabimo prijatelje Dobrne na
družinska kosila in kopanja v termalnih bazenih.
Od 20. 12. do konca leta dajemo 20% popust na
storitve v kozmetičnem salonu.
Vse informacije in rezervacije za prireditve
sprejema recepcija hotela Dobrna - 778-000 ali
778-023.
\Želimo vam SREČNO 1991!
Kupon
za modni nasvet
Ime in priimek: .......................
Točen naslov:.............
Starost: .................... Višina:
Teža: .................. Konfekcijska št
Barva las: ....................... Barva oči
Najljubše barve: .................
30. stran - 20. december 1990
otroški vrtiljaki
Čudoviti svet orgel
Ko sem st tistega petka s svoji-
mi sošolri peljal proti slovenski
prestolnici, nisem niti slutil, ka-
ko lep bo zame ta dan. Vedel
sem. da bom videl nebotičnik.
Narodno galerijo in šel poslušat
orgelski koncert, toda zgodilo se
je še nekaj...
Cankarjev dom sem obiskal
drugič in tokrat se mi je zdel še
lepši. Ko sem vstopil v Galusovo
dvorano, se mi je zdela neznan-
sko velika in nadvse dostojan-
stvena. Zazrl sem se v velike or-
gelske piščali. ki so segale prav
do stropa, nato pa še v klaviaturo
s črnimi in belimi tipkami, za ka-
terimi je sedel orglar.
Odkar igram klavir, je bila mo-
ja skrita želja, da bi vsaj enkrat
v življenju lahko zaigral na tako
velike orgle. Sedel sem čim bliže,
da bi lahko koncert bolje sprem-
ljal. Orgelske glasove sta nežno
obarvali flavta in trobenta. Bil
sem ves prevzet.
Proti koncu koncerta je orglar
povabil na oder učence, ki bi že-
leli zaigrati na orgle.
Bojeval sem se sam s sabo. Že-
lja po igranju je bila velika, strah
in trema še večja. Sošolci so me
vzpodbujali, odločil sem se in
stopil na oder. Roke so mi zadrh-
tele. ko sem se dotaknil tipk. Zai-
gral sem skladbo z naslovom
"Mamici«, ki sem jo sam skom-
poniral, besedilo zanjo pa je na-
pisala moja mamica. Zvoki, ki so
napolnili dvorano, so bili veli-
častni.
Nisem mogel verjeti, da res
igram na orgle v Cankarjevem
domu. Za hip se mi je zdelo, da
sanjam. Zavedel sem se, da to
niso sanje, ampak resnični dogo-
dek, ki ga ne bom nikoli pozabil.
GREGOR IRŠIČ. 7. a
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Naglica
Naglica. Na cesti, v službi, do-
ma. Vsi ljudje hitimo, drvimo.
Nikoli si ne vzamemo časa za
sprehod po parku. Tudi naša
družina zjutraj hiti. Oče in mami-
ca v službo, jaz in sestra v šolo.
Velikokrat pribitim k pouku
vsa zadihana, saj pozno vstanem.
Nekega jutra ura ni zvonila ali
pa je nismo slišali. Vsi smo brez-
skrbno spali na rej. V sanjah
medlo zaslišim zvonec pri sose-
dovih. Zazeham in si pomanem
oči. Leno pogledma na uro. Pol
osem! Kar vrže me iz postelje.
Pomislila sem. da me starši niso
zbudili. Jezna se napotim proti
kopalnici, toda... Skozi priprta
vrata v spalnici vidim dve speči
kepi. zaviti v odejo. S težavo vse
spravim pokonci. Kopalnica je
polna: umivanje zob. oblačenje,
urejanje - vse je v gibanju.
Nazadnje le ostanem sama in si
pripravim torbo. Oh. ta ura pa
teče in teče. Hitim v šolo in pri-
spem še pravočasno. Že hočem
v razred, toda copati... copati so
ostali doma! Groza! Tečem nazaj.
Nesreča pa taka! Ključi mi uhaja-
jo iz rok. ne morem najti copat,
ne vem, kam sem včeraj odvrgla
vrečo. Kakor, da bi se vse stvari
zarotile proti meni in hotele, da
zamudim. Ne vem. kaj vre iz mo-
jih ust, verjetno kletvice, saj se
mimoidoči kar ozirajo za mano.
Končno vsa rdeča v obraz pri-
spem v šolo. Začne se pouk in
čas spet beži, beži...
EVA DOMITROVIČ, 7. a
OŠ I. celjske čete
CELJE
Najlepši odmori
Zazvonil je zvonec. Odrešilni
zvonec! Naznanil je konec šolske
ure. Počakamo le še toliko, da
nam tovarišice povejo, kaj ima-
mo za domačo nalogo. Potem vse
zvezke in knjige zmečemo v tor-
bo in se gnetemo skozi vrata iz
razreda. Napotimo se v drugo
učilnico, kjer bomo nadaljevali
pouk. Po stopnicah se preriva-
mo. kričimo, vlečemo za torbe.
Trop deklet se napoti proti žen-
skemu WC-ju, kjer se pogovar-
jamo.
Preden zvonec zazvoni, smo že
v razredu. Nekateri se tepejo,
drugi kričijo, tretji žvečijo žvečil-
ne gumije. večina pa jih prepisu-
je domačo nalogo. Sredi kričanja
in smeha se odpro vrata. V razre-
du je takšna tišina, da bi lahko
slišali muho dihati. Skozi vrata
stopi učitelj ali učiteljica. »Zdra-
vo!« pozdravimo in sedemo tako
glasno, da bi človek mislil, da je
potres 6. stopnje. Med uro nepre-
stano pišemo hstke, gledamo na
uro in čakamo, kdaj bo zabrnel
zvonec. Že se vidimo, kako hiti-
mo po stopnicah in se prerivamo.
Med odmori je najlepše, a kaj,
ko so največkrat prekratki.
ROZALIJA ŠTORMAN. 7. a
OŠ Bratov Juhart
ŠEMPETER
PRVA
LJUBEZEN
Ne bo te nazaj
Prišel si... Predal si se mi
v trenutku, ko sem najbolj
hrepenela po toplini nekih
rok. Ko sem bila željna než-
nosti. Zato sem te vzlju-
bila...
Vzljubila zaradi trenutka,
ko sem bila pripravljena
sprejeti novo ljubezen.
Potem si odšel! Celo bolje
je tako. Lahko bi se zopet
raznežil ob solzah moje bole-
čine.
Sedaj živiš v svojem svetu,
svoje življenje, brez misli na-
me. To je svet. kamor ne
smem vstopiti, vem. Tam si
ti. Razpet med tisočimi želja-
mi tešiš svojo sebičnost.
Zmanjkuje ti časa za vse,
vem. Nikoli več se ne zaple-
taj v tako nevarne igre lju-
bezni. Ogenj strasti ugaša
počasi. Zaljubljene ženske
so zahtevne, ti pa sovražiš
odvisnost.
Veš, kdo si ti? Visokolete-
ča ptica si! Tvoja strast niko-
li ne bo v celoti potešena.
Vedno boš želel in jemal več.
Kjerkoli si in od koder od.
hajaš. puščaš za seboj nek^j
nedokončanega, z obljubatni
novih vrnitev, katerih ne bo
Pazi, polomil si boš kril^
Padel boš z oblakov svojj}^
sanj in želja. Sam boš!
Nihče te ne bo nikjer ča.
kal, saj se tudi ti nisi nika.
mor vračal.
Verjemi, takrat tudi mene
ne bo...
VALERIJ/{
Kam sta šli Alfovi nagradi?
Alf, trgovinica iz Žalca, ki se je pred kratkim preselila
v nove prostore na Šlandrovem trgu, vsako sredo nagrajuje
na Radiu Celje. V zadnji oddaji sta nagradi dobila: MATEJA
ZORKO, Tkalska 5, Celje in URBAN PEVNIK, Ljubljanska
31, Celje.
NAGRAJUJE
ATKINE
IZ2REBANCE
Atifina zanlca
če zapišemo:
55 kot 1441
33 kot 1221
in 77 kot 1661
kako na ta način zapišemo 1010?
Odgovore na dopisnicah pričakujemo v našem ured-
ništvu do srede, 26. decembra 1990. Naš naslov pa je
NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000 CELJE.
Rešitev uganke iz prejšnje številke je DIMNIK.
Nagrado dobi: Joži Cokan, Vrbje 43, 63310 Žalec.
Vesoljske prigode
iicibritih zemljanckov
Pišeta Urša In Josip Jesih, riše Mojca Vllar 0
»Povabil sem vas,« je začel Pipur,
^'^•»da se vam iskreno zahvalim za
pravočasno informacijo. Žal so se vaša
predvidevanja uresničila. »Pomignil je Li-
dorju, ki je bil že pred njimi pri vladarju.
Tokrat je bil oblečen v novo uniformo s šte-
vilnimi našitki. »Vladarje ugotovil, na kate-
ri raketonosilki je ukradeni rudijum,« je
umirjeno dejal Lidor, »Istočasno pa naj po-
vem, daje Urah izginil?«
»Zato je torej toliko straž po dvor-
^ W«cu?« je povprašal Cufek. Lidor je
pokimal. »Povem naj še to, da je dobri vla-
dar odobril našo misijo na Zemlji.« »Su-
per!« je radostno zaploskal Cicek.« Lidor,
kaj pa pomenijo vsi ti novi našitki na tvoji
uniformi?« »Imenoval sem ga za vrhovnega
poveljnika raketnih enot!« je resno dejal Pi-
pur. »Z zvestobo si je to prislužil. »Lidor je
zardel, saj mu je bilo ob pohvali resnično
nerodno.
^^ Pipur je nato Zemljanom podrobno
M ■•razložil načrte poleta na Zemljo. »Li-
dor bo osebno nadzoroval polet!« Tedaj pa
je nenadoma vstopil Tipur. »Govoril bi rad
s teboj, oče!« »Kar daj,« je menil oče, »Pred
njimi tako in tako nimam skrivnosti. Sicer
so se pa tako oni opozorili na nevarnost.«
Tipur je razumevajoče prikimal: »Torej,
o Urahu ni ne duha ne sluha. Skrbi nas, da
je pobegnil z Rudisa.« Pipur se je globoko
zamislil. »To bi bilo lahko nevarno!«
Nato se je prijateljsko poslovil od
^ • Zemljančkov z željo, da bi se oglasi-
li še kdaj, ko ne bo tako napete situacije.
»Ta nesrečni Urah lahko resnično priredi
prav zoprne trenutke. »Nato je naročil sinu,
naj jih pospremi. »Kaj pa bo z rudiumom?«
je zanimalo Oslima. »Ne skrbite. Lidor ima
popolna navodila!« Zemljani so nato odšli,
Pipur pa si je skrivoma obrisal solzo, ki mu
je stekla po licu. Z letečim plovilom so se
mah obiskovalci nato odpeljali na raketo
Drom.
GIPINGRAD
Celje P. 0.
Lava/
'63000 Cel e
NUDIMO
STANOVANJA S
7%
POPUSTOM
Objekt B-6 Slovenske Konjice
ENO	39,59 m^
DVO	59,85 m^
DVO	66,60 m^
TRO	70,92 m^
ŠTIRI	83,30 m^
Objekt B-13 Zreče
GAR	24,75 m^
ENO	39,93 m^
DVO	52,86 m^
DVO IN POL	63,05 m^
TRO	70,31 m^
Objekt B -14 Zreče
TROSOBNO	65,49 m^
(takoj vseljivo)
Na pogodbe sklenjene do 15. 1. 1991 priznavamo 7% POPUST.
Rok plačila 15 dni. Primopredaja stanovanj februarja 1991.
Nudimo LOKALE v Slovenskih Konjicah, velikosti 40 - 75 m^.
Informativna cena 14.900,00 din m , rok dograditve jesen 1991.
Informacije po telefonu 063 33-511 ali osebno na sedežu
podjetja, v Celju, Lava 7-1. nadstropje, soba 119.
Vsem občanom Srečno Novo leto 1991.
radijski in televizijski spored
20. december 1990 - stran 31
RADIO CELJE
četrtek, 20. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
poročila, 10.15 Srečanje z leti, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam
£)anes?j 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS),
16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
Odprto z violinskim ključem - disco glasba, 19.00 Zaključek
sporeda.
Petek, 21. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov mozaik, 10.00
poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, ,13.00 Danes do 13-tih
(prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00
poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke
in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni CE, 19.00
Zaključek sporeda.
Sobota, 22. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica,
13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30
Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
Odprto z violinskim ključem - Lestvica zabavnih melodij - LZM,
19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 23.12.: 8.p0 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska
oddaja^ 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice,
13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 24. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno
dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam
danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS),
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem
- Lestvica domačih melodij, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 25. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.15 Glasbene novosti, 11.00 Opoldanska mavrica,
13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30
Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim klju-
čem, 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 26. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte,
10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-
tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Ročk gverila,
19.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah
od 8.00 do približno 15.00, na UKV frekvencah 100,3 in 95,9
MHz - stereo.
RADIO VELENJE
Petek 21. 12.: 15. Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do
Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Ekologi imajo besedo,
16.20 Za konec tedna, 17.00 Vaše čestitke rn pozdravi, 18.00
V imenu Sove, 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
Nedelja 23.12.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Od Hude luknje
do Rinke, 11.25 Kdaj, kje, kaj, 11.30 Z mikrofonom med vami,
12.30 Konec opoldanskega javljanja, 15.00 Vaše čestitke in po-
zdravi.
Ponedeljek, 24. 12.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude
luknje do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 do 19.00
Božično popoldne na Radiu Velenje.
Sreda, 26. 12.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje
do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.20 Kdaj, kje, kaj, 17.00
Pogovor s predsednikom velenjske vlade Franjom Bartolcem.
Radio Velenje oddaja na UKV območju na frekvencah 98,9
in 97,2 MHz.
Zavod Golovec organizira
VELIKO SILVESTROVANJE
za vsakogar.
Zabaval vas bo ansambel KOKO s pevko Heleno Blagne.
-	Bogat srečolov
-	vsaka 50. vstopnica nagrajena
-	presenečenja
Novost: jedačo in pijačo lahico prinesete s sebo), ah pa
koristite gostinske usluge Golovca po dostopnih cenah.
Predprodaja vstopnic pri blagajni bazena Golovec.
Cena samo 200 din.
AVTOPREVOZNIŠTVO TRGOVINA
»TIHI« Pongrac 95/D
vabi na zabavno in poceni
SILVESTROVANJE
Z ansamblom NIKA ZAJCA
v dvorani SVOBODE Griže
REZERVACIJE na telefonu: (063) 713-254
Hkrati voščimo vsem cenjenim strankam
VESELE IN SREČNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE
PRAZNIKE.
sobota 22. december
SLOVENIJA
8.10-1.30 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.25 VIDEO STRANI;
8.35 TV MOZAIK; 8.35 NEMŠČINA - ALLES GUTE, 26.,
zadnja lekcija: 9.00 MUZZV, angleščina za najmlajše (13/
20); 9.15 RADOVEDNI TAČEK; OVCA; 9.30 ČEBELICA MA-
JA: FILIP V PASTI, risana serija; 9.55 TOVARIŠIJA PETRA
GRČE, nadaljevanka HTV (2/3); 10.25 ALF, ameriška nani-
zanka (8/24); 10.50 ZGODBE IZ ŠKOLJKE; 11.20 POGLEDI:
NJEGOVO VELIČANSTVO ČEVEU, 12.15 NAŠA PESEM'90,
8. oddaja; 12.45 VIDEO STRANI; 13.30 VIDEO STRANI;
13.40 DRUGA GODBA: PAPA VVEMBA, Zaire; 14.10 VIDE-
OGODBA, ponovitev; 14.55 CIKLUS FILMOV WALTA DIS-
NEYA: DARBY O GILL V KRAUESTVU PALČKOV; 16.20
SOVA, ponovitev DRUŽINSKE VEZI; 17.00 TV DNEVNIK 1;
17.05 Sarajevo: DP V KOŠARKI (M); Bosna - Smelt Olimpi-
ja, vključitev v prenos; 18.25 DIVJI SVET ŽIVALI, ponovitev
angleške poljudnoznanstvene serije (7/14); 18.55 ŽE VE-
STE?; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK
2; 19.59 UTRIP; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.35 KRIŽKRAŽ;
22.10 TV DNEVNIK 3; 22.30 SOVA: ZLATA DEKLETA, KLUB
PARADIŽ, NOTRANJA PREISKAVA; 1.20 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II
8.30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 9.20
Morzine: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLA-
LOM (Ž), 1. tek, prenos; 9.55 Kranjska Gora; SVETOVNI
POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 1. tek; 11.00
BOKS; Torens - Perunovič, posnetek; 11.50 Morzine; SV€-
TOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 2.
tek, prenos; 12.25 Kranjska Gora: SVETOVNI POKAL V ALP-
SKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 2. tek; 13.15 JUGOSLO-
VANSKI POKAL V ODBOJKI, posnetek iz Beograda; 14.00
TURNIR V MALEM NOGOMETU, posnetek iz Sarajeva;
14.30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
15.00 VIDEONOČ, ponovitev; 19.00 MATI IN SIN, avstralska
humoristična serija (4/14); 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 FILM-
SKE USPEŠNICE: NEVADA SMITH, 22.20 SVETOVNI PO-
KAL V ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM Ž -t- M, posnetka
iz Morzina in Kranjske Gore; 23.30 SATELITSKI PROGRAMI
- POSKUSNI PRENOSI
HRVAŠKA I ^
7.35 POROČILA, 7.45 TV KOLEDAR; 7.50 VESELA SOBO-
TA. spored za otroke; 8.50 GENERAL S SKALPELOM, doku-
mentarna oddaja; 9.20 Morsine: slalom (Ž), 1. tek; 9.55
Kranjska Gora: SLALOM (M), 1. tek; 11.00 ALF, ponovitev;
11.25 MUPPET SHOW; 11.50 Morsine; SLALOM (Ž), 2. tek;
12.25 Kranjska Gora; SLALOM (M), 2. tek; 13.10 RISANKA;
14.45 SEDMI ČUT, ODDAJA O PROMETU; 14.55 Reka: NO-
GOMET: Hrvaška - Romunija; 16.45 TV TEDEN; 16.20
BOŽIČ V ČUČERJU, folklora; 17.00 POROČILA; 17.05 TV
RAZSTAVA: Hame Čavrka; 17.15 KRALJ PATAGONIJE, fran-
coska nadaljevanka (1/4); 18.10 GLASBENA ODDAJA; 18.55
RAKUNI, risana serija; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00 POROČI-
LO IZ SABORA; 20.45 ČASTNI KONZUL, angleški film; 22.40
TV DNEVNIK 2; 23.00 POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.05
HRVAŠKA SAKRALNA UMETNOST; 0.10 FLUID, zabavno-
giasbena oddaja, 0.55 ŠPORTNA SOBOTA TV BEOGRAD;
1.30 POROČILA
tcnPFR	-
11.15 NOGOMET - MEDNARODNA TEKMA; 13.00 FOOT-
BALL - NFL; 14.30 BASKET - ASSIST, 15.00 SUPERVOL-
LEY; 15.45 OB RINGU; 16.45 NOdOMET - POSEBNA OD-
DAJA - SPORTIME; 17.30 NOGOMET; Angl. prv.; MANC-
HASTER UNITED - ASTON VILLA - pos. prenos; 19.00 TVD
STIČIŠČE; 19.25 JUTRI JE NEDEUA, verska oddaja; 19.35
ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM: DAN NA
DAN, serija; 20.00 KOMBATT KILLER, film; 21.30 TV DNEV-
NIK; 21.40 MOD SOUAD, serija; 22.30 NOGOMET: Angl.
prv.; MANCHESTER UNITED - ASTON VILLA (ponovitev);
00.15 NOGOMET, Špansko prv.
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA; 9.05 AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO OD
1945 DO DANES, 1. del: Včeraj - danes - jutri; 9.35
FRANCOŠČINA, Avec plaisir (132); 10.05 RUŠČINA; 10.35
MOŽ ZA VSE ČASE (A Man For Ali Seasons - britanski film,
1967) 12.30; JOUR FIXE, pogovor z Gregorjem von Rezzori-
jem; 13.30 POROČILA; 13.40 Ml. ponovitev; 14.10 DANCING
TIME, francoski dokumentarni film (1973) o plesni dvojici
Ginger Roger in Fred Astaire z odlomki iz njenih filmov.;
16.00 OTROŠKI WURLITZER; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05
ČUDEŽNA DEŽELA GLASBA; 17.25 LEO IN FRED, Ljube-
zen, 17.35 MUPPETS SHOW, gosti: Star Wars (Marc Hamiil,
Chev»r Bacca); 18.00 KUHARSKE DOBROTE; 18.24 VPRA-
ŠANJA KRISTJANOV, odgovarja mag. Hansjorg Eichmeyer;
18.30 ŠPORT; 19.00 MILIJONSKO KOLO, nagradno igro
vodi Peter Rapp; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00
ŠPORT; 20.15 Z NOSOM NAPREJ, oddaja Franka Elstnerja;
22.05 POLICIST IGRA VISOKO (Flag - francosko-kanadska
kriminalka, 1986); 23.50 VDOVA MORI TIHO (VVhatever Hap-
pened to Aunt Alice - ameriški film, 1969); 1.30 EX LIBRIS
AVSTRIJA II
9.55 ŠPORT SVETOVNI POKAL - SLALOM (M), 1. tek iz
Kranjske Gore; 11.00 SVETOVNI POKAL - SLALOM (Ž), 1.
tek iz Morzina; 11.50 SVETOVNI POKAL (Ž), 2. tek iz Morzi-
na; 12.25 SVETOVNI POKAL - SLALOM (M), 2. tek iz
Kranjske Gore; 14.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar lise
Sprohar; 15.00 BORZNA POROČILA; 15.45 ŠTAJERSKI AD-
VENT; 16.15 MATER, Alfond Haider in njegova mati; 17.00
LUČ V TEMI; 17.45 KDO ME HOČE? - ŽIVALI IŠČEJO DOM;
18.00 ZAJČEK DOLGOUŠEK, risanke; 18.30 MAGAZIN AL-
PE-JADRAN, z reportažami iz ItaJije, Jugoslavije in Avstrije;
19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VRE-
ME; 20.00 KULTURA; 20.15 MICHELANGELO (La primavera
di Michelangelo - 1, del TV filma, 1989); 22.00 ŠPORT;
22.30 SRČEK, oddaja zaljubiti z Rudijem Carrellom; 22.55
COMEDV EXPRESS; 23.25 X-LARGE, Exit 90: pregled med-
narodne in avstrijske pop scene; 0.30 EX LIBRIS
nedelja 23. december
SLOVENIJA 1
7.50-... TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.05 VIDEO STRANI;
8.15 OTROŠKA MATINEJA; 8.15 ŽIV ŽAV; 9.05 CIRKUŠKE
ŽIVALI, ponovitev švicarske nanizanke (2,7); 9.35 POROČI-
LA; 9.45 ZGODOVINA SMEHA, ponovitev francoske doku-
metnarne serije (1/6); 10.40 MATI IN SIN, ponovitev avstral-
ske humoristične serije (4/14);'l1.10 PRIŠEL ČAS JE KROG
BOŽIČA, oddaja z Ansamblom Slovenija in Alpskim kvinte-
tom, 11.45 KMETIJSKA ODDAJA TV SARAJEVO; 12.45 PO-
ROČILA; 13.05 TITANIC, ponovitev; 14.35 S. Bareja: ALTER-
NATIVE 4, poljska nadaljevanka (8/9), 15.30 SOVA, ponovi-
tev ZLATA DEKLETA, KLUB PARADIŽ; 17.00 TV DNEVNIK 1;
17.10 HOBSON V ŠKRIPCIH; 18.45 RISANKA; 19.00 TV
MERNIK; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV ^DNEVNIK 2; 2005
CVETJE V JESENI; 21.00 SLOVENIJA - MOJA DRŽAVA.
SOVA: SPET TI? KLUB PARADIŽ, VIDEO STRANI
SLOVENIJA
10.00 DANES ZA JUTRI, oddaja za JLA; 13.00 SATELITSKI
PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI, 14.00 SPROTNO PO-
POLDNE; 15.00 IZBOR ŠPORTNIKA LETA, posnetek iz Pari-
za; 16.30 NADALJEVANJE ŠPORTNEGA POPOLDNEVA;
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 SVET VULKANOV, francoska po-
ljudnoznanstvena serija (5/6); 20.25 POTNI LIST FLAMEN-
KO. dokumentarna oddaj; 21.10 ZDRAVO; 22.30 ŠPORTNI
PREGLED TV NOVI SAD; 23.00 YUTEL
HRVAŠKA I
9.45 POROČILA; 9.50 TV KOLEDAR; 10.00 DOBRO JUTRO,
spored za otroke; 13.00 POROČILA; 13.05 DAKTARI, ameri-
ška nanizanka; 13.55 ŽIVETI SKUPAJ, izobraževalna odda-
ja; 14.25 TELEVIZIJSKI DRUŽINSKI MAGAZIN; 16.45 SPEN-
CERJEVA GORA, ameriški film; 18.45 EVVOKSI, risana seri-
ja; 19.10 TV SREČA; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00 KONCERT
ORKESTRA ZAGREBŠKE FILHARMONIJE, PRENOS IZ
CERKVE sv. Križa v Sigetu; 21.15 POGOVOR S KARDINA-
LOM FRANJOM KUHARIČEM; 22.15 TV DNEVNIK 2; 22.40
PRIČE ZGODOVINE, NIZOZEMSKA DOKUMENTARNA SE-
RIJA 61/8); 23.45 ŠPORTNI PREGLED TV NOVI SAD; 0.15
POROČILA
HRVAŠKA II
910 PREGLED PROGRAMA!; 9.15 VIDEOSTRANI, SPRE-
GLEDALI STE - POGLEJTE; 9.20 RAZGLEDNICE.CLIVA
JAMESA 10.10 SHOW ARSENIA HALLA; 11.10. ČASTNI
KONZUL 13.00 SHOW DINA DVORNIKA; 14.00 ŠPORTNI
PROGRAM; 19.30 GLASBENI VSAKDAN; 20.00 V DUHU
GOSTA: DRAGI JOHN, PROSTORI V SRCU, NOVINARSKI
PLES, prenos
KOPER
10.00 FISH EYE; 10.45 RAZISKOVALNA BAZA; 12.30 IZBOR
ŠPORTNIH ODDAJ; 13.30 UMETNOSTNO DRSANJE:
WORLD CUO OF PROFETIONAL SKATING N£W YORK;
15.00 FOOTBALL NATIONAL LEAGUE AMERICA; 16.30
FISH EYE; 17.15 ODBOJKA: GIVIDI BRUGHERIO-PREP
REGGIO EMILIA, nep. p.renos iz Milana; 18.45 ODPRTA
MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE, 19.25 ČAROBNA SVETILKA
- OTROŠKI PROGRAM: DOLINA DINOZAVROV, risanke:
20.00 »TUTTI FRUTTI« - glasbena oddaja; 21.00 AKTUAL-
NA TEMA; 21.40 TV DNEVNIK; 21.50 MOD SOUAD, serija;
22.30 EUROGOLF; 2315 RAZISKOVALNA BAZA; 1.00 OD-
BOJKA (ponovitev)
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA; 9.05 SMEHLJAJ AFRIKE, Ženske pod pri-
pekajočim soncem; 9.30 AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO
OD 1945 DO DANES, 2. del: Gospodarstvo na ruševinah;
10.35 TEDNIK, z vremensko napovedjo za prihodnji teden;
12.00 HELLO AUSTRIA, HELLO VIENA, tedenska oddaja
o Avstriji v angleškem jeziku; 12.30 ORIENTACIJA, ponovi-
tev; 13.00 MEDIJ, radijske in televizijske zgodbe; 13.15
ZAJČEK DOLGOUŠEK, ponovitev; 13.45 PLESALCA Z BRO-
ADWAYA (The Barkleys of Broadway - ameriški film, 1949),
15.30 HIŠA V JERUZALEMU, 29. del: Božič; 15.40 ENA, DVA
ALI TRI, otroška oddaja; 16.25 MINI ČAS V SLIKI; 16.35
MAPETKI, risanka; 17.00 X-LARGE. božična oddaja mladin-
ske redakcije; 18.30 Z DUŠO IN TELESOM, Ljubi Bog,
zadnji del; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.48 ŠPORT; 20.15 MIC-
HELANGELO (La primavera di Michelangelo 2. - zadnji del
TV film, 1989); 21.55 VIZIJE; 22.00 LA BOHEME, operni film;
23.50 KATHLEEN BATTLE IN JESSE NORMAN POJETA
SPIRITUALE. 2. - zadnji del posnetka koncerta iz newyor-
škega Carnegie Hala; 0.35 POROČILA
AVSTRIJA 11 =
9.00 POROČILA; 9.05 KULTURNI TEDNIK; 9.30 REVEILLON
(Francoski film, 1985); 11.00 ORF STEREO KONCERT Lud-
wig van Beethoven; 12.35 DRAGOCENE ORGLE, Orgle iz
cerkve benedektinskega samostana Melk; 12.50 COMPU-
TERANIMATION, Prix Ars Electronica 88: Read s Dream
Johna Lasseterja; 13.00 DOBER DAN. KOROŠKA, oddaja za
koroške Slovence;. 13.30 SLIKE IZ AVSTRIJE; 14.30 BARKA
OD BENETK DO PADOVE, komedija Adriana Bachierija
15.30 ŠPORT V LETU 1990; 16.45 LIPOVA ULICA, družmska
serija; 17.15 KLUB ZA SENIORJE, sestanek z vsemi, ki so po
srcu ostlai mladi; 18.05 ZAJČEK DOLGOUŠEK, risanke
18.30 SLIKA AVSTRIJE; 18.55 KRISTJAN V ČASU; 19.00
AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.48 PRIMER ZA
TOŽILCA; 20.15 VESEL BOŽIČ, GOSPA KINGSLEY (Christ-
mas Eve - ameriški film, 1986); 21.55 POROČILA 22.00
DRUŽINSKO SREČANJE (Family Reunion - kanadski film
1987; 23.35 ALFRED HITCHCOCK PREDSTAVLJA, Pripetljaj
na policijski postaji - igra Ned Beatty; 0.00 TEKSASKI
REVOLVERAS (The Dangerous Days of Kiowa Jones
- ameriški vestem, 1966); 1.35 POROČILA
Ponedeljek 24. december
SLOVENIJA I
7.35-1.25 TELETEKST TV SLOVENIJA; 7.50 VIDEO STRANI;
8.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 9.00
KLUB KLOBUK; 11.00 TV MOZAIK; 11.00 MLADINSKI PEV-
SKI FESTIVAL CEUE 85: MLADINSKI PEVSKI ZBOR IZ
BOLGARIJE IN DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR IZ VELENJA, 11.30
UTRIP. 11.45 ZRCALO TEDNA; 12.00 TV MERNIK; 12.15
VIDEO STRANI; 12.25 ČAROVNIK IZ OZA, 13.05 ZDRAVO,
ponovitev; 15.30 SOVA. ponovitev SPET TI? KLUB PARA-
DIŽ; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 SPORED ZA OTROKE IN
MLADE; 17.05 ČE BI BIL BOŽIČ VSAK DAN. risanka; 17.30
BOŽIČNE SANJE, pravljica; 18.00 PRAVUlCE IZ MAVRICE:
LUNA GRE NA POT. 1. oddaja; 18.20 OD OBZORJA DO
OBZORJA, oddaja o knjigah; 18.30 WAITAPU; 19.00 RISAN-
KA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 BOŽIČNA
ZGODBA; 21.00 ZORI NOČ VESELA, božične pesmi sosed-
njih narodov; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.25 OSMI DAN; 23.45
POLNOČNICA prenos iz Stolnice v Ljubljani, 1.00 PET BO-
ŽIČNIH; 1.15 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI,
17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO
UUBUANA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 PESEM JE... GRE-
EN TOWN JAZZ BAND; 20.30 PO SLEDEH NAPREDKA;
21.00 SEDMA STEZA, športna oddaja; 21.20 ARKTIČNI
DNEVNIK dokumentarna oddaia; 22.10 SOVA: ALF, KLUB
PARADIŽ; 23.30 YUTEL; 0.20 SATELITSKI PROGRAMI
- POSKUSNI PRENOSI (DO 1.30)
HRVAŠKA I
9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR: 9.30 SEDMI VETER,
zadnji del otroške serije; 9.45 HIHITAVČKI, zadnji del otro-
ške serije; 10.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM; 12.00 PORO-
ČILA; 12.10 HANS CHRISTIAN ANDERSEN; 14.05 VIDEO
STRANI; 14.20 POROČILA; 14.25 TV KOLEDAR. 14.35 SED-
MI VETER, zadnji del otroške serije: 14.50 HIHITAVČKI.
zadnji del otroške serije; 15.05 TIHA NOČ. dokumentarna
oddaja; 15.45 PODRAVSKA SVATBA, dokumentarni film;
16.15 BOŽIČNI KONCERT, posnetek; 17.15 ŠTEVILKE IN
ČRKE; 17.35 HRVAŠKA DANES; 18.20 7 DNI V SVETU,
zunanja politika. 18.50 ČE BI BIL BOŽIČ VSAK DAN. risan-
ka; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00 NEURESNIČENE SANJE,
ameriški film; 21.35 CHRISTOPHERJEVA BOŽIČNA DARI-
LA. risanka; 22.00 TV DNEVNIK 2; 22.25 SVETI VEČER,
glasbena oddaja; 23.55 POLNOČNICA. prenos iz zagrebške
katedrale; 1.00 Vatikan: POLNOČNICA, vključitev; 1.45
BORBENA PONOČKA. epizoda iz Holog turista; 2.35 PORO-
ČILA
HRVAŠKA II
13.30 VIDEOSTRANI. 13.40 DOBER DAN; SPREGLEDALI
STE - POGLEJTE; 13.50 PROSTORI V SRCU; 15.40 BOLJ-
ŠE ŽIVLJENJE. 16.30 DRAGI JOHN. 17.00 OTROŠKI BOŽIČ-
NI PROGRAM; 20.00 GARFIELD; 20.10 ZGODBA ZA LAHKO
NOČ; 20.30 SVET ŠPORTA; 21.45 COSBY SHOW; 22.10
KONCERT IZ FORUMA; 22.40 POROČILA; 23.15 ANNO DO-
MINI. 0.15 KONCERT IZ FORUMA
KOPER
12.30 RAZISKOVALNA BAZA; 13.00 SUPERVVRESTLING;
14.00 RAZISKOVALNA BAZA; 15.45 EUROGOLF; 16.45
VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET. Argentinsko
prv.; 18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU; 18.45 OD-
PRTA MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE; 19.25 ČAROBNA SVE-
TILKA - OTROŠKI PROGRAM: DAN NA DAN, serija. RIN TIN
TIN, serija; 2010 GLASBA: PEVSKI ZBOR »OBALA« - 2.
del; 20.40 PONEDELJKOV ŠPORTNI PREGLED; 21.00
ŠPORTNI FESTIVAL O MANJŠINAH NA KITAJSKEM, dok.
oddaja; 21.30 TV DNEVNIK; 21.45 6 KROG - ŠPORT IZ
ZAMEJSTVA; 22.30 CELOVEČERNI FILM; 24.00 NEPOSRE-
DEN PRENOS POLNOČNICE IZ KOPRSKE STOLNICE
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA; 9.05 VIOLINSKI SOLO V PODZEMSKI ŽE-
LEZNICI. risanka Chucka Jonesa, 9.35 PES V PREDALU,
dogodiščine treh prijateljev, ki iščeio dom za potepuškega
psa; 11.00 ČRIČKOVO BOŽIČNA PESEM, risanka Chueka
Jonesa; 11.25 TILLEBILLE. lutkovni film. 11.45 OLIVERJEV
VELIKI SEN. risanka po motivih iz Oliverja Tv»^ista; 13.05
LUČ V TEMI; 13.30 SNEŽENI MOŽ. risanka po knjigi Ra-
ymonda Briggsa; 14.00 YANKEE DOODLE, risanka Chucka
Jonesa; 14.25 LETO IN DAN, Božično drevo; 14.35 BOŽIČ-
NA ZGODBA, risanka film po romana Charlesa Dickensa;
15.20 VELIKA PRIČAKOVANJA (The Great Expectations
- 1/3 del ameriške nadaljevanke); 17.00 GUSARJI Z REKE
SPREE. zadnji del; 17.25 OTROCI IZ MUHLENTALA, zgodbe
iz male vasi; 18.00 TIHA NOČ,- SVETA NOČ. z Dunajskimi
pojočimi dečki. 18.30 EVENGELIČANSKA MAŠA; 19.15
ORF DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.15 LUČ V TEMI. 20.15
MOJA NAJLJUBŠA BOŽIČNA PESEM; 21.15 ORIENT EK-
PRES (Nemško-italijansko-francoski film 1954); 22.35 SO-
UND OF CHRISTMAS. božična oddaja z Julie Andrevvs;
23.35 ŠEPETANJE V SAMOTI, filmska poema, 23.55 KATO-
LIŠKA POLNOČNICA. s papežem Pavlom II.. prenos iz cerk-
ve Sv. Petra v Rimu; 1.50 EX LIBRIS
AVSTRIJA II .
8.00 LUČ V TEMI. povzetek: 20.15 Walt Disney predstavlja.
(The Absent-Minded Professor - ameriški film. 1960), 21.50
CE BI NOCOJ PRIŠEL... razmišljanja ob rojstvu Jezusa;
22.35 TI SI MOJE ŽIVLJENJE (Five Pennies - ameriški
glasbeni film. 1959), 0.35 EX LIBRIS
32. stran - 20. deceiviber 1990
televizijski spored
torek 25. december
SLOVENIJA I
7.35-1.00 TELETEKST TV SLOVENIJA; 7.50 VIDEO STRA-
NI. 8.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
9.00 KLUB KLOBUK; 11.00 POLNOČNICA; 11.55 RIM; URBI
ET ORBI, BOŽIČNA POSLANICA IN POZDRAV PAPEŽA JA-
NEZA PAVLA II, prenos s trga sv. Petra; 12.30 BOŽIČNE
PESI. . . IN NA ZEMUl MIR LJUDEM..., 13.00 VIDEO STRA-
NI; 13.10 KONCERT IZ POSTOJNSKE JAME: SIMFONIČNI
ORKESTER RTV; 14.15 SEDMA STEZA, ponovitev; 14.35
TIHA MIŠKA; 15.25 SOVA, ponovitev KLUB PARADIŽ, 17.00
TV DNEVNIK I; 17.05 SREČNO POT CHARLIE BROWN,
18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE, 19.00 RISANKA;
19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 ZGODOVINA
VATIKANA - OD PETRA DO KONSTANTINA, 1. oddaja;
21.00 ŽIVLJENJE V BARVAH; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.20
RAY CHARLES, KONCERT OB 40-LETNICI GLASBENEGA
DELOVANJA, 2. DEL; 23.10 SOVA: POLICIJSKI ODDELEK,
KLUB PARADIŽ, ZIMSKI PARADIŽ, ZIMSKI POZDRAV Z DU-
NAJA: 0.50 VIDEO STRANI
SLOVENIJA
12.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
12.50 SVET ŠPORTA, oddaja HTV; 13.45 OSMI DAN, pono-
vitev; 15.00 Amsterdam; BOŽIČNI KONCERT, prenos; 16.10
BOŽIČNI OBIČAJI (Alpe-Jadran); 16.40 SLOVENIJA V PLE-
SU IN PESMI; 17.10 SLOVENSKA KUHINJA Z ANSAMBLOM
BRATOV AVSENIK, 1. oddaja; 17.30 REGIONALNI PRO-
GRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO 2 KOPER; 19.00 PET
MOTETOV DANIELA LAGKHNERJA; 19.15 MAGNIFICAT;
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽREBANJE LOTA; 20.05 UMETNI-
ŠKI VEČER: CARY GRANT, angleški dokumentarni film;
21.00 ŠKOFOVA SOPROGA, ameriški film (ČB); 22.45
YUTEL
HRVAŠKA I Mii^^MMrffe
9.15 POROČILA; 9.15 TV KOLEDAR; 9.25 MALI SVET, odda-
ja za otroke; 9.55 ZAGREBŠKA KATEDRALA: PONTIFIKAL-
NA MAŠA, prenos; 11.35 PRIČE PRETEKLOSTI: NAJLEPŠI
BETLEHEM NA SVETU; 11.50 POROČILA; 11.55 Rim; URBI
ET ORBI, Božična poslanica in pozdrav papeža Janeza
Pavla II. prenos s trga Sv. Petra; 12.25 Assisi: BOŽIČNI
KONCERT v cerkvi sv. Frančiška, prenos; 13.15 ZIMSKI
ŠOLSKI PROGRAM, 14.25 POROČILA; 14.30 DEKLICA
Z VŽIGALICAMI, risanka, 14.50 DOGODIVŠČINE BULLVVHI-
PA GRIFFINA, ameriški film; 16.40 ŠTEVILKE IN -ČRKE;
17.00 AMAHL IN SVETI TRIJE KRALJI, božična opera; 18.10
POROČILA; 18.10 RISANKA; 18.25 NEUBRANI PROMETNI
ORKESTER, dokumentarec; 19.20 LETEČI MEDVEDKI. 1/26
del risane serije; 20.00 BOŽIČNA ZGODBA, valižanska dra-
ma; 20.55 ŽREBANJE LOTA; 21.05 TV DNEVNIK 2; 21.30
NAVEČAR, španska nadaljevanka (3/6); 22.25 ZAGREB
VEST '90: BOŽIČNI KONCERT; 23.25 POROČILA
HRVAŠKA II
14.40 VIDEOSTRANI; 14.45 DOBER DAN; 14.55 Amsterdam:
BOŽIČNI KONCERT, SPREGLEDALI STE - POGLEJTE;
16.15 NEURESNIČENE SANJE; 17.45 ŠAHOVSKI KOMEN-
TAR, 18.00 COSBV SHOW, 18.30 ANNO DOMINI, 19.30
GLASBENI VSAKDAN; 20.00 GARFIELD; 20.10 ZGODBA ZA
LAHKO NOČ; 20.15 BOŽIČNA LAGODNOST: LUCIA ALI-
BERTI; 21.45 AVE MARIA, glasbena oddaja; 20.45 BOŽIČNI
ALF; 22.00 ANNO DOMINI; 23.00 AVE MARIA, glasbena
oddaja; 23.20 POROČILA; 23.40 KONCERT IZ FORUMA
KOPER	^
12.30 RAZISKOVALNA BAZA; 13.30 CELOVEČERNI FILM
(ponovitev); 15.00 POLNOČNICE IZ KOPRSKE STOLNICE
(ponovitev), 16.30 6. KROG - ŠPORT IZ ZAMEJSTVA (po-
novitev); 17.30 SKUPNI PROGRAM Z DRUGO MREŽO TV
SLOVENIJE - PRIMORSKI REGIONALNI PROGRAM OD-
DAJA V ŽIVO: KLEPET Z GLEDALCI, AKTUALNA DOGAJA-
NJA, REPORTAŽE, POLEMIKE, ZA ZANIMIVOSTI; 18.45 OD-
PRTA MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE; 19.20 ČAROBNA SVE-
TILKA - OTROŠKI PROGRAM: DAN NA DAN, serija; 19.50
CELOVEČERNI FILM; 21.20 ŽREBANJE LOTO; 21.25 TV
DNEVNIK; 21.35 MOD SOUAD, serija; 22.15 SMUČARSKI
TEDNIK; 23.15 OB RINGU; 00.15 ZADETKI TEDNA
AVSTRIJA I
8.50 POROČILA; 8.55 RAZTRESENI PROFESOR^ ponovitev
ameriškega filma (1966); 10.30 KATOLIŠKA BOŽIČNA MA-
ŠA; 11.55 BOŽIČNI GOVOR PAPEŽA PAVLA II. IN BLAGO-
SLOV URBI ET ORBI; 12.30 1000 MOJSTROVIN, Lorenzo
Lotto: Marija z otrokom in Sveto Katerino in Jakobom
12.40 MATERE, ponovitev; 13.25 ZAJČEK DOLGOUŠČEk'
ponovitev; 13.50 Walt Disney predstavlja: JOB BUSTERj
(Help Wanted: Kids - ameriška komedija, 1986); IS.?«
VELIKA PRIČAKOVANJA, 2. del nadaljevanke po romanu
Charlesa Dickensa; 17.00 MALI PRINC, 1. del risanke p^
knjigi Antoina de Saint-Exuperyja; 17.35 KRALJ IZ NARf^i
JE, 1/12 del nadaljevanke; 18.00 ŠPORT; 18.30 RON
TANJAj 1/6 del ljubezenske zgodbe iz današnjega Berlina
19.30 CAS V SLIKI 1, 19.50 KULTURA; 20.15 ANATOL, igrj
Arthurja Schnitzlerja, 22.40 ALFRED HITCHCOCK PREt).
STAVLJA, Mož z Juga; 23.40 NOČNI KLICI, Angel maščeva.
nje; 23.50 BOŽIČNI SPOMINI, Roland Neuvi/rith bo muzici.
ral; 0.25 EX LIBRIS
AVSTRIJA II
9.00 LUČ V TEMI; 16.00 POZNA LJUBEZEN, Večkrat nag^
jena TV igra Williama Nichoisona s Claiare Bloom in Joj.
som Ackiandom; 17.30 TEDDVBEAR, Velike živali za male
ljud; 18.00 ZAJČEK DOLGOUŠEK, risanke, 18.25 DRAGa
CENOSTI IZ AVSTRIJE, Božične jasli; 18.30 SLIKA AVSTRi.
JE; 18.55 KRISTJAN V ČASU; 18.00 AVSTRUA DANES
19.30 SKRIVNOSTI ČRNE DŽUNGLE (I mister della giungjj
nera - 1/ del italijanske nadaljevanke, 1990); 21.10 Univer-
zum: DUHOVI PRAGOZDA NA MADAGASKARJU, Odprava'
v kraljstvo Lemurjev; 21.55 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 22.05
FANTOM IŠČE SVOJEGA MOJSTRA (Murder By the Book
- ameriški film, 1986); 23.35 SREČO MORAŠ IMETI (Ple-
asure Palače - ameriški film, 1980); 1.10 EX LIBRIS
sreda 26. december
SLOVENIJA I
7.35-1.40 TELETEKST TV SLOVENIJA; 7.50 VIDEO STRA-
NI; 8.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
9.00 KLUB KLOBUK; 11.00 TV MOZAIK; 11.00 BOŽIČNA
ZGODBA; 11.50 ŽIVLJENJE V BARVAH; 12.45 DOBER VE-
ČER LJUBO DEKLE...: KVARTET DO IN HARMONIKAR
JOŽE KAMPIČ; 13.15 VIDEO STRANI; 13.30 ALICE V ČU-
DEŽNI DEŽELI; 15.05 SOVA, ponovitev POLICIJSKI ODDE-
LEK, KLUB PARADIŽ, ZIMSKI POZDRAV Z DUNAJA avstrij-
ski kratki film; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 TV MOZAIK;
17.05 SVET VULKANOV, francoska poljudnoznanstvena se-
rija (5/6); 17.30 PO SLEDEH NAPREDKA; 18.00 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE; 18.00 ODDAJA O KNJIGAH; 18.15
PRAVLJICE IZ MAVRICE: VETER PETER POTEPUH, 3. od-
daja; 18.35 VVAITAPU; 19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO;
19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 ZGODOVINA VATIKANA - OD
KONSTANTINA V NAŠ ČAS, I. del, 2. oddaja, 21.10 FILM
TEDNA; KRAMER PROTI KRAMERJU; 23.00 TV DNEVNIK 3;
23.20 SOVA: AVTOŠTOPAR, KLUB PARADIŽ, ZGODOVINA
SMEHA; 1.30 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 11=— M
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
17.10 SLOVENSKA KUHINJA Z ANSAMBLOM BRATOV AV-
SENIK, 2. oddaja; 17.30 ZORI NOČ VESELA, božične pesmi
sosednjih narodov, ponovitev; 18.30 ALPE JADRAN; 19.00
TV SLOVENIJA 2 - STUDIO MARIBOR; 19.00 POSLOVNA
BORZA; 19.15 TV RULETA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽA-
RIŠČE; 20.30 VVOLFGANG AMADE, Mozartovo potovanje
po Evropi, koprodukcijska oddaja; 22.10 SVET POROČA;
23.10 YUTEL
HRVAŠKA I-	'
9.20 POROČILA; 9.25 TV KOLEDAR; 9.30 VRNITEV »ANTI-
LOPE«, angleška nadaljevanka za otroke (1/13); 10.00 ZIM-
SKI ŠOLSKI PROGRAM; 12.00 POROČILA; 12.10 VIDEO
STRANI; 12.20 CHRISTOPHERJEVA BOŽIČNA DARILA, ri-
sanka; 14.25 GLASBA IZ ATELJEJA: W. A. Mozart; 15.10
VIDEO STRANI; 15.25 POROČILA; 15.30 TV KOLEDAR;
15.40 VRNITEV -ANTILOPE«, angleška nadaljevanka za
otroke (1/13); 16.10 ŠOLSKI PROGRAM: ORGLE; 16.40 ZA-
GREBŠKI SOLISTI IN ZBOR »ZVJEZDICE«, posnetek kon-
certa iz zagrebške katedrale; 17.40 HRVAŠKA DANES;
18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 USODE, dokumentarna
oddaja; 19.15 SNEŽENI MOŽ, risanka; 19.30 TV DNEVNIK 1;
20.00 QUO VADIŠ, ameriški film; 22.55 TV DNEVNIK 2; 23.10
POROČILA V ANGLEŠČINI, 23.20 ZNANSTVENI FORUM;
0.20 POROČILA
HRVAŠKA II
15.25 PREGLED PROGRAMA; 15.30 DOBER DAN, SPRE-
GLEDALI STE - POGLEJTE; 15.40 LETEČI MEDVEDKI:
17.00 VSAK DAN BOŽIČ; 16.05 BOŽIČNA ZGODBA; 17.30
BOŽIČNI ALF; 18.30 ANNO DOMINI; 19.30 GLASBENI
VSAKDAN; 20.00 GARFIELD; 20.10 ZGODBA ZA LAHKO
NOČ; 20.15 PETDESET PLUS; 21.25 ANNO DOMINI; 22.35
ČRNI GAD; 23.10 POROČILA; 23.30 MEGA MIK, s satelita
KOPER^^SIT	—
12.30 RAZISKOVALNA BAZA; 13.00 OB RINGU; 14.00 ZA-
DETKI TEDNA; 15.45 SMUČARSKI TEDNIK; 16.45 VVREST-
LING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET, Angl. prv.; 18.30 PRO-
GRAM V SLOVENSKEM JEZIKU, 18.45 ODPRTA MEJA;
19.00 TVD STIČIŠČE; 19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTRO-
ŠKI PROGRAM: DAN NA DAN, serija, LAUREL & HARDY,
risanke; 20.15 DRUŽINA SMITH, serija; 20.45 ČLOVEK IN
ZEMLJA, dok. oddaja, 21.15 MOD SOUAD, serija; 22.00 TV
DNEVNIK; 22.15 U, S. A. ŠPORT. 23.15 OB RINGU; 00.15 U.
S. A. ŠPORT
AVSTRIJA
9.00 POROČILA; 9.05 ZAJČEK DOLGOUŠEK, ponovitev;
9.30 VELIKAN (Giant - ameriški film, 1955); 12.40 RAJI
ŽIVALI, Ob jezeru tisoč flamingov; 13.00 ROŽNATI PANTER
(The Pink Panter - ameriški film, 1963); 15.20 VELIKA
PRIČAKOVANJA, 3.-zadnji del nadaljevanke; 17.00 MALI
PRINC, 2.-zadnji del risanke; 17.35 KRAU IZ NARNIJE,
Edmund in lažna kraljica; 18.00 MALI PRINC PRIHAJA IZ
AMERIKE; 18.30 RON IN TANJA, 2. del ljubezenske zgodbe
iz Berlina; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.50 ŠPORT; 20.15 ZVEZ-
DE V MANEŽI, 28. cirkuška predstava v dobro ostarelih
umetnikov in novinarjev v miinchenskem cirkusu Krone
22.10 Teleskop; SINOVI UPORNIKOV Z LADJE BOUNTv!
Samotni dediči Fletcherja Christiana; 22.55 LIEDERABEND
ALFREDA KRAUS, posneto v salzburški veliki festivalni hiš!
junija 1990; 0.20 ALFRED HITCHCOCK PREDSTAVUA, Odi
prto okno; 0.45 POROČILA
AVSTRIJA IIS^ssF^^
9.00 POROČILA; 9.05 BALON HAČIJA BRAČIJA, igrica po
slavni otroški knjigi; 9.35 POBOŽNA HELENA, Otto Schenk
bo bral VVilhelma Buscha; 10.10 VESEUE DO GLASBE
Rudolf Buchbinder bo igral Mozarta; 11.00 KONCERT ZA
DKNO IN UHO, 20 grajskih koncertov na čeških, slovaških
n avstrijskih gradovih, 12.00 OTROŠKE SANJE IZ PLOČE-
i/INE, Igrače od 1830 do 1914; 13.00 FENOMEN MARIA
DALLAS; 14.35 RIS STOPI NA POT (Sovjetski film, 1982)
15.45 V GOSPODOVEM LETU (Avstrijski film, 1950) ČB
17.15 AVSTRIJSKA BAROČNA SLAVA; 18.00 ŠPORT; 18.30
3LIKA AVSTRIJE; 18.55 KRISTJAN V ČASU; 19.30 SKRIV-
MOST ČRNE DŽUNGE (I misteri della giungla nera - 2. del
nadaljevanke, 1990); 21.20 I AM FROM AUSTRIA, glasbena
groteska z Rainhardom Fendrichom; 22.10 ARCHIE IN HAR-
RY (Tough Guy - ameriški film, 1986); 23.55 ODLOČILNI
LET (Wings of Fire - ameriški film, 1967); 1.30 POROČILA
četrtek 27. december
SLOVENIJA I- -t:—
7.35-1.00 TELETEKST TV SLOVENIJA; 7.50 VIDEO STRA-
NI; 8.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
9.00 KLUB KLOBUK; 11.00 TV MOZAIK; 11.00 ALPE JA-
DRAN; 11.30 ZAKON V LOS ANGELESU; 12.15 NAMESTO
KOGA ROŽA CVETI, KONCERT VLADA KRESLINA za AM-
NESTY INTERNATIONAL, ponovitev 1. dela; 13.00 TARZA-
NOVA VELIKA PUSTOLOVŠČINA; 14.30 ALPE JADRAN, po-
novitev; 15.00 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.30 SOVA, ponovitev
AVTOŠTOPAR, KLUB PARADIŽ; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05
MUPPET SHOW: VICTOR BORGE; 17.30 VESELI PARIZ
(BARIŠNIKOV PARIZU); 18.00 SPORED ZA OTROKE IN
MLADE; 18.00 OD OBZORJA DO OBZORJA; 18.15 PRAVLJI-
CE IZ MAVRICE: O BOBENČKU IN PALIČKAH, 4. oddaja;
18.30 VVAITAPU; 19.00 RISANKA; 19.10 TV OKNO; 19.15
DOBRO JE VEDETI; 19.30 TV DNEVNIK 2; 10.25 ZGODOVI-
NA VATIKANA: O KONSTANTINA V NAŠ ČAS, 11. del, 3.
oddaja; 21.05 TEDNIK; 22.05 VOJNE USODE; 23.10 TV
DNEVNIK 3; 23.30 SOVA: VSE RAZEN UUBEZNI, KLUB
PARADIŽ; 0.50 VIDEO STRANI
SLOVENIJAM
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
17.10 SLOVENSKA KUHINJA Z ANSAMBLOM BRATOV AV-
SENIK, 3. Oddaja; 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLO-
VENIJA - STUDIO UUBLJANA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
DANES V SKUPŠČINI; 20.50 SPLIT: KOŠARKA: POP 84
- reprezentanca Evrope, prenos 2. polčasa; 21.30 DIVJI
SVET ŽIVALI, angleška pljudnoznanstvena serija (8/14);
22.00 VEČERNI GOST: dr. FRANC ROZMAN IN BOGOMIL
GERLANC: 22.45 RETROSPEKTIVA: KOMEDIJA NA SLO-
VENSKEM ODRU; 23.20 YUTEL
HRVAŠKA I-
9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 SKRIVNOSTNO
PISMO: TV nadaljevanka za otroke (1/3); 10.00 ZIMSKI ŠOL-
SKI PROGRAM; 12.00 POROČILA; 12.10 VIDEO STRANI;
12.20 BALADA O DINGUSU MAGGEJU, AMERIŠKI FILM;
13.50 SATELITSKI PROGRAM; 14.55 HRVAŠKI PISCI NATV
EKRANU: Z Bajsič: PRIJATEUI; 16.10 VIDEO STRANI;
16.25 POROČILA; 16.30 TV KOLEDAR; 16.40 SKRIVNSOT-
NO PISMO, TV nadaljevanka za otroke (1/3); 17.10 LJUBITE-
Ul NARAVE: ROBIN BAKER in JAN MATHER, poljudnoz-
nanstvena serija; 17.40 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE
IN ČRKE; 18.45 KAPITANI IZ OREBIČA, dokumentarni film;
19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00 SPEKTER, politični magazin;
21.05 KVIZOTEKA; 22.25 TV DNEVNIK 2; 22.45 POROČILA
V ANGLEŠČINI; 22.50 J. S. Bach: BOŽIČNI ORATORIJ;
23.55 POROČILA
HRVAŠKA II
15.05 VIDEOSTRANI; 15.10 DOBER DAN, SPREGLEDALI
STE - POGLEJTE; 15.20 ŠAHOVSKI KOMENTAR, 15.40
QUO VADIŠ; 18.30 ANNO DOMINI; 19.30 GLASBENI VSAK-
DAN; 19.55 Split: KOŠARKA: POP 84 - selekcija Evrope,
prenos; 21.30 TUDI TO JE ŽIVLJENJE; 22.50 ANNO DOMINI;
23.50 POROČILA; 0.10 SHOVV ARSENIA HALLA; 1.10 GLE-
DALIŠČE RAYA BRADBURYJA
KOPER
12.30 RAZISKOVALNA BAZA; 13.00 U. S. A. ŠPORT; 15.45
OB RINGU; 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGO-
MET - MEDNARODNA TEKMA; 18.30 PROGRAM V SLO-
VENSKEM JEZIKU; 18.45 ODPRTA-MEJA; 19.00 TVD STI-
ČIŠČE; 19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PRO-
GRAM: VVOOBINDA, serija; 19.50 AKTUALNA TEMA: 20.30
»TUTTI FRUTTI« - glasbena oddaja. Vodi: Alex Bini; 21.30
TV DNEVNIK; 21.40 MOD SOUAD, serija; 22.30 EVROPSKI
GOLI, oddaja o nogometu; 23.15 08 RINGU; 00.15 »VELIKI
TENIS«
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA; 9.05 AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO OD
1945 DO DANES, 3. del: »Zasedeno« gospodarstvo; 9.50
1000 MOJSTROVIN, Gustave Caillebotte: »Pariz, poulični
prizori v dežju; 10.00 ZEMLJA IN UUDJE; 10.30 MICHE-
LANGELO, ponovitev 1. dela TV filme (1990); 12.10 KLUB
ZA SENIORJE, ponovitev; 13.00 POROČILA; 13.10 15 MI-
NUT DO POLNOČI (Nemški kratki film, 1939) ČB^ 13.30
ZAJČEK DOLGOUŠEK, ponovitev; 13.55 PREVROČA KO-
PEL (The Ladies' Man - ameriška komedija, 1961); 15.30
Otroški program; 15.35 PERRINE, Na cilju dolgega potova-
nja, zadnji del risane serije po romanu Brezdomci Hectorja
Malota; 16.00 AM. DAM, DES; 16.20 »JAZ IN TI« ZIMSKE
IGRE, Zimski šport; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 »JAZ
TI« ZIMSKE IGRE; 17.35 KRAU IZ NARNIJE, Edmund v ro-
kah Bele čarovnice; 18.00 UPORABNO, stari praznični otji,
čaji; 18.30 RON IN TANJA, 3. del ljubezenske zgodbe
Berlina - igrata: Leandro Blanco, Alexandra Henkel; 19.21
ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 20.00 ŠPORT; 20.1S
VESELO POZIMI, zabavnoglasbena oddaja Petra Frohlicha
21.45 KULINARIKA; 21.50 POGLEDI S STRANI; 22.00 MA
NEKENKA IN VOHLJAČ (Moonli^hting - uvodni film k ame
riški seriji, 1985); 23.35 POROČILA; 23.40 MAFIJEC (Ne
ško-italijanski film, 1972); 1.00 POROČILA
AVSTRIJA II
14.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Kurt Reschek; 15.00
TISTA STVAR JE, kviz - štirje znani kandidati ugibajo
pojme, ki jih opišejo otroci; 15.45 MORITI JE LAHKO (Mur-
der Is Easy - ameriško-britanska kriminalka, 1982); 17.15
NEBU NAPROTI, 11. del; Tekmeci na atlantski ruti; 18.00
ZAJČEK DOLGOUŠEK, risanke; 18.30 VVURLITZER; 19.00
LOKALNI PROGRAM; 19.30 SKRIVNOSTI ČRNE DŽUNGLE
(I misteri della giungla nera - 2. - zadnji del nadaljevanke,
1990); 21.10 KAJ SE SMEJITE? 1. del kabarta z besedir
Karla Farkasa.Fritza Grunbauma, Otta Reutterja in Huga
VVienerja; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 ŠPORT; 0.00 PORO-
ČILA
petek 28. december
SLOVENIJA I
7.35-12.10 in 13.40-0.45 TELETEKST TV SLOVENIJA; 7.50
VIDEO STRANI; 8.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI
PRENOSI; 9.00 KLUB KLOBUK; 11.00 TV MOZAIK: VOJNE
USODE; 12.00 VIDEO STRANI; 13.55 VIDEO STRANI; 14.05
SVOJEGLAVI WILSON; 15.30 SOVA. ponovitev VSE RAZEN
LJUBEZNI, KLUB PARADIŽ; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 TV
MOZAIK: TEDNIK, ponovitev; 18.10 SPORED ZA OTROKE
IN MLADE; 18.10 PRAVLJICE IZ MAVRICE: ČARODEJNI
DIMNIKAR, 5. oddaja; 18.30 VVAITAPU; 19.00 RISANKA;
19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.59 ZRCALO TED-
NA 20.20 MEDNARODNA OBZORJA: ROMUNIJA
1989-1990; 20.55 ZAKON V LOS ANGELESU; 21.45 TV
DNEVNIK 3; 22.05 OD OBZORJA DO OBZORJA; 22.20 SO-
VA: DRUŽINSKE VEZI, ARHITEKTURNI SPOMENIKI BRNA,
MELVIN IN HOVVARD; 0.35 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II ^^ ........-
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
17.10 SLOVENSKA KUHINJA Z ANSAMBLOM BRATOV AV-
SENIK, 4. oddaja; 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLO-
VENIJA - STUDIO MARIBOR: TELE M; 19.00 PRIŠEL ČAS
JE KROG BOŽIČA, oddaja z ansamblom Slovenija in alp-
skim kvintetom, ponovitev; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽA-
RIŠČE; 20.30 OCI KRITIKE; 21.10 GALA KONCERT ČAJ-
KOVSKI, ponovitev; 23.10 SKUPŠČINSKA KRONIKA
HRVAŠKA I ^
9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR, 9.30 KAPETAN GRO IN
VOJAKI PRIHODNOSTI, zadnji del ameriške nanizanke;
10.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM; 12.00 POROČILA; 12.10
VIDEO STRANI; 12.20 ŠKOFOVA SOPROGA, ameriški film;
14.05 SHAKESPEARE NA TV: JULIJ CEZAR; 16.10 VIDEO
STRANI; 16.25 POROČILA; 16.30 TV KOLEDAR; 16.40 KA-
PETAN GROM IN VOJAKI PRIHODNOSTI, zadnji del ameri-
ške nanizanke; 17.10 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA; 17.40 HR-
VAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 POLNA
HIŠA, ameriška nanizanka (2/13); 19.10 SNEŽENI MpZ, ri-
sanka; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00 MOJE NAJLJUBŠE LE-
TO, ameriški film; 21.40 FOLKLORNI ANSAMBEL JOŽA
VLAHOVIČ v Clevelandu; 22.30 TV DNEVNIK 2; 22.50 PO-
ROČILA V ANGLEŠČINI; 22.55 SLIKE ČASA, oddaja o kultu-
ri; 23.55 POROČILA; 0.00 BALADE PETRICE KEREMPUHA,
koncert
HRVAŠKA II
16.15 VIDEOSTRANI; 16.20 DOBER DAN, SPREGLEDALI
STE - POGLEJTE, 16.30 GLEDALIŠČE RAYA BRADBURY-
JA; 17.00 KOMEDIJA; 17.30 SHOVV ARSENIA HALLA; 18.30
ANNO DOMINI; 19.30 GLASBENI VSAKDAN: HARD ROČK
CAFE; 20.00 GARFIELD; 20.10 ZGODBA ZA LAHKO NOČ;
20.15 ŠTIRJE VOGALI, ENA KROGLA; 21.00 BIBLIJA; 21.50
URBSFOBILLA; 22.20 ALF, 23.00 NOVA DOBA; 23.15 PO-
ROČILA; 23.35 LOVEJOY, 0.35 HOROSKOP; 0.50 VOJNA IN
SPOMINI
KOPER
12.30 RAZISKOVALNA BAZA; 13.00 EVROPSKI GOLI, odda-
ja o nogometu (ponovitev); 14.00 »VELIKI TENIS«; 15.45 OB
RINGU; 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET
-	MEDNARODNA TEKMA; 18.30 PROGRAM V SLOVEN-
SKEM JEZIKU; 18.45 ODPRTA MEJA. 19.00 TVD STIČIŠČE;
19.20 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM: DAN
NA DAN, serija, BOBEN DON CHUCK, risanke; 20.00 DOK.
ODDAJA; 20.30 SKAG - TV nanizanka - zadnji del; 21.15
MOD SOUAD, serija; 22.00 TV DNEVNIK; 22.15 BASKET
-	ASISST; 22.45 SUPERVOLLEY; 23.15 IZBOR ŠPORTNIH
ODDAJ; 00.15 NOGOMET - MEDNARODNA TEKMA
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in ZAJČEK DOLGOUŠEK, ponovitev; 9.30
AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO OD 1945 DO DANES, 4.
del: Vzpon iz krize; 10.30 MICHELANGELO, ponovitev 2.
- zadnjega dela TV filma (1990); 12.15 OREL IN LEV, 1. del:
Ko je bila Avstrija še pri Češki - in obratno; 13.00 POROČI-
LA; 13.10 V ZMAJEVI DEŽELI, Hongkong in njegov živalski
svet; 13.55 SANČO IN PANSA, risanka; 14.00 DEŽELA PAND
(Hongkonški film, 1982); 15.00 Otroški program; 15.35 AL-
FRED J. KVVAK, Duh iz steklenice, risanka; 16.00 AM, DAM,
DES; 16.20 »JAZ IN TI« ZIMSKE IGRE, Film in televizija;
16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 »JAZ IN TI« ZIMSKE IGRE, 2.
del; 17.35 KRALJ IZ NARNIJE, AIsan zlomi led - po otroški
knjigi C. S. Lewisa; 18.00 TO JE OSTALO OD DVOGLAVE-
GA ORLA, Češki gradovi; 18.20 NOVO V KINU, film in
njihove zvezde; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11;
19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 PRIMER ZA DVA, Črne
ovce; 21.20 MANEKENKA IN VOHUAČ, Morilci med sabo;.
22.10 POGLEDI S STRANI; 22.20 TRAILER, Leto 1990 - ve-
like uspešnice; 22.50 MED OPOLDNE IN TRETJO URO
(From Noon Till Three - ameriški film, 1975); 0.30
V KREMPLJIH GOSPE SIN (Madame Sin - britanski film,
1971); 1.55 POROČILA
AVSTRIJA II	2
13.55 KRAKAVSKA POLONEZA, Obisk v Krakavu; 14.55
PENEČI SE CIANID (Sparkling Cyanide - ameriška krimi-
nalka, 1983); 16.25 BORZNA POROČILA; 16.40 BOGATAŠI-
NJA (A VVoman of Substance - 2. del angleške nadaljevan-
ke, 1984); 17.30 ČUDOVITE SLIKE IZ ŽIVALSKEGA SVETA.
Skrivnostni jež; 18.00 ZAJČEK DOLGOUŠEK, risanke; 18.25
DRAGOCENOSTI IZ AVSTRIJE, božične jasli; 18.30 VVUR-
LITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1:
19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DEŽELA GORA, Med
ledeniki na Grenlandiji; 21.00 1990 - LETNI PREGLED
INFORMATIVNE REDAKCIJE; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25
ŠPORT, 22.50 BOŽIČ Z DAME EDNO MEGASTAR, najbolj
nori show na svetu; 23.50 ORKESTER, video umetnost
GREMO V KINO
KINO UNION
do 20. 12.: BRATSKA KRI
- ameriški film
od 21. do 24. 12.: BREZ IZ-
HODA - ameriški film
od 25. 12.: MEHUR MORI-
LEC - ameriški film
KINO MALI UNION
do 22. 12.: VRNITEV V PRI-
HODNOST II. del - ameri.ški
film
od 24. 12.: NEVARNA VRO-
ČINA - ameriški film
KINO METROPOL
do24. 12.: KONAN I.del-an-
gleški film
do 20. 12.: HAVAJI - ameri-
ški film
od 21. 12.: POPOLDANSKE
SLASTI - ameriški film
od 25. 12.: DVOJČKA - ame-
riški film
Matineje
22.	12.: DVOJČKA-ameriški
24. 12.: PROGRAM RISA-
NIH FILMOV
26. 12.: WILLOW - ameriški
KINO DOM
do 20. 12.: NADINA - ameri-
ški film
do 24. 12.: MORSKI VOLKO-
VI - ameriški film
od 25. 12.: NORE ZGODBE
BARONA MUNCHAUSENA
- angleški film
KINO DOM - Mladinski program
od 21. do 24. 12.: NEKOČ JE
BIL SNEŽAK - jugoslovan-
ski film
KINO VOJNIK
23.	12.: IZ SVOJE KOŽE NE
MOREŠ - ameriški film
KINO ŠENTJUR
22. in 23. 12.: SOLARNI BO-
JEVNIKI - ameriški film
KINO ŠMARJE
20.	in 23. 12.: ČLOVEK IZZA
REŠETK - ameriški film
21.	in 22. 12.: KRVAVA
SLED - ameriški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
20.	in 21. 12.: SENATOR IN
STRIPTIZETA - ameriški
22.	in 23. 12.: DOBRO JU-
TRO VIETNAM - ameriški
24. in 25. 12.: ALIBI ZA
UMOR - ameriški film
Nočni kino
21.	in 22. 12.: DEBBY OSVA-
JA DALAS - ameriški film
KINO DOM MOZIRJE
20. 12.: KO JE HARRY SRE-
ČAL SALLY - ameriški film
22.	in 23. 12.: MANIJAK
- ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
22. in 23. 12.: LOV NA DRA-
GULJE - ameriški film
26.12.: MAŠKARADA-ame-
riški film
KINO LJUBNO
22.	in 23. 12.: WALL STREET
- ameriški film
KINO ZREČE
19.	12.: KUDUZ - jugoslo-
vanski film
20.	12.: ČUDEŽNI GOZD
-jugoslovanski film
20.	12.: LJUBEZENSKA ŠO-
LA - nemški film
21.	12.: ŠOFER GOSPODIČ-
NE DAISV - ameriški film
23.	12.: UMRI POKONČNO
II. del - ameriški film
25. 12.: MOJE PESMI MOJE
SANJE - ameriški film
KINO VELENJE
20., 21. in23. 12.: DICKTRA-
ČY - ameriški film
21. in 22. 12.: TEŽKO GA JE
UBITI - ameriški film
24. 12.: SAMO ZA TVOJE
OČI - angleški film
26. 12.: BEN HUR-ameriški
KINO ŠOŠTANJ
23.12.: TEŽKO GA JE UBITI
- ameriški film
24. 12.: DICK TRAČY - ame-
riški film
OBVESTILO
Skupnosti stanovalcev in stanovalce Občine Celje
obveščamo, da v času BOŽIČNIH PRAZNIKOV 22,
23, 24 in 25. 12. 1990 ter NOVOLETNIH
PRAZNIKOV 29. 30, 31. 12. 1990 in 1. in 2. I. 1991
organiziramo dežurno službo
za večja intervencijska popravila na instalacijah
vodovoda, hidroforjih in dvigalih.
Informacije o eventuelni potrebi sporočite na telefon
29-245 od 7. do 11. ur, Šlandrov trg 3.
informacije
20. december 1990 - stran 33
SLOVENSKA ZADRUŽNA
KMETIJSKA BANKA, d.d. UUBUANA
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 4
ZDAJ IN V PRIHODNJE
VAŠA BANKA
Bančne storitve vam nudi po sodobnih načelih
poslovanja.
Nadaljuje tradicijo nekdanjih zadružnih posojilnic,
hranilnic in navezanost na slovensko zemljo.
T daje najugodnejše pogoje varčevanja
T sproti prilagaja obrestne mere ceni kapitala na trgu
▼ upokojencem nudi prejem pokojnin na hranilne knjižice
T zagotavlja popolno varnost naložb
T ima razširjeno poslovno mrežo po Sloveniji. Hranilno
kreditne službe pri kmetijskih zadrugah so tudi njena
blagajniška mesta, kjer lahko vsi varčevalci odpirajo
hranilne knjižice banke ter vlagajo in dvigujejo sjoje
prihranke
Letne obrestne mere od 10.12.1990 dalje:
DOBA VEZAVE	OBR. MERA
VSE DOBRE GOSPODARJE VABI BANKA
K VPISU IN VPLAČILU DELNIC
v poslovalnici na Miklošičevi 4 v Ljubljani in na vseh
sedežih HK^ -v Sloveniji^ kjer dobite tudi vsa pojasnila.
V prodaji so redne (upraviteljske) delnice po nominalni
vrednosti 20.000^00 din in prednostne delnice po nominalni
vrednosti 1,000,00 din,
Nakup delnic vam omogoča upravljanje v banki^ ugodnost
pri najemanju kreditov in solidne dividende,
KDOR DOBRO SEJE DOBRO ZANJE
▼ ▼ T T T
ZADRUŽNA BANKA JE PRAVA KAŠČA ZA
SADOVE VAŠEGA DELA IN PRAVA BANKA
ZA DOBRE GOSPODARJE
Zgornja Savinjska dolina v sliki m besedi:
Matevž Lenarčič -fotografija	dr. Anton Ramovš - geološka preteklost
dr. Anton Zunter - uvodne misli	dr. Ljerka Godicl - rastje
Aleksander Videčnik ~ zgodovinski in etnografski oris	Jože SvetUčič - živalski svet
-	208 strani velikega formata (24 X 30 cm)
-	160 izvrstnih barvnih fotografij na umetniškem papirju
-	150 strani zanimivega teksta
-	trda vezava
-	zaščitni ovitek
-	cena 790,00 din
-	plačate lahko tudi v dveh obrokih, prvi obrok po povzetju
-	Novoletni popust 600,00 din po povzetju
-	del dobička je namenjen ljudem ob Zg. Savinji pri odpravi posledic poplav.
v Sloveniji je nekaj območij, kjer je skoncentriranega veliko naravnega in kulturnega
bogastva. Eno izmed njih je gotovo Zgornja Savinjska dolina, ki po svoji lepoti in naravni
ohranjenosti predstavlja biser slovenske zemlje.
Valovi masovnega, ekološko vprašljivega turizma in uničujoče industrije so to dolino k sreči
zgrešili. Ostala je vrsta neokrnjenih krajinskih prizorišč in pokrajina z bogato naravno m
kulturno dediščino.
Zgornja Savinjska dolina bo v knjigi predstavljena tudi z besedo; Uvodno besedo je pripravil
dr. Anton Žunter. korake v preteklost nastanka doline nam bo pokazal prof. dr. Anton
Ramovš, zgodovino kulture in narodopisne zanimivosti je pripravil Aleksander Videčnik.
, Jože Svetličič prikazuje etično razmerje med človekom in živaljo, prof. dr. Ljerka Godicl pa
sistematično predstavi rastlinstvo Zgornje Savinjske doline.
Tekst v knjigi bo preveden tudi v angleški in nemški jezik.
Lepote pokrajine ob Zgornji Savinji lahko postanejo tudi vaše
EPSI d. o. o.
Izkoristite priložnost in pohitite z naročilom.
Knjigo Zgornja Savinjska dolina lahko naročite po pošti na naslov
EPSI, Novi dom 26!a, 61420 TRBOVLJE,
ali po telefonu vsak dan na številko (0601) 22-630.
PH 90.000
NAROČILNICA
Naročam knjigo
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA po ceni 790,00 din
Plačal(a) bom:
-	v enem obroku 600,00 din - po povzetju Novoletni popust
-	v dveh zaporednih mesečnih obrokih - prvi obrok po povzetju
Priimek:_^_ Ime:-
Naslov:__—----
Pošta:_^ št___
Reg. št. os. izk.:_ Izdane pri:-
Leto rojstva:__—-------
Naročilnica zavezuje naročnika in založnika. Morebitne spore rešuje sodišče v Trbov-
ljah.
EPSI d. o. o., Novi dom 26fa, 61420 Trbovlje
Datum:	Podpis:
34. stran r- 20. december 1990
informacije
DRŽAVNA ZALOŽBA
SLOVENIJE
LJUBLJANA, d.d.
61000 Ljubljana,
Mestni trg 26
K sodelovanju vabinno
pogodbene sodelavce za prodajo
papirniškega blaga
Kandidati naj pisne ponudbe pošljejo v osmih dneh
po objavi na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENI-
JE, kadrovski oddelek, Ljubljana, Mestni trg 26.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15
dneh.
ZLATARNA CELJE
Kersnikova ul. 19, 63000 Celje
pooblaščena za prodajo poslovnih prostorov
OBJAVLJA
ponudbo za nakup opremljenih poslovnih
prostorov v Celju, Ul. 29. novembra 34.
Poslovni prostori so v dvonastropni hiši, v prvi etaži
in se sestojijo iz desetih prostorov v skupni izmeri
112m^, s pripadajočimi kletnimi prostori in garažo
v skupni izmeri 54 m^.
Začetna cena celotne prodajne površine znaša
175.000 DEM v dinarski protivrednosti na dan pla-
čila.
Pravico do nakupa imajo vse pravne in fizične osebe.
Prodaja se vrši na osnovi ponudbe v zaprti kuverti.
Poslane ponudbe se bodo obravnavale 15. dan po
objavi prodaje poslovnih prostorov v dnevnem časo-
pisu.
Eventuelni davek na promet z nepremičninami in vse
ostale stroške prenosa lastništva nosi kupec.
Vsi zainteresirani kupci naj svoje ponudbe pošljejo
na naslov: Zlatarna Celje p.o., Kersnikova ul. št. 19,
63000 Celje, s pripisom »Ponudba Divjak«.
Dodatne informacije lahko zainteresirani kupec dobi
na telefonski št.: 31-711, int. 242.
CE VERJAMETE V SVOJE
SPOSOBNOSTI
IN STE PRIPRAVLJENI BITI
NAGRAJENI ZA SVOJE DELO,
vas vabimo, da se odzovete na naš razpis.
V redno delovno razmerje želimo sprejeti
dva komercialista za prodajanje
blaga nežlvilskega porekla.
Delo bo pretežno terenskega značaja.
Pogoji: - pet let delovnih izkušenj na komercialnih
opravilih
-	vozniški izpit B kategorije za upravljanje kombija
oz osebnega avtomobila
-	trajanje delovnika podrejeno zahtevam delovnih
obveznosti
-	štiri mesece poizkusne dobe
Kandidate prosimo, da se predstavijo z življenjepi-
som in sicer s poudarkom na svojih delovnih izkuš-
njah.
Jamčimo osebni dohodek 1.500-3.000 DM.
Povabilo na razgovore pošljemo v 14 dneh po objavi.
FISHER, d.o.o.
P.O.B. 219
63000 CELJE
Keramična industrija Liboje
- Celje
Po sklepu koordinacijskega odbora z dne 19. 11.
1990 razpisujemo
JAVNO LICITACIJO
Za odprodajo:
POČITNIŠKE PRIKOLICE - MALIČ
IMV Adria CZ LA II., LETO
IZDELAVE 1984,
prva registracija dne 11.4. 1985
IZKLICNA CENA 20.000,00
Interesenti, ki želijo sodelovati na licitaciji, morajo
pred pričetkom licitacije vplačati varščino v višini
10% od izklicne cene, pri blagajni Kermične industri-
je Liboje.
Javna licitacija bo dne 10. 1. 1991 s pričetkom ob
10.00 uri na dvorišču Keramične industrije Liboje.
V ceni ni vračunan prometni davek, ki se obračuna
naknadno.
Ogled osnovnih sredstev je možen 2 uri pred pričet-
kom javne licitacije.
Licitacijska komisija
OBČINA ŽALEC
Občinski inšpektorat
ponovno razpisuje
prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
gradbenega inšpektorja in
inšpektorja za ceste
z zahtevano visoko strokovno izobrazbo gradbene
smeri, petimi leti delovnih izkušenj ter strokovnim
izpitom
- imenovanje velja za štiri leta
Kandidati morajo izpolnjevati še posebne pogoje iz
4. člena zakona o delavcih v državnih organih (Urad-
ni list RS, št. 15/90). Pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev pošljite na kadrovsko službo
upravnih organov občine Žalec v 8. dneh od razpisa.
0 izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po pote-
ku razpisa.
Družbeno podjetje
FINOMEHANIKA CELJE p.o.
Vodnikova 9, Celje
vabi k sodelovanju
trgovskega potnika
za območje republike Slovenije in republike Hr-
vaške
OPIS DEL:
-	prodaja birotehničnih, računalniških, elektroteh-
ničnih in elektronskih aparatov
-	prodaja rezervnih delov in potrebščin za navedene
aparate
-	prodaja pisarniškega materiala in šolskih po-
trebščin
-	svetovanje kupcem, inženiring
POGOJI:
-	višja ali srednja izobrazba ekonomske, komercial-
ne ali elektrotehnične smeri
-	4 do 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih
-	poznavanje birotehnične, računalniške in elek-
tronske opreme
-	vozniški izpit B kategorije in lastno osebno vozilo
Prijave za sodelovanje pošljite v roku 8 dni po objavi
na naslov: FINOMEHANIKA CELJE, Vodnikova 9,
Celje.
93,7 MHz
VELIKI RADIJSKI BAZAR
Radio Šmarje
pri Jelšah
TRGOVSKO IN PROIZVODNO POOJETjE p o CELJ€
AVTOTIEHKMKA
Generalni
pokrovitelj
Sodelujte v decembrski akciji!
Odgovorite na zastavljena vprašanja pokroviteljev in vsak dan poslušajte spo-
red Radia Šmarje. Na kupon z izpolnjeninni odgovori napišite svoj polni naslov
in ga pošljite na naslov: Uredništvo Radia Šmarje, 63240 Šmarje pri Jelšah. Na
ta način boste sodelovali v velikem javnem nagradnem žrebanju, ki bo 28.
decembra, ob 19. url v Kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah z neposrednim
radijskim prenosom.
Nagrade: osebni avtomobil, plinski kotel za centralno ogrevanje, predsoba,
barvni TV sprejemnik, 7-dnevno letovanje ob morju, vikend paketi, bančni
depozit v višini 5.000,00 din, keramika, avtomobilske gume, 10kg hlebec
GAUDA sira, popusti pri nakupu različnega blaga in še 100 zanimivih in
praktičnih nagrad.
Naštejte tri prevozna sredstva (tudi brez lastnega
AVTOTIEI-INIKA pogona), ki jih prodajajo poleg osebnih avtomobilov.
CIBDC d o o
» Trgovsko prevozno podjetje
♦ Trgovina na debelo in drobni
' Iziioz - Uvoz
Naštej vsaj 3 osnovne dejavnosti podjetja CIBIX iz Prožin-
ske vasi 6 pri Štorah
Mešičev butik MONI je odprt na nadmorski višini cca.
1.500 metrov. Kje je to?
MEŠIČ d o. O. TRGOVINA NA
DROBNO IN DEBELO Leveč
Tel 063/27-100. f»x 063/27-820
Naštejte 3 prodajne skupine Slovenijalesa iz Celja Medlog
18
LESNI IN GRADBENI MATERIALI
LEVEČ
MEIU ^ mj\GOmi OIENTIER CIEI.JI:
Naštej vsaj 3 okuse AS AN A čajev
Vpišite nedeljski delovni
čas Blagovnice Zreče v
decembru
Ime in priimek:.
Naslov:_
LESNA INDUSTRIJA
Lesna Industrija BOR Laško
vam za predplačila do 31. 12. 90.
nudi
30% nevoletni popust_
za vse pohištvene programe
Nudijo tudi možnost obročnega plačila.
Posebej priporočajo porogram ALEA, ki je
prvi nosilec blagovne znamke za kakovost.
K nakupu vabijo v lastno industrijsko prodajalno
v Laškem in v tovarni.	SREČNO 1991!
POSLOVNI VODIČ CELJSKE REBIJE 91'
1.000 PREPOTREBNIH PODATKOV PREGLEDNO
RAZDEUENIH PO MESTIH, DEJAVNOSTIH;
PODDEJAVNOSTI
naslovi, podjetij, trgovin, butikov, restavracij, uslužnostnih
servisov - njihove telefonske številke - delovni čas
NAKLADA 10.000 IZVODOV	Dan Izida: 26. februar 1991
PODJETNIKI!
Nudimo vam vpis vaše dejavnosti v poslovni vodič.
Obiščemo vas takrat, ko boste to vi želeli. Kdor izpolni
naročilnico za poslovni sestanek, mu vpis dejavnosti
z naslovom, telefonsko številko in delovnim časom
nudimo po reklamni ceni 200,00 din.
PODJETNIKOM, KI BODO OGLAŠEVALI V FEBRUARSKI
ŠTEVILI ARGUMENTA NUDIMO VPIS V POSLOVNI VODIČ
BREZPLAČNO!
Razmislite, pokličite, povabite nas na razgovor.
Informacije na naslov: VOLF d.o.o., Celje, Ljubljanska 56, tel. 27-614.
informacije
20. december 1990 - stran 35
Posebna akxija NT&RC
VERIGA NAJBOLJŠIH
V akeiji so še sodelovali:
Samopostrežna trgovina z mešanim blagom
NADI
v Šmarjeti 5, ŠKOFJA VAS,
vabi k nakupu živil, šolskih potrebščin, stekle-
nih izdelkov, igrač, kozmetike, modnih dodat-
kov, krmil, hrane za male živali.
Odprta je vsak dan od 8. do 19. ure, tudi ob
sobotah in nedeljah!
prodaja in aranžiranje daril
V Laškem edino v Iridi ponujamo:
Moško kolek€iio BRUT
v iridi pa lahko dobite tudi:
-	žensko kozmetiko Gemey in LOREAL PLENITUDE
-	moško in žensko kolekcijo za lase HENNA PLUS
-	posebna krema proti staranju - LIPOSOMES
-	otroška kozmetika Tom in Jerry
-	darila, šamponi, kreme, praški, toaleta, itd.
Irena Zdolšek
Valvazorjev trg 8, Laško
Mini market in Vinoteka
»ABAKS«
Ozka ulica 4 in Zagata 1/a (pri Radiu Celje)
Odprto vsak dan od 6. do 23. (tudi ob nedeljah,
novoletnih in božičnih praznikih)-
Posebnost: Izredno nizke cene slovenskih buteljč-
nih vin. Ob božičnih in novoletnih praznikih smo
^ pripravili posebno ponudbo
O kakovosti in nizkih cenah se prepričajte sami
Mini Market in Vinoteka »ABAKS« vas vabi k na-
kupu.
JOŽICA RAJH
TITOVA 21
63270 LAŠKO
Tel. 731-516
V Laškem imajo ježka, ki ne pika,
temveč ponuja:.
TRGOVINA »JEŽEK« na Titovi 21, Laško
je odlično založena s prehrambenimi artikli,
pijačami, 4-litrskimi mehčalci, praški, in tre-
nutno: z novoletnimi in božičnimi darili
ter še: super prodaja Simpotexa (talne obloge
za kopalnico)
TRGOVINA »DIADEM«
Maja REPNIK
Kidričeva 1, Rogaška Slatina
-	zlato, srebro, ročne in stenske ure
-	parfumi - tudi uvoženi
UVOZ IZ ITALIJE
zlati in srebrni prstani, zapestnice, ogrlice,
verižice, uhani - cene konkurenčne
Delovni čas: od 9. do 18. ure, sobota od 9. do
13. ure.
RR ŽALEC
TRGOVINA za Dan in Noč
(odprto od O do 24)
BISTRO
KEGLJIŠČE
če ste ostali brez kruha, mleka, sadja in osta-
lih živil, vam RR lahko pomaga tudi sredi noči.
RR Trgovina, bistro, kegljišče pri Hotelu
Žalec.
Že velikokrat smo zapisali, da je MIR0TEX na
Zidanškovi ulici v Celju ODLIČNA TRGO-
VINA.
To ponavljamo tudi na TEM MESTU.
v MIROTEXU ponujajo:
-	svoje spodnje perilo
-	perilo ostalih naših in tujih proizvajalcev
-	velika izbira bodyjev, spalnih srajc, pižam, jutra-
njih halj
In edino v MIROTEXU: mehke, svilene ženske noga-
vice.
Mirotex, Zidanškova 27 Celje
NOVO - NOVO - NOVO
PRODAJALNA
''»BRANKO«
V OZKI UL. 3-CELJE
^ ^	ExtHiri impotl
PODJETJE ZA TRGOVINO NA
DEBELO IN DROBNO, Doo
63301 Peuovče, Leveč b.S.
-	AUDIO, VIDEO TEHNIK/V
-	BELA TEHNIKA
-	MALI GOSPODINJSKI APARATI
-	KOMISIJSKA PRODAJA
CENEJŠE OD NAJCENEJŠEGA
UGODNA PONUDBA MIKROVALOVNIH PEČIC GOLDSTAR PO
CENI 2.590 DIN - NA DVA OBROKA.
KUPCI SODELUJEJO TUDI V NAGRADNEM ŽREBANJU - BOGATE
NAGRADE.
Trgovinica za majhne
in velike otroke
Mariborska 1
(pri zavarovalnici) Celje
Super ugodno:
-	otroški kombinezoni
-	bundice
-	podložene hlače
-	kape, šali in rokavice
-	igrače (domače in uvožene)
Zelo ugodne cene!
36. stran - 20. december 1990
informacije
Tel. (063) 33-421
31-865
Ljubečna Celje
ZLATARSTVO
Kragolnik
63000 CELJE, Zidanškova 6
telefon: (063) 29-305
še je čas, da izberete darilo za Božič in Novo leto za svoje
najdražje.
Od 15. decembra naprej nudi ZLATARSTVO VILI in KARLI KRA-
GOLNIK v Zidanškovi ul. 6Celju, posebni NOVOLETNI POPUST!
Kakovostna ponudba verižic, ogrlic - uvoženih iz Zvezne rep.
Nemčije. Konkurenčne cene prstanov, uhanov in brošk ter osta-
lega zlatega in srebrnega nakita.
Mi smo s svojo kakovostjo in ceno že v Evropi!
Vsem svojim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele in
zdrave Božične praznike ter srečno NOVO LETO.
Priporoča se Zlatarstvo Vili in Karli KRAGOLNIK, v Zidanškovi ul.
6 v Celju.
Na željo mnogih strank, bomo od 15. decembra do Novega leta
imeli lokal neprekinjeno odprt od 8,00 do 19.00 ure.
ROJSTVA
Celje
Rojenih je bilo 27 dečkov in
13 deklic.
POROKE
Celje
Poročilo se je 5 parov, od
teh: Franc MIHELIN in Mile-
na RISMAN, oba iz Laške vasi
pri Štorah in Branko STARI-
NA in Alma KURNIK, oba iz
Radeč.
Velenje
Poročili so se: Janez ŠIRŠE
iz Velenja in Vlasta BREŠAR
iz Hrastovca, Drago RAMŠAK
iz Paškega Kozjaka in Olga
TERBOVSEK iz Hrenove,
Drago VODIŠEK iz Velenja in
Marjeta HUDOURNIK iz Skal.
Žalec
Poročila sta se: Rajko ŠTOP-
FER iz Migojnic in Zvonka
SKOK iz Liboj.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Aleksander
KIDRIČ in Breda KAUČIČ,
oba iz Rogaške Slatine, Srdan
STANČIC in Marija PLEV-
ČAK, oba iz Šmaija pri Jelšah.
SMRTI
Celje
Umrli so: Anton OMERSEL,
84 let iz Celja, Ana MIRNIK, 81
let iz Medloga, Andrej SIMO-
NIČ, 88 let iz Celja, Vlad'
KROFLIČ, 55 let iz Celja, Lu.
vik PETEK. 51 let iz Celja, M,
rija SKALE, 56 let iz Sel, Bo«"
jan BESEDNJAK, 76 let iz C
;ja, Anton DERŽIČ, 70 let
Celja, Angela SEVŠEK, 79 C
iz Celja, Rozalija JAVERŠE^
71 let iz Nezbiše, Elizabeta AN
KERST, 73 let iz Celja.
Velenje
Umrli so: Frančiška Zaloj,
nik, 80 let iz Hudinje, Pavlin,
ZAJC, 86 let iz Hrastovca, Šk
fanija MARTINŠEK, 81 let
Velenja, Jožef PROSENJAJ?
70 let iz Tepanja, Marija
GER, 96 let iz Lokovice, Jožg
RATEJ, 73 let iz Brezja pri Lo,
čah. Kari REBERNIK, 66 let ji
Globoč, Izudin MEŠIČ, 56 U
iz Celja, Jožef MARTINUČ, 6j
let iz Celja.
Žalec
Umrli so: Marjeta KLAU
NIK, 67 let iz Založ, Vekoslav,
GOROPEVŠEK, 64 let iz Sto&
nika, Jožef RANDL, 73 let
Gornje vasi, Rudolf BREŽ
NIK, 74 let iz Galicije, Terezj
GLUŠIČ, 81 let iz Andraža,
Ivana ROBIDA, 88 let iz Mo.
zirja.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Alojz INKRET, 6«
let iz Rogaške Slatine, Jožefa
OSEK, 87 let iz Zagaja pod Bo-
čem, Rudolf TEPEŠ, 32 let
Predence, Miroslav-Frančišek
PEVEC, 58 let iz Roginske gor
ce, Marija ČERNELČ, 88 let
Dekmance.
Kmetijski kombinat n. sol. o. Ptuj
TOZD »Slovenske gorice - Haloze«
r. 0. Ptuj
62250 Ptuj, Trstenjakova 6
Prodajalna vina
V ŠENTJURJU
Cesta Kozjanskega
odreda 7
odprto vsak dan od 7.30 do 12.30
in
od 13.30 do 16.30
v soboto od 7.30 do
12. ure
Nudimo vam:
Prodajalna v ŽALCU
Ulica Ivanke Uranjekove 3
odprto vsak dan od 8. do 12. in
od 16. do 19. ure
v soboto od 8. do 12. ure
stekl. 1/1 stekl. 0,f\
Haložan - odprto vino 32,00 din
Ptujsko rdeče - odprto vino 20,00 din
Laški rizling,
Šipon, Haložan	38,80 41,1i
Modra frankinja	26,40 28,2
Rose, Ptujsko rdeče	20,00 23,8
darilni karton
a 3 stekl. I.	135,1
darilni karton
a 2 stekl. I.	98,7
Sauvignon, Beli pinot	50,5
darilni karton
a 3 stekl. II.	163,3
darilni karton
a 2 stekl. II.	111,6
darilni karton
a 1 stekl. II.	59,S
Renski rizling__^___________82J
Nudimo še arhivska vina raznih letnikov in primerno darilo za decembS
ske praznike - steklenica Haložana v lutki Patra Kletarja za 158,60 din
Če pa je za vas bolj zanimiva steklenica žgane pijače, boste prav gotot
našli kaj zase iz našega proizvodnega programa - sladki in grenki likeri
naravna žganja in močne alkoholne pijače.
Amerika na naših cestah
Ko ga vidiš, si očaran.
Ko sedeš vanj, hočeš, da
je tvoj.
Ko ga pelješ uživaš.
Udoben je in ne onesnažuje.
Ko se ga navadiš, ga
hočeš vedno znova.
Avto BRANCE
CHEVROLET
Laško: SUPER PONUDBA CHEVROLETOV
(JEEP TRACKER4 WD)
in še prodaja vozil TAS - AUDI - VW.
Za vsa ta vozila še servis in rezervni deli.
Avto Brance: (063) 731-282
in turistični bazar
KUPON
NT&RC
KOLEDAR 91
Torej s kuponom
NT&RC v turistični
bazar »M«!
informacije
20. december 1990 - stran 37
PRIREDITVE
V	knjižnici v Velenju bo danes, v četrtek 20. decembra
ob 10. in 15. uri pogovor s pisateljem Ferijern Lainščkom,
avtorjem, slikovne zloženke Cufek modrijan in Cufek
v živalskem vrtu.
V	domu kulture v Velenju bo v torek, 25. decembra ob
11. in 16. uri predstava Pepelka, ki jo bodo uprizorili
igralci Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane.
V	knjižnici v Velenju bo v sredo, 25. decembra ob 17. uri
Ura pravljic, kjer bo Jurij Souček predstavil zgodbice
I^ire Cajnko o dečku Frču v Frčaloniji.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes, v četr-
tek 20. decembra ob 20. uri večer jugoslovanske folklore
z nastopom folklorne skupine Minerali, v torek, 25. decem-
bra bo ob 16.30 uri nastopil New Swing Quartet, v sredo,
26. decembra pa bo prav tako v Kristalni dvorani ob 20. uri
nastopila Heledi Singers.
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes,
v četrtek 20. decembra ob 17. uri predstava Zmaj za
abonma 3. šolski in za izven, v petek, 21. decembra bo
Lutkovno gledališče iz Ljubljane uprizorilo Sapramiško
S. Makarovičeve ob 11., 13. in 16. uri. V soboto, 22. decem-
bra bo ob 15. uri predstava Daleč od dvorca, v nedeljo, 23.
decembra ob 15. uri bo predstava Zmaj, ob 16.30 uri pa bo
zaključek 5. Tedna otroškega programa. Nastopili bodo
Tatjana Dremelj, Anže in dedek Mraz.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je na
ogled razstava starih grafičnih listov faksimilnih izdaj
vseh bakrorezov svetovnega mojstra grafike Albrechta
Diirerja.
V	galeriji Kompas v Celju do 21. decembra razstavlja
Vinko Skale umetniške turistične fotografije.
V	knjižnici Edvarda Kardelja v Celju sta na ogled dve
razstavi, in sicer Trije iz naše doline ter Ilustrirane stare
tiskane knjige iz naše knjižnice.
V	hotelu Prebold bo v petek, 21. decembra ob 16. uri
božičevanje za otroke Savinjske doline, prizadete ob po-
plavi.
Na Tomšičevem trgu v Celju' bo od danes, četrtek 20.
decembra do srede, 26. decembra (razen nedelje, 23,
december) ob 16.30 uri nastopala skupina Igen, Studia za
ples iz Celja. Predstavila bo Novoletno celjsko pravljico,
vsak dan pa bo tudi obisk dedka Mraza.
V	dvorani glasbene šole v Velenju in v cerkvi sv.
Mihaela v Šoštanju bo v soboto, 22. decembra in v nede-
ljo, 23. decembra, obakrat ob 16.30 uri Češka božična
maša. Sodelujejo Mešani pevski zbor iz Gorenja, Simfo-
nični orkester Glasbene šole iz Velenja in drugi solisti.
V	Delavskem domu v Nazarjah bo v petek, 21. decem-
bra ob 18. uri predstava Ob letu bsorej, ki jo Cankarjev
dom poklanja za obnovitev in popravilo Delavskega doma
v Nazarjah. V predstavi nastopata Polona Vetrih in Ivo
Ban.
V	občinski matični knjižnici v Žalcu bo danes, v četrtek
20. decembra ob 18. uri Predpraznični večer, na katerem
bosta sodelovala pianistka Magdalena Navodnik in aka-
demski konzervator Viktor Povše.
V	Cerkvi sv. Duha v Celju bo v petek, 21. decembra ob
19.30 uri Božični koncert, ki ga pripravlja revijski tambu-
raški orkester Akord iz Celja. Kot solista bosta nastopila
violinistka Valentina Ocvirk in tenorist Marjan Terček,
Sodelovali pa bodo tudi pevci cerkvenega zbora.
V	Petrovčah bo v petek, 21. decembra ob 18. uri božični
koncert, na katerem bodo nastopili člani Celjsko pevsko
društvo France Prešeren iz Celja pod vodstvom Edvarda
Goršiča in Celjski godalni orkester. Koncert bo še
v soboto, 22. decembra ob 20. uri v cerkvi sv. Danijela
v Celju.
V	Kulturnem domu v Štorah bo v petek, 21. decembra
ob 18. uri Novoletni koncert Z melodijami po Evropi, ki ga
pripravlja Pihalni o^-kester Štorskih železarjev.
V	Mozirju bo v sdboto, 22. decembra ob 15. uri dobro-
delni koncert za obnovo Savinjskega gaja, ki ga priprav-
ljajo mozirski Pustnaki. Nastopili bodo Tof, Moped show,
Franc Košir, Modra Kronika, Don Juan, Helena Blagne in
mnogi drugi.
V	Kulturnem domu v Šentjurju bo v petek, 21. decem-
bra ob 19. uri Umetniški večer skladateljev Ipavcev.
Nastopili bodo Moški in Ženski pevski zbor skladateljev
Ipavcev iz Šentjurja, Folklorna skupina ter učenci šentjur-
ske glasbene šole. Gost večera bo solist Jurij Reja.
V	cerkvi sv. Duha v Celju bo v sredo, 26. decembra ob
19. uri božični koncert Slovenskega okteta.
V	hali Golovec bo v petek, 21. decembra ob 17. uri
novoletni živ-žav z dedkom Mrazom in Andrejem Ši-
frerjem.
V	kulturnem domu Vojnik bo v soboto, 22. decembra
praznični koncert, na katerem bosta sodelovala pevski
zbor France Prešern iz Vojnika in mešani pevski zbor PD
Anton Brezenšek s Frankolovega.
V	Hotelu Dobrna bo v ponedeljek, 24. decembra ob 19.
'^uri božični koncert liturgičnih pesmi, ki jih bo izvajal
mešani pevski zbor PD Anton Brezenšek, Frankolovo.
V	galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju
je do 26. decembra na ogled razstava znanih jugoslovan-
skih avtorjev iz zbirke prodajne galerije LM iz Maribora.
V	razstavišču Laški dvorec v Laškem bo danes, v četr-
tek 20. decembra ob 17. uri otvoritev razstave akadem-
^skega slikarja Slavka Koresa iz Maribora na temo Biseri
cerkvenih notranjščin.
KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO
objavlja
prodajo nepremičnin
v k.o. Obrežje:
pare. št. 582 v izmeri 160 m^
izklicna cena 200.000. din.
Licitacija bo 26. 12. 1990 ob 8. uri na Obržju.
Interesenti morajo pred pričetkom licitacije vplačati
10% varščino.
ZAHVALA
Prostrane dalje mrak molči,
prši sneg, zamrzava...
Ah, v srce, zdi se, naletava.
(J. Murn)
Ob boleči izgubi ljubega ata. starega ata
in pradedka
ANTONA
OMERZELA
iz Celja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem
številu z venci in cvetjem pospremili na zadnjo pot. Hvala
za vse izraze sožalja in tolažbe. Posebna zahvala osebju
nevrološkega oddelka celjske bolnišnice, za vsa prizadeva-
nja. Hvala duhovniku za obred in pevcem iz Šentjurja za
občuteno odpete pesmi ter kolektivu Cinkarne Celje.
V žalosti:
Otroci z družinami, vnuki, pravnuka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame. stare
mame in prababice
PANIKE
PLANINC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in pri-
jateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. izrazili
sožalje. darovali cvetje in za svete maše.
Iskrena hvala kolektivu in sodelavcem Kostak Krško za ve-
nec in pomoč. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred
in ganljive poslovilne besede. Vsem, ki ste nam v teh težkih
trenutkih kakorkoli pomagali. Še enkrat prav prisrčna
hvala.
Žalujoči:
* vsi njeni
ZAHVALA
Za vedno je odšla od nas naša najdražja žena. ljubeča
mamica,, babica in prababica, gospa
ELZA ANKERST
»AMA« .
roj. Mak
Ko smo ostali brez naše najdražje AME, nam je lajšalo
bolečino spoznanje, da nismo ostali sami.
Prisrčna hvala vsem. ki ste jo ob času njene bolezni obisko-
vali in ji lajšali težko usodo. Največjo zahvalo dolgujemo
našim dragim sosedom, zlasti družinama Kolenc in Fajs za
vso učinkovito osebno pomoč pri njeni težki bolezni. Poseb-
no zahvalo dolgujemo naši zdravnici, gospe dr. Juneževi in
vsem zdravnikom ter sestram na nevrološkem oddelku bol-
nišnice v Celju za izredno skrb in vzorno nego.
Prisrčna hvala vsem, ki ste našo drago AMO ob času njene
bolezni obiskovali ter ji lajšali težko usodo. Hvala vsem, ki
ste ji ob slovesu darovali cvetje ali prispevali za humanitar-
ne namene. Srčna hvala našemu g. župniku Svetku za tople
besede pri cerkvenem obredu.
Od drage AME smo se poslovili v ožjem družinskem krogu.
Draga Elza. hvala ti za vse!
Žalujoči in hvaležni:
mož Hubert s hčerko Lizo in njeno družino ter ostalo
sorodstvo in zvesti Mišo
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža in očeta, sina,
brata, strica in svaka
MIRKA
GRADIŠNIKA
se iskreno zavaljujemo vsem. ki ste ga pospremili na njego-
vi zadnji poti. darovali cvetje in žalovali z nami. Gospodu
Tinetu Pečniku in gospodu Mirku Krajncu hvala za tople
poslovilne besed, polne spoštovanja do pokojnega. Posebej
se zahvaljujem vsem sodelavcem Upravnih organov občine
Celje za pomoč in darovano cvetje, za pisno izražena soža-
lja sorodnikov, prijateljev, znancev in predstavnikov DPS
občin Celje. Brežice in Nove Gorice.
Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred in mašo.
vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in
dedija
ANTONA
DERŽIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in
znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. daro-
vali vence in cvetje. Zahvala tudi duhovniku za opravljen
obred.
Posebna zahvala osebju nevrološkega odd. bolnice Celje za
njihovo požrtvovalnost v njegovih zadnjih urah.
Žalujoči: žena Ana, hči Tatjana z družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža.
očeta, opija, brata in tasta
FRANCA
KLENOVŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem. znancem in vsem. ki ste ga pospremili na njegovi
zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in izrečena ustna in
pisna sožalja. Iskrena hvala kolektivu podjetja Dekorativna
in Bor-Laško. ZZB Laško, SO Laško.
Iskrena hvala župniku za opravljen pogrebni obred, govor-
niku za poslovilne besede ter pevskemu zboru za zapete
žalostinke.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči:
Žena Milada in hčerka Nevenka z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, stare mame in prababice
MARIJE JAGER
iz Sp. Rečice 104, Laško
Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem in sosedom za daro-
vano cvetje in izrečeno sožalje. Iskrena hvala vsem, ki ste
jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala govorniku za po-
slovilne besede, gospodu dekanu za opravljen cerkveni
obred in pevcem.
Žalujoči:
otroci z družinami
ZAHVALA
Po tragični nesreči nas je zapustil dragi oče, sin. brat in
stric
JURIJ SLUGA
iz Rimskih Toplic
Iskrena hvala vsem. ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob
strani, ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in ga
pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Celje,
kolektivu elektrokovinar Laško ter sodelavcu in g. župniku
za poslovilne besede.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Kar bilo je srcu drago
vzela prehitro je smrt
uničila nado za nado
podrla načrt za načrt.
MILANU
20. 12.1989-20. 12. 1990
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu
Njegovi najdražji
38. stran - 20. deceiviber 1990
mali oglasi
PRODAM
motorna vozila
126 P, letnik 1980, modra barva,
lepo ohranjen, avto radio Sharp
z zvočniki, cena 1900 DEM - din.
prot., prodam. Tel. 831-813.
101, letnik 79, prodam. Tel. 783-
222.
OPEL KADET, tip b, prodam. Tel.
741-684.
JUGO Koral 45,1.1989, december,
prodam. Inf. na tel. 779-177.
2 LETI staro katrco, brez kilome-
trov, garantirano, prodam. An-
gela Lorger, Prežihova 20,
Celje.
MERCEDES 1113, kiper, prodam.
Tel. 39-414, zvečer.
FLORIDO, sept. 89, ugodno pro-
dam. Tel. 748-072.
JUGO 55 Coral, maj 1990, in oboj-
na prednja vrata za R-4 GTL,
ugodno prodam. Tel. 39-735.
JUGO 45, letnik 1987, prevoženih
34000, ugodno prodam. Jože
Pohovski, Lopata 14 b, Celje.
JUGO 55 GVL, star 2 leti, modre
metalik barve, katalizator, vleč-
na kljuka, stereo avto radio, di-
nitrol zaščita, garažiran, brezhi-
ben, reg. do 14. 12. 1991, pro-
damza 70000 din. Resen kupec
naj pokliče 770-071.
irUGO 55 ugodno prodam. Telefon
36-952.
/ISO 11 RE, letnik 1986, prodam
za 9500 OEM dinarske proti-
vrednosti. Tel. (063) 858-279.
-ADO 1300 karavan, letnik sep-
tember 1989, prodam. Telefon
(063) 28-973.
NISSAN SUNNY 1.6 SLX, kovinsko
sive barve, letnik 87/88, prodam.
Telefon (063) 34-199.
^-4, letnik 82, nova registracija,
prvi lastnik, prodam. Inf. na tel.
ZASTAVO 128, letnik 88, prev.
23.000 km, prodam. Cena 10.500
DEM din. protivrednosti. Tel. 29-
609, popoldne.
126 P, prodam ali menjam za večji
avto. Rudel, Babno 24, Celje.
JUGO 45, star 1 leto, prodam. Tel.
816-700, po 18. uri.
Z 750, starejši letnik, obnovljeno,
reg. do okt. 91, ugodno prodam.
Inf. na tel. 744-132, po 16. uri.
LADO 1300 S, letnik 86, reg. do 12.
91, prodam za 50.000 din in
Land Rover 109 D, obnovljen, za
35.000 din. Tel. 748-047.
LADO Nivo, letnik 1984, ohranje-
no, reg. do 11.12.1991, prodam.
Bogdan Fantinatto, Strmca 42,
Laško.
JUGO Koral 45, letnik december
89, prodam. Inf. popoldan, tel.
711-914.
Z 101, letnik 74, neregistrirano,
v voznem stanju, prodam. Tel.
785-183.
OPEL KADET, I. 79, registriran do
9/91, prodam za 49.000 din. Jan-
ko Vodušek, Polžanska gorca
6b, Šmarje pri Jelšah.
Z 126 P, let. 90, prodam. Tel. 741-
760.
JUGO Koral 55, star 2 leti, 7900
DEM, din prot., prodam. Tel. 21-
597.
YUGO CORAL 60, letnik 89, z do-
datno opremo, prodam. Janez
Ojstršek, Marija Gradec 16,
Laško.
LADO SAMARO, rdeče barve,
5 vrat, 5 brzin, 14 mesecev sta-
ra, prodam. Telefon 25-806.
YUGO 45, letnik 84, ugodHo pro-
dam. Telefon 37-184.
LADO RIVA, staro dve leti, prevo-
ženih 22.000 km, prodam za
11.000 DEM v dinarski protivred-
nosti. Telefon 731-197, od 13. do
15. ure.
RENAULT 18, letnik 81, prvi last-
nik, servisiran, odlično ohra-
njen, prodam. Telefon 732-033.
R 12, letnik 75, reg. do februarja,
prodam. Avto je vseskozi gara-
žiran in ga prodajam zelo poce-
ni. Pokličite na telefon 21-991.
MAZDO 323 Fi 1.6, letnik 90, dodat-
no opremljeno, ugodno prodam.
Telefon (063) 28-548.
FIAT 126 P, letnik 76, registriran
do 31. 8. 1991, zelo ugodno pro-
dam. Marjan Pasar, Pot v Konj-
sko 24, Vojnik.
TOVORNI avto IMV 16000 SPK, let-
nik 75, tudi za rezervne dele
prodam. Cena 6.000,00 din. In-
formacije 712-444, popoldan.
R 4 GTL, letnik 1988, prodam. Tele-
fon 744-282.
Stroji
AVTOKLEPARSKO hidravliko
s kleščami, prodam. Milan Hab-
jan, Začret 38, Škofja vas.
TRAKTOR Linder, 16 KM, z bočno
koso, ugodno prodam. Konrad
Jurkošek, Žigon 20, Laško.
VELNO za cirkular prodam. Tel.
721-212.
INDUSTRIJSKI šivalni stroj Pfaff
in likalni valjni stroj 80 cm previ-
lege, prodam. Tel. 35-619.
KOMPRESOR, 2 cil. 400 l/min, pro-
dam. Tel. 776-696.
NOVO Tomosovo vlečnico pro-
dam. Telefon 26-008.
TRAKTOR TV, 18 KM, letnik 71,
s priključki: škropilnico, freza,
plug, ugodno prodam. Stanko
Hrastnik, Razdel 8, Strmec pri
Vojniku.
PORAVNALNI Stroj, kombiniran,
starejši, prodam. Tel. 776-213.
VITLO domače izdelave na reduk-
tor, rabljen pralni stroj, desko za
pluženje snega za moto kultiva-
tor Gorenje, ugodno prodam.
Tel. 39-589, Celje.
MOTOKULTIVATOR special Gore-
nje Muta s priključki, nujno pro-
dam. Tel. 713-848.
TRAKTOR Ferguson-35 KS, ugod-
no prodam. Cena po dogovoru.
Milan Veber, Pernovo 21, Žalec.
ŠIVALNI STROJ ruža rokavna,
nov, garancija 1 leto, zelo ugod-
no prodam. Tel. 36-885.
SKOBELNO os 40, unimer instru-
ment, pištolo za lakiranje, cirku-
larko 70, prodam. Novca 7, Voj-
nik, 33-421/64.
STRUŽNICO, starejšo, L 1500,
P 2KW, planska plošča 0 400,
nekaj orodja, prodam za 15.000
din. Jure Ljubič, Tabor 2, Tabor.
CIRKULAR, krožno žago z električ-
nim motorjem, prodam. Ogled
popoldan do 17. ure. Maks Sto-
par, Zadobrova 49, Celje.
posest
VELIKO HIŠO s telefonom,
5000 m' zemlje, asfalt do hiše,
v okolici Šentjurja, prodam. Hi-
ša je primerna za vsako obrt ali
kmečki turizem. Cena 90.000
DEM, din. prot. Ponudbe pod:
»DRUGO MEDŽUGORJE«.
GRADBENO parcelo 586 m^ Pre-
korje, prodam Inf. Zadobrova
56, Škofja vas.
DVOSTANOVANJSKO hišo pro-
dam ali zamenjam, v končni fazi
gradnje, 9 arov zemlje, v bližini
Vitanja. Cena 70.000 DEM din
prot. Tel. 761-450, zvečer.
V BLIŽINI ceste Štore-Šentjur in
avtobusne postaje, prodam
enostanovanjsko hišo z 2000 m^
gradbenega zemljišča. Pišite
pod šifro: »1.200 TISOČ«.
TAKOJ vseljivo hišo v Celju (Alja-
žev hrib), cca 150 m^ s central-
nim ogrevanjem in telefonom,
prodam za 160.000 DEM din.
prot. Inf. na tel 28-816.
GRADBENO parcelo na Prekorju,
v izmeri 1800 m^ na jasi ob goz-
du, prodam. Tel. 34-044.
VIKEND na Kozjanskem, oprem-
ljen, vinograd, sadovnjak, 25 km
iz Celja, asfalt, prodam. Tel. 38-
615.
HIŠO, novo, nedokončano, pro-
dam ali zamenjam. Šifra: »SA-
VINJSKA DOLINA«.
NOVO hišo v 5. fazi v Preboldu,
prodam. Možnost kakršnega ko-
li obrata. Tel. 713-002, od 18. do
24.
HIŠO v Rimskih Toplicah, prodam.
Tel. (061) 881-012.
PARCELO v izmeri 1400 m' v Slati-
ni (Šmartno R. d.), prodam. Tel.
773-055.
HIŠO v Petrovčah, v peti fazi, pro-
dam. inf. na tel. 21-230.
VEČJO gradbeno parcelo prodam.
Dokumentacija, asfalt, proti
Rog. Slatini. Telefon (062) 305-
633.
Stanovanja
TRISOBNO moderno opremljeno
stanovanje 83 m^ v mansardi
enonadstropne hiše, v najlep-
šem delu Rimskih Toplic, ugod-
no prodam ali zamenjam za
manjše v Ljubljani. Informacije
na telefon (061) 31-022,'int. 241,
dopoldan.
DVOSOBNO stanovanje, 56 m', na
Otoku, s centralno kurjavo in te-
lefonom, v 2. nadstropju, pro-
dam. Inf. na telefon 31-649.
gradbeni material
DRVA (ostrešje), zapravljivček,
prodam ali menjam za živino ali
les. Inf. telefon (063) 745-222.
120 kom. betonskih plošč, novih,
40 X 40, z ograjenim klinkerjem,
prodam. Telefon 29-973.
DESKE 2,5, 5, 8, prodam ter izdelu-
jem ostrešja po naročilu. Marko
Mimik, telefon (063) 776-539, od
18. do 20. ure.
akustični aparati
- glasbila
PO UGODNIH cenah, samo 60 din,
prodajamo videokasete E-180
extra, high grade, proizvajalec
Anitech. SE-KU d.o.o. Linharto-
va 18, Celje.
TELEVIZOR, barvni, licenca Tele-
funken, prodam. Tel. 32-436, po-
poldan.
DVE diatonični harmoniki prodam.
Cesta v Šmartno 6, Vojnik.
ČAMCORDER Sharp VL-C 690S
VHS-C, 200 M 8, popolnoma nov,
prodam. Tel. 24-318 ali 776-906.
ČRNO BELI TV Gorenje, prodam.
Tel. 33-146.
VIDEOREKORDER NEC, z garanci-
jo, prodam. Cena 4.800,00 din.
Tel. 714-731.
NOVA satelitska antena, stereo,
prodam z montažo za 8.960,00
din. Tel.(0608) 70-465, Bojan.
KLAVIRSKA harmonika Hohner
Vox II, 120 basov, Atlantic, IV.
de luxe, z vgrajeno elektroniko
in stojalo, prodam. Marija Kro-
flič, Belakova 4, Vojnik.
STAR barvni TV prodam za 1000
din. Vprašati na telefon 36-745,
popoldan
oprema
ŠTEDILNIK na drva (Gorenje),
skrinjo, hladilnik, termoakumu-
lacijsko peč, mizo, stole, dvo-
sed, cena po dogovoru, ugodno
prodam. Bogdan Milojevič, Čo-
pova 4, Žalec.
SEDEŽNO garnituro Dyana Meblo,
usnjena, konjak barve, trosed,
dvosed, dva fotelja, novo, 50%
ceneje, prodam. Tel. 770-114,
zvečer.
SEDEŽNO garnituro, rabljeno (6
foteljev), poceni prodam. Tel.
713-696.
PEČ Stadler, 35 karolij, brez boj-
lerja, novo, nerabljeno, prodam.
Tel. 776-593.
80 I električni bojier Tiki, nov (ce-
na po dogovoru), prodam. Inf.
na tel. 721-622.
SOBNO peč Kiippersbusch, pro-
dam. Tel. 713-845.
KUHINJO, novo, zapakirano, dolži-
ne tri metre, 9.800,00 din, pro-
dam. TeL 39-041.
PEČ Emo central 24, nova, ugodno
prodam. Tel. 721-148, do 12. ure.
SPALNICO in regal, zelo ugodno
prodam. Tel. 821-030.
OHRANJENO KOTNO sedežno
garnituro in velik raztegljiv
kavč, ugodno prodam. Terbovc,
Slomškov trg 5, Celje, telefon
dopoldan 33-081.
ŠIVALNI stroj Singer, kombinira ;
štedilnik in 210 litrsko skrinj
Gorenje, ugodno prodam, la
na tel. 24-526.
ZELO ugodno prodam starejši t
sobnega pohištva. Inf. telefo
29-638, od 8. do 8.30 ure.
SEDEŽNO garnituro, kotno, ugo i
no prodam. Telefon 726-043.
Živali
KRAVO frizijko, brejo 9 meseci
prodam. Tel. 701-147.	i
KOZEL sanjski, 2 leti, 70 kg, za
jo ali zakol, ugodno prodai
Tel. 713-058, od 15. do 19. ure.
11 TEDNOV stare pujske, prodan
Tel. 714-493.
PRAŠIČA za zakol, krmljenefl
z domačo hrano, in mladi«
nemškega ovčarja, prodam. Tel
776-420.
KRAVO za zakol prodam ali m*
njam za teleta. Tel. 777-120.
PRAŠIČA 150 kg, domača hrana
prodam. Angela Resnik, Bukov
žlak 38.
PRAŠIČA 150 kg, domače reje, ii
bikca, starega 9 tednov, pro
dam. Zupane, Kameno 10
Šentjur.
PRAŠIČA za zakol, domača reji
nemasten, cca 200 kg, prodani
Slavica Gobec, Završe 11 a
Grobelno, tel. 744-296.
TELICO 300 kg, 200 kg bikca i'
kravo za zakol prodam ali me
njam. Alojz Verhovšek, Komp<^
le 61, Štore.
PRAŠIČA domače reje, 150 kg
prodam. Marija Ažman, Braslo«
če 32, Braslovče.
PRAŠIČA, Šveda, prodam. Veroni-
ka Polšak, Ložnica pri Žalcu
20 d, pri kapeli levo.
PRAŠIČA cca 180 kg, prodam. Tel
34-769.
PRAŠIČE domače reje, o^
100-120 kg, prodam. Tel. 35-
475.
MLADIČE čistokrvnih nemških ov
čarjev brez rodovnika. Oče i"
mati z odličnim rodovnikom, ^^
stost pasme zagotovljena, pr"'
dam. Psarna, Travniška Yu, t®'
34-758.
NEMŠKE ovčarje čistokrvne, oi
ličnih staršev, zelo ugodno p^^
dam. Martin Čater, Botričnic'
15 a, Šentjur.
BREJE KOZE po ugodni ceni pC
dam. Tel. 742-472.
PRAŠIČA za zakol prodam. Jo«'
Jezovšek, Ogorevc 5, Štore.
KRAVO simentalko, brejo 8 mes'^
cev, prodam. Anton Fabjan, t-""
ke 14, Tabor.
PRAŠIČA za zakol, domače rej®
ugodno prodam. Tel. 854-872-
ŽIGOLO d.o.o.
Celje, Kidričeva 36,
odkupuje vse vrste
rabljenih vozil.
Tel. 37-511 int. 35.
Najboljša pot do novega
avtomobila in hitrega
servisa:
AVTO BRANCE
SERVIS BRANCE
LAŠKO
Ekskluzivna ponudba
CHEVROLETOV in
GOLFOV
(tudi staro za novo
- dobava takoj)
telefon: 063/731-282
VULKANIZACIJA
-	kakovostne
vulkanizerske storitve
-	obnavljanje gum
-	pestra ponudba gum
-	zamenjava (staro za
novo)
tel.: 063/38-117
IZDELOVANJE SPOMENIKOV
Marjan Amon, Slatina 9 a,
Šmartno v Rožni dolini
Zajamčena kvaliteta in ugodne cene,
tel. 38-672
Vam je vodna ujma v zadnjih poplavah uničila, kar ste leta in leta
ustvarjali?
Savinjski magazin Žalec vam želi v težkih trenutkih stati ob strani.
V prodajalnah Savinjskega magazina Žalec lahko vsi, ki ste bili
poplavljeni in imate potrdilo svoje krajevne skupnosti, kupite vse
blago od gradbenega materiala, pohištva, bele tehnike, tekstila,
instalacijskega materiala, gospodinsjkih potrebščin in še vrsto dru-
gega blaga
na potrošniško posojilo na 6 mesecev,
BREZ POLOGA IN BREZ PROMETNEGA DAVKA.
Informacije dobite v prodajalnah
Savinjskega magazina Žalec.
mali oglasi - informacije
20. december 1990 - stran 39
Consulting & Trading Internationoi d. o. o.
i3000 Celje, Titov trg 3/11., Slovenijo - YU
fel. +63/21-132, 26-828, direktor 21-837
fax +63/24-050
ZELO UGODNO -
PREDNOVOLETNI POPUST
Na zalogi imamo (dobava takoj!)
3 X SUZUKI SWIFT -1.3 GLI (kot, 3 vrata) 2 X MAZDA 323 -1.6 (3 vrata)
fončna cena: 179.800 din	končna cena: 206.300 din
i X HONDA CIViC -1.3 (3 vrata)
ončna cena: 209.800 din
Z DOBRIM AVTOMOBILOM
GREVSEBOUE
TRGOVINA
SERVIS Zidanškova 25,
tel.: 28-653
popravljamo:
-	male gospodinjske
aparate
-^akustične aparate
-	električna orodja
-	elektro instalacije
(VSEH ZNAMK IN
PROIZVAJALCEV)
Prodajamo:
-	satelitske sprejemnike
-	vse vrste električnega
materiala po ugodnih cenah
DVE kravi in telice breje a kontro-
la in prašiče za zakol, prodam.
Tel. 742-426.
ostalo
PRTLJAŽNIK za smuči in Fiat Uno
(4 vrata), prodam. Kličite na tel.
39-915.
BARVNI TV Gorenje, efcran 55 in
37 top line z daljincem, še v ga-
ranciji, moško kolo, 4 gume 155/
70-13 in 4 kose michelin, zimske
135/70-13, skoraj nove, prodam.
Ponudbe pod ugodno na tel.
776-206.
domaČe vino, hrastova vrata za
klet s ključavnico, mlin za mletje
žita na kamen, silažni kombajn
Merks ii, prodam. v račun vza-
mem tele do 100 kg ali male pra-
šiče do 20 kg. Tel. 721-799.
rezervne dele za Lado 1300 S,
od karoserije sprednja in zadnja
vrata leva in zadnja desna, pro-
dam. Srečko Holzinger, Cesta
na Pečovje 13, Štore.
lEKAŠKO opremo, novo, čevlji št.
40, prodam. Tel. 29-855.
Otroški športni voziček Chicco-
Marela, lepo ohranjen, ugodno
prodam. Tel. 713-771.
Vino prodam. Tel. 713-319, po-
poldan.
Otroški voziček in zibelko pro-
dam. Tel. 723-651.
*VTOPRIKOLICO, 600 kg, pro-
dam. Inf. po tel. 713-570.
akumulator 45 Ah, vodno čr-
palko in dele za servisiranje
Audija 80-74, prodam. Tel. 31-
007.
Ustavo 750, letnik 79, celega ali
Po delih in hidravlično stiskalni-
co za grozdje, prodam. Stane
Oset, Košnica 39, tel. 25-090.
''f^EVOD za pletilni stroj brother
KH-940, KR-850, prodam. Tel.
39-382.
^UMIRANO cerado za katrco pro-
dam. Tel. 35-903.
'■ESENO barako, primerno za vi-
kend, velikosti 6 X 4 m, prodam.
Tel. 29-307.
VIRŠTANJSKO sortno vino, belo
in rdeče, tudi večje količine,
prodam. Inf. po tel. 26-467, po-
poldan.
HARMONIKO Hohner »Atlantic III«
in Tomos avtomatik, ugodno
prodam. Tel. 27-803.
SOBNO^ peč, trajno žarečo peč
Emo, pralni stroj Gorenje, črno
bel TV Iskra, prodam. Tel. 29-
912.
ZIMSKE gume za VW, s platišči
155-15, malo rabljene, ugodno
prodam. Tel. 35-071.
KDAJ, če ne sedaj? Prodaja koz-
metike planta z največjo možno
provizijo. Tel. (062) 514-822.
GARAŽO ob Ljubljanski cesti pro-
dam. Tel. 26-804, popoldan.
AVTO prikolico, novo, prodam.
Čvan, Polzela 107 b.
126 P, letnik 89, registriran do av-
gusta 91 in prašiče za zakol
120 kg, domače krme, prodam.
Branko Habjan, Črni vrh 25,
Tabor.
GARAŽO na Zelenici, prodam. Tel.
26-953.
KOMBINIRAN štedilnik 2 + 2 in
starejšo barvno TV, prodam. Inf.
na tel. 28-958.
ZIDANO garažo z elektriko, v Pre-
boldu pri spodnjih blokih, pro-
dam. Adrinek, Prebold 127 b.
PRALNI stroj Candy, nov in rab-
ljen, novo centralno peč Pavlic
št. 32 ter zimsko lovsko obleko
št. 52, ugodno prodam. Tel. 821-
225.
ŠTIRI gume Firestone 175-14, bolj-
še kvalitete, s platišči od Forda,
za 450 dem, Siemens micro in-
halator za 150 dem, pletilni stroj
singer, skoraj nov za 1200 dem,
prodam - vse v dinarski proti-
vrednosti. Štefan Kalem, Celje,
Maistrova 13.
ZAMRZOVALNO skrinjo 1501 in
malo kad, prodam. Telefon 33-
938, od 16. do 20. ure.
DODATNI novi štedilnik gorenje
ter vezano okno 140 x 140 cm
ugodno prodam. Telefon 741-
552, popoldan.
TONSKO kamero, projektor, ter
dodatno opremo, prodam. Pro-
dam tudi šotor za 6 oseb - ugod-
no. Telefon 29-898.
RDEČE vino, izabelo, prodan^ Par-
tizanska cesta 38, Celje. " ~
mMi
SENO za govedo kupim. Tel.
778-112.
KOSILNICO BCS Kupim. Tel.
854-872.
ZAPOSLITEV
NUDIM honorarno delo z izrednim
zaslužkom. Predstavitev pro-
grama in dogovor vsak petek ob
19. uri v hotelu Rubin v Žalcu.
BISTRO Leljak išče prijazno prid-
no dekle od 20 let naprej. Nudi-
mo stanovanje in hrano. Otrok
ni ovira. Proseniško 3, Štore.
DELO NA DOMU, delovne izkušnje
niso potrebne, pošljite kratek
življenjepis in kuverto z vašim
naslovom in znamko. Nato bo-
ste dobili potrebno navodilo.
Silva Pevec, Gotovlje 139 a,
Žalec.
AKVIZITERJI ter organizatorji pro-
daje! Izredna priložnost prodaje
artiklov, ki se sami prodajajo.
Tel. 34-814, po 20. uri.
NUDIMO DELO! Javite se, ne bo
vam žal. Samo vztrajnim nudi-
mo delo na dom. Kratek življe-
njepis in znamko za odgovor po-
šljite pod šifro: »RABIMO PO-
ŠTENE DELAVCE«.
STROJNIK z B kategorijo išče de-
lo. Klemen Hrovat, Prožinska
vas 73, Štore.
IŠČEM akviziterje za prodajo aktu-
alnih artiklov na celjskem pro-
dročju. Tel. (062) 811-587.
AKVIZITERJI, z malo truda vam
nudimo dober zaslužek. Kličite
od 16. dalje na tel. 38-081.
NUDIM honorarno delo. Telefon
36-339, četrtek, petek od 15. do
20. ure.
ZAPOSLIM dekle za delo pri šan-
ku. Inf. telefon (063) 841-772.
STANOVANJA
DRUŽINA s hišo v gradnji bi do
dograditve hiše najela stanova-
nje za največ 1 leto, v Celju ali
bližnji okolici. Vse inf. na tel. 28-
210 ali 28-611/221 ali pod šifro:
»JANUAR«.
DEKLETI dobita stanovanje. Tel.
33-448.
ENOSOBNO komfortno stanova-
nje v Celju ali okolici iščem. Tel.
26-223, od 8. do 15. ur.
RAZNO
VDOVEC z otrokoma išče življenj-
sko sopotnico, staro do 33 let.
Šifra: »PRIDNA, POŠTENA«.
V	CENTRU Šentjurja oddam ure-
jen prostor za kakršnokoli mirno
obrt ali trgovino. Tel. 741-760.
PROSTORE v stanovanjski hiši,
v neposredni bližini Celja in Žal-
ca, primerne za mirno obrtno
dejavnost, oddam v najem. Po-
nudbe posredujte pod šifro:
»CELJE«.
PRED SAVINJKO V ŽALCU se je 8.
novembra ob šestih zvečer zgo-
dila lažja prometna nezgoda. Za
razjasnitev nezgode prosim oči-
vidce, če se v popoldanskem
času oglasijo na tel. 711-516.
NUJNO potrebujem 10.000 DEM
posojila za dobo 10 mesecev.
Nudim 10% mesečne obresti in
registrirano pogodbo kot garan-
cijo. Šifra:« GARANCIJA«.
IZOLACIJA, če potrebujete izola-
cijo bojierja ali centralnega
ogrevanja, pokličite tel. 741-747,
popoldan.
V	CELJU oddam v najem dva pro-
stora primerna za lokal - 130 m'
in 40 m^ odlična lokacija. Tel.
37-447, od 19. do 20. ure.
ROLETE in žaluzije v več barvah in
izvedbah izdelujemo, montira-
mo in popravljamo. Tel. 24-296.
PROSTOR s posebnim vhodom
v Celju, najamemo in nudimo
polletno predplačilo. 25-174.
IŠČEM varstvo za deklici stari tri
in eno leto. Janko Ploštajner,
Začret 6, Škofja vas.
PODARITE svojim darilni paket,
ročna masaža, sončenje, celu-
tex. Pohitite! Pri paketu ena sto-
ritev zastonj. Inf. na tel. 28-611,
studio.
ZA KONTROLO tesnosti, priklop in
zamenjavo dotrajanih elemen-
tov na vseh vrstah plinskih šte-
dilnikov se priporoča Rado Str-
nad, Tremerje 6, Celje, tel. 25-
795.
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko,
angleščino, prevajam strokov-
no angleško literaturo. Tel. 37-
315.
ZAMENJAM rodovniško kobilo in
rod. 1 leto starega žrebca za
osebni avto. Tel. 741-217.
C CELJU oddam prostor za mirno
obrt. Tel. 31-954, od 19. do 20.
ure.
LASTNIKA rdečega golfa, ki sem
se peljala z njim 13. 12. okrog
11. ure, na relaciji Celje-Šempe-
ter prosim, da me počaka 21.12.
ob 16. uri na istem mestu, kjer
sem vstopila.
SERVIS šivalnih strojev Darko
Tratnik, Gubčeva 2, Žalec, tele-
fon 713-458.
INŠTRUIRAM nemščino za osnov-
no šolo. Telefon 21-270, do-
poldan.
V NAJKRAJŠEM času nudim po-
moč poškodovanemu vozilu in
kvalitetno popravilo s konku-
renčnimi cenami. Možnost pla-
čila s čeki. Se priporoča tudi
v novem letu in šrečno vožnjo.
Avtokleparstvo Stane Smole,
Boletina 21, Ponikva, telefon
748-047.
NUJNO iščemo varstvo za enolet-
nega fantka, najraje v bližini
Ostrožnega. Telefon 34-665.
Lekova domača lekarna
KAFRA
Celje, Zidanškova 3,
tel. 28-580 ~
ENDOVITAL MED
(Za izboljšanje krvne slike,
za onkološke bolnike, za iz-
boljšanje plodnosti in od-
pravo inpotence, za ureja-
nje krvnega tlaka)
»MIK-MLATIC«'
DRAC.AN MII.1:NK()\ K
(■i:i..ll\ MARIMORSKA IIM
■K*
Trgovina za nakup ob
vsakem času
-	živila
-	pijače
-	delikatesa
-	kruh, mleko
in še in še...
NON STOP O do 24
HONORARNO
ZAPOSLIM DEKLE
s srednje-šolsko
izobrazbo.
Ponudbe pod šifro:
Vljudna - komunikativna.
VITA ZA VAS
POMOČ PRI ISKANJU PARTNERJA,
osebni pristop, zajamčena diskretnost
in l<valiteta storitev.
SILVESTROVANJE
na Celjski koči, dne 31. 12. 90 ob 20.
uri. Prevoz zagotovljen. VABLJENI!
VITA, Škapinova 10,
63000 CEUE
KLIČITE NAS	_
v ponedeljek in četrtek od 16. do 21. ~
ure na telefon (063) 38-481.
To ni navadna trgovina, to je trgovina za vas, za vaše želje in
potrebe.
Modna oblačila, modni dodatki, živila, delikatesa, sadje, zele-
njava. čistila, kristal, nakit, parfumi, ličila...
Posebna ponudba:
-	sladkor 1 kg 9,50 din
-	pralni prašek Oskar 3 kg v škatli 59,90 din
Ob nakupu nad tisoč dinarjev dobite še 10% po-
pust, nad 500 din pa 5% popust (popust ne velja za
akcijsko prodajo in cigarete). Blago vam po želji
dostavimo na dom.
Trgovina ZOYA, Vida Medved, Šltofja vas.
OPTIKA SALOBIR
šlandrov trg 23, Žalec
telefon: 713-250
odprto od 9. do 19. ure
-	nasveti okulista vsak ponedeljek od 15. ure naprej
-	velika izbira domačih in uvoženih korekcijskih okvirjev
ter očal priznanih izdelovalcev: FERARI, GUCCI, MIS-
SONI, FERRE, SAFILO, LAURA BIAGIOTTI
-	uvožene dioptrijske plastične leče za očala
-	fotostekla
NOVOLETNA UGODNOST
AVTOŠOLEZŠAMCEUE
Kandidati za šoferski izpit, ki se bodo
vpisali v Avtošoli ZŠAM Celje do 28.* 2.
1991, bodo imeli naslednje ugodnosti:
-	brezplačen tečaj cestno prometnih
predpisov
-	5 ur vožnje zastonj.
Kandidati za vozniško dovoljenje, izkoristite to
ugodnost AVTOŠOLA ZŠAM CELJE!
BORZA DELA
Informacije o prostih delovnih mestih, objavljenih pri Republiškem zavodu za zaposlovanje - območni
enoti Celje, dne 17. 12. 1990.
Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali deloda-
jalcih.
Delovno mesto
Aero Grafika Celje
ndipl. grafični ing.
Zdravilišče Rogaška Slatina
Podjetje EMO Celje
Aero Grafika Celje
Dom upokojencev Celje
Osnovna šola Štore
Dom upokojencev Celje
Zdravilišče Atomske Topi. Podče-
trtek
Temeljno sodišče Celje
Temeljno sodišče Celje enota
Žalec
Zavarovalna skupnost Triglav
Celje
Finomehanika Celje
Dom upokojencev Celje
Zdravilišče Atomske Topi. Podče-
trtek
Oprema, Babno 3, Celje
Dom upokojencev Celje
Lambrechtov dom Slov. Konjice
Temeljno sodišče Celje
VVZ Janko Herman Žalec
Poklic
razvojni tehnolog
dipl. ing. računalništva
dipl. ekonom, ali ekonom,
dipl. ekonomist
višji fizioterapevt
pred. učitelj zgodovine
gostinski tehnik
medicinski tehnik
upravni ali ekonom, tehn.
upravni ali ekonom, tehn.
ekonomski tehnik
komercialni ali elektro tehn.
elektrikar
natakar
mizar
bolničar
kuharski pomočnik
snažilka
snažilka
Delovna organizacija
sistemski analitik-pripravnik
zahtevna uvozna opravila
vodja računovodstva
fizioterapevt
pred. učitelj zgodovine
vodja prehrane
srednja medicinska sestra
strojepiska-zapisnikarica
zemljiškoknjižni referent
zavaroval, zastopnik za S. Ko-
njice
trgovski potnik za območje Slo-
venije in Hrvatske
vzdrževalec strojev in naprav
natakar
mizar
negovalka-bolničar
kuharski pomočnik
čiščenje poslovnih prostorov
čiščenje prostorov
Direktor in glavni urednik: JOŽE CEROVŠIK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Redakcija: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Urška Kolenc, Nada Kumer, Edo Ein-
spieler, Edi Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja
Podjed, Milena Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Sta-
mejčič, Zdenka Stopar, Tone Vrabl, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
T^nica redakcije: Vera Orešnik.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: D.P. Delo, Tisk časopi-
sov in revij p.o., Ljubljana, Titova 35.
Cena posameznega izvoda je 15 dinarjev. Mesečna naročnina je
45 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 1.200 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - Novi tednik. Trg V. kongresa 3 a,
Ce^e. Telefon: 29-431, telefax 25-506.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
40. stran - 20. december 1990
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
•	Alko prilivi so spet
povzročali bujno cvetenje'
in spet poskrbeli, da naš vr-
tiček ni ostal prazen. Če je
rast povezana s predplebis-
citarnim časom, jo je treba
povezati s tistim delom slo-
venske himne, ki pravi, da
nam vinček v potrtih srcih
up budi.
•	Na Okrogarjevi je v po-
nedeljek zvečer mož ženo
tepel. To cvetko so prispe-
vali sosedje Zdravka S., ki
se jim je njegova ženička
smilila.
•	Pod kostanji je v torek
popoldne veselo pokalo.
Po številu vrženih petard
in pokov je soditi, da smo
že v Evropi, saj so pokajoče
»bombice« izključno ino-
izvora.
•	Tokrat se je na policiji
oglasila tudi Račka in po-
vedala, da pri njej doma pi-
janec razbija kozarce. Poli-
cisti so v sredo zvečer ugo-
tovih, da je pijanec Račkin
gost Rok P., ki bo moral
zaradi prehude razigranosti
k sodniku za prekrške. Ista
pot pa čaka tudi Račkinega
natakarja, ki je spregledal
gostilniški zakon, da je vi-
njenim gostom prepoveda-
no točiti alkohol.
•	V četrtek okoli enaj-
stih zvečer pa je prišel klic
v sili iz hotela Evropa. Gre-
gorju S. in Tadeju O. iz Ce-
lja so se kozarci tako moč-
no prilepili za roke, da sta
se jih otepala z razgraja-
njem.
•	Tudi Sakota M. nima
prijaznega soproga. Po nje-
ni izjavi jo je mož v četrtek
ponoči tepel, je pa zamolča-
la, da je tudi sama prilila
nekaj cvetala. Ker sta bila
oba . preglasna, bosta šla
k sodniku za prekrške kar
v dvoje.
•	V soboto okoli enih
ponoči je bil na parkirišču
pred Casablanco dvoboj.
Da sploh ni bil viteški, po-
ve podatek, da bo šel An-
drej O. k sodniku za prekr-
ške, ker se je spravil nad
Zorana D.
•	Iz Škapinove so v so-
boto popoldne sosedje za-
tožili soseda. Ta naj bi raz-
grajal, ker se mu zakon po-
dira, ločitveni postopek pa
greni poslednje družinske
I urice. Ker sta za prepir po-
I navadi potrebna dva, bosta
j šla oba z ženko na sodišče.
! Ne ve se še, kdo bo koga
tožil.
•	Na Goriški pa je v so-
boto ponoči ropotalo. Ker
so se smetnjaki butali drug
ob drugega, občanom niso
dali spati. Na kraju ropota
so policisti našli Jožeta K.
in Aleša M., ostali smetnja-
kobrci pa so jo popihali.
•	Javni red in mir je
v soboto ponoči kalila ro-
koborska trojka. Najbolj
aktiven je bil menda An-
drej O., slabo pa sta mu pa-
rirala Andrej K. in Bojan H.
•	Mama z Iršičeve je bila
v nedeljo tako zelo jezna,
da je policiji prijavila sina.
Simon je razgrajal in razbi-
jal in se tudi po obisku poli-
cistov ni nameraval pobolj-
šati. Da bi ostal še kak ko-
zarec cel, je šel Simon spat
v pridrževalnico za pijance.
M. A.
Cibi v prisilnem Jopiču
če naj verjamemo v popolno za-
konitost postopka v zvezi z nedavno
postavitvijo jeklene varnostne ogra-
je vzdolž objekta in parkirišč gostiš-
ča in diskoteke Cibi v Prožinski va-
si, se nikakor ne moremo izogniti
vprašanju, kako se ponekod v naši
regiji obnašamo do sposobnih, po-
slovnih in načrtov polnih zasebni-
kov, v tem primeru gostincev.
Spomnimo se samo primera Štor-
man, ki se je, na srečo, zadovoljivo
razrešil v vsestransko dobro. Žalča-
ni so danes ponosni, da imajo enega
najboljših in proračunsko najdo-
nosnejših lokalov v Sloveniji, kaj
lahko pa bi se zgodilo, da bi gostišča
z imenom Štorman danes ne bilo
Gostišče Cibi se še zdaleč ne more
primerjati s Starmanovim v Šempe-
tru, je pa bilo na lepi poti, da se mu
vsaj približa. Lastnica Majda Pevec
je bila polna smelih načrtov in pre-
dana svojemu delu. Zdaj je otopela,
kajti njeno gostišče je kot nekakšen
rezervat, obdan z brezdušnim je-
klom. Minuli četrtek, naprimer, je
v dopoldanskem času »prodala« le
pet kavic. Tranzitnih gostov, ki so
se še pred kratkim na veliko ustav-
Ijali v Prožinski vasi 6, ni več. Težko
je namreč iz avtomobila opaziti
ozek vhod na parkirišče, zlasti še, če
se pripelješ iz šentjurske smeri. Če
pa vhod le opaziš in se ustaviš v go-
stišču, se spet srečaš s problemom:
če nadaljuješ vožnjo proti Celju, na-
rediš prometni prekršek, ker moraš
prevoziti polno črto sredi magistral-
ne ceste. Če pa se želiš izogniti pre-
kršku, ti ne preostane drugega, kot
da jo mahneš nazaj proti Šentjurju,
obrneš avto in spet mimo Cibija
proti Celju.
Nobenega dvoma ni, da je bilo
treba gostišče prometno-varnostno
zavarovati, saj stoji na nepregled-
nem ovinku, toda načinov, kako to
storiti, je bilo gotovo več, če bi bilo
le dovolj dobre volje in posluha.
Majda Pevec namreč trdi, da seje že
dlje časa zavzemala za kar najboljšo
skupno rešitev, a je zlasti pri Cest-
nem podjetju Čelje vedno naletela
na gluha ušesa. Nič bolje pa se ji,
kot pravi, ni godilo, ko se je obrača-
la na ostale, za t^ zadeve pristojne,
naslove.
Minuli teden so se tisti, ki bi lahko
preprečili »neposrečeno« rešitev
piimera in neljubi incident ob po-
stavitvi varnostne ograje, srečali,
skupaj s prizadeto Majdo Pevec. Na
naše vprašanje, kako bodo problem
zdaj reševali in rešili, je Mirko
Krajnc, predsednik celjske občin-
ske vlade, odgovoril: »Zadevo bo-
mo poskušali življenjskp urediti.
V kratkem se bomo sestah z inšpek-
torjem ...«
Črke zakona in predpisa so si vča-
sih res zelo v navzkrižju z življe-
njem, zato pa seje treba toliko bolj
potruditi in poiskati najboljšo pot.
skupno rešitev. Le volje je treba!
V petkovem Delu smo med maj,,
mi oglasi zasledili tudi tole ponud.
bo: »Stanovanjsko-gostinski lok^
z diskoteko v bližini Celja, Štore,
Prožinska vas 6, prodam. Prednosi
imajo Albanci.« Ker vemo, daje Ci
biju podobnih primerov na relaciji
Celje-Šenbtjur še nekaj (pa se ob,
nje do zdaj ni še nihče spotaknU^
kar se prometne varnosti tiče), jI
pričakovati, da se bo ta odsek cestf.
preimenoval v Albanian Avenue,
Saj moramo biti dosledni, mar ne'
MARJELA AGREi

Črni teden na tirili
Sedel je tik ob progi
Na železniški progi Celje
- Maribor, v kraju Grobelno,
je v petek, 14. decembra ob
19.06 uri, elektromotorni pot-
niški vlak povozil 83-letnega
Henrika Zatlerja iz Hotunj.
Strojevodja vlaka, ki je pri-
peljal iz mariborske smeri, je
videl Zatleija sedeti tik ob pro-
gi, s hrbtom obrnjenim proti
tračnicam. Vlak je Zatleija za-
del z levim prednjim delom
v hrbet in ga zbil ob progi, kjer
je poškodbam podlegel.
Ni ji uspelo vstati
Smrtna nezgoda se je pripe-
tila tudi v petek, 14. decem-
bra ob 23. uri na progi v bliži-
ni železniške postaje Šmarje
pri Jelšah.
Potniški vlak je vozil na pro-
gi Celje - Kumrovec. Na ome-
njenem kraju je sedela in po-
skušala vstati 70-letna Terezija
Čulk iz Spodnjega Gabernika.
Ker strojevodja vlaka ni mogel
zaustaviti, je Culkovo povozil.
Smrtni sicolc
v soboto, 16. decembra ob
19. uri je, zaradi skoka z drve-
čega tovornega vlaka, umrl
19-letni S. M. iz Ljubljane, go-
jenec PD Radeče.
Delavci organov za notranje
zadeve Celje so ugotovili, da se
je S. M. omenjenega dne s pri-
jateljem pripeljal na potni-
škem vlaku do Zidanega Mo-
sta, nakar sta oba skočila na
mimodrveči tovorni vlak, ki je
vozil v smeri proti Sevnici.
Z vlaka sta skočila z name-
nom, da se brez vozovnice pri-
peljeta do Radeč. S. M. se je pri
skoku smrtno ponesrečil, nje-
gov prijatelj pa je izstopil na
naslednji postaji.
M. A.
PROMETNE NEZGODE
Trčenje v Icrižišču
v torek, 11. decembra zve-
čer, se je pripetila prometna
nezgoda v križišču Pleteršni-
kove ulice in Ulice XIV. divi-
zije v Celju.
Voznik osebnega avtomobi-
la Marjan Romih iz Celja je
v omenjenem križišču 'zavijal
v levo v trenutku, ko je po Uli-
ci XIV. divizije pripeljal
z osebnim avtomobilom Pster
Kukanovič iz Celja. V trčenju
med voziloma, seje hudo teles-
no poškodovala sopotnica
v Kukanovičevem vozilu, Kata
Kojundžič iz Celja. Škode na
vozilih je za okoli 45 tisoč di-
naijev.
Voznik Rudi Kvartič iz Celja
je vozil po Čopovi ulici in se
vključil v promet na prednost-
no magistralno cesto pri utri-
pajoči luči na semaforju. V tem
trenutku pa je iz smeri Levca
pripeljal voznik tovornega av-
tomobila Miroslav Kobal iz
Ljubljane. V križišču sta vozili
trčili, pri čemer se je huje teles-
no poškodoval sopotnik
v Kvartičevem vozilu, Andrej
Globočnik iz Celja.
Zadel v mopedista
Na mestni ulici v Sloven-
skih Konjicah je prišlo do
prometne nezgode v sredo, 12.
decembra zvečer. Eden od
udeležencev se je hudo teles-
no poškodoval.
Po Liptovski cesti v smeri
Škalske ceste je vozil kombini-
rano vozilo Franjo Pintarič iz
Škalc. V času, ko je Pintarič
zavijal v levo proti hotelu Dra-
vinja, je iz nasprotne smeri pri-
peljal voznik osebnega avto-
mobila Alojz Fink iz Sloven-
skih Konjic. Da bi Fink pre-
prečil trčenje s Pintaričevim
vozilom, je zavil v levo na na-
sprotni vozni pas, po katerem
je pripeljal voznik kolesa z mo-
torjem Avgust Jelenko iz Slo-
venskih Konjic. V trčenju je
bil Avgust Jelenko hudo teles-
no poškodovan.
M. A.
Trčila tovornjak in
osebni avto
V torek ponoči je prišlo do
trčenja v križišču v Celju,
v katerem je bila ena oseba
huje telesno poškodovana,
gmotna škoda pa znaša okoli
40 tisoč dinarjev.
MINI KRIMIČI
Neznanec je v noči na 12. de-
cember vlomil v restavracijo
Jezero v Velenju. Po temeljiti
preiskavi prostorov se je
v skladišču odločil za nekaj
slamnatih klobukov.
Nekdo je v času od 1. okto-
bra do 12. decembra izza
zgradbe šentjurske občinske
hiše ukradel lesene podnice za
kamp prikolice. Tovrstne pri-
jave so značilne ob koncu vsa-
kega leta, ko so na delu inven-
turne komisije.
V	kurilnico stanovanjskega
bloka je 13. decembra ponoči
vlomil nekdo, ki je s peči za
centralno ogrevanje demonti-
ral dva oljna gorilca.
Trinajstega decembra po-
poldne sta prišla v Merxovo
prodajalno v Veliki Pirešici
neznana moški in ženska. Ne-
kaj časa sta vneto spremljala
obnašanje prodajalcev, dokler
nista izkoristila trenutek njiho-
ve nepazljivosti in s police
ukradla video rekorder.
V	noči na 15. december je
neznanec vlomil v pisarne
Merxovega MPP-ja. Iz pisarn
je pobral več vžigalnikov, re-
klamnih ur ter sveženj poštnih
znamk.
Minuli četrtek zvečer je po
Milčinskega ulici hodila ob-
čanka Z. G. in v roki je nosila
plastično vrečko. Ko jo je nez-
nanec dohitel, ji je vrečko iztr-
gal iz rok in se »izgubil« med
stanovanjskimi bloki. Ko se je
čutil varnega, je pogledal
v vrečko, v kateri je našel nove
športne copate.
Drago brušenje
nožev
V	sredo, 12. decembra, sta
dva Roma v Štorah ponujala
svoje usluge, brušenje nožev
in škarij ter popravilo dež-
nikov.
OkoH 11. ure dopoldne sta
pozvonila tudi na zvonec sta-
rejše občanke N. H. Ta je po-
nujeno uslugo odklonila, Ro-
ma pa sta bila tako nasilna, da
sta, kljub prepovedi, stopila
v stanovanje. Osumljeni Ram-
zo R. je kar sam vzel iz predala
tri nože in jih nabrusil, potem
pa zahteval plačilo v zneski
300 dinarjev. Iz samega strahu
mu je občanska izročila stota-
ka, saj je uslugo pravočasno
odklonila. Ramzo pa ni bil za-
dovoljen, zato je oškodovanka
stopila v spalnico po torbico^
nasilnež pa jo je odrinil in se
kar sam odločil za primerni
znesek. Za brušenje treh nožev
je »zaslužil« 3.300 dinarjev. Če
se je kdo tega dne soočil s pa
dobnim ali enakim primerortv
naj to sporoči najbljižji postni
milice ali Upravi za notrarge
zadeve Celje.	M. A
Kradejo kot sraiie
Praznično vneii so tudi roparji in tatovi
čas praznične nakupoval-
ne mrzlice je tu, na Upravi
za notranje zadeve Celje pa
imajo s tem časom slabe iz-
kušnje oziroma vsako leto
veliko dela.
V tem času je največ drz-
nih tatvin, tatvin iz torbic
v prodajalnah in na poulič-
nih sejmih. Kraj in ropov je
razmeroma veliko tudi na
avtobusnih in železniških
postajah. Prednovoletni čas
je tudi čas vlomov v avtomo-
bile, kamor kupci »odlagajo«
kupljeno robo in hitijo dalje
po nakupih.
Pazljivost in budnost naj
bosta torej vedno prisotni,
opozarjajo delavci organov
za notranje zadeve, saj se
lahko predpraznično veselje
kaj hitro sprevrže v neprijet-
no presenečenje.
Kako je avtomobile dobro
zaklepati pa tale »zgodbica«,
ki seje zgodila 14. decembra!
Oškodovani R. II. iz Maribo-
ra je tega dne parkiral svoj
avtomobil znamke Toyota
v Ulici XIV. divizije v Celju,
pred Razvojnim centrom.
Lastnik vozila ni zaklenil,
v njem je pustil poslovni
kovček - in odšel. Nekoga je
razkošen avtomobil priteg-
nil, še bolj pa spoznanje, da
je vozilo nezaklenjeno. Po-
bral je kovček, v katerem so
bile devize različnih vrst
v vrednosti okoli enega mili-
jona dinarjev! Tat si s ple-
nom ne bo delal preglavic
okoli božičnih in novoletnih
praznovanj.
M. A.

POROČA
Trije ogenjčki so bili v tem
tednu za celjske poklicne ga-
silce manj kot mačji kašelj. Hi-
tro so bili kos zubljem, ki so
zajeli smetiščni zabojnik
v Gregorčičevi 6, v bloku Pod
kostanji pa so pogasili požar,
ki je nastal zaradi kratkega sti-
ka v električni napeljavi. Tret-
jič so gasili v Novi vasi. Pod
lipo.
Največ so se gasilci spet uk-
varjali z vodo, ki sojo prevažali
oziroma dovažali, zapirali in jo
črpali iz kleti. Bili so še aktivni
pri šestindvajsetih cestnopro-
metnih reševanjih. V Šmarjeti
pri Rimskih Toplicah, na pri-
mer, je neznani voznik zapeljal
v potok, pri čemer so bila kole-
sa obrnjena navzgor. Bali so se
že, da je človeka odnesla voda,
a se je potem pokazalo, da je
hrbtno plavanje povzročila te-
kočina, ki se ji reče alkohol.
M. A.
KMIETIJSIO\ ZADRUGA
IJIŠKO_
NOVOLETNA
PONUDBA:
Težka kmetijska mehanizacija
Lahka kmetijska mehanizacija
Bela tehnika
Akustika
Blago široke potrošnje
IZREDNA PONUDBA
Vse vrste mesa in mesnih izdelkov
UGODNI KREDITNI POGOJI
3 do 6 mesecev, minimalni polog in
obresti, popusti za gotovinska plačila.
V VSEH TRGOVINAH IN MESNICAH
KMETIJSKE ZADRUGE LAŠKO
ŽELIMO VAM PRIJETNE PRAZNIKE!