r Naj reč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto - > -Za pol leta ..... Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA n List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily m the United State*. □ Issued every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. — TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act cf Congress of March 3. 1879 TELEFON: CORTLANDT 287f. NO. 129 — ŠTEV. 129. JAPONSKA PROTESTIRA PROTI AMERIKI Protest, ki ga je predložila japonska vlada ameriškemu državnemu tajniku, izjavlja, da krši izključitvena klavzula vse sklenjene pogodbe. — Sedanjo priseljeniško postavo .naj se razveljavi vspričo "dogovora med gentlemeni". — Japonci priznavajo pravico ameriške kontrole. — Plemenske razlike- NEW YORK. MONDAY, JUNE ?., loprav; svoj stroj. Chicago, 111., 31. maja. — V svojem pohlepu, da d<»živita nekaj nenavadnega. izvanrednega, sta dva fanta izbrala Roberta Frank-sa za svojo žrtev. Nathan Leopold mlajši in Ri-oba "duševne einaneipirana" ter obo "duševno cmaneipIrana " ter po svojem lastnem mnenju člana duševne arti^tokraeije, sta umorila svojega trinajst let starega soseda enostavno v želji, da vidita trpljenje človeka, katerega sta smatrala nižjim kot pa sta bila onadva sama. Zahtevala sta sicer- odkupnino od očeta žrtve, a ta zahteva je bila le pretveza. Vse to in še dosti drugega sta priznala oba tekom ostrega zasli-šavanja. ki je trajalo celih šestintrideset ur. Prvi jc priznal Loeb in nato Leopold. Odvedenje (mladega dečka ni bilo trenutno. Izza novembra meseca sta nameravala oba mlada Človeka, stara po devetnajst let. umoriti kakega fanta. Izprva je bil načrt obeh le meglen in fantastičen, Kot svoje bodoče žrtve sta si izbrala štiri fante, in eden teli je bil mladi sin Julija Roseiu walda, člana tvrdke Sears, Ron-buck & Co. BIVŠI KAJZER IN NJEGOVA ŽENA MILLERAND JE ODGOVORIL KRITIKOM Predsednik francoske republike je odgovoril svojim liberalnim kritikom ter jim zapretil z novimi volitvami. Izjavil je, da se bo boril z vsemi svojimi močmi proti strmoglavi j en ju. — Značilna posvetovanja med Her-riotom in Mjllerandom. — Millerand se bo moral prilagoditi zahtevam pristašev. i Poroča Arno Dosch-Fleurot. — ~ > -________ ** Slika je bila vzeta pred kratkim v Doornu na Holandskem. Bivši kajzer je videti dobrega zdravja in istotako tudi njegova žena Wilhelmina. HARRY HOFFMAN NA ISODBE 0 DELOVANJU VARNEM V SING SINGU PROHIBICIJSKE POSTAVE Konečno pa sta se odločila gle-"«, « i • • * , . ° Morilca Mrs. Bouer, ki je bil spo- j mladega Franksa, ki je sta no- _ ._. . , ° ' 'J znan krivim umora po drugem de val preko ceste. Eden morilcev, Loeb, ga je dobro poznal ter večkrat igral temi is ž njim. Dne 21. maja. ravno pred desetimi dnevi, sta oba mladiča čakala v najetem avtomobilu v hit zini Harvard Sole, katero je di Franks obiskoval. Robert je prišel iz šole ter se naj>otil pro-, ti domu. Ix>eb mu je ponudil vož- redu, so odvedli v Sing- Sing jet-nišnico. — V par dnevih se jc ocividno postaral. Iz številnih držav prihajajo poročila, ki kažejo, da ni prohibi-cijska postava nikjer dejanski uvaževana. Ilarry Hoffman, kinematogral"-mla- operator iz Port Richmond a na Staten Islandu, ki je bil <>b-o-jeu na dvajset let ječe radi umu. ra Mrs. Maud Bauer, se nahaja 'sedaj v iS ing Singu ter je kaxnji Montgomery, Ala.. . junija. — Prohibicija je v Alabami veliko izjalovljenje. Tekoče leto je bilo dos<-daj hujši' ktrijaln:«mi vodi-• t i*l j i se je pričelo gibanje za od-zapustil j pravo prohibicijske postave, a To močno, da bi iz- njo, iu mladi Franks je prise , 1 uee številka 75.990. Odpeljali so se, a ne proti do-j V soboto zjutraj je mu Franksa. Robert je p rote-i Hoffman okrajno ječo v sprem-j gibanje ni dosti stiral, a eden obeh morilcev ga stvu wardena Murphy-j a. podse-j sililo akcijo ob pravem easu. An-je udaril po glavi z železnim pre-irifa Finna ter nekega nadaljnega ti salonska liga. v tej državi j.» metom. Ker je kričal, sta mu oba1 jetniškega paznika. Nnb.-imga č!a-! izguMa v- -voj upliv. ker se je morilca zamašila usta ter ga ns na družine ni bilo. da bi se po- pričeTa metati v i»olitiko ta način zadavila. plavil od njega. Jetnik je preži- S truplom svoje žrtve sta se (vel nemirno noč. pogosto mrmra! odpeljala na samotno mesto v bl?-;med spanjem Ta metati v politiko. Polje-lelski okraji kršijo postavo tako, tli cel'» v večji ne ri kot pa veli-njegovi pazniki ka mesta, zini močvirja, kjer so pozneje na-j javljajo, da jo neprestano trdil.1 Izjava pn-ls.-dnika Columbia, šli truplo mladega Franksa. |- n»_. nadno postaral. Vsaj . navi*»*rK*-.de male množice ljudi, ki jc Sli)! Dnnaj, Avstrija. 1. junija, — zbrala pred jetmšnieo. j Ko je cdhajal danes avstrijski/ Avtomobil je dosp. l v kaneler pre-lat Seii>el z železniške'ob enajstih zjutraj in tam >«» od-pobtaje, je oddal nanj neki dela- vedli lloffmana v urad glavnega vec štiri strele. Vsi štirje so ga uradnika. Na stavljena mu vpra- odgov<»ril z mirnim som ter |»odpisal izjavo. ga sanja .)<■ i zadeli. Težko ranjenega t prenesli v bolnišnico. Atentatorja, ki je komunist in 1 - železniški delavec po poklicu, so j prijeli. • POLJSKE TOVARNE NIMAJO Zdravniki pravijo, da bo ostal DENARJA ZA SVOJE DE- Sijpel pri življenju. PO RUSIJI SE JE ZAČELA ŠIRITI MALARIJA. LAVCE. Varšava, Poljska. 1. junija. Na Poljskem so se pojavile velike delavske težkoče. o--tave \* državi kot taki n? bilo opaziti .bw«»daj niti najmanj-šeira iribanja. da se odpravi suha-ško jMi^tavo in to je tudi razumljivo, ker zaslužijo ljudje več de-narja - prodajanjem grozdja kot --o kedaj zaslužili, ko je bil o« v rjcu i ru ti-r si morali tekmovati me 1 >f! (ij v cenah, če so ho-t li prodati svoje vino. ali bo pomagalo? ! Washington, I). C.. 30. maja. — Veliko tovarn nima niti toliko! Vodstva enajsterih ženskih orga Berlin, Nemčija, 1. junija. — denarja, da bi plačale svoje de- nizaeij so sklenila naprositi vse lavce. vsled česar so zaprle svoja ženske |w> deželi, naj molijo, da vrata oziroma znižale produkcijo, ne bo niti demokratična, ni-ti re V Widzeffu so hoteli delavci pub likanja konvencija sprejela pretejjsti tvorniškega ravnatelja, kar je pa preprečila policija, ki je dospela pravočasno na lico tisoč fantov^ __ _ . _ mesta. . .; * V Rusiji je izbruhnila malarija, ki se* je začela strahovito širiti. Baje je obolelo na tej bolezni nad šest milijonov ljudi. Zoper malarijo je edino sredstvo kinin in tega ima sovjetska Rusija na razpolago samo 120.000 -w • j v svoj program takozvane "mokre planke". Naprošeni so tudi vsi duhov niki, naj molijo prihodnjo nede-ljd v ta namen. / udeležbe pri nameravanem umoru. VOJAŠKO VEŽBANJE. Berlin, Nemčija. :30. maja. — Danes se je začela tukaj obravnava proti nemškim fašistom, ki so sklenili usmrtiti poveljnika državne brann be generala v on Se<>k-ta. Osumljea sta tudi general Ludendorff in grof Rewentlow kot sf>udeleženca pri zaroti. Peekskill, N. Y.. 1. junija. — V tukajšnje državno taborišče jc dospelo danes šeststo newyorSkih ; policistov. Policisti se bodo »Iva tedna vežbali v vojaškem roko-; delstvu. Posebno pozornost bodo morali posvetiti strojnim puškam. londonska policija navalila na prinčev klub. portugalska letalca na- daljujeTa polet. _ . London,. Anglija. 1. junija. — t nnitnn 4 v ■ Danes zjutraj je vdrl oddelek London, ^Vnglija. 30. maja. — . . --,11 _ . , , . " ,, londonskih policistov v nočni klub Portugalska letalca Pass in Bei- ... . -1 i - 1 4! valeskega princa, ros. ki sta zapustua Lazbono ter skušata ^leteti v Macao. Kina.i ^V klubu je bHo stopet oseb, dost a kupila nov zrakoplov ter na- njegova visokost pr.ne ni b*- la navzoča. V klubu so prodajali pijačo po policijski uri. daljujeta po4et. Zrakoplov, s ka-r teriln sta se podala na pot. se J« ponesrečil pri Paprru v Indiji. TIRPITZ DEMENTIRJL Berlin, Nemčija. 1. junija. — Zadnji čas se širijo po Nemčiji govorice, da namerava general von Tirpitz ix>stati začasen go- v porurju štrajka nad pol milijona premo G ak-jev. Iz zanesljivih virov se je do- verner Nemčije, potem pa izro- gnalo, da štrajka v Porurju nad čirti vodstvo najstarejšemu siuu.šeststo tisoč premogarjev. V krat-bivšega nemškega kronprinca. kem jhn bodo sledili še drugi ta-Ko so danes vprašali časnikar- ko, da bo število štrajkarjev. na-ski poročevalci Tirpitza. če je to raslo na milijon, resnica, je odvrnil, da je to pro- Strajkarji odločno zatrjujejo, kleta laž. Pristavil je, da ga sku- da pod nobenim pogojem ne.sprej šajo njegovi nasprotniki diskre-1 mejo devet oziroma deset-umega ditirati pred nemškim narodom, j dela. Wk rt T. AS NARODA. 2. .T UNIJA 1924 "GLAS NARODA" FRANK MIIIR. PuMMM« fcy Ml (.•MiS BKNUIK« m«M «f m C*rtlan« M corporation an« ■ggaggfc <* Manhrtt* n •f A»W #ffflMr*l N(« Y«m N. v. | t A I N A R O O A® |V«lM UM NHl«)' Day Except Sunday «« •tJi Za Ntw York u M* Ml Zrn pol Ista «>..<*.»»«.» Za Inozemstvo Ha apa Za pol lota ••«•«•••»• »uboertptlon Voorly M-Ot AtfvortioomoRt on Aproomant. «ti«i Naroda" lahaja voak! Pan !xvxam>l nodal] la Im podplaa ta oabonoott ao no prtobfiujajo. Dosar a«J ao W Mamv Or«ar. Prt apromomM taala aaročnikor. wro*mo. m m MtrallMo naaninl. rUu\ Prizor pri pogrebu na morju ie zelo ginljiv. Med eaisom ceremonije. katero opravlja kapitan ali kaplan, se parnik ustavi, in ko truplo spustijo v morje, trobenta zapoje zadnje slovo. Parna piščalka žalostno trikrat zapiska, kot da kliče v globočme šumeččega morja za sprejem svoje žrtve. Dva dni pozneje pridemo zopet v "Tri milje limit", kjer nam za-pj-6 vrata saluna. Tu je lep raz-gied po obrežju države New Jersey. V zlatili žarkih jutranjega sflnea se nam prikaže mogočna trdnjava Fert Hancock, stražnik mesta New Yorka; znameniti Coney island, letovišče in kopališče mesta New Yorka; naposled se »ara prikažejo visoka, v nebo dvigajoča se prsi op ja. mesta New Yorka. Od spredaj sc vidi, kot da priknja iz oblakov spomenik boginje Prostosti s svojim resnim obrazom. Anthony Kastelie. Pred kratkim so našli v čika-škem močvirju umorjenega štirinajstletnega fanta. Vsakdo je bil uverjen, da so povzroči: li umor izsiljevalci, bo-ječ se, da bi jih zasačili ob sprejemu odkupnine. Sedaj se je pa pronašlo, da so morilci aristokratskega, oziroma kot se reče v Ameriki, milijonar-"skega rodu. Fanta sta usmrtila sinova dveh milijonarjev. Prvi morilec je star* osemnajst, drugi pa devetnajst "let. Oba sta priznala. Sedaj nastane vprašanje, kak- ' Šno plačilo bosta sprejela za svoj | zločin? | Ali bo govorila pravica, ali bodo govorili milijoni? Ali bo ameriška j ust i ca. zopet pokazala, da ima na svoji tehtnici dve vrste uteži: ene za reveže in ene za milijonarje? * V Washingtonu so vsakovrstni odbori. Preiskovalni odbori, politični odbori, finančni odbori itd., itd., itd. V Wasliingtonu je tudi takozva-ni "alkoholni odbor"', se stoječ iz dvanajsterih poslancev. Sedaj pa poročajo, da ta "alkoholni odbor" že pet let ni imel nobene seje. '» i • i- . J j\eki italijanski list je Odborniki so brez dvoma precej | i.„.ltl • „ , - , 1 Ura t kun objavil zsjodovino podobna tistemu slovenskemu t SCatnL Steiuuiis Inkorporirana 1. I9(pi GLAVNI URAD v ELY, MINN. IV Iz sedanje turške prestolice. Olivni odborniki; Prcsednlk: RUDOLF PER P AN. »U M. 1SI It, O. Vbdpredsednllc: LOUTS BAT .A. NT. Box 111 Pearl At«-. Loral* ». Wajnlk: JOSEPH FISHLKR, Ely. Minn. Blagajnik.: LOUIS CHAMPA. Box Ml, Sly. Mian. ftUsaJnlk neizplačanih amrtalsi: john MOYBBM, «U — Utt At*. Dvlutlu Mlms. ..... _ . _ VrUkvn] stfrrvnlki Jtr. tOB, T. ORAHCK, Ml AjBorlcan Btata B»bK BMC-i tH IfMl 4t m aimth Ay., Plt»»bur»k. P*. NaCsoml &KTOM KBAJINIK, Room HI B*k«w«U StUk W VUMOSfl ul tLlMI Street*. Pittsburgh, Pa. ICOHOI MLADIC. 1214 W II 8tr«*K Cklea*o. OL VKANK IKKABEC; 4IU Waakluffto« StrM\ D«t», ML Ptfttnl attcf. UONAKD BLABODNTK, Sob 41». *ly, Mlu. " " " 7;' ' C} HE GOR J. PORENTA. 110 Stevenson Bids.. l^nyiOlay. ITmC. MLiNK BO RICH. «117 St. Clair At*., d*T*lui«. O. Ztfruivvaln] <4k*ri ▼ALMNTTN PTRC. TSt London RJ.. N. ClcTOtan«, fc PAULINE ERMENC, ISI Park Str.. Milwaukee. Wl». JOB IP BTEP.US, 404 F.. Meeta Avenue, Pueblo. Col«. ANION C EL ARC, (IS Market Street. WatktfU, OL 1 » Jednotlno mradnc atlaallo: "Qlaj Ta* rtnr! tlkaJoC« uradnih sadeT kakor tu Al listni ■af m pošiljajo na glavnega tajnika. Ve« prltofbe uaj po ti U a na vr*4 Mdntkm porotnega odbora. Prošnje aa ■prejem novih Uanor La boJLallk^ •yrlSevala naj •« poUlJa na vrhovnega sdravnlka. Jugoslovanska Katolllka Jednota prlporoSa r>«n JoBOilcmsr ta R ebllen pristop. Kdor teli postati Clan te oraranlsnrije. naj se aglaal tajniki hUlnJega druStva J. S. K. J. Za uetanovltov novih društev se pa <>brn!M nm gL tajnika. Novo drufitro se lahko vntenovl a I «anl all ClanieRKd. Razne vesti. Nastanek dirigentske palice. Dopisnik milanskega *'!Secola?' popisuje vtise, katere dobi poset-Mecl volitvami SC lahko repen- uik nove turške prestolice Ango- re takole; ''Ko sem v Carigradu povedal, da nameravam obiskati An goro, so se izrazi v obrazih mojih prijateljev čudno izpremeniili. Najprej so mi ta obisk odločno odsvetovali, ko pa so videli, da ne odneham, so mi dejali, naj se dobro lia » '' . . i proti moskitom. Brrr ... V A11- J,a r o! let te. ... - Igori je namreč baje toliko mrče- V vsaki stvari, katero zaporne, ima za seboj močno' da je postelja z mrežo ue(>b. organizirano spremstvo, ki ga podpira v vsakem slučaju. jlutino potrebna za zdravje . . . Sel sem na poit. Odpeljal sem ae Lz Carigrada z nekim potnikom \ vagonu prvega razreda, ki je bil rezerviran saano za naju dva. Ta vagon se ni v ničemur razlikoval popotniki iz suhe delele ne bodo' d vagonov najbo.ljšLh evropskih žejni. Akcravno je pijača draga.;brzovUfcov> 0kna so bila čista, Dopis. Na krovu parnika "Manchuria". Pi ed odhodom iz San Franeisea peni obljubil mojim prijateljem in lurem, f.la iim opitem moje potovanje s parnikom Manchuria'' i/. San Fr;uieisca v New York *k<>-Panama Canal Ker nimam risa dovolj, da '►pi^rm vsakemu p<>-suueziiemu, zatorej bom poskusil dobiti iriklonjemxst pri g. uredniku ' Hlasa Naroda". Vožnja iz Sa:i Pranei.-ea d<» Yorka je precej dolga, namreč fj•>:."> milj in vzame 18 >s Angeles je. kot pravijo prebivalei. mesto ang^-ljekov. Mo-če je res. toda po mojem mne-lijn nosi nekaj t»-h aujreljekov ro-ž -"'ke. Posebno kiKeal Estate*' an-geljr-ki, oni imajo velike rogove in luarvkateri kupec se je natakni! ji inje. Delavske razmere niso pciv-il jne. Vzrok je neorganizirano delavstvo. veeii»f»ma Mehikanci. Pla'e i>'1 majhne in življenje je drag«. Oledajcč nazaj na ealiJ'orns-ko obrežje tu s" nudi zanimiv pogled p<> bogat d' oljnatih vrelcih, ki izgledajo v okolici Long Beaclia kot smrekov gecu. Iz daljave >e napi p.-.kaže izr.a oblakov v nebo sitrine-če hrilit.vje znamenitih "Catalina lda::ds". Ti. milje od ameriškega ozemlja so niaLo dolgočasne, ker 18. dodatek konštitueije zaiiteva tako. ampak petem se je natakar trudil, da teipd>olj nstreže žeznim popotnikom s pristnimi alkoliolienimi pijačami. za katere smo plačali oderuške cene. Lastniki oziroma najemniki parnika so preskrbeli da Angoro so dobre. Brzovlak sicer ne dirja z hitrjostjo 100 km na uro, toda vse lo lahko preneseš. Anatodija je prekrasna. Samo Angora je >po svoji okolici nezanimiva, in baš radi tega je turška vlada izbrala to mesto za sedež nove Turčije. A v bližini stare Angore se že gradi novo mesto, iz tal vztajajo prekrasne velike palače, ki bodo v par letih dika glavnega mesta. Angora [»ostaja politično, vojaško in duševno središče nove Turčije in kdor to z lastuLmi očmi vidi. razume, da govori iz Čarigrajčanov. kadar govore o novi turški prestolici. sama zelena zavist. To sem preizkusni sam in se mi zdi, da sem dolžen povedati vsem, ki iskeno ljubijo resnico ter zavračajo predsodke o Turčiji. Sicilijanska drama. vrata so se odpirala bi zapirala Akcraviio je pijača drag-a.' I>ar room je bil zmerom pobi. ra-J zuu časa v Panama Canal Zone ki .. . . » . i- povsem pravilno m luc je gore- le \ ameriškem oeemhu. , , , m Naša dmga postaja je Panama'la kak<>r P0V'S0d ~ VZOrn°' Tur" Canal. Ake kateri rojak namerava,ški železničarji so nas povsod pot,vati iz San francisea v New ^)rejemah izrecno prijazno in York ali narobe bi mu svetoval, Ijubeznjivo in se niso izdali niti da gre po v«Kli skozi Panama Ca- z eno gesto, da pričakujejo napit-nal. nino. Lahko rečem, da nisem ljil še v nobeni deželi, kjer ne bi tako malo poznal ljudi, njihovega Vožnja je prijetna, ker parnik vo/: skoraj ves čas blizu obrežja. ill popotnik ima priliko ^i ogledati zelene južnoameriške otoke, i jezika in običajev, pa sem pri tem Pralno gremo v Canal, si ogleda-' odpravil vse tako srečno. Spora-mo m os to Panama City ki je glav-Lumevai sem se z ljudmi potom nf> meslo Panama republike in šteje 70,000 prebivalcev. Od tu je zelo krasen pogled oo obrežju in malih otokih. Dolžina Panama Canala je 48 milj in dolžina od globoke vode od Pacifika do globoke vode Atlantika je 30 milj Zgraditev tega kanala je stala veliko človeških življenj in okoli pol bilijona dolarjev. 242 kubičnih iardov zemlje je bilo izkopane in je vzelo deset I-..-1, predno je bil izgotovljen. Za časa graditve največje število Ijii oči in rok in moram reči, da so si Turki prizadevali kolikor mogoče, da me nikdar niso pustili na cedilu. Dejali so mi a* Carigradu, da v Angori sploh ni hiš. ampak da so tam same bajte iz blata. O ljudeh so mi pripovedovali, da spe po hlevih, in da nihče, tudi najbolj pogumen in treniran Evropejec, ne more o.stai v Angori več nego tri do štiri dni. Moj drug in jaz pa sva našla v Angori dve V St. Lorenzo pri Messini se je 501 e t ni Candido Bruno ožo njen in oče več otrok spečal z neko 25-letno deklico, ki je porodila dečka. Ko je o stvari izvedel lS-letn'i dekličin brat Camelio Verdueei. je vdrl v Brvi novo hišo in zabodel zapeljivca. Nato je hitel dcumov, pograbil sestro za vrat. jo zaklal ter se nato sam prijavil oblastvu. di zaposlenih pri graditvi je bilo krasni čisti sobi brez mrčesa. Sc-nad 40-000. Sedaj je zaposjenifi | v(xIa -^va v njih onega pri obratovanju kanala nad 10.00P razkošja, ki se nudi človeku tseb. Po osemui nem plezanju gor iji drl >mo dospeli na stran Atlantika. (»d tukaj je krasen razgled po ikvlici. Iz daljave se vidi visoko gorovje, ki se dviga ponosno v nebo. 1 »b vznožju se razprostira na • •'.■de"- o];oli rodovitno polje, ki je deloma nasajeno s panaraa drevegi in coconuti. Daleč ob vznožju hii-bov se nam pokažejo coconuts m vsakovrstnih sadnfli in divjih dr^-ve>. Tu in tam se zapazi reka in potoki, kjer se kopi jejo krokodili, z-Ihpei itd Panama republika me nisva se nudi človeku v velikih hotelih svetovnega glasu. Toda izbi sta bili prav prijazni in higijenični ter sta s svojo snaž-n ost jo spominjali naravnost na prostore, ki jih najdesmo pri na* v sanatarijih. V Angori ne manjka gostMiiic. V njih se lahko naješ po mili volji.-Na razpolago so ti tudi kočije in avtomoibili. Vode. čiste in čvrste, pa se lahko nap i ješ kolikor hočeš. Javna varnost je per-fektna. Uradniki na pošti te sprejmejo pnjazno in ljubeznivo in ti r'r32.909 livndratnih mHj.- Komaj 2 vsem-radi postrežejo.-: Zveze z Krasna vožnja. l)ne 11. junija Odpluje proti Evropi najmodernejši parnik Francoske proge " Paris". Vsi, ki so s® vozili s tem parnikom. ne morejo prehvaliti kra.«u ne vožnje >n izborne postrežbe. Vožnja preko morja traja le par dni, in najkasneje v desetih dneh je vsakdo v domovini. Parni ki Francoske proge so znani po udobnostih in ugodnostih, katerih je deležen potnik na njih. Slovenci, ki so namenjeni preko Francije v domovino, potu jejo skoro izključno le s parnikom "Paris". Ko je zadnjič odplul pro ta Havre, je imel na krovu nad sto naših rojakov. Več mom a vsem je preskrbela potne liste in prostore na parnlku znana Frank Sakser State Bank. Tudi za 11. junij se jih je že preeej priglasilo. Kdor tega še ni storil, naj se nemudoma pobriga, da mu zamorejo v New Yorku pravočasno vse potrebno preskrbeti. Dne 11. junija odpotuje s pat*, nikom "Paris" v domovino tudi Mr. Frank Sakser s svojo družino na-kratek obisk-v stari kraj. predsedniku, ki je rekel: Ah, kaj1 seja ? Veselico napravimo, veseli-f,- , . i 1.1 a Luja eo! Kaj bo seja brez pijaee? j^ia.sbeno gentske palice, ki se je pojavila za časa velikega francoskega kra- XIV.. ki je Imel stalilo kapelo, znano poti inio- jnom ''Petits violons'\ t. j. mare Na ustnicah vseh lebdi vpraša- • 1*1- 1 • 1 1 violine. Italijanski komponist . ^v... :x,ull| je posta šef teli "malih vio- linistov". in je z malo violino di- H j . . „ rigiral na kraljevskih zabavah. Težko ie odgovoriti natančno,'.. . , ... J c . ..Ker je komponist imel gal pri prihodnjih volitvah? dočim je splošen odgovor jasen 111 j samoposebi umeven. < Ako bi vsi nezadovoljne ž i v de-1 ;voj mu 111 okrat.ski stranki in vsi liezado- igralei pri skušnjah mnogo dela in truda. 11111 je končno prišla na misel dobra ideja. Po.javil je t ... . , nekega dne pri vaji s palico. Pr.- voluieži v republikanski stranki „ . . ...... , J iti ■ le '»iriglrati m nerodneze tis- imenovaLi enega kandidat, bi bil / » . e 1 tli eesto oplazil . Od tega easa brez dvoma izvoljen. ^ru- 1 1 - i 0 'se je Lulh vedno posluževal pa- lice in z njo ni tolkel glasbenike Kajti nezadovoljnežev je v obeli taborih legi jo 11. Prejšni teden je bil velik ainc- j riški praznik "Decoration Day nego dirigiral glasbo. Ko pa je veliki nemški glasbenik ri-staviti svoji brzojavki, ki jo je objavil v Glasilu Katoliške Jed-note g:lede katoliškega shoda v New Yorku tudi naslednje: — Med dvajsetimi * govorniki, ki so nastopili na odru, so l>ili tudi trije ali štirje že vsaj deloma trezni. * Živimo v dobi. ko je treba vsako stvar temeljito dokazati. Kjer ni dokaza, tam ni verjetnosti, tam ni veljave. Že precej doLgo je tega., skoraj dva meseca, ko so se podali trije ameriški zrakoplovei na pot krog sveta. Dvignili so se v Callforniji, leteli preko Alaske, m sedaj, po preteku dveh mesecev dospeli na Japonsko. Ti ameriški zrakoplovei so ne-pobiitno dokazali, da je pot kro» ; svet-a z ladjo in železnich dosti 1 bližja kot pa z zrakoplovom. * Rojak je delal v ameriškem ^ premogovniku deset dolgih let. 1 Neštetokrat je bil v smrtni ne-j varnosti, in zaslužil je toliko, da je komaj pičlo preživel svojo mnogoštevilno družino. Te dni je v trenutku počitka sedel k vlažni steni, razvil lunfc ter se zatopil v časopis, v katerem je bil lunč zavit. Tam je eitaJ. da je Amerika prepovedala Japoncem priseljevanje. Papir je vrgel vstran ter se globoko zamislil. Koncu svojega premišljevanja je dal povdarka z besedami: — Blagor Japoncem! j ustrahovat 1. Ukrajinski prerok. Kakor Francozi in mnogi drugi narodi, tako imajo tudi Ukrajinci v sedanjem času splošno politične zmede svojega preroka, ki živi sedaj na Dunaju in napoveduje dogodke, ki čakajo Evropo. nekem čkiuku, da bo v kralki-m izbruhnila v Evropi vojna iu re-pred i volueija. Poljska bo pop./n,.mu diri- razdejana. Cehoslovaška pa bo m. koliko manjša. kakor je sedaj. Jugoslavija se pa bo bojevala s tremi narodi. Italija se bo /.vezala /. Avstrijo iu morda fcudi Madžarsko. Romunija se bo borila na dve strani, doma pa i>o "nie !,i revolucij«!, ki bo prisilila kralja, da pobegne. Francija se bo zapletla v veliko vojno, ki jo bo izgubila tako, da s«' bo njeno sedanje ozemlje znatno zmanjša!;«. Nemčija bo osvobila vzhodne Slovane od francoskega vpliva. Italija se bo borila proti Kranc j in Jugoslaviji. Angleška proti Tin čiji in lastnim kolonijam. Tur'-i-ja s,- bo znatno 11 krepil« in povečala. Kitajska bo sklenila zvezo s Turčijo in Rusijo. Amerika pride v konflikt z Anglijo in Francijo. Tkrajina bo v federaciji z Rusijo, ki bo začela veliko vojno. V Jej vojni bo Rusija zmagala in bo postala mnogo večja. ("'•/. ii'v kaj let ne bo na svetu nobenega cesarstva več. V Švici in Sapan-skem bo revolucija. Najstrašnejša leta bodo 1925 in 1926. ko bo zavledal splošen nered in mednarodno sovraštvo. Kri bo tekhi v potokih in Evropa bo podobna parnemu kotlu, ki pa se bo pomiril že leta 1935. Takrat bo razsajala velika lakota iu strašne na- na j bližjem času. Rim ar piše v 1 lezljive bolezni ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH -- IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČIJI. Ker pa je zvezana nabava dolarjev za izplačila v Jugogla-vij* z znatnimi stroški, smo bili primorani zvišati pri-8kjjb;no, ki je sedaj naslednja: Za izplačila dolarjev brez pogoja: do $26. po $1., od $25. naprej po 4%. Za izplačila proti predložitvi vidiranega potnega lista: do $25. po 75 centov, od $25. naprej po 3%, Denar, nakazan v Jugoslavijo brez pogoja, se izplača naslovniku takoj ter isti lahko takoj z denarjem razpolaga. Vsled tega prinoroesiiuo onim, ki poSljejo denar samo tt potne Btroske, poslu/, i t L sc drugega načina ter označiti na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posa) za Združene države). Ako potem naslovnik nebi mo-mogel predložiti takega potnega lista, 8e etavl nakazani znesek Kipet na razpolago vplučniku. Pristojbina za izplačila dolarjev ▼ Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $25. po 75 centov za nakazilo od $25. naprej po 3%, to je po 3 cente od dolarja. Nakazil 7»a zneske pod ?5. ne moremo prevzeti. Vsled ta-mošnjih odredb, ne moremo izplačati v Nemčiji naenkrat eni in Isti osebi več kot $20. Znesek za pristojbino nam Je poslati obenem z onim, ki naj se izplača. Povdarjamo pa, da je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim, ki bivajo na deželi daleč od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni. Ha zahtevo izvršujemo izplačila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo, Avstrijo in Nemčijo H Ysl oni, ki tega oglasa nebi razumeli, naj nam pišejo za natančno pojasnilo ter pripomnijo, t katero državo žele denar poslatL ntAJfK SAKSER STATE BAHK 5 jgj Pod krivo jelko. ^Peter Bohinjec- rt (Povest iz časov rokovnjačev na Kranjskem.) I (Nadaljevanje.) 111. Tam od Komende proti Bideršici stopajo temni obrazi v temni noči. Fundežkinega Groga ali Malega (»rogo s šepasto nogo že poznamo. Počasi se maje in jezno škriplje z zobmi nad ponesrečenim napadom. A tudi njegov spremljevalce na levi šepa in kolne drevo, raz katero je padel. "Prokleta hruška, da si me polomila. Tako prijetno sem sedel na debeli veji in kukal skozi okno benefieijatove hiše, koder so gospodje metali lepe karte, da bi bil kar zavpil: Pii.gat ultimo! Kar zazvoni plat zvona in poskočil sem kvrškoma na tla ter m izvinil nogo ali ka-li.' Burknša. ali nimaš nie mazilai za mojo nogo?'' "Tako je govoril šepajoči Ilostnikov Janez z Mlak«- in m* ozrl po ženski, ki ie korakala z lon-eem na rami poleg velikega fanta Golobarja iz Kaplje VH^i. Nizko, zaraščeno grmovje se je razprostiralo pred njimi in Burkaša obstane, pa pravi: "Zdaj smo že na varnem. Kar lezi pod ta-le grm. »Janez!" Uostnik stegne svoje dolge pete po snegu in sczu-je čevelj, ženska mu pretiplje nogo ob členku, še-lr* tudi sama na tla in se upre s svojo nogo ob njegove-zdravo nogo, pa pravi: "Janez, zdaj-le pa zamiži!" In Burkaša mu potegne bolno nogo oberoč, da je kosi zaškripala in ranjenec bolestno vzkliknil. "•b* že dobro, Janez! Noga je bila izvinjenad" reče ženska in potegne iz malhe piskerček z mazilom ter namaže nogo. Ilosinik zavije boso nogo spot v cunje in obuje čevelj, spremljevalci so stali ob strani in se smejali spretni /ruski. Ta pa pomag;.-; IJostniku na noge in spet počasi korakajo dalje, maueč si roke. Bolj v ospredju sta korakala še dva možka. Eden je bil Kovačev Tine s Trate, mbidenič z dolgo brado, drugi pa Glažarjev Jur iz Zapog, mežnarjev sin. Jezila sta sc nad spremljevalci, ki so zaostajali, in eno-mer obračalal puške na ramah. "<'ist prihajali rokovnjači in križarji, mal-liariee in plašariee. Kovačev Tine in (Jlažarjev Jur sta že zapazila od daleč velik ogenj, pole« ognja pa z ljubjem napravljeno streho. Da bi potopila žalost in obenem naznanila prihod, začneta peti: "Rufa nas derniea: karnovo veštro sem spalala! Karnova vcšfrra je bonova, o j bonova!" Kar sc oglasi sivi starček z visokim čelom iu kosmatim kastorcem: "Ti lobov kumerč, da ti je prefak upetov!"! * Kliče mis deklica: Mesno juho sem skuhala; Juha je dobra, oj dobra ! + Ti slab človek, da ti je duhovnik ubežal. Te besede Velikega (iroge so zadonele po jarku in so veljale Malemu Grogi, ki se je z GoIoba>rjem priplazil od druge strani iu skesano stal pred svojim gospodarjem. "'Kar še ni. pa še bo." oglasi se srčni globar in strese pred harambaso celo kopo zadavljenih golobov. Bil je je poseben mojster v kraji golobov in odtod njegov iuie. Sicer pa je bil Zalarjev Janez iz Kaplje vasi posebno drzen tat in ropar. [ ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI CForelcm Uncuf* Inform* ti oa — Ji DELOVNE RAZMERE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Ravnokar je izšlo zadnje poročilo Federalne posredovalnice z*. delo (U. S. Employment Service) o stanju zaposlenosti v poedinitli zveznih državah. To poo-očilo odseva -situacijo, kakršna je bila oziroma izgledala koncem aprila. V nasleibijcm navajamo le one države oziroma industrij al 11 a sred>- vajske vozove, železniške vozove za premog in avtomobilske kočije. Zaposlenosti v premogovnikih je stalno manj. Stavbene gradnje zaposlujejo vse izurjene, pol-izurjene in neizurjene delavce v tej stroki. Električne industrije b eat rekord; izurjeni mehaniki so Ea^st Pittsburgh. Turtle Creek in popolnoma zaposleni. Gradnja di-»' "Wilmerding delajo stalno z obi-žavnih in okrajnih cest in poprav- čajnim številom delavcev, ljaina dela privlačujejo znaten Illinois. Zaposlenost je nekoli-del neizurjenih delavcev. Pomanj- ko upadla v klavnicah in v je- kanje poljedelskih delavcev je ■občutno po vsej državi. V industrijalnem okraju Philadelphia je aktivnost v stavbeni stroki le -zmerna, kljub temu so vsi strokovni delavci v tej obrti popolnoma zaposleni, lndustri v predilnicah in v tovarnah za iz- J delovanje oblačil izkazuje le prav malo izboljšanja in je nekaj ne- jala eno, Fundeška je veselih lic gledala v pisano skih delavcev, je situacija noT main a za to letno sezono. New York. — Dočlm je še ved- robce. "Kje si jih vendar nalezel toliko in vsaka je druiracna. Janez?*' popraša Agata Golobarja. — i110 nekoliko nezaposlenosti v ne-"V nedeljo sem počakal ženske, ki so šle s katei"'b okrajih, je sedaj oeividno Tunjic od cerkvenega opravila. Pa- sem jim jih kar vež Prilik P° v*ej državi. odgovori Golobar. sme- Stavbena dela se mogočno razvijajo in nekje presegajo vse prejšnje rekorde. Strokovni delavci t 'Katera rula ti je najbolj všeč, pa jo ti izberi stavbeni stroki za svojo Mieo." reče Agata. Nato pa se obrne do' Ilarambaša pohvali Golobarja: — "Janez, ti nisi -- , • „ . „ • , . , .. 1 i sea, kjer so nasi rojaki boli zain- nikoli zadnji. Zato te povzdignem v kapitana, da teresirani smeš odslej malho križem nositi!" | Takorekoč vse industrije v dr- Golobar strese s hrbta drugo culo in pred ha- žavi Connecticut obratujejo, da-rambašico. ki je sedela 11a kamnu sd se razpro- si nekatere le na del časa. V no stric najrazličnejše rute. prtene in koteninaste, ža- katerih delili državah obstaja mal metaste in svilene. Grbasti Agati se je živo oko še prebitek delavcev v kovinskih za iskril o, njena Mica je posegla po rdeči svilenki strokah. Tovarne tiskalnih strojex in še več drugih žensk je pristopilo iu izbiralo rute in kovinskih krogljic za stroje de-1*11 robce. Travnove tri so se gnetle krog Agate. Zo-'lajo čez uro. Precej obširni stav-retovka se je režala v tla-. Kornovka iz Mengša se beni program nudi delo mnogim je ozirala po rutah, Podvirškova Reza si je pomei- rokodelcem. Kar se tiče po 1 jedel-1 zaposlenosti v tej stroki. Zaznamuje se sezonaluo povečanje zaposlenosti v avtomobilskih tovarnah in garažah zlasti kar se tiče avtomobilskih mehanikov. Navadnih delavcev je polno na razj>o-lago in obstoja tudi prebitek ženskih tovarniških moči. Livar« ne. tovarne strojev in železniških oprem obratujejo precej stalno 111 delavstvo je dobro zaposleno. Industrijalni okraj Pittsburgh, ki vključuje tudi McKeesport. Homestead. Duauesne, Clairtotn. Braddock. McKees Rocks. Bridge-villc, Coreapolis. East Pittsburgh. New Brighton. Butler. Monessen. Donora in Woodlawn. poroča dobro zaposlenost v tovarnah čina stih pločevin, žiee in žebljev. De lavnice jeklenih vozov kažejo na stalno zaposlenost, kajti je vedno več naročil za električne tram- kleni industriji se dela znatno bolj počasi, ali le malo delavcev je bilo odpuščenih. Tlakovanje in kanaliziranje mestnih ulic in cestne gradnje bodo kmalu zahtevale večje število delavcev, čim bo vreme povoljno. V stavbenih je električnih pritiklin delajo v strokah je opažati običajno..spo-polnem obsegu in najeinljejo do- mladno delavnost in delavci v teh datnih orodnih brusačev. orodar- strokah so popolnoma zaposlen? jev. pomočnikov za mlinske stro- I -3"- je in pločevinarjev. Zaposlenost KJE JE NAJVEČ GROMA IN BLISKA v nekaterih mestih primanjkuje zidarjev 11a opeke in pleskarjev. Po vsej državi nudi se delo poljedelskim delavcem. V industorijalnem okraju Chicago (ki vključuje tudi Cicero in Chicago Heights) se je zaposlenost tekom zadnjega meseca znatna izboljšala. Znatno je pomanjka nje dobrih služkinj. Nemogoče je tudi priskrbeti si sedaj dobrih poljedelskih delavcev. Mevto je sklenilo potrošiti 22 milijonov za cestna dela in čim delo začne, bo treba mnogo dodatnih, delavcev. Brodolastniki, ki se pečajo s prevažanjem lesa. pričakujejo letos jako živahno sezono. Otvarja n v-plovbe absorbira mnogo nezaposlenih delavcev. Nekaj nezaposlenosti je še nadalje v krojaški industriji. po vrsti jemal joč se. •a z glave." so dobro zaposleni in v večjih mestih prevladuje M »lega (noge. ki je še vedno zamišljen stal polegj ceIo pomanjkanje te vrste delav-svojega tovariša: "Saj vem. Grogee. da že težko Popravljanje cest in gradnje čakaš. Namenjena ti je bila moja Mica. Haramba-|so povzročile veliko povpraševali si se premalo prikupil, da bi te danes povezal nje po delavcih na prostem. Av-z Mico. Glej, da popraviš, kar si zagrešil. Pa tomobilske industrije delajo na kmalu. Tistega dragonarja iz Komende moraš polni oas in udinjajo floclatnzli 0 na leto. Na to prihaja New Mexico na vrsto. V vzhodni polovici Zdr. žav letno število groniskih viharjev postopoma j>ojenja proti severu. V navadni dvajsetletni dobi je Charleston. S. ('.. imel 1174 neviht. Washington <92, New York 612. Boston .'177 in Halifax 100. Neviht je manj ob morju in več. čim dalje bolj v notranjosti dežele. Na primer. Syracuse. N. Y.. ki leži približno na isti širini kot Boston, je imel v teh dveh desetletjih 676 neviht, torej skoraj dvakrat toliko, dočiin Cleveland jih je imel 757. Chicago 813 in St. Louis 1000. Duluth, ki leži precej na severu in ga hladi voda jezera Superior, ima razme-romamalo groniskih neviht. 589 v 20 letih. Puritanec. Bil je angleški artiljerist. Bil ,fe tako pobožen, kakor more biti pobožen samo Anglež. V zadnji vojni je posluževal velik top. Ka-korhlt.ro je zapustil izstrelek to-povo cev. je snel kapo z glave in je molil za mrtve. Grogoni in 11111 z rokami od zadaj oči zatisnila-': "Grogee. kdo sem?" "Mica, moja Mica!" i "Ti pa moj Grogee. In sta šla poiskat Travnovega Janeza, da izreke nad njima- poročno dejanje. "Micin si. moj naslednik pa še ne. dokler ne spraviš komeudskega kaplana pod varno streho," zakliče Veliki Groga za svojim zetom. "Nih t o s c we kejnej, harambaša !"'* odgovori Mali (.iroga. in izgine z Mico v grmovju, koder je Travnov Janez kot namestnik rokovnjaškega papeža poučeval nekaj svojih duš o sedmem zakrameai-tu. Zima je bila. Tudi Veliki Groga je rad prisedel k velikemu ognju poleg Agate, ki sc jc lesketala v cekinih okrog vratu in žarela v srebrnih gumbih in zaponah. Harambaša je vihal svoje dolge brke in trgal ■/. roko kos slanine. Agata mu je nalivala« kupico iu gladila dolge, sive lase. "Postaral sem sc. Agata, in moči mi pešajo. Že sem mislil, da se umaknem in v miru preživim ostali čas življenja. Ali Vranjek rni^je zmešal štreno. Počakali moram, da moj zet prebije izkušnjo in mu poverim vrhovno poveljstvo. Če bo le kos. da kroti te divje ljudi. Sicer pa se midva umakneva v solčavske planine, kjer smo najbolj na varnem in v miru." govori Veliki Groga svoji družici. "Ne boj se za Malega Grogo. Pogumen je in izkušnje si je dovolj pridobil. Boš videl, kako bo ukrotil Komenčane in Vodičane." ga tolaži Agata Ogenj je ponehaval. finfranje je bilo tisto noč kratko. Mesec je svetil nad spečmi rokovnjači, za vit pod lubnato streho v gorke kožuhe iu melikc pernice. *Nič se ne boj. papež! (Dalje prihodnjič.) NAJVEČJI NASIP BO KMALO IZGOTOVLJEN — tre-bo. — V državi Pennesy 1 vai^ia industrija železa in jekla obratuje precej povoljno in delavci so. dobro zaposleni Delavnost v antracitirih okrajih je nekoliko spaclla te kom meseca in zdi se. da se bo delo ustavilo v nekaterih središčih Zaposlenost v bitnminoznih premogovnikih stalno pojema ; večina premogovnikov obratuje le na del časa. Tekom minolega mo scea je bil LtJezniški promet manj živahen, kar se zrcali v manjši zaposlenosti. Stavbene gradnje so dosegle v mnogih, okrajih prav- Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani.......................... 1.50 Nova velika sanjska knjiga.......................90 Sanjska knjiga, srednja...........................35 Zbirka domačih, zdravil, kakor jili rabi slovenski narod .......................................70 Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost..............................50 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana................................ 1.45 Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana...... 1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek ..............................1.— Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918. ............................. 1.25 Robinson, povest.................................65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman.............80 Rinaldo Rinaldini................................50 Sveta Genovefa..................................50 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .. .25 Čarovnica starega gradu...........................25 Hitri računar ali Praktični računar................75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, Vsebuje 66$ strani, trdo v platno vezano 5__ Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano................ 3.— Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ...................................... .90 Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi .. 2.50 (K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.) Krfjige Vam-pošljemo poštnine prgstp. Slovenic Publishing Company 82 Qortlandt Street : : : New York, N. T. GLAS NARODA, 2. JUNIJA 1924 » O ŽENSKI, KI JE BILA ... Roman. — Spisal O. Soyka. Poslovenil J. T. , 15 ' , * \ (Nadalj evanje.) Pač pa je dobil tistega jutra žandar Pater BasUer od oblasti natančno brzojavko z opisom «rbeh mož. Opis se sicer ni popolnoma ujemal, toda v naglici lahko kdo kaj pozabi ali pa pristavi, kar zavede resnico. Kakorhitro sta pu vprašala neznanca, kje je prava pot v Brst, si jc mislil Bastle: — No. sedaj ju pa imam tička. — Midva sva člana kriminalne policije — je zatrjeval Etell. — Kesali se boste, brit ko kesali, če nama zastavljate pot. Bastlcr je zaploskal z rokama ter se zakrohotal. — Kaj se smejete.' — ga je vprašal Etell. — O. nič. smešno se mi zdi. In zato se smejem. — V tem ni ničesar smešnega. ^ — O. >aj vas poznamo, gospod profesor. Take burke vi prav radi uganjate. — Vprvič nisem profesor, vdrugič pa ni moja navada uganjati burk. — Saj ste vendar najboljši prijatelj našega regenta in imate !>rez dvoma pomilostilno listino že v svojem žepu. To bi bilo prav laliko mogoče, gospod p role no r. Etell ga je začudeno gledal, dočim je žandar med krohotom nadaljeval : — Da. da. mestne gospode ste lahko ualimali. mi smo pa vsi druga t'ni. Mi vemo. krfj jc postava. Mi. ki smo na kmetih, smo pa dosti bolj pametni. lu tako se je zgodilo, da Oberlan in doktor Etell nista dospela v vilo Brst. Zaprli so jo v občinsko ječo. kjer sty ostala štiri dni in štiri noči. Šele po štirih dneh se je vreme toliko izpremenilo, da ju je od-vedt 1 Peter Bastlcr s sanmi na postajo, kjer so že čakali detektivi iz glavnega mesta. Žandar je bil takoj t( legrafiral in vsled tega je prebivalstvo glavnega me-ta štiri dni domnevalo, da >ta ptička Wolfram in Merry na varnem. Nihče ni verjel zgodbi o izgubljenih aktih in nihče njuni trditvi, 'Id sta policista. Državno pravdnistvo je domnevalo, da sta obe komisiji v vili Brst in da se zastran snežnih žametov ne moreta vrniti. Eteliu *n Oberlanu lu prišla lahko na pomoč edinole njuna tovariša Mrcr iti Rat. ki bi lahko s svojimi izjavami potrdila njuno pričevanje. Toda gospod Kat je ležal bolan v oddaljeni, kmečki hiši, ki Je bila odrezana od ostalega sveta. (Jospod Mver se je pa postavil. Tako se je bil postavil med tem časom, da bi tuihčc ne domneval. J (iospod M\er jc bil namreč točen kot u#a. Rad bi delal za 1ri pod pogojem seveda, da bi se prikupil svojim predstojnikom. 1'esarkoli se je lotil, je izvedel do skrajnosti natančno. Žal. da ni nobene stvari pametno završil. pač pa le natančno. Svojega tovariša gospoda Rata je z velikimi mukami spravil v vas lei mu dob 1 stanovanje pri dobrem kmetu, i V bi bil kdo drugi mesto njega, bi lepo p(.čakal, da bi se vreme izpremenilo. toda Myer ni bil človek takega kova. Ni se brigal, če so komisije opravile svoje delo v vili ali ne. Njegova naloga je bila. da mora vilo natančno preiskati in poročati o vsem, kar je videl in slišal. Ko je pojedel, je rekel, naj mu dajo zemljevid okolice. Zemljevid imeli v gostilni. Ogleda: si ga je natančno ter se poda! na pot. Ako«bi bil koira vprašal, bi bil morda prej dospel na svoj cilj. toda vpraševati lii bila Myerova navada. On ni nikomur zaupal. Natančno je dognai. kje je vila in kje je cesta. Bih) je pa že poldne in vsled tega je sklenil, da se poda naslednjega dne na pot. Mudilo se mu ni nikamor. Poleg tega je sklenil sistematično de lati. Najprej se mora okrepčati in prespati. Nato mora preiskati vi lo Brsl ; zatem sestaviti izborilo in natančno poročilo o vsem. kar je videl in slišal. Iii na splošno začudenje je izborilo rešil vse te tri naloge. Naslednjega jutra se je |wnlal na pot. Sneg mu j- neslo v obraz, sneg je gazil do pasu. toda kaj j brigalo vztrajnega My era .' Svojo službo je opravljal, in služba mu je bila sveta. Dvakrat se je ustavi! v vaški krčmi, dvakrat se je okrepčal in dvakrat si je nabral korajže za težavno nalogo. Toda tO je «doi\"l le v začetku poti. Čimbolj se je bližal poletne mu bivališču Wolframa. tembolj se .je izogibal vasi in kmetov. - Begunci so prebrisani — si je mislil. — Nihče me ne sme videti v tej bližini. Kaj lahko bi se zgodilo, da bi jih kdo posvaril, in v tem slučaju bi bilo vse moje delo brezuspešno. Proces proti hajduku Čarugi. (Dalje prihodnjič.) OBA STA DOBRA: KONJ IN JAHAČ t*. HmwHT inrmi vi« ca, u» Znana stvar je, da so ameriški vojaki izborni jahači. Eden najboljših je pa brezdvoma Smith, ki je seržaut kompanije F pri 36 12. maja dopoldne ob 9. uri se je pričela v Osijeku razprava proti Jovi Stanisavljeviču Carugi in njegovim 13 tovarišem. Za razpravo vlada izredno zanimanje. Razpravna dvorana je polna poslušalcev. Prav posebno ženskega sveta je veliko navzočega. V spremstvu 10 orožnikov so prišli Caruga in njegovi tovariši v raz-pravno vorano. Caruga je vkovan v težke verige, z desno roko drži Caruga na verigi okove, dočim ima A* levi roki rmene usnja-te rokavice. V razpravni dvora ni sede Caruga v prvo klop poleg šestoriee svojih glavnih poanaga-čev. ki so obenem z njim predlagani, da se obsodijo na smrt. Čarugo so obstopili novinarji in zagovorniki. Caruga je miren in videti je. kot da se jc že nml-slil v svoj konec, ki bo poplačan s smrtjo. Naj preje se je obrnil do novinarjev, vprašujoč jih: "Kaj bi hoteli vedeti?" In takoj sam odgovarja: "Nekaj vendarle nikdar ne bodete izvedeli". Na vprašanje občinstva, kako se mn godi. odgovarja: "Dobro!"' in pri tem pokaže na Pavla Prpica A'elikega in pravi: "Vsem razen mene in tega. vsem se bo dobro izteklo, ker niso ničesar zakrivili". Na opombo nekega branit*.-lja, da je med občinstvom mnogo žensk, dostavlja- Caruga: "Ženske me imajo rade, in to kako!" Eden izmed zagovornikov ga šaljivo vpraša, kako bi bilo. če bi ga sodili s plebiscitom. Caruga mu zavrne: "Lahko bi se tudi za to glasovalo, kot se danes o vsem glasuje. Gotov sem. da bi bil o-svobojen". Nekdo pri tem omeni: 'Ce bi glasovale samo ženske". Caruga: "Tedaj bi bil enoglasno oproščen ". Točno ob 9. uri pride v dvorano senat in prične «e razprava. Po običajnih uvodnih besedah predsednika senata, ki opozarja obtožence da govore čisto resaii-co je predlagal zagovornic' dr. Mrskulin da se obtožencem odvzamejo okovi. Državni pravdnik se protivi predlogu ker je utemeljen v zakonu. Z ozirom na to pa. ker ima sodišče opravka z nevarnim Izločinci. prepušča sklep senatu, pričakujoč, da l»o senat zavrnil predlog zagovornika. Senat res nato sklene, da ostanejo obtoženci v okovih. Nato se prične s čitanjem obtožnice. Vsi obtoženci so hladnokrvno poslušali obtožnico, prav posebno pa Caruga, ki se neprestano na-smehava in kaže z roko svojemu zagovorniku na galerijo, kjer se nahaja ženska publika. Obtožnico se je bralo do 1. ure popoldne, nakar se je obravnava prekinila in pričela zopet ob 3. uri popoldne. Na popoldanski razpravi *je bilo končano čitanje obtožnic«?, nakar je predsednik vprašal Ca-rugo. če je razumel obtožnico. Caruga: "Da". Predsednik: "Ali se priznavate krivim.1" Caruga: "To se bo videlo na razpravi" Predsednik: "Pripovedujte nam potek vašega življenja do današnjega dne". Rodil sem se v Baranji. kjer sem dokončal štiri razrede osnovne šole. nakar sem moral prevzeti posel pastirja svinj. K-o sem dovršil 10 let. mi je uanrla mati in oče se je v drugo oženil. Moja mačeha me ni Imela rada In jt bila zelo zlobna ženska. Večkrat me je na njeno prigovarjanje pr& tepal -oče. Zbežal sem z doma, a vedno so ine zopet pritirali domov. Tako sem ko-t pastir svinj živel do svojega 16. leta. ko je izbruhnila vojna. Po dveh letih vojne sem bil potrjen jn po kratkem rekrutskem vežbanju poslan na fronto z 28. domobranskim pešpolkom. Na fronti so častniki in podčastniki pogosto sramotili Srbe in to prav tako Srbe iz pre. fca. s katerimi se je Avstrija vojskovala. kot nas. ki smo služili v njeni vojski. Nekega dne je moji navzočnosti vojak-Madžar psoval mojo srbsko mater. Pograbil je za puško in me je hotel ubiti. Tudi jaz sem nezavest- kavalerijskem polku "Sam-om" avtomobil i. Pred kratkim je preskočil s svojim konjem] no zagrabil za puško in sam ne »il, v katerem sta se nahajali dve osebi. vem, kako sem na mestu ubil Ma-1 džara. S tem sem izvršil svoj prvi umor: Četni narednik. kit je bil priča dogodka, mi je rekel, da me ne bo naznanil, ampak bo sporočil komandantom, da je bil Madžar ubit od sovražnika. Ostal sem še nadalje v četi in sem kmalu nato postal četni kuhar. Pri neki razdelitvi v kuhinji jc hotel neki narednik dobiti hleb kruha več. kot so ga pa dobili drugi. Krivični razdelitvi sem se uprl. nakar mi je narednik zapretil. da me bo naznanil poveljniku, da sem ubil Madžara. Boječ se kazni, sem zbežal s fronte in odšel v Osijek in se nato potikal po Slavoniji in Madžar ski, dokler se nisem s potvorjent mi dokumenti vtihotapil v voja ško bolnico v Košicah. Tam je pri šla v roke vojaška štampilja. : katero sem falsificiral našim ljudem dovoljenja za dopust. V bol niči so ani postala tla prevoča, zbežal sera zopet v Osijek in od tam na v okupirano italijansko ozemlje na fronto. Na fronti sem se zopet pečal s tem. da sem po magal vojakom v bolnico. Prect prevratom leta 1918 sera pobe nil s fronte v svojo vas. kjer sem živel z rodbino v zadmgr. Med tem jc izbruhnil prevrat, nastali so nemiri in ropanja, štiri leta je. kar nas je zapustil lu se preselil v večnost ranjki FRANK TOMAŽ, ali v uiišnh srcih je še vedno v spominih. D- !žuost me veže, da se na tem mestu zahvalim članom pevskega društva "Slavec", posebno pa Mr. Mucu, ker se še vedno spominjajo svojega ranjkega sobrata pevca Franka Tomaža. Kakor še vsako leto. tako so tudi letos na njegovega krsta dan položili venec ir. krasni šopek cvetlic na nj.gov grob. Ranjkega priporočani še za-naprej v blag spomin. Mrs. A. Tomaž. Brooklyn, N. Y. POTOVANJEV JUGOSLAVIJO 11. junija — bo odpotovalo spet večje število Slovencev v stari s parnikom PARIS francoske proge. S tem parnikom odpotuje tudi Mr. FRANK SAKSER s gospo in sinom na obisk v Jugoslavijo. Kdor je potoval s tem parnikom je bil tudi zadovoljen. Ce ste namenjeni v kratkem odpotovati, potem pošljite takoj aro, da se Vam prostor na tem parniku zagotovi, posebno za drugi razred je skrajni čas. EDINA SLOVENSKA BANKA V NEW YORK (J Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. I ska z iK>tnikov