Gorici, v saboto 20. januvarja 1872. „Soca" iz>j» vsako faboto in v?lja s poito prejepana aU v CJoriei na tloni poSiljana u druzitbnikt polit drustva Vse !cf©......f. 4- Poll.ta......„2.- Cetrt leU.......1.10 Vse lew ...... f. 450 Poi leta........ib.i Ovtrt let* ...... ,, 1/J'J Puiaractne Jtovilke *e i',olivaja po It) tvlh* v -harju; r Tr*tu t :*»b.*fc<\miww* (jfi Sij'.la pro* dura nmttmpiafa did-Varl ,>.«» iMfn 7,*y^ 7J OfM*v 7*»W ,V. J/;' ulalttnm>inti uW art di data Pratja X* Vtnmbre pahldirat* ndla punt at it prwix dd jxrioilico mSo* hi* dd C (Unnajo JS72 c prttisamenU twlla sc-ei>ndG edonna ddla .?,« pagim. tut yiudieatv: Ctmttnere it tentredtW art.dd.a 2* IhremWe insrrdo writ a .7. pnaina tubmua x*.at ddla prima punt at a dd piti-wn.?n vi'tata I u'.terwrv dif-futinnv dtli" sUnnp-il>.t mtd*U> nryh 7i. Hr. Stati f mranm da dr-!ruyij(r*i ijU Wtofdari app, i >i v r/w; vnm^ro uittthrmentf tf/wttniti, (luporchi it presmk tar a pa^atit in yiudiaita, byeh*- $ intimi at Sujr. Vitfario Dtfonr. r* ddtore t trdattw rrynnsahifc del ^rhtdieo tiwt. (forma li 77. Gmnajo js;x. l\ PrtOrtil" Iir. IUImI »>m»p<»n«l«lt Nailm aitateljem! VsUd h>nfii vaH narot- \ nili 7. in 'J. itrv. na&tja Udnthi. Jhi jth ia to nc- j Av-tr.l" fjt&tHlujrmo, jim p»A!jem^. i Tfdtnk i.&'t'a" ltdr cd sdaj wiprcj redno " uhajal ifako sa^do, >stmo nak pjitr'n? prijaidje nn Primar- ' tSum to ffdnh na .*!,hd\mi na- ': tftHU ih ra;n--vt>'h%mi d-piti. f'tna Sore jr na?* ,i nanjrna tut •'< ,'m itst t. lhma. I V ddtavnem zboru je na§a reSitev! ]>ogiulki j)OHlujaj^a narodna zawt, kt^ra jo vshvl giba- nja n;isi»tfji stob'tja, vsa ilniica vprasanja zavr- nila kulikor totiko ittsaj, dala jo prvi povcul, «la su so luinnli no U sjuuo v Kvn»pi, ampak tudi v Amcriki zatV-ii poraii ss umovanjom, ka- ko bi bilo iiajuspc^n^n dolati, da bi so do- pogbi VHaromu narodu pravico i svoboda. Uico lota 171)2, za fasji glasovito francusko, ustajti so jo proirlasila svolwdn vsakorsno iudiviilual- nosti za irlavui sututor ct»Ioiy,i gibanja. Ako so pa orikrat on f|«n Auti svobodiioga! loiko imi j bo dob», «xo hndu vsi druiri doli tolosa okovani» I zato jo pivsla umiMijwa svobwla individnalimsti ¦ na splosim svo'.kuIo yM\ posamozuib tiaroilov, | ktori so i»u*• satni po gobi za iudividtialnost v ! SirSiMii porutMiu bosoda misliti moroj'o. I h pmglnsoiija utrodnn svobodo, ktora so i jo kono*'iio v poiiK'nljivom 1848. lotti prvi?, oznaui!a, pa jo nastalo naravuo vi»raftanjo, I kak<> bi bilo to :ivo?^lo proti ponavljtijoiiiiH \ S(» najiadotn braiuti. kajti svoboda enkrat i projrlaSona .so nij bila utrjoiia, ampak iz zgo- i tlovino so jo moirb) p dolocnostjo sklopati • da so lx»do so razni( napadi na njo dolali, ka- i kor so to vsaki ppolio nonadno pnjvladajor.i idoji irodi. Kajti ako jo bil Kopornik zani(!cvan i prc-ganjan zavoljo znajdlm svojVga slovoiVga si-st<»ina, kakor je rofonnacija uzrofiila takove irrozne voj^ko, kakor jo p.vi odi»losk svobodo vsi Kvropt so skoro strozi dt^potizom prinosol, takii tudi proglasonjo svobo-lo nij moglo broz zaprok za politirno dogmo s])r-j»'LO liili. Kor so p* todaj napadanj" splosno svobodo od razHi'mb strani zaMo, bilo jo prav na-ravn«>. da ,ji« w»\ i;;i,rod (is!ai] .-to-Is1 nnoluazunost so n:«»i c.isopisi; lis <1 \M«mi Stirnajstimi lisli pret«.'klo leto niti o-ncgrt nysmfi inv-b, ki bi bil ix'mjo pkrbti z;t umdnost! iVka pi bila nasa mati, /.nauost sestra in umetfiost, ki bi nam morala biti vsaj iskreiia ljubicn, fimo od sebe odganjaii kakor beer de-Botnico, N't bpnmetno ')i bilo trditi, da nam politiko-vanja ? sedanjom casn in posebno nam Slovenc-em nij potrebA, kajti prav dobro mi jo znano, da, kjcr je politicno zivcnj»« nezdravo i gnjilor tain navadno tudi znanstvo in umctnnst nij v posebui iasti. Nego nespametno je, ce politiko onoitran-sko gojimo ter raislimo da saio 8 politikovanjoni, zborovauj»m, taborovanjemitd.spoluilinzo vso svojo dolznost. N»j zadosti samo naroil vzbujevati, uavdu-ievati in njcgovih politionih pravic cuvati, nogo skrbsti nam je tudi za njogov poduk in ne samo za poduk pri pros tega kmeta nego tudi za naobra-2enje tiatih narodovih krogov, kterih politikovanje ne zanima, temved dolgocasi, od pravega dela odbija ali celo kvari. Gojimo torej politiko, a tudi zuanstvu odlocimo dastno mesto in um« tnost celo posadimo na prestoll Nikar v vsakdanjom poli-ttcnem boji urn enostransko bistrec srea ne pu-^cajmo brez zdravc dusno hrano; nikar s politic- nirai listi in deloma tudi strokoTuimiknjigamiza zredo mostvo skrbec zenstva, od narodnega dela no odganjajmo in tnludine no kvarimo! G. Trstenjak jo se svojo vZoro'A zadostil prav notranji si.cni potrebi vseh Slovencev, ki io med Bplosnim politikovanjem, kruhoborstvom in filister-stvom ohrauHl 5e kaj euta za to, kar je vselej in povsod imelo za clovesko sree veliko, da ne retk'ia najveci», blaieco in izobrazujoSo moc-za poezijo in za umetnost sploli. N;j pricujocih vrstic namera obsirne kritike pisati o zgore imenovauem casopisu, kajti. to bi bilo zdaj, ko imamo stoprv eno stevilko v rokah §e prezgodaj; pocakati bocemo, da se nam habere veC tvarine zanjo. Nego pozorno hncemo sto-riti s turn vso omikane primorske Slovenes in je. resno bpomeniti, da g. Trstenjaku z obilimi na-rood; priteko na pomoc. lize prvi list nas je razveselil in skoro po-polnoma zadovoljd. Da je g,izdavate]j"'rZori" veeo obliko odloeil, nego je bila do sedaj pri sloven-skih beletristicnib listih v navadi, je dobro pogo-dd, kajti list so cloveku predstavlja, kakor bi mu hotel reci: ,Kaj ne, da me je nekaj!B Skrbelo se je tudi, da je u/e prva Stevilka v, mnogovrst-nimi spisi napi>lnjena" prisla na svitlo, kajti v raz-delkdi: za zabavo, znanost, slovstvo in umetnost "akoravno ne popolno, pa za tisto doljo še pre-e*j dobro svobodo. Veselili so se narodi, delali priprave, da M se iznel>ili vladnega oskrbnis-tva, pa premalo so si bili svesti svoje moči i tako je njihova bodočnost bila dvomljiva, kajti živela je med njimi privilegovana kasta, ktera je do sedaj imajoč popolno moč v svojih.rokah, zaničevala vse, kar jej količkaj nij bilo po godu i se jej nij klanjalo. Ta kasta je takoj previdela, da se solnce njenega gospodovanja nagiba k zapadu, i vsled ; svojega naravnega nagiba po nadvladi (prav za ; prav le seeimda natura) začela je skrbeti, ka- j ko bi bilo to solnce mogočo nekoliko časa na | ohnebji še pridržati. Pa tu nij šlo za osobne zadeve, ampak za zadeve celih narodov tedaj je » bilo tudi potreba en narod s ono vladežoljno j svojatjo identificirati i ker je bil nemški živelj j (ne narod) od nekdaj privilegovan v Avstriji, j tedaj se je naloga brezobzirnega postopanja i lažnjive hranitve svobodo proti drugim dala . nemškemu narodu, kteri je bil pa ves v pesteh j one omenjene vladeželjne svojati. Na ta način ; smo se drugi nenemški narodi naenkrat zapa- j žili v boj proti nemškemu postavljene, i tu za- j čenja pravi boj za svobodo, kajti narodjo ; so začeli uže spoznavati, kaj ima v sebi ona j pomenljiva beseda. I Začela se je sedaj opozicija proti Nemcem kakor bomo sedaj ono svojat imenovali, i sicer od začetka aktivna tako namreč, da so se vsi avstrijski narodi skupno posvetovali o blagosti države i v blagosti njenih udov, pa ker so moč imeli v rokah Nemci, kteri so tudi edini bili k vladi nad druzimi narodi poklicani, tedaj nijso hoteli nobeno tožbe o kračenji pravic ali svobode drnzih slišati i so nasproti njim samo tisto delali, kar so je njim ugodno zdelo. Tedaj so neuspešnost tacega borenja prvi spoznali Magjari i začeli pasivni odpor, to je utrdili so se v svojem posebnem taboru i mirno ogledovali svoje sovražnike, kterim pa vendar tisto malo konstitucijonalizma, kteri se je od 1848. leta obdržal, nij dopuščalo, da bi z gmotno silo jih napadli i potem z njimi kot s premaganimi rabili. Manjkalo jo po tem takem enega kolesa v državnem vozu i ker je s tremi voziti velika nerodnost, tedaj so Nemci morali nehote Magjare zopet pridobiti, kar so je tudi zgodilo z vpeljaujem dnalizma leta 18G7, vsled kterega so bili Magjari pripoznani za enake Nemcem. Tu pa je nenadoma strela udarila v tako imenovane Nemce, kajti nemški narod sam se jim je začel odrekati, da jim nij bilo drugače mogoče kot svojo pravo barvo pokazati i pokr-stiti se v ustavoverce, i tu se je jasno pokazalo, da to nij bil nemški narod, kteri se je bojeval proti drugim, ampak ena klika, ktera si ga je le za ščit izbrala, tako je stala o-pozicija narodov proti kliki ustavovercev, ktera jo je vsled svojega brezobzirnega policijskega postopanja naposled vendar pred dvema letoma pripravila tako daleč, da je prišla do spoznanja, ka proti takovi moči edino le pasivnost pomagati zamore, ktero so Čehi uže prej za svoj program sprejeli. Pri nas je imela ta id*ja takoj od svojega poroda veliko prijateljev i iskrenega zagovornika v »Slovenskem Narodu8 i letos so jo tudi ljudski zagovorniki sprejeli v svoj program i ostali iz državnega zbora, med tem ko so 3e vsi federalisti razun Čehov dali vidram premotiti i na Dunaj šli. Veseliti se je moral vsak pravi domoljub, da so naposled vendar naši poslanci spoznali pravo pot, po kteri bi bilo narod mogoče pripeljati v boljšo prihod-njost, posebno pa vseliti za to, ker se je moglo za gotovo vedeti, da tudi dragi federalisti ne bodo "dolgo na Punaji ostali; pa človek si misli — naši poslanci pa ne. Vsak verni Mohamedan mora enkrat v živenji v Mekko i vsak slovenski poslanec enkrat v letu na Dunaj. Ne vemo sicer kakošen vtis bo naredil njihov prihod na nstavoverno kliko, ktera se vsak dan bolje bliža svoji smrti, a to vemo da jej bo zavoljo tega greben zraste!, češ> da so nas, akoravno poslednje, vendar se svojo mo-ralično prednostjo primorali priti k posvetovanji, ktero za nas nič dobrega obrodilo ne bodo. Prepričani smo pa, da naši poslanci zopet kmalu pridejo s potepenim nosom nazaj, ter da bodo potem zopet za eno skušnjo, kar se tiče pogajanja z ustavoversko kliko, kedar vlado ima v rokaii, bogatejši, ter da bodo potem vsaj doma ostali i malo bolje pazili na solidarnost s Čehi. Ene okolnosti pa ne moremo zamolčati. Slišali smo namreč, da jo obče spoštovan domoljub, kterega smo dosedaj imeli za najdu-hovitejšega i najiskrenejega privrženca pasivne opozicije, sedaj delal z vsemi močmi v to, da bi se naši poslanci na Dunaj podali. Ako je to res, no vemo kaj si imamo misliti, pa raij ne, da zavoljo tega, ker: „Lehk6 bi s temi i kar bo dobil Šo zraven ženico, otroke redil?8 Ljudska banka za Goriško. It. V poprejšnjem sestavku te vrste v št. 17. 1. 1. smo poudarjali potrebo in korist ljudsko banke za našo kronovino in obljubili smo. da v eni prihodnjih številk pokažemo na>im čila-teljun tudi načrt take banke, kakor si jo mi mislimo, da bi bila najprimernejša okolšinam na Goriškem. Da so pomaga kmetu, obrtniku, trgovcu, delalen in sploh vsem stanovom, je najprimenojsi tak zavod, kateri dajo- priložnost vsacemu, posebno pa nbozemu, da si po malih tedenskih vlogah v nekterih letih prihrani mai kapital, kateri mu postane zasloml^ v stiskah ali pa pomoč v tacih primerljajih\ ko bi si hotel do boljšega stanu pomagati. JC<> bodo udje tacega zavoda spoznali, kako domo je, če se o pravem času kaj prihrani, da se t okom pride duh in truplo tlačujoči revščini, blagoslovili bodo trenutek, ko so k tacemu društvu pristopili. Ta zavod jih bode spodbujal k varčnosti in k dobremu gospodarstvu, k treznosti in pridnosti; koristil bode tedaj ob enem ma-terijalno, moralično in vsled tega tudi duševno. Mi nočemo nasvetovati kake navadne banke na delnice (akcije); take banke nijmajo blagega namena, vsem stanovom pomagati; manjka jim večdel vsaka moralna podlaga. Komu nij znan tako imenovani „Arfien-Scbwindel", po katerem si osnovaJci in nekteri delničarji žepe polnijo, upanja potrebni r*a nobene koristi ne uživajo in včasih denar po nič boljših pogojih ne dobivajo, kakor pri oderuhih. - Mi hjčemu osnovati hranilnico in posojilnico oh enem po principu združenja in lastne pomoči m hočemo vrata zapreti vsaki nepošteni špekulaciji. Z eno !>esedo, naša banka buče vsem stanovom, posebno pa manj premožnim, ali od vsakdanjega truda živečim prava istinita pomočnica biti. Da to v resici postane, mora biti dobro osnovana. Mi smo se trudili na več strani, da bi pravo zadeli; prepričali pa smo se, da je sledeča osnova najboljša: 1. Vsak pošten državljan zamore biti ud te banke; 2. Vsak ud plačuje na teden le 25 soldov za en Mm; vsak ud pa zamore tudi ver deležev imeti; če jih ima na pr. 10, pia-čnje fl. 2.50 na teden. 3. Vsak ud dobi za vsak delež ene bukviee, v to bukvice so zapisujejo odrajtana tedenska plačila; te bukvice imajo denarno veljavo, ker so lehko zastavijo in tudi prodajo; enake so tedaj akcijam ali delnicam, ker tudi dajajo pravico do društva« i nih dobičkov. 4. Vsak ud mor? vsaj 10, oziroma 20 let pri društvu ostati in tetini no ves čas redno plačevati, če pa po nemarmosti s plačilom zaostaja, zgubi vse pravice in tudi plačani denar. Med tem 10., oziroma 20. letom ne potegne noboa ud ne interesov, ne dobičkov, ampak interesi in dobički s»j prištevajo zmerom kapitalu; še le čez 20 let se napravi končen račun in se izplača kapital narascen po obrestih in druzih dobičkih. Če pa kdo želi izstopiti iz društva užo t po 10. letih, ima pravico tirjati ne le do ti-I sitkrat plačani znesek, ampak tudi vse dobičke, j ki spadajo na njegov delež. 5. Takim udom, ! ki ali po nezgodi nezmožni postanejo, ali se preselijo v druge Kraje, se vrne plafan denar z obritimi tudi meti časom. Tudi imaj* dedje ! umrlih udov enake pravice do povračila plača-: nega zneska z obrestimi. nam je prinesla: pesmi, pojest, zgodovinske, potopisne, kulturohistorične spise in nekaj malih raznih stvari. Pisateljska imena, ktera nahajamo [ v sZori* so blagoglasna in Slovencem večidel ! dobro znana. Povest „V vojni krajini" je pisana posebno srečnim Jurčičevim peresom; g. Para-pat, Slovencem znan nže iz Janežičevlga „ Glasnika" m iz matičnih letopisov nam v „Zorirt podaja ljnb potopis in jako zanimivo historično črtico: „ŽigaHerberstein v Moskvi;" obraz g.I.O. (grinca) „Na sveti večer* je krasen, vendar se nam zdi, da so bile njegove stvari v flZvonu* pisane lepšim, no tako zamotanim i zavitim jezikom; g. Koder, čigar pesmi so se nže v »Spomladanskem cve-tji* po precej dovršeni obliki odlikovale, prepeva „Boga;a prof. Pletršnika spis: „Odgoja pri starih Grkih* je vreden največe pohvale, glede jezika kakor tudi glede zadržaja; g. Trstenjak, ki je listu preskrbel nekaj zanimive drobnjave, je Slovencem vedno ljub in drag prijatelj, pa naj se kot Vicko Dragan pokrije širokokfajnim vrbovakim klobukom in naj svojemu starokopitnemu strica Brcku popisuje slovensko zemljo, ali naj ogrne chiton starega grškega zabavljača Epicbarma ali naj pod kake |§. skrit prepeva gorečo ljubezen »slovenskega Leandra." Kakor nak smo nZoro« pošteno pohvalili, tako tudi naravnost povemo, kar se nam zdi, da bi se v njej lahko na bolje premenilo. Pred vstm prosimo g. uredniku, da v bodočih listih ostreje gleda na vistoto jezika. Od kterega časopisa pač bomo zahtevali č-.,-U\ doslednje, pravilne pisave, ako ne od leposlovnega! Od političnih časopisov," ki se pišo zadnje ure pivd tiskom in pri katerih hodi rokopis večidel še moker v tiskarnico, človek se moro vselej tirjati popolnoma čiste besede; drugače je to pri leposlovnem listu, pri kterem noben.* ostrost tuj preostra, nobena paz-nost prevelika. Noben lst, ako piše nepravilno, ne more toliko škodovati, in noben tako neizmerno koristiti, ako piše lep in čist jezik kakor leposlovni, k *jtt nikdar se ne sme pozabiti, komu posebno v toke hodi—ženstvn, mladini in deloma tudi takim, ki se našega jezika uče. Tomšič, umrli urednik »Slov. Naroda14 mi je enkrat rekel: „Ako y svojem listu trikrat novo besedo pišem, jo čez 1 teden najdem uže v desetih ptamih". Te besede naj bi si zapomenil vsak uredniki Iz vsega srca torej želimo, da bi t prihodnjih številkah našega leposlovnega lista več ne čitali spak, kakoršoe so: Žiga-ta, Žigata, Žsgu; snidel(l), obhajoč(!), stol-čeka, k popoldnejši slavnostt, toraj, Fob poleg \ Phaetonček; v tib črkab, vsih poleg vseh, hrvat- skih poieg kmečkih in celo poličkih; naš* j poleg ji i. t. d. Tudi naj se „Zora* ogiba tacih hib, fcikoritao '. si je dala s tem, da je natisnila: .Najviši vrh naša zemlje.* Da se more pri na« kaj tacega pisati i tsskat?! Ko bi nam g. pisatelj v pri- ¦ bodnji številki povedal, kje in kedaj je v šolo • hodil in u katerih k*»ji^ se je geografije učil, bi nas vse to gotovo bolje zanimalo nego njegov j spis, ki bi lahko škodeželjnemu nasprotniku dal ; najlepši povjd črniti naše znanstvo in očitati na- i rodu, kar je zakrivil eden. Ne vemo dalje, zakaj i so pesmi od povesti ločene i pod posebno ru- I hrko tiskane: saj je vendar obojo poezija, umet- I nosi! In ako kteri stvari, potem gre gotovo pes- ! raim prvo mesto v listu. Ako še omenimo, d«, ker se leposlovni listi kouec leta navadno dajo v knjige vezati, je morda g. Trstenjak bolje storil, da je bil »Zon* odloČil malo čisteji tisek in nekaj lepši, vsaj tako lep papir, knkoršnega ima »Vicnac,* če uže nij hotel elegantnega .Zvona* posuemati: povedali smo vse, kar nam je danes na srcu. Naj nam »Zora« mnogo>t razsritlja pot do pravo omike in naj bode Slovencem pravo glasilo vsega slovstvenega živenja i gibanja! V Geriei 10. jan. 187$. fc« 6. Društvo #osojeva denar, kar ga dobi, le svojim udom, pa ne brez obresti. Odbor določuje, kake obresti morajo družabniki plačevati. Vsak ud, ki išče posojila pri banki, dobi k veČemu toZiko denara na posodo, kolikor znašajo njegov* tedenska plačila v 10. letih. (5o pa zastavi kako obligacijo, ali drugo vrednost, ali pa & zanj dobri stoje* drugi soudje, dobi tudi veče poroštvu primerne zneske na posodo. 7. Taka posojila se lehko vračajo po malem v obrokih, kakor je dolžniku bolj primerno. 8. Društvena opravila vodi odbor in sicer brezplačno, ker je odborništvo lo častna služba, zatorej pa se volijo v odbor sami veljavni-, pošteni ljudje, od katerih se sme pričakovati, da IkkIo častno službo iz golega ljudo-in rodoljuhja vestno izvrševali. Ta odbor tirja in pobira tednino in sklepa o posojilih in drugačnih koristnih nalogih društvenega premoženja. 9. Odbor bi moral biti tako le sestavljen: Vseh odbornikov bi moralo biti čez 20, da bi se v društvenem poslovanji lehko vrstili, to je vsak mesec 2 druga odbornika. Polovica teh odbor-ni kov bi morala stanovati v Gorici in bližnji okolici, polovica pa po okrajih in sicer tako, da bi imel vsak okraj svojega poverjenika, kateri bi tirjal tednino v svojem okraji in jih ]K>siljal denarnici v Gorici ter naznanjal pred-icdništvu tiste ude, kateri prosijo kako posojilo. Iht ne bi imeli zunauji poverjeniki preveč opravila, bi se tudi lehko tako naredilo, da zunanji udje plačujejo vsak mesec samo enkrat, to je 1. aH zadnjega za vse 4 tedno po 1 gobi. Povem ikom ali odbornikom pa bi se morali povrniti vsi stroški, katero jim uzroku-J4»jo društveni opravki. To bi bil kratek in površen načrt banke, j katero mi nasvetujemo. \ h tega jn razviilljivo, da »konca ta zavod i pomore samo malim kmetom, obrtnikom, delal- ! ceni in malim trgovcem; večini posestnikom iu j večim trgovcem bi znal tak zavod še le s časom koristen jKHtati. Zarad tega bi se ni jih pri tako blagem početju; to je vaša korist, vaša dolžnost! Mi smo danes samo površno narisali ljudsko banko; s tem pa še nijsmo končali; ampak prinesli bodemo v prihodnjih številkah natančna pravila uasvetovane banke, po katerih bodo naši čitatelji še bolj natančno podučeni. DOPISI. V Gorici 6. januvarja. — nNemeoči Sošan" nadaljuje v 52. listu Novic očitati polit, društvu Soči nedoslednost in še marsikaj druzega, pa tako neteineljito in deloma zniišljeno, da mora sleherni v vsaki njegovi vrstici brati le golo nppremisj no, ker strastno, naspi otovanje. — Kakor smo uže v zadnji številki dokazali nij v odhonmh predlogih, oziroma »borovih sklepih ni-kuko zadolžnosti, ker so v istih Hohenwartovega mitmterstva z nobeno besedico no omenja. (To zarad zlo nevednih predlogov njegovih.) Vsi sklepi so naslanjajo na dejanske dogodbe... Da so pa nasveti in oklepi samo na sebi malomodri iti nepolitični, tega nuni tudi nihče ne moro dokazati; kajti rnzun prvega so vjemajo vsi % enakimi nasveti in sklepi polit, društva Slovenije in Trdnjavo in i/javi drugih slovenskih za-stopov, Glede 1. točke opazujemo pa to-le: čo sto, gospodiue dopisnik, kedaj prebrali naša društvena pravila, Vam mora biti znano, da gre potil, društvu mod drugim pravica — in po našem mnenji celo dolžnost, da pretesa delovanje poslancev in da jim po zaslugi izreka zaupnico ali pa nezaupnice. Hedko keduj so so pečali naši poslanci g tako važnim vprašanjem, nego v zadnji sesiji s prenaredbo deželnega volilnika in še nikdar nijso alov. poslanci v goriškem zboru tako pogumno iu odločno postopali, kakor šesto-rica v zadnji sesiji, da jo protečo nevarnost od goriških Slovencev odvrnila. Je-li po tem takem malomodro in nepolitično, da jim naznanja Soča j bvtijo hvaležnost, svojo zaupanju V - Pri vsem tem pa nij dalo društvo nobenemu drugemu naravnost nezaupnice, dusiruvno bi jo bil morda eden ali drugi zaslužil. Cii bi Vi, gospodine dopisnik, vedeli, kako ' jo eden himd štirih s prva poudarjal, da je ncoh- , ala i ',0<''10 Vd spravil; da so vendar lom in upanja potrebnimi. j šli k siji - a jo potom morali brca njega zapu- denar \ 8t*,', stav'mo desetak proti novcu, da bi mu bili celo Vi sami nezaupnico votovali, ako nij Vase rodoljubje tako prazno in hinavsko, kako i sni so Vaši dopisi proti Soči. Kar se tiče kolegijanosti tistih poslancev, kateri so ob enem udje in odborniki Soče — moramo Vas zavrniti, da tudi o tom samo sumničite bresr. razloga; kajti odborniki poslanci se nijso niti v odboru, niti v zboru udeležili raspraz in glasovanja o delovanji deželnih poslancev. Pr< ,1-sedn k Soče g. dr. Žigon je prav zavoljo t« pi prepustil presedništvo svojemu namestniku g. dr. Jakojiču in je k«»j po začttku s*je odšel; drugi poslan«*i odborniki so pa zapustili zbornico pred glasovanjem. Tako poročati, kakor Vi poročate in tuko stvari sukati, kukor jih Vi sučete, se pravi ne samo sumničiti, ampak obrehovati, to nam bo priznal tudi, kdor n»j mamduk. Dalje Vam naznanjamo, da je priobčil društveni organ cdo poročilo o zadnjem zboru in da nij nobene bistvene stvari zamolčal nego samo razpravo, za katero mu jo primanjkalo prostora, ker nij hotel poročila v novem letu nadaljevati. O račut u, o številu društvenikov i. t. d. so nij v zadnjem zboru nič govorilo ker so se ra-zun dveh. v-i drugi predmeti dnevnega reda za prihodnji zbor odložili. I/, tega lehko razvidite, da ima Narodov dopisovalec prav, da graja Novice, ker sprejemajo v svoje predale take dopise kakoršni so Vaši;, kajti če hočejo uže Sočino delova je in postopa-njo kriiikovati, naj si dajo po nazočih, a ne po nenazočih Soc:tnih poročati, ali vsaj po takih, kateri kritikujejo na zanesljivi, resnični podlagi. Da društveni organ vsemu ne ustreza, toga no veste samo Vi in Narodov dopisnik, te vemo tudi mi in uredništvo samo. Kdo pa je že kedaj vsem ustregel? Povejte! List, katerf bi si samo prizadeval, vsem ustreči, moral bi biti* breznačeleo, neznačajeu in sploh tak, kakoršen ne sme biti. , H koncu dovolite, da Vas zavrnemo še glede poziva, da naj pobijamo članke organa tukajšnje liberalne itak stranke. H čemu neki ? „Sočau za Slovence, „ I/Isonzo* za I tal j ari e; a morda nij dvajset naših naročnikov, kateri berejo .L'I- _______u rp_t. Jt—^z^^i. Mll 1.^K\m.m **l« 4^ Vit mogli razumeti in bi se tedaj gotovo dolgočasili s takim berilom. /Sieer Vam je dobro znano, da ima Isonzo užo dobro oboroženega nasprotnika, kateri mu nobene ne prizanaša. Zdravstvujte, gospod „Nenazoč Sočau« in skrbite, da boste prihodnjič nazor,, da Vam ne, bo treba z neopravičenim kritikovanjem v Novicah otrobov vezati in zraka bičati. Banka bi morala trgovcem dajati proti dobrim in sigurnim menjieam; velikim ; posestnikom pa proti hipotekami gotovosti. Zadnje je zdaj še težko, ker nijmamo še dobro urejenih zemljišnih knjig, katere so podlaga hi-potekarnemu kreditu. A v nekterih letih z božjo pomočjo vže tudi do t^ga pridemo in potrebno bode potan, da naM banki hipotek&r-ni odd«*bkk pridružimo. 0 takfm oddelku noVmo še danes govoriti; tak odd«-Ifk hvVmo popisati, kadar bomo pisati o zemljivV.ih knjigah. Pa tudi ljubka banka sama nase bi bo sčasoma imela tuhko denara, da bo zadovoljila vsem kreditnim potrebam v m>\ kronovini. Če se oglasi na priliko v coli kronovini samo 100O deležnikov in če 'vsak vzame le «'u d<-lež, to je, plačuje na teden le 25 holdov, tako se pomnoži društveni kapital v 10 .letih na Miro li»0.(MJO gold. Društvenik, ki plač;v v istini v 10. letih .saino 120 gold kapitala, dobi po preteklih 10. letih f. 190, med tem časom pa mu je bilo pomagano, kadarkoli je prišel v denarne stiske, to tudi nekaj velja. Koliko blagra bode širila ljudska banka po Goriškem, kadar bo enkrat imela stotmoče na zazpola-ganje, kako uspešno bode potem napredovalo obrtnijstvo, trgovstvo, kadar bode enkrat imelo tako trdno podlago in ne bo več odvisno od oderuhov ali tujih akcijonarkih zavodov. Ves denar bode potem doma ostal in oplodoval naša domača tla, ne pa zasebnikom in tujcem do tega pomagal, da postanejo gospodarji v naših lastnih hišah. In vidite, dragi čitatejji, dragi rojaki! vsakdo je svoje srečo kovač; tudi mi si lehko pomagamo z malenkostjo, in da si pomagamo, je zadnji čas, to vsakdo vidi, kdor nij zaspan. Na noge tedaj! Uže se nekateri trudijo, da vse to uresničijo, kar smo tukaj svetovali; podpirajte Iz Gorice. Po dolgem počivanji se je naša goriška čitalnica zdramila k novemu delovanju, in na sv. Silvestra večer smo se radostni prepričali, da dosti zamore to društvo, da le hoče. Občinstvo je bilo jako zadovoljno, ko se je lep program še lepše izvrševal. V šoloigri: Vdovec in vdova, v deklamaoiji: prvi samogovor device Orleanske so se novi talenti pokazali, od kterih so nadjamo, da nas bodo še večkrat razveselili. Srčno, glasno zahvalo in pohvalo izrekamo vsem, posebno gospo Klavžerjevi in gospodičnama Doljak-ovima A, in 1». iz Solkana, leteri i ste nas prvikrat počastili na našem odru. Prilju-I dno vabimo vso tri, da bi nam in našemu naro-du še dalje posvetilo svoje moči. i ( Pri takih prilikah je humoristični govor na I svojem mestu, in željo je zbudil da bi gospoda humorista bog šale, Jocus, mnogokrat navdušil, kakor ta več-r. Novi pevski zbor je čast delal svojemu vodji gospodu Hribar-ju, kateri more zdaj* po svoji j veliki zmožnosti delati, ker so je nuni pridružil : dober iu neutrudljiv tenor, j llesedo je končala nam nova prikazen; ša-, Ijiva dražba, ki jo zbudila dosti smeha. Pri ve-t Carji so pevci zopot nektoro pesmi zapeli, kar i nij bila do zdaj navada v naši čitalnici. i Naj bi gospodje to navado vpeljali, prekva- lcžui smo jim uže zdaj iu tudi naši žrtovajoči so ' gospodinj-, ki ho je za vočorjo toliko trudila. So vo da, o polnoči so živio-klioi pozdravili novo loto. A* Iz Gorfoe. (tev. tlop.) Prinesla jo ,Sočau v l. št, tekočega leta žalostno novico, da jo visoko-Častiti G. Alojzi Polaj, c. k. okrajni glavar v Sežani nevarno zbolel; izrekla se jo tačas ob enem želja in gotovo želja vsoga občinstva šužauskega okraja, da bi mu Uog ljubo zdravje kmalo povrnil - - a nemila n«wl.a j,i drugače naklonila. Ljubeznjvega, vsega spoštovanja vrednega gospoda, nij več; v četrtuk pred sv. tremi kralji nam ga je neusmiljena smrt pobrala. Dovolite >oi, da Vam sporočim, kar mi je po zanesljivim viru mojega najizvrstnišega prijatlja, ki je vedno že poprej, posebno pa zadnje težko dni z iMJnikini občeval, o njegovih zadnjih urah te dni naznanjeno bilo. Dan rojstva Gospodovega bilje rajnik gospod glavar pri sv. maši, se ve, da so je na tako velik praznik tudi jako veliko število pobožnega ljudstva sebralo, bilo je torej, ker je cerkev v Sežani precej majhna, zlo soparno v njej. Po dokončani službi božji se je gospod Polaj, zapustivši cerkev nekoliko prehladil, ker je, kakor znano, precej životeti, se tudi nekoliko spotil. Na dau sv. Štefana moral jo že v postelji ostati. Popoldne obiše g.i med drugimi prijatelji tudi ondasoji mnogo spoštovani gospod župnik, najde gospoda gUvarja še precej veselega, da, clo šaljivega v govoru, kakor mu je bila navada. Mislil je sam, da mu bode mogoče, že drugi dan posteljo zapustiti in se svojo ljubeznivo, njemu Uko drago družino o poldne pri mizi biti, a žali Uog! te svoje želje nij mogel dopolniti; proti poludne napade ga huda mrzlica, ki ga je zopet v posteljo prisilila. Bilo je zadnji četrtek starega leta, ravno tistega dne, kterega se je s tem, da je iz svoje spalnice v prvem nadstropju v spodnjo izbico pn tleh se k svojim podal in v novic prehladil in tako na hudi plučui vnetici zbolel, vsled ktere je že osem dni potem minulost tega časa zapustivši se v večnost preselil, 'potem ko je bil popolnoma se sv. zakramenti previden. v Da je bil rajnik g- glavar ne le pravičen uradnik, "ampak tudi pobožen kristjan, mu je to priča; smrt mu je bila tudi prav lahka, mirno v Gospodu je zaspal. ¦ m Na dan sv. trdi kraljev ob 4. uri popoldne se je pogrebsčina slovesno obhajala. Sest izbranih najlepših i čvrstejših mladeničevje neslo rajni-kega glavarja k zadnjemu pokoju; poleg teh na obeh straneh spremljalo ga je šest gg. uradnikov z baklami. Štirinajst duhovnikov ga spremi na pokopališče z visoko častitim gospodom častnim korarjem Ant. Ukmar-jem načelu vseh .sprem- 36 Slabemu vremenu vkljub sebrala se je velika množica ljudi; blizo 2000 obojega spola med te-tudi mnogo Tržačanov (mila gospa vdova je sonzo/ Teh dvajset, ali kolikor jih je, bi uteg- mi tudi mnogo> iruMiun^^^^mL nile take polemike zanimati^ vsi drugi bi jih ne [namreč iz Trsta fon»/ ga Je sPreum<> m «V. 26 Injoce ca grobišče, živi dokaz, da je liil celemu okraja mnogo spoštovan uradnik, kakor svoji družini, skrben oče. , ,. iv Prerano je Polaja nemila smrt tako ljubljenemu okraja pokosila^ Bil je rojen 18. februarja 18 IG, torej se le 5G let s*ar. Vsem, ki so imeli ž njim občevati, ostane vedno v prijaznom spominu. . Bodi mu žemljica lahka! Z Dunaja, 10. januvaiga 1872. (Isv. dop.) -Državni poslanci imajo še vedno počitnice, morajo se nekoliko opomofci od prejšivga vehfcm-skega truda, da bodo zamogli se so,»et težnvneg-i dela lotiti, ki jih čaka pri adn-sni debati. Irena jo, da se pripravijo na fraze, ki jih bodo tisto dni neusmiljeno mlatil:. Herbst je aže ia poslal ndresni načrt, dotičm odbor ga pretrosa m stopi, ker ugovori Poljakov nič ne izdajo, ro »koto nespremenjenim v soboto pred zbor. Dunajski ustavoverni listi močno hvalijo toadreso; pravijo, da vlada v njej neki živi dob, a pozorni čttntelj vidi tckoj, th je le prepis uvodnega članka kače- , ga prav ustavovernega list«. Knj se pahočo tu- j di od Herbsta od slej naprej pričakovati, nego frazo? Pravijo tudi, da se jo imel Herbst po- | sobno boriti zoper lepo nemščino, ker če bi jo v | prelepem slog« pisal, bi s tem spravil še mini- ; sterstvo v sramoto, ker znano jo, da ministn^ka ; nemščina v jirestolncm govoru nij bila posnema- i nja vredna. Z adresno debato pridejo tudi kranjski poslanci v zbor razun dm. Zamika. Tak* poročajo vsi dunajski listi, tako uradna Ljubljan-čanka in tako tudi »Narod,- Jaz ne vem po kaj pridejo ti ljudje, kajti kolikor je j »z poznam, nij no ednega med njimi, ki bi so upal v javni zbornici govoriti. Pa kaj za to; naši poslanci store svojo dolžnost, ako znajo v zbornici sctleti, vstajati, kak „oho* zaupiti, in 10 fl. na dhit vleči. Poželis" si še kaj drnzegn, grofovsko sreč V To dni je umrl po kratki bolezni znani pn-blicist "VVarrens. Njegovi spisi o u-irodnem gospodarstvu so bili jako veliko vrednosti. V politiki je bil federalist, zatorej pa nij bil nič manj ljubljen in spoštovan tudi od njegovih političnih sovražnikov. Bil je rainik v Hamburgu rojen, od koder se je preselil v Ameriko. Po tem je bil ameriški konzul v Trstu in naposled dvorni svetovalec na Dunaji. Govorilo se jo tudi, da postane pod Hohenwartom finančni minister. Iz Prage. 1. jauuvarja 1872. (Isv. dop.) — General Koller je pred nekimi dnevi čl- kemu deželnemu odboru poslal dopis, da konfisknje, kot predsednik c. k. šolskega sveta, za r,šolske potrebe* v mesecu novembru 140,000 gld. ki so s« odrajtovali deželnemu odboru kot pridavek (Zu-schlag). Se ve, da deželni odbor Dijma v tej zadevi popolne oblasti, toda vedel se bode dostojno, pošteno, ter branil deželno pravo, da se politični položaj zboljša i dunajska megla pretrga! Kar se tiče prestolnega govora, smo mislili, da bode tudi ta tako navaden, nepomenljiv i formalen kot prejšnji, toda prevarili smo se. Ali je mogoče, da ministri s tej dobi, v sedanjem času govor štdizujejo v takem duhn i smislu I Govor je pomenljiv, ter obsega skoro ves pro-g.iam sedanje vlade. Poslednje dni starega leta obhajal j« /.nameniti pisatelj Karol Sabina, tudi Slo.^ncem znan, svoj 60 letni rojstveni dan. Posebn j praž* kira delalcem je bil to pravi praznik. Deputacije različnih delalskih društev slavile i pozdravljale so starčka, ki uže 40 let plodunosno ter marljivo • skrbi za polje českoslovanskega delalstva. Na večer bila je njemu v čast v konviktski dvorani svečanost, koje se je osobno on udeležil. Telegrami i vošila iz vseh slovanskih pokrajin so pričali, kako močno je ideja slobodnega delalstva razširjena, ter vzbujena meju narodom českoslo-vanskitr. po Sabini. (Kanalska čitalnica) je napravila 14. jan. lepo besedo, h kateri se je iz Kanala in okolice zbralo toliko naroda, da je bila velika, okusno okinčana Segalova dvorana vsa natlačena. Zanimiv program se je med glasno pohvalo tepo vršil. V igri: „Zakonske nadloge" ste nam bili posebno po godu gospodična G. in gospodičina St.; a tudi gospodje bo svoje naloge dobro rešili. Petje je bilo tako izborno, da bi se mogla vsaka čitalnica na deželi ž njim ponašati. Najbolje nam je dopala pesem »Slovenski mladini,* pa tudi druge so se lepo pele; veselil nas je posebno čist, jako ugoden bas. (Je pomislimo, da so kanalski pevci večidel rokodelci, moramo pač toliko bolje hvaležni biti pevovodji g. Sirci in zdaj na Dunaju živečem« g. Kocjančiču, da sta jih tako dobro izn-nla. Predsednikova mlada hčerka nam je prav korajžno »novo leto" voščila; deklamoval se je tudi Stritarjev »Zgubljeni sin.« Po besedi so nas pevci razveselovali z iepimi domačimi pesmimi (tudi Kocjančičev venec narodnih pesmi: se je pel) in mladina se je malo po dvorani zasukala. Posebno vesel Jo nas je daje k besedi prišlo toliko pri-prostega lmroda in še lepše je, da se v kanalski čitalnici ne dela razloček med gospodom m kmetom. Kako lepo je bilo videti, ko je zr^vtrn lep« gospice sedelo in pelo priprosto kmetvko d< kle in ko so se gg. uradniki s kinotek.mi fauti skušali besedo na vso moč lepo narediti. Gospice i dekleta, fantje i gospodje le tako naprej! Živele! Živeli! ___mmmtmm Iz goriške okolice 10. januarja (Izv. dop.) (0 Ijnbavi in laži—ljub&vi domovino.) Prečita vsi zadnji, v istim zfcdnji list umrlega »Primorca,* ne morem si kaj, da ne zinem nekaj o pravem domoljubju katero, kakor se dozdeva, jo »Primorec*, t, j. njegor urednik ia sodelalci, v najem vzel. Jaz bi o tem sicer molčal, ako bi stvar le urednika »Soče,, zadevala, ve-doč, da bode on sam najbolje »Prim." napad odbiti znal. Nd, ker je v tistem tudi društvo »Soča* v obče z obrekovalskim blatom grdil, in mu v svoji sanjariji stvari podmetal, o katerem si ono niti ne domišljuje in da občinstvo samo sodi, kakošna doslednost je pri »Plim.* doma, naj Vam navedeni njegove lastno besede, s katerimi se je tam v poletju o društvu »Soča4* pismeno izrazil do neoega »Sočnim, 0 priliki, ko je ona znana svejat v občnem zboru »Soče* 15. aprila p. 1. vihurno sejo z svojimi intrigami zbudila, jo prinesel »Prirn." dopis, ki je ravnanje one »klike* obsodil. Da jo bil tudi urednik »Prim." sam istega mm1 ia z ogromno „Sočanov„ večino, pričajo besede, ; ktere jo ob oni priliki privatno enemu »Soča- , nu" pisal: (Nraj mi g. Kaič.no zameri, da jih v hrambo »Soče* in njenih družbenikov tu navesti moram!) . . . »Pvepičal sem se iz Va- \ šega pisni?, da tudi Vi globoko občutilo rane nesega naroda, da sto sovražnik iatoj svoj ti j ktera so lilini rodoljubna,.....pa iš';e le j svoje koristi .... Ta svojta mora se pre- \ zirati od vsacega rodoljuba; kdor njej služi, in : pospešuje njm) namere, spodkopava razvoj res zanemarjenega našega naroda. Kedar velja povedati privržencem te stranke resnice v obraz, stoji Vam moj list vselej na razpolaganje. Gospoda J..T. poznam kot tacega kakoVšnega ste mi (privatno) popisali po lastne j sknšaji uže dve leti.. (Zdaj sledi nadoslednost m razližnost mnenja o »Soči8 od tedaj in v zadnjem »Prim* izražena.) „Sočineu blafje namene ktere ihuMec-nik sem tudi jaz, vselej visoko cenim) ako bode noomahljivo delala v sadajnom smislu in se vsem oviram vkljub neustrasljivo borila za svoja načela, zmagala bo gotovo, in v prah raz-zneda rogovileže, kteri jej mislijo škodovati/ .... Ker se nij dosihmat »Soča* se svojim načelom izneverila, kako to. da piše in podtika v svojem zadnjem listu ,Prim." reči o »Som", ki ne le urednika, ampak v.se društvo žalijo. „0 politiki, pravi, se s »Sočarji* ne. bodemo prepirali; no o Cehih, (nota bene, najslavnisa rodoljube, in ustanovnike »Slavije* med kteri-mi je tudi slavuoznani dr. Palackv, Skrej-šovsky, dr. GrA.gr i drugi g. Mokorčič za „na-rodno jude" psuje) no o idejah komunizma'; kdo bi se tudi s takimi ljudmi o resnih stvareh pogovarjal, ki ne poznaj«) razlogov, temveč samo autorite*?; ker so politični otroci (!) in ki mislijo, da je Gorica središče sveta in društvo »Soča", drž. zbor, v katerem gospodje Polen", Klavžar e tutti quanti (tako!) osodo narodov odločujejo." ... Si moreš čestiti čitatelj kaj bolj abotnega misliti, kot taka mnenja, katera g. urednik in sodelalci »Prim» društvu „Soči* podtikajo? Bog mu odpusti, drugega ne vem pristaviti, ker je to gotovo le v najveei razburjenosti duha pisal. Čo je pa res (I) g. urednik „Sočett njega in g, Mohorčiča kakor, si bodi razžalil, naj gosp. »Primorec* ne jemlje iz tega povod, celo društvo »Soča* na tako brezozirrii in z ničim ne dokazani način grditi, ker je, kot gore omenjeno, pred »Sočinim* načelom, kterim se »Soča* še nij niti za dlako izneverila, sam hvalo pel. To ne pričuje ravno stalnosti njearovega prepričanja in trdnega značaja, ako namreč danes tako, jutri drugače o našem društvu, koje vsi pravi rodoljubi čislajo, piše (Glej med ; drugimi tudi »Slov. Kar." v 1. št. t. 1. in L i 1. semtrtje.) To nij pravo domoljubje, ako \ kdo, kakorsi koli in od kterega koli rodoljuba razžaljen, grdi vse okoli sebe, brez razliko, i kakor stekel" pes.— f Od starih Grkov kot tudi Rimcev se i-, mamo tudi mi Slovenci djauskega domo-in rodo-[ ijubja uliti. Brez Števila imamo namreč takih ' mož iz tiste klasično dobe, ki se nam v nese-\ bičnttn domoljubju svetijo kot svitle zvezde na jasnem n«*bu. Tako so bere n. pr. o slav-nom gr.kem vojskovodji Pulopidi, da mu je tožil ohrokovalt e nokeg-a hahroga vojaka, da o njem. vedno slabo govori. *Najonsamo domovini služi, kakor veijfi, a o meni naj govori, kar mu drago" odgovori on . . . Fueioua so obsodili njegovi krivični som.\stja;ii., da mora otrov (strup) piti, a pred ko mu so otrov izpiti dali, ga po-prhajo, jeli ima kaj sinu sporočiti. »Imam, reče, da služi svoji domovini verno in pravično, ! kakor sem jej tudi jaz služil, in da naj ne gleda na to, ker sem jaz za svojo službo tako-smo nagrado (darilo) dobil." . . Pedaret, eden ; izmed p>glavitih Spartaueev nij bil sprejet ' mrd število onih tri sto svetovalcev, koji so se v odločnem času volili; pa se vendar radosten vrne ; iz skupY;ino, zahvaljujo«*- Boga, da mu ima do* j moviua tri sto boljših od njega. (XB. Izgled ¦ za marsikterega slavohlepnega »mmazočefa* in ^" ; tudi nazočega »Sočana* kakor tudi za druge po prvaštvu hrepeni Slovence!) —To se? pravi Iju-bezeu do domovine, a ne, kakor je po priliki enkrat neki »Sočan* rekel rKadar jaz nijsem, nuj tudi on ne bode." , .. Ifjčeta še kateri izgled pravo nesebične ljubezni do domovine, evo, vnm iz one klasične «l>ho .še (en ]»ar za danes ; Kadar je žo gore omenjeni Pelupidn. tebansl-' vodja, na vojsko odšel, mu priporoča njegova žena, da naj umiri svojo hrabrost in da naj si varuje život. »Bog naj ravna z mojim životom, kakor mu drago; moja dolžnost je sedaj domovino braniti, a ne moj život," jej on odgovori. . . Leo-nidi, vodji lacedemanskemu, sporoči kralj Xer-xes; wPojdi k meni, složi s*) % menoj, pa to bom postavil za kralja cele Gr4ke.*»Ti ne veš, kaj je poštenje*, mu ta odgovori; jaz želim za svobodo Ur3ke hon-č ho poginiti, ter nečem po nikakoršni ceni se z njenimi sovragi na njeno zatiranje družiti.* Leonida gre vojski Xerxovi s tristo svojih vitezov* v sotesko Ther-mopite i::.proti, kjer je vedel, da bode poginil, ter se tako od svoje žene poslovi: „Vo&t si dostojnega moža na mesto mene, rodi in od* redi domovini krepostnih hrabrih državljanov." &e bre/ št4»vila \#xwm takih divnih iz-izgledov istenitega domoljubja tudi iz se živečih politični) zrelih narodov; pa teh nijsem namenil v tem listu priobčiti, ker tednik nijma dovolj obširnih predalov 'a tak obširni spis o pravem in la^i-domoljtibju. U^gne ?# pa s časoma dogoditi, da bodem v katerem drugem bolj ohširtiem sl»>veask«»m časopisu o tem govoril. Za sedaj s;m hotel nekaterim ^čudnim" do-moljubom pokazati, kako dal^ m nekateri Slovenci ml domoljubja klasično znamenitih junakov, domoljubom, pravim, ki se večkrat po časnikih pričkajo za nič ali le malo veJ kot ono oslovsko senco v grški basni, i ko so res le preveč .političnim otrokom" podobni.- En 9Soctm in m Primorca politični v~ trok iW." __ Iz Dorofrtrg* 11. jan a va rja. (h v. dop.) -Muogovrstni davki iu davščine tlačijo posestniki * brtmke, trgovce in sploh vse vrsto stanov v Avstriji in n* katere izmed teh davščin so tako nepravične in celo škodljive, ker zavirajo duševni iu raaterjalni napredek ljudstva, da ne moremo nči, da je krivično javno mnenje, katero na ves glas vpije, da smo v Auslriji prav, prav slabo oskrbovani. V dokaz tegu bi lehko govoril o šolnini, katera dela velike znpreke obiskovanji ljudskih šol in s tam duševnemu razvoju ljudstva; o prenapetih taksah za sprejem in izpita na vse* učihščdi, katere zapirajo vrata risih šol mnogim | talentiranim pa revnim visi omiki, da bi sebi in - svoji domovini koristili i. t. d. Namenil sem si govoriti danes o drugi vrsti davščin, namreč o (Dalje r prilogi.) cestnini, mostnini in tlakami, katere davščine so deloma nepravične, javnemu občevanju zlo nadležne, obrtnijam intrgovstvu škodljive, to so spoznale že droge države, v katerih se bolje skrbi za ljudstvini biagostan, nego pri nas, ter so odpravile vse mitnice na javnih cestab, kakor n. pr. v sosedni Italiji. V Avstriji se menda niti ne to ne misli, marveč se gleda na to, da se dotični dohodki od leta do leta množe in se čedalje veče zapreke stavijo javnemu občevanju. Jasen dokaz tega i-inamo v goriški okolici, kjer moramo zdaj na vseh cesarskih cestah dvojno mitnino odrajto-vati; se jasniši dokaz je pa mitnica v Vrtovinu, Znano Vam jo, da je b.la poprej v Ajdovščini mitnica, pri kateri snro morali plačevati cestnino iu mostnino. Zdaj so preložili mitnico za pobiranje cestnine v Vipavo; pri ajdovski mitnici se pobira sa-mo so mostnina za majhen most čez Hubelj na kranjski meji, kateri je z dozdaj pobrano mostnino gotovo že dvajsetkrat plačan in preplučan; novo mitnico so pa postavili v Vrtovinu. Dozdaj jo voznik pr.Stdši od Razdrtega do Gorice sae silo pot o 'prh ter mttnicarja v kozji rog ugnali. Taka sredstva se sicer ne morejo odobravati, po vsakem načinu je pa treba za to skrbeti, da se mitnica izpred dornberske ceste odpravi in tjt kaj preloži, kamor je bila po draž-binem razglasu oameivjena. Pritožimo se po postavni poti in če ne spoznajo pristojne finančne oblastnije krivite, katero so nam z mitnico v Vrtovinu nakkmle, podajmopritožbo N&jvišemu Gospodarju. Saj nij misliti, da bo on privolil v tako očitno krivico. _________ m I« Vipave. {Lsv. dop.) - V naši čitalnici igrala ee jo 6, januarja izvirna vesela igra: »V Ljubljano jo dajmo.• Naloge so bile v dobrih rokah, ker sicer bi se ne bili diletantje v tako kratkem času naučili in tako dobro izpeljali igre, ki je jako Priloga k 3. št. „Soče". dolga in ima mnogo težavnih prizorov. Kaj več veselja napravila sta pa g. Pin (Pavle) in gospodična B. Zupančeva (Neža) z njijuima hvaležnima I a tudi izvrstno izpeljanima nalogama. Gospodična Julijonijeva igrala je Marico tako ljubeznivo in v prizoru z Mirkom tako občutljivo, da | so marsiktcremu med poslušalci solze v oči silile. I Gospodična Virkova pokazala je uže v drugič j svojo sposobnost za oder, ker igrala je Rotijo, J obširno iu manj hvaležno nalogo, prav dobro in j kakov g. S;lvester (Gašpar) svoji, priskala je tudi j ona svoji nalogi vsak zanimiv moment. I. Občinstva je bilo manj kakor po navadi, ! vzrok tomu bilo je pa sila novgodno vreme in 1 ker godba iz Gorice zarad nepričakovanega za-j držka nij mogla za časa priti; odšel je marsikdo, j ki se je mislil tudi plesa udeležiti. : Glede dopisa iz Vipave od g. kaplana v predzadnji številki Novic naj tu resnici na ljubo omenimo, da vipavska čitalnica nij „pokopanart ampak da živi, so prav dobro počuti in na trd-j nojih nogah stoji, kakor'kterikrat koli doalnj. j Na vse drugo ne odgovarjamo, ker bi bilo škoda za čas, ki se na take dopiso potrati in za prostor, ki bi se ž njimi po listih polnil. Ljubljana 1. jan. (/«?. dop,) Nedavno jo dobila banka »Slavija" v Ljubljani neki dopis z nemško adreso, kteri jo nosil na čelu imposatitno nemško opombo: „Od c. kr. okrajno soduijo v Mariboru/ Dopis nij bil frankovau. Banka je uže mnogokrat poštnemu uradu ljubljanskemu na-I zuanila, da ne prejema pisanj z nemško adreso i i kljubu temu pa se je poštni urad strašno trudil, j dokazati, da se pismo čeravno z nemškim napi-I eom, mora prevzeti poleg tega i tega paragrafa. j Banka vrne pismo rekoč, da ne prevzame i tudi i ne izplača dopisa z nemškim napisom. Kmalu j po tej odvrnitvi prinese neki poštni vajenec pismo \ i misleč, da so bodo uradniki banko njega bali, \ kakor vrabci slamnatega moža, zaloputni) oclhaja-i joč duri za saboj strašno razkašen, da ga je i banka s pismom poslala tje, od koder je prišel. j Ta c. kr. postni vajonec je odhajajo še za- žugal, da bode poštni urad hanko prisilil^ vzeti imenovani dopis! Danka piše slavnemu poštnemu j uradu razjasnilo, zakaj no prevzame pisma i mi-: »liti je bilo, da bo stvari konec! A hujšo je še prišlo! Poštni urad odpiše odgovor, i navede v i njem n« ki star paragraf, kteri zapoveduje, da se I uradna pisma morajo prejemati. j A banka dopisa vendar le ne prevzame. — Drugi dan, prikorači v pisarno berič Martin Šterk i poroča, da je poslan od mestnega magistrata, kteri zahteva od banke, da prevzame dopis. Tudi njegov trud je bil zastonj, tedaj odide z ubogim dopisom, ki je bil od potu i črnila ves umazan. j Drugi dan pride ravno ta berič s pisanjem od I dobro znanega ljubljanskega župana Dežmana, J ktero se sklicuje tia neke stare paragrafe žugajo, da bo batiko »Slavijo" rubil za onih deset krajcarjev kter« bi morala od dopisa plačati. j Da bi banka po tacih neumnostih ne prišla j v slabo inu'«, prevzel se je dopis i izplačalo s« jo « sladko se smehljaj čemu „špicelnu* 10 novih kraj-I carjev za poštnino dopisa. Ob*eg t"ga dopisa bila je neka prepoved, ki je tikala banki čisto neznanega človeka!! Telegram z natanko pisanim naslovom ^Urcd-ništvo »Soča* v Gorici4, poslal se je iz Ljubljane na n-ko posbjo na Hrvatskem, ki se tudi imenuje Gorica! Svetoval bi vendar brzojavnim uradnikom, da vzamo nekoliko v roko geografijo i da vendar pogledajo, kjo teče nSoča" saj je vendar precej velika reka! j Tretja novica je ta, da 50 šli naši poslanci v državni zbor! Da je to početje vzrok občne ne-volje priča uže ^Slovenski Narod." Razpostavljali se bodo naši poslanci posmehovanju nasprotnikov, dragega uspeha menda to potovanje na Dunaj no bo ime1 o. Naj omenim še nekoliko o nesramni polemiki zadnje številke „Primorca*. Umirajoč še po poštenih rodoljubih bije, jim krati čast i poštenje in j jih imenuje s takovimi imeni, kakor še noben list, najmauje slovenski, storil nij l Vendar sem mislil, da je uredniku gosp. Raiču bolj sveto njegovo lastno prepričanje, nego trjenje umazanega intri-gantal Tu pač smem vprašati: Je-li „Primorec" I zastopal narodno stvarr Ali zamore kdo odgovoriti: »Da!* V kakošuem oziru? Ali nij vsa številka 20. le obrekovanje, laž i hudobno uatolce-1 vanje znanih rodoljubov in narodnega zavoda, i kteri niti Raiču, niti banki „ Viktoriji*, najmanje I pa ovemu lažniku podpisememu pod člankom I Poslano hudega storil nij 1 Kdaj je ^Slavija* I imela kakore osobnosti zoper .Primorca" ali zoper g. IlanV, predno je prišel prvi obrekovalni • dopis v Številko 16. ^Primorca?* Odgovorite, gospod Raič, in uprašajte se sami, ste li prav storili, da sto jemali grde dopise v Vaš list? Dobro je znano, da Vam je povod k takemu ravnanju dala ie misel, delati na tak nadra-konkurenco banki „Slaviji« in da je ta misel utrjena seno tem, da ste Vi nadzornik zavarovalnice Viktorije*, in da ste porabili gospoda Mohorčiča v ta namen, da bi svojemu obrekovanju gosp. Čer-n«'ga pristavil še nekoliko o judovskem zavodu Slavij!.* Ali je to res, ali ne? Potem ste razposlali, kar smo zvedeli, po g. Mohorčiču vsem zavarovalnini agentom zadnjo številko ^Primorca« da bi se nalezli tudi oni takovih misli o banki „Slaviji.« Poštena konkurenca je to! Zakaj se nij povedalo še v onem Mohočičevem dopisu,? da jo banka „Slnv»ja« šla rakom žvižgat? To bi bilo vendar ureduo za agente! Zdravstvu!te, Bo-spodine Itaičut Nadejamo se kolikor Slovence poznamo, da bodo pravi domoljubje Vas, Vaš list in njegovo mršavo, hcoMjarsko« kliko prav lahko pozabili! Politični pregled. Nit političnega pregleda nam jo bila pretrgana, ker sta nam bilo zadržavui prvi. 2 številki. Zarad tega sega nd današnji pregled nekoliko nazaj in navaja vže zastarele dogodbe. Na Dunaji se je soSlo zadostno število poslancev, tako da zamore drž. zbor ssopot nekoliko časa živeti, pa ne v korist državi, ampak v domišljeno slavo ustavovoroov, Poeasi so cepili tudi fedoralisti razuu Oohov v drž. zbor, zadnji mod njimi so bili Kranjci, od katerih no bi bili nikoli mislili, da postanejo nezvesti sklepom federalističnega shoda v Pragi. Zgovarjajo so, da so prisiljeni iti na Duuaj, ker so vsi drugi nečeski federalisti prelomili oni sklop. Kazim ZamiJca, kateri je ostal dosleden in so drž. poslanstvu rajši, odpove, kakor da bi šel na Dunaj, ga nijmamo še na Slovenskem odločnega poslanca. Šoj so nam vendar Cehi pokazali pravo in ravno pot, po kateri moremo kaj doseči; vse to polovičarsko postopanje nič ne velja in služi k večemu v posmeh našim sovražnikom ustavovercem, kateri se iz kranjskih poslancev norca delajo v svojih listih. Prav tako! Še premalo/ Nedoslednost je povsod za-vržljiva, posebno pa v politiki. * 28. decembra je cesar sani odprl državni zbor s prestolnim govorom. Med drugim je rekel, da hoče vlada utrditi ustavo, z Galicijo skleniti poravnavo in zboru predlagati postavo zoper zlorabo ustavnega volilnega mandata in postavo zarad zvišanja plač uradnikom. Pre- stolni govor jo tedaj ustovovercem kaj prijazen in sklenili so po predlogu njihovega kolovodje Herbsta, cesarju odgovoriti z adreso, katera je zdaj uže napravljena. V tej adresi je izrečena zadovoljnost se sedanjem ministerstvom in gra- ! ja Hohemvartovemu ministerstvu, katero jo us- . tavovercem se zmerom na želodcu. V ustavi, ; pravi adresa, je zadosti prostora za vse pravič- | ne tirjatve narodov, a med ustavo in češkim | državnim pravom nij poravnave! Nadaljo obeta \ adresa podporo ministerstvu, ob enem mu pa I tudi nalaga, da mora na to delati, da postane ¦ drž. zbor neodvisen od dež. zborov. Gališko j vprašanje se bode rešilo, kadar pridejjfc vrsto j direktne volitve. ^P^ I Ustavoverci tedaj nasvetujeje k ustavolomu, j kajti dež. zbori so vendar podlaga ustavi m j oni hote* dež. zbore meni nič, tehi nič prezirati. i Toliko kriče proti jezuitom; ali nijso sami naj- ! hujši jezuiti? „Dcr Zwek heiliget die Mittel* I ali nij to pravo geslo ustavoveme klike? Zdaj nastane vprašanje; kaj hodo rekli i Slovenci, Poljaki, Tirolci in drugi federalisti k tej adresi? Druzega jim ne, ostane, kakor da popustijo zbornico, kadar pride do glasovanja, in da jo na tak način pokopljejo. Poljake hočejo ustavoverci menda uže zo-r pet za nos voditi. Njihova reselucija se bode tudi letos izročila ustavnemu odseku. To je uže vse bilo in tudi zdaj ne bo imela resolu-" cija nič holjsegauspeha, kakor poprej, poševno" ker stavijo ustavoverci pogoj, da se ima reso-;. ' lucija oh enem z 4irektimi volitvami rešiti. Poljakom pa\ne diš<5 direktne volitve in ravno zarad tega se je nadjati, da tudi letes popust«* drž, zbor. »Gazeta narodowa* organ Grohol-skega, svetuje Poljakom, naj gredo domu, da bo enkrat konec zavljačevanju porazuma med narodi. Kakor smo uže omenili, so centralistični listi zdaj strašno napihnjeni in šale delajo iz federalistov na Dunaj prišlih; a ravno napuh zna federalistične nodosledneže zopet spoditi in jih ozdraviti za zmerom stare manije. Ustaveverci pa nijinajo uzroka se toliko veseliti začasne in navidezne zmage, kajti odvisni so vendar od državnopravne opozicije in vsi njft nakani bodo spodleteli nad stanovitnostjo čeških voditeljev, katere bodo morali prej ali pozneje posnemati vsi drugi federalisti, ki se zdaj še puste rabiti za ustavoverno stafažo. Uže je Poljak Czerkowsky v imenu Poljakov pri adresni debati žugal, da Poljaki ne bodo nikdar privolili, da se vpeljejo neposred-nje volitve v državni zbor. & bodo tedaj us-tavoverci ostali pri tirjatvi direktnih volitev, se jim bode 4skoro gotovo »Reiehsrat* podrl, kakor smo uže gore omenili. »Neue freie Presse* se tega jakoboji in se grozi čez Herb-sta, ker je napravil tako adreso, ki se ne vjema popolnoma s programom ministerstva, kar je tudi minister Auersperg sam v adresni debati grajal. Ustavoverci se zdaj še edino na poslance iz južnih dežel (Dalmatince, Tržačam, Istryane in Goričane) zanašajo in jih love z raznimi obljubami, posebno pa se železnicami. Žalostno je, da se ti zadnji v resnici zanašajo na one obljube in da so menda tudi Kranjce enaki nagabi v leseujačo pripeljali. Iz tega se vidi, da naši drž. poslanci radi žrtujejo čast naroda in politično edinost revnim obljubam in da je kranjski Slovenec zoper goriškega samo zato, ker bi prvi rad imel železnico čez Loko v Trst, drugi pa čez Predil. Žalostne, pač žalostne 90 take politične razmere; in narod, kaj se bo učil od tacih voditeljev? Vsacega narodnjaka mora srce boleti, čo pomisli, dako piškavo je vso po Sloveniji. In tisti list, ki je glavni pokrovitelj take politike druge slovenske liste pita z lažnjivci, ravno tisti list sprejme, to je dokazano, vsako laž v svoja predala, da le neslogo širi. Gospodje prvaki, vi hočete, da bi /vsi tako plesali, kakor vi godete; kdor tega ne stori, je nesrani-než, lažnjivec, z eno besedo pahnete ga iz prva-ških nebes. Prav tako; a vi imate veliko na vesti; trma ne velja v narodni politiki. Up-Ijivni možje bi morali posredovati, a ne dražiti in tlačiti in mrziti vse, kar ne kleči v prahu pred njimi. Konečno za denes v kratkem omenimo, da je bila v drž. zbora sprejeta adresa, kakor jo je bil Hcrbst skoval, z 90 proti 50 glasovi in da so za adreso glasovali tudi istrski, tržaški in goriški Italijani (Coronhil.)' Zadeli smo jo tedaj, ko smo v enem po-prejšnih listov izrekli, da pojdejo letos Italijani z ustavoverci. RAZNE VESTI. (Uonfiikovana I. it. „So*e") je obsegala sledeče stvari: Našim čitatel jem; uvodni članek: Slovencem na Goriškem. II; listek: Iz državnega zbo- Sliši se, da pride v Tolmin, 'ali pa Sežano, nost, da branimo tudi materijalne interese našega ljudstva, ter pride gosp. ,Witikler najbrž« v Trst k name- 1 8™ °fl »Slavije" zahtevali, da se do čistega opraviči in si-stništvu. Gospod Malt je ud č tablice in ce!6 So- | «* ™ sa,no z ^V™' aral)ak P«* S(>Mjo. - O. Mohorcič 1 - - - « - • ¦ g« v svojem poslanem v zadnjem „?ritnorca" sklicuje na našo listnico v loW, in Kkvž;lr'sU ijnika aJra.tv; okolice, iz gorenjih Tribuš, Sežane, Vipavo, se '..... spodnje Koroške, iz Trage in Monakovega; politični pregled; razne vesti in še nekaj drage drob-njave. Od tiskanih 730 istisov je blizo polovica zapala policijskim rokam, drage, zlasti po Gorici, smo srečno oddali, kajti konfiskacija se je vršila stoprv v nedeljo opohuine, dasi je* list užo v saboto popoludne prišel na sviti o. chn, če se ne varimo, dober narodnjak. (Trzaji ntiucslnifc), g. baron Pretiš, je postal, linančui minister za Cislajtanijo. Predilska železnica bode imela v njem dobrega zagovornika, a slovenski narod protivnika. Namesto njega pride baje v Trat g. baron Ceschi, zdaj nnmestnik na Koroškem. i ; miuisterstvo, v katerem sedi zdaj tudi ; gosp. Pretiš, gorak predilist, nže izd.duje aottčno j postavo in pride ta črta morda nže v kratkem \ pred drž. zbor, kjer bo skuio gotovo potrjena, j ker so se goriški, tržaški in nilski poslanci z ustavoverno vtčiuo o«ko zivzali; vsi ti poslanci ] pa so vneti za Predil. - Ddcaz, da se rtsuo , misli na preddsko železnico je tudi to, da zdaj > uže z nova inžinirji merijo med Trstom in Gorico. , (Hrv»t«ni j.' seSel 15. t. m. Debate bodo j-tK.> zanimive in ki Hrvat«ki odločilne važnosti, prihodnjič več o tem. fii) so imoniijn nov, izvrsten satirično-liumorističou časopis, ktorega izdaja z»»ani slovenski žurnalist Ivan Železnikar v Ljubljani. List w-haja dvakrat na mesec in volja za četrt leta samo 80 kebrov. Priporočamo ga vsem naš,m čitatolpm. (rrHitMijuiiova %, o kateri obširno govori naš listek velja vse leto -k gl., pol leta 2 gl — Ljudski učitelji in dijaci jo mogo dob;ti za 2.50 za vse leto. — Primorci, sezite po nj*»j! — Naj pri tej priložnosti omenimo, da se v narodni tiskarniei v Maribora užo sedaj tiska pot slovenskih časopisov; „Slov. Narod*, nZora*, „Slov. gospodar", „Sršeniu in fl13rencelj." vrsten preklic bomo v prih. štev. priobčili. — Srao prepričani, da nij dostojno tožiti se z neznačajiic-ži; pa ko bi vsi tako rekli, potem bi imeli taki ljudje pr«i«to roko in gorje potem človeškemu društva". — S tem je menda jatno dokazano, da nijsmo oditopili od svoje tirjatv«. — Ker nam je pa „Slavija" obljubila da bode postopala, po našem zah-tevanji, kar smo v listnici IG. štev. omenili, smo prepričani, da je vsa reč že davno v rok-ih kacega odvetnika. C« se bo sk;ua!ot da Jima g. M. prav, petem bomo imeli pravico proti „i?laviji" postopati in tirjati, d& nas zbrise in nam povrne, kar »roo plačali. — Xij rea, da nij-smo priobčili preklica Moborčičevega; vsak ga je lejiko či-Ul v Vi. it, „Soče'*; nij r«»a, da nam je puslal g. M. dru^o pbino, v katerna opravičuj« av»>je ravnanje in tudi nij re<, da »m> Va» imenovali sleparje po g. dr. Lavriču. — Vi a to neroitko na v»ak način žalite najčutejšoga rotluljuba, k»-t-rt-mu še naši »uvražniki ijajlepsfga značaja ne odrekajo.— Tu'li jrekavajo. — V vara lehko dukaženi b \nm\\ in .spričaini. Kar ix tiče naše konšpond^nce w .Slavijo, Va« zagu-tovljamo, (i,i nij v nj<>j nič tac<'ga, kar bi nm utegnilo L»:npr<>Ksit->vatt. -- Mi Jelimo, da jo ..Slavija" priobči; pa »a y> bt> m>mla priobčiti, če na prej, pred Bodnijo. - - Mi ne sledim» ni/.ki:u intercioni; ampak kjer vidimo, da so na-rodu- fv-triti v nevarnosti, tam poHtopanu; brezobzirno, to vi dobro ventv tu tudi ».Slavija'*. Kar Milo rokli glvlč g. Kartelanca. nijstno trdili, da jt» re nič*; mi smo samo rekli, da je g, Mohorčic tako jired pričami govorit, in ker g. Mob. „bolj resnico ljubi, kakor mi vsi", tedaj se ne Brnijo gospodje od Trimorca jetiti, to umu jim očitali, kar nam je ti*ti pred pruami pwvid»l, o čigar resiiiculjubju oni ne dvomijo. ~ O politiki, kakoršno vi razkladat«-, miio uže izrekli Hkoje mnenje: facta loro opravičenie in če je tudi proti mm še tako ostro, bi/«HO radi »prejeli, da ne bo»te rekli, ,da tnt va» bojimo in da huio nepravični. Tnne r«w«» •». Jitnav^rJ« 1M7?« PAenicA polonik •.,.., . f. »if> Tur»icjk , „ «.*> I{.;i t........ . „ »,;k» Oves Ječmen „ ....... . ,, ;u» SfrtlO cent....... . o a.-* .Skup* „ ....... . ,. lAi> •Siarua ltMUMjakn bor«N. , 1«. ].»». i It', jati. Zlato . . . . . . . f. ' ii:,.-.r* usio Srebro . . . ......: H? i uata Oktni .... ......i 5 48 i tt.ii Nap^leuni . . . . „ i a 15 \ 9.14 VJNlniCM urcrtntMtva. G. M. v Vipavi. Ce se hočete naučiti, kako se mora postopati taktno in dostojno v društvu, berite dopis b Vipave v ])redziulnjih Novicah. (5. g. dopisniku i g. (Vrnv-nm v Ljubljani: Prihodnjič. U. g. uredniku in sodelaleem Primorca in g, Mohor-čič-u. Ne bi Vam odgovarjali; a ker spotikate nagemu listu krivico in odvisnost, smo prisiljeni pojasniti icsnieo in zavrniti vaše neresnične in >trastite napade. - Vi t:. II;\ič, urednik „PrImorca" sto ud političueg-a društva „Soče" in sicer ste postali nd za časa, ko so uže bili odborniki društva Klavžar, Dolenc in tutti quanti.— Odbor društva „^očv" si je svest svoje naloge in vživa zaupanje »»TttStva, k.it^ro je na Goriškem uže nekaj koristilo narodni reči. — To bi morali posebno drastvenikt vedeti in priznavati, če so možje se ne kujajo kakor razbrzdani otročički pravijo: ..utaje bak, (HuuHsk»cIJa.> Tudi 2. št. naše „SoČ6tt je c. k. drž. pravdništvo konskovalo, in sicer še v tiskarniei predrto je bila vsa dotiskana. — Sod-nijska obravnava zoper urednika bode 29. januvarja. (Uogpoit i^nAcij Muli,) zdaj komisar pri tukajšnem glavarstvu in poprej predstojnik v Ka-naln, je postal okrajni glavar 2. razreda. in kot taka morata izvrševati sklepe društva in odbora ; odboru so pa tudi taki gospodje, katerim ne mor« nihče odrekati zmožnosti, »rt!-)>ri in samostalnosti. ker so to dejansko in ne s kvantami dokazali. -- Gospod Raič sam jo to pred nekterimi meseci črno na belem pripoznal. — Ce danes drugače piše, je menda kriva strast in jeza, katera človeka pripelje do nedoslednosti.— Gospod Raič je zastopnik ,.Viktorije" in če v svojem listu obrekuje „Slavijo", je to na v-sak način nedelikatno in znači namen, slovansko društvo pod-kopavati na korist družili -zavarovalnih društev. — To je logika, katero je težko ovreči se zofizuri. — Svet ne pozna in nijtna poznati druzih, nego samo odgovornega urednika in vsak pravi urednik se blamnje, če se na druge zgovarja, __ Mi ne verjamemo, da jo „Slavija" „zavod narodnih Judov", kar si mi in drugi tako tolmačimo, kakor da bi j.SIavija" slovensko ljudstvo slepila. — Dosti goriških Slovencev je zavarovanih pri „Slaviji"; ker pa je naša dolž- in vh ar i! ica l*oMtoni-cfa pn Zamorcih v Masteh v Gorici, < J lavna zaloga v&korSnih zunanjih zdravil, zdravniških orodij iz crtitta }M»rrlu», fcilmh ]in»v*-z. Kdiim zaloga pravega »Pta^lianovega. Sirupa- ir. Florfiii'**, Motlov« Scdiicke stupe; tuidisuvra h ^»mdetk i. t. d. H«%tttutu>iist1iiiti (Ii«k) za konj«* proti v-siktr-rim isvinjVnju in izpaluuMiju, l^k, da so konji zdravi in >n*ni ((hranijo do visoke starosti, živinska zdravilna štupa 7.a konji4, volo, in o\v<\_______________ 0/n