_ • v- -v - • Glas Naroda List Slovenskih delavcev v o4jneriki. The first Slovenic Daflyr in the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered a* Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, H. Y., under fha Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOA. NO. 262. — ŠTEV. 262. NEW YORE, WEDNESDAY, NOVEMBER 13, 1907. — V SREDO, 13. USTOPADA, 1907. VOLUME XV. — LETNTJT XV. Tretji termin. Pomanjkanje denarja. Predsednikova izjava.: Kedo je temu kriv. republikanci države tennessee nameravajo prisiliti predsednika, da se izjavi o svojej KANDIDATURI. Državna republikanska konvencija se bode tam zelo rano vršila. naročilo delegatom: -o- Washington, 12. nov. Republikanci države Tennessee so sklenili, da bodo pri drža v ne j konvenciji naročili svojim delegatom za nacijonaLno republikansko konvencijo, da glasujejo za predsednika Roosevelta kot prihodnjega predsedniškega kandidata. Ta načrt so skovali najuglednejši republikanci tukajšnje države, med kten-mi so tudi Henry Clay Evans, biv-fti pokojninski komisar, zastopnik Hale Newell Sanders in razni drugi. Vsi so sedaj jednoglasno sklenili, da feodo naročili svojim delegatom, naj pri nacijonalnej konvenciji republikancev clasujejo za predsednika Th. Roosevelta. in sieer takoj, ko izda naeijonalni republikanski odbor po-*iv na delegacije. Tukajšnji republikanci l> d«> izvolili svoje delegat jo z? t janunrju in najkasneje že v februarju. O tem je danes naznanil javnosti tu s« mudeči Član kon-resa. Hale, kte-ri j? službeno obiskal tajnika Cortelyou. Na ta način bode predsednik Roosevelt prisiljen izjaviti, bode-li še enkrat kandidiral ali ne. Zajedno se pa tukaj trdi, .la predsednik pred sestankom konvencije ne bode povedal. nameravali kandidirati ali ner kajti ako ljudstvo zahteva, p«tem mora še za nadaljna štiri leta prevzeti predsedovanje. O njeg vem nameravanju se bode pa vseka ko natančneje zvedelo potem, ko se vrne vojni tajnik iz svojega potovanja. Ako bode Taft potem naznanil, da ne bode kandidiral, potem smemo biti zagotovljeni, da želi predsednik Roosevelt še v nadalje predsedovati in da bode naravn tudi nominiran in prav gotovo izvoljen. PES REŠIL ŽIVLJENJE SVOJE MU GOSPODARJU. Na lovu je udri v globoko močvirje. Ako bi John Cronin iz Bellevue, N. J., ne imel tako pametnega in zvestega p>a, bi danes gotovo ne bil več tried živimi. Cronin je šel s par prijatelji na lov. na kterem se je pa od svojih prijateljev ločil in kmalo na to je zašel v močvirje, v kterem se ie do ledij udri v blato. Pri tem je večkrat ustrelil, .la bi tako pozval prijatelje na pomoč, toda slednji se za njegovo streljanje niso zmenili. Niecrovo klicanje na pomoč je kmalo utihnilo in pri tem se je vedno bolj globoko n Hiral v blato, iz kterega se mu ni bilo mogoče izkopati. Ko je pes videl, da je njegov gospodar vsili, je odšel iskati gospodarjeve prijatelje, ktere je tudi srečno našel. Z neprestanim lajanjem jim je skušal dopovedati, da se je nekaj ne-navadnejra zgodilo, na kar so mu sledili ostali lovci in našli Cronina, od kteresa je le še jrlava gledala iz močvirja. I j* s skrajnim naporom se je lovcem posrečilo Cronina. kteri je bil nezavesten, dobiti zopet na trdna tla. T^ovei *o »ra ne«li miljo daleč do bližnje naselbine, kjer se je nekoliko uvedel, na kar so ga spravili domov. NACUONALNE BANKE SO V EVROPI NAJELE NADALJNE MILIJONE ZLATA. Skupna svota uvoženega evropskega zlata doseže v kratkem $60,000,000. VLADA IN BANKE -o- Podpredsednik National City banke v New Yorku, Frank R. Vander-lip, je včeraj izdal javen odgovor na vvashingtonska cčitajija, da so nacijo-nalne banke same provzročile finančno krizo, ker niso hotele izplačevati gotovega denarja. Imenovani podpredsednik trdi, da so taka očitanja nesramna laž in navaja dokazom, da so dvoodstotni vladini bondi, kteri t v. ri jo podlago denarnih sredstev, baš sedaj tako dragi, kakor še nikdar popreje. To dokazuje, da skušajo banke te bonde sedaj na vsak način kupiti, ker inače bi bondi ne bili tako dragi. V istem smislu se je izrazil tudi predsednik Chase National banke, A. Barton Hepburn. kteri trdi, da vladinih bon do v p ko raj ni mogoče dobiti, vsded česar tudi ni mogoče izdati nove denarje. Da je nastala denarna, * ziroma finančna kriza, je torej tudi vlada ponekoliko sama kriva. Naročila na uvoz zlata se še vedno m nože. Tudi včeraj se je izvedelo o nadaljnih takih naročilih, tako da bo v kiatknm znašalo uvoženo zlato velikansko svoto v znesku $51,000.000. Značilno ri vsem tem je sedaj tudi dejstvo, da so pričele tudi banke v notranjih pokrajinah uvažati zlato, kar se dosedaj še nikdar ni zjrodilo- Pri vsem tem naj pa pripomnimo, da prevelik uvoz zlata iz inozemstva ni zdrav pojav na našem finančnem polju in da že sedanja svota preseda vse navadne meje. to ?em bolj, ker se "**dn j nihče ne ozira na kurze, kteri veljajo v Evropi in ker vsakdo pričakuje. da bode dobil dobiček, kte-roea j? sedaj mojroče napraviti tako, da se lahko dobi pri menjavanju po tri odstotke premi.ie na gotov denar. I .j udje, kteri uvažajo zlato, imajo pred vsem le lastni dobičt-k na mislih. JAPONSKA RAZSTAVA. Japonci priredijo v Tokio veliko razstavo v letu 1912. Washington, 12. nov. Tukajšnje japonsko poslaništvo je dobilo danes o 1 svoje vlade obvestilo, da se bode japonska svetovna razstava vršila v letu 1012 in sieer od 1. aprila do 31. oktobra. Razstava bode po možnosti mednarodna in radi tega želi vlada dobiti od inozemstva kolikor -mogoče mnocro razstavnih predmetov. V svr-ho prireditve razstave, je vlada pri-\ volila .$5,000.000. ktera svota pa naraste vsled raznih druzih dovolitev na $10.000.000. Razstavni prostor bode zavzemal 250 akrov, na kierih bodo zgrajena poslopja v«eh večjih narodnosti. Razstavni prostor bode to-raj z ozirom na majhno deželo zelo velik. Bwtftowa klavnica zgorela. Klavnica velike chieaške mesarske tvrdke Swift ft Co. v TTarrisburgu, I je do tal zgorela. Skoda zna^a 250 tisoč dolar jev, vendar se pa popolno- j rrt pokrije z zavarovalnino. Ko ~o se stene podrle, je bilo par gasilcev nevarno ranjenih. Prezolacm i po*ljrmo Irpo sfjko I pirnikn. rtrr? -pada k nairenei«. natbotj*» in nai<1irelrtnrp j |> atofi ta Slo«-no. Pi«ite na Anstro Amrncana Lin«, Whitehall Bnildinjc. Ne« York. VELIK POŽAR V IQUIQTJE, CHILE. Dve osobi sta zgoreli in tritiaoč jih je brez domovja. Iqntque, Chile, 12. nov. Velik del tukajšnjega rresta je zgorel. Požar je uničil večinoma oni del mesta, v kterem stanujejo revnejši sloji prebivalstva. V razvalinah so dosedaj našli trupla dveh malih deklic, kteri se najbrže nista mogli rešiti. Deklici sta bi!i se-tri in ko je njuna mati zvedela o njunej n*-rečnej smrti, ae je tako užalostila, da je na mestu oblegala mrtva. V-led požara je ostalo nad tritisoČ ljudi ht">z domovja. teko. da morajo sedaj prenočevati na prostem. tf* A veli« Hrn*;i razred za l'*rnike Ked Star, llamtMirc America, Bremen Lljed, Holland A meric« Kriza postaja vedno večja in nevarnejša. BANKEROTI IN PRENEHANJA Z BANČNIM POSLOVANJEM SE MNOŽIL Nacijonalna banka v Portlandn, Ore.t je napovedala bankerotc DRiUOI BANKEROTI. V pojasnilo kako Nesreče na železnicah. si pomagati. Mrtveci in ranjenci, Iz Avstro-Ogrske. Italijanska "kultura" Sprejem ministrov. in irredenta Nasija. Washington, 13. nov. Tajnik rve-zinega zaklada Cortelyou naznanja, da se je finančni položaj v .New Yorku v toliko poboljšal, da bode sedaj mogoče zapadnim mestom pomagati, kajti sedaj je tam nastalo obupno pomanjkanje denarja. Portland, Oregon, 13. nov. Tukajšnja Merchants National banka je napovedala bankerot. Njeni depoziti znašajo $5,212,052. Od te s vote je banka izplačala nad dva milijona dolarjev. Chicago, HI., 13. nov. V tukajšnjem predmestju Ravenswcodu je včeraj prenehala tamošnja Exchange banka, ktera ni v zvezi s Clearing House, poslovati. Banka je imela le 350,000 dolarjev vlog in je poslovala popolnoma neodvisno. Pittsburg, Pa., 33. nov. Peoples banka v Oaliforniji, ne daleč od tukaj, je včeraj prenehala s poslovanjem in ostane zaprta, di kler se njeno knjige ne pregledajo. Oakland, Cal., 13. nov. California Banka v tukajšnjem mestu -je prenehala s poslovanjem, kar velja tudi o dveh drugih bankah, kteri sta bili v zvezi z imenovano. Sapulpa, Ind. Terrv 13. nov. Tukajšnja Fanners & Merchants banka je prenehala -s poslovanjem, vendar pa naznanja, da bodo vlagatelji dobili svoj denar. Providence, R. I., 13. nov. O'Gorman Co., ktera je la.st.nica. največje tukajšnje departmentne pn dajalniee, je napovedala bankerot in sodišče je že imenovalo potrebnega oskrbnika. Selma, Ala., 13. nov. Gary Gro-cery Company, ktera tvrdka je največja v osrednjej Alabami, je napovedala bankerot. Njena jvasiva znašajo $100.000. TRETJA RUSKA DTTMA. Snide se v kratkem v TavriČeskem dvoren. Petrograd, 12. nov. Tretja gosu-darstvena duma se snide v TavriČeskem dvorcu v četrtek in vlada je že danes objavila dekret, s kterim uka zuje senatorju Golubovu prvo sejo otvoritL Istodobno se tndi naznanja, da car ne sprejme članov parlamenta in da tndi ne izda prestolnega govora. Vsa Rusija sedaj nestrpno pričakuje, kaj bode sedaj vlada storila, ko ima absolutno večino, proti k t ere j opozicija ničesar ne opravi. Japonski rokoborci pri predsedniku. Washington, 12. nov. Predsednik Roosevelt je včeraj prisostvoval ro-kuborhi prvega japonskega rokoborca Hitachiycma, kteri je pri predsedniku priredil posebno predstavo s svojimi pomagači. Rokoborbo je priredil japonski poslanik na posebno željo predsednika. Denarje v staro domovino Na mnogoštevilna vprašanja, ktera nap zadnji čas dokaj a j o iz raznih krajev Zjed. držav glede sedanje denarne krize, odgovarjamo še posebej tem potom, ker je stvar zelo važnega pomena, in se naši rojaki gotovo zanimajo zanjo. "Mestna hranilnica ljubljanska' * in ' 'Ki'anjaka hranilnica", kakor tndi drugi denarni zavodi v Ljubljani, so ustanovljeni na dobri podlagi in se ni bati nikako zgnbe. Kdor želi poslati denar v hranilni-ce, sorodnikom ali prijateljem v Evropo in ne more dobiti denarja iz banke, da bi knpil Postal Money Order, naj zahteva na banki za isto svoto, ktero misli odposlati NEW YORK BANK DRAFT TO THE ORDER OP FRANK SAKSER CO. Omenjeni draft naj se pošlje nam in natančni naslov prejemnika, regi-strovano po pošti. Nadalje izvršili bodemo mi pošilja-tev vestno in točno kakor po navadi. Za denarne pošiljatve za staro domovino sprejemamo tndi navadne čeke; pripomniti pa moramo, da mora biti vsak tak ček pravilno podpisan ali indorsiran na drngej strani in da dospe denar, nakazan po navadnih čekih 4 do 8 dni kasneje na. določeno mesto. Plačati je tndi malo kolekcijo, ki se računa po razdalji od New Torka. Vsi isti pa, kteri bi radi takoj odpotovali v staro domovino in ne morejo gotovega denarja na banki dobiti, naj zahtevajo na banki tndi NEW YORK BANK DRAFT in istega prineso seboj v New York. Na račun omenjenega drafta dobili bodo pri nas vozne listke, potrebni denar za na pot in kar bode preostalo, dobe na banki v Ljubljani ali pa na zadnji pošti v avstrijski veljavi. Na New York Bank-draftih je natiskano ime one newyorske banke, ktera ima pokriti označeni znesek potom Clearing House. Teh draftov ni zamenjati z navadnimi čeki. , Ravnajte se po teh nasvetih, ker tako se lahko izognete raznih ne-prilik. FRANK SAKSER CO. Potov e Delavci se vračajo. VSLED GOSPODARSKE TTTtTgre ODSLOVLJENI INOZEMCI SE TRTJMOMA VRAČAJO V DOMOVINO. Iz zapada prihajajo v New York s posebnimi vlaki. ZAPRTE TOVARNE, o Pittsburg, Pa., 13. nov. Od tu odhajajo v New York skoraj vsaki dan poseJhni vlaki, kteri so polni Italijanov, Slovanov in drugih inozemskih delavcev, kteri so radi nastale krize zgubili delo in zaslužek. V New Yorku * takoj ukreajo in potujejo v Evropo, da tam počakajo, da bode kriza končana, nakar se vrnejo. Največ inozemcev, kteri so zadnje dni odpotovali domov, je delalo v premo-govih rovih, kakor tudi v tovarnah, ktere slednje so sedaj zaprte. Včeraj je od txr odpotovalo nad sto Slovakov, kteri so nesli seboj v Evropo nad $30,000 ameriškega denarja. ta f 10.30............ 60 kron, ca $ 30.40 ............ 100 kron. sa $ 40.80 ........... ca $ 101.75 ............ ca f 203.50............1 sa $1016.00............ Pottarzna je Ti tata pri Tomi m 'aakaaan* iwi> popolnoma * splačajo kres vinarja odbitka. Ifaie česane poOljatve Izplačuj* kr ooitnl hranilni srjhd v 11. do 11. 4>*k Oen*rj» a am podati j« maJprCHč-<«1« 4o tlft A0 * gotovini v pri poro •tn«m all rertntnranem pisma, večj* niHk« po DuuMtk Poeta) Monet mm Dncfi ntAf* RAJLSEK :a l«9 an»«wt«*fc it.. York. <104 *t rtaflr A«« « t Kam eni to Cincinnati, O., 11. nov. Čestokrat se v življenju trdi, da ima ta ali oni kamenito srce. Ta govorica je pa v pravem pomenu besede pravilna, v kolikor pride v poitev Michael Howard, kteri je minoli pete^f umri v tukajšnje j mestnej bolniei. Ko so po smrti preiskali njegovo "truplo, so namreč dognali, da ae je njegovo sree za polovico zmanjšalo in da je bilo tako trJo kakor granit. Desna polovica srca je bila le dva palca velika in ta*co trda. da je raztrgala polovico pljtie. Tudi hrbtenica je bila tako obrabljena-. da. je le malo manjkalo, da se ni prelomila. Srce je okamenelo vsled apmnth soli, ktere ao prihajale t srčno votlino. NA PENNSYLVANIA ŽELEZNICI JE NEK OSORNI VLAK ZA-VOZEL V TOVORNI VLAK V državi Washington je bilo na železnici nad 40 ljudi ranjenih. NA MOSTU. Pittsburg, Pa., 13. nov. Na kolodvoru v Larimerju pri Greensburgu je iz Chieaga v New York vozeči posebni oso trni vlak Pennsylvania železnice zavozil ^ nek tovorni vlak, kteri je stal aa istem tiru. Obe lokomotivi sta se zdrobili, s tako silo je pridrvel osoibni vlak v tovorni. Sest potnikov je bilo težko ranjenih. Nesreča se je pripetila radi pomote telegrafista. Seattle, Wash., 13. dot. Na več milj od tu oddaljenem mostu sta v gostej megli skupaj zadela dva vozova ulične železniee in pri tem je bilo nad 40 potnikov nevarno ranjenih. Od ranjencev jih je že par u-mrlo. 26 potnikov je tako ranjenih, da zdravniki trdijo, da ne bodo več okrevali. "Le malo je manjkalo, da nista oba voza padla raz most v vodo. MINISTER. PREDSEDNIK BECK JE PREDSTAVIL ZBORNICI NOVE MINISTRE. Konec vlade poljskih, plemičev; nemirni italijanski dijaki. ČASTNIKI MED SEBOJ. ŽENSKA VSE ŽIVLJENJE V MO-ŠKEJ OBLEKI. Poročila se je s pravo žensko in živela z njo 30 let v srečnem zakonu. Trinidad, Colo., 12. nov. V nekej tukajšnjih bolnic je včeraj u-mrla Kathryn Vosbaugh, o kterej se je nad 60 let mislilo, da je moški. Rojena je bila pred 80 leti v Franciji, toda radi njenega spola jej je bilo težavno najti dovolj zaslužka, radi ta-sar je pričela nositi moško obleko in je kmalo na to dobila službo knjigovodje v Jopi in u. Mo. V tej službi je ostala devet let, na kar je dobila delo v nekej banki v St. Josephu, Mo. Tu se je oženila z neko deklico, s ktero je živela nad trideset let baje v sreč nem zakonu. Pred dvema leti sta pri šli obe semkaj kot mož in žena. Ko je njena "žena" umrla, je Miss Vos-baugh zopet sama skrbela za sebe, dokler ni lani tako opešala, da so jo morali izročiti v neko bolnico. Šele tu so spoznali njen pravi spol. Toda tudi potem ni hotela nositi ženske obleke in je ostala do svoje smrti v moškej obleki. Obilo snega. Washington, 12. nov. Zvezinemu vremenskemu uradu se poroča, da je v minolej noči v notranjih pokrajinah vse do Texasa snežilo. Sneg je zapadel od Texasa do Michigana, koder je vse pobeljeno. V VVheelingu, W. Va_, je padlo šest palcev snega in v Clevelandu ga je toliko, da je bil promet na uličnih železnicah izdatno oviran. Shreveport, La., 12. nov. Včeraj zjutraj je tu pričelo snežiti. Tako zgodnje zime tukaj že od leta 1878 naprej ni bilo. Znižane cene. £91 velja 'sedaj vožnja v H&m-burg. £21 ve'ja sedaj vožnja v)Antwer- t07 velja sedaj vožnjo v Botre? •P" dam. (Ol v Havre s francoskimi l»r>«. parniki. v Havre s francoskimi jh^-. $23 $21 Dunaj, 13. nov. V poslanskej zbor-niei državnega zbora je prišlo včeraj do velikega razgrajanja, ko je mini-ster'ski predsednik Beck predstavil parlamentu nove člane ministerstva. Med tem, ko je večina zbornice nove ministre pozdravila z veseljem, so ostali poslanci nepopisno razgrajali, tako, da taeega razgrajanja že dolgo ni bilo v zbornici. Socijalni demokratje so demonstrirali proti novemu češke-nu ministru-rojaku dr. Pražaku, dočim so radikalni Čehi demonstrirali proti Fied-lerju, kteri je tudi Čeh, in ki je bil imenovan trgovinskim ministrom. Vsled tega ni bilo čuti govora mi-nisterskega predsednika, kteri je nove ministre predstavil. Končno je \> zbornica tulila, kakor da so v njej sami divjaki. Ves trud ministerskega predsednika, napraviti mir in red, je bil zaman. Poljski klub je izbral svojim predsednikom Vsepoljaka Glombinskega-To je prvič v zgodovini imenovanega kluba, da je njegovim predsednikom imenovan navaden državljan, kajti dosedaj so bili predsedniki tega kluba vedno le poljski plemiči. Splošno se zatrjuje, da pomenja to konee go-spodstva poljskih plemičev v imenovanem klubu. Dunaj, 13. nov. Italijanski dijaki so včeraj pred tukajšnjim vseučiliščem priredili demonstracije, s kte-rimi so zahtevali, da se zanje ustanovi posebno vseučilišče. Nemški dijaki so potem priredili protidemon-stracijo, pri kterej so izzivali z znano pesmijo "Die Wacht am Rhein". Kmalo potem je prišlo do splošnega prefepa, pri kterem je morala policija posredovati, kar se jej je posrečilo po daljšem naporu. Mogoče je, da bodo tukajšnje vseučilišče začasno zaprli, da se tako duhovi pomiri.io. Jaroslav, 13. nov. Ulanski častnik Kahn, kteri je bil član tamošnje šole za jahanje, je bil pri "častnem" sodišču degradiran. Vsled teira je napadel poveljnika 5. brigade konjiče, generalnega majorja Gemminirena Jaroslavu z mečem, kajti imenovani general je omenjeno sodbo podpisal. Častniki, kteri so bili v bližini, so generala rešili in odvedli Kahna v zapor. Budimpešta, 13. nov. Stranka neodvisnosti je sklenila, da bode odobrila nagodbo. Mnogo poslancev te stranke pa s tem ni zadovoljnih in radi tega so izstopili iz stranke. OBRAVNAVA PROTI BIVŠEM0 MINISTRU NASIJT7 RADI PONEVERJENJA. Poneverjeni državni denar je porabil za proti avstrijsko propagando. CAMORRA IN MAFIA. Rim, 13. nov. Včeraj se je nadaljevala obravnava proti bivšemu italijanskemu ministru Nasiju, kteri je obtožen, da je poneveril velike svote državnega denarja. Poslanec in bivši minister nostra-nih del, Capelli, kteri je predsednik parlamentarnega odbora, kteri preiskuje to zadevo, je oddal sodišču izjavo, ktera bode za zagovornici vo osodepolna. Capelli je izjavil, da je bil p< četkom preiskave o nedolž.nosti Nasija prepričan, da je j>a sedaj radi mnogih dokazov to prepriT-anje popolnoma premeni]. Imenovani odbor je namreč dobil informacije, da je bilo naučno ministerstvo za časa Nasija glavni stan Camorre in Mafije. Odbor je tudi pregledal pobotnice o denarju, kteri je bil namenjen siromašnim učiteljem in dognal, da so bile podpisane z imeni: osel. lažnjivec, tat itd. (Asino, Buggiardo, Ladro.) Iz tega je razvidno, kako nesramno ; in zločinski se je grešilo v imenova-[ nem ministers! vu. Časopisje naznanja, da bode Nas* ' v kratkem odkril razne senzaeijonel-ne stvari, s kterimi čaka do zadn jega trenotka. Pred v^em b de dokaz;aI, da je primanjkujoče svote izročil pokojnemu ministerskemu predsedniku Zanardilliju, kieri jih je porabil za proti avstrijsko propairando v Trstu, na Goriškem. Tirolskem, v Istn in Dalmaciji. nimi parniki. v Havre 8 fi»n< oskimi vadnimi parni k t. v Bremen s .H\Hi^imi par niku - -rmi, , tflj v Bremen s Himni ) m- nikL v Trst ali Peko n» paru klk Aimtro-Amen. Hn« I.m*-.. _ Te c*ne. veljaj" d«M »«-kli ». Ori^itioii) lisikt ur • «*!•«- |trt - Hr. SekMer Co., I«!'.. ttiMBvick M-, ¥ tri. ' n"iMfrir ii ^r PRIKRAJŠANJE DELAVNEGA ČASA. V raznih tovarnah bo radi gospodarske krize prisiljeni prikrajšati delavni čas. Providence, R. I., 12. n^v. Razne tovarne v tukajšnjem mesta so radi finančne in gospodarske krize prisiljene prikrajšati delavni čas za 12 ur na teden, kar pomenja za delavce izdatno pomanjšanje plače. V teh tovarnah dela veČ tisoč delavcev. Claremont. N. II., 12. nov. Sullivan Machinery Co., pri kterej dela nad tisoč delavcev, je dnevni delavni ča-okrajšala na osem ur. dočim se je dosedaj več let delalo po decet ur na dan. To se je storilo radi preklicanih naročil in radi pomanjkanja gotovega denarja. Velik požar v Wyomingn. V Woriaudu, Wyo., je zirorel ve« •r«o\iki del mesta. Goreti je pričelo v tiekej «rr«M-erijskej prodajainict, od kjer je požar tako hitro razširil, ta w ni ttilo mogoče več ustaviti. ŠH«»ta znate vei uego $100.000. f lini i liittMHMUlliiir II ROPAF.SKI NAPAD. Roparji so mučili starko. Rochester, N. Y., 1?. nov. Minoli potek o polunoči sta prišla dva roparja v hiŠ.> staro ?air.ske Stelle ilauth^ ner. ktero sta privezala k stolu ter jej zo-a'a noee. roke in obraz, da bi jo tako prisilila, da bi jima povedala, kje i:r.a -hranjen svoj prihranjeni denar. V hiši sta dobila le $4 in to ja je tako vjezilo. da sta nesrečnico de nezavesti pretepla. Šele v nedeljo s» sosedje našli starko in sicer bolj mrt~-vo, nego živo. KRETANJE PARNXKOV Dospeli se: Peterburg 12. nov. iz Lib a ve s 109® potniki. Peterurg 12. nov. iz Liave a 109® potniki. Dospeti imajo: Christiania iz Hamburga. Cevic iz Liverpoola. Gneisenau iz Bremena. Zeeland iz Antwerpena. Oceanic iz Liverpoola. Pret« ria iz Hamburga. Main iz Bremena. Francesca iz Trsta. Oalifornie iz Havre. Bat a via iz Genove. Arabic iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Sevdiitz iz Bremena. La Lorraine iz Havre. Caronia iz Liverpoola. St. Paul iz South am ptona. California iz Glasgowa. Carolina iz Trsta-Nieuw Amsterdam iz Rotterdam*^ Odplnli so: Teutonic 13. nov. v LiverpooL NToordam 13. nov. v Rotterdam, Odplnli bodo: Amerika 14. nov. v Hamburg. F.a Touraine 14. nov. v Havre. Gneisenau 14. nov. v Bremen. Pannonia 14. nov. ▼ R^ko. C«»ltie IL nov. v LiverpooL Philadelphia 16. nov. v Southampton. Lmritam* lil. nov. v LiwrpnoL fCoentsin Loise 16. nov. v Genove. President Grant 16. nov. v Haasktr^ ^irr^triiittTlifri-rTJ I'fjferi'ninSMB ^riTiitt«tifiti'iniimafr«'' ■ fe......, r' :: • 8 GLAS NARODA" (Stovenic Daily.) Own«] uxi published by the SLOVLNIC PUBLISHING COMPANY (a corporation». FRANK SAKSKR, president. VICTOR VALJAVBC, Secretary. LOUIS BENKI»IK, Treasurer. Place of baainem of the corporation and •ddreoMB of al»ve otlii-ere: lOy Ureenvrich Street, Borough of Manhnttao, New York Oity, N. Y. vali zakone, kteri prepovedujejo ix-' je ona. žvižgala. Mislil jo je poročiti, vrševat gostilniško obrt, kakor tudi ko bode doslužil. Ne, tega sedaj ni izdeli vati opojne pijače. j bilo več. Ko so Anuško v revni krsti Cesto k rat se je nudila prilika skle- nesli ii sobe, tedaj je talil Štefan, uiti pametne kompromise tako, da bi Nikolajevie kot ranjena živaL Za leto velja list xa Ameriko . . . $3.0«> it pol leta.........1.50 „ leto za meeto New York . . . 4.00 „ pol leta za meeto New York . 2.0O ,, Evropo za vse leto ..... 4.50 ., ,, „ pol leta.....2.50 ,, n ,, četrt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan ie-vzemši nedelj in praznikov. «QL,AS INARODAwi (*4 Voice of the People" ) " loaned every day, exeept Sundays and Holidays. ^Subscription yearly $3.00. "Advertisement on agreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. t Denar naj se blagovoli pošiljati po oney Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom iu pošiljacvaiu naredite naslov: «Glaa Naroda*^ l(K) Greenwich JStreet. New York City. Telefon: 1279 Rector. Omejitev naseljevanja. Član kongresa Wheeler je zajedno z drugimi svojimi kolejii, kteri so v min km poletju kot člani posebne vladine komisije polov mi po Kvropi, da promje na^lnisko vprašanje, obiskal razne tauntšnje debele, v klerih je imel lepe počitnice ua račun naše vlade. hLumisija je tiu.ra.vno dobila od vlade nalog, kako naj sestavi svoje poročilo o naseljevanju in tako je seveda tudi storila. V svojem priporočilu sedaj priporoča, da je treba napeljevanje pred vsem urediti in naravno tudi omejiti, baš kakor je bilo že v naprej naročeno in natančno tako, kakor je želela washing! onska vlada in večina naših postav>lncj spremenitvi zadržanja na^c vlade napram naseljevanju. Imenovani Wheeler sedaj v svojem priporočilu trdi. da je treba naseljevanje "limitirati". Ako si pravilno tolmačimo pomen te njegove besede, potem zamoremo biti preprič-.ni, da se bode tudi mnogim evropskim narodnostim prepovedalo pošiljati evoje ljudi v Ameriko. Prohfbiciia. zamogle biti gostilne tudi ob nedeljah ob gotovih urah odprte, toda ljudje o tem niso hoteli ničesar vedeti, kajti zahtevali so, da m -rajo biti gostilne po ves dan odprte. Zahtevali so vse, ali pa nič, in dosegli so skoraj po vsoti i — nič. V ostalem se pa tudi boj proti fanatikom ne vrši tako, kakor bi se moral vršiti in vse izgleda tako, kakor da bi se jih javnost bala Treba je vež srčnosti in vsekako ofenzivnega boja, ne pa malomarnosti, k ter o neumni fanatiki povsodi izkoriščajo! Turški sultan in njegovo življenje. Najljubša zabava sedaj vladajočega turškega sultana Abdul Hamida je — godba, za ktero ima dokaj zmožnosti. Dandanes je njegova najboljša zabava, če kako urico med dnevom pre--edi pri glasovirju in se divi najnovejšim umotvorom zapadnih umetnikov. Svoje dni je bil velik nasprotnik Wagmerjevih del, a danes se najbolj divi njegovim kompozicijam. — Tudi dva njegovih sinov kakor ena izmed njegovih številnih soprog^ so veliki prijatelji godbe, tako da ima v palačah "Zlatega roga" godba prijetno zavetje*. Muzikalična sultanova žena se je godbe priučila že deloma v mladosti, deloma pa od svojega moža. Ona je namreč hči umrlega sultana Abdul Azisa, ki je svojej ljubljenki priredil izvrstno vzgojo. Njeni možitvi s sedanjim sultanom je bila pitvod resnična ljubezen. Ko je nekega dne iskala učitelja za jahanje, se ji je ponudil njen strrienik. Ni dolgo trpelo in učitelj ter učenka sta bili do ušes zaljubljena in se kmalo nato tudi vzela. Sultan še dandanes prihaja redno k njej in igra ž njo štiri ročno na glasovir. Sicer pa Abdul IT am id tudi sam komipo-nira. Sultan rad zgodaj vstaja. Poleg tega rad veliko je, in sicer začne že na vse zgodaj. Najprvo dobi limonado in sladoled, in sicer v precejšnji množini. Nato sledi zajutxek, pripravljen od turškega kuharja: ta za-jutrek obstoji iz 14. različnih jedij, kterih seveda je marsiktera neprebavljiva za evropski želodec. Nekaj ur pozneje sultan obeduje, pri čemur dobi na mizo zopet najmanj 16 različnih jedij. Pavze med različnimi jedili spolnujejo z lim« nado in črno kavo. Slednje pijače povžijejo na sultanovem dvoru zelo velike množine; v dvorski kuhinji za kavo o-genj nikdar ne ugasne. Abdul Hamid je zelo pobožen človek. Krvavi dogodki ob nastopu pre--t la. poboji in zguba pokrajin, ktere so mu odvzeli v prvih letih njegove vlade, posebno pa še zadnji atentat naperjen proti njemu, so ga v tem še bolj podkrepili. V vsem tem je sprevidel Alahovo kazen za zanemarjenje Mohamedovo vere in sklenil je, da slednjo zopet privede do nekdanjega sijaja. Z veliko točnostjo sp< lnnje predpise korana, opravlja vsakdanje vaje, molitve in umivanja. V postnem mesecu se vzdrži celi dan vsakih jedij, kajenja, da, celo kozarca vode si ne privošči med dnevom. Neki, na dvoru vslužbeni Tnrčin je nedavno izrazil: "V celi naši državi .fe snltan Abdul Hamid najvernejši moslemin. ** NewyorSka " Sun" dokazuje vavo-jem uvodnem članku, da se prohibi-eijsko vprašanje vedno bolj spreminja v nacijonalno politiko, oziroma v veliko stranko, ktere vpliv vedno bolj raste. V dveh tretjinah naših držav imamo že stroge zakone, kteri so nastali vsled agitacije prohibicijoni-stov, kteri imajo v novejšem času zaznamovati vedno več zmag. Vsled tega zamoremo biti prepričani, da bo zvezi na postavodaja prišla prej ali slej v roke vodenih fanatikov. Za zmernost se pa ne deluje le pri nas, temveč tudi v evropskih državah, zlasti pa v Franciji, Angliji in v Italiji. V Evropi se za prohibicijo agituje pred vsem iz zdravstvenih ozifov, pri nas se pa vrši agitacija pod krinko "morale". I>a se pa pri nas prohibicija tako hitro razširja, se imamo pred vsem zahvaliti nasprotnikom te idej«, kteri 00 storili mnogo napak, kterih p« a 4aj ni mogoče vež popraviti. K^ to po raznih mestih prepovedali ob nedeljah prodajati opojne pijaSe, ee Je vedno delovalo na to, da as te ae-kone odpravi, ali a» je pa poHdjo podkupilo, tako da ae je ob nedeljah ravno tak* lahko dobila paja&>> Ija^ To je date.9pn*r Revolacijonar Stefan. Slika iz ruske revolucije. Od mladosti sem je bil dober dečko. Kot tak si je dovolil vse od svojih tovarišev. Če je bila za nje zabava pre tepsti ga, jim jo je pustil. In vendar bi jih lahko pol ducata premikastil. Stefan Nikolajevifi je bil namreč najkrepkejši postave izmed vseh svojih tovarišev. Ko je vzrastel, je postal še dobro-srenejši. Po postavi in moči je bil pravcati korenjak, le da si tega nikdar ni bil prav svest. Podoben je bil velikemu, dobrohotnemu pen, da bi ga lahko skoro 4 njim zamenjal. Sta riše v ali sorodnikov ni nikdar poznal. Prišel je pač na svet, ne da bi vedel, kje in kako. SluSajno je prišel k nekemu tesarja za vajenca. Rokodelstvo mu j® ugajalo. Nato ga je doletela vojaška dolž-no9t in prišel je k peš polku velike južne rasfe garnizije. Tam se je seznanil zunaj nekje v predmestju Srno AnoSko. Posledice niso izostale. Nekega dne je prišel na svet maj. ben Štefan ček. Mati je aa poroda '"Stefan Nikolajeva j* imal dekfieo rad. &eer ne etraftnet t&gm ne, dar a Tak*»j od Nekaj je vendar imel še na svetu: svojega sinka, malega Sergeja Štefa-, novica. Ta je ostal v oskrbi pri stari teti Anuške. Plačilo za to ji je Štefan vedno dajaL Dečku naj bi ničesar ne manjkalo. Kadar je bil prost, je obiskal svojega Sergeja, guncal ga na kolenih in mu pel in žvižgal, kolikor je pač znaL Ko je Štefan doslužil vojaška leta, so ga vprašali, če bi hotel dalje služiti. Mehanično je pritrdil. Sploh ni bilo zanj v življenju nič teagega kot reči: ne. Pravzaprav je nameraval poprijeti se zopet svojega rokodelstva. Toda Anuška je bila že davno v grobu in njega so vprašali, ali želi ostati, sicer bi težko ostal. Čas je tako polagoma potekal. — Mali Serge j Štefanovih je bU že. pet let star. Še eno leto bom počakal, si je mislil Štefan, potem pa se bom zopet poprijel rokodelstva in vzel dečka k sebi... Krvavi nemiri ruske revolucije so izbruhnili tudi v Štefanovem mestu. Vse politično življenje je zastalo. Cestni boj med ljudstvom in vojaštvom je imel svoje praviee. V vojašnicah so stale čete, pripravljene na odhod. Tudi Štefan Nikolajevie je stal v vrsti s puško na rami. Drobili so munieijo, in stotnik je imel navduševalen govor. Govorov ni Štefan nikdar veliko razumel. Poslušal pa je toliko bolj pazljivo. Stotnik jih je spominjal na prisego. Za povedal "jim je, da ne smejo nikomur prizanesti in morajo brezobzirno ubogati poveljnike. Vojaštvo je šlo na pohod. Prišlo je do krvavih prizorov. Salve so pokale. Na stotine se jih je valjalo umirajočih in ranjenih po cestah. Drugi so padli kakor snop je in se niso več ganili. Stokanje, hropenje, kletev, obupni kriki. Kot v peklu je hruščalo v Štefanovih ušesih. In ti divji klici mas in delavcev: "Brato-morilci! Bratomorilci! * * Štefan je streljal na povelja kakor drugi. Le napol se je zavedal v tem vrišču, kaj se pravzaprav godi. Pri tretji salvi je instinktivno sunil svojo puško na kvišku. Strel je počil. Štefan je f pazil, da je zadel električno obloenico, ki se je razletela. Morda, se je zmotil? Je-Ii bil to res njegov strel? Vsekakor. Na njegovem o-brazu je bilo opaziti napol škodoželjnost, napol potolaženo vest. Ljudske mase so divje bežale. Za hrbtom jim je pritiskala konjenica. Kozaki so mahali po n eobo ro ž en ej množici. Krik, upi t je, rjovenje, divjanje, vmes pa neznosni glasovi smrti. Krčevito se gibajoča, razmesarjena telesa, oskrunjeni obrazi, mlake krvi. Grozna igra. Štefan Nikolajevič ibi moral biti zmože«n veliko hitreje vsako stvar razumeti, da bi bili njegovi občutki v kaki zvezi. Vse se mu je zdelo kot puste sanje. Konjiča je prostor popolnoma izpraznila. Mrtvece in ranjence so začeli kupoma nakladati v kočije, tovorne vozove in samokolnice. Štefan Nikolajevi« je moral iti na povelje s svojo patruljo v predmestje. Prišlo jc do raznih spopadov. Nekoč je oddelek Štefana oprostil dva častnika, ktera je divja množica skoro do smrti pretepla. ČJesto je bilo treba dirjati. Znane ulice so se prikazale. Bilo je predmestje, v kterem je stanovala Anuška in v kterem je bil mali Sergej v oskrbi. "Pomerite!" je zapovedal častnik. Tedaj je pretresla po foliskovo groza Štefanove možgane. Opazil je bil v parku četo otrok, ki so se kričeč spustili v beg. "Ne streljajte, tovariši! Tamkaj — otroci!" je privrelo iz njegovih prsi. "Molči, pes!" je zakrival nad njim podčastnik. "Streljajte!" Salva je počila. Štefan Nikolajevič je topo t vedoma in 1 streljal v zrak. "V diru naprej!" Štefa* Nikolajevi« je afcofil kvišku. "Naprej!" je ponovil podčastnik in grozeče zavihtel sabljo. '' Bratomorilci! Detomorilei!" je siknil Štefan. Nato se mn je izvilo iz gria divje rjovenje, bolj podobno glasu razdražene, lačne zveri, kot človeškemu glasa. Vzdignil je svojo puško in zamahnil na vso moč s kopitom po glavi podčastnika. Ta se je nemo zvrnil. Kakor divje je planil Stefan. Nikolajevič proti svoji koimpanijL Puškino kopito je zopet in zopet zažvi-žgalo po zraku ter udarilo po tem ali onem. Par mož se je zvrnilo na tla kot bi bili od strele zadeti. Pri vsakem u-daptm je rjmvel Štefan: "Morilci deteta! Morila deteta!" Vse to ae je izvršilo v eni nmrntj. Ker se je tako nepričakovano izvršilo, SO adelo kakor prvi n Sinek eksplozije. Toda kmalo to se zavedli strmeči tovariši. "Smrt mu, ki je prelomil prisego! Smrt. revolucijonarju!" je častnik, ki je zapovedal četi in. je nameril svoj revolver proti Štefanu. Dva strela sta počila in Štefan je zadet omahnil. Še enkrat je skočil pokonci in zamahnil s puško proti častniku. V tem trenotku je počila salva. Zadet od več strelov se je umirajoče zgrudil Štefan Nikolajevič. Komaj tri korake od svojega mrtvega deteta in izdihnil revolucijonar Štefan. Stmvt, o kakorenji nikdar niti sanjal ni! ' okolinec. Sibirska Ruski spisal Vladimir Korolenko. (Nadaljevanje.) Na noč je zaplula ladija v luko. Bregove otoka, je tvorila črtno, mračno, mogočno skalovje. Parnik se je ustavil, straža se je postavila ▼ red, pričeli so spravljati arestante na breg. Tu in tarr se je videlo na bregu iz teme svetlikati medle plamenčke; morje je butalo na prod, z neba so viseli težki oblaki* in duše vseh so objemale globoke, težke misli. "Ta luka", je tiho dejal Buran, "se imenuje I>ue (pristanišče na za-padnem bregu Sokolina). Tukaj bomo prebivali za prvi čas po k as ar- j bivajoči kaznjenec, kadar se je seznanil pobližje a razmerami, priti do prepričanja, da je beg z otoka tvegane podjetje, da, skoro gotova amrt, in zato fco se udeleževali takih podjetij le povsem odločni značaji, in tudi tedaj še le po daljšem preudarku. In take zapirati je brez pomena: saj utečejo vsejedno, Če ne iz kasarne, pa od dela. "No, Buran, zdaj ugibaj", se je obrnil Vasilij tri dni po njihovem prihodu na otok na starca. "Saj si pri nas starosta, ti moraš torej iti naprej in dati potrebne ukaze. Za živež bo pač tudi treba poskrbeti.'* "Kaj naj ugibljem?" je trudno rekel Buran. ''Tačko mi je; moja starost ni več za to. Glej torej ssnw Čez kake tri dni nas pošljejo po partijah na delo, in saj smemo tudi tako iz kasarne... A z vrečo te ne poste ven. Torej le premišljuj malo, kako trefca zaieti." "Premišljuj ti, preodari ti, Buran! Saj ti moraš vedeti bolje!" A Buran je hodil okolo brezbrižen, čemeren. Z nikomur ni govoril in je samo mrmral nekaj pred-se. Z vsakim dnem je bil stari ski talec, ki ga je v tretje vrglo na ta kraj, videti slabejši. Medtem je bil pridobil Vasilij še deset fantov za beg, od kterih je bil jeden bolj čvrst ko drugi, in priganjal je zdaj Burana, ga izknšal poživiti in ogreti za beg. Včasih se mu je posrečilo; a tudi potem je končal starec* vedno s tem, da je povdar-jal težavo bega in razna slaba znamenja. . . "Ne uidem temu otoku!" — to so bile. vedno besede, s kterimi je izražal stari skitalec svojo breznpnost. V svetlejših trenotkih se je znal vendar še navdušiti ob spominih na svoje prejšnje bege in tedaj je pripovedoval, ležeč na svoji postelji, Vasiliju navadno o legi in potih r toka, po katerih bi morali iti begunci. Slovensko katoliško podp. društvo 251« svete Barbare ==0 dlnjeno države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. * orpoHrano dno ai. januarja IOOI v držav) PennsylvonljJ. O--O- ■ ■ ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Pomt City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN. Box 51, West Mineral, KaaML I. tajnik: IVAN TEtLJBAN, Box »07, Forest City, Pa. XL tajnik: ANTON OfiTTR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbor«, For«* G&j, m KAROL ZA T, AR, I. nadsornik, P. O. Boot 647, Forest City, Pa. FRAN KNaFELJC, h. nadzornik, 900 Braddoek Avenue, doek, Pa. FRAN Sunk, m. nadzornik, 50 Mili St^ Lumim, Pm. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAE, j redsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, LL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj ee pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box ««7, City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". POZDRAV. Ob po vratu v staro domovino pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, posebno pa prijatelje in pa brata v Meadow Lands, Pa-, ter vsem skupaj kličem: Bilo srečno ! New York, 12. nov. 1907. Ivan Pelh&n. nah. Divje krieeč od jeze, boli in obupa je bežala množica. V parku na tleh več otrok mrtvih, umirajočih. Iz vejevja drevesa je fitetan naenkrat polglasen, a vendar oster krik. Med vejaipi je padlo, na tla. Majhno telesce je padlo na kup listja, ktero so bili zgrabili pod drevo. En trenotek je strmel Stefan tja. Oči so mu hotele iz očrtih jamic. Hri-pav stok se mo je iz vil iz prsi. Divje je planil na kup in vzdignil otroka. Bil je njegov sinček, njegov ■ Sergej 1 Mrtev! V čelo zadeti In on, Štefan Nikolajevič, njegoy oče js bil meril v srak. Njegova, krogija je prinesla smrt mladenka. $eTgcju. Ukor ptiča v gozda jp ustrelil, zvoje de^e z drevesa f Svojega ■ Bfifji, - Ifr^r oči vidno dahl tja gori. Aisr Po reviji v navzočnosti krajevne oblasti so prepeljali eno partijo na breg. Po mesece dolgem 'bivanju na ladiji so stopili arestantje prvikrat zopet na trdna. 'tla. Ladija, na kteri so bili preživeli toliko časa, se je lahno zibala na valovih in bruhala bele oblake dima, ki so se s repo odražali iz temne noČL Spredaj so vzplamtele luči; čulo se je glasove. "Transport arestantov?" "Da." * * Sem-le, v sedmo kasarno ! * * Arestantje so se bližali ognju. Niso stopali v vojaškem redu, ampak se v neredu porivali naprej in vsi so strmeli nad tem, da jih od strani nihče ne deval v red s puškinim ko-pitom. "Bratje", je dejal marsikdo začudeno, "zdi se, da ni nobene straže pri nas." "Tiho bodi!" je Čemerno dejal nato Buran. "Čemu potrebuješ tukaj straže f Tudi brez straže tuakj ne bos tekel nikamor. Otok je velik in divji. POvsodi lahko umrješ tukaj gladu. Okrog in okrog otoka je morje — ali ga ne ališiif" In žarel! Vzdignil se je bil veter, leščerbe brlele v neenaki luči m votlo šumenje morja, je bilo slišati od brega sem, kakor rjovenje zverine. "Ali ga dišiš tuliti f" se je obrnil Buran k Vasiliju. "To js nesreča in gorje — od vseh strani obdano od vode... (= ruski pregovor). Tja čex morje moraš brezpogojno, a do broda treba premeriti na otoku Še dolgo pot — mano travnikov in host in Vojaških straž!. . . Meni leži teržko na*.srcu; zlo oznanjajoča je morja govorica. Ne uidem Sokoli-nu... Star asm. Dvakrat sem bežal: enkrat so ms vjeli v Blagove-šeensku, drugikrat. v Rusiji — in zopet sem tukaj; o soda je pač tako namenila, da umrjem. tukaj." "Morda tudi m", ga jo bodril Vasilij. "Ti ai Se mlad — jas sem Še star In slab. Le poslušaj, kako strašno in kako H}o«tno. bnši možje okrog NAZNANILO XN PROŠNJA. Podpisana vljudna prosim onega rojaka, kteri mi je prijazno odnašal kovček iz Ljubljane do Pariza, in sicer 15. oktobra letos, da mi naznani svoj naslov. V Parizu sva se razšla, jaz sem šla na American Line in on pa na La Savoie od francoske družbe. Pripovedoval mi je, da se pelje v Cleveland, Ohio, zato ga vljudno 1 prosim, da mi kovček dopiši je in jaz mu povrnem vse stroške ter mu bo-dem zelo hvaležna. Ivanka Opeka, P. O. Box 15, Imperial, Pa. (13-16—11) in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi 1 a ril a svojcem v staro domovino in" iz Zjc-dinjenih držav zgolj gotov denar"; to pa netj= bolj©, najceneje in najhitreje preskrbi _ FRANK SAKSER CO., 109 GRE3FWICH ST., NEW YORK. N. Y. 6104 ST. CLAIR AVE., N. E., CLEVELAND, OHIO. Velika zaloga vina In žgonjn. ' -1 Kje sta TOMAŽ TLI S in njegova ženaf On je bil dolgo časa v Mineralu, Kansas. Za njun naslov bi rade zvedeli Amalija in Helena Galuf, sestri žene. Kdor izmed rojakov ve za naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Helena Galuf, Box 82, Wick Haven, Fayette Co., Pa. (12-13—11) Knjige družbe sv. Mohorja bodemo pričeli naročnikom razpošiljati. Vsak naročnik dobi 6 KNJIO, V zalogi pa imamo par sto iztieov teh knjig več in te prodajamo, dokler zaloga me poide, po f 1.30 a poštnina ali ekepree-etroski vred. Rojaki is develanda* O., in okolice dobe ista tudi pri naiej podružnici v Cleveland*. 0„ 6104 8t Clair Awn H. E. Naročniki na te kajijra, kteri m spremenili svoj naslov, oziroma ki so se presnlfll, naj nam naznanijo svej novi la stari naslov, da knjige gotovo dobe. se poveli doslej Nadalje dobffl tudi PRATI K E za leto 1908 Družin »ka, Slaznikova in maverjeva, mo dobiti po 10 centov. Rasprodajalci, kteri jih vzamejo slo komadov, jih dobe za $6. Dobo se pri PRANK SAKSKR OO-, 109 Greenwich Stmt, New York. 6104 St. Clair Atsl, Cleveland^ O, JOHN >rENZIJU, NV7 B. «M finet, PL E, Cktdaad, Izdelovalec kranjskih in nemikih M A R m o N I K. sahtevanie naročnino primerno nizke, a delo to dobro. Tri vrstni od fS9 do -SO is aajboljicga cinka. Is. uniiun M od 5308 St. Clair Ave., N. E., mmm Prodaja bolo vino po......7* »r, gallon ,, rruo vino jk» . . .. 5<>c. D rožni k 4 irallo i* za.........>11 n0 Brinjev^Ki steklenic za...... ali 4 gall. (soRRATM£ •UL SAVOIE UL PROVENCE •LA TOURAINE La Qaseo^ne 7. dee. ITI. rax rod. Pamika x zre/.do .............. ima*a po dva vijaka. iVI* W® Kozmina^ki, p.-m-rnhii agrent Zit zapa«l "71 Den^orn St.. Chlcnyn. I It 14. OUT. 1*0 < 2L no*. l r»- ■ 28. nov 19o 5. dee. lOO 12. dee. 10O POSEBNA ob 3. ari popui Samo u 1L in lAJUKAlNE 19. dee. LIMI« Hr«fta*rB« 26. iW. ltfO? •LA PIIO VENCE 2. jan. 1»08. La Gasi- g-ne 9. jan. 1909. •LA LORRAINE 16. jan. 1908. f ljU V ITU a . 1 najpriiiit^riiei.-N-i pi jača je LEIS Y PIVO ktero je varjeno iz na brl^t j naj nikdo ne zamudi (•ost - si. svoje družine, svojih prikt.: Fran Tre-ven cert. 2090 I. razred, Matevž Na erode cert. 2048 n. razred. Društvo Šteje 238 udov. CK1 društva sv. Jožefa št. 53 v Little Falls. N". Y., 25. okt.: Jakob Mlikar cert. 3!t87 I. razred. Društvo šteje 41 udov. Iz društva sv. Mihaela Arh. št. 40 v Claridge, Pa., 25. okt.: Cecilia Radež cert. 3261. \v društva sv. Jožefa št. 53 v l ittle Falls, N. Y-, 25. okt.: Katarina Mlinar cert. 3387. Iz društva sv. Petra in Pavla št. .">1 v Murrayu, Utah, 25. okt.: Marko Poovič ©art. 3611 L razred. Dru-tvo šteje 57 udov. ZOPET SPREJETI. V društvo sv. Jurija št. 22 v South Chicagu, 131., 8. okt.: Ivan Dol-nišek cert. 4535 I. razred. Hruštvo šteje 111 udov. V društvo Zvon št. 70 v Chicairu, 111., 25. okt.: Ivan Ivanič cert. 0853 I. razred. Društvo šteje 23 čl. V drušrvo sv. Alojzija št. 31 v Braddoeku, Pa., 25. okt.: Ivana Na-iTode cert. 3499. V društvo sv. Cirila in Metoda št. 0 v Ca hi me tu, Mich., 25. okt.: Martin M a vri n cert. I. razred. Društvo Šteje 252 udov. V društvo sv. Alojzija št. 31 v Braddoeku. Pa., 25. okt.: Ignac Na-g de cert. 3499 I. razred. Društvo Aleje 238 udov. Ortanl Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Bradd cku. Pa., 25. okt.: Rudolf Hrova: cert. 6069, Ivan Perman cert. 20G2. Oa v I. razredu. Društvo šteje 23^ udov. Iz društva sv. Barare št. 39 v Roslvnu, Wash., 5. okt.: Ivan Pavle-i ič cert. 5S15 I. razred. Društvo šte je 1S8 udov. JURIJ L. BROŽTČ, p-lavni tajnik. in sicer najprej s tem, da se nspea- vita železna prehoda čez tir na Dunajski cesti in na Martinovi oesti. Za letos je v ta namen dovolila južna železnica 120,000 K. Z napravo prehoda na Dunajski cesti se je že začelo. PRIMORSKE NOVICE. Truplo utopljenca 1-1 dni v vodnjaku. Iz Trsta poročajo: 17. oktobra v jutro so našli v vodujaku na trati na Ferderiiču pri sv. Ivanu truplo utopljenega človeka, V utapljeneu so spoznali bivšega 241etnega Petro Poneša, ki je stanoval na Verdeli št. 3J3. Pori eš ie izginil od doma že pred 14 dnevi in sodi se, da je še tedaj izvršil samomor, skočivši v isti vodnjak. Potemtakem je bilo njegovo truplo v vodnjaku celih 14 dni. Škorpijon ga je pičil. Kletarja Oo-nigija Piocoli v Trstu je 25. oktobra, ko je delal v kleti, pičil žkorpijon. Roka je neposredno po piku močno otekla in je postala najprej modra in potem črna. "V takem stanju se je podal Piccoli k zdravniku dr. Stenica, ki je takoj izjavil, da je zastrupljena kri in njegovo življenje ▼ smrtni nevarnosti. Prepovedano laško društvo. Vlada je prepovedala iredentistieno mladinsko društvo "Fascio giovanile Carlo Cattanes" v Poreeu, ker nosi društvo ime italijanskega revolucijonar-ja, ki je 1. 1848 v Milanu hujskal proti avstrijski vladi. Tako ime daje društvu antipatriotičen značaj in zato ga vlada ne more trpeti. ŠTAJERSKE NOVICE. Tatvina — samomor. V Leskove u pri Rajhenbuigu je dal delavec Fran Prah prihranek 924 K hraniti svoji nevesti Ani Novak. Z denarjem sta si hotela kupiti malo posestvo ter si ustanoviti svoje ognjišče. Brata neveste, Mihael in Fran Novak pa sta sestri denar ukradla ter pobegnila na Hrvatsko. Vozila sta se toliko časa po svetu, da sta ves denar zapravila. Ko so orožniki v Pristovi hoteli Mihaela aretovati, se je ustrelil. Brat Franc je bil obsojen v dveletno ječo. Premeten goljnf. Pred celjskimi porotniki je stal nedavno 271etni A. Srebotnjak, izredno premeten slepar. Ivana Korošca iz R a zbora pri Zidanem mostu je prisilil, da mu je prodal 20 oralov gozda za posekan je. za 7200 K. Predložil mu je napačno kupno pogodbo, ktero je Korošec podpisal in se zavezal plačati neki firmi 7200 K. Srebotnjak mu je pa pravil, da je to potrdilo, vljSeL Najtežja repa je tehtala •tke; psvpnteo fc*4M ss od S T»/\f TI ftfyo CrnllDAA Ar\V/\r>/an«ie VM 4- rtfc V Y___. t • « • ga porotnega sodišča oproščena in takoj izpuščena. Svojo prostost je takoj porabila, da je nevesti svojega druzega ljubimca Attilija Abzetta pretila z nevarnimi grožnjami. Policija jo je iz ozirov na javno varnost izgnala iz Reke in vročekrvnico dala odpeljati v domovinsko občino Msr> karska v Dalmaciji. Razširjenje kolodvora in Inke na Reki. V trgovinskem ministerstvn se je ob prisotnosti ministra Kossntha in državnega tajnika Szterenyja ras-motrivalo vprašanje o razširjenju kolodvora in luke na Reki. Minister Kossuth je dal osnovati velik projekt vzpenjače v dolini Rječine do Inke Barost. BALKANSKE NOVICE. Napad na avstrijskega konzula. Iz _ Aten se poroča: Nedavno je prišel v I Pirej 221etni Avstrijanec po imenu Otmar Christalnigg, no videz iz dobre rodovine, šolsko izobražen, iz ljubezni do neke pevke, ki je bila tu angažirana. Kmalu pa mu je pošel novae in tako je prejenjala tudi ljubezen mlade pevke do njeaa in se je on radi tega obrnil na avstrijskega konzula s prošnjo, da mu da potni list za vrnitev v domovino in mu izposodi nekaj denarja. Ker je pa imel konznl mnogo posla, ni moirel brezpogojno izpolniti prošnje mladega moža. radi -a h- t. • dn? k ..ko m i fisp sceno koščico, in ko se je rana zaee-lila, je izgubil bolnik nagnjenje do laži in do kraje. C01UNS N. Y. MEDICAL INSTITUTE. Dr. R. Mielke, Medical Director. Ako je človek bolan, takrat šele zamore ceniti veliko vrednost zdravja. - - ----—-------------- ------- -----------------j«. Trdno zdravje je največja sreča za vsacega človeka, za bogatega, kakor tudi za revntgu. Za bogatega, da zamore vzivati življenje e v vsej razkošnosti, za revnega pa, da zamore preskrbeti vsakdanji kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni življenja za njega. Skrt),za Vaše zdravje je Vaša največja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše zdravje polagoma hira ter slednič popolnoma zapadete bolezni, s tem ne zakrivite samo Vaši lastni osebi, ker isto ne spada samo Vam, ampak tudi Vaši družini, Vašim prijateljem in Vaši domovini. Ako toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega opro^čenja Vsi oni, kateri so trošili čas in denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opišejo svojo bolezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolnikov z jednako boleznijo imel V svojom zdravljenju, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravili. Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če ista malo več stanejo, samo, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniku. Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad svojim zdravjem in katen se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem. Citajte nekaj tacih zahvalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje kateri so morda ravno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to kar je za druge storil. Cenjeni Collins M. I. ! Vaše pismo sem prejel, ter Vam pošilam svojo sliko, katero priobčite v časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vam je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil. Se "vam. še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni Martin Krivic, 8ia—6. St. Racine, Wis. Martin Krivic ZATO RAJ ROJAKI ! Directorju Collins N. Y. M. I. ! Vas prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker vem, da ni doktorja, kateri bi mogel človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejt-1 ter jih pričel točno po Vasem predpisu rabiti, jih nisem še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej. Vas še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni Josip Gulek, Box, 26 Broadhed, Colo. li nam pismeno naznanite Vašo ako ste bolni, pridite osebno ali bolezen in vse simptome. Mi pošilamo zdravila naorse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjenih Državah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jeziku, ker mi imamo nad 24 izurjenih tolmačov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku. Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov: The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE. 140 West 34th Street, Uradne Ure od i< -5 v tednu in i< NEW YORK. i ob nedeljih in praznikih. VABILO k VESELICI, k ter6 priredi društvo sv. Baitiare št 3 v Moon Run, Pa, ▼ četrtek dne 28. novembra 1907 (na zahvalni dan). Pričetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina za možke $1.00, dame proste. Za dobro postrežbo in fino zabavo bode skrbel ODBOR. (13-15—11) Kje je JOSIP NOVŠAK? Doma je iz Rake. Za njegov naslov bi rad zvedel Frank Žnidaršič (igralec na harmonike), Box 25, Stippviile, Kansas. (12-13—11) Pozor, Slovenci, Pozor ! Dr. J. E.Itiorpfcr, ravnatelj. NeovrgljiVa resnica je, da je le isti zdravi. Jc najboljši, kateri se ne hvali sam, temveč katerega hvali narod. Ravnatelja od (loveniko-knražkcgr. zdravišca hvalijo tudi naši rojaki, izmed katerih nam ravnokar en rojak javlja ; Veleučeni gospod profesor:— Poslana mi zdravila sem v redu sprejel in ista ratrrdo je ViJm j it t pisu perabil, ter sem danes cptt jijclrtna zci.v, ■> sit d čei-ar Vam iztekam moje priznanje in hvalo in priport čal Vastoden vsakemu bolnemu rojaku, ker vem, t'a tcs storile, V?r cbljulite. — V n ojem zadovclj-stvu Vas pczc3ia\lj: n \in vec*rc h* al« ini ike Miller, 1020 atroliet Ave., Denver, Colo. I^ojatti I Ne dajte »e t« raj nidtl.t n t liti , 334 West 29th Street, IN'ew York, -vr_ ^ . Kdor pošlje svoj iihhIov, dobi lep spomin o*-ij. SB NIKDAR V VASE® ŽIVLJENJU! $ 26 vredna žica in privesek ura, ven-samo zlata verižica veskom vredna $ 1000 VABILO na VELIKO PLESNO VESELICO kojo priredi društvo «v. Barbare postaja it 39 v Clarkaville, Pa., ▼ četrtek dne 28. novembra 1907 (na aabvalen dan) v prostorih g. Tomaža Previi, h kteri se Vljudno vabijo vsa nem ; prijazna društva, kakor tudi rojaki ' in rojakinje iz okolice. Pričetek točno ob 2. uri popoldne. ' Vstopnina $1.00. Pivo prosto. Da- ? me proste. Zs dober prigrizek in podbo skrbi (7-13—11) ODBOR. Zastonj! WAZNANTLO Rojakom « rv pnn>owoftn/» EvMhi, v?..,, t» umohi1 1» okolici naznanjamo da -mš raatnpnifc UR OKO KOT7F. r Hoi S41 Pv.^: " • - » nami v »»m '»mo • b k * » • VI M Urtffe iz napol njenega zlata SoUd gold filled garantirana 20 let, ki je zaprta s tri m i plošče ki. Stroj je poznan Ameri kančki El^in ali Wallham na sedem kamnov. Ta dvojna verižica je iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 15 let. v sredini ima malo sponko ki se premika. — Privesek je iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantiran 10 let, ki se odpira in v njega lak bo spravite dve slike ali fotografi i je. Vi sami najbolj veste, da v malih trgovinah morate plačati za enano uro £16.00, za verižico $7.00 in za privesek $3.00. To je o«*evidno da dobite verižico in privesek zastonj, ako porabite priliko ter kapite vse tri predmete za čndovito malo svoto od *15^K>. Slika prikazuje uro velikosti 16, labko pa dobite za isto ceno uro večje velikosti 18 ali man je 12. $ 13*50 vredna ura., verižica s priveskom samo $8.00 vretliia ura sir mi ph>š-Ceki iz napolnjenega zlata S«»! let z vrstnim Airier i k an ski ni V x r e I-8 i or strojem; 0 j vredna veri-žiea dolga \-2 palcev ali ena l>ic » u-sova verižica, ki se deli v dva d> la dolga 15 palcev, iz najtolnjen' ga zlata Solid gold filled garantirana lO let; ^2 50 vredni privesek ki se odpira in v njega lai*ko i^pni-\ i te d ve fotografije — t: nanoinje-noga zlata So! id trold f> 'Ied garantiran 5 1 t, samo 2$ Ploiceki ure kot priveski so izdelani v stoterih najkrasnejsih vzorcih. Vi bodete dobili uro in privesek, ki Vas popolnoma zadovolji. V Ako ste si kdaj mislili kupiti euako zlatnino porabita to . . • priliko, ker tako realne in solidne ponudbe ne tx>d. te doča- ka« i/ Na rodite si torej 8 popolno sigurnostjo, da dobite blasro, kakor Vam je tuksi j obljubljeno. Zato Vam potrjuje poznano dobro poSteno ime 4*Slavia" Watch & Jewelry Co. in idsnieua garancija, ki Jo dobite 8 vsakim prodan.m predmetom. <1 f Ako poslani predmet ne vstraja toliko^časa, kot je garantiran, dobite samenjeno za novega ali pa denar nazaj — enako ako izgubite " -* : ' T pismeno garanci o. Kako narofievatl ? PoSljite $100 na račun povzetje. Ako pošljete celo svoto naprej, dobite predmete po pošti priporočeno (registered) poštnine prosto. U 27 I A* WATCH & JEWELRY CO. New York, N. Y. Pišite po cenik - dobite ga zastonj. Rodbina PoLmeških. lomtn, poljski spisal H. 8ike^a zato, da jra je spravil v položaj, v kterem je bil prisil jVn nasprotovati samemu sebi, ali nekari.o izdati Litko. Končno je za- uOh, ali so ee morda že zacelile?" odgovori Marica. '* Kako ji je pa tudi mv»goee reci: Ne hodi tja! T Sama sem si mislila, da ne bo dobro, toda prepričala sem se, da je docela drugače. Na Powonzkah (eno varšavskih pokopališč) se je zelo jokala, toda potem ji je odleglo. Na povratku se je -pomnila, kar ji je bil govoril profe-r Waskowski — in ta misel ji je dina tolažba." '*Naj ima vsaj takšno,** odgovori Polaneški. •'Vidite, izpoeetka ji nisem smela iti omeniti Litke, toda sedaj sama »-preštano govori o njej. Ne bojte se tu.Ii govoriti z njo o njej, ker ji to oči vi dno daje olajšavo. . . . ** Zdajci jame gospodična pripovedo- euti\ n. kolikor toliko krepak, koliko zdrava žival, in to. veruj ^e najl>oIj zaželjeni način in rljenja. Tukai ne morem biti iival, a vendar koprnim, da bi eleir; likoi mi, stan dovc bil.' rav pravi iediva tu Bakaeki. Vidiš, mi- glasom: '1 Neprestano si očita, da je poslednjo noč slišala zdravnikovo zagotovilo ter odšla spat. Zal ji je po onih izgubljenih trenutkih, ki jih je mogla prebiti z Litko, in ta misel ji ubija srce. Danes, ko sva se vrnili s pokopališča, me je jel a izpraševati o najmanjših podrobnostih: kako je bilo dete videti, kako dolgo je spalo, ali je vzelo zdravilo in kaj je govorilo pri tem, ali je nama odgovarjalo.... Pri tem me je rotila, naj se vendar spomnim vsega, in res nisem izpustila niti ene besede. *' "Ali niste izpustili ničesar?" "Nisem." 1 "Kako je zaslišala vse?" "Močno se je razjokala.** Oba sta umolknila ter molčala dobro dolgo, naposled je rekla Marica: "Pojdem gledat, kako ji je." Trenutek kesneje se je vrnila. "Spi," je dejala. "H»ala Bogu!** Tako torej Polaneški tega večera ni ugledal gospe Emilije, ki jo je bilo premagalo nekakšno letargično spanje. Ob slovesu je Marica iznova dolino in močno stisnila njegovo roko in vprašala skoraj pokorno: ''Ali mi ne zamerite, da sem razodela Emiliji tudi poslednjo željo Litkino?" "V takih trenutkih," odgovori Pola nešk:. "ne morem misliti nase. Me-li ji le do gospe Emilije, in ako ji je vaša bt-seda prinesla olajšavo, se vam presrčno zahvaljam zanjo.*' "Torej da se vidiva jutri, kuj ne?' •Da.'* Polaneški se je poslovil. Odbajaje ;>.. -1 opn it-ah, je dejal: "Ima se za mojo nevesto." In ni st- motil. Marica ga je imela /a zaročenca. Nikdar ji ni bil tako malomaren; kajpada moč zoprnosti -e je ravnala v njem po tem nenavadnem zanimanju, ki ga je zbujal v njej. A vrhutega je imel za l>olezni 1.it kine in njenega pogreba priliko, odkrivati v sebi nepregledne zaklade e-. izma — njej pa se je zdel tako Delavci na prostem izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu boleh an ju zarenmatizmom in nenralgijo, ako rabijo Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nem škili zakonov in ima ne-©porekljiv rekord tekom 35 Q, let. ili V vseh lekarnah, 25 ^J^pin 50 centov, ali pa pri izdelovalca. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York. dva Pa krta ter ne Ko si pri loli kršno imaš t tega ne vem jem z-j-ledu.' "T..rej da atom !" mislila na nič drucrega. iva tako premoženje, ka-i — kako si misli Bigiel, — ali jaz pojdem po tvo- se vidiva v času in pro- Tre lober, da ni imela prav nikogar, ki pri rarunih, nekoliko M*i primerjala njemu. Drugo pa so ato, da bi se izprevrgla v ' 'lovršile Litkine besede. Njeno sree je koprnelo jk> ljubezni — in sedaj — ko je obljubila Litki ob uri njene smrte, ko se je zavezala, da hoče ljubi1 i, da se omoži, se ji je zdelo, ko tudi ne hi ljubila, da si je dolžna za-p »veda t i ljubezen — in da ji ni več dopuščeno ne ljubiti. Polaneški je dospel v okrožje njenih dolžnosti, zakaj pripadala je onim preprostim ženskim aaravim, ki jim življenje in dolžnost pomeni eno in isto in ki za-raditei ra to dolžnost opravljajo z dobro voljo, a ne le dobro, nego jako vztrajno. 'I akšna volja prinaša s seboj Iju-Ve<' romantizem, večna sentimen- bežen, ki sije nalik solneu, greje ka-taliio-;t — in večne srčne rane." j kor njegova toplota in pomirja kakor r ■_•!«>! pa re<>: "Govoriš kakor modro, čisto nebo. Takšno življenje atari Plawieki. Ta ne ljubi nikogar ^e ne postilja s suhim bodičjem, ki zbada, nego s cvetjem, ki cvete in Po bil ni^ En in na. riutek po njegovem odhodu reče •^ki: "Prav ravna. Koliko bi primer jaz srečnejši, da se mi prikupili ta deklica in srospa a. V tej stvari srno neozdravni i -i kazimo življenje. Prav rav-ovek zmerom ljubi kaj ali kosra o je podedovana bolezen.... razen samega sebe." "Kes je morda tako, toda njemu nedostaje razuma in pojruma. da bi si dejal: To je dovoljeno in potrebno. Prep-i an je, da je treba ravnati dru-frar-e. in zato je neprestano nemiren. Naj*i je kilo takega značaja, kakršnega ie on, vendar s« mora hliniti in prepričevati samega sebe, da ljubi kaj ali koira." "A i pojdeS danes h gospe Emiliji?" «_ra vpraša Bicriel. "Seveda! Ko bi si na primer dejal, da imam mrzlico, pa bi se s tem samim se ne ozdravil." In res reara dne ni bil pri gospe E-miliji samo enkrat, nego celo dva- dehti. Ta vaška deklica poštenih misli in e be nem preprostih in nežnih občutkov je imela to sposobnost do življenja in sreče v največji meri. Zato ga tudi, ko je Polaneški odšel i-n je premišljala o njem, ni imenovala v duhu drugače negr "gospod Stanko". Saj je tudi že bil njen ''gospod Stanko'*. Polaneški pa si je. ko je legel v po-stel jo, ponavljal nekamo mehanično: "Ima se za mojo nevesto." Smrt Litkina in dogodki zadnjih dni so mu bili potisnili ne le v mislih, neiro tudi v srcu Marico na daljše, da, krat. ker pri prvem posetu gospe ni i na jako daljne osnutke, bil doma. Plawieki mu je na vpraša-} Sedaj je jel iznova misliti na njo »je. kje ie hf-erka. odgovoril s primer- | in obenem na svojo prihodnost. Toda mm patosom in z resisnacijo: "Sedaj nimam hčerke!*' Polaneški ga ni hotel ozmerjati, dasi o bile njeirove mi-di, teim ni mogel prezreti. Ko ji je naposled z vprašljivim p.r_-lemod V svoji PRODAdALINICI ima vedno iveže grocery e po nizkih vtuak PoSilja denar ie v Maro domovino celo hitro in ceno; v A vezi je d Mr. Frank Bakserjexu v JSew Y orko. MARKO KOFALT," 249|So. Front St., STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnoiroči (Voll-macht) in drugih v aotursld posel spadajočih stvari, kiere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parebroene listke ra v stari kraj ?a vs«r b^ljSe parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Alt*. Marko Kofa!t je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1906 milijonov kron^ Kranilnih vlog sklepom 1906. leta 3 milijone kron. Varnostnih prihrankov >80 tisoč kron« GLAVNI POSOJILNICA l»oprej GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA in POSOJILNICA reglstr. zadruga z neom- zavezo v Ljubljani, Kongresni trs ^t. IS, nasproti nunske cerkve sprejemain izplačuje hranilne vl»>ge ter jih obrestuje po jo/ 2/o to je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dueva dviga, tako tla vlagatelj, bodisi da vloži bodisi I I )b 0> $ <{» <; > >l> <•> c.» m m*m m m m iu i DNNA POMOČ BO PROSI ZPRAVNLA, Berite to zahvalno pismo, katero nam je poslal naš rojalc iz hvaležnosti za zadobljeno zdravje. Zdravil se je pri mnogih zdravnikih ali vse je bilo zanianj, ali ko se je obrnil na nase slavne zdravnike in ko je užival čudovita OROSI ZDRAVILA, je. v treh tednih popolnoma ozdravil. Čitajte njegovo pismo! Prepričajte se sami ! V zadnjem mescu je bilo ozdravljenih 719 bolnikov. ROJAKI ! Jast nize podpisan! sem bolelioval na eni jako teški, dolgi in hudi bolezni. NIkdo me ni mogel ozdravili ako ravno nisem žalil ne denarja ne truda. Res težko je za človeka, ako vidi da mora m !ad umreti in da ni za njega več pomoči in zato me bode gotovo vsaki razumi), da sem z veseljem privolil, to pismo v časopise dati in se mojim rešiteijom in dobrotnikom j a v n o zahvaliti za zdravje katero so ml povrnili. Ubogimi sem svet nekega prijatelja in pisal sem po zdravila na Amerika Europe Co. od katerih sem tudi takoj zdravila dobil in po preteku treh tednih si lahko vsaki misii moje veliko veselje ko sem ozdravil. Postal sem zopet vesel in čvrst in dobil sem zopet veselje na svetu, katero sem popr^je že popolnoma zgubil. Želim in svetujem, da se vsaki slovenec in lirvat kateri boljuje, n« te slavne zdravnike obrne, ker zagotovljen sem, da bodo vsakemu tako pomagali kakor so meni in jast jim kličem, "Bog jih živi" Se mnogo let v korist in pomoč naSega trpečega naroda. Ostanem vedno hvaležni, M. S K RTIČ 3114 Canal St., Milwaukee, Wis. SLOVENCI ! Ako ste bolni in naj si bode kakorSnja koli bolezen da noče, pišite na AMERIKA EUROPE CO., nasi slavni zdravniki bodo VaSo bolezen preučili in na podlagi Vafie diagnoze Vam prava OROSI zdravila poslali, po katerih mi garantiramo da bodete ozdravili. Ako mi nismo gotovi, da Vas zamoremo popolnoma ozdraviti, Vas ne sprejmemo v zdravljenje. Mi povrnemo vsakemu denar, ako b! nebi pri nas popolnoma ozdravil. Mozke ali ženske tajne spolne bolezni se ozdravijo popolnoma in naj hitreje od zdravnikov pri Amerika Enrope Co., ker mi imamo zdravnike kateri so Specialisti posebno za tafte bolezni. Na vsaki način pa želimo, da nas vprašate za svet katerega Vam radovolno in brezplačno damo. Pišite po novo knjigo " SPOZNAJMO SE katera je vsa- kemu v korist in nn Vam jo bodemo poslali zastonj. Vsa pisma pošlite na zdravniški zbor. Dr. ROOF, Dr. SPiLUNGER, Dr. KNIGHT i America Europe Co. (O F? O S I) 161 COLUMBUS AVENUE, NEW YORK. Uradne tire so od q. ure dopoludne do 6. ure popoludne.